[Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah Velja za vse leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za Ne* York celo leto - $7 Za inozemstvo celo leto $7 71 .00 | .00 rJ GLAS NARODA list ;s1oveiiskih_ delavcev v Ameriki« The largest Slovenian,Duly in the United States. Issued every day except Sundays and legal Hobdays. 75,000 TELEFON: CHelsea 3—3878 NO 157. — ŠTEV. 15?! Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.f under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelssa 3—«87« NEW YORK, WEDNESDAY, JULY 6, 1932. — SREDA, 6. JULIJA 1932 VOLUME XXTX. — LETNIK ZZZ% V KONGRESU DIVJA BOJ ZA ODPRAVO PR0HIB1CUE A. F. of L. zahteva pomoč za nezaposlene PREDLOGE V OBEH ZBORNICAH SE OPIRAJO NA ČIKAŠKE PROHIBICIJSKE PLANKE Takoj nam dajte pivo!" — je vzkliknil senator Bingham. — M okraski planki republikancev in demokratov naj bi brli predloženi kongresu v obliki ustavnih amendmentov. — Republikanski senator Bingham je prepričan, da bodo tudi demokratje glasovali za njegovo predlogo, ki zahteva štiriodtotno pivo. WASHINGTON, D. C., 5. julija. — Danes se je začela v kongresu kampanja za uzakonitev odredb, ZASTOPNIK I VETERANI NA ŠPIJON. DRUŽBE POTI PROTI ARETIRAN Družba je najela skebe, ki so izzivali nemire. — Zastopnik družbe je bil izpuščen. KAPITOLU RESNI NEMIRI V HARLANU Policija je zasedla Pennsylvania Ave. — Parado1 je vodil C!evelandčan.! Prazna blagajna. f Dva moža sta bila ustreljena. — Eden med njima je imel na vesti sedem umorov. St. Louis, Mo., let stari Wm. W. 5. julija. — 54 Grove iz Cam- ki se bodo nanašale na prohibicijsko planko, ki jo hrulpe. Md.. ki se je označil za predsednika ravnateljstva Kail-wav Audit & Inspection Co.. je vsebuje tako demokratska kakor tudi republikan ska platforma. Republikanski senator Barbour iz New Jersey je zahteval, naj se takoj začno posvetovanja o njegovi resoluciji, ki zahteva odpravo prohibicije. Resolucija je bila že predložena justičnemu odseku. Ugovor demokrata Shepparda iz Texasa, katerega imenujejo očeta osemnajstega amendmenta, je pa Barbouru prekrižal račune. Rekel je namreč, da se kongres ne bo prej odgodil, dokler ne bo zavzel določnega stališča napram vprašanju črtanja osemnajstega amendmenta. Demokratski senator Gore iz Oklahome je vložil resolucijo, ki naroča justičnemu odseku, naj sestavi dva ustavna amendmenta, kojih eden bo imel za temelj demokratsko, drugi pa republikansko prohibicijsko planko. Posvetovanje o resoluciji je bilo odgodeno. Republikanski senator Bingham bo ponovno skušal prodreti s svojo resolucijo, ki zahteva takojšnje izdelovanje štiri odstotnega piva. Po zatrdilu senatorja Gore-a bo še tekom sedanjega zasedanja vložena predloga, ki bo kratkoma-!o zahtevala preklic osemnajstega amendmenta in Volsteadove postave. Demokrat Ashurst je zaničljivo pripomnil, da ga ni človeka na svetu, ki bi mogel preobličiti republikansko prohibicijsko planko v ustavni amendment. % Senator Bingham je rešil čast republikanske stranke z opazko, da bodo demokratje, če jim je res kaj za omiljenje prohibicije, vsi kot en mož glasovali za njegovo resolucijo. Senator Tydings mu je pritrdil, češ, da bodo demokratje brez dvoma storili tisto, kar pričakuje Bingham od njih. V poslanski zbornici je predložil republikanec Driten predlogo, ki je slična Binghamovi. Pravi, da bi bila zvezna blagajna vsako leto za tristo milijo nov dolarjev na dobičku, če bi bila predloga sprejeta. Do tega se je za to odločil, ker speaker zbornice, demokrat Garner, noče ničesar storiti za uzako-njenje demokratske prohibicijske planke. BATON ROUGE, La., 5. julija. — Assembly je danes sprejel s 36 glasovi proti 27 glasovom pre-i logo, naj se vrši meseca novembra splošno glasovanje, če naj se odpravi državne prohibicijske postave, ali naj še ostanejo v veljavi. Senat je predlogo že prej odobril. INDIANAPOLIS, Ind.f 5. julija. — Na narodni konvenciji prohibicijske stranke je imel uvodni govor C. W. Howard, ki je odločno napadal prohibi -cijski planki obeh strank. Rekel je, da je njegova stranka pripravljena obnoviti boj z mokraškimi republiknei in mokraškimi demokrati. Prohibicijska stranka se še zaenkrat še ni odločila, če bo postavila svojega lastnega predsedniškega kandidata. To vprašanje bo rcs~no na narodni konvenciji Washington, D. C., 5. julija. — S trompetami je bila sklicana armada veteraneev, da koraka, pro-1i kaipitolu, medtem ko je njih voditelj Walter W. Waters z aenihil aretiran iti postavljen pod var- pj-mom odpotoval v New York, da Nri.no $10,000, ker sla bila pri pripHje živeža za svoje tovariše, stavki General Material Co. ubita ( v.se je bilo živo ob jutranjem ^.»ro- svitu v napol dva iskeba. Pozneje je bila vesu varščina odpuščena, četudi je priznal, da je mjiegovri tvrdka naje.la profesijonalne skebe in ubijalce. Ti ljudje so takoj po svojem prihodu v mesto pričeli izzivati nemire in brezdvomno po naročilu te Railway Audit & Inspection Co., ki je (bhbro poznana v Cbieagu, .posebno pa na vzhodu, kajti pred nekaj lett si je izbrala za svoj poglavitni delokrog, da zlomi stavke, posebno pri .stavkah America n Federation of Full Fashioned Hosiery Workers. V tej uniji je vodila obsežno špijonažo. Groves je bil znan kot uradnik te umazane tolpe. Velika porota sedaj preiskuje umor obeh ske-bov: Ben Dody in njegovega sina Clarence. Ko je bil Groves aretiran, je priznal, da je za svojo tvrdko najel trinarst avtomobilov, katere je rabil za opravljanje svoje službe. Ni pa znano. in da se en dan prehrani cela armada je treba $700. Naprosili so Rdeči križ. da jim da več moke. Ko so jjutraj prihajali veterani s posodami v kuhinje, jim je iilo rečeno: — Črna kava. toda ni nobenega sladkorja in ne mleka. Za wrbovnega zdravnika v vojaškem taborišču je bil imenovan dr. Michael Lat t a iz Atlantic City, X. J. | Harlan, Ky., ."». julija. — Rili , Randolph, katerega .so splošno smatrali za sedemkratnega morilca in ki ji- bil v zvezi z umori v bojih inajnerjev »proti mogočnim pre-mogarsklm družbam, je bil sredi- osmih pomožnih šerifov list rel jen. i Randolph. 0 let, isi je v samomorilnem namenu z britvijo prerezal vrat, ker je bil, kot se je že prej večkrat izrazil, prestar, da bi še žiivel. V bolnišnici, kjer so nahaja v kritičnem položaju, je rekel, da je dolgost njegovega življenja potekla pred dvajsetimi leti, ko je dosegel svetopisemsko starost trikrat po dvajset in deset let. RDEČA PARADA V BERLINU Berlin, Nemčija, 5. julija. — Prvič, odkar so .se po »vojni razcepili socijalisti in komunisti, ste sedaj obe stranki priredili veliko demonstracijo v Berlinu. Obe stranki ste skupno demonstrirali proti Papenovi vladi, ki je zatrla I socijalistično glasilo Vorwaerts. — društvo za avijafiko in kemi jo — po celi Rusiji vežbati mladino t rabi orožja za obrambo drža ve. To vežbanje je del ruskega obrambnega načrta in je posledica dogodkov na Dalnjem iztoku. Vsaka skupina mladeničev se vež-ba po pet dni na teden in zatem zopet druga skupina. Na ta način bo vsako leto Jzvežbanib najmanj milijon mladih ljudi tv uporabi orožja. Po zadostnem vežbanju bodo Sprejeti v rdečo armado. Večinoma so to mJadeniči. stari ipo 18 let in bodo po enem letu sprejeti v armado. Večinoma so Tmeli že zimski teoretični pouk. Že prej so bile poletne vežbalne šole, toda ne v takem obsegu kot sedaj. pričela pod okriljem Osonviahini j*, napajal vlado in predsed- nika Hindemburga. V Lustgartenu se je zbrala množica 150,000 ljudi. Ob velikem trgu se zaporedoma nahajajo stara kraljeva palača, več muzejev in berlinska katedrala. Na ta kraj so z vseh strani prihajali možje, žene in otroci. Ko so stopili v vrste in pričeli korakati, je velikanska množica stala na obcestnih hodnikih. Vsa- policija je bila na nogah, da pazi na red. Komunisti in socijalisti so se združili v kričanju proti Hitlerju in vfci so skupno klica li: "ŽiveJa sovjetska unija!" »Na trgu so bili govorniški odri, na katerih so ra>zni govorniki imeli plamteče govore. Glasno odobravanje je dobil urednik Vor-waertsa Friedrich Staempfer, ko je izjavil: — iNi Vorwaerts. ki bi moral biti zatrt, temveč zaprt mora biti sedanji kabinet in za vedno to se bo zgodilo 31. julija pri in GLASNARODA" ADVERTISE volitvah , julija. — Kapitan R. T). Adamu iz Lindsay, ('al. je sporočil, da je bil najden velik zaklad morskih roparjev im Kokosovih otokih. Adams je član -ekspedicije, ki je v februarju odpotovala iz Van co u ver, B. ('. Kanada, z namenom, da poišče zaklad, katerega j« spravil nekdanji angleški pomorski častnik kapitan Davis, ki pa je pozneje postal morski ropar. Ekspediciji načeljujeta polkovnik J. E. Leckie in W. S. Clayton, iznajditelj Clayton metalophona, to je električne naprave, ki do/ene. na katerem kraju se pod zemljo nahaja kaka kovina. Kot pral v i Adams v svojem poročilu, so našli zaklad s pomočjo tega metalophona. Zaklad je bil najden okoli 30 čevlrev od prostora. kjer je šotori!a leta 10*25 ekspedicija Malcolm Camphella. Ekspedicija je delovala pod varstvom vlade Costa Riea. ki je dala na razpolago stražo, dokler vfH zaklad ni bil spravljen na varno. Zadnjih 2") let je šlo najmanj dvajset ek.-vpedicij na Kokosove otoke, da bi našle zaklade piratov. Pri toj skupini otokov pride v poštev, samo en otok. ki meri v obsegu trinajst milj in je zelo skalovV ter se nahaja 400 milj od obali države Cost a Riea. Noben kraj na svetu ni tako bogat na pr ipo vest i o zakopanih zakladih kot Kokosovi otoki. Do-gnano je, da so na teh otokih zakopani najmanj trije zakladi v skupni vrednosti do $75,000,000. ■Kapitan Edvard Davis je s svojimi tovariši oropal mesto Leon v 'Nicaragui leta lfifln ter je zaklad zakopal na Kokosovem otoku. V Kačetku 19. stolejta je Benito Bo-nito tudi na enem teh otokov zakopal »velik zaklad. i: Ž1DJE PROTI NAZ1JEM 1 Berlin, Nemčija, 4. julija. —« Osrednja ziv*za nemških državljanov židovske veTe je poslala na vse žide v Nemčiji poziv, da se naj pripravijo na boj proti napadom narodnih socialistov in naj se pridružijo nemškim "krogom, ki se iz drugih vzrokoiv bore proti narodno-eočijalktičnemu gibanju. Poziv izjavlja, da se bodo zid je v Nomeiji borili za vsako ped avoje pravice, __ _______ or NEW YORK, WEDNESDAY, JULY 6, 1932 THE LARGEST SLOVENE DAILY iS U. 0. [ a Glas Naroda 99 IA Oacpcratkxi> STw^rK^ of tbe corporation and addresses of above officer«: t, Btrrafb et Manhattan. Ne« T eft ONy, N. Y. 'QUI NAB ODA" (Veftee * m» iMDed lt«y Day Except tfifndaya and HoMdayt In eaio leto telja Ual m Ameriko .Za New York sa oelo leto In Kanaka ________ ... ttJ»Rzt DOl lata ._ ■ , ,.,,. •7.00 __13^0 la pol leta to četrt leu ______ $3.00 f Za inozemstvo z* celo ieto M. ....................$1 AO '12a pol leta --------------- «..•7.00 —$3^0 ■cbeerlptlon Yearly $«.00. AdTsrtlaement on Agreement "Otoe Naroda • lahaja mkl dan Wtmntl nedel] In praanttor. podpkta in oiatofliU se n« prlobftujejo Denar naj *e bla-pma poAUjatl po Hooey Order. Prl apremembi kraj« naročnikov, pralno m nam tudi preJJnje blvaUAfte naznani. da hitre)« najdemo naakmdka. "•LAI NABODi", ti« V Telephone: . IStb ItrMl, New Yerk. M CBelsea »-K7I VSAK KDOR ŠE NI AMERIŠKI DRŽAVLJAN ■r 41 USODA PREMOGARJEV Tz Luzeriir, Pa., jo -«i »•asa zatrjevali, odo premogli rji vztrajali pri svojih zahtevah. Rovov seveda niso zaprli, pae so pa mezde kratkomalo skreili in s tem dali jvz^led svojim tovarišem po drugih premogovnih okrajih. Nekatere premogovne družbe, med njimi tudi Kin^s-ion Coni Company, zahtevajo, naj jim dajo delavei petindvajset odstotkov od svojega zaslužka, <'eš, da jim bodo te vsote vrnile pozimi, ko ho knpeija boljša. Druge družbe zopet zahtevajo od svojih delavecv, da hi jiin podarili vsak niese«* dva ali tri dnevne zaslužke. ■— f'e nam ne daste, — pravijo baroni, — bomo bankrotirali, vi pa ne boste imeli ne dela ne zaslužka. Sandy Run Coal Company je prva žarela izvajati ta program. Prej je obratovalo v okrožju trdega premoga 042 rovov, v katerih je bilo zaposlenih l(»0,000 premogarjev. Sedaj jih obratuje 450, v njih pa dela le 125,000 premogar- Oni, ki se delajo, ne dobe povprečno ver kot $4.50 na m t. V vsem okrožju ni niti enega rova, ki bi obratoval v*«' V o t šest. dni na mesee. Premogovni baroni se poslužujejo vseh mogoeih načinov za krčenje plač. Tako so naprimer začeli znova odpirati zaprte, oziroma zapuščene rove. V njih zaposlujejo majnarje z manjšimi plačami. « Northeumberland Coal Company bo prevzela dva ro Vahankrotne Temple ('(tal Company. 800 p re n logarjem jo bilo že sporoeeno, da jim bodo plavali le od naložene kan*. Ykratkem bo žarela zopet obratovati Jenniri Coal Company v Avoei. Delavrem bo skrrena mezda za dvaindvajset odstotkov. Ponekod odpirajo rove, drugod jih pa zopet zapirajo. Pred dvema tednoma je zaprla Pit-t stem Coal Co. s ve-j Eweii premogovnik. Dva tisoč premogarjev je izgubilo delo. Prejšnji teden je zaprla (Jlen Alden Coal Company premogovnik v Stantonu. I)va tisoč petsto.]>remogarjev je na eesti. V tem premogovniku je bilo zaposlenih dosti voditeljev zadnjega štrajka. Tako se glasi poročilo, ki jasno razodeva, da vladaj« naravnost nevzdržnr razmere v okrožju trdega premoga. in želi to poletje V domovino na obisk, 9i* mora pred odhodom preskrbeti dovoljenje za priti nazaj v Ameriko. Vsa tozadevna pojasnila najdete v naših navodilih za potovanje, katera Vam pošljemo brezplačno. Pišite nam. METROPOLITAN TRAVEL BUREAU 216 W. I 8th Street New York, N. Y. ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI . t FOREIGN LANGUAGE INFORMATION SERVICE—Jugoslav Bi 1 Konsumne zadruge Nikdar še na svetu ni bilo ljud- licče imeti kaj vpliva v društvu, in *tvo vsepovsod tako interesirano za nihče ne more dobiti kontrolo po-gospodarska vprašanja kot danda-ltom nagromadenja glasov. O b Iz Slovenije. Peter Zgaga Dopisu Sheboygan, Wis. Prosim van, priobčite te vrstice v v«!šein listu (Jlas \Xaroda. Sprejel sem od mojo sestro iz starojra kraja i>Umo. da jo 7. ju-nijrt umrla moja mati Marija Žmave v Hočni pri (iornj-em Gradu v starosti 81 let. Za njo žalujejo trije sinovi in ona hčerka. Franc in Frančišk« v starem kraju. {Jakob v Milwaukee, Anton v Shobovfranu. Naj ji bo lahka domača grrmla ! Kar se tire dela tukaj, je sliabo. Tako je mislim tudi po drugih mestih. Tovarne zapirajo, ker nimajo nič naročil. Nobeden ne ve. če se bo kaj boljše začelo delati. 8 let. Zadela ti »» $20.00 " " " $40.00 »» »» »» >»* $61.00 " »' Prejemnik dobi t InrtajMM« pm $6.70 $10.80 $i5.»e $»:*0 " "__$41.10 » n ... r r $51.30 kraju Izplačilo"? dolarjih. LETTER u pristojbino 11. N. f. MBTBOPOUfrA* TRAVEL BUREAU — Pred kratkim we je ubil v zrakoplovu mlad Slovonee .John •Notar iz Rock Sprunjrs. Wyo. Novica. da jo siiji ubit. jo njegovo mater tako potrla, da je kmalu potem umrla. Iianjka SzafpušT-a inoža in dve ličeri. — 23. junija je umrl v okrajiii umoboln'iei v Wauwatosi. Wis., rojaik Andrej Jerenko. doma tip-kje iz okolico Ptuja. Kamee in fi-l let star. Ivor ni imel nobenih ko-rodnikov in ni spadal k nobenemu drušfvu. «o so zavzeli za njo far'y Osep. Pokojnioa je do-segjla visoko starost 6ft let in jo bila doma iz Soir-ave v Savinjski dolini. Zapušča soproga in dva aina. pes. Države se zavedajo, da njihovo blagostanje in usoda sta odvis-na od sil in okolščin, ki pred petdesetimi leti *oi wile vzbujale-le malo zanimanje med širšim občinstvom. Zagovarjajo se novi socijal-in in gospodarski protolemi in šlrom sveta ljudje iščejo poti, ki naj nas vodijo izven splošne depresije. Konsurnno zadrugarstvo kot nepolitičen gospodarski sistem vsebuje mnogo koristi, ki jih ni mogočo spregledati, naj iščemo to ali c-uo pot iz sedanjega sistema, ki je izpostavljen tako ostrim kritikam. Kaj je zadrugarstvo poka2alo v mnogih letih svojega obstoja skoraj v vsaki deželi na svetu? Dr. Warbasse, ki je že mnogo l?t predsednik Zadružne Lige Združenih držav pravi: — Zadruga (cooperative society) je prostovoljno udruženje, v katerem se ljudje organizirajo na demokratični podlagi, tla se preskrbujejo s potrebščinam potom vzajemne akcije, in v katerem svrha ni profit, marveč vzajemna pomoč. V zadružnem gibanja končni cilj ustvaritev socijalneg.i ustroja, ki naj nadomesti industrije ki dela za profit, in današnjo politično državo. Začetek zadrugarstva moremo najti v gibanju male skupine tkalcev na Angleškem, ki se je nalivale Rochedale Society. L. 1844 je ta skupina ustanovila prvo uspešno zadrugo s 28 člani in z glavnico od $140, nabrano potom tedenskih prispevkov. Svrha je bila preskrbovati člane z gospodinjskimi potrebščinami. Že dvajset let kasneje je bila ideja tako močna, da bližnja zadruga v Manchestru je imela članstvo enega miljona ljudi in 3^0 miljonov kapitala. Zadružna društva, ki jih najdemo dandanes po vseh krajih sveta, srlužijo vsem mogočim svrham. Najbolj tipične zadruge so seveda one, vzdržujejo zadružno bankar sivo, ^zavarovanje in stavbeno za drugarstvo, ne da omenimo razne vrste trgovin na debelo in drobno, ki so postale zadružna podjetja. V prvih letih gibanja so se zadruge ustanavljale takorekoč inst'fc tivno, da služijo kaki nujni potie bi ljudstva. Skupine poljedelcev r.li meščanov so se zavedale, da, ako oc združijo, potegnejo preskrbovati se s potrebščinami bolj po ceni, kot ako ostanejo odjemalci podjetij, ki zaslužijo mastne profite. T'i ideja vzajemnega dela v korist splo_ šnosti in posameznikov se je izkazala uspešno m končno je izkušnja dovedla do gotovih načel, ki tvorijo sedaj podlago vseh zadružnin organizacij. vstopu mora vsak član prispeti go to vi znesek denarja ali lastnine, ki fluži kot glavnica zadruge. V splo nem zadruge ne proda je jo bolj po ceni kot znaša obstoječa tržna crr-n^. Ali končno so člani na dobičku, kajti se dcfciček podjetja končam leta porazdeli med člane. Demokratičnost zadruge se izraža tudi v tem, da izvoljeni odbor imenuje vodje in uradnike zadruge. Zadrugarstvo se stalno razvija: od nakupov in prodaje na drobno d3 takih deeblo. Vedno se ustvarjajo šire in večje zadruge. Voditelji gibanja so mnenja, da pride dan, ko vsa produkcija in distribucija v našem gospodarskem življenju se bo vršila na zadružni podlagi in končno vsakdo bo član velike na rodne zadruge (države) in mednarodne-zadruge (človeštva). Ze dandanes zadružna podjetja v nekaterih deželah obsegajo več posla kot profitna podjetja. V 41 dsželah naštevamo 230,000 zadrug s članstvom 71 milijonov ljudi. — Mednarodna organizacija zadrug i-c zove International Cooperative Alliance. Sodeč iz uspeha, kakor te zadruge premagujejo težave sedanje krize, je razvidno, da bo zadrugarstvo v bodočnosti igralo kmalo večjo vlogo v gospodarskem življenju narodov, kot do sedaj. Strašna smrt pastirčka. Prebivaleem l/imbusa in okoli-' ee je se v spominu grozno »mrt-na nesreča ki se jo pripetila lani. ko j« neki otrok splezal na električni drog in ga je ubil električni tok. Sliena smrtna np*re<"a se j • pripetila tudi 22. junija. V bliv.i-ni LimbuAa je na travniku nh Dravi pa*«l krave 12 in pol leta stari Tonček Klobasa, sin posestnika iz Lastnice. Na travniku aržo je bil vseeno toliko ponosen, da jim ni hotel povedati, da ni Smith, pač pa Ser in gor. Pred odhodom je obljubil, dn vencijo i* ' nureau. pa. so naložilo no reševalni avto. ki jO med tem časom tudi že prispel na kraj »rožne nesrečo, in jo pre-1 pel jali v mariborsko splošno bol- J nieo. Sirov nočni napad. Prebivalci bretonske vasice Bre-tcncelles so doživeli krst, kakršnega menda še nikjer na svetu ni bilo. V Franciji ni navada, da bi ljudje novorojenčke takoj krstili, pri nas. Tam s krstom počakajo in mati ali boter odnosno botra vodi otroka h krstu navadno že za roko. Često krstijo že odrasle ljudi. Tudi 'akonca Meunierova se nista žuri-la s krstom prvorojenčka in preden sta se odločila za krst, sta že pričakovala drugega potomca. Sklenila si a torej počakati s prvim in krstiti oba otroka skupaj. Gotovo pa nista računala s tako obilnim blagoslovom. Vsako leto sta namreč dobila potomca in vsako leto sta sklenila krstiti vse otroke naenkrat. Število otrok se je tako od leta c"j leta množilo, dokler jih ni bilo 14. Tedaj je pa začela roditeljema vest očitati, da imate še nekrščene" cuoke in sklenila sta krstiti vseh It naenkrat, kar je bil za vasico seveda izreden dogodek. Skoraj polovico vasi je bilo treba za botre in botrice, drugi vaščani so pa gledali to čudno krstno ceremonijo. Župan je v svojem govoru pohvalil zakonca, ki sta poskrbela za tako številno potomstvo. Prihodnje -leto bodo imeli v vasici zopet veliko svečanost, ker pojde vseh 14 Meu-nierovih potomcev k birmi. Ko jo zvečer 21 -letni hlape" Bukovšek Ferdinand na kozolcu svojega gospodarja Josipa Lebnr-ja v Potoški vasi trdno spal je o-kako"i 'Polnoči napričakotvano pri- šel nad njega 25-Iotni rudar Janez Cilenšek in ga z nožem napadel. Najprej ga je tolkel z noževim ročajem po glavi. Ko se je Bukovšek dobro zbudil, jo bil že vos v kiwi, vendar pa je imel toliko prisotnosti duha. da je odbil nameravani vbod z nožem, namer-jen mu na prsi in drngi v vrat. V kratkem načela zadružništva so sledeča: Vsakdo more biti član, ncglede na spol, pleme, vero, rojstvo ali politično prepričanje. Vsak član ima le po en glas v društvu in ta svoj glas. more uveljavljati le potom osebne vdeležitve na seji. Olasovanje na podlagi pooblastila, kot v korporacijah je izključeno. « Naroda" — Na tak način mora vsak član no- oajvečjl storaikl laenUk T Z«ra-kazati svoje osebne zanimanje, ako [ Ionih driavab. NAPRODAJ POSESTVO štv. 8, Trebelno pri Mokronoga, nova hiša. vsa f?ospodarsfea poslopja. 7 glniv katerem smo poročali, da jra je nekdo v pretepu pri šv. Vidu smrtnonevam« ranil, .j«* podlegel poškodbam. Kmalu nato so sledile aretacijo oseb. ki so >o ndelo-žiJe pretepa. Veliko senzacijo je v mestu vzbudila aretacija avtomobilskega podjetnika Mntza. njotvtopetinsodem-doset funtov. Zadnjič sem eno pe-sfoval. ki je vaqrala stopetinsedem-de-^et funtov, pa mi še danes kle-eajo kol«-na. * Mojemu prijatelju MiLŠiču v TToboken. moram sporočiti kostno novieo. tvari podoben. * -— Oh. — je rekla prijazna že- niea.--kako jo ta moj dedee ne- umen. <*'e bi znak« njegova neumnost tuliti, bi jo bilo slišati po vKem svetu. * — Kaj je dober dom ? — Dober dom je dobra streha nad dobro zono. * Oče pripoveduje . . . Najbrže no pomniš dni, sinček, ko -fkuner pijačo za groš dobil si. ko tekel •> vinček. za lunč so je pekla ifokos. Za ik»voder dobil si tri drinke, za tolar na>boljepa kvort. ko birt je delil za spominke eipraro in dal ti jo hord. — Že dobro, če nimaš denarja — je rekel — pa jutri mi daš. Dandanes svet s sodo se ukvarja,, ki bila je včasi %a "wash". Nikomur tedaj ni slo v fclavo. rja kuhal bi žegen doma- Xe kaže drugač kot da pravo politiko vlada »pozna. Kaj vlada zija v puritance, z»kau se jih ivrafra boji? Mar eas ni. da jib na »vakanee, na večne vakaliee spodit "QfcAS IAIOOA* • NEW YORK, WEDNESDAY, JP LY 6,1933 V nekem sanatoriju v visoki Tt»-t-l životari intra jer kemije Milo-| irlav Andrej korit. Njegov glas zvrni čisto kaicor srebro, njegov obrat }e mil kakor obličje svetnika v starem molltvt-niku. Njegova roka s? fese, kadar pripoveduje o njej, ki i Ud spravila na brv med življ?-Ujem in sr. rtjo.... ženska, ki ga je spravila na po*, pogube, iivi onstran Tatre na Polj-tkem. Bila Je žena tvorničarja k?-nličnih izdelkov v Bialskem Hen-r.ka Iiuebnerja. ki je ustanovil podjetje in potem pritegnil k sodi-1« vanju poznejSega družabnika An-drejkoviča. Podjetje je lepo uspevalo, Kemikalije so Sle dobro v dc-uar. Oba družabnika sta bila zadovoljna. Postala sta dobra prijatelj?. 111 morda bi bila to še danes, če bi bil Huebner nekoliko bolj pazil nr. svojo ženo. • V začetku je bilo vse skup sarro nedolžen flirt," pripoveduje An tuvjkovič. -Spremljal sem Hueb-r.vrjevo ženo na teniSče, v kino. sai vt-ite, kako jc to v modernem življenju. Pozneje se je iz tega porodila ljubezen, ki se je končno pre-vtgla v strast. Bil sem mož. Sel ; k Huebner ju in sem mu korektno in moško povedal, kaj se je zgodi- j tu. Huebner m bil niti najmanj o-i >upel. Postal je samo žalosten in jet od dneva do dneva bolj izgubljenj hodil po sobi. Prihajal je v labora-1 trrij kakor poprej samo obmolknil je popolnoma. Lani 11, oktobra je prišel v urad mnogo nervoznejSi kakor je bilo v mehovi navadi. Položil je škatlico) n_L. mojo mixo, rekši: "Brez Dory ne morem živeti. Vidim, da je tudi l toboj tako. V tej škatljici sta dve fcroRlicl, ena bela, druga črna. Sni, lasu mri? Prikimal sem. segel v škatljico in .•em .potegnil Iz nje črno kroglico. £ez štirinajst dni sem izginil i/ kraja Dogovorila sva se. da imam P to dni časa, da se spravim iz sveta. Sel sem torej domov k materi,1 AMERIŠKI DVOBOJ da bi premislil način sklepa svojega življenja. Ustreliti se nisem hotel.1 Nekega dne mi je prišla v glavo či- j >:Uj nedolžna misel. Ali poznate krompirjeva svoj3tva? Potem veste,' d« se dado Kochovi bacili jetike na ( krompirju, ki se zaliva z glicerinom, i sijajno gojiti. Poslužil sem se te metode. Krompir je sicer imei neprijeten okus. kljub temu pa sem ga jede!, in sicer z dobrim uspehom. Učinek tuberkulov se je kmalu pokazal. Najprej sem začel pokašlje-vati, močno sem se potil, kmalu sem tudi bruhnil kri. Bil sem preverjen, da mi je usojeno še največ tri mesece življenja. — In ženska? Kaj se je zgodilo z njo?" Huebner je živel z Doro, ko se n odšel iz raja. v najlepši slogi. On. lei mu Je usoda namenila belo kroglo. ni niti od daleč slutil, da ga je žena varala. Ljubil jo je zelo, ljubil tako dolgo, dokler je ni neke?'* :;ne zasačil v objemu drugega mo-fcega. Tedaj je vložil proti nji tožbo i:* je zahteval ločitev. Potem je za-j cel z vso naglico iskati mene. Nikoli ne bom pozabil dneva, ko sva se po dolgem času zopet videla. "Ne smeš se uničiti, ti moraš ži-i veti!" mi je rekel. -Odvezujem te| obljube. Škoda za dvoboj." Morai sem se smejati. Ta smeh ie bii kajpak grenak — saj so bila moja pljuča že popolnoma okužena z bacili jetike. Huebner je bil. ko sem mu pripovedoval o mojih samomorilnih nakanah, ves iz sebe. Prišel je k meni, hotel me je vzeti nazaj v fvornico in me napraviti za družabnika — a našel me je obsojenega na smrt. Tako sem prišel v Tatro. Zdaj roman iz sanatorija v sanatorij, dobivam injekcije in delam ležalne kuie. Ampak zdi se, da bo morda vse zaman, kajti z glicerinom na-noieni krompir je temeljito opravil ®/oje delo..." Andrejkovič sedi ves truden in oled v blazinah, zre sanjavo v ka- i menite masive Tatrske Lomniee Ui pristavlja ironično: "Denar za zdravljenje mi pošilja Iluebner, moj bivši družabnik. Reči moram, da žrtvuje zame več itego 'oi bila njegova dolžnost. Rad bi mi pomagal. In ni izključeno, da me še rešijo. Ampak eno ml je zdaj popolnoma jasno — da se takšna ?war ne izplača. Ne za Doro Hueb-nerjevo — za nobeno žensko, niti najlepšo na svetu....** MUZEJ V ČLOVEŠKEM TELESU Stvari, ki so nuni najbližje, se nam običajno ne zdijo vredne proučevanja iiL posebnega opazovanja. Tako je tudi s človeškim telesom. Zdravniški sotrtidnik neke augleške revije našteva v svojem se.-tav.ku nekatere svojevrstne podrobnosti. ki .se nam občanom vidijo brez pomvmr. a so v resni«*i ostanki razvoja človeškega t«*le-sa. ki ga je nas organizem napravil v milijonih let \a koneu hrbtenice imamo kratko, špičasto kost. ki je v bistvu ostanek repa* Ta podaljšek hrbtenice je bil nekoč -povsem normalen del telesa in se je šele polagoma izgubil. V zarodku človeškega bitja .se ividi ta podaljšek mnogo razločnejše kakor v o-k os |»ju odraslega človeka. V mnogih primerih je najti v človešfeem plodu tudi nekakšne nastavke Škrg. ki rabijo ribam za dihanje. Vsem tudi ni znano da so naši predniki lahko migali z ušesi kakor to še danes vidimo pri psu in konju, ki .str »žet a z uhlji. 'Nekateri ljndje -i z vajo lahko pridobe spretnost takšnega gibanja. Ker pa mijranje z uhlji ne *pa!jefii bolnik ............ fit. 00. Trn in onkraj SoAle............ ftt. 57. Tarzanov* mhdont, t nI ..JB ...M 1.-T AM .1.30 . .84» ...Ji® .1.20 ftt. BR. (ilad iHamsiini ..................JO ftr. 511. < I»ontnjevsfci» Zapiski Iz .mrtvega doma. 1- «lel ....................1.— ftr. ,00. (l>A9tojfTskt> Zapiski Iz .mrtveca doma. II. del ..................1.— ftt. 01. (fiotar) Bratje In mtre....l5 ftt. Of. UijM, L> ilfl tl>oM«»jevkl M ftt. (K. II del .....................JO ftr. M. Idi jet. III. del ...................JO ftr. OB. Id i jot, IV. del __________________90 VhI 4 deli .t............................. S.25 ftr. 0(1. ke. veseloigra r alrao- .................45 Slovenski pisatelji II. to.t Potresna povest, Mormrake Alike. Vojvoda Pero I Perlea, Cr-tire __________________________________________ Tigrovl zobje______________________ lik za fronto ___________________ Tati*. (Bevk), trd. vez. _________ Tri Indijanske povesti ____________ Tunel. sue. roman ______________________ Trenutki oddiha __________________ Turki pred Dunajem ............... f>l legendo o razpelu, trd. ves Trt roio .................................... IM V gorskem zakotju .............................35 V oklopnjaku okrog sveta: 1. pri-skimi sodniki žarela razprava hodu vlaka eksplodiralo neko raz-proti Silvestru Matuški, ki je po-' strel j o in razrlrlo pro«ro. To pot vzroeil celo vrsto atentatov na že-' so bile žrtve <> je J'J lezrriee v Avstriji, Nemčiji in na mrtvih in zelo veliko ranjenih. 0»rsken». Lansko leto po strašni KnruJii so se zabele širiti tiaj-katastrofi pri madžarski postaji hoKj divje vesto o napadalcih. Kni KAJ ČAKA MORILCA GORGtILOVA 20. snopič. Sv. Just; LJubesen Marijinega otroka---------a----- .00 JO i JO ..JO t JO Knjige pošiljamo poštnine prosto "GLAS NAHODA" liia Torhatfi. pri katerrje bilo ljudi matvih. s«» začeli krčevito iskati zločinca, dokler :? 1 si na zahodni železnici iuvstrijskih državnih železni«* pri postaji Oberndort' našli, da -ta dva vijaka. iz tračnice odvita. Ivo hi bil vlak privozil mimo z naivadno brzino. hi se bila zgodila h uda nesreča. Na licu mesta so našli nekaj odtisov t"4oveških stopinj. m ko v mast o palico in nekaj ključev za odvijanje vijakov. To je bila edina sled za neznanim zločincem, kateremu se pa name ra ni posrečila, ker so njegov }>o-xkus odkrili poprej, pred 11 o je prišel vlak. 2. Prav na tistem mestu se je .'K), januarja 10:11 ponesrečil hrzi vlak. ki je oh 11 ponoči iz Dunaja odpeljal prorti Pasa vi. Stroj je skočil s tira in nekaj poštnih u-slnžbencev pri poštnem vozu je bilo poškodovanih. Lokomotiva je skočila, s tira zato. ker je bila čez tračnice položena druga železna tračnica in na spodnji tračnici trdno pritrjena. Po srečnem slučaju je lokomotiva brzovfaka skočila s tira. ne da bi se bila preobrnila idi 11a -MM) 111 so vlak ustavili. Ko hi bil s tira skočil vt^ vlak. bi bil zdrčal S m globoko. Sedaj so našli za storilcem več sledov, davil se je tudi nek Du-najčan. ki je povedal, da jth je neznan mož najel, mfj s svojim tovornim avtonirtbllom pelje železno traverzo in dva težka zavoja pnfti pne 8. avgusta lf»31 oh tri-četrt na deset zvečer je skočil s tira brzovlak, ki« vozi iz Basla ■skozi Frankfurt v Berlin. Nesreča se je zgodila med postajama Joterborg in Ziniia na ostrem o-vinku. Vil a k se je raztrgal. Lokomotiva x poštnim vozom in enim sebnim vozom se je ustavila no 400 m. Devet .voz. sedem osebnih, jedilni in voz za prtljago, pa je padlo 10 m globoko. Tudi tukaj je napadalec, kakor tudi v prejšnjih dveh slučajih, zelo pretkano izbral za svoj napad tak kraj. Xa to vprašanje bi mogel odgovoriti le sam Matuška. 17. junija ,ie bila pred dunajsko poroto zaključena obravnava proti, atentatorju Matušiki. Zaslišanih je bilo še več prič. obenem pa prečitane izpovedi onih prič. ki niso mogle priti osebno k raz- sto psihijatra. ki jit je predsednik vprašal, če potrebujeta še kaj materijala. in ee je treba zaslišati Se no Ve priče. izjavila, da t« - ni potrebno, Priča trgovec Smolensky j«* poslal pismeno iz-povedbo, ki v nji pripoveduje, kako mu je Matuška pravil o svoji čudežni rešitvi pri katastrofi pri Jiiatorbagy. P« eksploziji si je nmil okrvavljeni obraz, sedel na kamen in si prižgal eigareto. Pomagal je reševati ranjene potnike izpod razvalin in lastnoročno r<»šil neko damo z otrokom. Ko ga je Smolensky vprašal, kako i<> mogoče izvršiti atentat, 11111 je Matuška odgovori: — Xe morete si misliti, kako lahko je to. Zvečer .>e porotno sodišče izreklo obsodbo radi potskušenih atentatov na brzovlak Dunaj— BerHn'pri Anzbachu in je bil Ma-tušak obsojen 11a tf let poostrene ječe in na plačilo odškodnine avstrijskim železnicam v znesku 5 tisoč šilingov. Po prestani kazni bo izgnan iz Avstrije in izročen Madžarski, kjer bo odgovarjal za tentata pri Biatorbagy in Jiiter-borgu. To bo šele glavna, obravnava proti njemu in ga torej glavna kazen šele čaka. NED1SKRETNI KRALJ MODE Znani pariški kralj mode Paul Poiret spada no*d <>n<' ljudi, ki hočejo hiti ii;i \>iik način središče pozorno-st i. Wr- I«»t jt» slovel ]»o vsem svetu. j ni bilo nobenega poiiieiiibrtejšega novega v zoren, ki bo ne ši j sk«»/.i njegove roke. Toda na.svetu ji* vse minljivo in tako .ji* zatonihi tudi Poiretov.-i zvezda. Zdaj. ko ve kralj mode. jc poskusil sv»«jo srečo ua nov način. Izdal je zelo nedi-kretno knjigo '.'Ki> sem oblačil »*poho". "Xi se pa še polegli« razburjenje, ki ga j«' povzročila la knjiga, že s«> -pripravlja Poin-t izdati novo knjigo, ki ho dvignila med gospodo po velemstili š«» več prsihu. Knjiga se bo imenovala "IIp-venz-v". kar pomeni vinite se. ali pridite zopet. Poiret -pripoveduje v svoji novi knjigi, kako ^e doživljal ljnbav-ne juistolovščne. Pikantne zgodbe so odkrite često do brutalnosti. jun.ukinje sicer nLso omenjene pravimi imeni, pač so pa opisane tak«, da lahko vsak človek s prstom "pokaže na nje. Doslej je imela sam« ena prizadeta p«gum odgovoriti. Zdaj je žena znanega pisatelja. Za tisk ima pripravljeno knjigo, ki se bo imenovala '"N* v revenez pas". n tudi g. T>»o Zakrajieku M I»riioznost In i>o*trežlM>. Prlporofam ga vsem rojakom, ki potujejo v stari kraj. Frank Jeram \ / — AAr. "OLA* H i K O O 1" » — NEW YORK, WEDNESDAY, JULY 6, 1932 " THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. B. JL S CIN GOSPODA PIJA ROKAH OK ŽIVLJENJA. Za Glas Naroda priredil I. H. a 40 (.Nadaljevanje.) Kako prijeten je bil jutranji zrak! V^seJo so žjrolele ptice ifi najrajši bi ž njimi pela za stavo. — Še Še.vt ur! — si misli IjHi. — Še šest ur! Kako jih naj izpolni? Najboljše bi bilo. da se polije s Pijo v me,4o kupovat. Tako se bo Pija tudi umaknila svoji materi, kar je bilo dobro vsled dogodkov prejšnjega dne in pospa Uza bo med tem na svoj zvit diplomati f-en na«" i n skušala še vplivati na gospo Hedviko. (Dalje prihodnjič.) Živah no odvrne Volbenk Ribie: — Prosim, vse, kar je v moji modi. m i lost I ji va pospa. — Prvie vam prosim, da mi daste Pijino sliko, ki jo imate po krivici v svoji posesti, ker je ta slika posnetek prave slike. — Milostljiva *rospa ! Volbenk je bil prerisenečen. Da bi dal sil i k o ? Ne, za to se ni mogel odločiti. — Seveda proti plačilu vaših izdatkov, — pravi gospa Hedvi-ka hladno. Nato pa pravi Volbenk žalostno: — Kakor mi je težko, milostljiva »rospa — prinesel vam bom bliko. V svojo tolažbo pa si misli: — M"r pa ostane model. V njenih očeh zablesti zmagoslavje. — If v>ala »vam ! Ker p<»spa lfedvika molči, jo Volbenk začudeno frleda. V celem njenem obnašanju je bilo nekaj, kar mu je venomer šepetalo: Bodi oprezen! — Milostljiva čr<*spa, rekli ste "prvič". Iz t epa moram sklepati, da je še druga naloga — pravi Volbenk. Uo*>pa I le« l vika prikima : — Seveda, goapod Ribič. Saj veste, na kak načm je (vaš strie ptkstal lastnik naše hiše. — Vse ni je znano, milostljiva gospo. 1'pani pa; da bo ta hiša v kratkem času vaša. oziroma Pijina last. To b«» moje poročno darilo. Gospa Iledvika zamahne «z roko. — Na tfik rnai" in ne maram priti do te posesti. z velikodušnim darom! Samo z mojo pravico! Kajti tej misli se še nisem odpovedala. Ne morem .se pomiriti, dokler ne vem kaj gotovega o prijatelju mojega moža. o inrmirjn Martincu. po katerem je prišla velika nesreča nad našo družino. Ako mi morete predložiti kako gotovost o njem. atli je v resniei mrtev, ali pa če še živi — ako mi morete to storiti, pa vam ne bom branila Pijine roke. Misel na to negotovost me moči. — Mama! — krikne Pija prestrašena. — Kako moreš zahtevati kaj nemogočega. Sedaj vendar veš, da oznanila, katere je sodni svetnik Jesenko objavil v domačih in tujih časopisih. ni*>o imela iiikakega taitfwha. Mama. to je kruto! Njen jrlas se trese v solzah. Tudi Volbenka je za trenutek presenetilo in streslo. Kajti iz tega pogoja je natanko videl, kako zelo je gospa Iledvika sovražna njemu, da je resno mislila na to, da mu Pije ne bi dala. Vendar pa pravi: — Milostljiva gospa: in če mi velja polovieo mojega premoženja. poskusil bom. kar je v moji moči. da vam prinesem poročilo <> izgubljenem možu. Ako pa v enem letu ne bom imel nobenega u-speha. kar se bo tudi najbrže zgodilo, vendar ne bom odstopil od Pije. Pokazati vam hoeem samo dobro »voljo in svojo »ljubezen do Pije. za katero bi rad nemogoče napravil mogoče. Pija ostane mo-,ia! Božični ve-rer bo moja nevesta! Milostljiva pospa, tudi materine pravice imajo svoje meje. Nikakor n«* morete zahte«vati, da hi bila otrokova sreča odvisna od slučajnosti. Potem vaša ljubezen ni prava ljubezen — samo krutost in sebičnost. — Oprostite, da sem to n-kel Ali vam niso ljubše solze sreče v očeh otroka, kot pa solze bolečine — V h se govorjenj-e je precej samozavestno, prospod Ribič. — Ker govorim v »a vest i .svoje pravice. Obžalujem pa zelo. milostljiva gospa, da postavljate >icer opravičene občutke — saj veste. kat«Te mislim — nad materinske, velike in dobre občutke. Ne zahtnvam. da bi pozabili, pač pa (la ste pravični. Proti krivici se borim z vsemi svojimi močmi. Ne veste, koliko sem se zaradi vas boril s svoj m stricem. Človek nima rad občutka sramote zaradi drugega, posebno ako mu je tako blizu kot jaz mojemu stricu, temu staremu, činememu možu. Kaj mu pomaga njegovo bogastvo! Svoje izrazite oči vpre v gospo Hedviko, ki je dobro vedela, kaj nii*»!i in mi mogla preprečiti rdečice na svojem obrazu. — Ni bil vedno tak. Enkrat mi je d»al priliko, da sem mu pogledal v njegovo notrajost in pretreslo me je. kar je mož trpel. Nikdar ni mojrel pozabiti, drugače tie bi bil ostal sam. Krivica mora biti odtehtana — potem ne bo nikdo prost krivde. Pija ni popolnoma razumela njegovih besed. Plaho ga ™leda. ker je tako brez. -t raliu govoril ž njo. ki na njegove zadnje besed« ni odgoa 8 trudno roko gospa Iledvika skoro odrine Pijo od seb?. — Pojdi! Pusti me samo! • t 17. — Da bi saj že bilo jutri! Vedno je morala Lili to misliti, ko je bila že v postelji in spalne ni hotel zatisnitii njenih oči. Njeno razburjenje, da bo koneč-no enkrat videla Hinka Hrastnika, je bilo prerveliko. Roke »klene za tilnikom in si zopet pokliče v spomin edino kmtko srečanje Ž njim. Natančno je videla Htnkov resni, zbrani obraa »vetlimi modrimi očmi; slišala je njegov glas, ki se je nekoliko trenel, ko je izrazil željo za zopetno svidenje. — Da. jutri se zopet vidiva, moj ljubi! Vendar enkrat! — je rekla poltiho v srečnem nasmehu. j Nato pa se obrne v drugo stran « trdnim skle-pom, da bo asa-1 •paJa, da bo drugi dan izgledala sveža, ne pa, kot da je prečulo celo noč ter bo v vsej svoji lepoti stopila pred doktorja Hrastnika. Pretekli dan je prinese] dovolj razburjenja. Kako se ji je smilila Pija, ki je od časa pogovora Volbenka Ribiča z njeno materjo postala tako tiiha. Da more biti gospa Hedvika tako trda in neizprosna, si ne bi bila mislila. Od Hinkovega vpliva pa je pričakovala vse dobro za svojo prijateljico. Kot se je odločnemu dekletu vedno vse posrečilo, tako se ji je tudi posrečilo zaspati. Po nekoliko kratkem, pa trdnem spancu se okrepčana zbudi, ko je bila ura sent. No»beneg»a miru nima več, zato takoj skoči iz postelje. Kazal je lep dan. da bi ga bilo škoda prikrajša*i. Žareče je sijalo solncc z modrega neba brez oblakov rini je poželjivo srkalo rosne kaplje, ki ti blestele po travi. PRODANI OTROCI NISO VSE SOLZE ENAKE Kupčevanje z otroci tudi danes še ni samo prazen pojm. Otroci se še danes prodajajo in kupujejo — v različne namene in na različen na čin. V naslednjih vrsticah samo kratek pogled na otroke, ki jih nji-havi izkoriščevalci uporabljajo za beračenje. Te vrste kupčija z otroci je naj-oolj razširjena v Londonu, kjer so baje doma največji mojstri v beračenju. Londonski berači imajo posebno organizacijo, ki jim omogo-čuje, da najamejo ali kupijo neomejeno število otrok, dečkov in deklic. Te otroke razpostavijo potem po najbolj prometnih mestnih toč-k^h, da prosijo mimoidoče milo-darov. Otroci so raztrgani in sestradani, da vzbujajo večje sočut-} je. Po londonskih predmestjih lah-j ko vedno srečaš zanemarjene moške in ženske, ki jih obdaja kopica' bednih, raztrganih otrok, v naroč-1 ju pa drže dojenca. Tako hodijo poj hišah ali stoje po vogalih, pojejo svete pesmi in prosjačijo. Ljudem1 sa večinoma niti ne sanja, da so to J samo najeft ali kupljeni otroci in1 obilo da^uejo. Beraška kupčija1 cvete. Za otoški trg veljajo čisto določene ene. Berači se namreč poslu-' žujejo Jveh načinov otroškega be-1 raden.'a: ali naj otrok s svojo bed-nost'o in zapuščenostjo vzbuja u-1 smujenje, ali pa naj gane srca s S"Vjo ljubkostjo. Oba načina sta f uako učinkovita. V Parizu uporabljajo najraje bo-^ehne, hrome, slepe, gluhoneme ali drugače pohabljene male revčke, ki iih razpostavijo po cestah. Na Rue de 1'Esplanade se vedno igra polno takih otrok ki so izučeni na pro-sj.ičenje. Taka morica te ne izpusti prej, dokler nima v pesti svojega novca. Mešetarjenje za otroke s? vrši večinoma v krčmi. Otrok, ki neče iti z najemnikom ali se ne pokori njegovim ukazom, okuša palico, brce in podobne dobrote. Na Ogrskem kupujejo 8—lOlet-ne otroke, ki morajo potem za svojega gospodarja krošnjariti z mi-šaicami, nožiči, kotlički in podob-, nim na roko izdelanim blagom. Ves denar morajo izročiti gospodarjem, sami pa se morajo preživljati z beračenjem. Tudi v Berlinu cvete kupčijo z otroci. Tako so pred par leti zaprli nekega moškega, ki je v hudi z*mi beračil s slabo oblečenim dekletcem. Izkazalo se je, da, je bil deklico od staršev najel in da je z njo naberačil po 20 mark na dan. Ali se vrši taka kupčija z otroci Vadi v Jugoslaviji? Nekaj ciganskih slučajev je vsekakor že prišlo v javnost. Zdi se pa, da je celo v Ljubljani nekaj staršev ali drugih oseb, ki izkoriščajo in vežbajo otro- ŽeiLskam radi očitamo da znajo plakati, kadar koli se jim zahoče. O tem ftovore že sv. Avgn-t.in Tacitus, zlasti pa *atirik Juvenal, ki pravi, da imajo ženske solze vedno v zalogi in čakajo .samo ugodne prilike, da jih prelivajo v potokih. Knako spretno pa znajo baje ženske solze tudi zadržati. Ko so netko damo vprašali. zakaj v gledališču meti predstavo tragedije ni plakala. j<* baje odgovorila: Saj bi bila rada plakala.. pa sem povabljena nocoj k znancem na večerjo. Niso vise solze enake. So resnične solze, ki pri njih gorje resnič-no občutimo, so solze, ko se v žalost samo .siilinio. in so slednjič velike solze igralk na projekcijskem platnu, ki so samo kapljice glicerina. Igralci in igralke bi lahko o solzah marsikaj posedali. V IV. dejanju "Theodore", po prizoru. ko ubije Marcela, se je vračala Sara Bernhardt ova z odra glasno ihteč. Nekateri igralci se tako vžive v svojo ivlogo. tla se je niti po predstavi ne morejo o-tresti. Njihove solze so resnične, oni ne igrajo, temveč žive. ("e p--i tega ne zmorejo, imajo na razpolago druga sredstva, da privabijo solze v oči. Igralka, ki svojo vlogo navadno preživlja, se nekc-ga večera ne more vživeti v njo. Prikliče si torej v .spomin žalosten t remit k iz svojega življenja, ko je plakala in čutila resnično gorje. (V to ne zadostuje, pomaga čebula, skrita v žepnem robcu. !ijli pa se zagleda v močno luč. dokler «e ji solze ne priteko v oči. Modemi psihologi so pa poleg tega ugotovili, da lahko človek izzove tako fiziološko stanje, ki ga navadno .spremljajo solze. Poskusimo dati obrazu tragičen obraz. 1'sta se nakremžijo, oči postanejo otožne, nozdrvi se razširijo, o-braz dobi izraz isilne bolesti in solze kmalu priteko po licih. To-j da tu je potrebna vaja. drugače ne življenje ter naposled brez vzroka kruto razžalil profesorja fizike Kiitvdeja. Ce bi bil ta mož neizprosno ozkosrčen. bi bil moral Iv"»n t gen kmalu uvideven profesor. Prepričal se je o izredni nadarjenosti razgrajača, pozabil na zamero in llontgena pregovoril, da hi se posvetil fiziki. Ko je naposled postal AVilhelm Rentgen profesor fizike na univerzi v AViirzburgu. nikoli ni slutil, da so kaki neznani žarki, ki bodo nosili njegovo ime. Kakor številni drugi liziki, je preiskoval samo po Herzu pred kratkim odkrite katodne žarke, ki jih izžareva negativni tečaj, če gre električna struja skozi stekleno cex-ko brez zraka. R«" nt gen j«1 ponavljal več stokrat vedno isti eksperiment. ki je bil v modi pri takratnih raziskovalcih. Ovijal se cevko s črnim papirjem, ki je imel samo eno malo aluminijevo okence za žarke. Opazoval je. kako ujame te žarke svetlikajoči se ekran in hotel samo zvišati njegovo občutljivost. Tako je delal do 8. novembra leta 1895. Ta dan je poskušal svoj novi ekran ter nenadno z grozo ugotovil, da pronicajo nekateri žarki razen skozi aluminij, črni papir, les in karton tudi s.kozi obleko in celo meso. Zagledal je na novem ekranu razločno sliko okostja in lastne roke! Ta dan R«".ntgen ni zapustil .svojega laboratorija. Sporočil je razburjeni ženi po telefonu naj mu pošlje na "univerzo kosilo, o-dejo in blazino. Ostal je na univerzi tudi 0.. 10. in 11. novembra. Obupana žena ni vedela., kaj vse to pomeni. Vsi so bili mnenja, da se je Rentgenu ^mešalo in priporočali. da bi ga ogledal v laboratoriju zdraivnik ali vsaj stražnik. A v zadnjem trenutku, dne Ki. novembra. fie je povrnil Rr.ntgen domov, h last no "pojedel kosilo, kratko sporočil ženi, da "je prišel na zan mive reči'' ter v naglci pobegnil nažaij na univerzo. Sele nekoliko mesecev pozneje se je prepričal, da se ni zmotil ter prvič poročal o neznanih čudežnih žarkih, ki gredo skozi zid, les in kožo kakor skozi steklo. Sodobniki so se prav malo zmenili za odkritje, ker niso slutili njegove dalekosežne poslediee. Danes pa Rentgen o vi žarki v vsaki bolnici odkrivajo notranjosti in bolezni človeškega telesa. METROPOLITAN TRAVEL BUREAU 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE Poziv! / Izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroiki. Mno T--- go jih je, ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točnlb.rt Balin v Cherbourg Hamburg Berlin v Cherbourg In Bremen IC. Julija: Atiuitania v Cherbourg Ifi-meric v Cherbourg I.-ifayeite v Havre r"ranee v Ha\re Ci lutubus v Cherbourg In Bremen Milwaukee v Cherbourg Statendam v Boulogne sur .Mer Con te LHnncamu no V r^eiiovo J9. julija: I.eviathan v Cherbourg K uro pa v Cherbourg In v Bremen Chami>lain v Havre 29. julija: Pres. Roosevelt v Cherbourg 21. julija: Olynipie v Cherbourg Hamburg v Cherbourg In Hamburg Slu Iga rt v Cherbourg In bremen 22- julija: Roma v Oeitovo P,\.ris v Havre P.elgenlnnil v Havre Z's julija: P.erengaria v Cherbourg V olen da m v Boulogne sur Mer lioma v (icniivn »*. Julija: Majestif v Cherbourg I»-nr:issf v llavre 1 M-utwhland v Cherbourg In Hamburg remen v Cherliourg In v Rremen 29. julija: Westernland v Havre 10. ju'ija: lie de Franre v Havre ftt. Bnuls v Cherbourg in Hamburg Rotterdam v Boulogne sur Mer Conte Ornnde v Cenovo •3. <-*.'riusta: V I'J.CAXFA v Trst M nu Tetania v Cherbourg ^'••f-s. Harding v Cherbourg In Ttumbtir£> 4. avgusta: Xi-\v York v Cherbourg 111 Hamburg 5. avgusta: Homeric v Cherbourg J..11 land v Havre 6. avgusta: 1.11 topa v Cherbourg In v Bremen J-afuyette v llavre Vtc-.idam v Cherbourg in v Boulogne sur Mer 9 .ivgusta: ^ Leviathan v Cherbourg 11 a/gusta: J1 Muitania v Cherbourg Albeit Ballin v Cherbourg In v Ham- b.irg Dresden v Cherbourg m v Bremen '2. avgusta: i>;<•■!.•< v llavre 0;\ ITI pie v Cherbourg Pennland v Havre 13 avgusta: Augustus v Oennvn Minrietonka v Cherbourg Sta lendam v Cherbourg In v Boulogne ' phi- Mer 19- avgusta: Majestic v Cherbourg Belgcnlnml v Havre . Z\i. avgusta: s.vrruNiA v trst Milwaukee v Cherbourg In Hamburg Vo'endatn v ChertHjurs in v Boulogne sut Mer 21 avgusta: O'Jamlius v Cherbourg in v Bremen 24. avgusta: >"* utrgat t v Cherbourg in v Bremen I »eutsi-bland v Cherbourg in v llam-biirg 26. avgusta: 0 Co:tie Binncnmann v Cenovo II oriterii- v Cherbourg Westernland v Havre 27. avgusta: .'le de France v Havre I ><- wrassf v Havre M innexv iska v Cherbourg Rotterdam v Cherbourg in v Boulogne s.ir Mer "0 -ivgusta: Be via than v Cherbourg I a fay e( i e v Havre I 'res. Harding v Cherliourg In v Ham-Luinen v Cheibnurg In v Bremen "JI avgusta: <>!>-{<■ v OherlmiirB A<|iiit: