as kraj
INFORMATIVNO GLASILO OBČINE DOBREPOUE
letnik XI., št. 6
Občinska proslava za dan državnosti bo v Kompoljah
Proslava bo na dan državnosti, 25. junija, ob 18. uri. Združena bo z gasilskim praznikom, saj PGD Kompolje letos praznuje 80-letnico delovanja. Program prireditve je
^ na strani 3.
Novi statut ni bil sprejet -
občina bo še naprej delala po starem statutu
Na zadnji seji Občinskega sveta so svetniki obravnavali in glasovali o spremembah statuta, vendar pri glasovanju ni bila dosežena dvotretjinska večina, ki je potrebna za sprejem tega akta. To pomeni, da bo še naprej veljal stari statut.
^ poročilo na str. 4
Odmevne kulturne prireditve v mesecu maju
Na kulturnih straneh:
Na dnevu godbe, 29. maja, je sodelovalo deset godb in pihalnih orkestrov.
21. maja so pripravile prvi samostojni koncert pevke seksteta Komplet.
V začetku meseca maja je bil v organizaciji JSKD RS Območna izpostava Ivančna Gorica območno srečanje odraslih pevskih zborov in skupin.
junij 2005
Aktivno tudi na športnem področju
Na športnih straneh:
Poleg rednih športnih tekmovanj je ŠD Dobrepolje 29. maja organiziralo Veter v laseh - s športom proti drogi. Akciji se je pridružila tudi Lokalna akcijska skupina LAS Dobrepolje. 14. maja je RK Dobrepolje organiziral osmi turnir veteranov, v začetku junija pa je bil v Kompoljah mesec športa.
V
sem občankam in občanom iskreno čestitam ob državnem prazniku, dnevu državnosti. To je naš največji državni praznik.
Pred štirinajstimi leti se je uresničil tisočletni sen Slovencev. Dobili oziroma izborili smo si samostojno državo. Imeti svojo državo, pomeni biti gospodar na svojem. Pomeni samozavest, pomeni pa tudi odgovornost. Samo gospodarje odgovoren za svoje imetje.
Bodimo torej gospodarji svoje domovine, odgovorni in ponosni in imejmo jo radi.
Vaš župan Anton Jakopič
Naslednja številka Našega kraja bo izšla 22. 7. 2005. Prispevke sprejemamo do 12. 7. 2005
Ko si je človek vzel pravico odločanja nad življenjem in smrtjo
Piše: župan Anton Jakopič
60 letnica konca druge svetovne vojne. Kaj naj mi pove, meni rojenemu 1951 leta, kaj mojim otrokom, rojenim 30 let pozneje? Kaj nam ta obletnica pove danes? Ali lahko ob njej začutimo veselje ali žalost ali ponos ali sram? Kaj pomeni za narod kot celoto, kaj za našo občino? Občutki so z današnjega gledanja vsekakor drugačni kot pred dvajsetimi ali tridesetimi leti. Sedaj vemo več. Pa vendar, kakorkoli obračamo, območje naše občine je zaznamovano z letom 1945 predvsem z žalostjo. Smrt je kosila skoraj pri vsaki hiši in travma te smrti nehote spremlja nas vse do današnjih dni, čeprav smo se rodili pozneje. In nehote se sprašujem, ali je prav, da brskamo po tem spominu, ali bi bilo bolje, da bi o tem preprosto molčali. Ne, ne moremo molčati, ne smemo. Zgodovinski dogodki zadnjih 15 let, zrušenje sistema, temelječega na laži, in naša osamosvojitev nas še bolj silita v to, da vendarle pogledamo resnici v oči, se z njo seznanimo in jo vzamemo za svojo. Ali je svoboda, temelječa na krvi svojih bratov, res lahko svoboda. Tudi mladi rod mora biti seznanjen s svojo zgodovino.
Mnogokrat se postavim pred spominsko obeležje pred župnijsko cerkvijo na Vidmu in prebiram imena pobitih, izpisana na kamnitih tablah. Tristo imen. V Strugah še sto. Torej prek štiristo v občini. Na različnih tablah in obeležjih druge, zmagovite, strani, če se tako izrazim, še približno sto imen, torej petsto pobitih, večinoma mladih življenj. Ena petina prebivalstva. Toda samo manjši del od strela okupatorja. Večina jih je pokosila krogla iz bratove roke. Skoraj nepregledne vrste imen z označenimi letnicami rojstva in smrti. Pri veliki večini je letnica smrti leto 1945. Pobiti po koncu vojne izven borbe, brez sodbe, s strelom v tilnik, vrženi v kraško brezno. Potem gledam letnice rojstva in računam 1910-1945, 35 let, 1918-1945, 27 let, 1922-1945, 23 let in tako naprej do 19281945, 17 let. 17 let, pomislite!? Cmok se mi nabira v ustih, solze mi silijo v oči in ne morem razumeti. Primerjam te številke s starostjo svojih sinov. Saj to so bili še otroci, saj še živeti niso začeli, polni upanja v življenje, polni načrtov. In druga skupina samo nekaj let starejši, komaj poročeni, odtrgani iz družine, zapušča-
jo jokajoče otroke in mnogo prezgodaj ovdovele žene. Umirajo zaradi ideologije, zaradi sistema krvave revolucije, ki v svoji teoriji terja smrti, mnoge smrti in kri svojih bratov, ki oznanja novo ureditev, zgrajeno na krvi mnogih mučencev, ki za komuflažo vsakemu pritisne pečat izdajalca, da opraviči svoje umazano početje. Nacizem in komunizem, dva sistema, izvirajoča iz iste korenine, samo dve različni inačici, kot pravi italijanski pisec Vitorio Messori, tekmujeta, kdo bo uničil več življenj. Oba z demagogijo zavajata množice. Noben drug sistem kot nacizem in komunizem ni spravil skupaj tolikšne ploskajoče množice. Kakšen paradoks. Nacizem, nacional socializem, deluje genocidno, usmerja svojo morijo prvenstveno proti drugim narodom, drugim rasam, pobija sicer tudi
Kako strahotne posledice rodi zločin, bratomorna vojna, lahko občutimo vsi na lastni koži, saj so dogodki izpred šestdesetih let in vse nerazčiščene dileme tudi za nas, sedaj živeče Slovence, še vedno ovira za normalno in polno življenje naroda.
svoje lastne ljudi, toda pretežno druge narode. Komunizem pa terja revolucijo, terja žrtve terja smrt vseh, ki mu ne kimajo, terja celo smrt svojih podanikov, ker mora teči kri, ker morajo biti smrti, ker se samo iz krvi rojeva nov komunistični raj, ki pa ni drugega kot tiranija in diktatura male skupine ljudi, ki same sebe proglasi za absolutno oblast. Toda kar je najbolj grozljivo, tudi sami sebi ne zaupajo, kot da je to hudičevo delo. Vedno me je groza, ko pomislim na opise dejanj, ki so se dogajali na Golem otoku. Tam in v vseh ruskih gulagih, je bilo, poleg nasprotnikov, zaprtih na tisoče »lastnih ljudi« - komunistov, ki so morda mislili nekoliko drugače ali pa niso dovolj hitro sledili prebliskom velikih vodij. Sistem je bil naravnan tako, da so sami sebe mučili, ovajali, pretepali in pobijali. Zaradi v celoti opranih možga-
nov celo dolgo časa niso dojeli, da so v tem mlinu, iz katerega ne miselno ne fizično niso več mogli. Kdor je bil notri je bil notri, ven je šel lahko samo mrtev ali najmanj do konca oblaten, pretepen in za vse življenje izločen. Teorija komunizma, notranja, je bila namreč ta. Vsak je vsakemu sumljiv, drug drugega kontrolirati in ovajati in vsak, ki misli drugače kot njegov nadrejeni, misli narobe in ga je potrebno preprosto uničiti. Ko to pomisliš v globino, je marsikaj jasno, gredo ti lasje pokonci in te obliva zona in zaradi tega je moralo umreti pod komunizmom na milijone ljudi pobitih od lastnih sonarodnjakov - od svojih bratov - in zato so morala tudi v Sloveniji padati nedolžna življenja. Če ne bo terorja nad nedolžnim prebivalstvom, ne bo upora in ne bo revolucije, je učil veliki komunistični teoretik Kardelj svoje, takrat še maloštevilne, pripadnike pred začetkom in ob začetku druge svetovne vojne. Dobesedno po ruskem vzoru govori o tem, da se mora s terorjem vzpodbuditi »belo gardo« (ta izraz je ruski). Kajti brez upiranja, kontrarevolucije, ni vzrokov za revolucijo. In če prebiraš zapise, kako so se veselili, ko so v svoje vrste sprejeli prve »korenjake«, ki so bili pripravljeni pobijati, brez da bi se spraševali, zakaj je nekoga potrebno ubiti. Pobijati pa je potrebno čim boljše in čim bolj ugledne ljudi, da bo učinek večji. Revolucionarni teror je po teoriji obvezen začetek revolucije. Za navzven pa sladke besede o enakosti, bratstvu, svobodi, novem redu. ^Kakšna demagogija in laž.
Pa da ne bo pomote, govorim o teoriji in sistemu komunistične revolucije. S to doktrino so bili v začetku seznanjeni samo izbranci, samo »elita«, saj bi sicer ljudje ne sodelovali z njimi. Prepričan sem, da so se mnogi partizani borili z iskrenim srcem proti okupatorju, še zlasti Primorci in te teorije niti niso poznali niti jo odobravali. Mnogim bi naredili krivico, če tega ne povemo.
Tu, v tej teoriji revolucionarnega terorja, je srž problema, da so nastale vaške straže. Čisto po otroško si lahko postavimo vprašanje, kdo je začel. Vedno smo rekli: kriv je tisti, ki je začel. Revolucionarni teror, likvidacije, umori, morajo spodbuditi kontrarevolucijo. Če, in dokler se ni začel odpor proti revolucionarjem, revolucija ne more steči, ni vzrokov. In prav ta upor je omogočal nadaljevanje revolucije. Tega, da komunisti potrebujejo in načrtujejo prav to, zagotovo niso vedeli snovalci vaških straž. Začetek druge svetovne vojne in vdor
junij 2005
Iz občine
3
nacistov in fašistov na naše ozemlje je bil vzporedni proces, ki so ga spretno izrabili komunisti. Najprej so onemogočili vse tiste, ki so pripravljali odpor proti okupatorju brez partije. Običajno z likvidacijo, bili so pa tudi drugi načini. Tu je, zlasti pod italijansko okupacijo, na mestu vprašanje, kdo je s kom kolaboriral. To je naloga zgodovinarjev. In potem dolomitska izjava, ko si ena številčno majhna teroristična partija, sama sebi in vsej večini, razglasi, da je edini predstavnik upora proti okupatorju. Vsak, ki izven te komande organizira upor proti okupatorju, je vnaprej obsojen na smrt. Malo razmislimo o tem. S smrtno kaznijo je vsem Slovencem prepovedan upor proti okupatorju. Ali ni to zločin proti lastnemu narodu? Od tu dalje ni več milosti, likvidacije, poboji, tudi »čiščenje« znotraj svojih vrst in kri in kri, vse do konca do roških brezen in morije na Tehar-jah in drugod po Sloveniji. In sedaj prebiramo imena, doge vrste imen naših rojakov, naših ljudi, mladeničev, ki so vsi ljubili domovino, ki so bili vsi daleč od tega, da bi želeli svojo domovino prepustiti okupatorju. V velikanski večini niso zakrivili drugega kot to, da so želeli živeti svobodno brez terorja, svobodno po svojem prepričanju, na svoji zemlji in preprosto niso marali ne nacizma, ne okupatorjev, ne komunizma, ne revolucije. Ali je to lahko bil zločin? In prav to — živeti svobodno na svoji zemlji, smo si Slovenci vedno želeli, si želimo tudi danes, ko praznujemo dan državnosti ob 14. obletnici ustanovitve samostojne slovenske države. In pravico imamo do tega, pravico do življenja, pravico do svoje države, pravico do svojega mišljenja, da tudi pravico do naravne smrti. Nihče pa nima pravice v imenu neke ideje, takšnega ali drugačnega prepričanja, vzeti življenja drugemu, svojemu bratu, svojemu rojaku. Iz krvi in sovraštva vzklije le novo sovraštvo in nova smrt.
Kako strahotne posledice rodi zločin, bratomorna vojna, lahko občutimo vsi na lastni koži, saj so dogodki izpred šestdesetih let in vse nerazčiščene dileme tudi za nas, sedaj živeče Slovence, še vedno ovira za normalno in polno življenje naroda. Mora je namreč sedla na narod v tistem trenutku, ko si je človek drznil odločati o življenju in smrti svojih sonarodnjakov. Kdo mu je dal to pravico? Kdor prime za meč, bo z mečem končan. Potrebujemo očiščenja, potrebujemo popolno resnico, seznanjenje z vsem in odpuščanje, odpuščanje na vseh straneh. In molitev za pobite in pobijalce, pa naj bodo na kateri koli strani. Vrnimo narodu življenje. Življenje mora premagati smrt. Podajmo si torej roke ob tej 60. obletnici, povejmo si resnico, poglejmo v oči in svobodno gradimo našo ljubljeno svobodno Slovenijo.
Vaš župan
Vse občane Občine Dobrepolje vabimo na
proslavo ob dnevu državnosti,
ki bo na sam praznik zvečer, v SOBOTO, 25.6.2005, na igrišču v Kompoljah. Prireditev bo združena s slovesnostjo ob 80-letnici PGD Kompolje.
Prireditev se bo pričela ob 18. uri s parado in proslavo, posvečeno 80-letnici Prostovoljnega gasilskega društva Kompolje in nadaljevala s proslavo ob državnem prazniku dnevu državnosti in nagovorom župana Občine Dobrepolje Antona Jakopiča
Slavnostni govornik bo gospod Franci Žnidaršič,
državni sekretar na ministrstvu za obrambo Republike Slovenije.
V kulturnem programu, ki bo potekal v organizaciji podružnične šole Kompolje, bodo sodelovali:
❖ Godba Dobrepolje ❖ Moški pevski zbor Rafko Fabiani
❖	Recitatorji iz PŠ Kompolje
❖	Pevski zbor PŠ Kompolje
Proslava bo ob vsakem vremenu. V primeru slabega vremena bo proslava v Gasilskem domu v Kompoljah.
Po prireditvah ste vsi vabljeni na veliko vrtno veselico, ki jo organizira Prostovoljno gasilsko društvo Kompolje.
Še enkrat vabljeni v Kompolje, v soboto, 25.6.2005, zvečer!
Občina Dobrepolje župan Anton Jakopič
4
Delo OS
junij 2005
Beseda urednice
Tisti, ki so bili kdaj na kakšnem uredniškem mestu, bi razumeli občutek zadovoljstva in olajšanja ob zaključku redakcije, saj zaradi časovne stiske in marsičesa drugega vse do konca ne veš, ali ti bo uspelo še pravočasno pripraviti vse, kar je potrebno za izid nove številke.
No, pa se je tudi tokrat izšlo. Res pa je, da nam ni uspelo vseh junijskih dogodkov zajeti še v to številko. Medtem ko je bil letošnji dan godbe pomaknjen v maj, so se nekateri drugi dogodki zavlekli v drugo polovico junija. Za vse to se bo našel prostor v julijski številki, ko boste morda že uživali dopustniš-ke dni in se kje v hladni senci ter prijetni družbi dotaknili kakšnega dogodka, ki je zaznamoval minulo sezono.
Morda se bomo stvarem, ki so nas nedavno spravljale v slabo voljo, le še nasmehnili. In potem ugotovili, da dobra misel in nasmeh delata čudeže. Kako lep je namreč dan, ko nam nekdo pokloni prijazno besedo. Zato z nasmehom polepšajmo dan tudi največjim godrnjavcem in nergačem. Morda se jih bo vsaj malo dotaknil. Kajti težko je živeti v večnem nezadovoljstvu z vsem in vsakim in se ne zavedati, da sta prav zadovoljstvo in sreča lahko čisto blizu. Ali kot pravi Phil Bosmans: Glej pozitivno, pa boš bolje videl. Tvoje srce bo polno svetlobe, oči ti bodo žarele in povsod bo več sonca.
Veliko sonca in dobre volje v prihajajočih poletnih dneh vam želi vaša urednica.
Pa še čestitke ob našem največjem državnem prazniku, dnevu državnosti. ♦
Seja Občinskega sveta - poročilo
Zadnja seja Občinskega sveta je bila 1. 6. 2005. Poleg obravnave predloga Statuta Občine Dobrepolje je bilo na dnevnem redu še deset točk, med njimi nekaj imenovanj. Seja je trajala dobrih pet ur.
M. Steklasa
Statut ni bi sprejet, občina bo zato delovala po starem statutu
Potem, ko je bil na prejšnji seji brez razprave sprejet osnutek Statuta, je bi v času javne razprave, do 3. maja, poslan en amandma. Na tokratni seji sta poslanski skupini NSi in LDS vložili še sedem novih amandmajev, od katerega je bilo sprejetih pet. Kljub temu ob glasovanju o celotnem Statutu, ta ni bil sprejet. Zanj je glasovalo sedem svetnikov, kar ni bilo dovolj za dvotretjinsko večino.
Kasneje je bilo predlagano, da se obravnava Statuta ponovno uvrsti na dnevni red ene od prihodnjih sej, hkrati pa tudi poslovnik občinskega sveta.
Imenovan je bil nov nadzorni odbor
Na prejšnji seji je bil sprejet sklep o razrešitvi dosedanjega nadzornega odbora in o začetku postopka o imenovanju novega. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je v določenem roku za posredovanje predlogov prejela naslednje predloge s podpisi kandidatov, da se s kandidaturo strinjajo: Marija Gačnik (predlagatelj OO SLS), Cvetka Krašovec (predlagatelj OO SDS) in Dušan Lombar (predlagatelj OO N.Si). Med dolgo in polemično razpravo o pravilnosti postopka in primernosti kandidatov je poslanska skupina NSi umaknila svojega kandidata, vendar sta tako župan kot predsednica KVIAZ-a menila, da kandidat Dušan Lom-bar svoje kandidature ni preklical, zato naj bi bilo glasovanje veljavno. Potem, ko je bil predlagani nadzorni odbor z večino glasov sprejet, je NSi, še enkrat pisno predložila umik kandidature svojega kandidata.
Na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je bil po krajši razpravi sprejet sklep, da se v Svet zavoda Zdravstveni dom Grosuplje imenujeta Cvetka Tavželj in Anton Jakopič.
Svetniki so potrdili dopolnitve Odloka o ustanovitvi vzgojnovarstvenega zavoda Glasbena šola Grosuplje z določenimi spremembami.
Občine Dobrepolje, Grosuplje in Ivanč-na Gorica so v letu 1997 ustanovile javni zavod Glasbena šola Grosuplje. V letu 2003 pa na podlagi predhodnega soglasja županov ustanoviteljic in na podlagi po-
godbe o financiranju med direktorjem Glasbene šole in županom Škofljice začel delovati v okviru Glasbene šole Grosuplje dislocirani oddelek Škofljica. Zaradi tega so strokovne službe pripravile v letu 2004 spremembe Odloka o ustanovitvi javnega zavoda. Ta prinaša nekaj dopolnitev, med drugim se spreminja organizacijska oblika glasbene šole v matično šolo in podružnice, s čimer so povezane ostale spremembe. Po prvotnem predlogu naj bi imeli v Svetu zavoda stalnega člana občina Grosuplje in Ivančna Gorica, medtem, ko naj bi se tretji predstavnik izmenjaval iz občin Dobrepolje in Škofljica. Svetniki se s tem niso strinjali in so predlagali spremembo osnutka, po kateri naj bi imela stalnega predstavnika v Svet zavoda le občina Grosuplje kot matična šola, podružnice iz ostalih treh občin pa
bi pri imenovanju svojega predstavnika rotirale.
Svetniki so sprejeli sklep o določitvi najvišjih cen vzgojno-varstvenih storitev v vrtcu Ringaraja.
Občinska uprava je na osnovi pravilnika o oblikovanju cen v vrtcih in v sodelovanju z JVIZ OŠ Dobrepolje - VVE Ringa-raja pripravila predlog za nove ekonomske cene vrtca. Kot je znano, 76 % ekonomske cene vrtca plačuje občina, 24 % pa prispevajo starši. V ta namen je šola pripravila pregled stroškov in storitev dejavnosti ter predlagala povišanje cen od 1. septembra dalje, pri čemer je bilo poudarjeno, da povišanje ni tolikšno zaradi materialnih stroškov, ampak zaradi izboljšanja izobrazbene strukture zaposlenih in s tem povečanja plač, kar pa je urejeno v kolektivni pogodbi in na to občina nima vpliva. Po daljši razpravi, v kateri so svetniki pozivali k racionalizaciji poslovanja v zavodu, je bil sprejet predlog, ki je bil nekoliko nižji od prvotnega. Tako je bilo sprejeto, da cena dejavnosti vzgoje in varstva otrok prve starostne skupine znaša 88.000,00 tolarjev, druge starostne skupine pa 70.000,00 tolarjev. Sklep začne veljati 1. 1. 2006.
Svetniki so v nadaljevanju sprejeli še dodaten sklep glede rezervacij. Starši lahko uveljavljajo rezervacijo tudi v času neprekinjene odsotnosti otroka nad 15 delovnih dni, vendar le na podlagi zdravniškega potrdila.
Občinski svet je sprejel sklep o soglasju za dodelitev koncesije Ljubici Šormaz dr. dent. med. za opravlianie zobozdravs-
tvenega varstva otrok in mladine. Koncesija se podeljuje v višini 60 % od polne koncesije, ker občini ne pripada pravica za dva cela zobozdravnika. Kot je v obrazložitvi dejal župan, njeno odločitev podpira z utemeljitvijo, da se bo uredila zdravstvena oskrba za otroke in mladino. Soglasje za pridobitev koncesije pa so dali tudi občinski svetniki. Svetniki so razpravljali tudi o možnosti, da bi se šolska zobna ambulanta uredila v hišici pri šoli. Nekateri so izrazili pomisleke nad predlogom vodstva šole, s katerim se je sicer strinjal odbor za družbene dejavnosti.
Občinski svetniki so dobili poročilo o aktivnostih v občini v zadnjem mesecu.
Kratek povzetek:
•	Razpisan bo tehnični pregled izvedenih del, v teku pa je razpis za pridobitev izvajalca dokončanja del razstavnih prostorov tako za etnološko zbirko, kot tudi za spominsko sobo bratov Kralj;
•	Izveden je zapis vodohrana in zasip jaška črpališča vodovoda Ti-sovec, v teku pa je razpis za izvedbo druge faze del;
•	Izbran je izvajalec za pripravo programa opremljanja z vodo za naselje Tisovec.
•	Sklican je bil prvi operativni sestanek v zvezi s pripravo operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda;
•	V teku je razpis za izbiro projektanta za izdelavo projekta komunalne infrastrukture v stanovanjski coni v Predstrugah.
•	Na športnem igrišču v Pred-strugah so opravljena asfalterska dela na igrišču in parkirišču. Potrebno je bilo asfaltirati tudi odsek javne poti, po katerem je bil izveden priključek vodovoda. V roku 14 dni bo dokončanje del za osvetlitev igrišča in postavljena ograja igrišča;
•	V zvezi z ureditvijo središča Vidma je v teku priprava projektne dokumentacije za gradnjo parkirišča za Zdravstveno postajo. Predvidena je rekonstrukcija regionalne ceste R 647 od Jakličevega doma do Bliskove doline ter rekonstrukcija križišča proti Zagorici;Začelo se je polaganje cevi za kanalizacijo v Zdenski vasi;
•	V teku je postavitev oglasnih panojev v naseljih po občini;
•	V teku so vzdrževalna dela na gozdnih cestah.
Pod točko razno je župan seznanil občinski svet z dopisom, ki ga
je poslal Pošti Slovenije za preimenovanje naziva pošte Videm-Dobre-polje v Dobrepolje. Sklep o začetku postopka preimenovanja pošte je sprejel Občinski svet na eni od lanskih sej.
Še nekaj pojasnil, vprašanj svetnikov in odgovorov župana občinskim svetnikom:
•	Za območje zazidalnega področja v Predstrugah še ni bila izdana nobena zahteva za plačilo komunalnega prispevka;
•	Kanalizacija v Zdenski vasi je zgrajena po mešanem sistemu. Dokler ne bo čistilne naprave, bo lahko tekla notri samo meteorna voda, pozneje pa še ostalo.
•	Glede postavitve Mobitelove bazne postaje v Predstrugah je bila sprožena obnova postopka;
•	Svetniki so dobili informacijo, da je na področju Kompolj cela vrsta ilegalnih smetišč;
•	Občina ni dala soglasja o delovanju kamnoloma v Predstrugah izven delovnega časa, vaščani pa želijo telefonsko številko inšpektorja za delo, da se bodo nanj obrnili ob sobotah in nedeljah;
•	Prostor, na katerem stoji zabojnik v Predstugah, še vedno ni saniran in se na njem še vedno nabira voda;
•	Opozorjeno je bilo, da Jakličev dom nima svojega zabojnika za smeti:
•	Ploščice in notranjost mrliške vežice na Vidmu naj bi se začele sanirati v teh dneh;
•	Na prihodnjo sejo občinskega sveta bo vabljen tudi občinski inšpektor;
•	Ažurirajo naj se spletne strani občine;
•	Na problem, da se zarašča čedalje več kmetijskih zemljišč, občina po besedah župana nima vpliva;
•	Župan ne vidi problema ob menjavi lastništva pri Komunalnem podjetju Ljubljana, ker bo novi lastnik pravni naslednik in mora upoštevati vse dogovore in akte, tudi glede dotacij občini za kamnolom.
Sejo, ki je bila precej polemična, je vodil župan. In še drobec iz razprave: župan je dal opomin svetniku Alojziju Palčarju, ker ga je oponašal. ♦
Državni lokacijski načrt za
gradnjo regionalne ceste III. reda R3-647/1368
Mlačevo — Rašica mimo naselja Ponikve
6
Iz občine in iz Ministrstva za okolje in prostor
junij 2005
Osnovni cilj načrtovane ureditve je izboljšati prometne razmere na cesti R3-647 Mlačevo - Rašica, saj obstoječa regionalna cesta skozi naselje Ponikve, ne omogoča normalne prevoznosti in prometne varnosti ter predstavlja ozko grlo, zaradi neustreznih horizontalnih in vertikalnih elementov ceste ter preozkega vozišča. Prav tako je potrebno rešiti sedaj neustrezno priključevanje regionalne ceste R3-647 na glavno cesto G2-106, saj obstoječi priključek regionalne ceste poteka pod ostrim kotom tako, da je nemogoče normalno zavijanje iz smeri Ponikve proti Ljubljani.
Rekonstrukcija obstoječe ceste ni možna in ne bi izboljšala obstoječih razmer, zato je edina ustrezna rešitev izgradnja obvoznice. Z izgradnjo obvoznice bi se negativni vplivi težkih tovornih vozil iz kamnoloma v naselju Ponikve zmanjšali ter bi se izboljšale prometno - varnostne razmere v naselju.
Varianta 1:
Varianta 1 predvideva priključek obvoznice na obstoječo R III-647 takoj za naseljem - v območju domačije Gačnik v km 17.900. Po tej varianti je predvidena rekonstrukcija ceste R III-647, v območju priključevanja na cesto G II-106, z izgradnjo cca 500 m nove ceste, ki bi potekala preko travnika ob strugi potoka Rašica in se priključila na cesto G II-106 pod pravim kotom. Dolžina novogradnje po varianti 1 znaša: 2.60 km obvozne ceste in 0.6 km nove ceste v območju priključka R III-647 na cesto G II-106, skupno torej 3.20 km.
Varianta 2:
Varianta 2 se za Ponikvami ne priključuje na obstoječo cesto R III-647, ampak se nadaljuje vzporedno s staro cesto ter se priključuje na cesto G II-106 severno od obstoječega priključka, v oddaljenosti cca 900 m. Skupna dolžina novogradnje je 3.54 km.
Izgradnja predvidene obvozne ceste je predvidena severno od naselja Ponikve. Mikrolokacija poteka obvoznice je pogojena s širitvijo naselja v oddaljenosti najmanj 50 m od le-te. Iz smeri Vidma se obvoznica začne na odcepu oziroma priključku obstoječe lokalne poti, ter poteka nato po njej. V zahodnem delu so predvidene tri variante poteka obvoznice, ki so vezani predvsem na rešitve priključevanja R III-647 na cesto G II-106.
Normalni prečni profil na novi regionalni cesti bo obsegal: vozni pas 2 x 3.00 m, robni pas 2 x 0.30 m in bankine 1 x 1.00 m, skupaj 8.6 m, gradnja hodnikov za pešce in kolesarskih stez ni predvidena.
V okviru izdelave državnega lokacijskega načrta bodo študiji variant ovrednotene in med seboj primerjane tri variantne rešitve. Variantne rešitve potekajo v prvem delu, od km 15.115 obstoječe regionalne ceste R III-647 do domačije Gačnik, po isti trasi, v nadaljevanju pa poteka trasa v treh različnih variantah:
Varianta 3:
Varianta 3 poteka južno od druge variante in se na cesto G II-106 priključi v km 15.780. Skupna dolžina novogradnje je 3.39 km.................................................................................
Pobudo za izdelavo državnega lokacijskega načrta za gradnjo regionalne ceste III. reda, R III-647/1368 Mlačevo - Rašica mimo naselja Ponikve v občinah Dobrepo-lje in Velike Lašče, je podal minister za promet.
Postopek priprave in sprejemanja državnega lokacijskega načrta bo potekal po določbah Zakona o urejanju prostora, ki med drugim določa, da se pred sprejetjem programa priprave sklice prostorsko konferenco, katere namen je pridobiti in uskladiti priporočila, usmeritve in legitimne interese lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede priprave državnega Io-kacijskega načrta oziroma načrtovane prostorske ureditve, organizirana je bila dne 13. 6. 2005.
Dan godbe in medobčinsko srečanje godb in pihalnih orkestrov
Dan godbe in medobčinsko srečanje godb in pihalnih orkestrov je letos KD Dobrepolje pod pokroviteljstvom občine Do-brepolje in JSKD RS OI Ivančna Gorica priredilo že 29. maja, kar je en mesec prej kot pre j|nja leta. ^ -
M. Steklasa
Vreme je bilo organizatorjem naklonjeno, zato se je ob dobri organizaciji obetalo prijetno in pestro nedeljsko popoldne.
Letošnjega srečanja se je skupaj z domačini udeležilo kar 10 godb in pihalnih orkestrov. Ob napovedovanju Igorja Ahačevčiča so v svečani paradi ob spremstvu narodnih noš prihajale na prizorišče v središču Vidma godbe iz Stične, Kočevja, Medvod, Grosup-lja, Liboj, Ribnice, Novega mesta, Vodic in Kostanjevice na
Krki in nazadnje še dobrepolj-ska godba, ki so jo gledalci naj-topleje pozdravili. Godbeniki so popolnoma zapolnili osrednji prireditveni prostor pred zgradbo občine na Vidmu in pogled na tolikšno število godbenikov je bil res veličasten. Sodelujoče in vse prisotne je pozdravil župan Anton Jakopič, predsednik Godbe Dobre-polje Dušan Cimerman in član Sveta JSKD Ivančna Gorica Janez Tomšič pa sta podelila plakete vsem predsednikom sodelujočih godb. Najbolj slovesno vzdušje je prevladalo ob skupnem nastopu vseh godb in or-
kestrov, ko so skupaj zaigrali štiri skladbe.
Drugi del srečanja je potekal na športnem igrišču za Jakličevim domom, kjer so se predstavile posamezne godbe, kot prvi pa je nastopil Dobre-poljski orkester mladih. Pozno popoldne se je kulturni del prevesil v družabno in zabavno srečanje, na katerem je igral an-
sambel Svetlin, za pijačo in jedačo pa je poskrbela pivnica Adam Ravbar.
Po tej tradicionalni in največji prireditvi v občini, v katero je vsako leto vloženega veliko truda organizatorjev, postaja občina vse bolj prepoznavna, žal pa ni več tako obiskana, kot bi si želeli. ♦
Vokalni sekstet Komplet
in njegov prvi samostojni koncert
Pevke vokalnega seksteta Komplet so v nekaj letih, kolikor delujejo na lokalni kulturni sceni, že večkrat opozorile nase kot perspektivna vokalna skupina.
Pevke seksteta Komplet
M. Steklasa
Tri od njih — Mirjam Hočevar, Špela Nose in Vida Žni-daršič — so se prekalile že pri vokalni skupini Mavrica, zdaj pa so članice kar dveh sestavov. Tina Gačnik, pred leti drugouvrščena med nastopajočimi osnovnošolci na prire-
junij 2005
Kultura
9
ditvi Korajža velja na Vidmu, je svoj glasbeni talent izpopolnila v šoli solo petja. Ana Erčulj, vsestransko nadarjena glasbenica, se je preizkusila in izkazala tudi kot uspešna vodja skupine. V svojo sredo pa so pevke pritegnile še eno mlado in nič manj dobro pevko Katjo Meglen.
Zanimivo je, da so dekleta, ki sicer zelo intenzivno vadijo in se redno sestajajo, aktivna tudi na celi vrsti drugih področij, npr. pri skavtih, dramski skupini Scena, pri godbi, mešanem cerkvenem zboru in še kje. Skupina se je pridružila Kulturnem društvu Dobrepo-lje 2. oktobra 2004, 21. maja letos pa so se pevkam uresničile sanje o svojem prvem samostojnem koncertu. In kar takoj je treba poudariti, da koncert niti po organizacijski niti glasbe-no-izvedbeni plati ni kazal za-
četnih slabosti. Celo več, bil je zelo uspešen in konceptualno izviren.
Skupina je pripravila za svoj nastop 11 pesmi, med njimi so bile ljudske pesmi, popevke, črnske duhovne in cerkvene pesmi. Eno od njih (Hymn to Freedom) so pripravile v skupni izvedbi z Dobrepoljskim orkestrom mladih, ki je bil pod vodstvom Braca Doblekarja in solistko Andrejo Zupančič gost večera. Skupina šteje 18 članov in že tri leta nastopa v okviru KD Godba Dobrepolje.
Poleg dobre glasbe in ubranega petja je večer udejanil kar nekaj svežih idej. Že na začetku so se pevke predstavile z video posnetki, v katerih smo videli članice seksteta v različnih situacijah in pri različnih dejavnostih. Popolna novost na odru Jakličevega doma pa je bilo vodenje koncerta. Vesna
Dobrepoljski orkester mladih
Hrovat in Jože Babič sta vodila koncert v stilu popularnih voditeljskih parov. V sproščenem in duhovitem dvogovoru, pri katerem ob predstavitvi posameznih pesmi ni manjkalo ne anekdot, ne koketiranja z obiskovalci, ne preoblačenja, sta vo-
ditelja izvajala pravi vzporedni show, kar so obiskovalci sprejeli z navdušenjem.
Skratka, koncert je s pomočjo sponzorjev, tehničnih in drugih sodelavcev, uspel in požel veliko pohval vseh, ki so se ga udeležili. ♦
Območna revija odraslih pevskih zborov in malih pevskih skupin
Moški zbor Rafko Fabiani
M. Steklasa
Kako priljubljena in razširjena je zborovska pevska dejavnost v Sloveniji in tudi na našem območju, se lahko prepričamo vsakokrat, kadar prisostvujemo območnim revijam pevskih zborov v Jakličevem domu. O tem smo se znova prepričali 14. maja , ko je Javni
sklad RS za kulturne dejavnosti Območna izpostava Ivančna Gorica zaradi velikega števila nastopajočih organiziral območno revijo odraslih pevskih zborov in malih pevskih skupin v dveh delih.
Prejšnji večer so se zbori zbrali v Šentvidu pri Stični, za drugi del revije pa so organizatorji zbrali dvorano Jakličevega
doma na Vidmu. Pred domačim občinstvom sta se predstavila dva domača zbora. Mešani upokojenski zbor Škrjanček je pod vodstvom Vesne Fabjan zapel tri pesmi. Njihovo zavzetost, vztrajnost in veselje do petja so poslušalci nagradili z dolgim aplavzom. Priznanja občinstva so bili deležni tudi pevci moškega zbora Rafko Fabia-ni in njihov zborovodja Tone
Tatjana Lampret in Igor Ahačevčič
Šinkovec, nedavni dobitniki bronastega priznanja na reviji zborov na Vrhniki. Tokrat so nastopili zadnji s pesmimi Jeruzalem, Planinska roža in Bom pa zlezel na češnjo. Poleg kvalitetnega in ubranega petja z odličnimi solisti so izstopali po številčnosti. Poleg domačinov je nastopilo še osem zborov iz Grosuplja, Šmarja Sap, Zagrad-ca, Račne in Police.
Pevce sta pozdravila vodja Izpostave Tatjana Lampret in župan Anton Jakopič, revijo pa je povezoval, duhovito in sproščeno, Igor Ahačevčič. ♦
MISLI
Vsi živimo pod istim nebom, pa nimamo istega horizonta. (Konrad Adenauer)
Človek, ki snuje maščevanje, dreza v lastno rano, ki bi se sicer že zarasla.
(Francis Bacon)
10
Kultura; iz Ljubljanske urbane regije
junij 2005
Moški pevski zbor Struge
Moški pevski zbor Struge je lansko leto praznoval 10. obletnico svojega delovanja in je v ta namen 16. 10. 2004 priredil koncert v OŠ Struge. Na koncertu, ki ga je povezovala Karmen Perko, se je zvrstilo kar nekaj lepih, tudi v narečju zapetih pesmi: Vrtec ogradila bodem, Kje je moj mili dom, Žabe. Besedilo in glasbo za eno izmed njih (Domači dolini) je napisal član zbora Anton Rus. Ker me je zanimalo še kaj več, sem poprosila umetniškega vodjo Marka Rusa, naj nam zaupa kakšno zanimivost.
večkrat tedensko.
Kdaj si začel peti pri zboru in kaj ti pomeni petje?
Pri zboru sem začel peti novembra leta 1995. Petje mi je v veselje, pa tudi malo sprostitve po napornem dnevu.
Kakšna se ti zdi vloga umetniškega vodja v zboru?
Ta vloga je po eni strani zanimiva, pa tudi odgovorna.
Ker sem vas tudi sama velikokrat slišala peti, mi je bilo v veselje prisluhniti vašemu ubranemu petju. Tudi v prihodnje vam želim veliko dobro odpetih pesmi in se ti zahvaljujem za ta pogovor. ♦
Tina Mustar, učenka OS Struge
Kje so začetki moškega pevskega zbora? Kdo je bil ustanovitelj?
V Strugah se je pelo že od nekdaj. Po ustnem izročilu je pred 2. svetovno vojno in neposredno po njej »vse pelo«. Tudi možje in fantje so večkrat staknili glasove in skupaj ubrano zapeli dekletom pod oknom. Začetki zbora segajo v leto 1965, ustanovitelj pa je bil Peter Zorzut.
Kakšna je bila prva zasedba?
1.	tenor: Jože Rus, Janez Dernulc, Anton Pugelj.
2.	tenor: Jože Pugelj, Nace Kraševec, Drago Kraševec, Alojz Ferkulj.
1.	bas: Janez Hočevar, Franc Bradač.
2.	bas: Franc Rus, Anton Rus, Anton Pugelj, Anton Mustar, Jože Pugelj.
Zborovodja je bil Peter Zorzut, peli so na pogrebih. V tej zasedbi pa so zadnjič zapeli leta 1967.
3.	Kdo so njeni člani zdaj?
1.	tenor: Marko Pogorelc, Mojca Pogorelc
2.	tenor: Jože Pugelj, st., Stane Bradač, Brane Meglen
1.	bas: Jože Žnidaršič, Franci Oberstar, Peter Novak, Marko Rus
2.	bas: Anton Rus, Peter Pugelj, Jože Pugelj, Jože Pugelj, ml.
Koliko pesmi ste že predstavili občinstvu?
Občinstvu smo predstavili okoli 100 pesmi.
Kdaj ste s svojim nastopom zadovoljni?
Z nastopom smo zadovoljni takrat, kadar občinstvo prekomerno ploska in je po prireditvi pogostitev.
Kolikokrat so potrebne vaje, da sebi in občinstvu zapojete v veselje?
Vaje imamo enkrat tedensko, če pa je koncert oz. revija, pa
	
RRA LUR	Regionalna razvojna agencija -
	Ljubljanske urbane regije
E-poslovanje v občinah Ljubljanske urbane regije: izziv za regijo
25. maja 2005 je Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije, ki je zadolžena za pripravo novega regionalnega razvojnega programa, v Cankarjevem domu na Vrhniki organizirala posvet na temo razvitosti podpornih sistemov za krepitev koncepta informacijske družbe in oblikovanje prednostnih nalog na področju razvoja informacijske družbe v Ljubljanski urbani regiji v okviru priprave Regionalnega razvojnega programa Ljubljanske urbane regije za obdobje 2007-2013.
Na posvetu je bila uvodoma podana osnovna informacija o novi kohezijski politiki in Strategiji uvajanja elektronskega poslovanja v lokalne skupnosti; oba dokumenta predstavljata izhodišči za pripravo enotnih rešitev, ki so povezane z uvajanjem e poslovanja v občinah.
Po predstavitvi obeh dokumentov so se udeleženci v razpravi dotaknili problemov , ki so povezani s sistemom uvajanja e uprave. Strinjali so se, da mora biti s regijski sistem uvajanja e uprave kompatibilen z državnim; zato je nujno potrebna koordinacija in sodelovanje med državo in lokalnimi skupnostmi.
V drugem delu srečanja je potekala predstavitev projektnih idej, ki jih lahko na kratko povzamemo v željo občin po vzpostavitvi skupne regijskega portala, ki bo vključeval: e-storitve, namenjene racionalizaciji nekaterih postopkov in večjo dostopnost storitev za občana in vsebine, ki bodo omogočale razbremenitev dela občinskih uprav. Poudarjeno je bilo, da je potrebno pri vzpostavljanju skupnega portala v regiji biti pozoren na dvoje in sicer na kompatibilnost: tehnološko in vsebinsko ter na zaščito informacijskega sistema pred zlorabami.
Informacijo pripravila: mag. Lorena Korošec
Kultura in njena konkurenčnost v
Ljubljanski urbani regiji
Prve delavnice v okviru priprave Regionalnega razvojnega programa Ljubljanske urbane regije za obdobje 2007-2013.
Ljubljana, 24. maja 2005 - Ljubljanska urbana regija (LUR) je 19.5.2005 v okviru priprave Regionalnega razvojnega programa Ljubljanske urbane regije za obdobje 2007-2013 v Galeriji Veronika v Kamniku organizirala delavnico »Kultura in njena konkurenčnost v Ljubljanski urbani regiji«.
LUR je kot prva izmed slovenskih regij začela s pripravo novega regionalnega programa za obdobje 2007-2013, s ciljem, da bi pravočasno pripravili ustrezen nabor projektov, ki ustrezajo novim ciljem kohezijske politike. V okviru priprave novega regionalnega
junij 2005
Iz Ljubljanske urbane regije; gospodarstvo
11
razvojnega programa se organizirajo srečanja in posveti s ključnimi partnerji in nosilci razvoja v regiji, saj je njihovo sodelovanje pri pripravi programa ključnega pomena, če želimo, da program vključuje prave vsebine in projekte Prave vsebine in projekti z opredeljenimi nosilci in finančnimi viri so predpogoj za uspešno izvajanje in realizacijo vsakega razvojnega programa; tudi regionalnega.
Na posvetu, na katerem so bila uvodoma predstavljene pričakovane spremembe kohezijske politike EU, so udeleženci posveta skupaj pregledali že obstoječe vsebine v Regionalnem razvojnem programu Ljubljanske urbane regije za obdobje 20022006 in realizacijo posameznih projektov s področja kulture v regiji. Udeleženci so se strinjali, da je v regiji nujno medsebojno povezovanje akterjev s področja kulture tako na lokalni kot tudi regionalni ravni, če želimo povečati konkurenčnost kulture v regiji.; pri tem ima pomembno vlogo Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije. Prav tako udeleženci razprave puščajo odprte možnosti tudi za morebitna nova sodelovanja z drugimi organizacijami, tudi s področja turizma. V prihodnosti pa je potrebno več pozornosti nameniti tudi tržni naravnanost žive kulturne produkcije, z namenom vključevanja novih partnerjev v projekte s področja kulture.
Informacijo pripravila: mag. Lorena Korošec
Varovanje narave v območju Ljubljanske urbane regije
Tretja delavnica v okviru priprave Regionalnega razvojnega programa Ljubljanske urbane regije za obdobje 2007-2013.
Ljubljana, 24. maja 2005 - V okviru priprave Regionalnega razvojnega programa Ljubljanske urbane regije za obdobje 2007-2013 je 10.5.2005 Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) organizirala delavnico »Varovanje narave v območju Ljubljanske urbane regije«.
Z namenom, da razvojni program LUR vključuje prave vsebine in prave projekte ter da bi pravočasno pripravili ustrezen nabor projektov, ki ustrezajo ciljem kohezijske politike EU, se v okviru priprave novega regionalnega razvojnega programa organizirajo srečanja in posveti z nosilci razvoja in ključnimi partnerji v regiji, katerih sodelovanje je nujno.
Na posvetu, kjer je udeležence pozdravil župan občine Logatec gospod Janez Nagode, so bila v uvodu predstavljene pričakovane spremembe kohezijske politike EU, ozadje za varovanje narave v območju Ljubljanske urbane regije (nov regionalni razvojni program postavljen v okvir nove kohezijske politike; finančni instrumenti in cilji in Lizbonska strategija, ki vključuje usmeritev razvoja celotne Evrope), regionalni razvojni program LUR za programsko obdobje 2002-2006 s prioritetami, med katere je vključena tudi ekološka mreža s projekti varovanje naravnih vrednot, vizija varovanja narave v LUR (ohranjene naravne vrednote, upravljana območja naravnih vrednot, o pomenu ohranjanja narave izobraženi prebivalci) ter prednostne naloge, cilji in strategije v novem programskem obdobju.
Udeleženci so se strinjali, da se v RRP LUR vključijo projekti, ki so že vključeni v RRP LUR 2002-2006: Zavarovanje Ljubljanskega Barja, Zavarovanje Kamniško Savinjskih Alp in Zavarovanje manjših naravnih vrednot v Ljubljanski urbani regiji; da je potrebno projekte zavarovanja manjših naravnih območij konkretizirati ter v ta namen oblikovati seznam prioritetnih območij v LUR na podlagi strokovnih podlag. Načrtovanje projektov mora biti nujno usklajeno s prostorskim načrtovanjem, saj drugače razvojni projekti ne morejo biti uresničljivi. Zato morajo biti vsi projekti, ki bodo vključeni v RRP LUR za obdobje 2007-2013 med seboj usklajeni v smislu zagotavljanja trajnostnega razvoja. Za program je potrebno izpeljati postopek strateške presoje vplivov na okolje oz širše na trajnostni razvoj. V RRP LUR 20072013 naj se vključi tudi projekt ustanovitve mednarodne pisarne v Bruslju, saj nam tovrstna pisarna omogoča dostop do pravih virov informacij, iskanje financiranja, svetovanja in mreženje.
Informacijo pripravila: Terezija Krajcer
V Stolarni nov obdelovalni center
Stane Škulj
V Stolarni Dobrepolje smo pred nekaj meseci postavili nov numerično krmiljen obdelovalni center (CNC) za rezkanje in vrtanje. Obdelovalni center omogoča 5 osno obdelavo obdelo-vancev. Naložba je vredna 78 milijonov tolarjev. Poleg 4 osnega obdelovalnega centra je to drugi obdelovalni center v podjetju in je konfiguracijsko še bolj izpopolnjen. Center je hitro nastavljiv, tako da omogoča veliko fleksibilnost pri obdelavi tudi maloserijskih naročil.
Inženir Tomaž Šinkovec, ki je glavni programer, uspešno vodi celotno ekipo (slika spodaj).
Z leve proti desni: inž. Tomaž Šinkovec, inž. Janez Jamnik, Sandi Fajdi-ga, inž. Mitja Mohar, Ivan Hočevar
Učenje za
^djetništvo
Pravilen odgovor na vprašanje, objavljeno v Našem kraju 03 /2005: Od kdaj deluje lesno podjetje Stolarna Dobrepolje, je: OD LETA 1926. Prejeli nismo nobenega odgovora.
NAGRADNO VPRAŠANJE NA TEMO UČENJE ZA PODJETNIŠTVO
Koliko CNC obdelovalnih strojev ima Stolarna Dobrepolje?
1.	enega
2.	dva
3.	tri
Pravilni odgovor obkrožite in pošljite na naslov: Stolarna Dobrepolje d.d. Podgorica 21, 1312 Videm Dobrepolje
Izmed pravilnih odgovorov bomo izžrebali tri nagrajence: Prva nagrada — stol Druga nagrada — pručka Tretja nagrada — majica
Vsi ostali pogoji so bili objavljeni v Našem kraju 03/2005.
12
Od naše dopisnice
junij 2005
Ogled vojaške vaje
Zlata podlasica 2005 (MLF)
V lepem deževnem jutru dne 18.05.2005 se je skupina študentov FDV (Fakultete za družbene vede) odpeljala na ogled, medijsko odprte, vaje vojakov treh držav, ki je potekala od 3. do 28. maja na osrednjem vadišču Poček pri Postojni.
Potek vaje v daljavi, seveda ni manjkalo radovednih novinarjev
Hočevar Martina
To jo mednarodna vaja poveljstva in enot Večnacionalnih sil kopenske vojske (VSKV) oz Multinational Land Force (MLF) imenovana Zlata podlasica 2005. Kot nam je že v uvodnem predavanju namestnik poveljnika 1. brigade Slovenske Vojske, kapitan fregate, Ljubo Poles razložil da je vodilna država Italija, saj ima približno 60 % sile, sledita pa Italija 20% in Slovenija 20%. Začetki MLF segajo v leto 1997, ko so ministri vseh treh države podpisali Deklaracijo o nameri ustanovitve VSKV. Prva vaja je bila izvedena maja 2002 v Vidmu v Italiji.
To je operacija za podporo miru ter pripravljenost enot v različnih nalogah (preprečevanje sporov, humanitarne naloge...) in slovensko zasedbo sestavljajo 10. in 20. motorizirani bataljon, 17 bataljon vojaške policije, enota za specialno delovanje ter 670 poveljniški-logistični bataljon.
Prvi obisk je bil v operativi vseh treh sil v Pivki pri Postojni. Nato pa smo pohiteli na vadišče Poček, kjer so že pripravljali vajo, ki je bila odprta za javnost. Posedli smo se na tribuno, ki je bila od prizorišča oddaljena približno 400 m.
Vaja je bila zasnovana na namišljenemu scenariju v državi Veniaslo (premetanka SLOVENIA ). Zaradi napetosti med ljudstvi Alphalanda in Deltalanda v sporu posredujejo Združeni narodi z mirovnimi silami. Cilj vaje pa je bil, da se oceni operativna zmogljivost na vseh ravneh vodenja in poveljevanja vojski, urjenje v operacijah za mir, krepiti medsebojno razumevanje in
sodelovanje ter sama izboljšanost teh sil. Čeprav je bilo samo dogajanje, po mojem mnenju načrtovano predaleč, so mirovni-ki rešili spor, sledila je še postavitev vseh udeležencev.
Po končani vaji smo se odpeljali v tabor slovenskih vojakov, kjer so nam postregli z dobrim pasuljem. Ogledali smo si še zdravstveno in informacijsko bazo ter doživeli pravi vojaški »privdih«. Kar je bilo zanimivo, vojakom tudi na taki misiji, ni manjkalo zabave, v posebno namenjenem prostoru; imeli so namreč pravi domač kino. Zelo dobro opremljeno so imeli operativo, z sodobnim sistemom in visoko tehnologijo.
V popoldanskih urah smo tabor zapustili in se vrnili proti Ljubljani. ♦
Prihod v slovenski tabor
Konec junija Jurčičev Domen na Muljav^
V Letnem gledališču na Muljavi bo v petek, 24. junija 2005, ob 21. uri prva predstava Jurčičevega dela — DOMEN.
Gre za zgodbo iz 18. stoletja o Domnu, nezakonskem sinu kmečkega dekleta Mete in graš-čaka Sove, ki ga v rejo vzame bogat kmet Jurec. Čeprav je priden in delaven, si z ljubeznijo do Jur-čeve hčere Anke nakoplje gospodarjevo sovraštvo - ko izve, kdo je njegov oče, pa tudi sovraštvo nezakonskega očeta Sove. Oba se ga hočeta znebiti in ga poslati k vojakom...
Zgodovinska povest kot žanr in z njo gledališka uprizoritev sta zanimivi z dveh plati: ker poskušata bralca/gledalca preprosto zabavati, hkrati vzbujata tudi občutek nacionalne-družbene pripadnosti. Gospa Danica Ka-stelic je poskusila z dramatizacijo in režijo Domna vse to predstaviti v naravnem amfiteatru letnega gledališča. Osvetlila in poudarila je prizore pomembne za razumevanje celotne zgodbe. Za popolno vzdušje in izvrstno predstavo na prostem pa bo poskrbelo okoli šestdeset igralcev Kulturnega društva Josipa Jurčiča z Muljave.
Uprizoritve Jurčičevih romanov nastajajo ob njegovi domačiji že triindvajset let zapored. Sveži poletni večeri, prijeten ambient ter prijazni Muljavci vas bodo z letošnjo zgodbo Domna z razumljivo zgradbo, močnimi značaji, avtentično sceno in živim jezikom ponovno prepričali, da se vrnete k njim spet naslednje leto.
Prva ponovitev bo v soboto, 25. junija 2005, ob 21. uri, sledile pa bodo še štiri ponovitve: ob petkih in sobotah, 1., 2., 8. in 9. julija 2005, vsakič ob 21.00. Predstava v primeru slabega vremena odpade.
vodja JSKD OI Ivančna Gorica Tatjana Lampret
junij 2005
Iz Lokalne akcijske skupine Dobrepolje
13
LAS Dobrepolje
Vrste odvisnosti in njihovo prepoznavanje ter pričevanje bivšega odvisnika
Lokalna akcijska skupina LAS Dobrepolje še naprej uspešno uresničuje sprejeti plan delovanja v lokalni skupnosti. 9. junija 2005 je v sejni sobi občine Dobrepolje organizirala že drugo predavanje o problematiki drog. Že naslov tokratnega predavanja »Vrste odvisnosti in njihovo prepoznavanje ter pričevanje bivšega odvisnika je obetal marsikaj koristnega in zanimivega vsem, ki so se odločili, da se predavanja udeležijo.
Dr. Marič, Toni Kočevar iz Novega mesta in Cvetka Tavželj, predsednica LAS-a Dobrepolje
M. Steklasa
Prvi predavatelj dr. Zdrav-ko Marič je predaval o vrstah odvisnosti in njihovem prepoznavanju, predvsem iz zdravstvenega vidika. Poleg različnih vrst odvisnosti in njihovem prepoznavanju je predstavil dva poglavitna motiva, ki vodita v odvisnost. To sta iskanje ugodja in užitka ter beg iz vsakdanje krute resničnosti. Na primerih dveh različnih družin je prikazal, kako se lahko odvisnost pritihotapi v navidez urejeno družino, in kakšni so rizični načini obnašanja, ki vodijo v odvisnost in propad osebnosti.
Pripoved o tretji družini pa je bilo slišati kar neposredno iz ust enega od bivših odvisnikov, Tonija Kočevarja iz Novega mesta. To je bila resnična in pretresljiva izpoved zelo močne osebnosti, sicer mladega fanta, ki je zmogel toliko volje in moči, da je premagal odvisnost, se
vključil v normalno življenje, se zaposlil in si ustvaril družino. Zdaj je zaposlen na občini v Novem mestu, znan pa je predvsem po tem, da pomaga odvisnikom.
Njegova pripoved nikakor ni bila suhoparna, ampak zanimiva in pretresljiva izpoved o življenju mladega in sposobnega fanta, Zoisovega štipendista, ki se je povsem spremenil in v svoji odvisnosti padel do tiste točke, ko ni znal več živeti in vzpostaviti normalnega odnosa s svetom. Šele, ko je pristal čisto na dnu, je prišlo v njem do odločitve za zdravljenje. V terapevtski skupnosti se je učil normalnega življenja in iskanja zavrženih vrednot. Žal je bila njegova zgodba, kot je dejal sam, ena redkih uspešno končanih, večina se jih konča drugače.
Predavatelj Toni Kočevar je svojo življenjsko zgodbo dopolnjeval z bogatimi izkušnjami in znanjem o medsebojnih od-
nosih in družbeni realnosti ter o življenju v današnjem svetu, ko je droga postala vsakdanjost. Svoja izvajanja je obogatil tudi z izkušnjami, ki jih doživlja v stikih z mladimi. Na vprašanja prisotnih, kako ravnati, če se v družini pojavi problem z drogami, pa je dejal, da splošnega recepta ni. Najbolj narobe pa je zagotovo to, če družina problema noče videti. Vsekakor mora ravno družina narediti prvi korak in us-
trezno odreagirati. Vzpostaviti mora stik z odvisnikom in najti način, kako bo pomagala.
Obe predavanji sta bili odlični izhodišči za pogovor. Kot je dejal dr. Marič, predavanje ne more nuditi veliko novega, pomemben pa je pogovor o problemu, kajti pogovora o tem ni nikoli preveč. In res, še po več kot dveh urah kar ni zmanjkalo vprašanj in mnenj prisotnih. To pa je bil tudi eden od namenov organizatorjev. ♦
LAS Dobrepolje se je priključila akciji Veter v laseh — s športom proti drogi
M. Steklasa
Lokalna akcijska skupina LAS Dobrepolje je v svoj program uvrstila tudi sodelovanje s ŠD Dobrepolje pri akciji Veter v laseh - s športom proti drogi.
V nedeljo, 29. maja, so se na športnem igrišču za šolo na Vidmu zbrali predstavniki ŠD Dobrepolje, športni pedagogi, predstavniki LASA-a in veliko mladih, ki so se pomerili v odbojki, nogometu in rolanju. Športni rezultati so objavljeni na športni strani. Poleg tekmovalnega športnega programa pa je v organizaciji LASA-a potekal tudi zaključek natečaja za najboljšo sliko, karikaturo, skico ali drug izdelek na temo problematike drog.
Ob otvoritvi so spregovorili župan Anton Jakopič, predsednik ŠD Alojz Kuplenk, ravnatelj šole Ivan Grandovec in v imenu LAS-a njena predsednica Cvetka Tavželj. Vsi so poudarili namen prireditve, ki naj bi mlade z aktivnostmi na športnerm področju odvrnil od drog. Predsednica LASa Cvetka Tavželj je podrobneje spregovorila o perečem problemu današnjega časa. Glede na to, da je povratek iz zasvojenosti v normalno življenje izjemno težak, je poudarila, da je veliko bolje, da se izognemo tej kugi današnjega časa s tem, da gremo v naravo,na igrišče in krepimo naše psihofizične sposobnosti in zdravje. V ta namen je sodelovanje s
Iz društva SOŽITJE
šolo Lokalna akcijska skupina razpisala natečaj za najboljši likovni izdelek na temo problematike drog. Učenci so se pod vodstvom mentorice Svetlane Rodič Jakimovske množično odzvali in naredili veliko lepih izdelkov, ki so bili tudi razstavljeni na igrišču. Komisija pri izbiri nagrad ni imela lahkega dela, zato se je poleg treh nagrajencev odločila še za dodatnih pet pohval. Ob precejšnjem številu dobrih izdelkov je podelila naslednje nagrade:
1.	nagrada: Monika Prijatelj
2.	nagrada: Boštjan Nose
3.	nagrada: Jernej Hočevar.
Učenci s pohvalami v obliki majice: Katarina Volek, Laura Sadar, Matej Nose, Urban Strnad in Luka Meglen.
Povezava akcije Veter v laseh — s športom proti drogi z Lokalno akcijsko skupino Do-brepolje pomeni obogatitev in razširitev prvotne dejavnosti športnega društva in šole ter dragocen doprinos k vzgoji naše osnovnošolske in srednješolske mladine. ♦
SD Dobrepolje se iskreno zahvaljuje pri organizaciji in izvedbi humanitarne akcije Veter v laseh — s športom proti drogi, delavcem oŠ Dobrepolje (ravnatelju Ivanu Grandovec, pedagogom Alenki, Danilu in Svetlani ter Sonji), urednici Našega kraja Mihaeli Steklasa, Občini Dobrepolje in vsem »zagnancem« ŠD Dobrepolje (Alešu, Bojanu, Romanu, Stanki, Lojzu). Hkrati pozdravlja predstavnike LAS Dobrepolje za njihov prispevek v sami akciji.
Slavko Šteh
Društvo Sožitje Grosuplje
Sožitje je zveza več kot 51 društev za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju in ima tradicijo prek 40 let. Je prostovoljna društvena organizacija s socialnimi in človekoljubnimi cilji. Društvo pa ima enoto Sožitje tudi v Gro-suplju, na Adamičevi cesti 29 v prostorih stare Osnovne šole. Naša enota ima preko 200 članov, ki združuje osebe z motnjami v duševnem razvoju, starše, prostovoljce in vse ostale, ki se želijo pridružiti prostovoljni dejavnosti. Imajo dve skupini, ki se imenujejo Čukci in Pande, imena pa so si izbrali sami otroci.
Srečujemo se vsak ponedeljek med 15. in 17. uro ter vsako sredo med 15.30. in 17.30 uro. Predsednica društva Sožitje Grosuplje je ga. Neven-ka Zrnec, ki se že leta z nekaterimi zagnanimi posamezniki in prostovoljci trudi, da bi na območju občin Grosuplje, Ivančna gorica, Višnja gora in Dobrepolje nudila navedenim osebam pomoč, razvoj, izobraževanje staršev, druženje in včasih samo prijazno besedo, za katero so zelo hvaležni. Varovanci te vzljubijo in sprejmejo, čustva pokažejo odkrito brez skrivanja, včasih te presenetijo z objemom. Velikokrat niso sprejeti v družbi zaradi svojega videza in drugačnosti, nekaterim ljudem vzbudijo celo strah, ki je posledica pomanjkanja informacij in nepoznavanja družbe. Vendar so osebe z motnjami v duševnem razvoju ljudje, ki so v svoji osnovi dobri, iskreni in prijazni in tako kot vsi ljudje, potrebujejo komunikacijo, toplino, ljubezen. Za novo leto otroci vsako leto izdelujejo voščilnice, zbrani denar pa porabijo za posladek ali pizzo, česar se veselijo celo leto. Pred kratkim je bil organiziran tudi obisk Gasilskega centra v Grosup-lju, kjer so otroci spoznali delo gasilca, preizkusili uniforme in nadvse uživali v prikazu gašenja in vožnji z gasilski vozilom. Otrokom je to zelo
veliko pomenilo, bili so navdušeni in bi se tudi zahvalili Gasilskemu društvu Grosuplje za prijaznost in odprtost. Enkrat tedensko tudi obiskujemo Center za zdravljenje bolezni otrok v Šentvidu pri Stični, kjer se dve uri tedensko organizirano zabavamo in razgibavamo v bazenu, kjer se otroci v svoji razigranosti sprostijo pa tudi veliko naučijo. Enkrat letno organiziramo tudi dvodnevni vikend seminar (lani smo bili na Vojskem nad Idrijo), ki varovancem pomenijo vir novih spoznanj in izkušenj, sklepanje novih prijateljstev in druženj z vrstniki, o tem dogodku pa govorijo še dolgo časa. Letos v jesenskem času pa ga načrtujemo na slovenski obali v Fiesi, kar so predlagali sami otroci, mi pa bomo poskušali to izvesti. Dne 09.04.2005 je bil v Ljubljani redni letni izobraževalni seminar za prostovoljce, kjer smo pridobili dodatna znanja, ki so potrebna za spremljanje otrok na počitnice. Enkrat letno namreč otroci odidejo na eno tedenske počitnice brez staršev v spremstvu prostovoljcev, kjer poskušajo delovati in živeti samostojno, družijo se, učijo in spoznavajo nove stvari, starši pa ta čas izkoristijo za prepotreben počitek. Prostovoljci so nekateri starši otrok z motnjami v duševnem razvoju, je pa vse več mladih, ki želijo pomagati in s prostovoljnim delom pridobiti dragocene življenjske izkušnje. Pro-stovoljstvo prinaša človeku veliko koristnega: spoštovanje, ugled, priložnosti za nove socialne stike in prijateljstva, učenje novih stvari, navsezadnje pa tako človek razvije boljšo podobo o sebi in s tem osebnostno rast.
Vabimo vse, ki želijo postati prostovoljci, predvsem pa mlade, da se oglasijo pri nas, kjer bodo dobili več informacij. Do sedaj nam je izdatno pomagalo več donator-jev, med drugimi Pekarna Grosuplje, ki nam je že večkrat podarila slaščice, katere otroci zelo radi pojedo, pomagalo pa nam je tudi uspešno
junij 2005
Veterinarski nasveti
15
domače podjetje Akrapovič d.o.o. V mesecu maju smo v grosupeljskem društvu Sožitje pripravili piknik, ki smo ga organizirali na Gradišču nad Stično, v soboto, 14.05.2005, ob 13. uri. Ponovno smo se družili z namenom, da družba bolje spozna te osebe, jih začne sprejemati. Poleg obiska klovna Žarkota, ki je razveseljeval otroke in odrasle, so bile tudi družabne igre, vse pa smo pogostili z dobrotami. Organizirali smo tudi srečelov, ki je prav tako kot pogostitev, bil speljan s pomočjo nekaterih donatorjev. Pomagate nam lah-
ko tudi vi, s prostovoljnimi prispevki ali v obliki sponzorstva, ki so vedno dobrodošli. Vabljeni pa ste tudi vsi, ki bi želeli delati kot prostovoljci in pomagati v klubskih dejavnostih, kajti vsa dobrota se vam nekoč povrne, občutek pa je neverjeten. V mesecu juliju in avgustu pa imamo tudi v društvu Sožitje zaslužene počitnice, tako da se zopet oglasimo jeseni z veliko novic. Lahko nam pišete na elektronsko pošto info@drustvo-sozitje-grosuplje.si ali pa se zglasite pri nas osebno. ♦
Piše: mag. Rok Pelc, dr.vet.med.
Obolenja popkovnice oz. popkovine
Med brejostjo ima popkovnica glavno vlogo pri oskrbi razvijajočega ploda in služi kot vez med materjo in plodom. Preko le te poteka oskrba ploda s hranilnimi snovmi in kisikom, odvajajo pa se odvečne snovi in plini. Popkovnica je sestavljena iz več arterij in ven, ura-husa (kanala, ki služi za odvod seča) in ovojnice. V času poroda se popkovnica pretrga in omenjena vez med materjo in plodom je prekinjena. Ostanek popkovnice je edino mesto na novorojencu, ki ni prekrito s kožo. Zaradi svoje vlažnosti (prisotnost krvnih žil) in toplote pa kot tako predstavlja tudi idealno mesto za razvoj bakterij.
Vnetje popkovnice
Vnetje popkovnice je najbolj pogosto pri teletih, pa tudi pri žrebetih. Pri ostalih domačih živalih je to bolj redek pojav. Vnetje se pojavi pri novorojenih živalih, pri katerih pride po porodu do okužbe popkovnice. Pogost vzrok za nastanek omenjenega vnetja so neprimerne rejske razmere (zanemarjeni hlevi, nastiljanje z oprhlim listjem, neustrezna obporodna higiena idr.). Okužba poteka z različnimi bakterijami, pogoste so tudi okužbe s sporami povzročitelja tetanusa. Slednje je še zlasti pomembno pri žrebetih, ki so za omenjeno bolezen najbolj dojemljivi. Posledice vnetja so lahko različne, kar je odvisno od prizadetosti posameznega dela popkovnice.
Običajno se popkovnica popolnoma
posuši v roku enega tedna. V nasprotnem primeru pri novorojeni živali opazimo, da je področje popka s popkovnico zadebeljeno, vlažno, oteklo in boleče. Pogosto je zaradi izločanja gnoja dlaka v okolici zlepljena in tudi izredno neprijetnega vonja. Medtem ko so okužbe podkožja popkovnice lokalizirane in se končujejo z nastankom ognoj-ka, pa se pri vnetju popkovnega žilja povzročitelji in njihovi presnovki razširijo po celotnem organizmu in tako pridejo po popkovni veni v jetra, po arterijah pa tudi v druge organe. Okužba urahusa pa lahko povzroča vnetja na celotni sečni poti proti sečnemu mehurju in ledvicam. Neredko se obolenje nadaljuje v sepso (zastrupitev celotnega organizma) in pogina živali. Vse oblike okužbe spremljajo tudi znaki kot so povišana temperatura, potrtost, slabše sesanje ali odklanjanje sesanja idr.
Uspešnost zdravljenja je odvisna od trenutnega stanja novorojenca in prizadetosti posameznih organov. Vsekakor pride v poštev zdravljenje s pomočjo antibiotikov in lokalno zdravljenje v obliki razkužilnih obkladkov. V nekaterih primerih pride v poštev tudi operativni poseg.
Najboljše zdravljenje je preventiva, kot je vzdrževanje hlevske higiene in razkuževanje popka oz. popkovnice takoj po porodu. Najpogosteje se v ta namen uporablja jodovo raztopino (Beta-din, Povidon jodid idr.). Pri tem vedno
skušamo preostalo popkovnico raztegniti, saj se s tem odpre odprtina v kateri se nahaja omenjeno žilje. V kolikor nam to ne uspe, lahko tudi popkovnico za nekaj časa namočimo v jodovo raztopino. Pri novorojenih žrebetih pa se vsekakor priporoča tudi cepljenje proti tetanusu.
Popkovna kila
Popkovno kilo najbolj pogosto opazimo pri žrebetih in pasjih mladičih. Do popkovne kile prihaja po rojstvu, ko se odprtina v trebušni steni skozi katero poteka popkovnica po rojstvu ne zapre. To opazimo kot večjo ali manjšo bulo na področju popka. Popkovno kilo se smatra za dedno napako in tako žival se naj ne bi uporabljalo za na-daljni razplod.
Običajno popkovna kila ne predstavlja večjih težav, v kolikor je le ta majhna. Največjo težavo predstavlja le ta takrat ko pride v omenjeni odprtini do vkleščenja črevesja. To se lahko zgodi kadarkoli v življenju živali. Takrat nastopijo hude bolečine, ki se kažejo v obliki kolike in posledično vseh znakov vnetja (npr. povišane telesne temperature). Taka stanja je potrebno reševati urgentno, saj lahko pride do odmrtja dela črevesja in posledično do sepse in pogina živali.
V izogib slednjemu se vsekakor ob opaženju omenjene težave svetuje pregled živali pri veterinarju. Le ta bo lahko z natančnim pregledom ugotovil, ali je pri živali potrebno opraviti preventivni operativni poseg, s katerim se omenjeno odprtino zapre. Ponovitve po opravljenem operativnem posegu so pri živalih redke, kar pa je tudi v precejšnji meri odvisno od velikosti popkovne kile.
Slika; Shematski prikaz popkovnice (UV -popkovne vene, UA - popkovne arterije, RL - okrogla vez, UR - popkovni obroč, Medial UL -popkovna arterija v sledovih, Median UL -urahus v sledovih).
Piše: Zdravko Marič, dr.med.
Ko omaga
profesor Zgaga
Sem profesor Zgaga, zaposlen na univerzi v Ljubljani, sicer pravijo, da so me zaposlili, ker se ni nihče drug prijavil za načelnika učbeniškega sklada. To pomeni, da skrbim za naročila učbenikov za vsako študijsko leto posebej, profesor pa sem zato, ker sem bolj strog do študentov kot vsak predavatelj na naši fakulteti. Če je treba, jih tudi spodim iz garderob, ko jih najdem, da tam kadijo. Tega si ne upa noben drug profesor. Toda šefi niti ne vedo, da me zanimajo še mnoge druge stvari. Predvsem hodim po javnih ustanovah (šole, zdravstveni domovi, občinski uradi itd.), da vidim, kako se tam kaj dela in kakšni so ljudje, ki so tam zaposleni. Oni dan sem se zelo slabo počutil in dobil sem idejo, da bi šel pogledat v kakšen zdravstveni dom. Izbral sem si ambulanto Videm. Bilo je kar zanimivo. Pa poglejmo.
Pridem na Videm in kmalu sem našel zdravstveni dom. V glavi sem imel načrt, kako bom sprožil val nejevolje in jeze pri zaposlenih. To je tudi moj namen. Vem, da so ponavadi sestre ali medicinski tehniki arogantni in nestrpni, zdravniki se pa za tistih nekaj minut, kar obravnavajo pacienta, naredijo prijazne in pomirjujoče. Seveda sem takoj na ves glas začel kašlja-ti, čim sem stopil v čakalnico. Kljub temu, da je bilo kar nekaj ljudi v čakalnici, sem
Zakrinkani profesor Zgaga se slabo počuti, zato bo dal kri na analizo. Čedalje
bolj razume mlade, poskuša se jim približati, zato jih včasih posnema tudi v oblačenju. Še vedno se pa razjezi, če kdo od študentov pozabi kje v garderobi študijski material, ki mu ga je fotokopiral in pripravil sam gospod profesor. Takrat poreče: »Življenje bo tvoje presrečno, veselo, če cenil boš svoje in bližnjega delo«.
potrkal na vrata. Pričakoval sem jezno sestro, ki bo odprla vrata. Toda nasprotno. Prikaže se sestra in s prijaznim nasmehom vpraša, kdo je trkal. Še močneje sem zakaš-ljal in dvignil roko: »Lahko si mislite, da sem bil to jaz«. Se bom že potrudil, da jo sprovociram. Pa me je kar sprejela, rekoč. »Pridite gospod, bomo videli, kaj je narobe, ostali bi pa prosila, da mi daste zdravstvene kartice«. Stopil sem za njo in videl, da so odprta vrata do zdravnikove ordinacije. Spet sem zakašljal. Tudi jaz sem dal kartico in pričakoval končno jezo, saj sem vedel, da ni potrjena. Pa spet nič: »Joj, gospod, treba bo podaljšati kartico, a grem jaz do zdravkomata«? »Bom že sam«, odvrnem in stopim do avtomata. Spet sem se vrnil in v tistem trenutku zaslišim zdravnika: »Sestra, bi lahko dobil kartoteko številka stodvanajst«? »Sestra, a mi lahko izmerite pritisk?« sem se vrinil s prošnjo, misleč, da bom sprožil slabo voljo. Zraven sem še močno zakašljal in zdravnik je končno dvignil sidro in se primajal do sestrinega prostora. »Dober dan, kar dajta, izmerita pritisk, bom pa jaz medtem poiskal karton številka 112«, je rekel in spet sem bil presenečen. Ta dva sta že stara mačka, sem si mislil, poskušal bom še z eno provokacijo, če ne, pa bom moral spremeniti taktiko. Ta izjava bo sigurno vžga-
Profesor Zgaga priporoča: »Si mislil v gostilno, pa si v ambulanto zavil? Potrdi si kart'co, ga lažje boš pil«! S tem je mislil, da je dobro in pravilno, da se kartica potrdi večkrat; pred vsakim obiskom zdravnika, pa tudi kdaj slučajno in mimogrede. Od pijače pa svetuje kaj brezalkoholnega, seveda.
la in namršila obraze obema naenkrat: »Dajte me malo pogledat doktor, kašljam in slabo se počutim. Vendar vam moram povedati, da jaz nisem vaš pacient, moj zdravnik je primarij doktor Vseved, ki ga pa sedaj ne morem dobiti na mobitel; pa sem prišel do vas, če mi boste znali kaj pomagati«. Pa spet nasmešek namesto za-dirčnosti in novo presenečenje: »Bomo poskušali, gospod, upam, da ne bo kaj hudega. Pridite za mano, bomo najprej naredili analizo krvi in urina, jaz bom pa medtem pregledal še kakšnega pacienta.« Saj ne morem verjeti. Kdo mi bo pa v tej podeželski ambulanti jemal kri? Pa sem kmalu videl, to bo moški; kaj pa je to za en tip? Ga bom malo zasliševal, pa bom že zvedel. »Dober dan, a ste vi medicinski brat?« »Tako nekako, na diplomi mi piše medicinski tehnik, če smo bolj natančni. A bova naredila analizo krvi?« »Lahko, pa še nekaj bi vas vprašal, ker vidim, da izgleda tudi obvladate urgenco, sodeč po vaši bundi, ki visi na obešalniku: kaj narediti, če nekdo pade z lestve na beton in pravi, da ga boli hrbet in ne čuti nog? A ga je res treba poskušati dvigniti na noge ali odvleči na posteljo?« »Kje pa, takega poškodovanca je treba pustiti pri miru, takoj poklicati na številko 112, saj mu lahko v primeru zloma hrbtenice s premikanjem poškodujemo hrbtenjačo in bo ostal hrom. Reševalna ekipa ga bo najprej imobilizirala, šele nato ga bodo previdno prepeljali v bolnišnico«. »Vidim, da bi se imela midva še veliko zanimivega za pogovoriti. Pa ste poleg zdravstvene šole naredili še kakšen tečaj, ali seminar«? V tistem trenutuku pride zdravnik in pove: »Seveda, Robi ima tudi več tečajev iz urgentne medicine, med drugim je bil tudi na usposabljanju v Ameriki. Je usposobljen za delo tako na terenu, kot v ambulanti in skupaj s sestro Ljubo mi predstavljata tako pomoč, da si brez katerega od njiju svojega dela več sploh ne predstavljam. Pa še nekaj vam moram povedati. Robi mi je medtem, ko sta malo pokramljala, sporočil vaše izvide in da boste mirni, sem poklical dr. Vseveda; celo dobil sem ga na mobitel, saj se poznava. Povedal sem mu, kakšni so izvidi in zmenila sva se za zdravljenje«. »In kaj mi boste dali, kaj mi sploh je«? »Glede na izvide se bo potrebno v službi izmikati zakajenim prostorom, iz katerih podite študente. Dr. Vseved mi je celo rekel, da radi hodite tja tudi zato, da tudi sami kakšnega medtem prižgete. Verjetno veste, da je kajenje škodljivo, ne veste pa, da imamo v naši ambulanti individualne posvete, s pomočjo katerih vam pomagam opustiti kajenje«. »Jaz kadim za svoj denar, ki ga zaslužim krvavo in še premalo glede na to, da bi se brez mene popolnoma sesul sistem na univerzi«. »To je sicer res, a če boste od danes naprej zaradi posledic kajenja ostali v bolniškem staležu, bodo stroš-
Obvestila
ki za vaše zdravljenje in stroški zaradi vaše odsotnosti z dela šli na breme davkoplačevalcev«. Zdaj sem imel pa dovolj. Namesto da bi jaz razjezil njih, so oni razjezili mene. Bom videl, če je res, kar govorijo o posvetih za odvajanje od kajenja. »Mislite da ne morem nehati kaditi? Dajte mi datume za posvete, pa boste videli«.
Ne boste verjeli, dragi bralci; dobil sem datume in začel z odvajanjem od kajenja že naslednji teden. Prvič sva se bolj pogovarjala, drugič malo vmes tudi pričkala, tretjič sem se ba-hal, da ne kadim že štirinajst dni, četrtič sem se manj bahal, saj sem imel vmes hudo krizo, petič pa sem povedal, da sem dvakrat komaj zdržal, da nisem posegel po cigareti, pa sem se ji vseeno odpovedal. Zdaj je že pol leta, kar ne kadim, počutim se boljše, še vedno delam na univerzi in sem celo napredoval. Za kadilce skrbijo varnostniki, saj so se po garderobah začeli pojavljati tudi preprodajalci drog (PAZITE SE, MLADI). Jaz pa sem profesor na kopirnem stroju. Medtem sem opravil tedenski tečaj fotokopiranja in prevzel pomembno nalogo, študentom in predavateljem pripravljati študijski material. Brez mojega dela se sesuje cel študijski sistem.
Še vedno rad pridem v Dobre-polje, večkrat grem tudi k Robiju dat kri in večkrat mu rečem: »Poglej, Robi, ti si šolan človek, tako kot jaz, imaš pomembne dodatne tečaje, tako kot jaz, delaš za ljudi, tako kot jaz. A ni to hudo, ko slišiš, da se mladi več ne znajo zabavati in od srca poveseliti. A ni to grozno, da je mnogim smisel zabave, včasih pa tudi življenja, da se omamijo in odtavajo v neko zamaknjenost, ki jih bo prej ko slej naredila za sužnje«. »Mladi so izgubljeni v tem svetu. Bog nas obvaruj, če smo tak svet naredili in izgradili mi, ki smo sedaj odrasli. Zato je naša dolžnost, da vsem izgubljenim pomagamo in omogočimo, da najdejo svoje mesto med nami in svojimi vrstniki. Za kaj takega pa jim moramo najprej dobro prisluhniti«. »Res je, res moj Robi. Tudi jaz sem bolj strpen z mladimi, odkar ne kadim več. Zato se včasih kar odločim, da mi bo šlo malo na otročje ter se oblečem v stilu šolarjev. Saj vidiš, da imam čepico, kot kakšen 'biker'. A si mi že odvzel kri? Skoraj nič nisem čutil. Se vidi, da obvladaš delati tudi z otroki. Bog jim daj veliko zdravja in sreče, hm, hm, zdravja in sreče, tem našim otrokom, tej naši mladini ... « ♦
Œ
SOCIALNI

OBMOČNA ORGANIZACIJA GROSUPLJE Adamičeva 14 1290 Grosuplje
obvestilo
Obveščamo vse naše cenjene člane in simpatizerje, da od 1.6.2005 organiziramo na sedežu območne organizacije stranke, Adamičeva 14, Grosuplje, vsak torek od 9. do 10. ure in vsak četrtek od 18. do 19. ure dežurstvo. V tem času vam bodo na voljo odgovorni člani vodstva območne organizacije stranke, ki vam bodo posredovali ustrezne odgovore na vaša vprašanja in vam pomagali rešiti vaše eventuelne probleme. Na vašo željo bomo organizirali tudi razgovore z člani republiškega vodstva stranke. Ob tem času bo tudi možen vpis v stranko za nove člane.
Obiščite nas, zelo bomo veseli vašega obiska. Območna org. Socialnih demokratov Grosuplje
Zahvala
Iskreno se zahvaljujem vsem prostovoljnim gasilskim društvom iz Hočevja, Vidma, Zdenske vasi, Krke in Zagorice, ki so 04. 05. 2005 pomagali pri gašenju požara in reševanju imovine.
Še posebno se zahvaljujem g. Pavletu P., Francu K., Pinkiju, Danilu, Ibrotu, Lojzetu in steklarju Andreju, ter vsem sosedom in vaščanom za denarno pomoč in sodelovanje pri sanaciji škode na objektu.
Hvala vam! Slavko Tomšič
❖❖❖
Vse občane Občine Dobrepolje obveščamo, da bo v nedeljo, 26.6. 2005, ob 15. uri v Gorici nad Malo vasjo,
maša za pobite Podgorce.
V primeru slabega vremena bo maša v župnijski cerkvi. Po maši pa bo na Vidmu pri spomeniku pred župnijsko cerkvijo še komemorativ-na slovesnost ob 60-letnici povojnih pobojev. Vljudno vabljeni!
Pripravljalni odbor ❖❖❖
18
Iz Podgore
junij 2005
In kuhali smo golaž...
v Podgori pri Koritu
Kuhali smo ga že lani. Kar tako, da vidimo, ali je lahko to ena od akcij, ki naj postane tradicionalna. In verjemite mi, res lahko postane. Zakaj? Zato, ker se je letos prijavilo dvanajst ljudi (deset moških in dve ženski), ki so svoje kuharsko znanje postavili na ogled in okus.
Za TD Podgora Pavlina Novak
Zato, ker smo uspeli pridobiti kvalificirane ljudi, ki so te golaže ocenjevali. Zato, ker je kuhati v naravi, v ciganskem loncu izziv. Zato, ker se kot kuhar izpostaviš.
Zato, ker naj bi tvoje kuhanje pojedli. Zato, ker čakaš na odziv jedcev, da povedo, ali je tvoje kuhanje res pravo in dobro za različne okuse.
To je bil cilj. Kuhati različno, kuhati po svojem znanju in okusu. Kuhati za želodčke, različne.
Res smo bili prijetno presenečeni. Ljudi, ki so teh dvanajst vrst golažev želeli pokušati, je bilo nad pričakovanji. Golažev je hitro zmanjkalo. Pa nič hudega. Pekli smo krompir. Dober, naš dobrepoljski, v žerjavici in z ocvirki.
Kako malo je treba, da ljudje začutijo pristnost hrane, da začutijo, da niso v vsej naši vsakdanji prehrani le zrezki in pice.
Petčlanska komisija v sestavi: Miha Ambrožič, kuhar (predsedniki komisije), Igor Hočevar, gostinec, Roman Ada-
mič, kuhar, Milan Savanovič, gurman in upokojenec, Marjan Porsh, član društva praže-nega krompirja, je ocenjevala: pripravo (pripravo gorišča, rezanje mesa in čebule), videz in okus.
TD Podgora je vsem kuharjem zagotovilo goveje meso in čebulo. Začimbe pa so po svojem okusu prinesli in zakuhali sami udeleženci.
Iz vseh kotličkov je prav lepo dišalo. To so besede predstavnika komisije.
Pa vendar! Oceniti je bilo treba golaže in razdeliti pokale.
Prvo mesto je komisija dodelila Marjanu Vidmarju iz Draš-če vasi pri Zagradcu, drugi je bil Aleš Strnad iz Zdenske vasi, tretja pa Ana Nose iz Kom-polj.
Želodčki porabnikov teh golažev pa so ocenili drugače. Prvo mesto:
Franc Novak iz Kompolj Drugo mesto:
Marjan Vidmar iz Zagradca
Tretje mesto:
Primož Nose iz Podgore.
In na koncu! Ne morem si kaj, da ne napišem nekaj svojih misli in gledanj na vse to. Eno samo zadovoljstvo je v meni. Zadovoljstvo zato, ker prihajajo ideje, ideje, ki polnijo ta naš center pri Koritu. Sam objekt, korito z vodo in »luža« je lahko le lep pogled. Vse ostalo je na nas, Podgorcih. Dati vsebino, dati življenje v naravi. In res poskušamo za vas, dragi obiskovalci, da bi vam bila kakšna ura v soboto ali nedeljo drugačna, kot vam jo nudi vaš vsakdanjik. ♦
Turistično društvo Podgora in vaščani Podgore
organizirajo in vas vabijo na
11. tradicionalno prireditev
Srečanje družin, prijateljev in vaščanov«,
»
ki bo v nedeljo, 17. julija 2005, v Podgori — pri Koritu, s pričetkom ob 16. uri.
Za ples in dobro razpoloženje bo skrbel ansambel »Fantje z vasi«.
Za okusno hrano, dobro kapljico in bogat srečelov pa vaščani in člani društva.
/
> j bo postavljen skakalni grad.
Za najmlajše obiskovalce
Vabljeni!
junij 2005
Intervju
19
Pogovor s Fani Kralj, novo predsednico Društva upokojencev_
Ne bodi sam, pridruži se nam!
Fani Kralj, nova predsednica Društva upokojencev Dobrepolje je bila rojena v bližini Krškega. 35 let je bila zaposlena kot trgovka, od tega je bila kar 16 let po-slovodkinja. Že 43 let je poročena z Do-brepoljcem. Do upokojitve je z družino živela v Ljubljani, potem pa sta se z možem preselila v Zagorico in si tam ustvarila prijeten dom. Članica Društva upokojencev je od leta 1998, že peto leto pa je tudi v upravnem odboru. S svojo veselo naravo, odločnostjo in odkritostjo ter voljo do dela, je bila že do zdaj zelo opažena v društvu. Predsedniško mesto je prevzela z vso odgovornostjo in pričakovati je, da ji bodo veselje do dela in izkušnje, ki si jih je pridobila v času službovanja, v pomoč pri uspešnem vodenju upokojenskega društva.
Pripravila M Steklasa_
Ali ste pričakovali na volitvah na občnem zboru tolikšno podporo?
Bom iskrena. Zmago sem pričakovala, tako premoč v glasovih pa ne.
Kako ocenjujete dosedanje delo Društva upokojencev Dobrepolje?
Pozitivno.
Ali ste lahko bolj konkretni? Kaj je bilo po Vašem mnenju pozitivno? Morda ste tudi kaj pogrešali?
Hm! Takole bom povedala. V upravnem odboru društva sodelujem že peto leto. Vse, kar smo načrtovali, je bilo realizirano. Če sem kaj pogrešala? Ne vem. Bilo je nekaj predstavitev in bile so pozitivno sprejete. Tudi v bodoče, upam, se bomo radi odzvali, recimo na temo zdravja ali česa drugega. Je pa še nekaj. Če nam nekdo ponudi neko predstavitev, je ta zastonj, če pa mi nekoga povabimo, pa že zahteva plačilo. Tega pa si naše društvo ne more privoščiti.
Ali boste pri vodenju uvedli kakšne novosti? Katere?
Nadaljevala bom (oz. bomo) že začrtane programe, kot so: izleti, ki jih vodi ga. Pavlina Novak. Tu moram poudariti, da so naši člani nad vsakim izletom bolj navdušeni in ni se bati, da
bi kakšen izlet odpadel zaradi premajhnega števila prijav. Potem so tu še zabave, ki jih tudi ne zanemarjamo. Pu-stovanje, martinovanje in silvestrovanje. Vmes si bomo pa še kaj izmislili, da nam ne bo dolgčas. Izkoristila bom priložnost in povabila moški del, da se ojunačijo in nekje začrtajo »balin plac«. Tudi njim ne bi škodilo malo rekreacije. Poglejte nas, nežnejši spol, kako smo se pomladile, odkar obiskujemo aerobiko. Za to je »kriva« Stanka.
Kaj pričakujete od poverjenikov oziroma članov upravnega odbora?
Vse najboljše. S skupnimi močmi lahko dosežemo zastavljene cilje. Hkrati se zahvaljujem vsem bivšim članom upravnega odbora za sodelovanje. Novim, ki so se nam pridružili z izvolitvijo novega vodstva, pa želim dobro počutje med nami in veliko novih idej.
Se obeta kaj sprememb pri organizaciji?
Kot sem že dejala, se bomo o spremembah sproti dogovarjali.
Bi kaj rekli o odnosu med Vašim društvom in občinsko upravo?
Mislim, da ni bilo problemov in tudi v bodoče si želim korektne odnose. Upokojenci nismo problematični. Pregovor pravi »Lepa beseda lepo mesto najde.«
Kakšno bo Vaše sodelovanje s sosednjimi in drugimi društvi upokojencev?
Že nekaj let sodelujemo z DU Dra-gomer. Z njimi se družimo dvakrat letno. Prvo srečanje bo 25. junija ob 17. uri pri nas doma, to se pravi v naših prostorih v Jakličevem domu. Drugo
srečanje pa bo v Dragomer-ju, 10. oktobra. Z njihove strani je prišla pobuda, da kdaj skupaj organiziramo izlet. Naša želja in misel je seveda tudi ta, da bi povabili oziroma se spoprijateljili z društvoma upokojencev iz Velikih Lašč in Ribnice.
In kaj bi rekli o sodelovanju z drugimi društvi v okviru občine?
Da bi tesno sodelovali, to ne, smo pa nekje povezani s športnim društvom (ženska aerobika) in kulturnim društvom (MPZ Škrjanček).
Se Vam zdi klima v občini dovolj dobra za delovanje društva?
Če mislite na naše društvo upokojencev, menim, da nas vsa društva dobro sprejemajo, saj se dobro zavedajo, da čez mesec, dva ali leto pridejo v naše vrste. Obljubim, da jih bomo počakali in sprejeli medse.
Vaša ideja o družabnih večerih je bila dobro sprejeta. Kako se je uresničevala in kako bo vnaprej?
Res je. Takrat smo se zmenili za družabna srečanja vsako prvo soboto v mesecu. To bi bil datum, ki se ga najlažje zapomniš. Prvo srečanje je bilo pohvale vredno, prišlo nas je lepo število. Drugo, tretje — še kar. Po-
tem pa se je izjalovilo. Na te prve sobote je vedno nekaj prišlo. Bili so razni nastopi, gledališke igre, občinski praznik ... Kako bo vnaprej, se moramo dogovoriti.
Ste članica pevskega zbora Škrjanček. Kaj vse Vam nudi in omogoča poleg vaj in nastopov?
Pri tem vprašanju mi je srce kar zaigralo. Menim, da lahko govorim v imenu vseh »Škrjančkov«. Vaje nas združujejo, nastopi razveseljujejo. Peli smo tudi v domovih starejših občanov v Ljubljani in Grosuplju in s tam predstavili našo Dobrepolj-sko dolino. Povezovalka Pavlina vsakokrat pove, od kod smo doma. Hm, vaje, vaje. Po vajah so po navadi suha grla, zato se hitro vprašamo, kdo od nas ima v bližnji prihodnosti rojstni dan ... Za vse lepo, Vesna poskrbela bo.
Na občnem zboru oziroma ob volitvah za predsednico društva ste podali svoj program. Med drugim ste dejali, da boste v primeru, če boste izvoljeni, najprej organizirali srečanje z bolnimi, osamljenimi in tistimi, ki se ne udeležujejo rednih srečanj.
Točno. To seje zgodilo v nedeljo, 29. maja ob treh popoldan v naših klubskih pro-
storih. Ta dan bo zame nepozaben. Za tako malo truda pa toliko veselja. Ko sem opazovala te nežne, mile, od sreče nasmejane obraze, se mi je ob nagovoru utrnila solza, misleč na jutri, pojutrišnjem, ko sama s palčko v roki pristanem med njimi. Hvala vsem domačim, ki ste svoje mame, očete, babice in dedke, pripeljali. Zanje je znova posijal še en žarek sreče. Vedeli so, da jih imate radi. Mi pa obljubimo, da jih obiščemo in z njimi pokram-ljamo. Hvala vsem poverjenikom za pomoč!
Tudi tajnica je nova. Kakšno sodelovanje si obetate z njo?
Odlično. To sem že na občnem zboru povedala, da si želim sodelovanja z Met-
ko (saj poznate Metko Te-gel). Obljubili sva, da se bova potrudili in s poverjeniki in podpredsednikom Stane-tom Rotarjem izpeljali vse naloge, ki nas čakajo.
Imate še kakšno sporočilo za člane?
Naj bo to moje povabilo na naslednji izlet, ki bo 9. julija. To bo Cerkniško jezero, Bloke in okolica. Sledilo bo kosilo z družabnim delom. Naš slogan se glasi NE BODI SAM, PRIDRUŽI SE NAM!
Tako lepemu zaključku je težko kaj dodati. Morda le prepričanje, da bo Društvo upokojencev pod novim vodstvom zelo dejavno. In željo, da bi se v njem vsi kar najbolje počutili. ♦
Fotografije so s srečanja, ki ga je nova predsednica priredila za tiste, ki se ne udeležujejo rednih srečanj
x)	U
PGD KOMPOLJE
VABI
na proslavo in VESELICO
ob 80-letnici društva in na občinsko proslavo ob dnevu državnosti
v soboto, 25. 06. 2005, s pričetkom ob 18. uri na igrišču v Kompoljah.
Za veselo razpoloženje bo igral ansambel NAGELJ, za pijačo in jedačo pa bodo poskrbeli domači gasilci.
BOGAT SREČELOV!
VABLJENI!
junij 2005
Iz dobrepoljske zgodovine
21
Iščemo stare fotografije
Skupinska fotografija neznanega avtorja ob novi maši gorenjskega begunca Petra Goloba, dne
18.7.1943, v farni cerkvi na Vidmu. Fotografija je last Deana Strnada.
France Nučič
Nova maša je opisana v »Našem Kraju« v marčni 3. številki. Na sredini slike sedi novomašnik Peter Golob s križem v naročju, ki mu ga je izročila na Vidmu pred mašo Ljubica Strnad iz Podgorice. S svojo sestro Ireno stojita za novoma-šnikom. Ob novomašniku na desni strani sedi namesto njegove matere Bloča-nova žena, na levi pa Štupnikov oče. Zraven Bločanove sedi gostitelj Rčelov oče, gospodar, pri katerem je živel med vojno begunec Peter. Dobrepoljski kaplan Ivan Lavrih sedi v prvi vrsti drugi z leve. Na desni strani slike v prvi vrsti sedi italijanski major, krajevni okupacijski poveljnik v Predstrugah, zraven njega pa dobrepoljski župnik Anton Mr-
kun. Ob Mrkunu je bogoslovec Karel Mavser iz Gorenjske, ki je leta 1944 izstopil iz bogoslovja in ob koncu vojne odšel v emigracijo v ZDA, kjer je napisal roman »Kaplan Klemen«. V njem opisuje usodo begunstva in razmere v Zden-ski vasi in na Gorenjskem.
V naslednji vrsti od leve proti desni stoji Tomažinov oče z ženo, nato Ana Logar, pozneje poročena z zdravnikom dr. Steklaso. Zraven stoji Stane Mustar Kompoljski, sedaj v San Justu v Argentini.
Na levi polovici slike v več vrstah stojijo cerkvene pevke in pevci. Na skrajni levi strani sta kaplan in pevovodja Rafko Fabiani, ki je prišel na faro avgusta 1941 in Reberski France, tenorist. Od pevk prepoznam Mustarjevo in Jaklje-
vo iz Kompolja ter Mhlaževo Ančko (še živa) z Vidma. Bolj v sredini slike je Re-berski Jože s sv. Antona, na vrhu v zadnji vrsti pa stoji glasbenik Janko Tiselj iz Podgorice, ustanovitelj godbe Dobrepo-lje. Na desni strani stojita Tamoževa -Novakova iz Male vasi. Naprej je Rčelov Pep, za njim desno pa Trznarjeva Roza in njen mož Žan iz Podgorice. Še bolj desno moški z metuljčkom je Jernejev, mesar na Vidmu. Za njim so zdenske gospodinje, ki so stregle ob tej priliki. Zadaj stojijo trije italijanski oficirji z ženami. Povabilo vojakov je bilo pogoj, da so sploh dovolili novo mašo.
Spodaj pod gosti sedijo vaški otroci -deklice in dečki, zgoraj med bogoslovci pa sta še dva vaška stražarja. Bližal se je 8.9.1943 in kapitulacija Italije ter prvi komunistični obračun s fanti na Turjaku.
V prejšnji številki je pomotoma izpadlo ime avtorja članka z naslovom Ob 60-letnici komunističnih pobojev. Avtor članka je bil France Nučič.
22
Iz dobrepoljske zgodovine; skrb za živali
junij 2005
Iščemo stare fotografije
Vaški možje v občini Dobrepolje
(slika je z dne 8. 12. 1934)
Fotografija je last Milana Božiča iz Podtabora. Na njej so takratni vaški možje oz. starešine iz Strug. Vsi neimenovani so Dobrepoljci, za katere pa nam ni uspelo poizvedeti, kdo so. Mogoče jih bo prepoznal kdo od bralcev.
V prvi vrsti z leve (sedijo):
1. Janez Pugelj, Hribarjev, Rapljevo 2. Franc Hočevar, Spanov, Kolenča vas 3. Jože Strnad, župan 4. nepoznan 5. Jože Meglen, Lukežev, Potiskavec
6.	nepoznan
Druga vrsta:
1. Alojz Šinkovec, Amrožev, Tisovec 2. Franc Bradač, Matevžev, Četež 3. nepoznan 4. Rudolf Božič, Žnidarjev, Podtabor 5. nepoznan 6. Jože Pugelj, Poljanski, Lipa
Tretja vrsta:
1. nepoznan 2. nepoznan 3. nepoznan 4. Anton Klun, Pasterkov, Paka 5. nepoznan 6. nepoznan
7.	Jože Pugelj, Pavšev, Pri Cerkvi
Sončno in vroče - tudi za živali!
Dean V. Strnad
Značilnost tega poznega jutra, ko to pišem, je jasno nebo in sončna pripeka. Za danes vremenoslovci napovedujejo, da se bo živo srebro povzpelo na kar 30 stopinj Celzija. In jutri še za tri stopinje več. Je sobota in 28. dan v mesecu maju.
Nisem prezrl napovedi znanstvenikov Nase — pa tudi kontraverznega italijanskega profesorja Maracchija, tudi on napoveduje za letošnje poletje izredno visoke temperature - da bo letošnje poletje najbolj vroče ...
Ljudje se s takimi napovedmi pripravljamo na bližajočo vročino. Tudi z nameščanjem klimatskih naprav v svoje domove in z nakupom avtomobilov s takšnimi napravami — da si bomo umetno znižali temperaturo v prostoru, kjer bivamo ali se trenutno nahajamo. Seveda se bo poleg nas vedno znašla osvežilna pijača: z mehurčki, hladen čaj ali zgolj dobra voda - ta je najboljša, pravi marsikdo, če je le čista, neonesnažena, hladna in če je znamo piti z užitkom. Človek večinoma zna poskrbeti zase, če le ni v nemilosti sočloveka ali nesrečnih okoliščin.
Poleg nas, ljudi, pa vročino enako čutijo tudi živali, ki nas spremljajo skozi živ-
ljenje. Ob takih napovedih vročega, sončnega vremena, naj nam misel seže tudi do njih, čeprav v vremenskih napovedih, ki jih vremenarji ali pa voditelji dnevno-informativnih oddaj, radi začinijo s čim zanimivim, še nisem zaslišal besede o žejnih živalih, ki jih zdelujejo visoke temperature in sončna pripeka.
Živali hlastajo za hladno vodo v vročih dneh. Če so na verigi, kot so psi čuvaji, ali živali v zaprtih prostorih hlevov itn., trpijo vročino in žejo, če jim ne omogočimo skriti se v hladnejšo senco ali jim vode ne prinesemo v zadostnih količinah ali pa te sploh ne.
Dober gospodar hiše ne bi smel dobro spati, če pod njegovim oknom ali oddaljenim kozolcem noč in dan trpi sončno pripeko in žejo njegov pes čuvaj ali ka-
tera koli žival, ki jo ima na domačiji.
Preden se spusti noč in preden se poraja jutro, se spomnite na vse živali, ki jim lahko pomagate z lajšanjem vročine in sončne pripeke na sila preprost način: omogočite jim senco in hladno, čisto vodo! Pomislite, je sosedu opešal spomin in je pozabil nanje?
Društva proti mučenju živali iz vseh koncev Slovenije opozarjajo ljudi, da ne smejo pozabljati na svoje živali v teh za počutje in preživetje izrednih dneh. Tudi po lokalnih radijskih postajah, kakršen je Zeleni val, v eter pošiljajo kratka obvestila (z dobro voljo in razumevanjem radia pogosto brezplačno) v pomoč žejnim živali, kjer koli so že.
Tudi če se najdejo zapuščene in obnemogle ob cesti, poti, v gozdu, ko jih brezčutni ljudje odvržejo kot odpadek (pa tudi tega se ne sme, mar ne?). Prav to se je ponovno zgodilo na gozdni cesti na Vodice, kak kilometer od Zdenske vasi. Našli so se trije mladi mucki! Neko človeško bitje se je odločilo, da jih prepusti usodi — brez hrane in vode. Mucki so imeli srečo, saj jih je dobri človek še pravi čas našel.
Vsako leto bodimo bolj ozaveščeni in skrbni do naših živali, da nam bodo zaupale, saj, kakor se ugotavlja, so klimatske spremembe tu — vročina je tu (pa četudi se predvidevanja ne bi uresničila povsem)! ♦
junij 2005
Iz vrtca
23
Skupina Metuljčki iz vrtca
Dobrepolje z družinami na obisku »ranča« Potočnik
Marko Okorn
V soboto, 04.06.05, smo doživeli sončen, vroč dan, ko smo se z družinami odpravili na potep. Naš cilj je bila kmetija Potočnik v bližini »Županove jame« pri Šentjuriju. Vožnja tokrat ni bila dolga, hvala Bogu, saj je bila vročina res huda. Avtobus je bil poln Metuljčkov, njihovih bratcev in sestric, pa seveda tudi staršev, ki smo si ta dan vzeli prosto za izlet z našimi malčki. Po parkiranju pred našo kraško lepotico smo se odpravili na 15 minut oddaljeno kmetijo. Tu nas je pričakal lastnik »ranča« s svojim vnukom Andražem in gospodično Ano. Njegova kmetija se razprostira na cca 8 ha z gozdom in pašniki porastlih površin in daje zatočišče, pašo in vsakovrstne naravne užitke čredi jelenov dam-jakov in muflonov. Poleg teh, so »prebivalci« te domačije še jahalni konji, vprežni osel Miško pa psička Biba s štirimi mladički, pes Mozart in psica Lara. Vse te štirinožne živali so postale za nekaj ur naše prijateljice. Otroci se jih niso mogli nagledati, božati in se muzati okoli njih.
Na začetku naše odisejade je bil v glavni vlogi paški osel Miško, ki je moral hočeš nočeš v vprego zapravljivčka s trdimi kolesi. Naši otroci pa, ne bodi ga len, hajd na voz in že sta Ana in g. Potočnik popeljala
skupino en krog po pašniku. Seveda se je to ponovilo še nekajkrat, da so prišli vsi na vrsto. Nekatere je bilo najprej strah. Po videnem pa so ugotovili, da taka vožnja ni nič nevarnega in so še sami okusili čar vprege. Lastnik je poskrbel tudi za osvežilno pijačo, tako za malčke kot tudi starše. Najmlajši udeleženec izleta je bil 4-me-sečni dojenček.
Na zadnji točki našega programa je prišla na vrsto umirjena, breja lipicanka. Ta izkušnja je bila za naše otroke še posebno doživetje, saj so nekateri jezdili prvič. In to na pravem konju, v čisto tapravem usnjenem sedlu! Seveda jo je vodila Ana, starši pa smo hodili poleg. Potem, ko so se vsi zvrstili na njenem hrbtu, no, nekateri celo večkrat, smo lačnih želodč-kov komaj čakali na obljubljene pizze. Zahvalili smo se gostitelju Potočniku, Andražu in Ani in jim obljubili, da še pridemo.
Odpeljali smo se proti Gro-suplju, kar v pivnico Anton, kjer smo se po krajšem oddihu okrepčali s pizzo, pijačo in seveda sladoledom. Zaposleni so otroke razveselili z živopisnimi baloni, ki niso dolgo zdržali v napihnjenem stanju. Izlet je minil v prijetnem vzdušju, za kar se moramo zahvaliti tudi našim vzgojiteljicam Darji, Mateji in Anki. ♦
V pomladanskih in poletnih dneh se je v vrtcu Ringaraja na
Vidmu in v Kompoljah dogajalo marsikaj.
Marija Žnidaršič, vodja vrtca
1.	Tridnevni tabor v Kranjski gori smo organizirala v času od 3. do 5. maja 2005. Udeležili so se ga otroci v starosti 4 do 6 let iz Vidma in Kompolj. Gostovali smo v Porentovem domu, v družbi prijetnih gostiteljev. Nudili so nam prenočišče, dobro hrano in zadnji večer pripravili veliko torto. V teh treh dneh smo si ogledali Kranjsko goro, smučišče in obiskali Kekčevo deželo, ki je bila največja motivacija za odhod v Kranjsko goro. V Kekčevi deželi smo se srečali z Bedancem, z Mojco, Kekcem in botro Pehto, ki nam je pripravila prigrizek. Po poti nas je spremljal Brincelj, ki smo ga priklicali iz njegove koče. Bedanca smo z oponašanjem sove odgnali na vrh gore. V Kranjski gori smo si ogledali jezero Jasna in se igrali ob igralih na poti do jezera. Imeli smo se lepo, bili smo kot ena družina in čas je prehitro minil.
2.	Obisk policista v vrtcu
Prijazni policist Roman Bradač rad sodeluje z nami. Prišel je v vrtec, otroke naučil, kje sedijo v avtomobilih, poudaril varnost in otroke seznanil z varno vožnjo s kolesi. Otroci naj se ne vozijo brez čelade, obvezno v spremstvu odraslih. Otroke ježkove skupine je nazadnje s kombijem veselo prevažal po Vidmu. Navdušenje je bilo neizmerno.
3.	Dan odprtih vrat
Je bil v vrtcu 30. maja. Že v dopoldanskem času je vrtec obiskalo nekaj otrok s svojimi stari, bili so navdušeni nad življenjem in dogajanjem v vrtcu. Tudi popoldne je bil vrtec odprt in prišlo je kar nekaj staršev in otrok. Igrali so se po različnih delavnicah.
4- Bivanje v Podgori
Letošnje leto smo v vrtcu Ringaraja pri sestavi letnega delovnega načrta planirali enodnevno bivanje v Podgori. Tako smo se 3. junija s šolskim avtobusom odpeljali do Podgore, vsi otroci v starosti od 2 do 6. let. Starejši otroci so šli od table Podgora do korita s pomočjo topografske karte. Najmlajši so bili v Podgori le v dopoldanskem času, ostali otroci pa so tam imeli tudi piknik - kosilo. Iz vrtca so jim pripeljali nabodala, hrenovke in pleskavice s prilogo. Kosilo je po napornem dnevu zelo teknilo. Dopoldne smo v spremstvu Francija Adamiča prehodili zvončkovo in telohovo učno pot. Otroci so spoznali različne vrste dreves, ptic, se seznanili z umiranjem gozdov, si ogledali izvir pitne vode ter spoznali ekološke pristope do narave. Hvala Franciju za izčrpne informacije in pomoč.
Po kosilu smo imeli počitek na travniku, si ogledali še mlako z njenimi prebivalci, nato pa se z avtobusom odpeljali nazaj v vrtec, kjer nas je čakal sladoled.
5. Obisk vodnega parka
V mesecu maju je bil za otroke ježkove skupine en poseben dan. Obiskali smo vodni park v BTC centru v Ljubljani. Otroci so se naužili vodnih iger in hkrati preverili plovnost posameznikov za priznanje zlati sonček. Otroci so bili navdušeni in takih dopoldnevov si še želijo. ♦
Zadnja seja Sveta staršev v tem šolskem letu
Zadnja seja Sveta staršev v šolskem letu 2004/2005 je bila 17. maja 2005. Udeležilo se jo je 15 članov. Poleg rednega poročila o ravnatelja o delu v šoli in v vrtcu, so bili predstavniki staršev seznanjeni tudi s predvideno organizacijo dela v naslednjem šolskem letu, na dnevnem redu pa je bilo še nekaj drugih točk, med drugim obravnava rezultatov ankete o delu v devetletki.
M. Steklasa
Poročilo ravnatelja o delu šole in vrtca so dobili člani skupaj z vabilom, zato ga niso obravnavali v celoti, ampak le v tistih delih, ki so starše posebej zanimali.
Nekaj povzetkov iz poročila ravnatelja:
Na področju investicij je bilo največje delo izgradnja osebnega dvigala na centralni šoli na Vidmu. Poleg tega je bil v učilnici likovne vzgoje urejen prostor za shranjevanje nedokončanih likovnih izdelkov učencev, opravljeno je bilo beljenje posameznih prostorov in dela fasade ter nekaj nabav. V vrtcu so zamenjali del dotrajanih tal in nabavili nekaj najnujnejšega didaktičnega materiala. Ker devetletka terja precej eksperimentalnega dela pri naravoslovnih predmetih, bo potrebno za naslednje šolsko leto nameniti večja sredstva za naravoslovne premete.
Na področju vzgojno-pedagoškega dela naj povzamem le nekaj povzetkov, predvsem iz dejavnosti, ki potekajo poleg rednega pedagoškega dela:
•	V letošnjem šolskem letu je stopilo v prvi razred 32 učencev, število oddelkov se je v primerjavi s prejšnjim šolskim letom zmanjšalo za tri. V Strugah je kombinirani oddelek sedmega in osmega razreda de-vetletke, v Kompoljah je trojna kombinacija v prvi triadi, na Vidmu pa le en oddelek prvega razreda. V Ponikvah je bilo pridobljenih 5 dodatnih ur za trojno kombinacijo. V osmem razredu devetletke je organiziran nivojski pouk pri slovenščini, angleščini in matematiki.
•	Za učence četrtih razredov je bil organiziran plavalni tečaj.
•	V zbiralni akciji starega papirja so učenci razredne stopnje nabrali rekordnih 18 ton papirja;
•	V oktobru je bilo šolsko tekmovanje iz logike in znanj iz diabetesa;
•	Novembra so potekale dejavnosti v zvezi z občinsko proslavo;
•	V decembru je šola sodelovala na občinski proslavi skupaj z društvom upokojencev. Ta mesec so se začele priprave za smučarski tečaj za pete razrede, ki je bil organiziran v februarju. Smučarski tečaj za prve in druge razrede devetletke je bil organiziran v dveh skupinah prav tako v mesecu februarju.
•	Na skupinskem preverjanju znanja iz matematike in slovenščine za osme razrede so učenci dosegli dobre rezultate, ki so
bili nad državnim povprečjem in boljši kot prejšnja leta.
•	Učenci so bili uspešni tudi na različnih športnih, glasbenih, folklornih, gledaliških in drugih tekmovanjih, ki so bila v pomladanskih mesecih. Dosegli so nekaj zlatih in srebrnih priznanj pri posameznih predmetih na predmetni stopnji. Dobitniki najvišjih priznanj bodo objavljeni posebej v tej in naslednji številki Našega kraja.
•	Mesec maj in junij minevata v znamenju naravoslovnega tabora za drugi razred v Beli krajini, naravoslovnega tabora za osmi razred devetletke v Podgori in plavanja za učence 3. razreda v Ptujskih toplicah, 8. razred pa se priprava na zaključek osemletke.
Nekaj povzetkov iz dela v vrtcu Ringa-raja oz. nekaj dejavnosti, ki potekajo ob rednem delu:
•	V septembru je bilo uvajalno obdobje z roditeljskimi sestanki. V oktobru so en teden potekale delavnice in različne aktivnosti ob tednu otroka. Konec novembra so se otroci srečali pri okraševanju vrtca. V decembru so prišle v vrtec babice in z otroki pekle dobrepoljske podobnjake za razstavo Turističnega društva. V sklopu materinskega dne so otroci pripravili predstavo V Babičini izbi v okviru projekta Živimo z ljudskim izročilom. Udeležili so se revije pevskih zborov. V vrtcu je za naslednje šolsko leto v skupini od tri do šest let devet prošenj preveč, za jaslični oddelek pa premalo, zato bosta v jaslih le dva oddelka, jasličnega oddelka pa ne bo v Kom-poljah.
Na šoli pa se bo v prihodnjem šolskem letu število učencev zmanjšalo še za deset, pri čemer nastajajo problemi pri organizaciji pouka. Na PŠ Ponikve bosta še dve leti dva oddelka s petimi razredi, potem pa se bo število tako zmanjšalo, da bo le en oddelek s petorno kombinacijo. Na takšno kombinacijo pa s pedagoškega stališča ni mogoče pristati, problem obstoja šole lahko rešijo le priselitve otrok.
Za PŠ Kompolje pa trenutno stanje kaže, da bo kombinacija prvega in drugega razreda, skupaj s četrtim, in sicer ob pomoči vzgojiteljice, druga kombinacija pa tretji in peti razred skupaj.
Tudi na PŠ Struge se število učencev zmanjšuje, vendar še vedno ostajajo dvojne kombinacije. V zadnji triadi je kombinacija 7. in 8. razreda.
Na videmski šoli bo en prvi razred. Izbirni predmeti so določeni, največje zanimanje je bilo za izbrani šport - odbojko.
Nekaj povzetkov iz daljše razprave, ki je sledila poročilom:
V šoli in vrtcu je bilo dopolnjeno računalniško omrežje, tako da je internet dosegljiv v vseh učilnicah, pri čemer pa prihaja tudi do tega, da učenci izkoristijo krajše odsotnosti učitelja in brskajo po erotičnih spletnih straneh. Čeprav je bila tovrstna vsebina zablokirana, nekateri učenci vedno znova najdejo nove strani. Najprej jih poiščejo doma, kjer jim je po njihovih izjavah to dovoljeno, nato jih prenesejo v šolo. Predlog prisotnih članov Sveta staršev je bil, da se internet ne ukine, da se poiščejo nove možnosti dodatne blokade programov in da se v Našem kraju obvesti učence in starše o uporabi interneta z vzgojnimi vsebinami.
Na dodatna vprašanja staršev glede investicij je bilo pojasnjeno, da v Kompoljah potekajo priprave na zamenjavo oken, zunanjih in notranjih polic ter zamenjava vhodnih vrat. Za naslednje šolsko leto pa je planirano znižanje stropov v učilnicah in beljenje notranjosti šole. Nabavljen je bil tudi ves planiran didaktični in drugi material za vrtec in centralno šolo (pralni stroj, planirana računalniška oprema, 2 fotokopirna stroja itd).
Nekateri člani so ugotavljali, da se je na šoli poslabšala disciplina. Kdor pride na šolo v popoldanskem času, dobi občutek, kot bi bila šola v razsulu. Ravnatelj je v zvezi s tem dejal, da dokler bo šolska zakonodaja dovoljevala vedno več pravic učencem in staršem, se disciplina na šolah ne bo izboljšala. Dodal je še, da k poslabšanju stanja včasih pripomorejo tudi nekateri starši, ki dajo vedeti, da z obnašanjem njihovih otrok ni nič spornega. Ko namreč prejmejo domov obvestilo, da je njihov otrok polomil omarico, razbil šipo ...mirno odgovorijo, da bodo škodo plačali, drugi pravijo, da je povzročena škoda stvar občine itd.
Kljub temu so bili starši mnenja, naj se otroke v šoli tudi vzgaja, saj imajo drugačen pogled na dejanja učencev le nekateri starši. Predlagali so več pogovora o disciplini, nasilju itd. Glede slednjega je bilo predlagano, da bi se o tem napisalo v Naš kraj in se objavilo na spletnih straneh šole, ki je v pripravi. Sprejet je bil tudi sklep, da se o tej problematiki obvesti »Šolo po meri človeka«.
Starši so predlagali, da bi dopolnili table požarnega reda na izhodih s telefonskimi številkami policije in gasilcev.
Na seji je bilo podano tudi poročilo o rezultatih vprašalnika o usklajenosti potreb učencev in staršev z organizacijo dela šole. Anketo so oddali vsi starši učencev sedmega razreda in večina staršev 8. razreda. O rezultatih so dobili podrobno
junij 2005
Iz šole
25
poročilo vsi člani Sveta staršev. V razpravi na seji je ravnatelj dejal, da ima nivoj-ski pouk določene prednosti, kar precej pa je tudi organizacijskih slabosti, kar je bilo razvidno tudi iz ankete. Pri nekaterih predmetih bodo v naslednjem šolskem letu v skupini učenci iz štirih razredov, kar bo še bolj otežilo pripravo dobrih urnikov. Glede na precejšnjo kritiko devetletke pa so bili člani Sveta staršev presenečeni nad rezultati ankete, saj je večina staršev (82%) z delom življenja otrok v šoli zadovoljna.
Člani Sveta staršev so soglasno sprejeli Pravilnik o podrobnejših kriterijih in postopku dodelitev sredstev za subvencio-
niranje šole v naravi.
Predstavnica Sveta staršev iz Strug je predlagala nabavo ozvočenja za PŠ Struge, ravnatelj pa je obljubil, da bo ta investicija planirana v prihodnjem proračunskem letu.
Glede reševanja problematike opisnega ocenjevanja, o katerem je tekla razprava na prejšnji seji, je ravnatelj povedal, da se stvari še niso v ničimer spremenile. V začetku meseca maja je prišlo na šolo obvestilo Zavoda za šolstvo Ljubljana, da šola sama izdela svojo redovalnico in svoj oce-njevalnik, kar pomeni, da bo imela vsaka šola svoj način ocenjevanja.
Ravnatelj je prisotne še informiral, da želi zobozdravnica, ki dela v šolski ambulanti dobiti koncesijo za 40 % delovni čas, 60 % delovnega časa pa bi delala za otroke. Šola v zvezi s tem predlaga, da se v pogodbi točno navedejo ure šolske ambulante. Istočasno pa naj bi se delo zobne ambulante opravljalo v hišici ob šoli. S tem bi lahko rešili problem kurjave, sanitarij in čakalnice za tiste ljudi, ki bi obiskovali ambulanto izven delovnega časa učencev. Seveda pa bo o tem predlogu odločal občinski svet. ♦
Raziskovalna naloga zgodovinskega krožka je tudi letos dobila zlato priznanje
(že deveto po vrsti)
Slavka Centa
Pri raziskovalni nalogi je sodelovalo 22 učencev od petega do osmega razreda.
Raziskovalna naloga obsega: 77 strani z 78 skeniranimi fotografijami oz. fotokopijami in 54 strani prilog.
Tako kot vsako leto so se učenci tudi letos odločili za raziskovanje. Odločili so se, da raziščejo šolo v naravi, ker so predvidevali, da bodo o njej najlažje našli literaturo in intervjuvance. Šola v naravi na naši šoli poteka že zelo dolgo, zato tudi odločitev ni bila pretežka.
Iz vseh arhivskih gradiv so nato sestavili kronološko razdelitev poteka poletne šole v naravi, zimske šole v naravi, taborov in zimovanja za učence prvega in drugega razreda devetletke. Ker na šoli do sedaj ni bilo posebnega pregleda nad delom v šoli v naravi, so se odločili, da predstavijo vse dejavnosti na to tematiko.
Odkar izhaja občinski časopis »Naš kraj«, so učitelji redno objavljali tudi članke o življenju in delu v šoli v naravi. Poleg tega so pregledali še šolske časopise, kjer je bilo objavljenih nekaj vtisov iz šole v naravi. Vsi člani krožka so iskali tudi slikovno gradivo, da bi popestrili nalogo. Več je fotografij iz zadnjih let. Fotografije so jim dali naši intervju-vanci, našli pa so jih tudi v šolski kroniki.
Za izvajanje intervjujev so sestavili vprašalnike. Ti so sestavljeni iz dveh delov: prvi del je namenjen udeležencem šole v naravi, drugi vodjem in spremlje-
Zvczn Prijateljev
Mladi neSlove^ lije
Komisijii delo zgadavinskih kroikov půdeliuje
Zlato
ob XXXV), sreianju mladih zgodovinarjev
■Á^i r:iviskíjť;i]n(j nilťij^o i naslovciin
^uďi tO jt Mú Šolske ni obšois^e dejavno^^ti
^ilhl(L-Jh kHiJ JUH/SlUS
I^ohu&icn Iwtnive [mag Munilu KeUi Kučcv.kr
ZPMS. imW- Ffiric |-lnii,-»-Jf

Kr
LjU^ I

valcem šole v naravi. Informatorje so poiskali nekaj v šoli med učitelji, ostale udeležence pa so iskali doma pri starših, bratih, sestrah, prijateljih, sosedih ... Učenci petega razreda so pri likovnem pouku risali na temo poletne in zimske šole v naravi. Tako so njihove slike uporabili za naslovnico in za popestritev naše naloge.
Na šoli ima šola v naravi svoje začetke v šolskem letu 1974/75. Takrat so prvič organizirali poletno šolo v naravi. Vse od njenega začetka poletna šola v naravi poteka na Debelem rtiču. V šolskem
letu 1978/79 so organizirali prvo zimsko šolo v naravi. Tudi ta oblika življenja in dela se je na šoli lepo uveljavila. V vseh letih od takrat naprej zimske šole v naravi ni bilo samo šestkrat od leta 1988 do 1994.
V šolskem letu 1996/97 so na šoli začeli organizirati tudi naravoslovne tabore za učence sedmega razreda. Od leta 1998 šola organizira tudi zimovanje za učence 1. in 2. razreda devetletke.
Poletna šola v naravi se je na naši šoli začela najprej, zato je tudi zelo dobro utečena. Prve priprave in izpeljavo programa je imel v rokah takratni ravnatelj Edi Zgonc, ki je bil tudi vodja šole v naravi. Pomembno vlogo pri organizaciji so imeli tudi učitelji športne vzgoje: Stane Pugelj in učitelji, ki so danes na šoli. Nepogrešljivi so bili učitelji razrednega pouka, ki so poskrbeli za vse ostalo delo. Največkrat so šli v šolo v naravi: Jože Miklič, Jožica Fabjan, Albina Nerima, Andrej Škantelj, Jelka Samec. Ti učitelji so naredili tudi tečaje za vaditelje plavanja in so tako pri delu enakovredno sodelovali in si pomagali med seboj.
Tudi zimska šola v naravi se je na naši šoli dobro uveljavila. Priprave na zimsko šolo v naravi so se začele s sestanki staršev, kjer so jih seznanili s programom in organizacijo šole v naravi. Prva lokacija za zimsko šolo v naravi je bila v Bohinjski Bistrici, in sicer v opuščenem vrtcu. Kasneje so domačini te prostore preuredili v dom upokojencev, zato so organizatorji šole v naravi iskali novo lokacijo in jo našli na OŠ Janeza Mencin-garja, ravno tako v Bohinjski Bistrici. Zimsko šolo v naravi so nato organizirali dvakrat na Polževem. Po premoru so ponovno začeli s to obliko dela, in sicer s tretjim razredom pet let. V tem času so hodili trikrat na Golico in dvakrat na Roglo. Ker so se nato spremenila pravila glede uporabe vlečnic, so ponovno
začeli zimsko šolo v naravi organizirati za učence petih razredov. Od šolskega leta 2001/2002 hodijo učenci v Kranjsko Goro.
Zadnjih šest let je na naši šoli organiziran tudi naravoslovni tabor, ki ga šola organizira za učence sedmih razredov. Tabor traja tri dni. V tem času so naravoslovni, športni in kulturni dnevi. Taka oblika dela je za učence veliko bolj privlačna, ker delo poteka nekoliko drugače.
Za naše najmlajše šolarje, to je učence prvega in drugega razreda devetletke,
šola organizira zimovanje. Na zimovanju se naučijo prvih korakov na snegu, navajajo se na vlečnico in se naučijo prvih zavojev na snegu. Prva tri leta so se učencem pridružili še nekateri malčki iz vrtca, zadnje tri leta pa hodijo samo učenci prvega in drugega razreda.
Na koncu so ugotovili, da so take oblike dela za učence veliko bolj zanimive in se tudi zelo veliko naučijo. Učitelji, ki hodijo v šolo v naravi, se z učenci dobro razumejo in jim je taka oblika dela všeč, čeprav je to delo zelo naporno.
Učenci so se v velikem številu vklju-
čili v delo zgodovinskega krožka. Raziskovanje jim je bilo v veselje in delo so opravljali z veliko vnemo in zagnanostjo. Za svoj trud, ki ga člani zgodovinskega krožka vložijo v svoje delo, so vedno poplačani ob koncu šolskega leta, ko gremo na razglasitev rezultatov. Tokrat je bilo dvodnevno srečanje v Poreču. Na srečanje so odšli: Eva Blatnik, Teodora Hekič, Tina Gačnik in Janez Sevšek, ki so nalogo na srečanju tudi predstavili. Naloga je bila tudi letos ocenjena z zlatim priznanjem. S tem je poplačan ves trud, ki so ga učenci vložili v nalogo. ♦
Tehnični dnevi v proizvodnji
Osnovna šola Dobrepolje (učitelji naravoslovnih predmetov) smo letos organizirali dva tehnična dneva za učence 7. in 8. razredov devetletke v povezavi z našima podjetjema STOLARNO in ISKRO Dobrepolje.
zvaja za domači in tuji trg. Navdušeni učenci so si vzeli tudi vzorce tuljav, relejev, bimetalov ... Seveda take, ki so bili na kontroli ugotovljeni, da imajo kakšno napako.
Ogleda sta bila zanimiva in poučna, kar se je dalo ugotoviti tudi iz poročil, ki so jih učenci napisali po ogledu. Vodja tehničnih dni Marija Babič in spremljevalci Dragica Volek, Magda Tanko, Boštjan Grandovec in Tone Steklasa se vodstvoma Stolarne Dobrepolje in Iskre Dobrepolje za gostoljubje iskreno zahvaljujemo in se priporočamo tudi za naprej.
Z učenci petih razredov osemletke pa smo si v okviru naravoslovnega dne ogledali polje v okolici šole, natančno pa smo proučili zelnik Danice Molek, ki nam je prijazno dovolila ogled njenega lepo urejenega zelnika in nam tudi raz-
Stikalni elementi Iskra Dobrepolje
Pomočnik ravnatelja
Tone Steklasa_
Učenci 7. razredov so si ogledali proizvodnjo v Stolarni in se ob razlagi izkušenih voditeljev g.Tomaža Šinovca in g. Janeza Jamnika seznanili s postopkom izdelave stolov, miz in lesnih izdelkov po naročilu. Tako so lahko primerjali delo v proizvodnji z delom v tehnični delavnici v šoli, kjer tudi nastajajo lepi izdelki. Tehnični dan je bil poleg spoznavanja proizvodnje usmerjen tudi poklicno, saj želimo učencem na nevsiljiv način prikazati podjetniško dejavnost in jih usmeriti (tiste, ki jih to zanima) v podjetniško dejavnost.
Učenci 8. razredov devetletke so si STOLARNO ogledali lansko leto, letos pa so si ogledali proizvodnjo v Iskri Do-brepolje. Trije izkušeni vodilni delavci g. Jože Lenarčič, g. Stane Žnidaršič in g. Aleš Strnad so jim ob natančni razlagi prikazali celoten postopek nastanka releja, bimetala, stikalnih in varovalnih elementov, skratka vse kar ISKRA proi-
Eden od proizvodov Stolarne
ložila, kako na njem prideluje različno zelenjavo. Na koncu nam je postregla s sladkarijami in napitkom, za kar se ji učenci še enkrat zahvaljujemo.
Menim, da se šola dobro povezuje s svojim okoljem tudi na tem področju in da bomo to povezovanje v prihodnje še okrepili. ♦
Obisk v Stolarni Dobrepolje
Učenci 4. razreda devetletke
Učenci četrtega razreda devetlet-ke smo se pri predmetu družba učili o gospodarskih dejavnostih v domačem okolju. Da bi še bolje spoznali eno od teh dejavnosti, smo se dogovorili za ogled proizvodnje stolov v Stolarni Dobrepolje.
Po delavnicah sta nas vodila gospoda Tomaž in Janez. Ogledali smo si skladišče lesa, sušilnico, razrez desk, izdelovanje različnih elementov stola, veliko strojev, lakirnico, prostor, kjer stole tapicirajo in pakirajo v velike škatle, da jih potem odpeljejo kupcem. Zanimiva je bila tudi delavnica, kjer izdelujejo različno pohištvo po naročilu. Sledil je še ogled razstavnega salona, kjer so na ogled vsi njihovi izdelki.
Na koncu so nas prijazni gostitelji povabili še v jedilnico in nam postregli z odlično malico.
Ta obisk nam bo ostal še dolgo v spominu, za prijazen sprejem in ogled proizvodnje pa se delavcem Sto-larne Dobrepolje lepo zahvaljujemo in jim želimo veliko uspehov! ♦
junij 2005
Mladinski kotiček
27
Slovo srečanj skavtov za letošnje šolsko leto
Martina Hočevar
Tako in zaključili smo skavtsko leto. Četa je imela približno 15 srečanj, nekatera so uspela več kot pričakovano, druga bomo pa drugo šolsko leto poizkušali še popraviti.
Čez leto smo vodili tudi nekaj projektov; kot prvi projekt je bil sprejem novih skavtov, sledile so voščilnice, miklavže-vanje, lučka miru iz Betlehema, zimovanje v Dolenji vasi, pospravljanje Vidma in okolice, izpiti in obljube, čaka pa nas še poletni tabor. Poletni skavtski tabor je nagrada za skavte, ki so čez leto pridno hodili, sodelovali in na srečanjih pridobili ustrezno znanje.
Ker pa vse te aktivnosti in sama srečanja ne bi bili to, kar so, pa gre seveda zahvala vsem voditeljem, ki smo si vze-
li prosti čas, da smo se skupaj usedli, načrtovali, delali doma in končno izvedli program. Dela je bilo precej, kar pa je za nekatere mogoče neopazno. Z voljo, znanjem, iznajdljivostjo ter seveda z denarjem pa se da narediti marsikaj.
Pohvala gre tudi pridnim starejšim bratom in sestram (klanovcem), ki so kdaj pa kdaj pomagali pri vodenju ali izvedbi srečanja.
Torej, če je med vami /otroci/ še kdo zainteresiran, je lepo vabljen, da se nam pridruži naslednje leto.
Do takrat pozdrav vsem, ki so nas čez leto spremljali (z dobrimi pogledi, bese-dami,dejanji in financami), pomagali in navsezadnje tudi brali v časopisu.
Ogled slik pa je seveda dobrodošel na spletni strani:
http://users.volja.net/mdsion/ ♦
Izsek iz zadnjega srečanja, ki se je zaključil s poskočnim plesom ob zvokih dobre »muzike«.
Krjavelj, Malnar in Sosedov kruh iz Pekarne Grosuplje že tretjič prejeli zlata odličja na ocenjevanju kakovosti kruha GZS
Grosuplje, 14. junij 2005 - Na ocenjevanju kakovosti kruha, ki ga je letos že petič zapovrstjo organiziralo Združenje živilske industrije Gospodarske zbornice Slovenije, so Krjavlju, Malnar-ju in Sosedovemu kruhu že tretjič zapored podelili najvišje ocene in zlata odličja za kakovost. Najvišje ocene so ti kruhi prejeli že na ocenjevanjih v preteklih letih, kar dokazuje, da je njihova visoka kakovost stalna, priznavajo pa jo tudi kupci.
Na letošnjem ocenjevanju je z 48 kru-hi sodelovalo 20 pekarn. Neodvisna strokovna komisija iz različnih strok pekarske industrije - z Biotehniške fakultete in z Inštituta za varovanje zdravja ter iz vrst dobaviteljev opreme in dobaviteljev surovin pekarskim podjetjem, je ocenjevala predvsem obliko, zunanji videz, lastnosti skorje, strukturo in prožnost sredice ter vonj in okus. Vsi trije grosupeljski hlebci, Krjavelj, Malnar in Sosedov kruh, so si za svoje značilnosti prislužili odlične ocene, Sosedov kruh je celo letos že drugič zapored osvojil najvišje možne točke v vseh ocenjevalnih kategorijah.
Dr. Andrej Plestenjak z Biotehniške fakultete v Ljubljani in predsednik ocenjevalne komisije je povedal: »Namen vsakoletnega ocenjevanja kruha je predvsem zagotavljanje stalne kakovosti kruhov, ki se jim podeli najvišja ocena. Vsi kruhi, ki so prejeli najvišje ocene in zlata odličja, so podvrženi naključnemu preverjanju kakovosti na prodajnem mestu. S tem potrošnikom zagotavljamo, da dobijo vedno enak prvovrstni izdelek, hkrati pa se tako še nadgrajuje kakovost slovenskega kruha, ki je že tako na zelo visokem nivoju.«
Malnar in Sosed sta nagrado za kakovost prvič prejela že v letu 2001, Krjavelj pa v letu 2002. V letu 2003 so zlate medalje prejeli vsi trije istočasno in od ta-
krat je njihova kakovost vsako leto potrjena z odličnimi ocenami. Izjemna kakovost vseh treh kruhov deloma izvira tudi iz tradicionalnega postopka priprave z dodajanjem kislega testa. Tak postopek je sicer dolgotrajen, vendar pripomore k boljši aromi, bolj sočni sredici in daljši svežini.
»Veseli smo, da so na ocenjevanju znova potrdili kakovost naših najbolj priljubljenih kruhov - Krjavlja, Malnarja in Sosedovega kruha. Nagrade nam predstavljajo veliko zadoščenje, saj v celoten postopek priprave kruha vložimo veliko truda: tako v izbiro sestavin kot tudi v samo pripravo in nenazadnje tudi peko. Nagrade pa za nas pomenijo tudi obvezo in stalno skrb za ohranjanje odlične kakovosti skozi vse leto,« je povedala Barbara Štiglic, direktorica sektorja za razvoj in kakovost Pekarne Grosuplje.
Slavnostna podelitev odličij bo potekala ob Dnevu slovenskega kruha, predvidoma 30. junija 2005, na GZS.
Pekarna Grosuplje d.d.
Sport
Občinsko prvenstvo v malem nogometu
LESTVICA po 7. krogu:
	št. tekem	zmage	remiji	porazi	TOČKE	dani goli : prejeti goli		gol razlika
1 VELIKI SNEZAK	7	6	1	0	19	53	12	41
2 ŠD PONIKVE	7	5	1	1	16	36 :	17	19
3 OKREPČEVALNICA ZORA	7	5	0	2	15	34	10	24
4 ŠD DOBREPOLJE	7	4	1	2	13	20 :	16	4
5 ŠD STRUGE	7	4	0	3	12	23 :	16	7
6 ŠD KOMPOLJE	7	3	1	3	10	18 :	26	-8
7 CESTA	7	3	0	4	9	18 :	21	-3
8 PREDSTRUGE	7	1	1	5	4	8 :	37	-29
9 ZDENSKAVAS	7	1	1	5	4	9 :	41	-32
10 ŠD ZAGORICA	7	0	0	7	-1	7 :	30	-23
VODILNI STRELCI LIGE:
1.	Padar Jože ( Veliki Snežak )	16 golov
2.	Petrušen Kristjan ( Veliki Snežak )	10 golov
3.	Babič Vili ( ŠD Dobrepolje )	9 golov
4.	Hočevar Jure ( Veliki Snežak )	9 golov
Pripravil: Kuplenk Alojz
NOGOMETNI TURNIR V
BRUHANJI VASI
ŠD Dobrepolje organizira v nedeljo, 3. julija 2005, nogometni turnir na travi. Prijave organizator sprejema do 30.6., ko bo v večernih urah tudi žrebanje ekip. Vse dodatne informacije dobite na tel. 041 669 227 pri Kuplenk Alojzu! Vsi ljubitelji nogometa prisrčno vabljeni! ŠD Dobrepolje
Mesec športa v Kompoljah
Za ŠD Kompolje Janez Novak
Da se je projekt, ki ga ŠD Kompolje organizira že nekaj let, dodobra prijel in nosi ime Mesec športa, nam ni potrebno posebej omenjati. Vsako leto je za to rezerviran mesec junij in iz leta v leto se kaže, da je zanimanje za ta projekt vse večje. Letos je bilo organiziranih kar nekaj aktivnosti, in sicer košarka, nogomet ter kolesarstvo.
V nedeljo, 5. junija, je bil organiziran turnir v košarki, kjer se je pomerilo šest ekip, od tega tudi dve iz našega društva. Omeniti moram, da nam jo je malce zagodlo vreme, saj je dopoldan deževalo in kar nekaj prej napovedanih ekip je odpovedalo svoj prihod. Podobno je bilo z gledalci, saj je bilo vreme za ta letni čas kar hladno, kljub temu pa se jih je nabralo nekaj. Popoldan pa se je vreme le nekoliko izboljšalo, tako da turnir ni bil več pod vprašanjem. Ekipa, ki je v finalu premagala ekipo 2Fast2Furious, je bila ekipa Ribnice, s tem si je zagotovila tudi zmago na turnirju. Za tretje mesto sta se pomerili ekipi ŠD Kompolje in Basket-bolarji, pokal pa je šel v roke Ba-sketbolarjev. V sklopu turnirja je potekalo tudi tekmovanje v metu trojk. Prijavljenih tekmovalcev je bilo okoli 20, največji aplavz
pa so prejeli najmlajši, katerih starost ni presegala 10 let. Od petih metov pa je največkrat žogo spravil skozi obroč Igor Tratnik, in sicer trikrat.
Po košarki pa je že v soboto, 11. junija, sledil turnir v nogometu, in sicer za dečke v kategorijah do 10, 12 in 14 let. Najmočnejša je bila udeležba dečkov do 10 let, saj se je pomerilo šest ekip, in sicer po dve ekipi iz So-dražice in Velikih Lašč, ekipa ŠD Dobrepolje ter ekipa ŠD Kompolje. Vse ekipe so bile razdeljene v dve skupini in prvouvrščeni ekipi iz vsake skupine sta se pomerili med sabo za prvo mesto, drugouvrščeni pa za tretje. V borbi za tretje mesto sta se pomerili ekipi Velikih Lašč, kjer je druga ekipa premagala prvo ekipo, prvo mesto pa je osvojila ekipa ŠD Kompolje, ki je premagala ekipo ŠD Dobrepolje.
Kategorijo do 14 let sta zastopali le dve ekipi, in sicer ekipa ŠD Struge in ekipa ŠD Kompolje. Tudi v tej kategoriji je zmaga ostala doma, saj je ŠD Kompolje premagalo ŠD Struge.
V kategoriji, katero so zastopali dečki stari do 12 let, pa so se pomerile tri ekipe. Ekipe so se pomerile po sistemu vsaka z vsako in po odigranih tekmah je bil sledeči vrstni red naslednji: prvo mesto je osvojila ekipa ŠD
Sodražica, drugo domača ekipa ŠD Kompolje, tretje pa ekipa OŠ Dobrepolje.
Nastopajoči iz vseh ekip so prikazali veliko število lepih akcij in pri marsikaterem je bilo opaziti, da veliko obeta tudi v prihodnje. Prisotnih je bilo tudi precej staršev, ki so na ta način pokazali, da jim ni vseeno za prihodnost svojih otrok.
Po sobotnem nogometnem dnevu pa je sledil še nedeljski. Kljub slabi vremenski napovedi je bil dan čudovit, kar je privabilo tudi številne gledalce. Udeležba je bila res velika, tako ekip kakor tudi gledalcev, kar nas je zelo veselilo. Imeli so kaj videti, saj je bil to res vrhunski nogomet z velikim številom golov in lepih akcij.
Pomerilo se je devet ekip iz sosednjih in tudi malo bolj oddaljenih občin. V prvi skupini so se pomerile ekipe Ambrus, Račna in Ales, v drugi ŠD Ponikve, Elek-tro Gale in ŠD Kompolje, v tretji skupini pa Dalus, ŠD Struge in Okrepčevalnica Zora. Iz vsake skupine sta dve najboljši ekipi napredovali v nadaljnje tekmovanje, ekipe Račne, ŠD Struge in ŠD Kompolje pa so izpadle. Tu je Dalus premagal Ales, ŠD Ponikve Ambrus, Okrepčevalnica Zora pa Elektro Gale. V tem delu tekmovanje je bila verjetno najzanimivejša tekma med ekipo Elektro Gale in Okrepčevalnico Zoro saj je bil izid izenačen, na koncu pa so odločali penali. Za zaklju-
ček so ostale le še tri ekipe, ki so se za končno zmago pomerile med sabo. Z dvema porazoma je tretje mesto osvojila ekipa Dalus, Z eno zmago je ekipa ŠD Ponikve pristala na drugem mestu, z dvema zmagama pa je Okrepčevalnica Zora osvojila prvo mesto in zasluženo prejela zmagovalni pokal iz rok predsednika ŠD Kompolje.
Veseli nas, da je ravno naša ekipa dosegla zmago, verjetno pa je vmes bilo tudi nekaj sreče, saj bi po kakovosti lahko vsaka izmed devetih ekip prišla do zmage na turnirju.
Poleg nogometa pa je bil v nedeljo 12. junija organiziran tudi kolesarski maraton. Na njem je bilo prisotnih približno 30 udeležencev, kateri so se podali na približno 30 km dolgo pot. Štar-tali so približno ob 13. uri in 30 minut in se po dobrih dveh urah in pol vrnili na cilj. Pot je za večino vodila iz Kompolj preko Vrbovca in nazaj v Kompolje, najbolj vztrajni pa so si pot podaljšali še za približno 15 km preko Poloma, Zvirč in Strug ter se kakor drugi vrnili nazaj na cilj v Kompolje. Vsi udeleženci so na koncu prejeli še medalje in pa seveda okrepčilo.
Vsako leto posebej smo veseli vseh, ki se udeležijo naših športnih prireditev v Mesecu športa. Naj za konec povabim še vse ostale, da se tako letos kot naslednje leto udeležijo prireditev, ki jih pripravlja ŠD Kompolje. ♦
junij 2005
Šport
29
Rokomet
8. turnir veteranov -
Dobrepolje 2005
M. Steklasa_
Rokometni klub Dobrepolje je 14. maja na športnem igrišču na Vidmu že osmo leto po vrsti organiziral memorialni turnir veteranov. Letos je sodelovalo šest ekip: iz Ponikev, Črnomlja, Krmelja, Šentjerneja in Dola pri Hrastniku. Organizatorji vsako leto širijo krog sodelujočih, tako sta se letos prvič udeležila turnirja rokometni klub iz Šentjerneja ter ekipa iz DVZ Ponikve. Tekmovanje je potekalo v dveh skupinah. V skupini A so se pomerili ekipe iz Šentjerneja, Kr-melja in Dobrepolja, v skupini B pa ekipe iz Dola pri Hrastniku, Črnomlja in Ponikev. V finalu sta se pomerila zmagovalca obeh skupin RK Dobrepolje in DVZ Ponikve, za tretje mesto pa drugouvrščena iz obeh skupin Krmelj in Dol pri Hrastniku.
Tekmovanje je potekalo v športnem duhu, organizatorji pa so poskrbeli tudi za družabno srečanje. ♦
Alojz Žnidaršič (levo) je bil vodja turnirja
Končni rezultati:
1.	mesto: DVZ Ponikve
2.	mesto: RK Dobrepolje
3.	mesto: RK Dol pri Hrastniku
4.	mesto: RK Krmelj
5.	mesto: RK Šentjernej
6.	mesto: RK Črnomelj
Zgoraj: Sodniška klop Spodaj: Pred tekmo
S kolesarskega tekmovanja
Osnovna šola Dobrepolje je bila v mesecu maju organizatorka območnega šolskega kolesarskega tekmovanja. Šola DOBREPOLJE je imela dve ekipi, PODRUŽNIČNA ŠOLA STRUGE pa eno. Med našimi kolesarji je bil najbolj uspešen Jernej Erčulj, ki se je uvrstil na državno tekmovanje. Na slikah so kolesarji naše šole z mentorjem Jožetom Mikličem.
Športni uspehi v šolskem letu 2004/2005 na OŠ Dobrepolje
Veter v laseh - s športom proti drogi
REZULTATI TEKA TROJK
DEČKI, 3. RAZRED
BRONASTA MEDALJA
(rezultati)
NOGOMET:
DEČKI, 4. RAZRED	BRONASTA MEDALJA	1.mesto: ZMAJI
DEKLICE, 4. RAZRED	BRONASTA MEDALJA	2. mesto: ORLI ^^
DEČKI, 4./8. RAZRED	SREBRNA MEDALJA	3. mesto JUVE
DEKLICE, 4./8. RAZRED	SREBRNA MEDALJA	
DEČKI, 5. RAZRED	ČETRTO MESTO	ODBOJKA:
DEKLICE, 5. RAZRED	ČETRTO MESTO	1. mesto: KUMPALCI
DEČKI, 7. RAZRED	SREBRNA MEDALJA	2. mesto: NOOBSY
DEKLICE, 7. RAZRED	ČETRTO MESTO	3. mesto: MAČKE
DEČKI, 8./9. RAZRED	ČETRTO MESTO	4. mesto: TIGRI IN TIGRICE
DEKLICE, 8./9. RAZRED	BRONASTA MEDALJA	5. mesto: KVARTET & D.M.P.
DEČKI, 8. RAZRED	SREBRNA MEDALJA	6. mesto: PETARJI & POŠTENE BARABE
Skupaj smo osvojili 8 medalj in 4 četrta mesta. Zahvaljujemo se ravnatelju šole za podelitev medalj ter vsem učiteljem in učencem, ki so pomagali pri organizaciji.
ODBOJKA, ML. DEKLICE: ODBOJKA, ML. DEČKI: ODBOJKA, ST. DEKLICE: ODBOJKA, ST. DEČKI: BADMINTON, EKIPNO: BADMINTON, POSAMEZNO: NAMIZNI TENIS, EKIPNO IN POSAMEZNO: 3. MESTO, PODROČNO 1. MESTO NAMIZNI TENIS, POSAMEZNO, ČETRTFINALE: 5. MESTO
ATLETIKA EKIPNO: 3. IN 4. MESTO
3. MESTO 3. MESTO 3. MESTO 3. MESTO
2.	MESTO
3.	MESTO (HEKIČ TEJA)
ROLANJE:
Fantje (10 - 15 let)
1.	JANEZ SEVŠEK
2.	JANEZ JAKOPIČ
3.	TINE JAKIČ Dekleta (10 - 15 let)
1.	ANITA LJUBIČ
2.	SAŠA STRNAD
3.	LAURA SADAR
Ekipi ZMAJI in NOOBSY ter najboljši rolerji so se uvrstili na zaključno prireditev, ki bo v Ljubljani (BTC-ju), 12. 6. 2005!!!
S SPORTOM PROTI DROGI!!!
Kako želela si povedati še nekaj, a beseda Tvoja mogla ni več iz ust.
Kako kazala si s prstom, a nihče več ni razumel ta Tvoj trud. Počasi odhajala si dan za dnem v mukah brez slovesa, z molitvijo nazadnje spremljala sem ta prizor, še zadnjič segla Ti v roko sem, čez nekaj ur odšla si tja v naš dom.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše sestre
FRANČIŠKE PAVLIČ
iz Podgore
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovane sveče in izrečena sožalja. Nadalje se zahvaljujemo g. župniku za pokop, pevcem za tako ubrano petje, Strahovim z Vidma, g. Marku Zakrajšku iz Srobotnika za prevoz iz Sežane na Žale in od tam v mrliško vežico na Videm. Zahvala gospe Pavlini za strežbo in govor, kakor tudi gospe Milki in Mariji. Torej še enkrat hvala vsem in vsakemu, ki ste jo kropili in spremljali k večnemu počitku. In nazadnje še hvala Podgorcem, ki ste jo še pred nesrečo obiskovali na domu.
Sestra Marija in Lojze, sestra Ana in brat Janez z družino
z policijske postaje Grosuplje
Roparski napadi - preventiva
ZBIL JO JE NA TLA ...
Pomislite, kako bi ravnali, če bi vas kdo napadel. Vsekakor vpijte in kličite na pomoč. Več ljudi več vidi.
V Sloveniji naraščajo kazniva dejanja z elementi nasilja, med njimi še posebno ropi. Storilci rope pogosto izvršujejo v skupinah, pogosto celo maskirani in oboroženi ter na izredno nasilen način. V Sloveniji se zgodi letno okoli 400 ropov. Med objekti roparskih napadov beležimo tako napade na banke, pošte, menjalnice, zlatarne ter zasebna stanovanja. Vse pogostejši pa so ulični ropi. Žrtve cestnih ropov so tako moški kot ženske in tudi mladoletniki. Napadi na moške so izvedeni večinoma na ulicah ali po prihodu iz lokalov ter celo v njih, medtem ko so ženske žrtve teh dejanj predvsem na ulici, ko se odpravijo po nakupih in drugih opravkih. Mladoletniki pa so najpogosteje žrtve napadov v parkih, na trgih in ulicah ali pred lokali v mestnih središčih ter celo pred šolami.
Preventivni nasveti, kako ravnati, da preprečite rop oz. ravnanje v primeru ropa:
-	Kadar dvignete v banki, na pošti več gotovine, preverite, ali vas kdo opazuje; vedno zahtevajte upoštevanje polja diskretnosti;
-	Gotovine nikoli ne štejte na ulici in denarnice ne odpirajte brez potrebe;
-	Gotovine nikoli ne kažite v gostilnah ali javnih prostorih brez potrebe;
-	Bodite nezaupljivi, če vas neznanec na cesti prosi za denar, če mu ga zamenjate;
-	Zlatnine, ure ali kaj podobnega se ne kupuje na ulici;
-	Če vam kdo grozi, hoče iztrgati vašo torbico, vzeti denar, s kli-
junij 2005
Kino
31
ci na pomoč opozorite mimoidoče na to, kaj se dogaja;
-	Za hojo izberite osvetljene in prometne ulice;
-	Na potovanju hranite dokumente, čeke, plačilne kartice in gotovino v notranjem žepu oblačil ali v torbici, pritrjeni okoli pasa;
-	Če vas kdo nadleguje, grozi z napadom ali celo napade, dejanje prijavite policiji;
-	S policijo sodelujte, tudi če ste priča kakšnega kaznivega dejanja. Storilec bo prej prijet, s tem pa bo manj možnosti, da boste drugič njegova žrtev vi.
Kako ravnati ob ropu v finančne ustanove?
-	Takoj sprožite alarm, ki je vezan na policijo ali intervencijski center varnostnega podjetja;
-	Ostanite mirni in ne izzivajte storilca z nepotrebnimi gibi ali dejanji;
-	Ne reagirajte pretirano pogumno in nepremišljeno. Vaše življenje je vredno več kot gotovina, ki vam je zaupana;
-	Ne kričite, ker lahko s tem ogrozite še koga drugega;
-	Pozorno spremljajte roparjeve reakcije in upoštevajte, da ga je morda bolj strah kot vas;
-	Med napadom ga pozorno poslušajte, na njegove ukaze pa izročajte gotovino obotavljivo in počasi;
-	Poskušajte si zapomniti čim več roparjevih značilnosti;
Po napadu opazujte, kam je storilec pobegnil in kako (peš, registrska številka, barva, tip vozila, morebitni sostorilec ... )
OBVESTILO
Policijska postaja Grosuplje obvešča vse občane občine Dobrepolje, da od 1. 3. 2005 policijska pisarna Dobrepolje deluje na drugem naslovu. Nov sedež pisarne je v prvem nadstropju Kmetijske zadruge Videm. Uradne ure in telefonska številka (01/78072-31) pisarne sta ostala nespremenjena. Če nas potrebujete, pokličite na telefonsko številko 113 ali na številko 01/7818380, kjer se vam bo oglasil dežurni policist Policijske postaje Grosuplje. V kolikor pa hočete ostati anonimni, pokličite na brezplačno številko 080 1200.
KINOPROGRAM ZA JULIJ 2005
KINO »DOBREPOLJE« VIDEM 34
DOLBY- DIGITAL ZVOK
NEDELJA, 3. JULIJ. ob 15. in 20.30
ameriška uspešnica -komedija
a sm© že tam
KRATKA OZNAKA: Nick (Ice Cube), pravi očarljivec, poskuša osvojiti mlado, privlačno ločenko Suzanne (Nia Long). Težava je le v tem, da je Suzzane službeno v Vancouvru in je zelo nesrečna, ker pogreša svoje otroke. Nick jo poskusi presenetiti in se odloči, da jo bo osrečil in ji iz Portlanda pripeljal njena otroka, sedemletnega Kevina (Phillip Daniel Bolden) in enajstletno Lindsey (Aleisha Allen). Obenem pa seveda to dela tudi zaradi sebe, saj to je enkraten način, da se ji prikupi. Nick pa ne ve, da sta njena otroka prepričana, da nihče ni dovolj dober za njuno mamo, in poskusita potovanje iz Portlanda do Vancouvra Nicku čim bolj zagreniti.
NEDELJA, 10. JULIJ, ob 15. in 20.30
ameriška srhljivka
prekleti
KRATKA OZNAKA: Ellie (Christina Ricci) in njen mlajši brat Jimmy (Jesse Eisenberg) se pozno domov vračata domov, ko se zapleteta v prometno nesrečo. Mlado voznico, ki se ji odločita pomagati, neznana žival odvleče v grmovje, njiju pa ugrizne. Kmalu se jima začnejo dogajati čudne stvari. Odločita se, da bosta razvozlala skrivnost in se rešila prekletstva. Najti morata osebo, ki je vse skupaj začela, in to^e^rSd^^ňžJlu^ DOLŽINA:90 minut
NEDELJA, 17. JULIJ, ob 15. uri in
ob 20.30
ameriški akcijski triler
KRATKA OZNAKA: Zaradi ponesrečenih pogajanj, katerih rezultat je bila smrt matere in otroka, pogajalec losangeleške policije Jeff Talley zapusti Los Angeles in se zaposli kot šef policije v mirnem mestecu Bristo Camino v okrožju Ventura. Ko trije najstniški prestopniki sledijo neki družini domov, da bi ukradli njihov avto, se izkaže, da so izbrali napačno hišo na napačen dan. Trojica se znajde ujeta v milijone vredni hiši na obrobju mesta, ki pripada pokvarjenemu računovodji. V paniki najstniki vzamejo družino za talce in Tal-leya spravijo v natančno tak položaj, kakršnega si ni želel nikoli več doživeti. DOLŽINA: 124 minut
NEDELJA, 24. JULIJ, ob 15. uri in ob 20.30
ameriška uspešnica - zgodovinska drama
batman na začetku
KRATKA OZNAKA: Film Christopherja Nolana raziskuje začetke legende o Batmanu, ki se kasneje v mestu Gotham bori proti silam zla. Po smrti svojih staršev se razočarani Bruce Wayne (CHRISTIAN BALE) poda v svet, kjer išče načine, kako bi se boril proti krivicam in nagnal strah v kosti tistim, ki prežijo na nemočne. Naposled se vrne v Gotham in razkrije svoj drugi jaz: Batmana, zamaskiranega križarja, ki se s svojo močjo, razumom in vrsto modernih naprav bori proti zloveščim si-
NEDELJA, 31. JULIJ, ob 15. uri in ob 20.30
ameriška uspešnica - domišljiska triler
ít©parski ¥©đnik p© galaksiji
KRATKA OZNAKA: Čas je, da tudi na filmu spoznate najbolj nenavadnega moža na najbolj nenavadnem popotovanju po vesolju vse do njegovih najbolj oddaljenih kotičkov ... V nespoštljivi komediji STOPARSKI VODNIK PO GALAKSIJI. Zato pograbite uporabno brisačo, dvignite prst proti zvezdam in se pripravite na nedoumljivo vožnjo kozmično smešnih razsežnosti. Po dvajsetih letih ustvarjanja je po vsem svetu oboževana in ljubljena zgodba Stoparskega vodnika, in z njim delček najpopularnejšega duha časa tega planeta, končno posneta na filmski trak. Mojstrski miks znanstvene fantastike, komedije, dogodivščin in filozofije te izvirne zabavniške izkušnje priznanega pisca in moža preporoda Douglasa Adamsa so od vsega začetka prištevali med dela, ki so pred svojim časom. S tem filmom je za njegovo(e) zgodbo(e) zasijal nov dan. Do svoje prezgodnje smrti zaradi srčne kapi je bil v njegovo nastajanje intimno in predano vpleten tudi pisec sam. Vse se začne s hišo Arthurja Denta, čisto običajnega moškega na enega njegovih slabih dni, saj bodo buldožerji to hišo pravkar zravnali z zemljo, poleg tega pa se izkaže, da je njegov najboljši prijatelj vesoljec, za nameček pa bodo v nekaj skromnih sekundah izničili Zemljo zaradi gradnje medgalak-tične hiperprostorske avtoceste. Arhurjevo edino upanje, da preživi, je, da prav na hitro dvigne prst in dobi štop na eni izmed mimo potujočih vesoljskih plovil ... s pomočjo in v družbi svojega najboljšega prijatelja Forda Prefecta, seveda. S skokom v popolno neznano se Arthur poda na pomembno, večidel neškodljivo odkrivanje resnične narave vesolja. Spoznal bo, da je brisača najuporabnejši del osebne prtljage vsakega galaktičnega popotnika. Odkril bo točno določen pomen življenja.
DOLŽINA: 135 MINUT
Oglasi
Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje, d.o.o.
PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI REKONSTRUKCIJI OBSTOJČEGA OBJEKTA
VAM NUDIMO:
-	izdelavo "urbanističnega dela" posebnega dela projekta
lokacijska dokumentacija po starih predpisih
-	izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste objektov
-	pridobitev gradbenega dovoljenja
Najdete nas na Taborski cesti 3 v Grosuplju
in po telefonu
(01) 781-03-20 ali (01) 781-03-28
BAMBA nepremičnine Franc TANKO s.p.
Del. čas: od 10 - 17, sob. 10-13, Prečna 4a, Ribnica, Tel.: 83 62 101, GSM.: 041 643 004
Na podlagi pooblastila Nepremičninskega sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja d.o.o.Mala ulica 5, Ljubljana razpisujemo
JAVNO DRAŽBO
Predmet javne dražbe: 1. nezasedeno dvosobno stanovanje z garažo v stanovanjskem objektu Videm 42a, Videm Dobrepolje v skupni izmeri 75,76 m2 , v 1 nad. stoječega na parceli št.*170 pripisanega pri zk. vl. 11 k.o. Videm - Dobrepolje nevpisano v ZK, neobremenjeno, leto gradnje 1967. Izklicna cena je 7.500.00,00 SIT. Ogled stanovanja na naslovu Videm 42a, Videm je možen dne 21. 6. 2005 od 17. do 18. ure.
Javna dražba se bo izvajala v prostorih firme Bamba Francu Tanko s.p., Prečna 4a, Ribnica dne 13.7. 2005 za stanovanje v Vidmu ob 18. uri.
Nepremičnina se odprodaja v celoti po sistemu videno-kupljeno. Predpisane davčne dajatve in stroške prepisa (stroške notarja, takse ipd.) plača kupec.
Javna dražba se bo opravila ustno. Najnižji znesek zvišanja je 50.000,00 SIT.
Pogodba mora biti sklenjena v roku petnajst (15) delovnih dneh po opravljeni javni dražbi.
Najugodnejši dražitelj je dolžan plačati kupnino v roku petnajst (15) dni od podpisa pogodbe na TTR 051008010457659 odprt pri A Banki, Ljubljana. Položena varščina se šteje v kupnino. Plačilo celotne kupnine v roku 15 dni od
podpisa pogodbe je bistvena sestavina pravnega posla.
Če udeleženec, ki uspe na dražbi, ne sklene kupoprodajne pogodbe v (15) petnajstih dneh ali ne plača kupnine v roku (15) petnajst dni po sklenitvi pogodbe, se šteje, da je od sklenitve pogodbe oz. od pogodbe odstopil, prodajalec pa zadrži vplačano varščino kot skesnino.
Po plačani kupnini bo prodajalec izročil kupcu zemljiškoknjižno dovolilo.Lastniš-tvo preide na kupca po plačilu celotne kupnine in vseh stroškov.
Pred dražitvijo morajo dražitelji položiti varščino v višini 10 % od izklicne cene na TRR Bamba Franc Tanko s.p. štev. 02321-0015688833. Po opravljeni javni dražbi se dražiteljem, ki na javni dražbi ne uspejo, varščina vrne v roku petih (5) dni brez obresti.
Dražitelji morajo pred začetkom javne dražbe prijaviti svojo udeležbo in priložiti:
-	potrdilo o plačani varščini,
-	dokazilo, da ima dražitelj pravico pridobiti nepremičnine v RS (dokazilo o državljanstvu, registracija, ipd.)
-	pooblastilo za sodelovanje na dražbi, če je oseba zastopnik.
Bamba Franc Tanko s.p.

Tvoja najbližja!
Nudimo:
o največjo ponudba prostih del O po^iljwje brezplačnih obvestit o
nakaiilih, delih, akcijah O nan>čanje napotnic po telefonu, gsm-u in e-po^ti
O neigodno zavarovanje z dnevno
odikodnino 1.500 «it O ugodno fotokopiranje O irrternetni kaliiSek
O prodajo turističnih, Športnih aranïma^fH in vstopnic za lokalne prireditve.
Prtjaino osebje vam svetuje In o Igovarja na vpf (danja!
URNIK AMBULANTE NA VIDMU
PONEDELJEK
7.00 - 15.00
O
TOREK
12.00 - 20.00
SREDA	7.00 - 15.00
(vmes od 9.00 do 11.00 STRUGE)	
ČETRTEK	12.00 - 20.00
PETEK	7.00 - 14.00
Za nujno zdravniško pomoč na domu kličite v redne ambulante, ponoči od 19. do 7. ure zjutraj in ob nedeljah ter praznikih ves dan pa na telefonske številke:
78 19 009, 050-624-071, 781-84-00 ZD GROSUPLJE, 781-90-09 ZD IVANČNA GORICA (za čas dežurstva), 050-624-071 MOBITEL ZA ČAS DEŽURSTVA.
URNIK ZOBNE AMBULANTE NA VIDMU
PONEDELJEK in TOREK:	12.30 -	19.00
SREDA, ČETRTEK in PETEK:	7.00	- 13.30
		
Telefon: 01/7807-866, GSM: 031/478-290
itudentski servis	Tel.: 01 78Ů SI 70	I I
Kolodvorska e. 3;	gsm: 031 638 070	\l
1290 Grosuplje	(ax: 01 786 10 19	"
Na voljo smo vam:	emaM: grosuplje^studentski-servis.si
VSAK DELOVNIK OD 7.30 DO 17.00	naročanje napotnic: 080 26 28
Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Naslov uredništva: Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje Glavna urednica: Mihaela Steklasa (tel.: 7807 069, GSM: 031 561 081, e-mail: mihaela.steklasa@guest.arnes.si) Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1270 izvodov.