173. številka.
Ljubljana, v torek 29. julija.
XVII. leto, 1884.
hbaja vsak dan »ve*er, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrij sko-ogerske dežele /.a vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., po jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za posipanje na dom računa se i«
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za taje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje bo od četiristopne petit-vrste po »> kr., če se oznanilo jtdenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali veđkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, ^Gledališka stolba". Upravništvu naj Be blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponovć, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske  naročnike brez pošiljanja na dom:
Za vse leto........ 13 gld. — kr.
„ pol leta........ 6   „ 50 „
.  četrt leta....... 3   „ 30 „
„ jeden mesec....... I   „ 10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po poŠti velja:
Za vse leto........ 15 gld. — kr.
i  P«! leta........ 8   „ — „
„ četrt leta........ 4   „ — „
„  jeden mesec....... I   „ 40 „
TJpravnistvo „8lov. zaroda**.
V LJubljani 29. julija.
Ko je pred petimi leti grof Taaffe vzel vladno krmilo s roke in ravnopravnost in pomirjenje narodov zapisal na svoj program, zavladala je velika radost po vseh Blovenskih pokrajinah in dasi je vsak uvaževal ovire in težave nasprotujoče temu smotru, obračal se je vender z veselim upom pogled v bodočnost in pričakovalo se je, da tako dolgo zahtevana in obetana ravnopravnost naposled res postane meso in kri in zadobi vidno obliko.
A pretekli so meseci, za meseci letu, mi pa Brno ostali na nekdanjem stališči in dolgih petih !et smo potrebovali, da smo dospeli do spoznanja, da vlada glede neodločnosti more tekmovati s Hamletom, du jej nikakor ni resna volja, zadovoljiti tej ali onej narodnej težnji, temveč da jej je glavni in jedini smoter ohraniti se in da v dosego tega smotra pri vsakej priliki poskuša vsako narodno vprašanje odstraniti raz dnevni red, namesto velikih političnih in narodnih strank pa naslanjati se na življe, ki nemajo prave politične podstave. V vsem dejanji vlade pogreia se vodilna državniška misel, vse prepušča se slučaju in vlade eneržija pojavlja Be le
LISTEK.
„Der Kiirnberg.
Von Alphons Miillner, k. k. Profeseor."
Znani spisatelj .Emone", tačas c. kr. profesor v Lincu na učiteljišči, zbral je svoje, v nLinzer VolkBblattu" priobčene podlistke v posebno knjižico ter jih pod omenjenim nadpisom te dni poslal v dežel. aK<irnberga imenuje Be gozdato gorovje blizu Lioca, ob Donavi držeče od Bergbeima do "VVilheringa, polno prirodne lepote, obdano z zgodovinskimi spomini in zaslovelo tudi v slovstveni po-veBtnici nemški, ko je leta 1862 slavni germanist Pfeifler slovesni zbor Dunajske akademije znanostij vodil na KUrnberški grad, tu noter poiskat pevca velike pesni Nibelunške. To poslednjo trditev je sicer doletelo mnogo kritike in ovrača jo v svojem najnovejšem delu tudi gosp. prof. Mttllner, razpravljajoč v njem zgodovinsko, etnografsko in topografsko Btran „KiirnberŠkega vprašanjaDevet indvajset strani debela knjižica daje odgovor k četvero vprašanjem, a to so: 1. Ali je is srednjega veka k»kov KttrnberSki j?rad, kjer bi bili prebivali
takrat, kadar hoče omejiti iu skrčiti naša narodna prizadevanja, ali kadar kot umestno smatra, dati nam kak ukor.
Te naše nazore potrjujejo zadnji dogodki na Moravskem. Vladi nikdar ni bilo do tega, da bi ondu slovanskemu življu šla toliko na roko, da bi dobil prevago, temveč delala je le na to, da bi deželni zbor dobil tako lice, da bi ne bil ne nemšk, ne Česk, ampak vladen. Ves svoj upliv porabila je jed:no v to, da je s pomočjo veleposestnikov pri-strigla in paralizovala narodne stranke zmage v kmetskih občinah in v mestih. To se jej je tudi posrečilo, a na tak način, da z izidom gotovo ni posebno zadovoljna. Srednja stranka, katera naj bi imela odločbo v rokah, ter bila nekak regulator, nagnila se je vsled novega kompromisa deloma na levo stran, in vspešno delovanje v zboru postalo je nemožno, ker Bta potem obe stranki težili le na to, kako na kak prefrigan načiu dobiti večino v zbornici.
Razen nezanesljivosti srednje stranke pa je vlado jako nemilo dirnulo, da se volitev namestnika grofa Scbbnborna ni potrdila. Grof Schonborn je poleg Pražaka najkrotkejši poslanec v zboru moravskem in njegova izvolitev je prav za prav le izguba za češko stranko, ker bi sicer na njegovem mestu sedel odločen in v vseh vprašanjih zanesljiv narodnjak.
Izvoljen je bil v Ogerskem Hradiši, dasi je v tem volilnem okraji 96 uradnikov — volilcev, ki so po ogromnej večini proti njemu glasovali — kar svedoči, da vlada niti pri uradnikih nema upliva — z veliko večino in v popolnem pravilnej volitvi, a volitev njegova se vender ni potrdila, temveč odlagala in prekladala tako dolgo, da se je na zadnje ob jednajstej uri pred zaključkom zbora izročila ve-rifikacijskemu odseku, kateri jo prinese v prihodnjem zasedanji zopet pred zbor.
Tolikokrat poudarjana spravljivost prizadela je vladi čuteč poraz, kajti, da je konečno obveljal Cblumeckega predlog, zgodilo se je samo zaradi tega, ker so se levičnjaki bali, da bi se zbor razpustil, ker je njih početje v merodajnih krogih napravilo jako neugoden utis in je zavladala preverjanje, da bode treba za zrušeno vladno avtoriteto na Moravskem kaj storiti.
mogočni KUrnberžani? Če to, kje pa? 2. Z ozirom na prvo vprašanje, kaj je b tako imenovanim „Gradom" prav na vrhu Kiirnberškega gozda? 3. V kateri razmeri je Kiirnberg, kolikor je imenovan po listinah, z našim Ktirnbergom? In 4. Odkod prihaja ime Kiirnberg in kaj pomeni?
Naše čitatelje utegne zanimati le odgovor k poslednjemu vprašanju, vsaj nam vidijo se zadnje strani tega delca važne dovolj, da jih priobčimo nekoliko na tem mestu. Druga vprašanja za nas Slovence nemajo kaj pomena; a čitatelju knjižice Be priljubijo, ker gospod pisatelj jih rešuje igraje, v prijetni besedi in ker vpleta vanje poglede na slovensko zgodovino, tako n. pr. na turške tabore, kresove in BtraŽe.
Če pa gosp. prof. Miillner v tem svojem delu ime Kiirnberg izvaja iz slovanščine in nadalje z novimi dokazili podpre pozabljeno zgodovino slovansko, ali še posebe Blovensko na Gorenjem Avstrijskem, to more zanimati slehernega, ki Be ozira v davnost svojega rodu. Ime rečenemu poetičnemu gozdu blizu Linca, Kiirnberg ni nič druzega. nego horn- ali kiirnberg, kar se je pravotno tudi tako izgovarjalo, pozneje pa Be premenilo, in ki pomeni le gora. To je torej nov spomenik staro-
Polovičarska politika vlade ni si stekla na Moravskem nikakib lovorik in da stvar ne dospeje do skrajne meje, ni preostajalo druzega, nego zaklju* čiti zbor, ne da bi bil le jedno važno deželno zadevo obravnaval in rešil.
Vse delovanje zavzemale so volitve, v neplodnih debatah preteklo je zasedanje deželnega zbora, ki odkar so upeljane neposredne volitve v državni zbor, itak že nema pravega delokroga, in sploh premalo oblasti v deželnih zadevah.
Ne bodemo preiskovali, se li vitez Chlumeckj z vlado le na videz bojuje, za kulisami pa z njo snuje nove načrte in naklepe, a strinjamo se popolnem z Dunajskim dopisnikom,v „Narodni Listya, ki pravi, da je vse, kar se je na Moravskom od začetka, ko so se pričele volitve pa do zaključenja deželnega zbora vršilo in predstavljalo, le — „divina com mediau.
Trgovska in obrtna zbornica.
Dne 18. t. m. imela je trgovska in obrtna zbornica sejo pod predsedstvom g. Josipa Kuharja, v navzočnosti vladnega zastopnika c. kr. dvornega svetnika g. Rud. grofa Chorinskega in naslednjih gg. odbornikov: Ot. Bamberg, Iv. Baumgartner, Iv. Nep. Horak (podpredsednik), Alf. Ledenik, K. Luck-mann, Mih. Pakič, V. Petričić. dr. J. Poklukar, Jos. Ribič, Fr. Sark in Jaruej Žitnik.
G. predsednik konBtatuje sklepčnost zbornice, otvori sejo ter imenuje overovateljema zapisnika de-našnje seje gg. Iv. Baumgartnerja in V. Petričića.
I. Zapisnik poslednje seje se odobri.
II. G. zbornik Alf. Ledenik poroča o ukazu vis. c. kr. trgovskega ministerstva. Ta ukaz se glasi: »Poslanec pl. Pacher predložil je poslanski zbornici državnega zbora v 14. dan decembra 1882 po 90 drugovih podpiran predlog, s katerim se je zbornica povabila, naj sklene:
a) Izda naj se poseben zakon, glaseč se, da mora vse blago, katero pride v trgovino v zaprtih zavitkih, tako, da se pri navadnem kupu njih vsebine ne prišteva, ne tehta zopet ter ne premeri, imeti na zavitku zaznamenovano množino na natanko razviden način, ter da je prodaja-
Blovanske naselbine na Gorenjem Avstrijskem, in pričal bode o njej, kar pričajo že poprej dognana krajevna imena: Ziemitzberg, Teichel, Piessling, Ostrovvitz, Stodor, vVindischgarteo, Gleink, Sirning, Krems, Pbllach, Grebelich, Ruedling, Prbselsdorf, Trebeva, Zwettl i. dr. (Stran 28 ibidem.)
Gol p. pisatelj sklicuje se najprvo na dve listini, ki dokazujete, da so po obeh straneh Donave, na severnem in južnem nje bregu, še v 8. in 9. veku prebivali svobodni, a tudi že podložni Slovani, predno so si nad deželo bili Bavarci vzeli gospodstvo. Prva listina pripoveduje, da je 777. leta Tassilo založil Krem8miio8ter z zemljo in ljudmi, mej le-temi z desetero slovanskimi družinami, nadalje za desetino s 30 Slovani „ad Todichau, po tem z ozemljijem, katero bo Slovani brez dovoljenja vojvodovega pod „Todicha et ad Sirnicha" preorali. — Še važniša pa je listina z leta 827. Ona namreč pravi, da vladika Hitto BrizinBki in grof Viljem nalog imata, postaviti mejnike župniji Buchenau; v njej stoji: Oznamemba dogovora, ki sta ga s Slovani sklenila Hitto vladika in Viljem, nadalje, kako je grof Viljem za prave mejnike povpraševal pri naJBtaršib možeh Bavarcih in Slovanih („inter uetuBtissimis uiris Baiouuariis,
64
lec pod regresom proti pošiljavcu odgovoren, da je v t'hm i prav naznanjena ;
b) naj se za izdelke tekstilne industrije, kateri se tržijo v motkih (štrenah) m pri katerih je naznanilo množine praktično nemožuo, določi postavna dolgost Štren, kbtera bi ugajala tržnim potrebam posamičnih vrst blaga ;
c) uaj se v kazenski zakonik vzprejme določba, glaseča se, da po producentib ali prekupuikih izvršeno zavijanje obrtnih izdelkov, katero ima namen po svoji kakovosti in zvršbi, kupujoče občinstvo zapeljati, se  kot goljufija kaznuje;
d) vlada se pozivlje, da se v zmislu avstro-oger-ske carinske in trgovinske zveze sporazumi s kralj, ogersko vlado, da ta predlogoma ai in b) jednake postavne predloge tudi v ogerskem zastopu na dnevni red postavi. Gospodarski odsek državnega zbora, kateremu
ee je oni predlog izročil, je postavil pododsek, da se posvetuje o predlogu, in ta pododsek je predložil že gospodarskemu odseku svoje poročilo.
V tem poročiln se je pododsek izjavil, da se soglaša s prediogom a) ter je dotični postavni predlog poslanca Pa^kerja, uaj se naznani množina pri blagu, katero se trži v zavitku, priporočal, naj se predloži zbornici.
Glede predloga b) je poudarjal pododsek gospodarskega odseka, da ta zakon zahteva koukretno rešitev raziičn h tehničnih pred vprašanj, ter dalje zahteva pri izvedbi, osobito uit de prometa z inozemstvom natančno poznanje dotičnih odnošajev in veliko previdnost pri formuliranji njegovih določeb. Pododsek se je torej zadovolil v tej točki s tem, da je postavil nekatera vodilna načela ter jih odel v obliko resolucije, po kateri bi se, ko bi jo vzprejel odsek in poslanska zbornica, zahtevalo od vlade, da izdela zakon. (Dalje prifc)
Politični razgled. Vohanj«- dežele«
V L j u bij an i 29. julija.
Dunajski listi poročajo, da se vlada prLadeva napraviti uekak kompromis v štaji>r*Ui>iii vele-posestvu ob prihodnjih volitvah za de/.elui zbor. Polovica kandidatov bi ae vzela iz nemSUib liberalcev, polovica pa iz neke srednje stranke, katera bi se še le osnovala li poslednje stranke bi se potem imenoval deželni glavar. Kar se nas Slovencev tiče, nas ta kompromis uiti ne straši, pa tudi ne veseli Naj bodo izvoljeni nemški liberalci ali pa kandidati srednje stranke, je za nas pač vse jedno. Dogodki na Moravskem so nas dovolj prepričati, da nas Slovane srednja stranka ravno tako sovraži, kakor nemško-liberalua. Nam bi bilo samo pomagano, če odločni konservativci, združeni s Slovenci v deželnem zboru zadobe večino, in če je vladi res kuj ležeče na na-roduej jedimkopravnost«, delati bi morala na t<>, da se doseže taka većinu, če je to mogoče s postavnimi sredstvi. Mi mislimo, da je to mogoče, če vlada le pokaže, da hoče tako večino imeti, in zabrani uradnikom agitovati za nemške liberalce.
V nedeljo se je zaključil iiioravNki deželni zbor, ue da bi bil kaj važnega sklenil. Še celo vseh onih volitev, proti katerim se je ugovarjalo, ni verificiral, ampak stvar odložil na sledečo sesijo. Nekaj posebnega se je pa opazilo pri teh obravnavah. Vlada se je na vso moč prizadevala, da bi zavlekla
et Selauaniis"), konečno da je listino podpisalo dva-intrideset Nemcev ter j e d e n i n d v a j s e t uavzoč-nib Slovanov (str. 25 ibid.).
Taki dve listini  brez dvojbe napotita misle Čega človeka, da se jame ozirati po krajih, kjer so prebivali Slovani in zasledovati imena,  ki bi utegnila biti slovanska.   Tudi  gora Kiirnberg, tolikanj vrstua j»o svoji  leži in dolgosti,  moralu je imeti Bvoje ime, predno je iz slovanske posesti  prešla v nemške roke.   Beseda Kiirnberg je tisto slovuu-Bko ime, dasi več  nema pravotnega, slovanskega lica. Starejše oblike tega imena so z vrsti o uasled-nje: churnperch c. 1130,  potem Churnberg 1286, Chvernberch 1346, CuUrnbereh 1349, chorinperge c. 1140, tuli C urin b erg 1196, Kurnperg 1296 in druge.   Učeni cesar Maksimilijan navede za to goro ime Carnus mons, češ da je iz tega  nastalo  ljudsko imenovanje Corn-perg, Carnberg (str. 16 in 23 ibidem). Gospod prof. Miillner razkroji  te imena  na dve polovini: prva je churn, enorin, Curin, Corin, celo (juoerin, druga pa vedno slove perch, berch, perge, berg ter zmirom jasno znači sedanji Berg gora, mons).  Prva Bestaviua, trdi gosp. pisatelj, da Be pa izvajati iz besede slovenske gora, češke hora, horny, hury  m  burka,  bor niče in
verifikacije. Kako drugače se je pa lani postopalo v kranjskem deželnem zboru, ko je šlo za verifikacijo volitev poslance/ kranjskega veleposestva. Na vso moč se je pritiskalo na poslance, da se te vo litve takoj verificirajo, četudi je nek vladi prijazen poslanec sam priznal, da stvar ni bila dosti jasna. Stavilo se je tedaj baje celo kabinetno vprašanje. Kako je neki to, da vladni organi imajo o tej stvari v razmh deželah tako različne nazore?
Na ukaz hrvatske vlade je devet slušateljev pravoslovja, kateri so se udeležili shoda, ki je bil 13 t. m., izključenih za zmirom z Zagrebškega vseučilišča. Poleg tega se je pa se storilo več drugih naredeb nasproti dijakom.
Viiaiij«' države.
Kakor je „Rassegna" izvedela misli papež v prihodnjem konsistoriji imenovati trideset škofov, mej njimi več inozemskih in kreirati deset novih kardinalov.
S koncem julija poteče obrok, katerega je stavila Francija Kitaju, da da zadostenje za pre-lomenje Tientsienske pogodbe, m tedaj se bode odločilo, ali se stvar mirno poravna, ali se pa začne boj mej tema dvema državama. — Časnik „Gaulois" prinesel je vest, da ministerski predsednik Ferry ob počitnicah potuje v Nemčijo in se misli sniti s knezom Bismarckom. „Figuro ' pa že priporoča, da se razdere alij; nca z Anglijo in sklene zv^zo z Nemčijo Ta list dokazuje, da skuša Anglija le škodovati Francozom, Nemčija pa celo pospešuje njih koristi, kar je pokazala na poslednjej egiptovskej konferenci. — Vest o alijanci Francije z Nemčijo se pa nam jako čudna zdi. kajti le predobro je še v spominu velike večine Francozov Sedat), in tudi je še občno znano, kako so francoski listi napadali pokojnega Gambetto, ko se je govorilo, da je pri nekej priložnosti se bil podal v Nemčijo in imel pogovor z nemškim kaueelarjem. Če bode Ferry začel se bratiti z Nemci, bode najbrž kmalu odvladal na Francoskem. Najbrž pa v francoskih vladnih krogih na kako alijanco z Nemčijo še nikdo niti ne misli.
Vse velevlasti pe mislijo ustaviti Turčiji, da bi odpravila inozemske poštne urade, in so že po slale svojim poslanikom v Carigradu instrukcije v tem smislu. Tudi na odpravo kav asov ni misliti, tem manj ker se je nedavno rušila eksteritorialiteta ruskega poslaniškega pos'opja po turških policistih m je predvčeraj na Carigradskih ulicah bil oropan blagajnik ruskega poslaništva. Sicer pa tudi velevlasti neso pohabile, da sta pred neketeriini leti bila v Solunu ubita dva konzula, tretji hi je pa jedva življenje rešil. Zato se pa Turčija zaman prizadeva, da bi zastopnikom tujih drŽav odtegnila to varstvo.
Predvčeraj je bil velik meeting v Manchestru, ki je ostro obsodil postopanje aiitflešlte zgornje zbornice,, Tega shoda se jo udeležilo rad 80.000 ljudij. Britfht je predsedoval; marquis Hartiugton je tudi bil naviočen Ta je grajal postopanja zgornje zbornice, a agitacije za reformo zgornje zbornice se mu pa ne /de umtstne, kakor se je izjavil. Brigbt je ]>a rekel, da ima ta shod namen prisiliti zgornjo zbornico, da jesen t vsprejme volilno reformo. Naposled se je vsprejela resolucija, ki odločno protestuje proti omenjenemu sklepu zgornje zbornice. — Poleg tega se je pa zgornja zbornica, in ž nju konserva tivci, s tem zemmla Ircem, da je zavrgla zakon o načinu izvolitve uhožnih oč«tov za Irsko. Znto irski volilci po angleških mestih pri prihodnjih volitvah najbrž ne bodo \ oli 1 i konservativcev.
Dopisi.
H slovenskega Štajerskega 27. julija. [Izv. dop.] (In zopet §. 13 ob6. sodnijskega reda.) „Poteui se tudi vrne zaupanje hvaležnega
ho rany, in »z slične besede v slovanščiui sploh. Churn, Chvern v najstaršili listinah je naravnost razlagati iz severnoslovanske oblike hury, pisavo Coru in cuorn skoroda iz gorotanske g6re. Za cesarja Maksimilijana je narod utegnil rabiti še obojno obliko, ker cesar piše Cornperg in Korn-berc (str. 27 ibid.). Ko so si Ne.mei osvojili zemljo in narod, čuli so za sedanji Kiirnberg imenovanje hury uli gora in hora, zvedeli tudi, da to po-menja njihov Berg, in dodavši le-to besedo k hury, zdeli so ime huryberg (gora-gora, mons-mons) in z utaknenim N-om hurynberg in harn-berg. Glasovna premeujava je iz tega v nemškem ustilu napravila C um-, Corn- K um- Kiirnberg. Tako nekako se je godilo tudi štajarskemu Po bor j u (Pogorju), katero je Nemec krstil za Bacherge-birge (= gora-goru, mons-mous), tako tudi dolenjskim Gorjancem, po nemški Gorianzenge-birge (str. 28 ibidem). Tako pride g. prof. Miillner do sklepa, da je Kiirnberg slovanskega rojenja s pomeuom gora, da torej tudi ime razodeva gorovja tega nekdauje, slovauBke posestnike. Le-ti pa so podlegli Bavarcem, ker: „Dasitudi je gospodarska kultura Bavarcev le malo boljši bila mimo slovanske, vender jim je njihov značaj, njih poli-tieno-vojinska organizacija in kouečao njih krščan-
naroda, kateri sedaj ne more zapopasti, zakaj bi samo jedini on še moral izjema biti mej drugimi bratovskuni dr?a\ljani, toraj ga vedno navdaja strah pred narodnim poginom". Ta zaupljivi stavek zapisal je blagi dr. Razlag, pišoč leta 1870 o „zgodovini prvega slovenskega plačilnega naloga po zaukazu pravosodnega ministerstva od 18. julija leta 1859 št. 130 drž. zak.u In ko bi blagi domoljub Razlag vedel, kako ue dan danes z našim slovenskim jezikom v njegovej milej ožjej domovini ravna, gotovo bi se obrnol v mrzlej gomili, ne hoteč zopet priti na ta grešni svet. Da, žalostua prikazen in ozbiljen položaj je to! Uverjen sem, da se vsaki pravi domoljub bori z veseljem za pravice svojega otožnega naroda, a videč, da ne pribori čisto nič, ter da tisti, ki so v prvej vrsti poklicani, boriti se za svete pravice svojega naroda — i/i m'-i malo številce — storijo le malo, oziroma nič. Neso sicer dolžni ti možje dajati rbčuna dopisnikom, a dolžni so ga dati narodu, ki ga zastopajo. Kdor pa hoče zastopati jedino le svojo domovino od Save do Krasa, tak mož je kratkovidnež, on ni pravi Sloven in tudi ni vreden zastopati našega naroda. Potem pa pride tista Ljubljauska oficijozna pijavka, hoteč izsesati najboljšo krv iz krepkega telesa, ter bobneč svetu o velikih „dobrotah", katere smo Slovenci v teku zadnjih let v sprejel i !
In dalje pride na vrsto prava mora za nas Slovence, t. j. uradniška fakcijoznost in njih krivo tolmačenje postave in naredeb. Ali hočemo omeniti §. 13 s. r., katerega uradniška fakcijoznost suče, kakor dračje? Najnovejša naredba najvišjega sodišča je od 1.-julija t. 1. št. 7555, zove se namreč: „Unter hinweis auf den § 13 dar G. O. und die hofdekrete vom 6. Oktober 1783 Z 197 uud 13. Februar 1795 Z. 217 J. G. S. mit dem bedeuten zuittckgestellt, dass esihmfreisteht,den revisionsrecurs gegen die erledigung des k. k. oberlandes-gerichtesvom 16. April 1884 Z. 5367 bin-n en 8 ta g en lit deutselier stpraclie ein-zubringen.u Tak odtok dobila je te dni slovenska stranka. Poudarjati mi je, da najvišje sodišče ni dosledno, kajti danes vsprejme slovensko ulogo, jutri jo zopet odbije a limiae, ker je slovenska ter iguo-rira vse justičnega ministra naredbe. Ni mi razpravljati, kdo ima soditi o jez ku, v kojem se imajo vršiti obravnave in pisati pisma v sodmjskih pisarnah, a to je gotovo, da fakeijo/ni uradniki najvišjega sodišča gotovo ne. Zategadelj hoče staviti vrli in neustrašivi boritelj B Rde — za podpise dotične interpelacje se ve da treba bode potrkati tudi pri severnih bratih Cehih —- na justičnega ministra vprašanje: „Jeli njemu znano, da se njegove, kakor tudi poprej g.ede rabe slovenščine izdane naredbe pri sodiščih na spodnjem Štajerskem, osobito pa pri najvišjem sodišči v Beči prezirajo, iu če mu je znano, kaj misli ukreniti, da zadobi slovenščina pri sodiščih tisto veljavo in pravico, kateri jej gresti po izdanih zakonih in naredbah". — Želeti pa bi bilo, da bi v tem tako važnem vprašanji postopali ne le naši slovenski poslanci složno, temveč naj bi iskali pomoči pri bo rodnih bratih Slovanih, kajti preverjeni smo, da jih v tej stvari podpirajo vsi slovanski in tudi  nemški konservativni
stvo, to vse vkupe pripomoglo do neomajue pre-mage" in od druge strani „so se samostane, te prave trdnjave krščanske omike in gmotne kulture, bolj in bolj udomačevali na slovanski zemlji". (Otto Kaemel: „Anfiiuge deutschen Lebens in Oesterreich, Leipzig 1879.)
Toliko iz zanimljive knjižice. Gosp. spisatelj in založnik sam želi, da se še kdo drugi oglasi pri razlaganji imena Kiirnberg. No, nam se dozdeva, da bi razlaga imena Churnberg etc. iz podstave Krtn bila pravilnika, ki tudi odgovarja topični kakšnosti tistega gorovja. (V knjižici sami stoji: „ein gegen VVilhering steil abfallender BergrU-cken".) Slovko r t. so morali korotanski Slovenci nekdaj izgovarjati kot ur (Rusini ri> izgovarjajo kot or, čorn^-črni), ker so nemški letopisci imena: Krka, Krči ca, Krnuz zapisovali v oblikah: Kurka, Kurtziza, Kurnitz, a pozneje: Gurk, Gurtziz, G urni!/,. Glasnik ..n" v besedi churn spada k deblu in tja prišedši Nemci so ga morali čuti, drugače bi ga ue bili pisali. Iz podstave gora, ho r a, dialekt, g u ra, h uri ni mogoče dobiti oblike: churnberg, marveč gorberg, norberg; tudi se srednjelatinski ch ni izgovarjal kot nemški: ch, nego kot: k. M.
poslanci. To se mora dosed, doseči pase da le v zdanjem položaji, kajti ko bode Taaffe-jeva vlada močnejša, oziroma njena posredovalna, oam neprijazna stranka, potem bode glasove naših poslancev še laglje prezirala, nego danes, in potem ne dosežemo nič več. To bi morali naši gg. poslanci tudi vedeti.
—c.
Z Dunaja 26. jul. [Izv. dop.] (Drobnosti.) Te dni vrši se v Lipskem slavnost zveznega streljanja, pri katerem so posamične dežele nemške zveze mnogobrojno zastopane, tudi mestnemu zastopu Dunajskemu zdelo se je ne samo primerno, temveč obligatno, da se imenovane slavnoBti po deputaciji pod vodstvom podžupana dr. Prix-a udeleži. Mestni očetje Bicer dobro vedo za vsako leto naraščajoči primank-Ijaj v mestui blagajnici, a ta neugodnost ni ovirala občnega sklepa, da se na vsak način na mestne stroške odpošlje deputacija v Lipsko zagotavljat nemške Bobrate, da je Dunaj še ^kerndeutsche stadt". Dr. Prix prinesel je v Lipsko bratski pozdrav z Dunaja ter v svojem govoru poudarjal: „Če tudi smo politično ločeni, po jeziku pak smo jeden narod, ki ima važno nalogo v skupni zvezi postopati z vsemi sredstvi proti pretečemu slovanskemu življu; Dunaj, ki ga tukaj zastopam, si jo v zvezi z neavstrijskimi Nemci svoje važne naloge svest in storil bode vse za ohranitev svojega čisto nemškega značaja."
V tem smislu vršili so se tudi drugi govori, katerih esenca bila je javno ofen/iva proti skupnemu sovragu — Slovanu. Po poročilih tukajšnjih listov bilo je pri tej priliki veliko objemanja in poljubo-vanja in drugi dau tudi dosti „mačk", kajti izpilo Be je sumo prošlo nedeljo na slavnostnem trgu nad 600 hektolitrov piva; koliko vina, rakije in koliko vsled preobile pijače navdušenih Nemcev poleglo je po jarkih in drugih zakotiščih, poročilo ne zna; toda nekaj onemoglih je že moglo biti, ker je član Dunajske deputacije g. G. prišel Šepast domov,
Na poštno postajo v 10 predmestji (Favoriten) hodila je več tednov lepa, mlada ruska gospica po listine, ki )ih je dobivala iz Švice in Ruskega pod anonimnim naslovom v puste restante oddelku. Redarstvo slutilo je v tej krasotici nevarno nihilistinjo ter učinilo polagoma na tihem vse, da jo dobi v svojo mrežo. Trije detektivi ležali bo več dnij v prostorih poštnega urada pod mizami in v omarah skriti, da jo, ko hitro pride na pošto, na migljaj dotičnega uradnika odvedejo v preiskavo. Toda od tistega časa, kar so redarji pod mizami ua lovu, ni elegantne gospice več — izginila je. Sluti se toraj, da jej je kdo pretečo nevarnost naznanil ter nameravane nakane redarstva preprečil. — In kdo ne bi pomagal, če tudi nezakonito idealu moških srci
Zdravstveni svet našega mesta neumorno deluje, da zabrani — kolero; do sedaj ljudski glas ve za Bporadične slučaje, toda takoj se oficijelno de-meutuje ter objavi za solučnrico, katera je posebno iz vrste delalcev tirjala veliko žrtev ; bogatinov itak ne dobi v toke, kajti oni so sedaj v senčnatem vrtu na svojih vilah v Baden-u, Vbsslau-u itd.
Za gledališki vlak v zlato Prago se tukaj živeči Slovenci mnogo zanimajo, škoda le, da so večinoma dijaki odšli domov; kar jih je tukaj ostalo, potrudili se bodo na južui kolodvor, da domače goste vsprejmo na severnega. Dobro bi toraj bilo, naznaniti v „Slov. Narodu" o svojem času prihod vlaka na Dunaj. —
Toraj g. Thomanna, c. kr. adjunkta v Radečah pri Zi lanem-mostu, so dejali v penzijo, da se odpočije na lavorikah svojega 401etnega trudopoluega delovanja. Obžalujem, da se to jeseni ni zgodilo, ko je ajdovica malo ceneje. Prislovica pravi: Sad ne pade daleč od debla, — če je to res, onda imamo Se veliko (!) pričakovati od njegovega sinu, tukajšnjega jurista, ki se slovenskih dijakov danes ogiba rekoč: Ich conversire nicht mit Krainero, sondern biu Mitglied der Burschenschaft Germania." Pa kaj Čenčam o njem, katerega nobeden ne išče; rajše bodem o penzijonirauem Thomannu še katero povedal o priliki. - Layos.
Iz Ljubljanske okolice 25. julija. [Izviren dopis.] Prišel je domov ves zaspan,
Ko mežnar odzvonil je dao. Baš taka se je morala goditi „SlovenČeveinu" dopisniku, poročujočemu v 166. štev. omenjenega lista od 21. t. m. o okrajnej konferenci učiteljev Ljubljanska okolice. Z ozirom na ta kaj jeduostran-&ki in kaj površni dopis, dovoljujem si v svojem poročilu o tem zborovanji pojasniti tudi hibe omenjenega poročila, katerih resnici na ljubo zamolčati ne morem.
Naša konferenca vršila se je res 16. t. m., toda bilo je to v sredo, ne pa v torek, kakor naš dopisnik meni. Točno ob 10 uri (ne pa ob devetih) je otvorit skupščino g. c. kr. okr. šolski nadzornik Levstik ter si volil namestnikom nadučitelja gosp. Borštnika iz Šmarja. Temu sledila je 3. točka dnevnega reda, ki so glasi: Pokaže naj se z vajo v miŠ-lenji in z uporabo primerne berilne vaje v „Drugem beriluu, kako bi se učencem pojem pridevnika na lehko umeven način razložil. G. Ušenišnik — Šiška — je z 10 učenci razpravljal to svojo nalogo, in odkrito rečeno, da smo se več nadejali, kakor smo slišali. Otrokom, kojim razlagamo pojem pridevnika, pač še ni treba vedeti o „čegavostnih pridevnikih. Tudi glede berilne vaje bi bilo želeti, da se rabijo berila iz prirodopi^ja. Piidevniki, ki nam kažejo kakovost živalij ali rečij niso toliko abstraktnega pomena kot oni, ki nam kažejo duševne človeške lastnosti. Tedaj berilna vsja „Čuti" tudi ni bila prav srečno izbrana. Jaz bi bil zbral berilne vaje kakor „Marka", „Mišu itd. — „Slovenčevemu" dopisniku pa bi svetoval, da naj za prihodnje, Če ga bo še mikalo o učiteljskih shodih poročati, prestavlja posamične točke dnevnega reda tako na slovenski jezik, da bodo vsaj po pomenu jednake nemškemu originalu. Na rovaš staluega odbora nikakor ne gre takih ko zlov streljati, kakor jih ravno v SlovenČevem dopisu ne manjka.
Neumevno pa mi je, kaj je hotel povedati gosp. poročevalec pišoč: nO čutih razpravljati pridevni-kove lastnosti je težavno delo itd.u Da, da, pri takem logičnem nestvoru pričakovati moramo še hujših nekonsekvenc
Okrajno skupščino počastil je tudi g. c. kr. okrajni glavar kot predsednik okr. šolsk. sveta s svojo navzočnostjo. Žal, da mu čas ni dopuščal muditi se dlje čaBa mej nami. Govoru njegovemu katerega je končal spominjajo se na bivanje Nj. Veličanstvu mej nami, sledili so „slava" klici.
Poročilu nadzoruikovemu o stanji, disciplini in napredku naših šol, sledil je govor kmet. učitelja g Pirca.
G. Pire delegiran po dež. šolskem svetu govoril je splošno o kmetijskem nauku v ponavljavnih šolah.
Nauk naj bode bolj praktičen; seveda pri tem teoretičnemu nauku tal izmakniti ue sinemo.
Učiteljem na deželi priporoča sadje-zelenjado-I in cvetlicorejo. — G. Črne opomni, da se baš v I ponuvljauih šolah, in za to je odmenjen kmetijski nauk, teoretični nauk opustiti ne more, baš ker so učiteljem le zimski meseci ua razpolaganje, ko ni mogoče v Šolskem vrtu praktično poučevati. Slovencev g. dopisnik pa je zasuknil to stvar čisto drugače, in neraii moramo opomniti, da smo zapazili pri g. sotovaiiši še neko drugo slabo lastnost, ki se vleče kakor rudeča nit po vsem poročilu in in nam je ni treba tu posebej imenovati. Poročilo njegovo nam slika to točko s tako temnimi hojami, da bi bil slehern primoran mislili: Bog zua kakih nedostatkov se je storil dolžnega g. Črne, da pričenja Slovencev dopisnik g. Pircu tak parlamentaren triumf nad učiteljem, poročevalčevim sotrud-nikom. — Načelnih nasprotstev ni bilo mej omenjenima gospodoma; g. Pire poudarjal je prakso, a g. Črne zagovarjal je prisiljen teorijo, katera uaj se seveda praksi takoj umakne, kadar topli pomladni dnovi to pripuste.
G. Knnavnerjevo poročilo „o nasvetovanji učnih knjig za prihodnje šolsko leto1* se vzprejme. Knjige naj ostauejo iste, kakor minulo leto, kajti stariši na deželi nemajo toliko denarja in ga tudi dostikrat dati ne hote, da bi si otroci kupovali vsako leto druge kujige.
G. Črnetova razprava „o uzrokih slabega šolskega obiskovanja bila je po vsem izvrstua. Kot glavne uzroke slabega šolskega obiskovanja je naštel: 1. uevestnost kr. šolskih svetov; 2. popustljivost okrajnih šolskib svetov; 3. mlačnost učiteljev; 4. napačna razdelitev Šolskih okrajev; 5. mržnja ljudstva do šole.
V bukvaruičnem odseku ostanejo lani izvoljeni gg.: Adamič (predsednik), Govekar, Gregorin, Krinav-ner, Podkrajšek.
V stalni odbor so voljeni po listkih gospodje: Borštuik, Črne, Govekar, Gregorin, Krmavuer.
V deželno učiteljsko konferenco sta bila voljena po listkih gospoda Govekar in Papler; prvi s 15 glasovi absolutne, a Blednjiz 11 glasovi relativne večine.
Kujige za uakup učiteljskej bukvami nasve-
toval je g. Podkrajšek in reči smemo, da bo s temi novimi deli zdatno povečana vrednost knjižnice. Nakupili se bodo razen nekaterih nemških del: Jurčičevi zbrani spisi, Narodne biblijoteke I. serija, vsa dela „Glasbene Matice" z dostavkom, da ostane bukvama tudi na dalje ud tega društva. G. poročevalcu v „Slovenca* zdela se je ta razprava „ krajša". No, če je tako, naj bi bil pa on kaj povedal; radi hi ga bili poslušali in tudi nasvetovano odobrili za nakup, Če bi bilo denarja vredno. Toda nam se zdi, da razprava ni bila tako kratka, kajti čutiti je bilo, da so gospodje učitelji predlog gosp. Podkrajška, da naj postane knjižnica utemeljiteljni član „hrvatskega pedagogično-književnega zbora*, kar a priori zavrgli. Bog zna, zakaj?!
Od posameznih nasvetov omenim naj tu le dveh; g. Podkrajškovega, da naj se na večrazred-nicah upelje alterniranje, kjer je le mogoče — se ne vzprejme, in pa g. Črnetovega, da Be pošlje si. dež. zboru Kranjskemu peticija za zboljšanje učiteljskih plač po deželi. Vzprejeto. — Jaz ne vem, da bi bila ta dva predloga, posebno g. Črnetov, tako „nevažna", kakor ju obsoja „Slovenčev" dopisnik ! Vsaj se sedaj vedno to in le to po vseh slovenskih listih in pri vseh učiteljskih shodih poudarja. Toda ki.j hočemo, g. dopisnik le omenja, da so se stavili „raanj važni" predlogi. Mogoče je bilo važneje kosilo, katerega niti pozabiti ne more: vsaj je posvetil njega opisu celo sedmino vsega dopisa !
Domače stvari.
— (S Koroškega) dohajajo ugodne veBti. V Velikovci je naša zmaga gotova in prodrla bosta oba naša kandidata gg. A. Einspieler in Fran Muri od Jezera. Da bo je v starodavnem Korotanu obrnilo na bolje, k temu je prav veliko pripomogel „Mir". katerega podpirati je torej dolžnost vsacega narodnjaka.
— (Nevednost ali zloba?) Odposlali smo včeraj brzojavko s popolnem točno in razločno pisanim napisom: Slovenji Gradec Stari trg. A brzojavka romala je v Nemški Gradec, od koder nam je danes zjutraj došel odgovor: „Adressat unbekannt", za karamo morali še 2 4 soldov doplačati. Prav radi bi znali, kako se more v Slovenji Gradec namenjeni telegram poslati v Gradec in kaj je sploh učinkovalo, da se je ravnalo proti volji odpošiljatelja ?
— (Velike vojaške vaje na Gorenjskem) prično 25. avgusta. Vojaštvo bode razvrščeno po Bledečih krajih: V Kranj i: poveljstvo 28. vojaške divizije in poveljstvo 56. brigade (general Groller pl. Mildensee) poveljstvo 97. pešpolka kralj Milan in od 97. pešpolka poldrugi batalijon, diugi oddelki tega polka pridejo na Huje, Klane itd., jeden eskadron ulanskega polka kralj Sicilijski št. 12 in jedna baterija 12. topničarskega polka baron Hartlieb in sanitetni oddelek. V vasi Brezje: Poveljstvo 55. brigade (general VVeikhart), poveljstvo 7. pešpolka baron Dahlen in jeden batalijon 7. pešpolka, drugi trije batalijoni 7. pešpolka so razdeljeni v Gorenjih in Dolenjih Dupljah, Ži-ganji vasi, Goricah itd. 17. pešpolk barou Kuhn imel bodo poveljstvo v Predosljih, batalijoni pa bodo razdeljeni v Predosljih, Orehovljah, na Rupi itd. 19. lovski batalijon iz Trsta pride v St razišče Bkupaj z jednim eskadronom ulancev. Batalijon (Mo-bilbataillon) 47. pešpolka baron LUtzelhofen, kateri je nastanjen sedaj v Celovci, pride v Naklo. 24., 25. in 72. brambovski batalijoni bodo združeni v jeden brambovski polk, kateremu bode pove'jeval tukajšnji brambovski podpolkovnik g. Schwara in ta polk bode nameščen na Mlakah, Kokrci, Teue-tiši, Trsteniku itd. Vsega skupaj bode zbranih 17 batalijonov pešcev, in ker bodo poklicani tudi rezervisti in brambovci k svojim oddelkom, bode zbranih na Gorenjskem do 10.00 0 peacev, štirje eskadroui ulancev (400 mož) in štiri baterije s 16 topovi, topničarskega polka baron Hartlieb št. 12. Glavuo poveljstvo čez vso vojaštvo imel bode korni poveljnik F. Z. M. baron Kuhn, kateri pride prve dni septembra, bode stanoval v Kranji in Be mudil pri vajah kakih pet dnij. Vaje bodo trajale do 6 septembra.   Glavni prostor za vaje bode okolu Kokre.
— (Tombola) bila je preteklo nedeljo „pri Lovrenci" v Šiški. Čisti donesek bil je namenjen vdovam oziroma soprogam nažabjaku zaprtih anarhistov.
— (V Čabru) bode v 5. in 6. dan avgusta sestauek vseh meščuuskih in ljudskih učiteljev iu
učiteljic hrvatskih iz Reške županije in iz mesta Senja. Pri tem sestanku bode prisotnih nad 100 ufciteljev, pretresovala se bodo razna pedagogična vprašanja, kazalo in razlagalo se bode praktično čebelarstvo, v graščinskem ribniku pa umeteljno ribogojstvo. Ker je Čabar tik slovenske meje in je velekoristno, da kolikor možno občujemo in se spoznavamo z brati Hrvati, opozarjamo ob hrvatskoj meji stanujoče učitelje, posebno one v Ložkej dolini, na ta sbod, ki bode v marsičem zanimljiv :n poučljiv.
— (Pri c. kr. vojaškem oskrbovalnem z a i o ž i s č i v Ljubljani) vršile se bodo dne 6. avg. t. 1. ob 10. uri dopoludne zopet ponudbe o oskrbovanji in zalaganji s senom in slamo za postaji Ljubljano in Rudolfovo za čas od 1. septembra 1884. do 31. avgusta 1885, in sicer pod pogoji v „Laib. Ztg.", št. 150 t. 1. razglašenimi.
— (Cvetoča jablana.) Na vrtu posestnika g. Lovra Verbiča v Borovnici razcvela se je letos v drugič mlada jablana. 25. t. m. pokazali so se lepi beli cveti v pomladuej krasoti. Nič veseli pa ncsmo drevesa, ki nam o sv. Jakobu kaže le svojega cvetja kras, a ne pade od njega niti piškavo jabelko. Sicer je pa mogoče, da ima drevesce najboljšo voljo od-škodovati posestnika še letos, če tudi ne pravočasno — s sladkim ovočjem. Da bi ga le mrzli jesenski dnevi mej tem ne prehiteli.
— (Književnost.) Doposlalo nam se je delo, važno za slovansko zgodovino s tem-le nad-pisom: „ Kn m se podeli z historie zmizelf Markomane' a Kvadi ?„ („Kam bo došli iz zgodovine zgi-novši Markomanci in K vadi V') Pisatelj Karel Sicba, odsluživši dekan in tačas beneficijat v Eggenburgu blizu Gradca, razkazuje v tej, z zgodovinskimi podatki zelo založeni češki knjižici pota in pojave Markomanov in Kvadov v povestnici ter pride do sklepa, da to so Čehi, Moravci in Slovaki v starih markomansko kvadskih naselbinah. Da so Markoma ni in Kvadi bili Slovani, to mnenje je v „Matice Slovenske" letopisu pred leti utemeljeval tudi gospod Davorin Terstenjak. Sichovo delo, ki založeno stoji 65 novcev, priporočamo našim zgodovinarjem in slehernemu Slovanu, ki se povprašuje: „Kde domov mui ?"
— (Drugačne puške za avstrijsko vojsko.) V kratkem bodo štiri polke pešcev in več kotnpanij Btrelcev oborožili z boljšimi VVerndlo-vimi puškami, da tako poskusijo dodaui jim ponav-Ijalni mehanizem, ki ga je izumil lajtnant Karel Krnka v 36-em peškem polku. Dosedanje poskušnje z novim mehanizmom so se dobro obnesle, in da se z lahka prirediti k Werndlovim puškam, ki jih imajo vojaki tačas v rabi.
Razne vesti.
* (Rusk pregovor.) „Predao greš v vojno, moli jedenkrat; predno se podaš na morje, moli dvakrat; predno se oženiš, moli trikrat. V Ljubljani naj pa marsikateri urednik, predno piše kaj za svoj list, moli štirikrat.
— (Grof Branicki.) Grof Konstantin Bra-nicki, kateri je nedavno v Parizu umrl, jo imel v Ukrajini velika posestva in je zapustil malenkost 40 milijonov frankov premoženja. V francoskej stolici je preživel največji del vsega leta a svojo družino. Njega dni bil je tudi v Algiru na lovu, kjer j« več levov sam usmrtil. Od 1848 leta dalje preselil se je stalno na Francosko in bil tudi prvi ustanovitelj kreditnega društva „Foncier". Po končanej Krimekej vojni, katere se je tudi Branicki udeležil, se je pofrancozil in bil s častno legijo dekoriran. Za časa vojne leta 1870 in 1871 daroval je 500.000 frankov za francoske ranjence. Pričel je tudi velikansko slovstveno delo ..Slavjanski narodi", katerega je pa le prvi zvezek zagledal luč sveta. Res škoda, da mož, kateri je imel ne le duševno zmožnost, ampak tudi preobilo za tako delo potrebnega denarja, ni nadaljeval in izvršil na slovstvenem polji pričetega dela.
Zahvala.
Vsem, kateri so mi prijazno čestitali, da sem z milostjo božjo štirideset let svoje duhovske službe srečno dovršil, izrekam svojo presrčno zahvalo.
Stari trg pri Slovenjem gradci, 30. julija 1884.
Davorin Terstenjak,
(475) župnik.
■Ljudsko sredstvo. Moll-ovo »Francosko žganje in solu daje ravno tako uspešno kakor ceneno sredstvo proti trganji po udih, ranah, oteklinah itd. Cena steklenici z navodom 80 kr. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na 1 >unnji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moll-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 9 (690—7)
Javne dražbe.
30. julija: 1. eks. držb. pos. Josipa Križana iz Metlike, 1160 gld., v Metliki. Relic. pos. Ane Ogulin iz Hriba, 1887 gld., v Metliki. U. eks. drib. pos. Marka Kam-biča v Metliki. 'A. eks. držb. pos. Josipa Hočevarja iz Brezovice, v Novemmestu. 1. eks. držb. pos. Jerneja Blaziča iz Starega trga, 1640 gld., v Ložu. 1. eks. držb. pos. Janeza Zalarja iz Rudolfovega, 1179 gld., v Ložu. 1. eks. držb. poB Janeza Ilirija iz Nove vasi, 80 gld.. t Ložu. 3. eks. držb. pos. Valentina Zadnika iz Nemške vasi, 960 gld., v Ložu. 2. eks. držb. pos. Janeza Kobeta iz Gorenje težke vode v Novemmestu. 2. eks. drib. pos. Janeza Premrova iz Stran, v Senožečah. 3. eks. držb. pos. Josipa Gostin-čarja iz Vele 2060 gld., v Ljubljani. 1. eks. držb. pos. Jurij Verderberja iz Ilandlerna, 420 gld., v Kočevji. 1. eks. držb. pos. Janeza Laknerja iz Kočevja, 255 gld., v Kočevji.
1. avgusta: 3. eks. držb. poB. Mihe Kluna, v Senožečah. 1. eks. držb. pos. Franca Staverja iz Zagorja, HKSO gld., v Ili. Biatrici. 1. eks. držb. pos. Janeza Tomica iz Knežaka, 2350v gld. v II. Bistrici. 3. eks. držb. pos. Janeza Staverja i.. Silerjevega tabra, v II. Bistrici.
Tujci:
dne 28. julija.
Evropa s Sirola iz Reke. — Vitez plem. Fridrich in Retter iz Gradca.
Pri Nlona t Hobert z Dunaja. — Dittmiir iz Bero-lina. — Schweiger z Dunaja.
Pri 1*1*1141: Auerschitz z Dunaja. — Gattorno iz Trsta. — Kessner z Dunaja. — Firbaš iz Gradca. — Ples-kott iz Trsta.
Pri avstrijskem eesarjl: Ruček in Zusser z Dunaja. — Weiss iz Celja.
Pri Jninem kolodvora: Zanati iz Trsta. — Pajer iz Gradca.
Meteorologično poročilo.
Dan	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokrimi v mm.
28. julija	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	73508 mm. 73402 on. 735-12 mm.	+ 13 6" C + 20-4° C 4-14-2° (/	si. vzh. si. bvz. sl.sszb.	obl. obl. dež.	280 mm. dežja.
Srednja temperatura -\- 16'1Q, za 3*5° pod normalom.
IDunaj^a borza
dne 29. julija t. 1.
(Izvirno teiegrafič.rio poroči!«-.)
f'apirna ren -a       .   .   .                . 80 gld. 95 fcr
-irobrna lenta .... 81        75 „
Zlata ron......                                            i 103 „ 35
5°/0 marčna renta......... 96 ,   15 ,
Akcije narodne banki- ..... 860 ,   — ,
Kreditne -tkiuje   .       . 311 »70 „
London               ... 121 ,65 „
Srebro            ......... — „   — ,
Napoi.. ........ 9 ,   66«/, „
C. kr. cekini .       .   .       ... > „   74 ,
Nemške marke ..... f>9 „ 55
4°/0 državno „rečke iz 1. 1864   250 gld. 125 ,   — „
Državne srečke iz I. 1S64.         100 gld. 164 , 50
4% avstr. zlata renta, davka prosta.   . 103 ,   30 ,
Ogrska zlata renta 6\..... 122 „   15 „
n      i*'            .... 92 „ 05
„     papirna renta o°/0..... 89 ,    — ,
5% štajerske zemljišč, od/ez. oblig. .   . 104 „   50 „
Dunava reg. srečke 5°/0    .   .   100 gld. 115 .25 ,
Zeiulj. obč. avstr. 4*/»°/« zlati zast. listi . 121 , 20
Prior. Oblig, Elizabetiae zapad, železnice 108 ,   50 ,
Pri»r. oblig. Ferdinandove sov. železnice 105 »75 „
Kreditne srečke......100 gld. 176 ,   25 j
Rudolfove srečke ....         10   „ 19 „   — ,
Akcije anglo-avstr. banke .   .   120   „ 110 n   60 „
Trauimway-društ. vel j. 170 gld. a. v.    . 213 ,50 ,
•   JOŽEF MIŠIC,
pnšlcar (474—1) v Borovljah (Ferlach, Karaten),
naznanja vsem lovcem in strelcem po Slovenskem, da izdeluje in prodaja VBakovrBtne
vse dobro poskudene, po nizkih cenah. .
Velika partija    1 <788-52>
(po 3—4 metre), v vseh barvah, za polno možko obleko, pošilja po poštnem povzetji, ostanek po 5 gl.
jL. Storch v Brnu.
Ako bi se blago ne dopadalo, se more zamenjati. Uzorci proti poiiljatvi marke za 10 kr.
Strežaj (Commis),
dober prodajalec, vsprejme se pri       (460—2)
A. Cvenkelj-i v Sevnici (Lichtenwald).
\ M. MATIAŠlC
priporoča svojo volile« ^nlojjj-o
porcelana, glažerije, šipe za okna, t I zlate rome in več druzega blaga ||
% na debelo in drobno po najnižjej ceni in pošteni \\ ♦ postrežbi. (466—2) o
Mejnarota linija.
h Trsta v SoTi-Jork narmost.
Veliki prvorazredni parniki to linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemajo blago in potnike po najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo.
V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA.
Parnik „Eetst -A_XLgrlia/% 3400 ton, v 30. dan julija.
„     „Brita.i5.aaia.",        4200   ,   — — —--
Kajuta za potnike 200 gold. — Vmeani krov 60 gold.
V BRAZILIJO — SANTOS itd.
Parnik „Teutonla", 3400 ton, odhod v 20. dan avgusta. Pasaža — Vmesni krov 80 gld. Potniki naj se obrnejo na
T- TEEKT7ILB,
generalnega pasažnega agenta, Via deli' Arsenale Nr. 13, Teatro Comunale, v Trstu. Zaradi vožnje blaga obrne naj se na s hi tll«no d* 4n«. Poiclayen9 generalni agent. (444—13)
I
Marijinceljske kapljice za želodec,
ne prest1/, no izvrstno zdravilo zopei vse ho-lezul v želodci,
in nepresožno zoper noslast do Jedi, slabi želodec ■mrdooo Mpo, napitine-nje, kislo podiranje, ščipanje, katar v zelodol, zgago, da se ne nareja pesek In pčeno ln slez, zoper zlatenico, grlus In bljuvanje, da glava ne boli (če nsvfrn bolečina iz želode*1), "oper krč v želodci, preobloženje želodca z Jedlo aH pijačo, črve, zoper bolezni na vra-nlol. Jetrah in zoper slato žilo.
GlaTua v.nl«(>'a: Lekar O« Bra«ly» Kremsier, Moravsko. Jedna sklenica z navodilom, kako se rabi, stane 93 *»'. ~W
Prave ima sam.©: V Ljubljani: lekarna Gabriel Piccoli, na dunajskej cesti; lekarna Josip Svoboda, na Preširnovem trgu. V Novem mestu: lekarna Dom. Rizzoli; lekarna Josip Bergmann. V Postojni: Anton Leban. V Gc-rici: lekarna A. de Gironcoli. V Ajdovščini: lekaina Michael Guglielmo. VCelji: lekar J. Kupferschmied. VKra nj: lekar D ra g. Šav ni k. V Kamniku: lekar J-osip Močnik. V Radovljici: lekar A. Roblek. V Sežani: Itk«- Ph. Ritschel. V Črno m1 j i: lekar I va n Blaž ek. V Škofjej Loki: lekar Karol Fabian:
JlesjT^ SvaritOV! Ker bp v zadnjem času naš Izdelek posnemlje in ponareja, zato prosimo, naj Be kupuje buiuo v zgoraj navedenih zalogah in pazi naj Be osobito na ta znamenja: Prave Marijinceljske kapljice za želodec morajo imeti v sklonico vtisnene besede: Echte Mariazeller Magentropfen — Erady 4 Dostal — Apotheker, sklenica mora biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba MarijinceliBke matere božje, mora biti poleg te podobe utisneno sodni jsko spmvljeno varstveno r. umne nje in zavoj mora biti zapečateu z našim varstvenim »sme-nJem. Izdelki podobnega ali istega imen«, ki nemajo teh znakov istinitosti, naj se zavr*.eio kot ponarejeni in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo sodnijski kaznovani izdelovalci in prodajalci. (148—150)
I
VIZITNICE
priporoča
„NARODNA TISKARNA"
v LJubljani.
Deželna
Rogaška
slatina.
»Tempeljski vrelec".
Uspešni lek za želofcne bolezni. Z vinom mešana prijetna hladilna pijača. (142-10)
Dobiva se pri g. M#*. MCastner-jt, kakor tudi pri gg.: Josipu Fabian-u, C. C. Holzer-ji, Peter Lasanik-u, J. Luckmann-u, Jan. Perdan-u, Jos. Schlaffer-ji, Schuss-nigg-u & Weber-ji, Josipu Terdini v Jj—hljamt.
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan bolezni k ar.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne'