Kipetijstvu 1,9 Vlada republike Slovenije je prejšnjo sredo razpravljala o po- sledicah suše v kmetijstvu. Sklenila je, da kmetijstvu po- maga z 1,9 milijarde tolarjev. Konkretno bodo sredstva na- menjena za uvoz 115 tisoč ton krmnih žit, v glavnem ječmena, in 120 tisoč ton koruzne silaže. 200 milijonov tolarjev bo vlada namenila občinam, kjer je ško- da po suši presegla 8 odstotkov družbenega proizvoda. Slo mili- jonov tolarjev bo namenjenih za subvencije pri nakupu krme ti- stim, ki so utrpeli največjo ško- do. Vlada je tudi odločila, da kmetje do nadaljnjega ne bodo plačevali davkov in prispevkov iz prihodkov, doseženih s kme- tijstvom, in to toliko časa, do- kler ne bo ugotovljeno, v ko- likšni meri bo potrebno, glede na škodo, prispevke in davke odpisati. 300 milijonov tolarjev bo namenjenih za subvencioni- ranje realnih obresti od najetih kreditov oziroma za odložitev plačil anuitet. V ukrepih je predvideno tudi jegrcsiranj(Q, nakupa ^,(;.nicna. ..^a.. prihodnjo kmetijsko sezono. Ta- ko naj bi znašal regres za kilo- gram semenskega krompirja 60 tolarjev, za pšenico 6 tolarjev, koruzo 10 tolarjev, za kilogram travno deteljne mešanice 30 to- larjev in za semensko enoto sladkorne pese 2.143 tolarjev. F'6 sedanjih ocenah znaša škoda v kmetijstvu kar okoli 35 milijard tolarjev in sedanja po- moč je samo delna omilitev po- sledic. Dejanska škoda bo zna- na v kratkem času, po izvedenm popisu, ki ga že izvajajo v vseh prizadetih občinah. Imenovana je tudi posebna komisija, ki bo spremljala posledice suše in drugih elementarnih nesreč. Pri- pravila naj bi tudi poseben za- kon, po katerem bo letošnja suša, ki je mnogo bolj katastro- falna kol lanska, opredeljena kot naravna nesreča. Posledice naravnih nesreč pa je sevetla mogoče zmanj.šati le z denar- jem, ki ga bodo znova (in ver- jetno dodatno) morali zagotoviti davkoplačevalci. jg Včeraj so se ponovno odprla .šolska vrata. Seveda pa to naj ne (pomeni, da je konec otro.ške igre in sproščenega smeha. Šolniki nam obljubljajo, da bodo šolo približali otroku z igro, da bo vanjo rad zahajal. Več o osnovnih in srednjih šolah, o težavah s šolo in o marsičem drugem lahko preberete na straneh 4 in 5, ki sta namenjeni staršem in učencem. Foto: Marija Blodnjak ZA LETOŠNJI FESTIVAL JE VSE PRIPRAVLJENO. SCENA NAJ OSTANE SKRIVNOST — NEKAJ POSEBNEGA BO! Foto: M. Ozmec. V septembru, ob začetku šol- skega leta, je potrebno posebno pozornost nameniti šolarjem, katerih šolska pot pelje po pro- metnih površinah. Posebej bodi- mo pazljivi do prvošolčkov in otrok, ki obiskujejo nižje razre- de osnovne šole, saj nimajo iz- kušenj pri samostojnem preč- kanju cestnih površin. Prvi ra- zred bo v ptujski občini v šol- skem letu 1993/94 začelo obi- skovati okrog 1000 otrok, prav tako malo šolo, kar je pre- cejšnja množica neizkušenih udeležencev v prometu. Staršem predlagamo, da si vsaj v prvih dneh šolskega leta vzame- te čas za svojega otroka in z njim večkrat prehodite pot od doma do šole. Izberite takšno pot, ki bo otroku zagotavljala čim večjo var- nost. Otroka je potrebno naučiti, da se bo vedno ustavil na robu vo- zišča, pogledal najprej na levo, nato na desno in prečkal cesto šele, ko bo prosta. V opozorilo je potrebno zapisati, da na slovenskih cestah letno umre nad 500 udeležencev cestnega pro- meta, med temi je v povprečju za dva razreda otrok. Povprečno slo- vensko šolo bi lahko napolnili z otroki, ki so bili v prometnih nez- godah le ranjeni. Da bi zagotovili čim večjo varnost otrok v prometu, pozi- vamo starše, da si vzamejo čas za spremljanje otroka do šole in nazaj domov vse do takrat, ko bodo ugotovili, daje otrok spo- soben samostojno in tudi varno opraviti to pot. Skupščina občine Ptuj — Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Giijekt, ki ga gradijo za 100 let v začetku letošnjega avgu- sta so pri ormoški osnovni šoli pričeli graditi prepo- trebno telovadnico. Dela so pričeli v začetku avgusta, do tretje gradbene faze pa morajo biti opravljena do 30. novembra letos. VKČ NA STRANI 3. Foto: Š. Hozyan. 2 — DOMA IN PO SVI TU 2. SEPl I VlBKk 1993 — TEDNII( Dober priilelsic se prične s semenom Začetki ptujske Semenarne, ki je sicer podružnica ljubljanske, segajo kar petindvajset let v preteklost. Danes razpolaj^ajo s petdesetimi hektarji površine in so edina selekcij- ska postaja v Sloveniji. Največ površin je posejanih / vrtninami, ukvarjajo pa se tudi s poljščinami in ro/ami. I^anica Zinajšek, žlahtnitolji- ca v selekcijskem centru, Jc po- vedala, da so svojo scinenarsko dejavnost še pred desetimi leii opravljali na najetih površinah v Kidričevem. Kasneje so obde- lovalno /emljišče, ki jc danes precej veliko, kupili od Drav- skih elektrarn in ohčine Ptuj. Čeprav je bilo področje za- raščeno in deponija odpadkov, so ga agromeliorirali, del pa tu- di hidromeliorirali. iVed šestimi leti so agromeliorirali del me- lioracijskega področja Šturmo- vec tri, vendar jim na občini ni- so bili naklonjeni. Hkrati z deli, ki so jih opra- vljali v teh letih, so zgradili go- spodarsko-poslovni objekt, ki pa je danes že premajhen ob ta- ko razširjenem programu dela. Pred štirimi leti so zgradili na- makalni sistem, danes imajo dva, vendar tudi ta dva nista po- polna. Težave, ki se pojavljajo okrog tega, so povezane z Dra- vo in soglasjem Dravskih elek- trarn, čeprav so odvzemna me- sta v projektu zarisana. Črpalka je večkrat odpovedala, saj odv- zemno mesto ni narejeno. V tem letu so uredili še sušilnico, ki ima ob razširjeni proizvodnji premajhne kapacitete. VZDRŽEVANJE IN VZGOJA NOVIH SORT Najpomembnejša panoga v Selekcljskem centru je vzdrže- vanje sort v obliki žiahtnitclja, torej tistega, ki je pripravil za- pis o tem. Prek od bran k in nji- hove množitve v končni fazi do- bijo proizvodno seme. Selekcijo delajo na osemdesetih sortah vrtnin, vendar se število vsako leto spreminja. Ponavadi letno pridobijo od 40 do 45 različnih sort. Veliko truda v tem času posvečajo vzgoji novih sort, predvsem pa želijo s pomočjo domačega materiala in strokov- nim znanjem to kar najbolje iz- vesti. Domač material so pričeli nabirati po Halozah, Slovenskih goricah, Pohorju, v prihodnje pa naj bi to delo opravljali po celotni Sloveniji. Pred mesccein so pričeli setev zimske solate in fižola v vegetaciji. Poleg solat- nic in plodovk nabirajo še stročnice in korenčnice, želijo pa jim vcepiti večji pridelek. V naslednjem letu bodo to poseja- li, imajo že štiri svoje sorte, v pripravah pa je še sorta radiča. Eden od poskusov, ki jih opra- vljajo v centru, je vegetacija. Pri tem uporabljajo kooperacijo, vzo- rec od vsakega proizvoda pa pošljejo v Ljubljano. Sortni po- skusi se uporabljajo za uvrščanje v sortno listo in ob tem tudi kot dovoljenje za uporabo. Vendar pa je gojenje odvisno tudi od klimat- skih in mikroklimatskih vplivov. Pri uvedbi sort preizkušajo od tu- jih za tuje proizvajalce prvo odbi- ro sort, seveda s poprejšnjim te- stiranjem. SUŠA IN POSLEDICE Kot je povedala Zmajškova, so posledice suše vidne predv- sem na bučah, ki jim je priman- jkovalo zračne vlage, čeprav so imele dovolj zemeljske. V le- tošnjem letu so opazili tudi po- sledice močne pripeke, pridelek pa bo manjši po celotnem polju. Sicer pa v Selekcijskem centru pridelajo največ vrtnin, ob tem pa tudi poljščine in rože. Paleta vrtnin je zelo ob.sežna, saj imajo v.se, od fižola, paradižnika, zelja, korenčka, peteršilja in solate do mangolda, črnega korena in pa- tišonov. Pol površin imajo poseja- nih s poljščinami; med temi je več vrst trave, detelja, facelija, ki je namenjena za čebeljo pašo, imajo pa tudi proizvodnjo za repo, kole- rabo, proso in ajdo. V tem času so pričeli puliti fižol, mlatijo proso, zrela pa je že črna detelja in trva. V mrežniku, ki sa ga namesti- li v tem letu, so posejali radič, v naslednjem letu pa bodo posta- vili še dva. Ob tem so odstopili še prostor za aktifit, ki lovi in- sekte; s tem so vključeni v evropsko mrežo. TRGOVINA PTUJSKE SEMENARNE V prihodnje se bodo kar najbol- je potrudili, da bi lahko v svojih prostorih prodajali semena iz Se- Ickcijskega centra, vendar še niso našli primerne lokacije. Pozimi bodo poskušali proizvodnjo sadik v mrežniku, seveda za svoje potre- be, ob tem pa se pojavlajo še po- trebe po boljši mehanizaciji. Ku- pili .so tudi bližnji lovski dom kot podaljšek zemlji.šča. Povedali so, da dobro sodelujejo s Kmetijsko šolo, potekajo pa dogovori okrog prakse v Semenarni. Tatjana Mohorko V soboto je v ptujski begunski center prispela nova pošiljka pomoči. Pripeljali so jo Zdrav- nik' brez meja — organizacija, ki prostovoljno opravlja humanitarno delo za begunce. Kot je povedala Monike Debois, odgovorna za pripeljano pošiljko, bodo v prihodnjem konvoju pri- peljali še pomoč za Hrvatsko, Ma- kedonijo in Bosno, težave pa so s Srbijo, saj zanjo velja emhargo. V konvoju, ki so ga pripeljali na Ptuj, je 140 kilogramov zdravil po specifikaciji, 3700 kilogramov živil, higiensko blago, oblačila, obutev, šolske potrebščine, igrače, posteljni vložki in rjuhe ter elek- trični kuhalnik. Monike je obljubi- la, da bodo podobno pomoč, na Ptuj pripeljali šc pred zimo, v sep- tembru, oktobru in novembru pa bodo pomoč za vse begunske cen- tre v Sloveniji delili v Ljubljani. Septembra bodo dobili denar od Evropske skupnosti, nadaljevali pa bodo zbiranje prostovoljnih prispevkov v povezavi z drugimi organizacijami in Združenimi na- rodi, je šc dodala Monike. V zbirnem centru so povedali, da vsega pripeljanega blaga niso mogli uskladiščiti v saniein centru, saj jim primanjkuje prostora, zato so preosta- li del odpeljali v občinska skladišča v Kidričevo. Kol so povedali, je bilo kar precej te/av na mejnem prehodu Šentilj, predv.sem zaradi pošiljke zdravil, vendar so jih s skupnimi močmi le uspeli rešiti po nekaj ilnch. V centru so poskrbeli tudi /a za- bavo in rekreacijo otrok. Organizi- rali so i/lct v Maribor in l.ogarsko dolino, kljiih počitniškemu času pa so rodno potekali tečaji slovenskega jezika. Povedali so, da so že dobili ilopis 7 Ministrstva za šolsto. kjer predlagajo, da naj bi tudi v prihod- njem šolskem letu organizirali reden pouk na Osnovni šoli Ivana Spole- naka. Končne odločitve o tem še ni- majo, oddali pa so tudi prošnje za izobraževanje srednješolcev. Tatjana Mohorko Pomoč beguncem še zmeraj prihaja — tokrat iz Belgije. Foto: JOS TEDNIK TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja Zavod za radijsko in časopisno dejavnost RADIO-TEDNIK PTUJ. UREDNIŠTVO: Franc Lačen (direktor in glavni urednik), Ludvik Kotar (odgovorni urednik), Jože Šmigoc (pomočnik odgovorne- ga urednika in lektor), Jože Bračič, Ivo dani, Majda Goznik, Darja Lukman-Žunec, Martin Ozmec, Marija Slodnjak, Vida Topolovec, Nataša Vodušek in Milena Zupanič (novinarji). TEHNIČNO UREJANJE: ATS Irena Fijan, telefon 776 335. PROPAGANDA: Oliver Težak, telefon 776-207. Naslov: RADIO-TEDNIK. Raičeva 6, 62250 Ptuj, p.p. 99 telefon (062) 771-226 • telefaks (062) 771-223. Celoletna naročnina 3.120 tolarjev • za tujino 6.240 tolarjev ŽIRO RAČUN PRI SDK PTUJ: 52400-603-31023. Po mnenju Ministrstva za informiranje Republike Slovenije šte- vilka 23/58-92 z dne 12. 2. 1992 se šteje Tednik za izdelek in- formativnega značaja iz 13. točke tarifne številka 3, za katerega se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Tisk: GZP Mariborski tisk, Maribor Po izgubi delovnih mes! še selitev proizvodnje? v ptujski Tovarni malih elektromotorjev na Hregu je lani delalo 98 delavcev, letos pa jih je le še 55, saj so preostale določili kot trajne presežke in jim bo delovno razmerja prenehalo še letošnjo jesen. Tudi tistim, ki so ostali, se ne obeta nič rožnatega, še pose. hej pa so zaskrbljeni zaradi zadnjih dogodkov: upravni odbor Klektrokovine, katere večinski lastnik je /aradi zadolženosti Kreditna Manka Maribor, se je odločil za izdela- vo načrta poteka in možnosti prenosa tehnologije iz ptujskega obrata v Maribor. 1*0 odločni akciji delavcev, organiziranih v Svobodnih sindikatih, se sicer zdi, da je navar- nost mimo, vendar delavci tega ne verjamejo in so na zboru med drugim sprejeli sklep, da bodo stroje pred morebitno selitvijo zavarovali. Najbolj je delavce vznemirilo, ko so v sredini avgusta po tele- faksu prejeli sklepe upravnega odbora r.lektrokovine. Kar v prvi točki je pisalo, da morajo stro- kovnjaki preučiti možnost za pre- selitev tehnologije iz Ptuja v Ma- ribor, kmalu za tem pa so v tovar- no prišli popisovat inventar in si ogledovat stroje še strokovnjaki iz Maribora. Delavci so se orga- nizirali, sklicali zbor in sklenili, da želijo izvedeti, kaj se dogaja, in da strojev ne bodo pustili pre- seliti. Z odgovornimi so se njiho- vi predstavniki sestali minulo sre- do, ko so prišli direktor Elektro- kovine Murat Dedič, predstavniki KBM in območne organizacije Svobodnih sindikatov. Sestanek je izzvenel kot pomiritev, čeprav so delavci še naprej nezaupljivi. O tem predsednik Svobodnih sindikatov v podjetju Janez Mat- jašič pripoveduje: "Do zbora de- lavcev je prišlo zaradi telefaksa, ki smo ga dobili 17. avgusta od go.spoda Murata Dediča. V prvem odstavku je pisalo, da morajo iz- delati terminski načrt prenosa teh- nologije iz Ptuja v Maribor, in to nas je najbolj vznemirilo. Takoj smo se sestali, sestavili dopis in ga poslali KBM, direktorju in Ma- riji Petek Verdev, ki v upravnem odboru zastopa delavce Elektroko- vine. Na pobudo sindikata smo tu- di sklicali sestanek z vodstvom. Odgovorov, s katerimi bi bili za- dovoljni, nismo dobili. Kot nam je povedal Murat Dedič, je Elektro- kovina v rokah KBM zaradi za- dolženosti. Na tem sestanku smo proučili vse zahteve zbora delav- cev; direktorje vsebino sprejetega sporočila zanikal in zatrdil, da so imeli v mislih zemljišče na Ro- gozniški cesti in ne prodaje objek- ta, v katerem delamo. Obljubil nam je celo poilporo in pomoč pri zadržanju sedanje proizvodnje. Tudi direktor našega obrata Bruno Korošec nam je zagotovil, da se bo zavzel za delovna mesta, za ljudi, ki bi radi delali, iii pri tem ima vso našo podporo. Že 25 let obstaja ta obrat in želimo si, da bi lahko še naprej delali in služili za svoje družine in otroke." Bruno Koro.šec, direktor obrata Mali elektromotorji, pa nam jc o nevarnosti, da bi obrat preselili v Maribor, dejal: "Me- nim, da je nevarnost realna, ker izvajalno del mariborskega pro- grama in tam imajo presežek kapacitet, primanjkuje pa jiin dela. Nevarnost je realna predv- sem iz ekonomskih in tehničnih vzrokov, vse pa je odvisno od KBM, kako se bo odločila na osnovi analiz. Na Ptuju je prišlo z razpadom jugoslovanskega trga do pomanjkanja dela, s pro- dorom v tujino pa imamo zad- nje čase zaraili recesije veliko težav in tudi naši izdelki so ne- konkurenčni. V tujini padajo ce- ne motorjev, tako da težko kon- kuriramo. Vse pa je odvisno od tega, ali bomo lahko pridobili program, ki bo lastnike pre- pričal, da lahko obrat nadaljuje svoje delo. Tradicija je 25-letna in škoda bi bilo, če bi obrat za- prli in s tem delavcem onemo- gočili delo in zaslužek." Do torka upravni odbor Elek- trokovine o zahtevah delavcev glede ptujskega obrata še ni sklepal, delavci pa so nam za- gotovili, da bodo morebitno se- litev strojev in opreme pre- prečili z vsemi sredstvi. Darja Lukman Zunec Zaenkrat delo v obratu Mali motorji še imajo. Foto: OM Organizatorji in razstavljale! zailovciljni, o aferi v parlamentu 31. mednarodni kmetijsko-živil- ski sejem so v nedeljo zaprli. Med- tem ko so organizatorji z mislimi in prvimi dejanji že pri organizaciji .sejemskih prireditev v prihodnjem letu, bo letošnji sejem Se nekaj časa odmeval v strokovnih in vse kaže tudi v političnih krogih. Afera z ihanskimi prašiči naj bi menila našla mesto v slovenskem parla- mentu. Tako napovedujejo prizade- li zasebni prašičerejci, ogorčeni nad ravnanjem Farme Ihan in neo dločnostjo kmetijskega jninisira. Paiiameiu sicer ni mesto za razčiščevanje strokovnih nesogla- sij, o neučinkovitosti pravne države pa že lahko pove svoje mnenje. Čeprav je bila afera medijsko aktualna samo prve dni sejma, so med ljudmi še vedno prisotna ra- zlična mnenja o njenih koreninah. Govori se o verjetnosti, da je nek- do tako želel škoditi dobremu imenu sejma, drugi menijo, da gre za posledico nasprotij meil zaseb- no in družbeno farmsko prašičere- jo, tretji, da gre za prepir znotraj stroke, in četrti, da je vse skupaj politično začinjeno, nekako pod- taknjeno kmetijskemu ministru, ki ni pri srcu prav vsem kmetijsko- političnim akterjem. Vsemu navkljub pa je 31. se- jemska prireditev v (jornji Radgo- ni po uspehu nad vsemi dosedanji- mi tako po številu razstavljalcev kot po kakovosti razstavljenega blaga. Izpad velikih razstavljalcev kmetijske mehanizacije iz bivše Jugoslavije je uspešno nadomesti- la vrsta manjših podjetij, pestrost ponudbe je bila prisotna tudi na vseh drugih področjih. Sejem so obiskali številni domači in tuji po- litični ter gospodarski predstavni- ki, ugodno .so ga ocenili tudi pred- stavniki velikih slovenskih in evropskih sejinov. V devetih se- jeinskih dneh ie bilo 33 strokov- nih srečanj — okroglih iniz in simpozijev. Sejem seje torej uvel- javil kol priložnost za shod stro- kovnjakov in izmenjavo izkušenj. Ne nazadnje je pomemben še po- datek, daje sejem obiskalo 15{),ti- soč obiskovalcev. To je kljub vročini v prvih in deževju v zad- njih sejemskih dneh toliko kol lani in precej več kot leta '91. Na sejmu je cvetela trgovina, mnogi kupci .so izkoristili sejem- ske popuste. Da so Gornjo Radgo- no obiskali tudi bogati ljudje, po- trjuje podatek o velikem številu prodanih avtomobilov boljših znamk. Tržili so tudi gostinci, ki so za razliko od trgovcev cene na- vili, kljub temu pa uspešno prazni- li žepe žejnih obiskovalcev. Gor- nja Radgona si je po sejmu prav gotovo oddahnila, saj je bilo življenje devet sejemskih dni v tem mestu precej naporno, tudi mestna infrasti uktura je bila na ro- bu svoje zmogljivosti. JB — 2. SEPTEMBER 1993 POROČAMO, KOMENTIRAMO — 3 sreča!vje ravnateljev šol in župnikov Vodstvo lenarške skupščine je pripravilo pogoNor z ravnatelji osnovnih šol in tamkajšnjimi župniki. Lenarški župan Jože Ški leč je povedal, da so se med Jrugim pogovarjali o lokalni sa- moupravi, govorili pa so tudi o uskladitvi urnikov in programov v novem šolskem letu. Umike naj hi uskladili tako, da bi lahko po- tekal verouk med tednom in bi otroci imeli sobote proste. Predstavniki v^cntija so se po- tlrobneje seznanili z novo lokalno samoupravo. Udeleženci so imeli enake poglede kot na nedavnem posvetovanju vodstva lenarške občinske skup.ščine, predstavnikov političnih strank in krajevnih skiipnosli. .Sedanja občina bi se razdelila na sedem manjših. Ljud- je se ne strinjajo, da bi se .sedanje krajevne skupnosti združevale v novo občino. Opozarjali pa .so, da je treba storiti vse potrebno, da bi državna uj^rava ostala ljudem čim bližje in da bi Lenart vendarle obdržal funkcijo upravega okraja. Župniki so izrazili željo, da bi /iipnišča rada dobila nazaj origi- nalno matične knjige. slaba ponudba lenarške tržnice f\)slaiici lenarške skupščine .so že večkrat omenili prohlenic v zvezi z mestno Uvnico. Menijo, da je la se- daj nepravilno izkoriščena in da bi morali na njej prodajati kmetje iz okoliških krajev. 'Indi sami smo večkrat opazili, da na Ir/nici ni mo- goče kupiti .sadja in zelenjave. S tržnico upravlja KS Lenart. Predseilnik krajevne skupnosti Ldi CJoloh je deja+, Ja med kmeti ni za- nimanja, da bi prodajali na tržnici. .Sedaj imajo na ra/polago osem stoj- nic in dogaja sc, da so največkrat sa mo polovično zaseilene. Na scilan- jeni prostoru ni ustrcznili sanitarnih pogojev, ila hi prodajali mleko in mlečne izdelke. Kmetovalci nočejo razumeti, tla inšpekcijske službe ne dovolijo prodaje takih izdelkov na običajnih stojnicah. Nekaj hranjavk občasno vseeno prodaja, predvsem ko si nabavljajo o/imnice. Lenart je nKilo mesto in veliko jih ima svoje vrtove. V mestu je tudi več trgovin, kjer lahko kupite svežo zelenjavo, jajca, sadje in druga živila, ki jih običajno proda- jajo na tržnici. Neupravičene pa so obtožbe, da kmetje nimajo prosto- ra, da bi svoje pridelke prodajali na lenarški tržnici, je sklenil Fuli (^olob. Marija Slodnjak "Ob sprejemanju občinskega proračuna za letos smo se odločili za gradnjo telovadnice do tretje gradbene faze. V resnici gre za športno dvorano s skupno povr- šino 1740 m-, Dela podjetje (Jra- dis iz Maribora. Ker se takšen objekt običajno v teh krajih gradi za skoraj I (K) let, bi ga bilo nespametno zaradi prihranka 'oskubiti'. Ocenjujemo, da tx) veljala celotna investicija brez opreme okoli 100 milijonov tolarjev," je pojasnil predsednik oinioškega izvršnega sveta Vili Trofenik. l'redračunska vrednost gradnje do tretje faze je slabih 43 milijonov tolarjev; od tega zagotavlja pro- račun tride.set, deset milijonov je iz samoprispevka krajevne skupnosti Ormož, skoraj tri milijone tolarjev pa je ostanek sredstev od gradnje osnovne .šole Hardek vključno z obrestmi na takratni ostanek. Pogodbeni rok za izgradnjo te- lovadnice do tretje gradbene faze je do kojica novembra in po nmen- ju Vilija Trofenika trenutno ni no- benih razlogov, da la rok ne bi bi- lo spoštovan. "Prihodnje leto želimo delo na- daljevali, vendar je vse skupaj po- trebno trezno presoditi in odgovor- no povedati, da je vse odvisno od finančnih možnosti. V prvi vrsti bo potrebno zagotoviti sredstva, ker gradimo brez vsakršnih kredi- tov. Ker pa trenutno ni mogoče ocenili proračunskih možnosti za prihodnje leto, ne bi mogel napo- vedali, kako bo. Normalno je, da je [Kitrebno objekt čimprej dogra- dili, s tem da se v prihodnosti računa poleg občinskega proraču- na, ki bo nosil glavnino stroškov, še na delež iz republike, o katerem se .še nismo dogovorili, ker mini- strstvo .šele pripravlja ustrezne programe za sofinanciranje gratl- nje osnovnošolskega prostora. Ker gradimo večjo dvorano oziroma telovadnico, j in vroče |jočitiiišk(» poletje se izteka. Za vami, draj^i šolarji, je že prvi dan novega šolskega leta. Predvsem "veterani" menijo, da je ta pač i/, letu v leto povsem enak, pa vendar je vsako leto drufjaee, nekaj novejia. Povsem drugače je s tistimi, ki so v teh dneh prvič pre- stopili prag "/aresne" šole. Skrbi jih, kako se hotlo ra/nmeli s sošolci in učiteljico, Iki prijaz- na / njimi in Jih imela rada. Razveseljiva novost v novem šolskem letu s(» počitnice, ki hudo odslej na "programu" kar petkrat. Prvič si boste lahko oddahnili v tako imenovanih jesenskih počitnicah, ki hodo tra- jale od 31. oktobra do 5. novembra. Novoletne zu vas niso več novost, trajale pa bodo kot že dve leti pop/ej od hožiča do i/teku n(»voletnih praznikov, (.'as zimskih počitnic ho odslej v fe- bruar|u. /a polovico slovenskdi šolarjev se bo- do le-te pričele IS. februarja, za drugo polovi- co pa teden dni kasneje. Zadnje počitnice pred velikimi poletnimi so prvomajske, ki se prične- jo 27. aprila in sklenejo ol> izteku prvomajskih počitnic. Med vsem, kar ste v minulih dneh hiteli ku- povati, so hHi tudi učbeniki, ki pa so mnogi /al pošli /elo zgodaj ter tako vam in staršem razgi- bali mirni počitniški ritem. Kakorkoli že, pouk se je pričel, in kljub te. mu da bodo v tem tednu učitelji še počitniško bolj prijazni in prizanesljivi, ho v prihodnjil] dneh potrebno že zaresno in zbrano delati. Mog<»če še nasvet: ko greste prek prehoda pešce, temeljit<» poglejte, ali je cesta prosta, in Jo šele nato ucvrite na drugo stran. \ ida 'lopolovoc Največja ormoška osnovna šola bo končno le imelo telovadnico. Foto: Š. Hozyan Število učencev v osnovnih šolah ormoške občine iz leta v leto upada. Tako je v začetku novega šolskem letu 1993/94 devet osnovnih šol v občini sprejelo samo 214 prvošolccv, vseh učencev pa bo 1917. Seve- da to ni dokončno število, do sredine septembra se bo spre- minjalo bodisi navzgor ali pa tudi navzdol. Najštevilčnejša je s 488 učenci in dvaindvajsetimi oddelki .še vedno osnovna Šola Ormož, sledi jr s 423 šolarji osnovna šola Mi- klavž s podružnico Kog in šolo Ivanjkovci, razporejenimi v 19 normalnih in dveh kombiniranih oddelkih, tretja po velikosti je osnovna šola Velika Nedelja, ki skupaj s podružnično šolo v Pod- goicih šteje 391 šolarjev, razpore- jenih v dvajsetih oddelkih. Šest- najst oddelkov in 301 učenca premore osnovna šola Tomaž, 239 in petnajst oddelkov pa osnovna šola Središče ob Dravi. Osnovna šola Stanka Vraza, šola s prilagojenim programom, šteje 44 učencev. Problematiko v zvezi z os- novnošolskim prostorom v or- moški občini zadnjih desetih letih uspešno rešujejo. Z denarjem, zbranim v dveh občinskih samo- prispevkih, ter z republiškimi sredstvi in pri.spevki ormoških podjetij so dogradili in adaptirali tri šole ter dve telovadnici in športno dvorano. Delno iinajo dvoizmenski pouk samo še na osnovnih .šolah Tomaž ter Ivan- jkovci, v avgustu letos pa .so pričeli gradnjo prcpotrebne telo- vadnice pri osnovni šoli Ormož. Vida Topolovec st^i*ii¥ lil vnziiikiiv Pričelo se je novo šolsko leto in z njim nove skrbi za starše jn njihovega otroka. Med njimi je prav gotovo tudi skrb za varen prihod v šolo ali vrtec in po končanem pouku ali prenehanju bivanja v vrtcu ponovno varna vrnitev domov. Zelo neodgovor- no bi ravnali, če bi varnost otrok na cesti prepustili zgolj naključju. Zato želimo starše opozoriti, da se skupno z otro- kom seznanijo z najugodnejšo in najvarnejšo potjo pri otrolvo- vem vsakodnevnem prihodu in odhodu v šolo ter iz nje. V vseh šolah obstajajo načrti varnih poti, izobešeni na vidnih mestih. Starši naj načrt skrbno pregledajo in izmed predlaganih varnih poti izberejo najvar- nejšo. Starši prvošolčkov se morajo zavedati, da otrok še ni povsem sposoben dojeli nevarnosti, ki jim je izpostavljen na cesti. V začetku šolskega leta naj ga odrasli spremljajo in nadzoruje- jo, ker ga bodo le tako lahko na- vadili, da bo uporabljal najvar- nejšo pol, s sprotnim opozarjan- jem in nasveti pa ga bodo obva- rovali nevarnosti. Naj vas spomnimo še na ru- meno rutico, ki jo morajo učen- ci prvih razredov in tnale šole obvezno nositi, ob zmanjšani vidljivosti pa tudi kresničko. Otroci, ki obiskujejo vrtec, morajo imeti na poti do njega in domov obvezno spremstvo. odgovornost voznikov za varnost otrok čeprav vozniki menijo, da jih varuje "pločevinasti oklep," so po številu žrtev na pesli pred peščci. Vzrokov ne spieje, iskali pri drugih udeležencih v prome- tu, temveč v svojem malomar- nem, večinoma objestnem in neodgovornem obnašanju in ravnanju. Seveda vsega tega ne moreino posploševati, vendar so dejstva dokazana. Prav zaradi tega naj bodo še pozornejši na majhne pešče — otroke, posebej .še ob začetku šolskega leta, ko jc marsikateri otrok zaradi dolgih počitnic ne- koliko "pozabil" na nevarnosti, ki ga čakajo na cesti. Če se bo- do vozniki temeljiteje seznanili z reagiranjem oirok, lahko veli- ko prispevajo k njegovi večji varnosti. Dober voznik vozi vselej ta- ko, da je sposoben nesrečo pre- prečiti in vozilo ustaviti ne gle- de na predpise, pravila in napa- ke, ki jih napravijo drugi ude- leženci v prometu. ** * Sestavek su pripravili v Sve- tu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ohčine Or- mož. Vsem udeležencem, pose- bej otrokom želijo čim var- nejšo hojo v šolo ter vrtec, voznikom pa varno vožnjo. Tudi v ptujski občini se v letošnjem šolskem srečujejo z manjšim številom osnovnošoleev. Kar za 6S jih je manj od lanskega leta, takšno zmanjšanje števila otrok pa pričakujejo ponovno čez tri leta. 17 osnovnih šol in 1 I podružnic v ptujski občini je letos sprejelo 887 prvošolcev (lani 965). Daleč najštevilčnej.še so še vedno tri me- stne šole Olga Meglič, Ljudski vrt in Mladika, kjer je tudi največje število učencev na oddelek. Sledi- jo Markovci, Kidričevo, Gorišni- ca, Dornava, Breg, Videm pri Ptu- ju, Majšperk in druge. V ptujski občini poteka v mno- gih šolah pouk še vedno dvoiz- mensko, najbolj značilno pa je to za šolo Ljudski vrt, kjer imajo dvoizmenski pouk od I. do 8. ra- zreda. V drugih šolah (Cirkulane, Zavrč, Gorišnica, Ilajdina, Graje- na, Majšperk, Olga Meglič in Po- dlehnik) pa poteka dvoizmenski pouk bodisi samo v nekaj razredih ali celotni nižji stopnji. Poseben primer je osnovna šola Videm, kjer poteka tudi največja osnovnošolska investicija. Učenci višje stopnje se botlo nekaj časa vo- zili popoldan v Leskovec, učenci nižje stopnje pa bodo imeli pouk po raznih večjih prostorih v Vidmu. Stanje se bo deloma izboljšalo (vsaj prevažati se jim ne bo treba in so seliti po Viilmu, dvoizmenski pouk pa bo zaenkrat še ostal), ko bo do- grajen prizidek, to pa naj bi bilo 1. decembra letos. Prvi rok za njegovo izgradnjo je bil sicer 18. oktober, vendar so ga zaiadi težav pri finan- ciranju morali odložiti na kasnejši čas. Dukončiio btnlo pri tej šoli prešli na enoizmenski pouk šele ta- krat, ko bo v celoti adaptirana in urejena stara šolska stavba. Vida Tt)polovcc Dela pri šoli v Vidmu še ne bodo tako hitro končana. Foto: J. Bračič Upadanje števila osnovnošol- cev je prisotno tudi v bistriški občini, saj ugotavljajo, daje vsa- ko leto v njihovih osnovnih šolah za srednje velik razred tnaiij otrok. Kot smo izvedeli na občin- skem sekretaiiatu za družbene dejavnosti, je tako v zadnjih dva- najstih letih v občini za okoli 400 šoloobveznih otrok tnanj. Deset osnovnih sol Jc v začet- ku letošnjega šolskega leta spre- jelo 434 prvošolcev. Tej številki se približuje tudi število učen- cev v vseh drugih razredih. Daleč najštevilčnejša jc še ved- no osnovna šola Slovenska Bistri- ca, ki šteje skupaj s podružnično šolo Zgornja Ložnica 1315 šolar- jev, razporejenih v 49 oddelkih, in še šest oddelkov podaljšanega bi- vanja. Druga številčno naj- močnejša je s 504 učenci osnovna šola Oplotnica s poilružnicama Prihova in Kclvlj, kjer so poleg 26 'normalnih" oddelkov še trije kombinirani. Sledijo osnovna šola Poljčane s 472 učenci. Spodnja Polskava, kjer Je sku- paj s podružničnima šolama Zgornja Polskava in Pragersko 434 " šolaijev, Makole 260, Črešnjevec 183, Laporje 152, Šmanno na Pohoiju 130, Tinje 94 ter osnovna šola s prilagoje- nitn programom 81 šolarjev. Tudi v slovenjebistriški obči- ni so v minulih letih s pomočjo zbranih sredstev občinskih sa- moprispevkov in republiških vi- rov uspeli urediti vprašanje osnovnošolskega prostora. Lan- sko leto so dogradili učilnice pri osnovni šoli Makole, letos pa na Črešnjevcu, kjer so ob ostrešju uspeli dograditi še štiri učilnice s spremljajočimi pro- stori. Tako je tudi ta šola prešla (zadnja v občini) na enoizmen- ski pouk. Vida Topolovec Podružnična šola Ložnica, kjer je že sedaj število učencev večje kot v šoli na Tinju. Foto: VT Za yčberiike veliko denarja Tudi letošnje šolsko leto se je začelo z lovom za potrebni- mi učbeniki ter drugimi šolskimi potrebščinami. Starše nabava učbenikov stane veliko denarja in živcev. Letos je pri učbenikih za os- novno in srednje" šole malo več reda, saj Je Ministrstvo za šol- stvo predpisalo in pravočasno izdalo katalog učbenikov, de- lovnih zvezkov, priročnikov in drugega didaktičnega gradiva. Učitelji so se morali že spomla- di odločiti, kaj bodo uporabljali v novein šolskem letu, ter o tem še pred slovesom od starega ob- vestiti vse starše. Katalog Je bil natisnjen tako, da je bila vsaka stran v nJem pripravljena kot ustrezen "formular", ki Je pre- prosto fotokopiran, staršem pa Je služil kot povsem Ja^no navo- dilo za nakup učbenikov in de- lovnih zvezkov. Letos .še nismo tako daleč, da bi starši lahko tudi zvezke kupovali po smotrnem spisku. Zato bo nadv- se tlobr(xloŠla stamlarelizacija zvez- kov, ki jih bodo otroci uporabljali v prihodnje v Šoli, saj gre za stand- ardizacijo zvezkov za osnovno šolo. Standardi .so že pripravljeni, le preveriti Jih je .še potrebno. Tako v šolskem letu 1994/95 tu- di na tem potiročju ne bo več anar- hije in bodo vsi otroci imeli enake ZNezke, Tak sistem imajo tudi v vseh zahodnih državah. Samo tisto, kar Je v katalogu obvezno, stane starše ogromno de- naija. Obvezni učbeniki in delovni zvivki brez dodatnega in pripo- ročenega gradiva staneji: za učen- l o v o.snovnih šolah: v prvem ra- zredu 1;).228 tolarjev, za drugi ra- zred 7.530 i.larjev, tretji razred 8.70(: tolarjev, za četrti razred imna/ija, Kmetijska šola, Poklicna elektro in strojna šola ter Tehniška elektro in strojna šola. Učencem, ki prihajajo v pre- težni iriori iz ptujske in or- nioške, se pridružujejo tudi iz ohčin Slovenska Bistrica, Le- nart in celo iz Ljutomera. Zara- di velikega šte\ila učencev po- teka pouk v dveh izmenah. KMETIJSKA ŠOLA Z novim šolskim letom imajo v I. letniku dva otidelka za kmetijske tehnike, vendar sc je prijavilo precej manj učencev, kot je bilo prostih mest. Na šoli mislijo tudi na tiste kmečke fan- te, ki ostajajo doma na kmetijah ali pa se želijo kasneje zaposliti v kmetijski dejavnosti. Razpisa- li so 30 prostih mest za oddelek triletne poklicne šole, smer pol- jedelec — živinorejec, žal pa se jih je prijavilo saino 20. V novem šolskem letu prične- jo nov triletni program poklicne šole za kntctovalke — gospo- dinje. V pretežni meri je šolanje namenjeno dekletom, zlasti ti- stim, ki nameravajo ostati doma in se želijo na kmetiji ukvarjati s kakšno dopolnilno dejavnostjo (s kmečkim turizinom ali po- dobnim.) Kmetijska šola v Ptuju je z novim šolskim letom pričela edina v slovenskem prostoru nadaljevalni program za kmetij- ske tehnike. Program so imeno- vali kar 3 -f- 2. Po končani trilet- ni poklicni šoli nadaljujejo učenci šolanje še dve leti in si tako pridobijo poklic kmetijski tehnik. V program se vključuje- jo listi učenci, ki so v Ptuju obi- skovali poklicno šolo za kmeto- valce. Tudi za ta program so razpisali 30 prostih mest, prija- vilo se jih je 20. "Podatki o vpisu niso zavi- dljivi, govorijo pa o položaju in slabostih, ki prevladujejo v tej gospodarski panogi," je menil o tej problematiki ravnatelj Kme- tijske šole mag. Vlado Korošec. Šolo želijo narediti učencem prijazno in zanimivo in že nekaj let se trudijo z raznimi dopol- nilnimi učnimi programi, kjer bi sc učenci ob rednem izo- braževanju usposobili še za eno dopolnilno dejavnost, ki je te- sno vezana na kmetijstvo, pre- delavo kmetijskih pridelkov ali pa s kakšno storitveno dejavno- stjo. Po mnenju ravnatelja bi bi- lo najpametneje oblikovati dvo- poklicno Kmetijsko šolo. ker so kmetije na našem območju ma- jhne in ne omogočajo dovolj za- služka. POKLICNA ELEKTRO IN STROJNA ŠOLA Na tej poklicni šoli imajo dve- in triletne usmeritve. "V dvelet- nem šolanju izvajamo program obdelovalca kovin v normalnem izobraževanju in v drugem letniku v prilagojenem programu, namen- jenem učencem, ki so prišli iz .šole s prilagojenim programom. Po končanem dveletnem Šolanju do- bijo učenci naziv obdelovalec ko- vin in so usposobljeni za manj zahtevna dela v strojništvu. V triletnih programih pa izvaja- mo v strojništvu program obliko- valec kovin, kamor sodijo poklici strugar, rezkalec, orodjar in brusi- lec, program preoblikovalec in spajalee kovin, kamor sodijo po- klici konstrukcijski ključavničar. I varilec, avtoklepar in klepar, pro- I gram mehanik vozil in voznih sredstev, kamor .sodi avtomehanik. Tu izvajamo program posebej .Še za obrtnike, ki je organiziran ek- sperimentalno in v bistvu pomeni novo kvaliteto v pt)klicnem izo- braževanju, kjer je več praktične- ga pouka, in iztekajoči program strojni mehanik. V elektrostroki izvajamo pro- gram elektrikar elektronik in elek- trikar energetik. Tc) so programi, ki so za mlade zelo zanimivi in se vanje radi vpisujejo. V letošnjem letu smo uvedli še nov program. Po poklicni šoli smo boljše učence vpisali v program strojni tehnik, ki ga imenujemo 3-1-2. Tako dobi- jo po Se dvoletnem šolanju naziv stojni tehnik in s tem peto stopnjo izobrazbe. Letos imamo en odde- lek in zanimanje zanj je bilo pre- cejšnje. V tem programu .se bo- doči stojni tehniki poleg poglo- bljenih teoretičnih vsebin seznani- jo tudi z znanji s področja podjet- ništva in so tako pripravljeni za samostojno delo v obrtništvu in malih podjetjih, kar je do neke mere prihodnost Slovenije," je predstavil programe svoje šole ravnatelj Milan Cimerman. Vpis v dveletne programe je kar zadovolji\, enako tudi v triletno šolo za avtomehanike in elektri- karje elektronike. Manjši pa je vpis v klasične programe kovinar- stva (oblikovalci, preoblikovalci in spajalci kovin), kar je odsev krize na področju strojništva in kovinskopredelovalne industrije celotnega Podravja. Vsako leto poskušajo zagotoviti tudi najboljše materialne razmere za delo na poklicni šoli, kjer se zahteva najboljša oprema za ob- vladovanje učne tehnologije in za znanje, ki je potrebno za poklic. TEHNIŠKA ELEKTRO IN STROJNA ŠOLA "V letošnjem .šolskem letu smo pri.stopili k delni reorganizaciji, ki pa je samo noiianjega značaja. To je združevanje na poklicni ravni dve- in triletnih izobraževanj ter štiriletnih — tehniških usmeritev, pri čemer smo združili Tehniško strojno in elektro šolo. Ti programi se pri nekaterih strokovnih predme- tih nekoliko prepletajo po vsebinah, tako da je možno skupno oprem- ljanje obeh usmeritev na elektro- in strojni šoli, pri čemer bomo dali prednost razvoju elektrošole. ker je vpis v to usmeritev narastel, predv- sem na področju elektronike. V ta namen moramo v čim krajšem času opremiti nekatere laboratorije. Drugi razlog, zakaj smo združili ti dve šoli, pa je postopno uvajan- je lako imenovanih tehničnih gim- nazij kot pripravljalnic za tehniške fakultete. Dijaki iz tehniške gim- nazije bodo opravljali maturo in tako bodo imeli vse možnosti vpi- sa na tehniške fakultete brez spre- jemnih izpitov. V tehniški šoli je novost matu- ra. Letos imamo v tretjem letniku dve paralel ki za maturo, po en od- delek strojnih in elektrotehnikov. Matura se razlikuje po številu iz- pitov, tako da -imajo tehniki kol dodatni izpit fiziko in en izpit iz stroke, kar bo skupaj pet izpitov," je predstavil program Tehniške elektro in strojne šole ravnatelj Branko Kumer. EKONOMSKA ŠOLA Ob že ustaljenih programih, ki so značilni za likonomsko šolo, so letos uvedli program podjetniške- ga poslovanja. "Gre za nov program četrte in pete zahievnostne stopnje, ki ga je sprejel Strokovni svet Republike Slovenije za vzgojo in izobraže- vanje 27. maja letos. Program od- pira nove možnosti izobraževanja za potrebe operativnega podjet- niškega poslovanja v sobobnih po- gojih tržnega gospodarstva za ma- la in srednja podjetja, kjer pač ni velike delitve dela. Od tega atrak- tivnega programa pričakujemo po- krivanje potreb po tovrstnem ka- dru pri malih in zasebnih podjet- jih, ki se pojavljajo v našem no- vem tržnem sistemu. Tako bi s tem programom izobrazili poslov- ne tajnike, jim privzgojili podjet- niške sposobnosti za dobro orga- nizacijo in prisluhnili potrebam trga. Udeležence te oblike izo- braževanja bi usposobili za prak- tične, operativne, komercialne in računovodske posle, usposobljeni bi bili za učinkovito in kulturno komuniciranje v slovenskem in tu- jih jezikih. Program je zasnovan za triletno poklicno izobraževanje z možno- stjo nadaljevanja dveh let, kar po- meni, da bi .se utieleženec po uspešno končanem triletnem pro- gramu vpisal še za dve leti in bi ta- ko končal petletno strokovno šolo. Koncept je vzet po italijanskem eksperimentalnem projektu za po- klicno šolstvo na področju eko- nomske usmeritve, ki ga v Gorici izvajajo že četrto leto," je poveda- la ravnateljica Ekonomske šole Branka Kampl. GIMNAZIJA_ "Naš Srednješolski center in Srednja tehniška šola iz Nove Go- rice sta vključena v projekt ME- DIOTEKA, kar pomeni, da se vključujeta v pedagoški proces razvoja avdiovizualnega študija, knjižnice in računalniškega centra, pri čemer je SSC nosilec razvoja tega procesa v Sloveniji. S knjiž- nico pa že dalj časa sodelujemo v projektu ŠOLNICA. V gimnaziji je poudarek v pripra- vah na poskusno maturo in kasneje na maturo v vseh letnikih. Ptujska gimnazija je tudi ena redkih št)l v Sloveniji, ki vsako leto .sodeluje v natečaju za meduartxlno maturo. Ker se bliža 125-letnica ptujske gimnazije, razmišljamo o zborniku, priložnostnih razstavah, spremlja- jočih dejavnostih, literarnih veče- rih, skratka radi bi povezali delo nekdanjih in sedanjih gimnazijcev, profesorjev in dijakov v enoletno proslavljanje, ki bo svoj vrhunec doseglo prihodnjo jesen," smo izve- deli od ravnateljice SŠC in Gimna- zije Mete Puklavec. Ker je letos na S.ŠC precejšnja gneča, okoli 3000 dijakov, smo jo vprašali, kako bo s prostorom v njihovi telovadnici. "V letošnjem letu se jc povečal obseg peda- goških ur pri telesni vzgoji, prav tako pa imamo tudi večje število oddelkov, zato smo imeli kar pre- cej zapletov s prostimi termini v telovadnici. Vendar računamo, da se bomo s pomočjo občinskega izvršnega sveta s športniki ustrez- no pogovorili in bomo lahko telo- vadili v teh prostorih, tako da bo- do lahko imeli učenci vsaj za silo normalen urnik. Zapleti s telovad- bo namreč izredno poslabšajo kva- liteto življenja ndadih in menim, da smo starejši dolžni storiti vse, da bodo dobili prostor za vadbo," je dodala ravnateljica SŠC Ptuj. Vida To|Kilo\ ec Kep iisiP^ca ns psoiia... Nemo, da nesreča nikoli ne počiva. Tudi najprevidnejšim se dofiajajo ne/;.jode na poti v šolo, v šoli, med prostim časom, na igrišču itd..Z novim šolskim letom lahko svoje otio- ke tudi ustrezno zavarujete. Za\ art)valnica nezgod sicer ne more preprečiti, lahko pa s primernim denarnim nadomesti- lom ublaži vsaj materialne stroške. Starši lahko zavarujete svoje otroke pri različnih zavarovalni- cah. V Ptuju imata na primer svoje poslovalnice Za\arovalni- ca Triglav in Zavarovalnica Ma- ribor. Tudi letos bi)do zavarovalnice izvedle akcijo s pomočjo pri- stopnih izjav, ki jih bodo dobili učenci v svoji št)li. Zavarovanje vključuje invalidnost, stroške v primeru izgube življenja zaradi nezgode in dnevno odšokdnino. Tudi v letošnjem letu omo- gočajo zavarovalnice plačilo za- varovalne premije v oktobru, čeprav se prične jamstvo zava- r(walnicc z dnem, ko učenec od- da podpisano pristopno izjavo, ki traja eno šolsko leto, vključ- no s pc>čitnicami. Tako bodo staršem olajšali septembrske stroške. M. Slodnjak feo |ezilii¥ znaš, ¥eo {ilavncni Jezikovne tečaje," smo dobili odj^ovor pri ljudskih univerzah v Ptuju, Lenartu, Slovenski liistrici iu Ormožu iia vprašanje, kaj so v novem šolskem letu pripravili za šolarje iii dijake osnovnih iu srednjih šol na svojem ol)nu)eju. \ l'tujii so poveilali, da bodo or- ganizirali tečaje angleškega jezika predvsem za zunanje šole po pre- dhodnem dogovoru z njimi. \ Ormožu pripravljajo oil vrtca ilalje tečaje nemškega in angleškega je/ika, za učence višjih razredov osnovnih .št)l ter /a srednješolce pa lečaj latinskega jezika, astronomije in asirt)logije. Tudi sl<»venjebistriška ljudska univerza pripravlja od vrtca dalje tečaje nemškega in angleškega je- zika, veliko zanimanja je tudi za italijanščino. Za osnovnošolce in srednješolce organizirajo še tečaje računalništva. Ob tem vpisujejo dekleta, mlaj- ša od 18 let, ki so uspešno končala vsaj šest razredov osnovne šole, v dveletno šolo za pomožne Šivilje. Nekoliko skromnejša na (em po- dročju je ponudba Ljudske univerze Lenart: za osnovnošolce nameravajo v novem šolskem letn organizirali samo tečaje nemškega je/ika. Dotla- li pa so še, da nas bodo o vseh novih načrtih sprotno obveščali Vida Topolovec Vstop v šolo — pomemben dogodek za vsakega otroka Vstop v šolo je svojevrstna prelomnica v otrokovem ži\ljenju, korak, s katerim se ločuje od staršev. Začenja se dejavnost, v kateri ho nu)ral samostojno delati in nastopa- ti, ol)vladati veliko znanja in veščin. Prevzeti l)o nu)ral nove, resnejše obveznosti, odgo- vornosti, p(»(irediti se ho moral zahtevam razredne skupnosti. Na vse to pa ga morajo starši pri- pravili. Kljub temu da slarši tožijo, da jim primanjkuje, časa se morajo po- truditi. da čas, ki ga posvetijo otro- kom, preživijo kvalileino. Veliko naj se z otrokom pogovarjajo in že prej naj vzpostavijo pristne ulnose. Že pri prvošolčku morajo gradili na zaupan- ju. Starši .se morajo zavedali, da se igra s šolo ne konč;i in mnogi slarši s šolo grozijo. To na šolarja zelo nega- tivno vpliva in šola se mu laliko za- meri, še preden je vstopil v njo. Otroci se meti seboj zelo razlikuje- jo, zato tudi sprejemajte vsakega oiroka po svoje. Ne ozirajte .se na so- sedovega sina in ne primerjajte ga s svojim. Nekateri potrebujejo več po- moči pri domačih nalogah, neposred- no kontrolo, reden nadzor, drugi pa imajo boljše delovne navade in so bolj samodisciplinirani. Vendar pa mora vsak otrok čutili, da se starši za- nimajo zanj in za njegov uspeh. Zato, dragi slarši, naj vam nikoli ne zman- jka časa za svojega oiroka, tudi če obiskuje višji razred in sc vam zdi, da nc potrebuje več vaše pomoči. integrirani pouk — nov koncept šolanja Integracija pouka je si)U)šcn naziv za didaktičen koncept, ki se pojavlja v raznih variantah ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja. Usmerjena je k tesnemu medsebojnemu vsebinske- mu in organizacijskemu povezovan- ju ra/ličnih sestavin učnega procesa. V ptujski občini so v lanskem šol- skem letu izvajali integriran pouk med drugim v Osnovni Soli Olge Meglič na Piuju. Zato nam je nekaj o i/kušiijah povedahi pedagoginja Ingrid Kac-Korunič: "V integrirani pouk so na naši šoli zajeli Irije od- delki prvih razredov. [:n odticlek je vključen kot vzorčni oddelek pod vodstvom Zavoda RS za šolstvo. Naše učiteljice so poskušale takšen način delu že pred dvema letoma in so bile uspešne. Izkušnje pri delu so jih pripeljale do novega načina dela in do drugačnega pristopa do t)lrok. Za uvajanje novega koncepta pou- ka govore poleg psiholoških in pe- dagoških osnov tudi praktični razlo- gi in izkušnje. I/kazalo se jc, da brez limskega dela, izobraževanja, velike prizadevnosti, iskanja novih poti, odgovornosti, pod|5ore vodstva nc bi bilo možno tako popolno izva- jali pedagoškega dela. Učiteljice iz- delajo tedenske priprave, sledi še dnevna priprava, pri vsem tem pa imajo aktivno vlogo tudi učenci. Veliko pouka sc izvaja v naravi — izkustveno učenje. Pri integrira- nem pouku je vključenih veliko di- daktičnih iger, poudarek jc na kvali- teti dela, otroci puščajo šolske po- irebščine v šoli, sami prinašajo v šolo ustrezne materiale. Učenci pri delu ne poznajo .šolskega zvonca, pouk velikokrat poteka na blazinah, veliko je gibalnih vaj ... Naloge v šoli in doma so prilagoje- ne glede na predznanje in sposobnosti učencev. Pri ilelu je poutlarjeno tesno sodelovanje s starši, ki otroke spod- bujaji) jim pt)magajo z nasveti. Starši in učitelji opažajo, da siroei radi lu)dijo v šolo, .so vedoželjni, sa- mostojnejši, /najilejo se v siluacijah in /najo poiskali ustrezne materiale, so aklivni, imajo bogatejši besedni zaklad, nimaji) treme, otroci pa so tu- di bolj živahni." Sklenila je z mislijo, tla se na Soli iruilijo in zavzemaji.), da bi vzgojnoi/bražcvalno delo čimbolj pribli/aii učencem z željo, da bi bili v šoli zadovt)ljni in us|x;šni. podaljšano opismenjevanje Zadii)i dve leli so v nekaterih šolah /aceli izva|aii program po- daljšanega opismenjevanja. Po pro- gramu učenje tiskanih črk poteka v prvem polletju L razreila in učenci lahko preberejo katerokoli besedilo, izrazijo vsako misel, čeprav le s ti- skano pisavo. Učenje jiisanih črk se prenese v prvo polletje 2. razreda. V drugem polletju 1. razreda učenci delajo več z besedili, veliko jc dra- matizacije ter se ustno in pisno bolj sproščeno izražajo. Več je časa za utrjevanje in izvajanje grafomolo- ričnih vaj kot predpriprave na usva- janje pisnega znanja v tirugem ra- zredu. Projekt naj bi omogočal opti- malno razvijanje ustnega in pisnega izražanja vseh učencev glede na nji- hove spo.sobnosli in zanimanje. Otroka so lako razbremenili glede na število grafičnih znakov, ki jih spozna v enem šolskem letu. peda- gogi pa imajo več možnosti za indi- vidualno delo, za utrjevanje tehnike in razumskega branja. Pri šolarju spodbujajo bogatejše in spro- ščenejše ustno in pisno izražanje. Manj je bralno-pisnih težav, ker imajo več možnoti za utrjevnje grafičnih znakov. Strokovnjaki ugotavljajo, da so slarši zelo zadovoljni s projektom, vendar pa kljub temu na nekaterih šolah s pt)daljšaniin opismenje- vanjem ne bodo nadaljevali. Ker mnogi prvošolčki že poznajo ti- skane črke iz vrtca ali male šole, se v šoli dolgočasijo. Marija Slodnjak Težavice, težave, učne motnje Velikokrat slišimo, da starši, razočarani nad svojimi otroki, ne vedo, kako hi jim poma- gali. Ne najdejo prave in hitre poti, ker se pri reševanju problemov čustveno odzovejo. Zato je najbolje, da starši v takih situacijah poiščejo pomoč v ustrezni strokovni usta- novi. V Ptuju imamo kar nekaj strokovnjakov, ki se ukvarjajo s problemi otrok in mla- doletnikov in jim lahko pomagajo z nasveti. V ptujskem Centru za socialno delo, ki ima na tem področju veliko izkušenj, smo se pogovarjali s specialnim pedagogom Aleksan- drom Solovjevim in magistrom psihologije Miranom Kerinom. Aleksander Solovjev: "Vsakemu otroku je po naravi dano jiozitivno uveljavljanje. Že kot malček nam hoče pomagati pri pomivanju pos(xle in pri tem razbije krožnik, a je kljub temu imel namen pozitivnega uvelja- valjanja. Seveda bo doživel šok, ker bt) namesto pohvale kaznovcn. Lahko, da se otrok zaradi fizičnih obolenj (okvare vida ali sluha, nižje intelektualne sposobnosti, stisk v družini ...) ne bo mogel čutiti enako- vrednega svojim vrstnikom. Lahko se zgodi, daje otrok v razredu, ki je i/rcdno storilnostno in tekmovalno naravnan, ker pa je otrok počasen, nima prik)žiu)sli /a odgovor. Zalo se bo, še posebej če jc telesno močan, začel uveljavljali z agresivnostjo. Ce je boječ in vase zaprl, lahko skri- voma napravi tatvino in sc lako uveljavi. Sedaj je prvoino po/itivno uveljavljanje dobilo negativen pou- darek. Posledice so liiiro \idne. saj popusti v šoli in (loslaja zaprl vase, /anemarja šolske iiotreb.ščinc. Meti otlmori pa se razživi in je prelc- paški. Vse to so oblike negativnega uveljavaljanja. Starši, otroci, mladoletniki! Ko nastopijo težave, se lah- ko o tem pogovorite s stro- kovnjaki. Njihov nasvet bo- ste dobili tudi na SOS tele- fonu 771-635 v ponedeljek in četrtek od IS do 20. ure. Ponavadi takrat slarši nepravilno reagirajo, saj ptisianejt) dt) oiroka pre- več zahtevni. Ko vidijo, da je v šoli popustil, mu naložijo Sc dodatne skrbi. To pa otroka še bt)lj zbega, saj je kaznosan zaradi šolskega neus[x?- ha. Dt)m in šola sta vednt> v niedse- bt)jnem tnlnosu. tudi ko gre /a veden- jske in čustvene motnje. Zato morajo starši naj|5rej prisluhnili sebi, šele na- U) !;ihko prisluhnejo svojemu otroku, kajli če botlo prisluhnili sami sebi. bodo poslali samoktilični in šele ta- krat btido uvitleli, da se morajo do oiroka drugače obnašali." Miran Kcriii: "Res, nekateri otro- ci tklpovcdo že v osnovni šoli. drugi po prestopu v srednjo šolo ali na fa- kulleli. Kljub temu tla je bil kak otrok odličnjak, se v življenju znajde. Pri preskoku v srednjt) šolo je veli- ka kavalitatiMia razlika in od mlado- stiiika zahteva več hitrega prilagajan- ja. Drugačen je način predavanja in učenja, spremenijo se otinosi v tiružini — otroka imajo za odra- slejšega. l.ahko sc zgodi, tla sc mla- dostnik v tej vlogi nc /najtlc. Ko starši ugotovijo, tla njihov oirok bega, je najbolje, da poiščejo strokovno pomtič na šoli ali v drugi instituciji. Slarši ne morejo svojega oiroka obravnavali enakovrediu), za- to je bolje, če se la sreča s svojimi vrslniki, ki imajo podtibne težave. Veliko sUirŠev je že premagalo sram in poiskalo pomoč pri nas. kajli po- sletlice irenuine krize lahko piislijo posletlice za vse življenje." Marija SK)dnjak KI I TI RRA IZOBRAZKVANJK 2. SKITKMHKR l')93 - TEPlMlH Zaradi hude koiikurence in želje po zuiagi so veljala siroga pravila. Kdorjili je prekršil je bil kaznovan. Najhujša kazen je bila iz- ključilev. Kakor v .šoli, poliliki in gledališču je tudi lukaj veljalo pr;ivilo, da so se lahko ude- leževali športnih tekmovanj le svobodni tiioški. Kol v Ciinniaziumih, tako je bilo v navadi tudi jiri tekmovanju, tla so tekmoval- ci nastopali goli in bosi. Da bi bila stvar še bolj žalostna, so smeli igre gledati le moški. Danes bi bilo drugače: me ženske bi uživale, ko bi gledale moške; moški bi uživali, ko bi gleilali nage ženske. Prava katastrofa pa bi bila za vse tovarne s š|ioitno obutvijo in obleko. Seveda tudi zimskih olim|)ijskih iger niso pitznali. Še sreča, saj bi reveži zmrznili. Da so imeli olimpijske igre velik pomen in ugled, je dokaz to, da so po njih merili čas. Kako merili čas, me boš vprašal. Po- glej, lahko ti napi.šem: To se je zgodilo leta 430 pr. n. ši.; lahko ti napišem tudi; Zgodilo se je leta 430 pred Kristusovim rojstvom. Mi smo si torej izbrali Šietje časa po rojsivu Kristusa. Ker pa Cirki Kristusa niso poznali, saj se še ni rodil, so pač svoj čas šteli po olimpijskih igrah. Rekli so npr.: v času 6. olimpiado. Veš, kdaj je hilo U)? Seveda ne. Ce |ia ti povem, da so bile jnve olimpijske igre leta 776 pr. n, št., si lahko izračunaš, vendar ne pozabi, da so potekale vsaka 4 le- ta. Olimpijske igre so prirejali vse ilo leta 394. [,ela 1896 so jih ponovno t)bnovili in od takrat trajajo še danes. To pa menila veš, da tutli ^edaj pred otvo- ritvijo olimpijskih iger prižgo ogenj v Zeu- sovem svetišču (pač razvalinah) v Olimpiji in ga poneso v kraj, kjer potekajo igre. Da- nes ni le nekaj športnih panog, ampak špor- tniki tekmujejo v toliko disciplinah, da jih sploh ne bi znala našteti. Prav gotovo pa je ena disciplina, ob kateri se moraš spomniti celotne /godbe o Grkih. Ali veš, kaj imam v mislih? Seveda, maratonski tek. Saj se še spominjaš: če Grki takrat ne bi bili prema- gali Perzijcev, ti jaz ne bi imela kaj pisati o bogovih, svetiščih, gledališčih in športu. Seveda se tekmovalci niso prijavili na športne igre kar tako. Vsaj 10 iriesecev prej so vadili in pridno trenirali. Zmagovalec pa ni prejel ne kolajne in tudi pokala ne. Veš, kaj so nm podarili za nagrado? Ha, saj mi ne boš verjel, pa je vendarle res: čisto navadno oljčno vejico. Si predstavljaš.' In toliko truda! I'inl;i pa ni v nagradi, ampak v lem, da so olim- pijske zmagovalce (olimpioniki so jim rekli) častili kot bogove in vladarje. Pesniki so o njih peli |X"smi, kiparji .so jih u[XHlabljali in oveko večili v kipih. Po.sebej znan kipar, kije up(Kla- hljal olimpijce, je Miron. Zanj je značilno, daje iztieloval kijv, ki jih je bilo mogoče občudovali z vseh strani. Poglej sliko, na njej je njegovo ilelo Metalec iliska. Veliko je motal vedeti o nivnoležju telesa, saj bi se sicer kip |'K»drl. Mi- ron je ujel listi kratki hip miru med gibanjem, ki mu sletli met diska. Se ti ne zdi, da bo ki|i zdaj zdaj zalučal disk? Mironova prečudovita dela, kol so tekač l.edes. Metalec diska in dm- ga, občudujemo ljubitelji umetnosti še danes. rojstvo znanost! in filozofije Se li zdi, da se poglavje o Grkih predolgo vleče? Naj li ne bo odveč prebrati še zadnjega poglavja, saj sem li prav za na konec prihrani- ia najbolj napeto zgodbo. Spregovorila bova o znanosti in filozofiji. Kaj misliš, kdaj je znanost spregovorila prvo besedo? Najverjetneje je to bilo takrat, boš rekel, ko je bilo napisano jirvo znanstve- no delo. OK, .strinjam se s tabo. Ali veš, kdaj je bilo to? Leta 547 pr. n. št. je napisal prvi) znanstveno delo z naslovom O prirodi učenjak .Aiiaksiniaiider. Prepričana sem, tla sem te malce razjezila. Rekel boš: Saj ni mogoče, da hi bila znanost stara le 2540 let. Tako dolgo pol človeške zgodovine sva pre- hodila, človek se je naučil že veliko stvari — ali to ni znanost? V razvojni fazi, kjer sva, je človek sam sebe s svojim razumom dvignil tako visoko, da si je iz narave, ki mu je sicer dajala pogo- je za preživetje in katere del je, ustvaril pri- jateljico. Človek si je uspel naravo obrnili v svoj prid; naučil seje poljedelstva in živino- reje, izkoristil reke, ki poplavljajo, napravil namakalne sisteme in prvič v zgodovini uspel pridelati več hrane, kakor je je potre- boval zase in za svojo družino. To je bil po- goj za nastanek družbene delitve dela. Člo- vek se jc naučil uporabljati glino, gradil je hiše — kaj hiše, zgradil je cela mesta. Ugo- tovil je uporabo kovin in iz njih si jc izdelal orodje (tudi orožje). Iznašel je kolo, izumil pisavo. Nastale so knjige, knjižnice, arhivi. Nastajali so zapisi o zoologiji, medicinski Metalec diska, kopija bronastega orginala. Rim, Museo Nazionale priročniki, opazovali so nebo in ugotovili, da ima le- to 365 dni, leden so razdelili na 7 dni, vedeli so, da je v vesolju 5 planetov, da ima ena ura 60 minut, znali so ... — uh, če vse to ni znanost?! V.se, kar je človek odkril — in lega res ni malo — je počel iz nuje. Moral je opazovati nebo in zvezde, mora! je natanko določili čas, ko reka poplavlja, da bi vedel, kdaj naj seje, da bo potlej žel ... Toda vseh teh dognanj, vsega tega pridobljenega znanja ni ločil od religije — zanj je to bilo eno in isto. Ljud- je, ki so živeli poilobno kot mi, so mislili popolno- ma drugače. Vsak nebesni pojav so razlagali z reli- giozno vsebino, v vsakem naravnem pojavu so vide- li delo višjih sil oz. bogov. Na vsako vprašanje, od kot izviramo, od kod smo, kako smo nastali, zakaj sije sonce, zakaj je ravno pel planetov ... — na vsa vprašanja so imeli na voljo le religiozne odgovore. V nedeljo, 5. septembra, ob 17. uri vabimo otroke na lutkovno predstavo STANIJ.IKV SUPKR CIRKUS v izvedbi IHK PAR- KER MARIONETTES i/ Velike BriliiniJe. Pravi cirkus v niaiem bi lahko rekli ob predstavi Stana Parktr- ja, Virtuoz v animiranju klasičnih marionetnih lutk odigra vse točke tradicionalnega cirkusa: klavna na kolesu, žonglerja, leva, tigra, slona, podla in še kaj. Predstava je primerna za otroke od 3. leta dalje. Brezplačne vstopnice lahko dobite v pj.sarni ZKO Ptuj, Sloven- ski trg 13, že v petek, 3. .septembra, do 15. ure, V ponedeljek, 13. septembra, ob 18. uri bo gostovalo Lutkovno gledališče i/. Maribora z Igrico Darke Čeh S TOPlC!.JA.1 v režiji Jelene Sitar. Zgodba o počasnem dečku in prehitrem času je poetična pripo- ved o nerazumljenih otrocih, ki živijo prepočasi za današnji ma- terialni svet odraslih. Sann) pesnik je tisti, ki ujanje počastnost otroškega časa — sku|)aj gresta v večer, kjer pe.suik ob n , v \ ~ ~ ! V'' >o ~ r ii " - J,;-'', ' v «, , o-v i;- iS »> -i DIJAŠKI DOM PTUJ Arbajterjeva 6 — 62250 Ptuj TP 062/771—144 ali 771—443 SREDNJEŠOLKE IN SREDNJEŠOLCI! Dijaški dom Ptuj je v neposredni bližini ptujskih srednjih šol. Po zgledu sodobnih domskih sistemov nudimo: — lepo urejene prostore — dobro hrano — pomoč pri učenju (inštrukcije) I — sodelujemo s šolami I — organiziramo prostočasne aktivnosti I — tekmujemo, nagrajujemo najboljše. I CENA za 30 dni je 14.240,00 SIT (ležišče, zajtrk, kosilo, I večerja, vzgojnoizobraževalna dejavnost); dnevi odsot- 1 nosti iz doma se odštevajo. I ŠTIPENDIJA: 40% dodatek k štipendiji, če stanuješ v do- I mu celo šolsko leto. I O vseh ponujenih možnostih dobro premislite; brez vožnje f vam bo ostalo več časa za učenje in prosti čas. Pomagali i vam bomo pri doseganju boljšega učnega uspeha. ? Če ste pred odločitvijo še vedno v dvomih, vas vabimo, da 5 nas obiščete! PRIČAKUJEMO VAS! Koocepl moskege zhoFO Iftifineisis v ptp DIRIGENT: GUIDO MANCUSI Pevci (lana.šiije^a Choriis Viennensis so bili k(»t otroci (pred inut.icijo) pevci .slo\itih VViener Siin^erkiiiihen, ki so se /e v otroški dobi se/nanili / najkvalitetnej.šimi koncertnimi dvo- ranami po svetu in želi uspeh za us|)ehom. Tudi \ iennesis ima za seboj vrst<» uspelih koncertov po Kvropi, Severni in .lužni Ameriki, Avstraliji in na Ja|)onskem. Spored je obsegal vsa bistvena stilna obdobja razen baroka, od na.šega .lacobusa Oallusa — Pete- lina, predstavnika beneško-iene- sančnega stilnega obdobja, prek romantike (laeder- Talel), no\'o- romantike, impresionizma, ek- spresionizma do izvrstno izpeljane dodekalonije Dunajčana Arnolda Schonberga, čigar pristaš je bil tu- di naš pokojni skladatelj in profe- sor na Akailemiji za glasbo Sla\'ko CJsterc (roj. v Veržeju 18^)5— 1941), revolucionar slovenske gla- sbene ust\arjalnosti, ki se je po študiju v Pragi pri prof. Habi z;iv- zel za skladaieljski konsiruktivi- zem in čelrltonski sistem, enako kot Schonberg. V serioz.no izbranem koncertnem programu Je dirigent Guido Mancu- si znal pričarali vse značilnosti po- sameznih stilnih obdobij, ki so kljub nekoliko preakuslični dvorani izzvenele plastično tako v polifonih (horizontalnih) linijah kakor v mo- nodiji (vertikalnih linijah), into- nančno Jasno in čisto, z odlično dikcijo ter polnozvenečim kultur- nim zborovskim zvokom. Pevcem se pozna (xllična zborovska šola od najranejše mladosti, ki Je prišla po- sebno do izraza v Gallu.sovih mote- lih, ki so dosegli pravi vrh stilnega oblikovanja beneške renesančne glasbene umetnosti. Ko .sem pred koncertoin pregle- dal koncertni list, me Je malo začudil neobičajni vrstni red posa- meznih skladb: pred Schuberlom so bili izvajani Ludovico da Vilto- rias, Poulenc, roj. 1899, H. Wolf, roj. 1860, M. Reger, 187.3, F. Schuberi, 1779. Dunajčan Franz Scluibcrl je veliki in subtilen pe- snik narave, poznavalec najintim- nejših človeških zaznav, ki je spretno, z znanjem in prefinjenim občutkom spremenil v govorico glasbe nad 600 pesmi s klavirjem, med njimi zelo znana ciklusa Dic Winterreise in Die sclioiie Miiile- riii, ki so temelj in obvezen študij za vsakega solopevca, in še devet sinfonij, devet tnaš, kvartete, kvintete itd. Schubertovi skladbi Pscthn 23 iu Vasica so pevci in di- rigent izvedli s pravim dunajskim esprijem, kol Jo zmorejo le pravi Dunajčani! Laičnemu poslušalcu pa bi se skladbi še bolj približali, če bi bili iz\ajani pred zgoraj na- vedenimi skladatelji, ki se že po- služujejo novejšega in bogatejšega glasbenega izrazoslovja. Ker se zbor udejsl\uje tudi in- ternacionalno, bom omenil večjo pomanjkljivost zbora: izobrazba glasu — vokalna tehnika (Slim- mbildung), ki je posebno pii te- norjih opazna in moleča. Za deške glasove je značilno, da se visoki glasovi (soprani) po mutaciji obi- čajno spremenijo v nizke glasove (basiste), nizki alii pa v tenorje, kar zahteva ponovno in čisto dru- gačno obdelavo glasov. Nezado- slna prešolanosi se Je pokazala zlasti liri tenorjih, ki so peli veči- noma v falzetu, brez uporabe mez- za di voce (voix—mixle), zalo .so se visoki glasovi na dinamično iz- poslavljenih mestih (forte) po- služevali prsnega tona, ki žal vodi v grobost in utruja gla.stne. Iz lega razloga si pevci v višinah pomaga- jo z barvanjem vokalov, na primer i v ii (Liibe namesto Liebe), o v 6;, s lem dosežejo pevci nastavek gla- vinega tona (Kopfton), s katerim posebno v akustičnih dvoranah (cerkvah, grajskih halah ipd.) pri- krijejo laičnemu poslušalcu to po- manjkljivost. Ker baritoni in basi teh glasovnih problemov nimajo, zvenijo barvno pa tudi izrazno bolj enotno. Preveč bi bilo opisati izvedbe vsake posamezne umetnine, saj Je vsaka izžarevala resen študijski pri- stop, ljulx:zen, znanje in pravo ra- zumevanje za stil in njegovo izpo- vedno oblikovanje. Vse to i)a je ne- posredno |X) \saki točki izzvalo vi- harno odobravanje hvaležnega ob- činstva. ki Je izsililo še tri dodatke: zapeli so tri črnske spiiilualc, v ka- terih jvt nastopil dirigent kot .solist in dokazal, da ima veliko smisla tu- di za to zvrst glasbene umetnosti. Tudi na tem koncertu, na kate- rem Je gostom pevcem z Dunaja in njihovemu dirigentu izrekel do- brod(všlico župan mesta Ptuja go- spod dipl. ing. Vojteh Reiher, Je bil prisoten kulturni svetnik av- strijskega veleposlaništva v Lju- bljani gospod \Valler Simon s so- progo. I Zaradi naglice je maestro .lo/.e (Jregorc, o katerem smo ^ pisali v 1'edniku št. 33 na strani 5, pozabil omeniti Še I priznanja in delovanje na raznih seminarjih. Piiznanja: Partizan TABOR 1957 (I.jiihlJiuui) "L. Adiimič". Slov. ])rt)sv. 19.58 (Celovec), .liigoskiv. horske svečanosti 1959. 1966. 1972 (Niš), kiitlio P,uis 11! "Slava Khnoia". častni član UP/ "L. AJa iiiič" 1967, Častni član Califoriiia Giris Clioir 1965 Porlerville Califor- iiia, častni diiigeiil Pliilhannonia 19(i8 ((iradec). častni gib IJiiiversi- tatsstadl M.uhuig a. cl. Lahu 1970, častni liirigi-nl Miiiincichor Ockcr- sluiusL-n 1970 (Nemčija), častni dni- gciii .Akad. /bora Juiig l.ctzchourg" 1972 (I.u\ciiilioiirg), pri/nanje inad/arskcga niinistisiva /a kiihiro 1977 (Budimpešta). Seminarji: Zborovodski semi- nar v PlU|U 1946, v Mariboru 1947, 1949, 1952, v Celovcu 1955, v Kranju 1956, Novem me slu 1968, v Vrnjački Banji 1970 — sedemdnevni seminar za učitel- Jiške zbore in profesoije Srbije in Makedonije, ceh)tedenski seminar v Univ. Sladt Maiburg a. d. I.ahn za zborovodje Laluiske doline 197.^, pcldnevni seminar v IVan- kfurtu na Maini 1974. Leta 1960 je bil tri mesece gost madžarskega ministisiva za kulturo v Budim- pešti (k(n kulturni |)redsta\iiik Ju- goslavije). Leta I9()6 in 1971 Je predaval na Kodall)Jevem semi- narju v l's/tcrgonu (Madžarska), seminar za zborovodje iz avstrij- ske in slovenske Koroške v Kav nah 1979, v Varaždinu 1974, se- minar za učilelje in piofesorje gla- sbe (10 dni) v Strugi Makeilo- nija 1982. Železna Kapla — Ko- riKka 1978, /itara vas 1979 Koroška. V pokoju je predaval dve leti na Teološki fakulteti v Mariboru. Let^s srn pre^sta¥iia|ci Hali^ie lid p.' "Osnovni namen priredit\e, ki smo jo pri Turističnem društvu Slovenska Bistrica pričeli 19X4. leta, je bil vsaj enkrat letno združiti Histričane in občane naše občine na skupnem prostoru, kjer jim na svojevrstnem način pokažemo, kaj v občini počenjamo, kaj imamo, kakšen je utrip življenja na vasi, kakšne so naše potrebe, želje fn hotenja, kako so zabavamo in prebijamo prosti čas. Vsako leto se ob predstavitvi aktivov kmečkih žensk predstavi tudi eden izmed krajev v občitp. Na sporedu so športne prire- ditve, otroške zabave, ne manjka kulture in vsej^a, kar naredi bistriški teden iz leta v le- to privlačnejši," je na enem izmed tiskovnih konferenc govori! predsednik organizacij- skega odbora Nikolaj Murko. Letos se hodo prcdsiavile Ma- kole, nekaj novosti pa je tudi pri lokaciji prireilitcv. V gradu še vedno ostanejo vse kulturne prire- ditve in razstave, vse drugo pa bo v pokritem prostoru nekd.inje vo- jašnice v Sh>venski Bistrici. Piireditve botlo pričeli v soboto, 4. septenibia. ko bo v likmncm saloiHi slovcnjcbisiriškega gradu odprta .lerakova razstava in razsta- VI otrok osnovne šole S loven:.k.i Hisirica na temo luiisliuiii zuni- niivDsi iii(>i< i;ii kraja. Nedeljske prireditve se bodo pričele v krajevni skupnosti Ma- kole s predstavitvijo kraja, kar ho v dvorcu .Štatenberg. Tam bo tudi lovska razstava. Tretji dan bistriškega tedna ho od 10. do 18. ure ilan o(l()rtili vr.it bi- striškega gradu, s strokovnim vo- denjem po razstavah; to bo vse do sobote. I I. sepUMubra. Ta dan se bo pivds!a\il aktiv kmečkih žensk s Smartiia na Pohorju, s kulturnim programom pa tanikajšnje KUl). V torek se hodo v viteški dvora- ni bistiiškc.M :'radu srečali obiini- ki in podjetniki, ta dan se bodo predstavile kmečke ženske iz Kočna na l\)hor|u, v kulturnem progiamu pa bodo sodelovali pev- ci in pevke z Zgornje Ložnice. V i.KH)rcu .^lalenberg hodo otiprli li- kovno razstavo Bernardine PaJ; odpitje bodo popestrili učenci osnovne šole Makole. V sredo bodo na sporedu ne- katere ši)ortne prireditve, v Ma- kolah bo otroški /ivžav, v Bi- strici pa sc bodo predstavile kmečke ženske iz Poljčan. V četrtek bodo goste presenetile kmečke ženske iz Oplolniee, na sporetlu bo vrsta š|iorlnih priredi- tev, v dvorcu .Štatenberg pa bodo odprli etnološko razstavo, ki jo bo s svojim nastopom popestrila fol- korna skupina iz Makol. V petek se bodo s svojimi ku- harskimi posebnostmi in kultur- nim programom predstavile kmeč- ke ženske iz Tinja. Tudi ta dan bo vrsta športnih in drugih prireditev, v dvorcu .Štatenberg, kjer se bodo predstavili makolski vinogradniki, pa bo tudi etnološka delavnica. Sobotni spored bodo pričeli s pohodom skozi bistriški Vintgar mimo očiščenega C^rnega Jezera di^ Osankarice. Ta dan b(Hlo pote- kal,i nekatera š|)ortna tekmovanja, v Bistrici se bodo predstavile kmečke ženske s Crešiijevca, v vi- teški ilvorani dsorca .Štatenberg pa bo govor o turi/mu. Oh lej pii- ložiiosti bodo predstavili nov turi- stični prospekt bistriške občine. Popoklan bodo predstavitev kra- jevne skupnosti Makole sklenili z gasilsko vajo. V nedeljo, 12. septembra, bodo v dopi)hlanskem času na progranui šievilne Špoitne priieditve, otroški program ler ob 18. uri sklepno de- janje 10. bistriškega tedna. Vse dni bodo goste t)b že na|X)ve- danih priieditvah zabavali številni znani slovenski zabavni ansambli. Deseti Jubilejni bistriški leden ima tudi svoje pokrovitelje. Po- leg generalnega, tovarne Impol iz Slovenske Bistrice, so Še Za- varovalnica Triglav —- predstav- ništvo Slovenska Biatrica, To- varna olja Slovenska Bistrica, Iskra Releji Makole in Progra- malorji podjetje za proi/sod- njo in storitve Slovenska Bistri- ca. Deseti bistriški leden Je pod-^ prio še skoraj .30 drugih sopo- krov iteljcv. ■ t ■ V ida 1 opolovec TEDNIK ~ NASI KRAJI IN LJUDJE Pretevitev kmetijskega solstva na Slomskem v svetu je že dolgo časa znano, da sodobna kmetijska proizvod- nja zahteva izobraženega kmeta. Dijakom šol je torej nujno po- trebno ponuditi več strokovnega znanja, poznavanje tehnologije in osnovne zakonitosti tržne proiz- vodnje. Kmetijska stroka se iz dneva v dan dopolnjuje, zato je potrebno novosti posredovati mlailim v kmetijskih šolah. Če želimo probleme v kmetijstvu strokovno reševali, jih mt)ramo dobro poznali. Osnovni problem pa je znanje, ki naj bi ga kmetij- sko šolstvo ponujalo mladim kmetom. Torej bi morala biti kmetijska šola v prvi vrsti dobra pospeševalna in svetovalna služ- ba s strokovnimi napotki in iz- kušnjami. Bolj bi morala bili ne- posredno povezana s kmetijami. Ktnelijsko šolstvo se je tudi letos predstavilo na sejmu v Gornji Radgoni. Poleg dvo-, tri- in Štiriletnih programov sta se predstavili tudi Visoka kmetij- ska šola iz Maribora in Bioteh- niška fakulteta iz Ljubljane. Da bi čim več izvedel o de- javnostih in programih ter no- vostih omenjenih šo, sem obi- skal njihove razstavne prostore. Hkrati želim posredovati nekaj koristnih informacij za tiste učence, ki se še niso dokončno odločili za vpis na katero od omenjenih šol. srednja kmetijska in živilska šola nova gorica Na šoli poteka kmetijsko in živilsko izobraževanje za poklice kmctijec, živilec in kmetijski leh- uik. Predstavili so prikaz kompo- stiranja, t.j. vračanja odpadkov or- ganskega izvora nazaj v kmetij- stvo. V lanskem letu so uredili bio vrl, na katerem pridelujejo največ zelenjave brez kemičnih sredstev za varstvo rastlin. Gojijo tudi za svoje področje tipične zdravilne rastline: origano, majaron, žajbelj, sivko, meliso, šetraj, meto, izop in košeničieo. Vse plakate za pred- stavitev so učenci izdelali sami. gozdarski šolski center postojna Zaradi trenutnih razmer v goz- daislvu imajo zelo majhen vpis. Na šoli je skupno le 6 oddelkov. Redno izobražujejo za poklice gozdarski tehnik, gozdar in kmet gozdar. Za zunanje porabnike organizirajo tečaje za motorne žage, gozdne traktorje, žičnice in hidrovlečna dvigala na kamionih. Tečaje izjaja- jo tudi zunaj l'ostojne, če je dovolj lirijavljenih. Ponosni so luili na učbenik DLNDROLOCillA, ki so ga napisali njihovi učitelji. Na raz- stavi, ki so jo pripravili skupaj z Oddelkom za gozdarstvo Boleh- niške fakultete, so prikazali ško- dljivce gozdnega drevja. srednja agroživilska šola ljubljana i - ^ -^mmm Ker na nphovem razstavnem pro- storu m bilo nobenega predstavni- ka, sem nekaj skopih informacij o šoli razbral iz plakata, na katerem predstavljajo botanični vrt s skal- njakom, zeliščnim in zelenjavnim vrtom, sadovnjakom in ribnikom. Osnovna dejavnost ni bila podana. srednja vrtnarska, kmetijska, gospodinjska šola šentjur pri celju ^ v » . m Lepo so predstavili izobraže- vanje in dejavnosti na enoti ME- DROG in .ŠENTJUR za poklic vrtnarski tehnik, cvetličar, vrtnar, kmetovalec, kmetijski tehnik, kmetijski delavec, kmelovalka — gospodinja in kmečka gospodinja. V času izobraževanja imajo učenci možnost opravili traktorski izpit. Šola organizira daljše ali krajše tečaje kuhanja, šivanja, vrtnarstva, cvetličarstva, poljedelstva in kme- tijskega strojništva. Izvajajo tečaje za varno delo s traktorjem in trak- torskimi priključki. Ponosni so na cvetlični vrl in vrt zdravilnih ra- stlin. Vzorno so bili predstavljeni ročnodelski izdelki njihovih učenk. srednja živilska šola maribor Njihovi programi .so zelo ix;stri, saj izobražujejo za različne poklice, kol so mesar, pek, slaščičar, mlinar, pivovar, lesleiiinar, svečar Opažajo, da je vedno manj zani manja za šliriletiii program ži- vilskega tehnika. Na njihovi šoli iz- vajajo tudi prekvalificiranje. Na sejmu so prakiicno prikazali delo v pekar; k I sc c ki delavnici. srednja sola kmetijske mehanizacije maribor V Mariboru izobražujejo za po- klic kmetijski mehanik in tehnik kmetijske mehanizacije. Poklica sta vedno bolj pomembna zaradi hitrega razvoja kmetijske mehani- zacije, ki je ena od osnov razvoja sodobnega kmetijstva. Učenci lah- ko med šolanjem opravijo traktor- ski izpit oziroma vozniški izpit vseh kategorij (avtošola je na sami šoli), omogoča pa jim tudi prido- bitev naziva poklicnega voznika, kar je zlasti dobrodošlo pri opra- vljanju obrtnih in storitvenih de- javnosti v bodočem poklicu. Imajo tudi servis za traktorje znamke ZETOR in URSUS. Dekleta sc lahko izobražujejo za Knielijski-gospodinjski šoli Švečina za poklic kmelovalka — gospodinja in kmečka go.spodinja. Za obisko- valce sejma so pripravili pisne in- formacije o šoli. srednja mlekarska in kmetijska šola kranj mm Na plakatu so predstavili program živilski tehnik, živilec ..... mlekar, kmetijski tehnik in kmelijec. Dobili smo lahko navodila za pripravo ke- lirja — "mlečnega šampanjca". kmetijska šola ptuj & s ^ ^ v 'fe .Sola letos priznuje 4()-lelnieo de- lovanja. Predstavili so dopolnilne dejavnosti, kot so plelarsivo, sušen- je sadja, naravno biološko gnojilo GRUDICA,.čebelarstvo in del pro- grama zdravilnih rastlin. srednja kmetijska šla maribor .le najstarejša kmetijska šola, saj je lansko leio praznovala 120— letnico. Pripravili .so propagandni material Kain po osnovni šoli? in ponujali program za poklic kme- tijski tehnik in kmetovalec (sadjar — vinogradnik). Sodelujejo z Vi- soko kmetijsko šolo in Kmetij- skim zavodom v Mariboru v pro- jektu LABORATORIJSKO POL- JI-^, kjer izvajajo sortne in eko- loške poskuse trav, travnih mešanic, detelj, žit, koruze, slad- korne pese in ztiravilnih rastlin. Ponosni so na kolekcijo jablan s približno 50 sortami iz različnih držav, matičnjak za vzgojo podlog vinske trle in zarodišče za vzgojo jablanovih in hruškovih podlog. Njihovo pose.slvo meri okrog 140 ha. Zraven sadovnjaka, kakovostne- ga vinograda in polja imajo tudi gozd. Posebnost je tudi vinska klet s polnilnico. Na šoli dijak opravlja traktorski izpit brezplačno. srednja kmetijska šola rakičan Začetki šole segajo v leto 1921, ko se je Anton Sego odločil, da veleposestvo St. Juliena Wall.seeja v Rakičanu uporabi za jiotrebe kmetijskega .šolstva v Prekmurju. Sedaj izobražujejo mladino za po- klice kmetijski tehnik, kmetovalec in kmetijski delavec. Izvajajo uradne in ekolo.ške poskuse v pol- jedelstvu, pri njih potekajo tudi gnojilni in herbicidni poskusi, te- stirajo škropilnice, sejalnice, pršil- nike in trosilnike mineralnih gno- jil. Pri praktičnih vajah se učenci seznanjajo s sodobno vzrejo pra- šičev v šolskem svinjaku. Zelo jc pohvalno, da organizirajo tudi pri- kaz novitet v kmetijstvu; na sej- mišču v Radgoni .so vzdruževali kolekcijo trav, detelj in nekaterih polj.ščin, kar so si lahko ogledali vsi obiskovalci sejma. srednja kmetijska šola G^P^NOl^MESTl^ šola izobražuje za poklice kme- tijski tehnik, kmetovalec in kme- tijski delavec. V sodelovanju z za- sebno svetovalno službo SIVIS iz Sevnice izvajajo poskuse z jago- dami in jablanami. Utečeno imajo proizvodnjo semenskega krompir- ja s kolekcijo različnih sort. Raz- vijajo tudi poskuse s semenskim grahom in grašico ter mnogoevel- iio ljulko. Glavna usmeritev je živinoreja. Na šolskem posestvu je hlev s 30 kravami rjave in črno- bele pasme, ndade živine je okrog 100 kosov. V šolskem hlevu je tu- di 20 konjev; zanje skrbi zasebnik, ki s šolo vzorno sodeluje. Imajo tudi klet in vinski laboratorij. * * * ■ To je bil le kratek sprehod ob obisku vsake šole. Današnje težke razmere v kmetijstvu imajo za po- sledico, da mtd mladimi ni velike- ga zanimanja za kmetijske šole. Vsi bi se morali truditi za boljšo kvaliteto naših kmetijskih šol v upanju, da bo znanstvena setev dozorela v narodno žetev. Zelo pa je zaskrbljujoča ugotovi- tev, da imata v Sloveniji samo dve kmetijski šoli šolski hlev (Grm in Rakičan), ki je osnova za izvajanje teorije in prakse v živinoreji. Zdi se, da bi bilo smotrneje, da bi se v bodoče kmetijske šole v Radgoni predstavile v okviru ene- ga kmetijskega informacijskega centra, ki bi obiskovalcem prek pisnih informacij ponujal podatke o izobraževanju in dejavnostih na šolah. To bi morda bil katalog, v katerem bi lahko vsako leto spremljali nove aktivnosti in pro- grame naših kmetijskih šol. Ignac Janžekovič Radgonski sejem si je ogledalo i/eč tisoč obiskovalcev. Foto: Ignac Janžekovič Večkrat beremo pozitivne, le ma- lokrat pa negativne odzive na delo p(^licistov. Velik(i se piše, kako po- licisti ukrepaji) proti nasilnežem, skoraj nikoli pa ne zasledim, koliko in kakšne napake delajo v svojem poklicu, ki bi moral bili vzgojen in human. Opisala bom primer takšne- ga negativnega ravnanja, ki ga ne bomo pozabili, še manj pa oprostili. Stanujemo v manjšem kraju bli- zu Poljčan. Imamo lepo igrišče, ki je venomer ptilno oIrok. Bila je sob(Ma zvečer in večina otrok je odšla v diskoteke. Le Irije mlade- niči so obsedeli na klojii. eden mcil njimi je bil moj sin. Na igrišče sla se iiripeljala policista Policijske piistaje Poljčane. In ti ndailemči so lakral naredili "napa- ko," ki jim jo lahko nekako očila: skočili so prek potoka in se potuh- nili. Policista sla jih poiskala in jih grobo pretepla. Uporabila sla celo solzilec. čeravno od otrok ni bilo nikakršnega odpora, kar je tu- di uradno priznano. Sin je prišel domov s potipluibami in ves krvav. Zdaj si-m tudi prvič videla, kako deluje >-..!/iloc na kt)/i. Ogorčenje je bilo r-opolno! Seveda smo takoj dali |)rijavo na PP Slo- venska Bistrica. Danes smo dobili odgovor IJNZ Maribor. Piše: Zo|)er oba policista L. Z. in L. R. bomo disci[)linsko ukrepali, sinu pa se opravičujemo ... Seveda, zanje je postopek nekako končan. Kaj pa za sina in za nas? Velik madež, ki ho ostal. Kako naj verjamemo in zaupamo v policiste, ki pretepajo celo mladoletnike? Ka ko naj jih spoštuje sin in kako naj uči svoje potomce? Pa smo zopet na začetku: NI-GAflVNO! Tanja Mcsarič, Studenice Čiste ololi z greolin ppiokusofn že dobro leto je od tega, ko smo pri nas v Markovcih dobili posode za odpadke. Vsaj tisti, ki se trudimo za lepši videz našega kraja in ki nam lepo in čisto okolje veliko pomeni, smo to akcijo sprejeli z razumevan- jem. Mnogi — lahko rečemo polovica vaščanov — pa so po- sode odkU)nili, smeti in odpad- ke pa vozijo na bližnje markov- ski) odlagališče in tam s pla- stičnimi vrečkami in drugi oil- padki ob ugodnem vetru krasijo bližnje njive in gozd. Vsem nam, ki smo bili takrat tlobesedno "naivneži", pa se se- daj posmehujejo, za razne odlo- ke ali celo grožnje pa jim seve- (.la ni mar. Po enem letu smo sc lahko prepričali, da z grožnjami ali celo kaznovanji ne bo nič. Ob našem prizadevanju za čisto okolje in lepši videz kraja se re- sno sprašujemo, komu voda na mlin — nam, ki smo vzeli akci- jo resno, gotovo ne. Pa še to! Zgodi se, da posod za otlpadke nekateri ne napol- nimo tudi v enem ali celo livch mesecih, račun za odvoz smeti pa (.lobivaino redno vsak mesec, če smeli otlpeljali ali ne. .Ne vidimo logike ravnan- ja, da plačuješ storitev, ki ni bila opravljena. Radi bi vedeli, kaj menijo o tem vprašanju odgovorni in kaj prizadeli oziroma bralci Tednika. Franc Kol ari č V času od 21. junija do 31. julija letos so darovali finančna sred- slva za gradnjo bolnišnice lile darovalci: 1. Siiulikal podjetja KK Ptuj, Dl: Osojnik. Štuki 2.^, Ptuj — name- sto venca na grob pokojne Kristine Breg — 7.000,00 tolarjev 2. Stanko Kokol, Potrčeva Pluj — za gradnjo bolnišnice -- .300.00 tolarjev 3. I ranc Purgaj, Vičava 128, Pluj ~ za gradnjo bolnišnice namesto venca na grob pokojne sosede Dore Gašperin — 3.500,00 tolarjev Delavci bolnišnice Piuj se za prispevke najtopleje zahvaljujemo. Tudi v prihodnje bomo hvaležni za vašo pt>moč, saj se zavedanut, da pr- ':ija ■. tem ptujsko /dravstv«' bogatejše in kakovostnejše tako po opremi kot storitvah. V začetku leta 1960 je v ptujski občini prišlo do manjših kadrov- skih rošad — ne sicer po volji lju- di, temveč po partijskem dikia- lu iz Maribora. Ivan Krajnčič je moral pustili me- slo sekretarja komiteja ZKS in sc posvetiti le SZDL, zalo je imel tu- di nekoliko več časa za opravljan- je dolžnosti direktorja Ptujskega tednika. Za sekretarja komiteja je bil postavljen Janko Vogrinee, za predsednico občine^ Lojzka Strop- ni kova. za podpredsednika pa Franc Piymc.-Pristojni organi so potem formalno ta imenovanja po- trdili in tedaj je tudi Ptujski tednik o tem poročal. Ptujski tednik je postal glasilo občinskih odborov SZDL Ormož in Ptuj, kar je bil pogoj, da sta ga ti dve občini tudi financirali. Med za- nimivostmi, o katerih jc Ptujski tednik v letu 1960 poročal, naj omenim, daje prvo kurentovanje v Ptuju uspelo in pomeni trdno zago- tovilo, da bo ta prireditev v Ptuju postala tradicionalna. V naslednjem letu so k temu d(xlali, da bo Ptuj postal tudi karnevalsko mesto. Živahnejše dogajanje na ptuj- skem območju in tudi v svetu je bilo v letu 1961. V enem od Ptuj- skih tednikov je bil velik naslov članka, daje "Jugoslavija dežela z najhitrejšim gospodarskim razvo- jem v svetu." To je bilo le delno res, ker je bila pred tedanjo Jugo- slavijo le Japonska. Toda v lelu 1961 je začel gospodarski razvoj zaostajati, le TGA Kidričevo je bi- la najuspešnejše podjetje v državi. Zaradi znakov gospodarskega zaostajanja, kar je sicer zakonitost v neki fazi razvoja, so politiki in gospodarstveniki v Jugoslaviji za- čeli pripravljali spremembe v go- spodarskem sistemu. "Novo obdob- je razvoja" je bil naslov proglasa SZDLJ, ki ga je v celoti objavil tu- di Ptujski lednik. L'smeritve v spre- membah gospodarskega sistema so bile v aprilu 1961 tudi formalno po- trjene na kongresu SZDL. Povezano s tem so povsod za- čeli pomlajevati občinska vodstva SZDL. Ptujski predsednik Ivan Krajnčič je moral oditi za pred- sednika ideološke komisije v Ma- ribor, sekretar Andrej Mršek pa za upravnika Stanovanjske skupnosti Ptuj. Namesto njiju je bil izvoljen za predsednika občinskega odbora SZDL Ptuj Branko Gorjup, za se- kretarja pa Franc Tetičkovič. Za- nimivo je, da o tem Ptujski tednik svojih bralcev sploh ni obvestil, zato se je Branko Gorjup sem predstavil bralcem s tem, da je za prvomajsko številko napisal uvod- nik "Prvomajski pozdrav" in pri podpisu dodal "predsednik obč. odb. SZDL Pluj." Na podlagi leh sprememb je tu- di Ivanu Krajnčiču s L 5. 1961 prenehala funkcija direktorja Ptuj- skega tednika. Drugega niso ime- novali, temveč je to dolžnost opra- vljal Anton Bauman kot odgovor- ni urednik. Pozneje je tako tudi ostalo, čeprav je ustanoviteljstvo od SZDL prevzela Skupščina občine Ptuj. Ptujski tednik je začel postajati bolj "občinski", čeprav si je polilika prek SZDL še krepko zagotavljala svoj vpliv. "Volilci naj vetlo vse o delu ob- činskega ljudskega oilbora," se je glasil naslov uvodnika v Ptujskem tedniku št. 6 z dne 17/2-1961. S podobnim naslovom je |iotem bila stalna rubrika. V njej so poročali o vsem, kar je bilo na tinevnih redih za.sedanj občinskega ljudskega od- bora in o čemer so razpiavljali na zborih volilcev. Precej manj so pi- sali o delu ilružbenopoliličnih or- ganizacij, kar je bil včasih razlog za ustvarjanje napetosti med fun- kcionarji oblasti in iiolitike. V letu 1961 je Plujski tednik precej prostora namenjal gospo- darstvu, delovanju ekonomskih enot in delitvi dohodka |io delu. ■Aprila jc bil objavljen razpis "Par- Iižanski pohoti po poleli Sloven skogoriške čete." Ta manifestacija je poiem poslala tradicionalna. Občinski sindikalni svet v Ptuju sta ictlaj vtHlila Jože Šegula kol neprofesionalni predsednik in I t liks Bagar ktil tajnik. Ustanovili so sindikalno politično šolo i' prvo predavanje v njej je ime! . ne Kavčič, tedaj predsednik repi bliških sindikatov. V Ptujskei tedniku lahko tudi preberemo je bila 16. 9. 1961 v P"' ■ ' seja predsedstev obcu. kalnih svetov Ptuj, Vara. Čakovec. Iz lega sodelov;m' pt)lem razvilo iradicionaliu. kolelno "Srečanje bratstva ii jaleljsiva." Poročila o jirirt s teli srečanj st) bila v I občilih prist)ina 30 let. Iz Ptujskega tednika v letu še izvemo, da "Jože Gri" pušča Ptuj" in da je dr. .1 postal "častni član občn (takrat še niso uporabij častni občan). Več celif bilo namenjenih konfeu držav in vlad nebittkovskih ki je bila od I. do 6. septemi.. 1961 v Beogradu. Ptujski tednik je v celoti objavil be.sedila vseh reso- lucij, sprejetih na tej konferenci. NIČ VEČ "PTUJSKI" Bralci so bili 24. novembra 1961 presenečeni, ko so name- sto Ptujskega dobili samo Ted- nik. V pojasnilo je bilo zapisa- no, da se je to zgodilo na pre- dlog občinskih odborov SZDL Ptuj in Ormož. Občine so se namreč vse bolj zavedale svoje samt)slojnosti, zalo npr. bralcem v ormoški ali kateri drugi obči- ni ni ustrezalo, da bi brali čas- nik, ki ima že v naslovu zapisa- no, da je "ptujski". Zaradi le spremembe se naklada sicer ni povečala, pomembno pa je bilo, da se lutli zmanjševala ni več. V letu 1962 je Tednik bolj sko- po poročal o dogajanju v ptujski občini. V začetku leta je bilo po- ročilo o nastajanju perutninskih farm v Ptuju, ki si jih je ogledal tudi Boris Kraigher, tedanji pred- sednik IS LRS. Ob dnevnih novi- cah pa so največ prostora namen- jali pripravam na novo uslavo. "H. Kardelj o pripravah na novo usta- vo," "Pred razpravo o novi ustavi" so bili naslovi obširnih sestavkov. V nadaljevanjih je Tednik objavil tudi "predosnutek ustave." Ob koncu leta zasledimo tudi nekaj vesti o kadrovskih spre- membah v občini. Janko Vogri- nee je oktobra 1962 odšel za di- rektorja trgovskega podjetja Pa- nonija, za sekretarja komiteja pa je bil izvoljen Janez Kostan- jevec, ki je bil prej že eno leto na komiteju kot organizacijski sekretar. Za novega organizacij- skega sekretarja je prišel Anton Žagar. V decembru je skup.ščina Občinskega ljudskega odbora izvolila za potiiiredscdnika Vla- dimirja Vrečka. Besedilo predosnutka nove ustave jc obetalo večje spremem- be v družbi, bolj demokratične in svobodncj.še odnose med ljudmi. Nekaj od tega se je pt)javljalo že v dnevni praksi, vendar je v mar- sičem naletelo na oviro v ustavi iz leta 1946, ki je bila napisana po .sovjetskem vzoru. ZAMISEL O RADIU PTUJ V gradivu za novt) ustavo so razglašali tudi javnost dela, kar do tedaj ni bilo dovt)ljeno, tem- več je o tem, kaj je za javnost in kaj ne, odločala pailija po svojih organih in tutli posameznih čla- nih. Mlado vodstvo občinskega oilbora SZDL je razmišljalo, ka- ko to načelo javnosti čimprej ure- sničili v praksi, klcje sla dajala in jih poskušala uresničevati pretl- sediiik Branko Gorjup in sekretar Franc 'lcličkt)v ič. s — srour 2. SEP I KMBKR 1993 — f^^flVllf V prvem kohi prAciistva v v/hodni skupini tretje slovenske nogo- metne lige Je najvišjo zmago dosegla Drava, ki je v soboto v Ptuju s 5:2 preioaf>;da Ižakovee. Caissa AlundniJ Je z 2:4 izgubi! derbi v kaeab, bistriški Impo! na ie iijral 2:2 v Rušah. V Piuju so gostje iz Prckniuija pred 4(K) gledalci sicer povetlli z 2:1, vendar so Jiii tlomači v nadaljevanju preigrali in zaski/.eiio_vis(,)ko /inagali. Dva zadetka je dal Žolek, enega pa Loiičarič, Vesenjak in Kornik. yspeš!vi '\nimwj m kaoeti ^^ ; i »H vi. " »s<\ -panje in storitve PVRA.MIDIA. Odslej bodo nosili novo ime, torej RK PYRAM!DIA. ? Ptujski šahistki Helena Rižnar in . Anita I ičina sta .soilelovali na 3. član- ' skem tlržavneni jnvenstvu v Murski 1 Soboti. /4 Anito je bil tt) prvi resnejši !■ nastop pt) več kot trime.sečni pavzi za- , radi zdiavstvenili ležav. To seje v igri ^ vsekakor močno iX)znalo, ventlar pa je z tleliivijo 5. ilo 9. mesta in osvojenimi ' točkami v seeno zatlovoljna. \ Helena je blhi najmlaisa meti IS ni\'e/enkanii nrvenstva in ie niena uvrstitev otl K), ilo 13. mesta z osvojenimi 4.5 točkami vsekakor uspeh. Meti diugim je piemagala tri- kratni) slovensko prvakinjo Simono Orel. Prva iiasletlnja priložnost za obe šahistki bo že čez 14 dni na eki|)ncn) tiržav nem prvenstvu slov enske siipei lige, kjer bosla na ženskih tleskali poskušali piiboriti čim več točk za ' ip^' ''"M Silva Razlag 10 — FESTIVALSKA PRILOCiA 2. SEPTEMBER 1993 — TEDNIR TEDNIK — - ^FPfE^^BER 1993 FESTIVAI.SKA PRILOGA — II 12 — FESTIVALSKA PRILOCiA 2. SEPTEMBER 1993 — TEDNIR TEDNIK — - SEPTEMBER 1993 FESTIVALSKA PRII.O(,A — 13 14 — FESTIVALSKA PRILOCiA 2. SEPTEMBER 1993 — TEDNIR TEDNIK — - SEPTEMBER 1993 FESTIVALSKA PRILOGA -- 15 TEPUIM - septe.mbkr 1993 NASVETI — 19 Suša se v trajnih nasadih dejansko nadaljuje že i/ leta 1992, Oeena in obseg škode v tedanjih nasadih (vinof^radi, sa- dovnjaki) /aradi suše sta /elo ra/.lični. Najbolj so prizadeti mladi nasadi (4.—5. letnik. V starejših — rodnih nasadih pa najbolj trpijo sušo preobložena drevesa, nasadi na terasah in nasadi na lahkih peščenih tleh. Pomemben faktor pri odpornosti rastlin proti suši ima humus v tleh. Rastline z več odst(»tki humusa v zemlji so mnoj»<» odpornejše. Ocene, ki jih je /hiala Kmetijska svetovahia shi/ha ohčine Ptuj, so le okvirne, saj ho končno oceno škode po suši mo/no dali po trgatvi in spondadi leta iW4. Dosedanje ocene so: — vinogradi: Halo/e 30-60% škode; SK)venskc gorice 20 4()'/(' škode; sadovnjaki: liak)ze in Sloveiv ske gorice 30 50'/^ škode. UKREPI V VINOGRADIH V vinogradih Kmetijska sveto- valna slii/ba priporoča naslednje ukrepe: — Čimpiej s plitvo obdelavo tal (okoli 5 cm) s kultivatorjem (rah- Ijačem) preprečimo nadaljnje i/hla pevanje vode i/, tal. V vinogradih / negovano ledino opravimo nizki) košnjo, vendar ne preveč v živo. Obvezno je tudi zatirati plevel pod trsi (keniično, košnja). — Čc je možnost dovoda vode, priporočamo zalivaiije v brazdo z \saj 40 I vode na m". (Jbvezno zali- vanje v na novo zasajenih nasadih. — Prikrajševanja mladik ne pri- poročamo, saj bi tako odstranili naj- bolj zdravo in najmlajše listje, ki bo potrebno za kakovostno dozorevanje lesa in dozorevanje grozilja. Pri])«)- ročamo le delno vršičkanje, da za- stavimo tast mladik. Ta ukrep izva- jamo večkrat. — Na močno jirizadetih trsih — po.sebej v ndailih nasadih in če so ti preobremenjeni - |)riporočamo raz- i)remeniiev le ti h. Odstraniti je po- trebna vsaj ovelo grozdje. Pri reilčenju grozdja je najbolje odstra- niti slabo razvite grozde in grozile višje na mladiki. --- Trgatev grozdja mora biti pre- biralna gleda na različno kakovost grozdja — ločinto poškodovano grozilje od zdravega. Vsak vinogradnik naj oceni ob- seg škode v svojem vinogradu in presodi možnosti vsaj delne pre- prečitve škode zuaradi suše. UKREPI V SADOVNJAKIH — Nujno je potrebno prilaginhli poletna tlela v nasadu. Poletno rez priporočamo malo kasneje in to le pri starejših bujnih in manj rotlnih drevesih. Normalna pt)letna rez, s katero želimo tloseči umirjeno dre- vo, bi v tem času pri tako visokih lemix:ratmah povziočila še tlodalne ožige na plodovih. — Priporočamo, da poletno rez in formiranje mladih dreves opra- vimo proti koncu avgusta in v začetku septembra, ko se bo vre- me ustalilo, ali po obiranju' Zaradi suše plodovi prisilno do- zorevajo, posebno zg(xlnje sorte ja- bolk. Zaradi tega bo potrebno opti- malno prilagoditi roke obiranja. — Drugi agrotehnični ukrepi so enaki kol pri vinogradih. Kmetijska svetovalna služba: Andrej Rebernišek, ing. agr. ■ — Foto: J. Bračič Prejšnji teden smo spoznali hierarhično organizacijo po- flatkov. Poglejmo si sedaj isti primer še v drugi obliki or- ganizacije: relacijski bazi podatkov. Relacijsko bazo po- datkov podamo v obliki dvodimenzionale tabele: Vrstica nam predstavlja en zapis, ki vsebuje podatke o uči- telju, predmetu in učencu. Sled- nji nam predstavljajo neka polja v zapisu. V na.šem primeru so vsa polja znakovna. Vsakemu zapisu pripada neka zaporedna številka, običajno je to zapored- na številka vnosa. Datoteka s te- mi podatki bo na disku vsebo- vala strukturu podatkov in same podatke. INDEKSI Pri vnosu podatkov nas ne za- nima vrstni red vnašanja. Ni po- ticbiu), npr., čc želimo zapise, urejene po abccctli učencev, že predhodno uredili seznam učen- cev in ga potem urejeno vnašali v računalnik. Ventlar si kasneje zažclimo, da bi imeli podatke urejene po abccctli glede na učilelje, učence in liidi predme- le. Rešitev je v indeksih. Indeksi se uporabljajo v vseh bazah podatkov. Poglejmo si primer. Imamo seznam učencev ■lanez, Albina, Karel. Bernard. Po takšnem vrstnem redu smo jih vtiesli v računalnik. Zapisi imajo zaporetlne številke otl 1 ih) 4. IJvctlemo indeks glede na ime in tlobimo urejen seznam ■Mbina ( po indeksu 1, številka zapisa 2), Bernatd (2,4), .lanez (.^,1) in Karel (4,3). Vcijetno sle že opazili rešitev: indeksi vse- bujejo svojo zaporedno številko in drugo, ki ji pravimo kazalec na pri|)adajoči zapis v seznamu podatkov. Z upoiabo indeksov osl;mt\jo originalni potlalki ne- sprcnicnjcni. Z vsakim novim imlcksom se kreira tlodatna no- \a datoteka, ki vsebuje potlalke v o|)isani obliki. Katere stvari nas pii izbi t i baz podatkov najbolj zanimajo ' 1. Hitrost urejanja (sortiran- ja) poilalkov. Pri količini jiodat- kov 1 ()()()(), 2()0()() ali več bomo zelo hiiro prišli tlo spoznanja, da Je čas tudi zlalo. Dobri algo- ritini urejajo sezname po rormu- li n 'log n, kjer je n štev ilo po- datkov. 2. Hitrost iskanja po bazi. V primeru, da si želimo izpisali promet nekega artikla za neko časovno obdobje, si bomo pri slabih bazah podatkov zaželeli skodelico kave ali pa bomo iz samega dolgega časa postali strastni kadilci. Naslednje zaželene kvalitete so: enostavnost uporabe, prila- godljivost in oblika kotnunici- ranja z nami — uporabniki. Spoznali smo organizacijo podatkov v bazah podatkov, se- daj nam ostane, da si kreiramo svoje baze podatkov na kotikrcl- nih primerih v tloločcnih bazah potlalkov. Naslednjič si bonio ogletlali organizacijo podatkov o poslovnih partncrph v okolju programskega pakeia DHASI-.. i, s. S&tž^J.s^^'^^ <> NOVOST TEGA TEDNA Logitec FotoMan Plus Kamere in računalniki so nam sedaj bližji kot samo bežen pol- jub. Obstaja nešteto načinov, kako posredovali sliko v raču- nalnik: s čiialci, videoadapterji itd., toda noben ni tako neposre- den, kot Je to Logilecov Folo- Vlan. Deluje kol preprosta ka- mera: nameri in sproži. Kasneje lahko shranimo sliko v računal- nik in jo uporabimo s pismi, po- datkovnimi bazami ali drugimi dokuiTicnli. Gre za kamero veli- kosti prenosnega lelefona s 6.5 mm lečo in vgrajeno avtomat- sko bliskavico. Neankral lahko poslikamo do .^2 slik, ki jih lah ko shranimo v Tih, PCX, BMP ali t-PS oblikah. Velikost slike je od 150 Kb do 220 Kb, vendar jo lahko z dodatno kompresijo stisnemo pod 20 Kb prostora. Slike lahko poprav lj;tmo (re- tuša) s programom, ki ga dobi- mo v kompletu skupaj s kame- ro. Baterije v kameri nam hrani- jo slike do 100 ur. Kasneje se zbrišejo. Logilecov l-oloMan je pti- ročna in enostavna kamera za črno-belc posnetke. Kvaliteta slik sc ne more primerjali s kla- sično kamero, vendar pomeni najenostavnejši način za prenos slik v računalnik in kasnejšo obdelavo. Bojan Mihelač, dipl. ing. rač. Zakon o go.spodarskih družbah (skraJ.Šano ZGD — Ur. list RS šl. 30 z dne 10/6-1993), ki je začel veljali trideseti dan po objavi, vse- buje poleg obširnih določb o go- spodarskih družbah, o katerih pa v lem članku ne bom pisal, tudi do- ločbe o podjetniku, ki ga v 7. točki 1. člena imenuje samostojni podjetnik posameznik, v drugih členih pa oprablja le besedo pod- jetnik. Opozorim naj na to, da ZGD vsebuje nekatere določbe, ki se nanašajo le na podjetnika, med- tem ko se nekatere določbe, kot so n.pr. o dejavnosti, o firmi, o se- dežu, o podružnici, o strukturi, o poslovni skrivnosti, ki se prven- stveno nanašajo na družbe, na- našajo tudi na podjetnike, vendar se za podjetnika le smiselno upo- rabljajo (72. člen ZGD). obrtniki bodo v p^ihodmje podjetniki v novem obrtnem zakonu, ki naj bi bd sj)rc|ei se v lem 1993, bt) podana dclinacija obrti kot načina izvrševanja neke dejavnosti. Na- štete bodo dejavnosti, ki se lahko opravljajo kol obrti, mednje pa verjetno ne bodt) več spadale go- stinska, trgovska, prevozniška in še nekatere druge tlejavnosii, ki se danes štejejo za obrtne dejav nosti. Pivtlpisani bodo zahtevni pogoji za opravljanje obrti, kol n.pr. ustrezna izobrazba, položen moj- strski izpit itd. Za izvrševalce obrti bodo poleg določb iz obrtnega zakona veljala določba ZGD o podjetniku, kar ja- sno izhaja i/ 584. člena ZGD, ki se glasi: "Osebe, ki so registrirane za opravljanje dejavnosti po obrt- nem zakonu, nadaljujejo z delom na način in pod pogoji, pod kateri- mi st) vpisani v register, in se Uskladijo z tloločbami Icsja zakona do 31. maja 1994." kdo je pcdjet:\iik Po ZGD je potljelnik fizična oseba, ki na trgu zaradi pridobi- vanja dobička samostojno opiavlja tlejavnosl kot svojo izključno de- javnost (2. m 7. točke ŽGD). Ta delinicija potljelnika je vsekakor širša kot drtinicija i)otljetnika v Leksikonu Gankaijeve založbe iz leta 1976, kjer je zapisano, da je potljelnik zasebni lastnik podjetja, kalerega vodi za svoj račun in sa- mostojno tvega nevarnost. mk^K-^^. »si organizacijske oblike pridobitne dejavnosti V ZCiD ne najdenio direktnega odgovota na vprašanje, v kakšnih organizacijskih oblikah lahko pod- jetnik opravlja pridobitno dejav- nost, pač pa iz dejstva, da ZGD v 72. in 73. členu govori o podjetni- kovem potljelju, v 75. členu pa o t)bratu, lahisO zaključimo, da sta podjetje oz. obrat ena iznied orga- nizacijskih oblik, ki se Jih podjet- nik poslužuje pri opravljanju svoje dejavnosti, in sla kot pojma poz- nana že iz dosedanje zakonodaje. .Vloram pa opozorili na tole: po Zakonu o podjetjih je lahko v prav- no-orgaiiizaeijski obliki organizira- no podjetje, ki jc bilo la.st fizične osebe (zasebno iiotljelje), dobilo po vpisu v st)dni register lastnost prav- ne osebe in kot tako bilo subjekt pridobivanja pravic in obveznosti. ZGD pa priznava lastnost pravne osebe samo v zakonu naštetim go- spodarskim družbam. Zato podjet- ja oz. obrat podjetnika, ki jih omen- ja ZGD v citirani členih, ni in ne more poslati samostojna pravna ose- ba, temveč je to lahko, pravno gle- dano, del potljctiiikovega premožen- ja, organiziranega kot celota, za ka- tero pa lahko pridobiva pravice, sprejema obveznosti itd. le podjet- nik — lastnik. Podjetnik pa lehko tudi po ZGD (čl. 457) sam ustanovi družbo, n.pr. družbo z omejeno od- govornostjo, ki je pravna oseba, v ekonoinskein smislu pa za.sebno potljelje posameznega potljelnika. kakšne gospodarske posle sme opravljati podjetnik Podjetnik sme opravljati vse z za- konom neprepovedane posle, ki praviloma spadajo v okvir dejavno- sti. ki jo ima registrirano. Poleg teh pa sn)e opravljati tutli posle, ki so potrebni za njegov obstoj in za opra- vljanje vpisane dejavnosti, ne pome- nijo pa neposrednega opravljanja te dejavnosti. Na ptimer: podjetnik, ki ima vpisano zidarsko dejavnost, sme kupovali opekarske izdelke, izvrše- vati prevoz za svoje stranke itd. prekoračitev registrirne dejavnosti Pravni posli, ki so sicer zunaj ok- vira registrirane dejavnosti, so vel- javni, razen če je pogodbenik vedel ali moral vedeli, da gre za preko- račitev. Zanimiva pa jc določba ZGD (5. točka 4. člena), da registri- rana dejavnost še ne pomeni, da je pogodbenik vedel ali moral vedeli za prekoračitev. To |)omeni. da po- godbeniku pred sklenitvijo posla ni potrebno preverjati, kakšno tlejav- nosl iiDa registrirano podjetnik. Pri- mer: pot|jetnik. ki ima registrirano zidarsko dejavnost, je sklenil pogod- bo o izvršitvi icsarsilod<)v, od 4. do 7. ter K), in II. septendva, pod- zemnih plodov, korenike. gomol- jev in čebulic od 7. do 10. ter od 17. do /9. septembra ter cve- ta in zdravilnih zelišč od J. do ter od II. do IJ. septembra. V hiokoledarju je med dnii^im tudi priporočeno, da /., 2., K)., 17.in IS. september niso ugodni dnevi za spravilo, skladiščenje, hrambo ali predelavo sadja, ze- lenjave in zdravilnih zeh\č. Hranjeni pridelki, pobrani te dni, niso obstojni, predelani v sokove, marmehulo in podobno prično v kratkem času plesniti, zelišča pa izgubijo svojo aronu). Najustreznejši dnevi za spravi- lo, lirtunbo in predelavo pridel- kov z vrta so dnevi za cvet in plod. Glede na celotne stroške in trud pri pridelavi in dodelavi vrtnin te^a priporočila ne kaže zanemarjati. ■Vlitan GluŠič, ing. agr. 20 — ZA KRATKK CAS 2. SEPTKMBER 1993 - TEDMIH Počitnic bo kmaiu konec, kar pomeni manj časa za zabavo, pa več za šolo! V našem kotičku pa bo tudi v šolskih tednih in mesecih ogromno nove glasbe. * * * — odlična plošča * * — dobra plošča * — solidna plošča A .V ..V i)EF LliliPARI) so s fil- mskega albuma LAST AC- TION HERC) pripravili prijet- no balado TWO STi:i\S BE- IIIND. * ♦ * '.V .V-A Tudi druga plošča prihaja s soundlracka SLI VER s fil- msko glasbo. Nova skupina AFTERSHOCK je priredila skladbo SLAVE TO THE VI- BE. *** 12. oktobra bo v ljubljanski dvorani Tivoli že tretji letošnji tnega koncert. Nastopil bo ita- lijanski pevec EROS RA- NI AZZOTTI. Pevka TASMIN ARCHER je lani zaslovela s skladbo SLEE- PING SATELITE, njen novi komad pa je ARIENNE. Ameriški pevec MAXl PRIEST je v duet povabil Četverica nesvetlolasih (4 Non Blondes): Kaj se dogaja na 3. mestu odličnega kitarista LEEJA RI- TENOURJA, skupaj pa sta iz- dala skladbo VVAITING IN THE VAIN. ^ * Za ljubitelje plesne glasbe bo zanimiva pesem GIVE IT UP skupine GOODEN. Belgijska skupina VAYA CON DIOS je po kratkem od- moru pripravila novo pesem EOR YOU. *** Rockerji SISTERS OF MERCY so v Veliki Britaniji posneli novo skladbo UNDER THEGUN. ** TERENCE TRENT D'AR- BY je z albuma SYMPHONY OF DAMN pripravil že tretjo malo ploščo SHE KISSED ME * ki je precej rocker- sko obarvana. Mladi ameriški zvezdnik JOEY LAVVRENCE je z istoi- menskega albuma pri|iravii kar dve skladbi. V ZDA je izšla skladba STAY FORE- VER * v Veliki Britaniji pa 1 CANT HELP MYSELi'. Čeprav plošča ni najbolj no- va, pa vsekakor velja omeniti Cut'n'Move prvič med desetimi popularnimi UB 40 na 6. mestu rapperje ONYX s skladbo SLAM. * * Ob koncu pa še najnovejša priredba skladbe DLSCO IN- FERNO *** pevke TINE TURNER. Skladba prihaja s TININEGA filmskega albuiiui TINA TURNER — WHAT\S LOVE GOT TO DO IT. * * * 1. MR. VAIN — Culture Beat 2. LIVING ON MY OWN — Freddie Mercury 3. WHAT'S UP — 4 Non Blondes 4. TWO PRINCES — Spin Doctors 5. PRAV — Take That 6. HIGHERGROUND — UB40 7. SOMEBODV DANCE W(TH ME — D. J. BOBO 8. COSE DELLA VITA— Eros Ramazzotti 9. DREAMS —Gabrielle 10. GIVE IT UP — Cut'n'Move 3X-letni Korado Buzeti, pevec srednje generacije, je po rodu iz Izole, sedaj pa živi v Ljubljani. i'ravi, da je Istri- jan, kjer je doma slovenska, italijanska in hrvatska govo- rica ter značilen istrski melos. Lstrijani pravijo, da govorijo triglasno. Tudi prva kaseta pevca Korada Buzetija to kaže v umirje- ni melodiki z vplivi mediteran- skega in italijanskega sloga. KoracK) Huzeti se je z glasbo začel ukvarjati že v otro.škili letih, ko je sodeloval v otroškem zborčku kot solist. V mladih letih je igral mali boben v pihalnem orkestru v Izoli. Začel je igrati v nočnih loka- lih in zaradi katirovskih težav po- prijel za klaviature. Sodeloval je v neznanih ansamblih, katerih člane je predvsem družil zaslužek, zato je hitro prihajalo do razpadov. Ključno je bilo srečanje z Brane- tom J. Vunjakom v zasedbi, ki je igrala v nočnem baru ljubljanskega Nebotičnika. Rodilo seje .sodelovan- je in Korado Buzeti je redno sodelo- val na kompilacijskih kasetah NciJ, luij s po eno skladbo. Po sedmih le- tih je dočakal tudi glasbeni prvenec. "Kaseta z naslovom Žena me je zapustila, ki je izšla pri Založbi Man- darina, vsebuje deset .skladb. Namen- jena je za vse priložnosti in vsem, ki radi poslušajo lepo, živahno plesno glasbo," je povedal Korado Buzeti. Vse pesmi je napisal Brane J. Vunjak, duhovni vodja skupine Don .luan, ki je Korada večkrat spremljala, nazailnje na Marjanci '93 v Mariboru. Videli smo ga tu- di v televizijski oddaji maribor- skega studia Poglej in zadeni. Pred dvemi leti je Korado nastopil tudi kot solist na narečnem festi- valu Vesela jesen '91 s pesmijo Stari lajnar, ki je dobila tretje me- sto z besedilom Metke Karba. Zanimivost jc, da je Korado Bu- zeti s 140 kilogrami najtežji in najbolj opazen pevec na sloven.ski glasbeni sceni. Zaupal nam je, da bi za atrakcijo želel sestaviti naj- težji duet z Agropopovo Šerbi. Korado Buzeti je izdal kaseto Zena me je zapustila. V najtežji pop duet vabi Šerbi iz Agropopa (-dp). Naslov: Korado Buzeti, Velika čohiarska 2, 61000 Ljubljana; -S- (061) 153— 305. Drago Papler POZDRAVLJENI, ŠOLARJI! šolski zvonec vas je spet po- klical med Mri stene, kjer doživite marsikaj zanimivega (o nezanimivem rajši ne hi go- vorili, za kaj takega poskrbijo pri zoprnih predmetih). S pričetkom pouka se pričenja v Tedniku tudi vaša rubrika Mla- di dopisniki, v kateri bomo ob- javili sestavke o tem, kaj v Soli in zunaj nje počnete, kaj vas zanima, kaj vam gre na živce, jetra ali druge organe. In če vam bo zazdelo, da ste uspeli spraviti na papir kaj takega, česar zgodovina ne bi smela prezreti, nam kar pošljite svoje delo, mi pa se bomo potrudili. da bo vaše ime s kolikor toliko velikimi črkami zapisano v časopisu. In ko je človek en- krat v časopisu, to ni kar tako. Boste videli, kako boste zrasli v očeh občudovalcev, zavistneži pa se bodo grizli... Morda ste opazili, da letos mladini posvečamo kar celo stran Tednika. Spodaj bodo križanke, zanke, uganke, nekje ob strani glasbene zanimivosti, preostali prostor pa bomo za- polnili s kakšno fotografijo, vašimi sestavki in marsičim drugim iz vašega življenja. Ali pa s čim takšnim, kar vas pose- bej zanima. Samo napišite nam najprej, drugače bomo na tej strani objavljali sam dolgčas. Nekaj takšnega, kot je to moje pisanje, na primer. UREDNIK ! PRIPIS: Današnji sestavki | so še iz lanskega leta, zato pohitite z najnovejšimi naj- n o vos t m i. __ VČASIH SE PONESREČI Moja prij;iteljiea Maja je dobra kuharica. Doma zmeraj ona skuha kosilo. Pri kuharskih spretnostih se jaz res ne morem primerjali z njo. Moj oče trdi, da si še jajca ne znam speči, 'fo seveda ni res. Res pa je, da se mi zmeraj ponesreči. Nekega lepega počitniškega dne, ko je bila Maja pri meni, sva se odločili napraviti palačinke. To jed res obožujem. Velikokrat sem gle- dala svojo mamo pri pečenju. Zdelo se mi je otročje hihko. Če pa bo kaj narobe, je tu še Maja. Za izgovor .se- veda. Preden sva sploh začeli delati, sva morali pripraviti sc.stavine. Po do- mače rečeno: šprint v trgovino in na- zaj. Vse sestavine so bile nared. Par- don, skoraj vse. Preden pa sva res začeli, sva bili še dvakrat v trgovini. Končno začetek. Maja je zmešala jajca, moko in mleko v plastični ko- žici. Seveda se masa po Murphyje- vem zakonu ni hotela zgostiti. Za rešitev tega problemčka sva porabili pol kilograma moke. Kakor .sem vi- dela svojo mamo, sem masi (beri strdku) dodala še malo soli. "Malo" se mi je vsulo. Ko sem maso posku- sila, sem jo takoj izpljunila. Bila je bolj slana kot morska voda. Maji sem poskus s soljo zatajila. Zdaj .seje začelo pečenje na masti v vroči ponvi. To delo sem milostno prepustila Maji. Maso jc vlila na po- nev, kjer je zacvrčalo in mi v trenut- ku napra\ ik) za dve uri "drgnjcnjii" štedilnika. Vse palačinke (če temu, kar je ležalo pred mano, lahko rečemo palačinke) so bile pečene. No, skoraj vse. Z Majo sva pokusili palačinke in se prijeli za glavo. Nato sva se za- sinejali in vrgli vse palačinke narav- nost pt) zračni poti v smeti. Svečano prisegam, da nikdar, am- pak res nikdar ne !x)m več pekla pa- lačink, vsaj z Majo ne. Da o "ribanju" štedilnika sploh nc govorim. Mojca Žacar, 7. b OS Olge^Meglič VESOLJSKA ŠOLA Vesoljska šola je na Marsu. V njo hodijo Vesoljčki. V njej sc učijo MA. Vli (ve- soljščino), SN. SD, SL. Nekaterim vesoljčkoin ere it) dobro od rok. Ocene so enake, vendar postavljene na glavo. Pri MA se učijo vse, kar spada k SN. Pri SN se učijo vse, kar spada k SD, in tako dalje. Šola lebdi v zraku. Vanjo hodi tudi vesoljček Leni. Znan je po zanimivem smehu in po znanju vseh predmetov. Včasih tudi kaj naredi. Tiiko tudi včeraj. Pri MA je prasnil v smeh. Ko ga je zagledal učitelj, jc takoj nehal. Potem pa je spet prasnil v smeh. Učitelj ga je poslal k ravna- telju, Lem pa je smuknil domov. Do- ma se je zlagal, da ga je učitelj na- gnal domov. Nekega dne je Sel cel ra- zred na izlet na Zemljo. Tam so vide- li ljudi, zemeljske živali in rastline. Ko so se utrudili, jc učitelj šel po le- teči krožnik. Med tem časom pa je Lem u.šel. Tako jc ostal na Zemlji in .se spremenil v človeka. Učitelj si je oddahnil, ker mu Lem ni vcČ nagajal. Lem pa sc jc imel na Zemlji zelo dobro. Barbara Kurcž, 4. b, OŠ Markovci TEDNIK ^ SEPTEMBER 1993 ZA RAZVEDRILO ~ 21 22 ~ POSLOVNA SPOROČILA 2. SEPTEMBER 1993 — »f l^f^fV^TF/J — 2. SEPTEMBER 1993 OGLASI LN OBJAVE — 23 fe'"! . ..»r.rui. fei-i/j JR-' iildplfs Isilspis Ormoški policisti so v petek na te/ko prehodnem, zaraščenem predelu v krajevni skup- nosti Ivanjkovci poželi S5 sadik indijske konopj«'. Kot so povedali, so nasad spremljali že okrog dva meseca. Nanj so opozorili občani, ki se občasno sprehodijo po terenu ob progi in so se jim rastline z V nedeljo, 29. avgusta, okoli enih po polnoči je izbruhnil požar na hiši in gospodarskem poslopju Cirila Tinka iz Or- moža. Zgoreli sla ostre.šji na obeh poslopjih, nadaljnje širjen- je ognja pa so omejili gasilci. Ocenjujejo, da je škode za pol milijona tolarjev. Vzrok požara šc ugotavl)a|o. NAPVSESTO RACE ZADEL LOVCA V KOLEVO mrnmmmmm^Mmmn^mrnmmmmmm Lv*v.-»kii dii.iz.iiia RtiK-K.^ v iiv^- deljo, 29. avgusta, popoldne or- ganizirala skupinski lov na divje race t)b ribniku v RaČah. Julijan Javnik je z k)vsko puško šibrovko streljal na divjo raco, ki jc vzlete- la z ribnika. Sibre so zgrešile in zadele drugega^ lovca, Bojana Kirbiša iz Starš. Šibre so ga zade- le v kt)leno, zato jc moral na zdravljenje v mariborsko bt)l- nišnico. F. F. Društvo upokojencev Turnišče, ki je bilo ustanovljeno v lan- skem letu, je v tem mesecu razvilo nov društveni prapor. Na njem so upodobili turniški grad — simbol tega kraja. Kol so povedali, je krst nove- ga prapora opravil hajdinski župnik, ob tej priložnosti pa jc imel slavnostni govor Stane Janžekovič, podpredsednik Zve- ze upt)kojcncev Ptuj. Na slove- snost so povabili okoliška društ- va in botre prapora. Veliko jim le pri razvitju pomagala krajev- na skupnost. Dvajset krajant)V je prispevalo prostovoljni delež za trakove, kar sto petindvajset posameznikov pa za žebljičke. Poutlarili so, da si društvo vse ot! ustanovitve prizadeva bili aktivno. Organizirali so že mno- go izletov in družabnih srečanj, v prihodnje pa nameravajo svo- je članske vrste razširiti. Sode- lovanje s sosednjimi društvi se šele razvija, dobre sosedske ve- zi pa imajo z upokt)jenci Vidma pri Ptuju. V prihodnje bt)do po- magali pri ureditvi Doma kraja- nov, v scplembt u pa bodo sode- lovali pri organizaciji Upokt)- jenskc noči, so še poudarili. Tatjana Mt)horko Upokojenci Turnišča ob praporu. Foto: KK