183. številka, Ljubljana, četrtek 12. avgusta. XIII. leto, 1880. SLOVENSKI NAROD. foiuj« va»h dan izvzemši ponedeljke in dneve po prainikih, ter velja po poiti prejenian za avstro-ogerake dežele za celo leto 16 gl., za pol leta 8 gl. ta 6etrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom ae računa 10 kr. za meaer, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode uči tel je na ljudskih šolah in *t dijake veUa znižana cena m aicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejenian za četrt leta 3 gold. — Za oznanila se plačuje od četinatopne petit-vrate 6 kr., če ae oznanilo enkrat tiska, S kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj ae iavole frankirati. - Rokopisi ae ne vračajo. —Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 „gledališka atolba". Oprav ništvo, na katero naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. administrativne stvari, je v „Narodnej tiskarni" v Kolmanovej bili. Volitev državnega poslanca za Maribor-Ptuj. V članku od nedelje, ko smo na tem mestu govorili o tej zadevi, izrekli smo svoje mnenje, da bi bilo prav lehko v tem okraji vreči kandidata nemško „fortschrittskeM frakcije, ako bi glasovali Slovenci in vsi konservativci ter nekateri uradniki za vladi prijaznega kandidata, n. pr. kakega višjega uradnika. Tudi ta članek nas je pretresil živce nemškim Bovinam posebno še zato, ker se v nemškem taboru bolj in bolj uvida istinitost našega mnenja, vrhu tega pa nfortschrittskau nemška frakcija niti mej so boj nij složna. To je vsekako za nas ugodno in pripo-znanje nemških novin, da „ustavoverni" volilci mariborskega volilnega okraja nijso složni, to more slovenske ter konservativne volilce samo ojačiti. Sicer se „ustavoverci" tolažijo, da bode Maribor, Ptuj ter Slovenska Bistrica „volilii kot en možu „ ustavo vernega" kandidata, „naščuvani" Ormož pa vsaj po večini, — ali morebiti se dunajski „fortsehrittlerji" vendar le motijo. Nemška sloga se, kakor na Mbdlingskem „parteitagu", tako zopet zdaj pri Mariborskej volitvi kaže v svojej pravej podobi. Oglasda se je kar cela kopa štajerskih „fortschrittler-jev", ki se pogajujo za kandidate namesto od-stopivšega Duchatscho. Državni poslanci bi radi postali neki Schmiederer, neki VViesthaler, neki Karel Reuter itd., in nobeden ne miali odstopiti od svoje kandidature. Najbolj silen izmej vseb teh kandidatov je zuam Karel Keuter, o katerem se nam piše iz Maribora 0. t. m. tako-le: V naglici Vam moram poročati, da se zloglasni graški trgovec se starim železjem, Karel Reuter, v Mari- Mlinarica. (Povest; poljski spisul Lucjan Siemionski; poslovenil K. Strok olj.) I. (Dalje.) „Inče tudi okameium !° stoka kozak, h line r. potrpežljivost, Jaz ostanem tu in (tu udari Z nogo ob tla) jaz ostanem do belega dne. Naj me zapazijo ogleduhi, naj me zagrabijo, naj me nabljejo na kol, jaz se ne ganem od tu, kukor bi bil iz kamena ..." Stresa se po vsem životu, škriplje z zobmi in se divje zasmeje. Strašen je v svojej muki, kakor otrok pohleven je v svojej tožbi: „Ti bi morala zabiti vse in misliti le na najino I ju bežen ... da vse moraš ziioiti; saj sem jaz pozabil, kar je bilo, kar bode. Zakaj si me boru okolo klati, valjda bode tudi druga mesta in trge v tej skupini (odstopivšega dr. Ducliatscha) se svojim pohodom osrečeval in se za kandidata ponujal. Nam Slovencem je še v dobrem spominu od one dobe, ko je bil protikandidat Brandstiitterjev in je se svoje hiše prusko - nemško zastavo razobesil. Kaj imamo od takega človeka pričakovati, je razumljivo, a naša zadača je izvolitev Prusa zaprečiti. Iz Ormoža pa se nam tudi pod istim datumom poroča, da se je prišel Ueuter uže sam osobno tja ponujat za kandidata, ter za-se agitovat. Osoba Reuterjeva, rojenega Prusa, valjda nij nevarna, kajti je teško verjeti, da bi on n. pr. od ormoških Slovencev dobili kak glas, isto tako pa tudi uradniki ne bodo lehko mogli glasovati za prononsiranega Nemea-stran-karja. Vsekako pa bi bilo dobro, da slovenski volilci iz volilnega okraja Maribor-Ptuj, glasno ter odločno zavrnejo povsodi kakega Reuterja, kjer bi se jim morebiti ponujal. Mož s tako preteklostjo, kakor je Reuter, ne more in ne sme zastopati slovenskih okrajev. V tem obziru ima mlado „politiško narodno društvo v Ormoži" najlepšo priliko, da s krepkim činom prične svoje delovanje pri zda-njej volitvi, ter skuša uničiti nakane dunajskih in graških nemških agitatorjev. Vprašanje uradniško in vladno. Iz spodnjega Štajerskega G. avg. [Izv. dop ] Dunajski list „Vaterland" je pred nekimi dnevi vladi svetoval, da naj pred vsem biro-kratizeni sovražnih sebi elementov izčisti, ako se od uradnikov neče podkopati dati, kakor se je Hohemvartu zgodilo. To je res pitanje velike važnosti, in vlada mora pri njem tako dolgo ostati, dokler ga ne reši. Ako sedanja cikala včeraj in vedno z gorečim srcem, plašnimi očmi, odprtimi rokami ? ... in denes, denes! ..." In od sumnje preide k ljubosumnosti, od ljubosumnosti do obupa . . . Kaj neki te zadržuje, kozak V — Njena soba je tako blizu. Kdo ve! Srečen ljubljenec posluša morda udare ognjevitega srca, počiva v njenem naročji, gleda jej v vrteče se oči? ... dej teci . . . porini nezvestnici v prsi nož, pasi se s pogledom svojega maščevanja, najdražjim ti in najmogočnejšim svojim čutom, ki ti je znan do najmanjše Črtice od iztrebitve celili rodov do zaničevalnega posmeha. Kaj te zadržuje? . . . Kakor prikovan stojiš tu, — kakor bi bil k zemlji prirastel, potrpežljiv mučenec. Ali čuj! . . . Lahek šum v grmovji, potem težka stopinja. Kaj pomeni to? Čuj! . . . Tih pogovor . . . zdaj glasnejši . . . vlada zares nov vladen sistem vpeljati hoče, mora nnjpred birokratični aparat tako popraviti, ka uradniki ne bodo vlade pri izvrševanji njene vzvišene naloge zavirali, ampak službeno podpirali, kakor bi morali. Liberalci to se ve da, bodo kričali, da vlada jemlje uradnikom kruh, da jim politično prepričanje jemlje. Tega se vendar vlada ne sme ustrašiti. Kdor državi služi, ta mora državi in vladnemu sistemu pokoren biti, tako so trdili sami ustavoverni listi dozdaj zmirom. Ravno tako, kakor kdor je v privatnej službi, — mora svojega šefa ubogati. Kdor se nehče pokoriti, more iti. V državnej službi je bilo dozdaj ravno tako, kakor v privatnej, in on ostane sloboden mož. Privatna osoba si od svojih služabnikov ne da kljubovati, zakaj bi država to trpeti morala, katera večje interese zastopa. Vlada ne bo tedaj s purificiranjem birokratizma nič krivičnega, pa tudi nič novega storila. Francoska država je gotovo svobodnejša, nego avstrijska, in republika se je takrat najhujših protivnikov rešila, ko je nepokorne uradnike iz služeb odstranila; pred nekimi tedni je dve sto francoskih državnih pravdni-kov službe popustilo, ker pri izvrševanji zakona proti jezuitom nijso hoteli sodelovati* Kaj delajo Nemci z uradniki na Prusko-Polj-skem, kaj v ElzasijiV Ti ne smejo rogoviliti proti nemškej vladnej sistemi! Naši liberalci posnemajo Nemce iz rajha v vsem, naj jim bodo tudi v tem srkalo njih politične modrosti. Protivstvo uradnikov proti vladnej sistemi je aktivno in pasivno. Najhujši aktivni pro-tivniki so najvišji in najnižji uradniki. Naj-vUji uradniki so pri nas večjidelj visoki gospodje, kateri odprto vladi oponirajo, kakor Šmerling, Stremavr, de Pretiš, Ilerbst i. t. d. Ti si mislijo: kar si Ti denes, sem jaz vče- „Izpusti me! Strgaš mi moje korale." „„Dobiš jih v izobilji pri meni, večih in lepših.uu „Daruj jih svojim Lehinjam, prodajajo se vam v mrtev kup ali meni se ne bbžaj!" Zopet se zasliši usiljiv glas in zaničljiv odgovor, naposled pa se zasliši ženski glas klicati na pomoč. Kozak ! ta glas ti je dobro znan, najdražji ti je na svetu, na glas te kuje k zemlji, kakor strela. Leh stega roko po tvojej imovini, Leh, kateremu odrekaš najmanjšo pravico na tej zemlji, čegar kletev bi morda celo kosti tvoje v grobu obrnila, — ta Leh vščenil te je zdaj v živo meso! — Ali poskočiš zdaj kakor volk na svoj plen V . . . Ne, tu stojiš z glavo naslonjen ob drevo, otrpnel, nepremičen, kakor čudežni svetniki v kievskih grobnicah (rakah). . . . Mesec ga gleda, kot bi bil živ . . . kakor brokar vleče njega dušo v pogubo, v pro- raj Uf, in utegnem spet biti; zakaj bi se Ti pokoraval. Tedaj nij politično modro, odsto-pivše ministre na najuplivnejša mesta v birokratizmu staviti, to se pravi vodo iz jezera v potoke izpustiti, in kder je šef protivladen, tam je gotoro tudi cela lestvica teh uradnikov protivladna. Taki gospodje bi državi menj škodovali, če bi svojo penzijo v miru uživali, in po krčmah politikovali, kakor da za državne denarje celo birokracijo proti državnej sistemi ščuvajo. Ko je Hohenwart odstopil, nijso dali ni njemu, ni Jirečku, ni SchiihVtu službe, ker so se njih upliva bali. Mi poznamo višje deželne sodnije predsednika, ki se brani naravnost sodnijam po slovenski uradovati, slovenske vloge slovenki reševati, akoravno je to proti zakonu, proti nameram sedanje vlade. Aktivni protivniki se nahajajo dalje v najnižjem krogu. Kako sodnijski sluge, tako ime novani pismonoše proti slovenskemu uradova-nju po deželi rujejo! To mora človek skusiti, drugače ne bi verjel. Ti ljudstvu pravijo, da slovenska pisma, pogodbe itd. ne veljajo nič, da kdor si da slovensko plačilno potrdilo izročiti, bode še enkrat dolg plačal; slovenske pravde so dražje kakor nemške, odvetnik pravdo vsigdar zgubi, ako jo v slovenskem pelja, ker višje sodnije slovenskega jezika ne marajo. To zadnje je sicer istina, drugo je vse sleparija. Kakšni pa še so diurnisti gospodje pri uradnijah po Slovenskem! Ti duševni reveži naravnost rečejo, da slovenskega nehčejo in ne znajo mundirati, in — vprašanje slovenskega uradovanja je rešeno! Ravno tako se obnašajo kancelisti, knjigovodje in druge male uradne „živalice". Ali ne bi bilo naravno in pošteno, ako bi taki služabniki rekli: „jaz tega jezika nij sem zmožen, prestavite me v drugi kraj, ali jaz sam idem" ? Mi imamo take nezmožne uradnike, kateri so uže 15 do 20 let na Slovenskem; ako se v tej dobi nijso slovenskega jezika privadili, krivo je prirojena neumnost, malomarnost aH sovraštvo proti našemu narodu in njega jeziku. Jeden teh uzrokov zadostuje, da se taki uradnik brez usmiljenja odstrani. — Kar spada mej najvišje in najnižje uradnike, to je pasivno protivništvo. Ti pasivni protivniki reševajo slovenske vloge nemški, raz-sojujo v slovenskem jeziku pisane pravde nem-Ski, zaslišujejo sicer slovenske priče slovenski, zapisnik pa zapisujejo nemški. Ako vprašaš takega uradnika, zakaj ne drugače, bode ti kratko odgovoril: jaz sem tako napravil, ako ti nij po volji, pritoži se na višjo oblastnijo. Ti uradniki so pasivni pro- tivniki vlade in vladnega sistema, ker imajo pri nekih svojih višjih tiho zaslombo in zaščit, ti pa so tudi najnevarnejši, ker ravno na njihovem mestu se občuje z ljudstvom, ravno pri njih se odločuje vprašanje ravnopravnosti slovenskega jezika v uradu. Postavimo se celo na objektivno stališče: da bi objektiven, izobražen Nemec, Anglež ali Francoz prišel k nam na primer k obravnavi mej strankami pri sodniji ali političnem uradu, ali h končnim kazenskim obravnavam, moral bi roke križem djati, strmeti, in zakričati: ali se mi meša, ali sem za res v norišnici! Da, vedenje v naših uradih je norišnici tako podobno, kakor jajce jajcu. Ne tedaj samo politična resnost, ampak celo naša Čast terja, da se birokratična mašina v kratkem predrugači; drugače je naš ves trud vda-rec v vodo. Dr. —i—. Politični razgled. ;%otrwiiJ<» «!<-*«»■«». V Ljubljani 11. avgusta. Poroča se, da bodo delegacije sklicane zadnjega tedna meseca septembra v Pešti, državni zbor pa da se bode sešel koncem oktobra. Včeraj, vtorek, sta se v I seli I u po zdravila cesar avstrijski in cesar nemški; nemški cesar je bil popolurlne pri našem cesarju na obedu. Zvečer sta oba bila v gledišču. Iz tega hote dunajske ultra-nemške in pruske novine kovati politišk kapital. Nemške novine na Dunaji in v Berlinu trobijo v isti rog, da je ischlski pohod teh dveh sosednjih vladarjev dokaz, da se zveza obeh držav utrjuje in to da je dobro z ozirom na Anglijo ter Rusijo. Ta zveza da se zato utrjuje tudi, ker imata Avstrija ter Nemčija iste interese. Kogar pa v Avstriji nij še oslepila črno-rdečo-zlata barva, ta vidi v pohodu avstrijskega ter nemškega vladarja samo akt udvornosti, osobito, ker ta pohod v Ischlu mej obema vladarjema nij prvi. Kar se pa tiče „istih interesov", katere imata baje obe državi, o tem so nas Schonererji podučili, in zato avstrijski Slovanje ne moremo vanje verovati, — in tudi Avstrija kot velevlast ne. V prusko-nemškem interesu je, ako se je pri nas v Avstriji doslej nenemške narode germanizovalo, a nadaljevanje takega početja bil bi Avstrije pogin. Tukaj so dakle le dijametralno nasproti si stoječi interesi, katera razmera mej njimi je pa še bolj ostra v gospodarskem oziru. Nemčija ima uzrok, da si hrbet skriva na močnem sosedu, zato se v Nemčiji zdaj laska Avstriji in hvali „zveza" mej Avstrijo ter Nemčijo. Na nemškem „parteltatrii" v Mbdlingu je bila od nas včeraj omenjena resolucija nen bloc" sprejeta. To pa čisto nič ne oponuje Kajti bilo je neznatno število DunajČanov, ki so se tega „parteitaga" udeležili. Pri tem se pa še pripeti nesreča, da je „D. Ztg." videla na „taguu 300 udeležencev več, nego „N. fr. Pr.u, katera jih je naštela samo 400. Dr. Kopp je vezal navadne otrobe, ko je vtemeljeval resolucijo, o vznemirjenosti Nemcev, o zatirnnji Nemcev itd. Potem, ko je bila resolucija sprejeta, so se vsi udeleženci kar razkropili na vse vetrove, tako da se nameravani banket nij mogel prirediti. Še celo dunajski ofieijozi kon-štatujejo, da je „parteitpg" naredil fijasko. Hrvatska narodna opozicija bode izdala v kratkem svoj program, zarad česar se vrše uže dolga posvetovanja. V ■■ !•■■*«• dr£ft«v<». V V*ho:> d nij. Dopisi. Iz Kameni k a 7. avg. [Izv. dopis ] V Kameniku imamo poleg dekliške četirirazredno deško šolo, na katerej so od nekedaj poduče-vali patri frančiškani. Dobivali so za ves svoj celoletni trud po 50 goldinarjev remuneracije. Do Simove dobe nij nikomur v glavo padlo, tako spretne, trudaljubive, požrtvovalne učitelje od šole odstaviti, nasprotno pohvalno so prejšnje šolske oblasti izrekale se o požrtvovalnosti frančiškanov. Šolskej občini in normalnemu šolskemu zakladu se je prihranilo najmanj po 2O0O gold. na leto. Okrajnemu šolskemu ogledi Simi nijso bili frančiškani priljubljeni, kajti kot možje, katerih vsak ima v mazinci več znanja, kakor Sima v možganih, se nijso pustili terorizovati in sekirati. Pa je Sima na maščevanje čakal, se razume. Pred nekimi leti so dobili frančiškani poziv, da se morajo učiteljskim preskušnjam podvreči. Po šolskem zakonu se ne more reči, da je ta terjatev neopravičena; ali razum in zdrava pamet kaže drugače. Večina gospodov izpraševalcev komisije ne more, kar se znanja tiče, frančiškanom jermenov na opankih odve-zati. Frančiškane bi bilo sram od ljudij se dati izpraševati, kateri so v tretjej ali četrtej šoli propavSi v preparandije zašli in potem postali to kar so. Frančiškani se torej skušnjam nijso podvrgli. Iz tega formalno neoporekljivega razloga je deželni šolski svet pred kratkim sklenil, učiteljske službe na KameniŠkih šolah razpisati, kar se je tudi uže prav v naglici zgodilo. S tem činom se je zopet povečalo breme deželi za najmanj 200O goldinarjev, kar je bilo popolnoma nepotrebno. Da so Frančiškani v Šoli storili svojo dolžnost, potrdil je javno nekje na Gorenjskem ranjki deželni predsednik K a 11 in a rekši, da je izmej vseh šol, kar jih je bil obiskal pri svojem potovanji na Kranjskem, najlepSe vspehe pri učencih v K a m e n i k u opazoval. Pri sklepu, da se razpišejo učiteljske službe v Kameniku, je imel deželni šolski svet povod, da frančiškani nemnjo skušenj za ljudske šole po novej postavi; da pa tudi deželni Šolski ogleda g. Pir ker nema Leh h ti za mano, na moj jok in krik pribeži stari moj Jurij in me obrani napada. „Gospod! hola hej !u mu kriči naproti, „nijsva še sklenila kupčije !u Več nijsem slišala, bežala Bem v najgostejše grmovje, sama ne vem, kako sem prišla sem k tebi . . . Ah, dragi moj ! ne prepusti svoje Tatjane Lehu, moj stari proda me za vsako ceno, za krvni denar, ne govori se zastonj, da ima v sebi lesko žilo; on me proda! ... in Leh me obleče v atlas, bu|š za me, nego li trnjevo odelo, in ukaže mi moliti v njegovej cerkvi in odloči mi v puščavi svojega dvora stanovišče. Dragi moj ! izderi mi oči, "prehodi mi s tem nožem srce ali ne daj me z očmi in srcem Lehu, pretežko bi bilo siroti na tujem! . . ." in Tatjana se zvija pred kozakovimi nogami. On stopi pred njo hladnokrvno, ravnodušno ; glavo je poveš 1 in z roko objel bridki ročiij svojega meša. To je vedno njegova navada, kadar se posvetuje sam soboj, dokler mu ne vstane v prsih železna volja in gre! brez odloga na delo, kakor meč, ki je zdrknil ob kosteh, da zadene srce. „Torej zopet bomo zarajali!" vsklikne zamolklo in kri mu vre v glavo. „Zopet se moram pomladiti, da si mi hrepeni stara glava po vzglavji, po hišici, po obdelanem polji. Hotel sem uže razpustiti svoje mladiče v beli svet, zapreči svojega konja k plugu, z mečem kopati gredice, obesiti tje svoj plašč v plašilo pti cam! . . . Fj, Leh, Leh! Solzami si se umival, v krvi si se kopal, na živem oglji si bil pečen ... in še se nijsi odvadil grebu, še nij mera polna! — Moje roke, nekdaj kakor tetiv na loku, vise zdaj nizdoli, kakor pletPn bič ob pasu, moje oči, nekdaj žareče železo, ne požgd tvojih gradov! Tudi jaz sem se spremenil, ej, nijsem več prejšnji! . . . Toda skleniti hočemo račun, po prejetih nezgodah odmeriti povračilo: oko za oko, zob za zob . . Njegov obraz izraža neko posebno strogost, globoko iz prsi prihajajo mu zamolkle besede, roka je obrnena k severu; zdi se, kakor bi koga klical na boj, kakor bi preklinjal, potem pa tudi, kakor bi po celem vesmiru raztresal žareč pepel..... ali tudi usmiljenje izraža njegov obraz: zdaj postane otožen, zdaj se zopet divje zasmeje. Prav vidi se, kako se mu prikazuje en fantom za drugim, gledajočemu bliaketajoče zvezdato nebo; zdi se, da tukaj čita isto misel, katero mu šepeta na uho njega besna strast. . . . Redkoma se sliši iz njega kak glas ali ustne se mu tresejo mislij in kakih mislij . . . Lasje se ježe, kolena se šibe . . . Neumni prorok! bodočnost, našemljeni harlekin stoji za zrcalno sliko tvojih mislij, pači se ti peklenski krohotaje in govori: račun se ne vjerna še, mera nij še polna. — kar si kot pepel raztresel na vse vetrove, zbralo se bo zopet v kup in 'ti ne bodeš ločil zrnca od zrnca . . . (Dalje prik.) ) po tleh iz sodov razlili. Tatje so potem ubeg-nJli baje proti Mariboru. Razne vesti. * (V norišnici) Peterburgskej sta on teden dva blazna sklenila na sebi opazovati, kako se človek uduši. Jeden se je vlegel na posteljo, drugi mu je pa vrv okolo vratu zadrgnil ter opazoval, kako se je oni se smrtjo boril. Ko ga je bil udušil, gre k ogledniku, ter mu pove, da je jednega umoril, sebe pa da neče, ker se je premislil. Prosil je, naj ga izroče sodniji. * (Vrl sin.) Petindvajsetletni sin Kraj-Coviča v Velikem Topolčanu je ukradel očetu svojemu (iOO gld. in ubegnil s to svoto. Ujeli BO ga pa kmalu in nazaj pripeljali domov, kjer je moral novce očetu izročiti. Sin pa potem od očeta zahteva, da mu da vso svoto nazaj. Oče tega nij storil, sin pa potegne iz žepa revolver ter vstreli na svojega očeta. Ta se hitro umakne in krogla zadene njega mlajšega sina v lice. Sprideni Bin se potem v prs: vstreli, ter je bil v malo trenotkih mrtev. Narodno-gospodarske stvari. Poročilo veščakov, poklicanih v posvetovanje, kake bi se Ljubljansko močvirje izboljšalo. (Dalje.) 23. Vprašanje: koliko troskov bi zadajalo vzdrževanje močvirskega napoja? Troški uže dodelanega napojila so tukaj taki a tam drugačni, kakeršna so namreč tla in kakor si leže. Ako ne štejemo tega, kolikor vzame privod potrebne vode ter naredba pri-točnih jarkov, obeta vzdrževanje samih napa-jalnic po kaka 2 goldinarja troškov od hektara na leto. 24. Vprašanje: koliko nam tako pravilno napajanje obrodi koristi, ali drugače povedano: koliko vetji bodo pridelki, ter če odštejemo troske, koliko dobička nam je na ponudbo? Kakeršno je to podnebje in kakeršna močvirska zemlja, to moremo brez skrbi reči, da je od umnega napajanja in pravilnega prešle dovanja poljskih plemen gotovo upati tacega nspeha, da bode svet, kadar se poplačajo troški dodelanega napojila, potlej trikrat toliko vreden. 25. Vprašanje: kacih ustanovil je treba, da bodo kmetje potlej mogli barje ter njega posamične kosove neprestano obdelovati, ter da ceste, vodotoci in druge narrdbe ne pojdejo pCt-zlu? 2(>. Vprašanje: kaj bi bilo treba storiti, kar se tiči znanstva in gospotlarstva, da bi se l/tulje laže in hitreje naseljevali po močvirji? Majnaprvo je osnovati načrtek, opirajoč se na dozdanje navade in potrebe močvirskih kmetovalcev, a ta načrtek bodi tak, da oklene VBe, kar se tiče znanstva, gospodarstva in upravljanja; stoprav (še le) potlej se bode moglo k temu obojemu vprašanju razločito odgovoriti. Podpisani veščaki tukaj ne moremo povedati vsega, kar bi se o tej stvari dalo reči, a vendar sodimo, da bode pridovalo, če na tem mestu pokažemo pot, po katerem bi se barje po sedaj izboljšavalo, in te preporočimo posebno Lombardske dežele napajalna pravila, potrjena z mnogoletnimi izkušnjami, ker je podoba, da bi se tudi to močvirje z velikan uspehom pd-njih dalo izboljševati; a samo ob sebi se umeje, da bi ta pravila trebalo toliko pre-drugačiti, kolikor bi ukazovale močvirske razmere in dozdanje izkušnje. Najpoprej bodi opomenjeno, da tu, kakor je uže zguraj bilo rečeno, beseda ne leče okoJo tega, kako bi se napravil velik napajalen vo-dotoč, kateri bi rosil vso močvirsko ravan od kraja do konca, nego menimo se le o tem, kako bi bilo uravnati Ljubljanico in stranske nje pritoke ter s tem delom ob enem tudi inočvir usušiti. Kadar bode ta posel gotov, Btoprav (še le) potlej bi se ugodno ležečim barskim prostorom dala navraćati tudi voda, kolikor bi je bilo pripravne. Koder tako napojilo prvič narejajo, nij pozabiti, kje in po koliko ima kdo pravic na vodi, a ni tega ne, ali tacih napajalnic izkušnje res obetajo ali ne, da bodo prihodki mogli obilo povračati troške, kolikor jih bode gotovo s tem delom. Sploh se na močvirji nij bati prevelike zabave, a vendar je premisliti, katere zgradbe na vodi ne bodo nič motile močvirskega napajanja, da jim zatorej ni kakor ne bode treba odkupovati pravic, in katere bodo take, da bi nnpajalnieam dobro delo, ako bi se mogle odkupiti ali vse njih pravice, ali vsaj nekaj teh pravic. Kadar se o tem najprvem vprašanji usta novi načelo, in kadar bode močvirska ravan usušena, potem je vse tiste prostore, katerim se misli dati umetalno napajanje, treba tako razdeliti na svoje tolikšne in take kosove, kakor pokaže zemljišče, h kateremu spadajo, in kakor nanese obilje pripravne vode, ter kakor je svet ali višji ali nižji; a nobeden teh kosov ne bodi niti nad 4 hektare velik, niti ne izpod dveh hektarov majhen. Ti kosovi naj bodo na Štiri ogle in pravokotni, če se kolikaj da, ter vselej tako urezani, da se jim odmeri samo do po dvakrat toliko dolžave, kolikeršna je njih širjava. Mejo naj jim dele pripravna rovišča (grabni) in mali obsipi, kateri bi napenjali vodo. Vodotoč, ki pojde po najvišjih tleh tacega kosa, naj bode vodo prinašal, a rovišče, po nasprotnej strani vzporedno izkopano, ter tudi stranska rovišča naj jo bodo zopet odnašala, in to tako, da bodo ta rovišča mogla ob enem tudi napajati dolanje, nekoliko niže ležeče polje, katero bodi vse takisto napravljeno. S takim potom se najlaže umna služba odkaže vodi, kolikeršno je nje obilje in kolikeršen strmec; vrhu tega ob tistih časih leta, kadar se zemlja ne bode napajala, deževnica po teh rovišcih otide z naglim begom dalje. Obsipe, kateri polje oklepajo, treba nasaditi z drevjem in to z vrbjem in jelševjem, koder so tla mokrotua, a po osehlih tleh z jagnjedi, z dobjem (hrastjem) in brestjem. Taki zasadi so zelo koristni, kajti dajo drva v kurjavo, kar bi utegnilo barjanom dobro ustrezati posebno tedaj, kadar uže ne bodo imeli rup (šote), ter drevje pomaga tudi k zdravju in vrhu tega ponuja rokodelsk les. A vrbe in jelše bi bilo vsako tretje leto klestiti in veje potem z obilim pridom rabiti v zvezano protje (v pletene seči, v braneče plasti), ker taka stvar se bregovom in ježam v zaslombo daje ondod, koder tla pridržavajo vodo v sebi. Potlej bi se ne bilo treba vode takisto braniti, kakor do zdaj, ko 80 v bregove zasajali kole ter jih nepripravno obijali in pa žili z deskami. Da se kmetovanje po barji bolj razcveti, in da se bodo ljudje v prihodnje čase rajši naseljevali po-njem, zatorej bi bilo treba tudi misliti, kako bi se dala ta zemlja dovolj prekrižati s potmi in cestami, katere bi z gladkim tekom šle do vsacega večjega sela. Kadar se bode tem napravam zdeloval glavni Črtež, nikakor ne bode Brneti pozabiti onih naredeb, katere bi zdcavo pitno vodo barjanom prinašale iz vrelcev in studencev, kar jih izvira po močvirskem okoliši. Samo ob sebi se uineje, da tolikšno ter tako razsežno izboljševanje močvirske zemlje, ki bi še poznim vnukom dajalo koristi, nikakor ne more biti brez dovoljne pazke, katera bi skrbela, te naredbe primerno vzdržavati in trditi; kajti izkušnja uči, da časi tudi najmanjše preziranje rodi pozneje veliko kvaro, katera se da le o mnozih treskih popraviti. Zategadelj je svetovati, da se dovršenim močvirskim naredbain posadi dovolj paznikov, naj bodo čuli nad zgradbami, ter da se jim poda tenko poučilo njih službe, katero j m bode tudi pripovedovalo, kakšne so njih pravice in kakšne dolžnosti. To poučilo bi se dalo nekako osnovati po enacih poucilih, ki jih o napajalnicali uže imajo pri furlanskem Tržiti, ter obsezalo naj bi vse razmere in potrebe Ljubljanskega barja. Takšno poučilo naj bi vlada razglasila, ter vanje bi se zapisalo: kako se narejajo in trdijo ceste; kako se usuša in kako napaja svet; kako se zasaja drevje; knko se dobiva in čista hrani pitna voda, ter naposled, kako se sploh deva v red kmetovanje po močvirjih. (Konec prih.) Zahvala. Z veseJjein spolniijeino svojo dolžnost, d* se Se javno zahvalimo slavnej čital.ici ptu.skej za nje veliko delavnost in požrtvovalnost, ki sta omogućili tako vesele dni o priliki naše veselice, g. Stoerklu za njega izvrstno sodrlav arije, ptujskim rodoljubom za gostoljubni sprejem, bližnjim in diiljniiu gostom za nam podarjeno čast, slavnim društvom m posameznim gospodom za nam poslane brzojavne čestitke in pozdrave. Našim milim sodrugom na vseučiliščih in srednjih šolah, ki so ali bili zastopani, ali so se nas drugače spomnili, pošiljamo pa prisrčni bratovski pozdrav. /mirom nam ostanejo neporabljeni dnevi, ki smo je ravno v Ptuji preživeli, in khćemo še enkrat končna vsem tistim, ki so k dobremu vspebu kaj pripomogli: Hvala in slava Vam! Živeli! Mariborski gimnazijci. Zahvala. Podpisani odbor se presreno zahvaljuje za prelepo dobitke in obilno udeležbo pri javnej tomboli, katera seje vršila dne 8. t. m. v prid društvu požarne brambe, posebno pa p. n. darovalcem in prećestitim gostom ljubljanske in logaška požarne brambe, kateri so mnogo pripomogli, da se je nabrala prelepa svota v to človekoljubno svrho. Vrhnika, dne 10. avgusta 1880. _ Odbor požarne brambe. Umrli so v l,|ial»ljt*iil : 8. avgusta: Jožef Zemljak, mesarjev sin, 2 1., na poljanskej cesti št. 47. Tuj« I. 1 avgusta: Pri Slonu i Edeles, Duranani iz Trsta. — Tavčar iz Knko, — G iiiiaii.-r \l Dunaja Pr> Mali«! i Maver It Trata. — Sch ff iz Pulj.i. — Oenttlomo iz Trsta. — Wauriimky iz Dunaja. — Nobler iz Gradca. — Erhold .z Trsta — Schlesinger iz Dunaja. Dunajska borza 11. avgusta. (Izvirno telegrafidno porodilo., Enotni dri. dolg v bankovcih . 72 gld. 80 kr. enotni dri. dolg v srebru . 73 „ 70 Alata renta...... 87 . 90 lfl60 drl. posojilo . . 130 " 2i " Akcije narodne banke 820 " — ' kreditne akcije..... 274 „ 76 " London........ . 117 , 60 Srebro..........— j _ Napol...........9 n 83'/, * O.kr. oekini .... . 6 \ 5* ! Državne marke . . . 57 « 65 Tržne V Ljubljani 11 avgusta t. 1, Plenica hektoliter 8 gld. 61 kr. rez 6 gld. 18 kr.; — ječmen 4 gld. 06 kr.; — oves 3 gld. 25 kr.; - ajda 5 gld. 85 tir.; — proso 6 gld. 34 kr.; — koruza 6 gld. 30 kr.; — krompir lOO kilogramov 3 gld. 50 kr.; — fižol hektoliter 8 gld. 50 kr.; masla Kilogram — gld. 86 kr.; masi — gld. 76 kr.; — Speh frisen — gld. 70 kr.; speb povojen — gld. 74 kr.; — jajce po 2 kr.; — mieka liter 8 kr.; — govednine kilogram 56 kr.; — teletuino 44 kr.; svinjsko uieso 64 kr.; — sena 100 kilogramov 2 gld. 13 kr.; — siame 1 gld. 78 kr.; — tliva trda i kv. metrov 6 gld. — kr.; — mehka 4 gid. 50 kr. Št. 1302. (385 - 2) Naznanilo. Zarad snaženja prostorij bo kranjska deželna blagajnicu od dne 16. tlo vštetega 19. avgusta t. 1. zaprta. 01 teine blagajnice kranjske, v Ljubljani, 7. avgusta 1880. Na prodaj je 100O □ m/.ikm /«ml |i-<-a. poleg parnega mlina, jako ugodno za stavišče (Baiigrund), Dseženj po 5 gld. Odda se ali skupno, v večjib, pa tudi manjših kosih. Natančneje se Izve pri Filipu Zupančiču, (354—3) parnega mlinu ulice št. 2, pritlično. Hiša z zemljiščem Eorovnicl, poleg kolodvora, pripravna za gostilno ali branjarijo, se prostovoljno po ni z kej ccii proda. — Kdor jo h če kupiti, naj se Oglati v desetih dneh pri g. J. Koširju v Borovnici pod kolodvorom. (388) lzdatelj in urednik Makso Armič. Lastnina in tisk -Narodne tiskarne".