Poltnlna platen« t rotovlnL U pravmStvo; LjuDijaoa, tvoarijeva dlica 5. — Pelefon št. 3122, 3123. 3121, 3125, 312GP Inseratnl oddelek: LJubljana, Selen« Durgova UL 3. — Tet 3392, 3492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11. — Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon St. 190. Računi pn pošt. ček. zavodih: L.jub-tjsina St. 11.842, Praga čisio 78.180, Wlen St 105J241. Cena 2 Din (JredniStvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125. 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon 6t_ 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon St. 65. Rokopisi se ne vračajo. Zaskrbljenost malih Med glavne sodobne spore, katerih razplet vznemirja danes Evropo in ves svet, se vrinja niz »spremljevalnih« dogodkov, katerih pomen postaja v sklopu vsega sedanjega mednarodnega dogajanja čedalje večji, dasi stoje navidezno izven območja glavnih problemov. Mislimo tu predvsem na vprašanje malih narodov, ki so prav v zadnjem času pokazali veliko mednarodno aktivnost, povzročeno po vznemirjenosti zaradi razvoja mednarodne situacije. Zlasti v temelje segajoča kriza Društva narodov in njegove osnovne ideje mednarodne vzajemnosti je te države, ki tvorijo skoro polovice vse Evrope, močno vznemirila. Zaito ni nič čudnega, če se je na njihovi strani pojavila težnja po popolni preusmeritvi dosedanjih mednarodnih orientacij in po iskanju bolj zavarovanih poti iz sedanjega zapletenega mednarodnega položaja, kakor jim jih more garantirati s svojimi mrtvimi črkami ženevska ustanova, ki je izgubila prvotno zaupanje. Toda bili bi krivični, če bi odgovornost: za to nezaupanje pripisali Društvu narodov samemu. Nezaupanje malih v njegovo vzvišeno misijo med narodi so v prvi vrsti zakrivile velesile s svojo sebično politiko, ki je v ženevski ustanovi dobila pač svoj drug okvir in varajoč videz nečesa boljšega, v resnici pa je v vsem svojem obsegu odgovarjala le predvojni tradiciji in povojnim željam nekaterih držav. Sebičnost velesil pa je v okviru te najvišje mednarodne institucije dobila posebno močan poudarek v najnovejšem času, ko so bili zaradi nje na t«m polju mogoči tako frapantni paradoksi, taka načelna nasprotja in celo taki značilni mednarodni absurdi, kakršnih Ženeva v vsem svojem povojnem obstoju še ni doživela, dasi je — po krivdi istih velesil — že večkrat odrekla. Le v tem smislu imajo prav tisti, ki v zvezi s temi dogodiki pišejo, da je kriza ženevske ustanove dosegla svoj višek. Tu ne gre toliko za krizo statutov in mrtvih pravil ali, če hočete, za krizo sistema, kolikor za krizo duha in za pomanjkanje lojalnosti, in sicer »pomanjkanje lojalnosti in energije na strani velesil«, kakor to popolnoma pravilno ugotavlja znani italijanski publicist Gu-glielmo Ferrero. Spričo taiko usodnega razvoja te mednarodne ustanove ni prav nič čudnega, če kažejo sedaj male države, ki so prav v tej instituciji čutile v povojni dobi srvojo edino zaslombo in edino jamstvo svojega, neoviranega obstoja in razvoja, čedalje večjo zaskrbljenost, ki jih sili, da ;se otresejo vseh dosedanjih iluzij in si same poiščejo novih jamstev proti morebitnim nakanam, ki bi pomenjale zanje bližnjo ali daljno nevarnost. Te države čedalje bolj čutijo, da so nasproti udarnim silam od zunaj prepuščene samim sebi. Zato se z vedno večjo medsebojno povezanostjo, ki nekaterim izmed velesil seveda ne gre v račune, skušajo kolikor le mogoče zavarovati pred presenečenji Prej se je ta kooperacija malih spontano pojavljala v okviru ženevske ustanove, ki pa danes, kakor to kažejo najnovejši dogodki, ne nudi več zadostnih garancij. Odtod težnja teh držav po poglobitvi in razširjenju njihovega sodelovanja na osnovi preciznejših sporazumov na regionalni podlagi, ki jo opažamo v enaki meri pri severnih, kakor pri srednjeevropskih in balkanskih državah. Za sedanji razplet mednarodnih dogodkov je značilno prav to, da si hoče vsaka država zase — torej brez ozira na morebitne akcije, ki bi jih podvzela Ženeva — zavarovati svoj položaj tako, da bo varna pred presenečenji. Teh namreč nihče ne izključuje, dasi nobeden ne ve povedati, odkod in kdaj bodo najprej prišla. Pomembno pa je že samo dejstvo, da se nanje namiguje, saj so tudi ti namigi le izraz časov, ki jih preživljamo. V vseh povojnih letih nismo doživeli toliko kršitev mednarodnih pogodb, kolikor smo jih samo v zadnjih dveh letih. Ali naj to ne vznemirja malih narodov in držav, ki grade vso svojo bodočnost v sedanji mednarodni družbi samo na pogodbah, na pravnih normah, ki so garancija njih obstanka? Reakcija malih se je v sedanji mednarodni družbi morala pojaviti. Izzval jo je sam razplet dogodkov, ki je silil k reviziji mnogih stališč. Kako čudna je n. jxr. metamorfoza od znane Hoareove izjave v Ženevi dne 11. septembra lanskega leta do najnovejše Edenove izjave v angleškem parlamentu: padec iz eks-trema v ekstrem. Zakaj? Zato, ker to zahteva interes velesile. In male države ? Kdo jih vpraša za mnenje ? ... Že na majskem zasedanju sveta DN je vzbudila posebno pozornost reakcija na tako pomovanje mednarodne družbe s strani taiko zvanih nordijskih držav, ki so za kulisami oficielnega ženevskega zasedanja sprejele nekaj važnih načelnih sklepov. Sklepi, ki sta se jim pridružili tudi Španska in Švica, ostro nastopajo proti uveljavljanju absolutne volje velesil v okviru DN. V zvezi s temi ženevskimi sklepi so se skandinavski državniki pozneje še dvakrat sešli. Namen obeh teh sestankov je bil »proučitev pozitivne obrambe v sedanjem položaju, ko je DN odpovedalo in so male države KONFERENCA V M0NTREUXU Razen Italije so poslale na dardanelsko konferenco svoje zastopnike vse države, ki so podpisale lausannsko pogodbo navezane samo še nase«. V tem smislu sta govorila danski zunanji minister Muneh in norveški zunanji minister Halvdain Koht, ki sta obenem postavila zahtevo po večjem zastopstvu malih držav v ženevski ustanovi, češ da je držav v ženevski ustanovi, češ da je sil, 'ki jim maJle države nočejo služiti v svojo lastno škodo«, švedski politik Hundiseid je nezadovoljstvo malih držav poudaril s še bolj značilno izjavo, ko je vzkliknil: »Če Društva narodov ne reorganiziramo v tem smisliu, potem je bolje, da izstopimo iz njega in gremo svoja pota!« Težnje in zahteve nordijskih držav so v sedanjem položaju tako značilne, da smo hotel« nanje ponovno opozoriti, in to baš v zvezi s problemom, ki stopa po najnovejših dogodkih na mednarodni po-zomici posebno močno v ospredje, v zvezi s problemom malih narodov in držav. Pariz, 22. junija o. Popoidne se je v Mon- | trpuxu pričela važna dardanelska konferenca. V hotelu »Montre Palače«, kjer 6o jim rezervirali veliko gledališko dvorano, so se zbrali zastopniki devetih držav. Konferenco je sklicala Turčija, ki zahteva, da se razveljavijo vojaške klavzule iausanske konvencije, ki io je l. 1953. podpisalo 10 držav in po kateri ie morala Turčija demilitariziran Dardanele. Konferenca v Montreuxu je že 22. dardanelska konferenca. Že v srednjem veku je prišlo ponovno do pogodb ui sporazumov Dardanelah. Dosedaj -e Turčija zahtevala, ined posameznimi državami zaradi prometa v da bi smela zopet utrditi svoje morske ožine. Te pravice ji nobena država ne odreka, vendar pa bo treba v Montreuxu urediti celo vrsto vprašanj ki so načelnega pomena in ki jih ne gre podcenjevati. Na konferenci so se zbrali zastopniki vseh držav, ki so sklenile lausansko konvencijo, razen Italije, in sicer zastopniki Anglije, Francije. Japonske, Turčije, Bolgarije Grčije. Rumuni-je, Rusije in Jugoslavije- Rumunski pridržek Kar se tiče še neurejenih vprašanj, ki so v posredni ali neposredni zvezi z remillta-rizacijo Dardanel in izpremembo Iausanske konvencije, sklenjene kmalu po zaključku svetovne vojne, je pripomniti, da se zlasti Rumunija zavzema za to da bi se revizija Iausanske konvencije ne smatrala za p~e-cedenčnj primer v svrho revizije drugih mirovnih pogodb-. Turški in rumunski delegati bodo zaradi tega na konferenci nastavili vse svoje sile za dokaz, da se revizija kake pogodbe še ne more smatrati za precedene-ni primer glede na druge mirovne pogodbe, ki se tičejo povsem drugih vprašanj. Rusko stališče Nekaj težkoč povzroča tudi rusKo stališče Rusija in Rumunija, ki sta poslali v Mon-treux svoja najboljša diplomata, Litvinova in Titulesca, bosta skušali doseči, da Tui-čija z remilitarizacijo Dardanel ne bo obenem dobila tudi nekakšne kontrole nad političnim, gospodarskim in predvsem vojaškim položajem in razvojem držav ob Črnem morju. Rusi imajo na Črnem morju svoje najmočnejše brodovje in je zato razumljivo. da bodo storili vse, da todo lahko njihove ladje brez turške kontrole zapustile Črno morje. Posebne težava povzroča tudi Društvo narodov. Lausanske sile so prepustile nadzorstvo nad Dardanelami ženevski mednarodni ustanovi in posluje v Carigradu stalni odbor Društva narodov za morske ožine. Kakor kaže, bi hotelo Društvo narodov ta svoj mandat v kakršnikoli obliki obdržati, vendar pa ni dvoma, da se bo v tej stvari mogoče še najlažje sporazumeti. Italija ni zastopana Posebno neprijetno je za Turčijo in za druge lausanske sile. da na konferenco ni prišla italijanska delegacija. Italijani vztrajajo na svojem stališču, da nočejo imeti ni-kakega opravka z Društvom narodov in z onimi njegovimi članicami, ki so pristale na sankcije proti Italiji, dokler se sankcije ne ukinejo. Ker se konferenca gotovo ne bo kon čala pred izrednim zasedanjem sveta Društva narodov in se bo nadaljevala s pričet-kom meseca julija pričakujejo, da to italijanska delegacija prišla na drugo zasedanje konference, ker bodo sankcije medtem že ukinjene. Po drugih verzijah naj bi se sedaj vršile samo načelne debate o posameznih vprašanjih in dovršile priprave za končno revizijo lausanske konvencije, nakar nai bi se konferenca odgodila do jeseni, ko bo Italijo mnogo lažje pridobiti za sodelovanje- Angleži za sredozemski pakt o vzajemni pomoči Zanimivo je, da so prišli Angleži na konferenco že s svojim posebnim načrtom, za čegar realizacijo naj bi pomenila revizija lausanske kon venci ie prav za prav le primeren povod. Angliji je mnogo na tem. da s pomočjo drugih sredozemskih držav oiači svoj prestiž na Sredozemskem morju tako. da bi ji Italija nikakor ne mogla priti do živega. Na podlagi že meseca novembra sklenjenega sporazuma o popolnem sodelovanju med Angliio. Francijo. Grčijo, Turčijo. Jugoslavijo in Španijo, naj bi se sedaj sklenil še poseben pakt o vzajemni pomoči s povsem podrobnimi določbami o obveznostih posameznih članic tega novega sredozemskega sistema za očuvanje kolektivne varnosti prizadetih držav. Zlasti oni del Sredozemskega morja, v katerem je Italija direktno zainteresirana naj bi prišel pod popolno neksija Abesinije po Italiji in tudi ne bo pristala na to priznanje. Iz državne službe Beograd, 22. junija, p. V višjo skupino je napredoval monopolski kontrolor Anton Ravnihar v ljubljanski tobačni tovarni v Ljubljani. — Uradniški pripravnik Stanko Draksler je imenovan za pristava, uradniški pripravnik Ivan Zdolšek pa za administrativnega uradnika splošne državne bolnišnice v Ljubljani. Letalo padlo na parnik London, 22. junija w. Ko je bil francoski parnik »Normandie« na povratku is Newyorka v Evropo, ne daleč od otoka \Vight, se je zrušilo nanj angleško bombno letalo, ki je z več hidroplani krožilo okoli parnika. Letalo se je zapletlo v vrvi, se zasukalo okoli svoje osi in padlo potem na sprednji del parnika. Pilot, ki se je samo poMeno prestrašil, je zlezel iz letala ter takoj poročal svojemu poveljstvu o nesreči. »Normandie« je nadaljevala pot v Le Havre, poškodovano letalo pa je vzela s 6eboj. Strašna nesreča pri Cherbourgu Cherbourg. 22. junija- o. V bližjimi Cher-bourga se je pripetila na križišču železniške proge in državne ceste strašna nesreča- "Vlak je podrl dva avtobusa, ki sta, bila polna potnikov. 9 potnikov je ubitm, 17 hudo ranjenih Šoferja, ki sta osrtaila po naključju nepoškodovana, zvračata krivdo na železniškega čuvaja, češ, da ni o pravem časa spustil zatvornic. Nesreča francoskega parnika Madrid, 22. junija, o. V bližini luke Pa-lamos je davi nasedel zaradi megle francoski potniški parnik »E1 Cantara«. Neki ▼ bližini nahajajoči se parnik je takoj sprejel na krov 400 potnikov ter poklical na pomoč vlačilce, ki so poškodovani parnik spravili v luko. 85 potnikov ponesrečenega parnika je bilo ranjenih. Le po zaslugi posadke se parnik ni potopil, čeprav so poškodbe na trupu ladje zelo velike in je voda naglo vdirala v podkrovje. Huda neurja v Bolgariji Sofija, 22. junija AA. Vročinski vai ki je zadnje dni pritisnil na Bolgarskem, je ponekod povzročil hude nevihte, ki so zahtevale tudi človeške žrtve. Iz raznih bolgarskih krajev poročajo, da je strela ubila skupno 52 ljudi. Samo v soboto je zahtevala 37 človeških žrtev. Verjetno je, da je število žrtev še višje, ker še ni poročil iz oddaljenih hribovitih krajev. Tudi gmotna škoda je velika. Schmelingova slava Newyork, 22. junija AA- Po zmagi nad Louisom dobiva Maks Schmeling od veeh strani velike denarne ponudbe bodrei za nastope v varietejih, bodisi za predavanja po radiu itd. Tako mu neka velika njujor-ška varietejska družta ponuja 150.000 dolarjev, če bi nastopil nekaj večerov na odru, neka tovarna alkoholnih pijač četrtino dobička. če dovoli, da se v reklamne namene posluži njegovega imena. Maks Schmeling je odklonil vse ponudbe z izjavo, da mu ie svetovno prvenstvo važnejše kakor kakršenkoli denarni zaslužek. Pripomnil je, da želi za vsako ceno ohraniti svojo formo že glede na morebitni mateh z Bradockom- V torek 9e bo odpeljal v Nemčijo. Schmeling se bo boril proti Bradocku meseca septembra. »JTJTKU« 81. I £3, 2 Torek, 23. KL 1936. Hftlerlevci v Avstriji J dvigajo zopet glave Napadi s smradljivimi bombami na avstrijske patriotske prireditve Dunaj, 22. junija, o. NI potekel Se mesec dni, odkar je avstrijski zvezni kancelar Schuschnigg izjavil nekemu francoskemu novinarju, da je hitlerjevska nevarnost v Avstriji že docela odpravljena in da bo avstrijska policija znala vsak poizkus avstrijskega narodnega socializma dvigniti zopet glavo, preprečeti že v početku z naj-radikalnejšimi sredstvi. Medtem pa so se v poslednjih osmih dneh na lepem znova pričele hitlerjevske demonstracije po Dunaju in drugod, ki povzročajo režimu vedno večje skrbi. Kakor lani skušajo narodni socialisti predvsem povzročiti čim, več škode tujskemu prometu in sezonskim prireditvam, ki jih režim po možnosti izrablja v svoje politične namene. Tako so se sedaj avstrijski narodni socialisti zarotili proti vsem prireditvam, ki so jih organizirali v okviru dunajskega festivala, že pred dnevi so z bombami s smrdljivim plinom sabotirali koncerte in gledališke predstave po dunajskih gledališčih. Onemogočili so tudi veliko zabavno prireditev avstrijskih monarhlstov, ki se je je udeležilo tudi več v Avstriji živečih Habsburža-nov. V poslednjih dveh dneh so pričeli z bombami ln drugimi sredstvi nadlegovati tudi že restavracije in kavarne, v katerih ee zbirajo monarhisti, klerikalci in drugi režimovci. V okolici Dunaja so v bazene posameznib kopališč nametali neke soli in druge smrdljive snovi, zaiadi katerih je postala voda zelena, kalna ln smrdljiva, tako da se v nji nj bilo mogoče kopati. Prava zmešnjava je bila zaradi sabotažnih dejanj včeraj, ko se je zaradi lepega dne na desettisoče Dunajčanov odpravilo v okoliška kopališča. Policija je seveda nemudoma uvedla preiskavo in je ugotovila, da izdelujejo take bombe v neki berlinski tovarni. Policijski organi so našli tudi več zabojev s smrdljivimi snovmi iz te tovarne. Danes so aretirali celo vrsto znanih uglednih dunajskih narodnih socialistov. Zanimivo je, da se hoče policija zaradi teh sabotažnih dejanj maščevati nad narodnimi socialisti na čisto svojevrsten in ilegalen način. Ko so narodni socialisti svoj čas neke ulice kar zasuli z letaki, na katerih so bili natiskani sami kljukasti križi, je policija odredila, da morajo te ulic« očistiti dunajski narodno socialistični voditelji ne glede na to, ali eo sami kaj zakrivili ali ne. Dejansko so takrat narodni socialisti prenehali s svojim početjem. Sedaj nameravajo policijski organi aretirane narodno.socialistične voditelje zapreti v neko dvorano ter jo napolniti s smrdljivim plinom. Prav tako jih nameravajo postaviti v smrdljivo vodo onesnaženih kopališčnih bazenov. Pri tem računajo da bodo dosegli prav tak uspeh kakor zadnjič. Vprašanje je le, ali ne bodo narodni socialisti prihodnjič nastopili zopet z drugačnimi metodami. Senator Banjanin o obnovi dela v JNS Kakor smo že včeraj poročali, je imel na banovinski skupščini JNS v Nišu glavni politični referat podpredsednik akcijskega odbora stranks senator g. Jovan Banjanin. Iz njegovega govora posnemamo po »Politiki« naslednje misli: »Obnove dela naše stranke smo se lotili v neobičajno težkih prilikah. Ravno te težke razmere v naši domovini in v svetu pa pričajo ,da se obnovitvi dela nismo pristopili iz kakega strankarskega interesa, marveč v želji in stremljenju, pomagati narodu in državi, že leta in leta, posebno pa zadnje poldrugo leto, nas obsipljejo z blatenjem in obrekovanjem. Blatijo in obrekujejo nas z raznih strani, tako z desne kakor z leve. Zatrjevali so, da je naša stranka mrtva, da je sploh ni več. Današnja konferenca tudi vam najbolj prepričevalno dokazuje nasprotno. A tudi naši nasprotniki,, ki nas danes proglašajo za mrtvo stranko, v isti sapi trde, da pripravlja naša stranka nekako revolucijo, da organizira zarote in da se hoče za svoje cilje boriti z nezakonitimi sredstvi. Velika laž je i eno i drugo. Naša stranka je ustanovljena za borbo z zakonitimi sredstvi in ona se bo tudi v bodočnosti samo z zakonitvimi sredstvi borila za dosego svojih ciljev, ti cilji pa so zavarovanje temeljev, na katerih je zgrajena Jugoslavija. Največji greh, ki nam ga vedno očitajo, je ta, da smo baje nasprotniki ljudskih svoboščin, da smo za nekako diktaturo in da hočemo ljudstvu odvzeti njegove pravice. In kako utemeljujejo te klevete? S tem, da smo po šestojanuarskem zgodovinskem manifestu Velikega kralja imeli pogum, da v času, ko je kralj vzel na sebe ogromno zgodovinsko odgovornosti, stopimo na njegovo stran in izjavimo svojo pripravljenost, nositi skupno ž njim to odgovornost. Ako je to bil greh, potem danes odkrito izjavljamo: da, bili smo pripravljeni stati kralju ob strani in deliti z njim odgovornost Ni pa resnica, da bi bil namen šestega januarja vzeti ljudstvu svobodo ali ukiniti demokracijo, šesti januar je prišel zato da ustavi strankarsko besnilo, ki je spodjedalo temelje i demokracije i države.« Ob zaključku je g. Banjanin rekel: >Dobro vem, da je tudi izven vrst JNS mnogo dobrih jug ^slovenskih nacionalistov. Mi smo zato pripravljeni, se združiti z vsemi onimi, ki se hočejo boriti za oču-vanje temeljev domovine in za zagotovitev njene bodočnosti, prepričan sem, da se bodo, ako bo potreba, zbrali v enem taboru vsi jugoslovenski nacionalisti, da branijo svojo domovino.« Aretirani poslanci izročeni sodišču za zaščito države — Trije izpuščeni Beograd, 22. junija. AA. Agencija Avala poroča: Preiskovalni sodnik državnega sodišča za zaščito države g. Djurdje Marinko-vič je izročil te dni državnemu tožilcu g. dr. Djadrovu gradivo kazenske preiskave zoper Damjana Arnautoviča in ostale obtožence. Državni tožilec je po proučitvi kazenskega predmeta izročil včeraj preiskovalnemu sodniku obtožbo proti Damjanu Arnauto-viču za dejanje po čl. 1 točka 7 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi, to je za poskus umora predsednika kraljevske vlade in zunanjega ministra dr. Milana Sto-jadinoviča, zoper Dragišo Stojadinoviča, Vasilja Trbiča, Dragomira Milovanoviča, Mirka Uroševiča, Jova Nenadovida ln dr. Vukoviča pa za isto dejanje v zvezi s § 34 kazenskega zakonika. Glede obtožencev inž. Nikole Kabalina, Dragoljuba Ivanoviča in Radivoja Nano-viča državni tožilec ni našel osnove za na-naljno kazensko tožbo. (§ 108 kazenskega zakonika). Zato so jih takoj izpustili na prostost. Za Taso Diniča je državni tožilec predlagal, naj se kazenski postopek v smislu § 463 kazenskega zakonika do njegove privedbe ustavi, nadaljeval pa se bo, ko bo Dinič priveden, kakor določa navedeni zakonski predpis. Beograjski dijaški proces Beograd. 22. junija p. Danes 6e ie pričel pred beograjskim okrožnim sodiščem proces proti dijaku Slobodanu Nedeljkovi-ču. ki je obtožen zaradi uboja dijaka Žarka Marinoviča. Kakor znano, so nastali letos spomladi na beograjski univerzi veliki nemiri. Levičarsko usmerjeni dijaki so uprizorili stavko, proti kateri so pa nastopali nacionalistični dijaki. Ko so nacionalisti pri fiziološkem institutu lepili lepake, v katerih so pozivali tovariše naj se ne udeležujejo po komunistih uprizorjene stavke, so jih levičarski dijaki napadli. V pretepu je bil ubit dijak Marinovič. Obtoženi Nedelj-kovič se je tudi danes na razpravi, kakor prej v preisktvi zagovarjal s silobranom- Navajal je, da ga je napadla velika skupina levičarskih dijakov, ki 6o ga pobili na tla. Ker je bil v življenjski nevarnosti, je potegnil nož in se branil. Šele pozneje je zvedel, da je z nožem zabodel Marinoviča, ki je kmalu za tem izdihnil. Nedeljkovlč se je takoj nato sam javil oblastem. Razprava, h kateri je pozvanih mnogo prič, bo trajala najbrž več dni. Obisk angleškega poslanika v Zagrebu Zagreb, 22. junija, o. Angleški poslanik na našem dvoru Ronald Campbell bo v petek prispel v Zagreb. Na kolodvoru ga bodo sprejeli angleški konzul ter zastopniki angleškega kluba, društva prijateljev angleškega jezika in društva prijateljev Velike Britanije. Poslanik Campbell bo ostal v Zagrebu dva dneva in si bo pri tej priliki ogledal mesto in okolico. Preiskava o Bodijevi tihotapski aferi Beograd, 22- junija. Preiskavo o veliki tihotapski aferi bivšega poslanika dr. Bo-dija in tovarišev vodijo zdaj carinske oblasti ki so prejele od policije vse spise. Danes so bili zaslišani glavni krivci in je bil izvršen pregled zaplenjenega blaga. Iz Ljubljane je prispela pošiljka zaplenjenih perzijskih preprog v teži 434 kg. Aretirana so-trudnika dr. Bodija. Paja Glrtck in Gustav Lowy, sta bila danes izpuščena, jutri pa bo po končanem zaslišanju izpuščen tudi Ivan Nečajev, ker carinski kazenski postopek ne določa preiskovalnega zapora. Veliko senzacijo je izzvala danes izjava soproge dr. Bcdiia novinarjem, da je prejela od jsvoje-ga moža pismo, v katerem ji sporoča, da se bo v par dneh vrnil v Beograd. Pobegli kaznenec ubil slovenskega orožnika Peč, 22. junija, p. Nedavno je bil pred tukajšnjim okrožnim sodiščem obsojen na osem let ječe neki Istvan Kurtovid, ki ima na vesti več hudih zločinov. Sedaj čaka na potrditev sodbe. Ko so danes kaznenci šli na sprehod po dvorišču, se je Kurtovid v neopaženem trenutku izmuznil ter se vtihotapil v jetniško stražnico. Tam je vzel vojaško puško in pet nabojev ter pobegnil. Njegov beg so takoj opazili in ga začeli zasledovati. Zasledovanja se je udeležila tudi orožniška patrulja pod vodstvom pod-narednika Franca Pukšiča, po rodu Slovenca. Pukšic je Kurtovica dohitel in ga pozval k predaji. V odgovor je začel Kurtovid streljati ter je smrtno zadel podnared-nika, ki se je takoj zgrudil in kmahi nato izdihnil. Orožnikom se je posrečilo, da so zločinca ujeli in odvedli nazaj v zapore, I Beležke Politična nedelja Tudi preteklo nedeljo je bila v raznih krajih države, zlasti v južnih pokrajinah, cela vrsta političnih zborovanj in sestankov. Najvažnejša med njimi je bila banovinska skupščina JNS za moravsko banovino v Nišu, ki so se je v velikem številu udeležili številni člani strankinega vodstva in na kateri je z daljšim govorom nastopil predsednik strankinega vodstva g. Nikola Uzunovid. O skupščini smo poročali že včeraj, nekatere odlomke iz programatične-ga govora senatorja Banjanina pa objavljamo danes na drugem mestu. V Beogradu je bil velik shod zemljorad-niškega krila združene opozicije. Glavna govornika sta bila gg. Joca Jovanovid in dr. Milan Gavrilovid. Na njuna izvajanja se bomo še povrnili. V Varaždinu je bilo zborovanje Hrvatskega radničkega saveza, ki tvori del dr. Mačkove fronte. Zborovanje so, kakor poročajo listi, poskušali motiti komunisti, vendar pa so jih zbrani delavci pometali iz dvorane, nakar se je zborovanje v redu nadaljevalo. V Sremski Mitrovici je Imela sbod Ho-džerova narodna stranka. Govorila sta bivši poslanec dr. Nikola Kešeljevič in glavni urednik strankinega glasila »Borbe« Vo-jin Puljevid. Tudi to zborovanje so poskušali nasprotniki motiti, pa je prišlo do ostrili medsebojnih spopadov. Intervenirala je policija, ki je odstranila z zborovanja razgrajače, nakar se je shod mirno končal. Dr. Kešeljevid je v svojem govoru pozival »vse stranke, ki so za svobodo In pravico, da nastopijo skupno in da najodločneje zahtevajo čimprejšnje uveljavljehje svobodo-umnih političnih zakonov, zlasti volilnega zakona, s tajnim glasovanjem. Nam borba-šem je vseeno, ali naj se to imenuje ljudska, nacionalna aH opocijiska fronta«. V Gruži pri Kragujevcu je bilo zborovanje davidovičevskega krila združene opozicije. Glavni govornik je bil dr. Ivan Ri-bar. Govoril je o potrebi ustvarjenja velike in močne opozicijske falancre. v kateri bi bile zastopane vse pokrajine države. V Skoplju je imel s svojimi somišljeniki sestanek staroradikalski voditelj Ranko Trifunovid. bivši ban vardarske banovine. Govoril je o vzrokih, zakaj so staroradikali z Aco Stanojevidem izstopili iz JEZ. Ugibanja in spletke okrog kongresa JNS Politični dnevniki se silno zanimajo za vsebino in potek posvetovanj vodstva Jugoslovenske nacionalne stranke, ki so trajala kot priprava za strankin kongres ves pretekli teden, čeprav listi sami priznavajo, da člani vodstva ne dajejo nikakih pojasnil in informacij, vendarle objavljajo najrazličnejše »senzacije,c ki so deloma plod fantazije, deloma pa izhajajo iz prozorne želje, zasejati vsaj kako malo intrigo. Tako vedo nekateri listi poročati o stremljenju, da bi se vrnil v stranko bivši predsednik vlade Bogoljub Jevtid s svojimi tovariši. Iz poročil ni razvidno, ali naj bi bila to želja Jevtiča, ali pa želja strankinega vodstva. Ravno tako pišejo tudi o nekakih pogajanjih med akcijskim odborom JNS in bivšim ministrom Božom Mak-simovicem, ki je bil, kakor znano, pri ian-skih petomajskih volitvah kandidiral na lastno pest. Nedeljski »Slovenec« pa je na prvi strani priobčil celo brzojavko, da se vrši v JNS »srdita borba,« ker so »eni za Uzunovida, drugi za Zivkovica«. List pravi, da so na eni strani »Uzunovidevi prijatelji in pofarji«, na drugi strani pa »ju-gofašisti.« Ti nočejo več imeti Uzunovida za predsednika stranke, marveč kandidirajo na to mesto Petra Živkovida. Živkovidu je predsedniško mesto baje ponudila Jev-ticeva skupina, vendar pa se g. Živkovid še ni odločil. Kako konfuzna je »91ovenčeva« ve«t, izhaja že iz same trditve, da naj bi Jevti-deva skupina nastopila proti pofovcem, čeprav je doslej »Slovenec« vedno trdil, da so tvorili pofovci jedro in gardo Jevtideve politike. Enake baže so tudi informacije o »srditi borbi v JNS,« o kateri ni znano nikomur drugemu kakor »Slovencu«. „Srbi in korupcija" Pod tem naslovom piše »Otadžbina«, glavno glasilo Ljotidevega »Zbora«: »Skoraj vsak dan nastane v naši državi kaka nova afera. In pri vsaki takšni aferi ugotavlja preiskava, da so v njo umešani neki naši »ugledni« in znani domači javni delavci ali politiki. V takšnih slučajih se zlasti kaže s prstom na Srbe. Korupcija se skoro edino očita srbskemu delu našega naroda. Toda ako bi se izvedla dejanska kontrola na tem področju in ako bi se objavila brez razlike vsa imena onih, ki dobivajo tantieme v raznih kapitalističnih podjetjih, bi se takoj videlo dvoje: 1. da v vseh takih podjetjih in družbah enako sede »ugledni« in »priznani« iz vse države in da je na tem terenu izvedeno pravo pravcato »narodno edinstvo«. 2. da ni med temi niti enega pravega srbskega rodoljuba, niti enega Srba, ki bi bil kaj dal za to našo državo, marveč da je tu udeležena neka mafija istih »uglednih in priznanih«, ki sede po raznih podjetjih, se med sabo podpirajo m drug drugega naprej »rinejo«. Srbski del našega naroda od takih »uglednih in priznanih« nima ničesar drugega, kakor zlo in nadloge, zato je brezdušno in sramotno zaradi takih ljudi metati blato na vse Srbe.. Važna obrtniška konferenca Beograd, 22. junija, p. Jutri se prične v Novem Sadu konferenca zastopnikov vseh obrtnih zbornic in obrtnih odsekov skupnih gospodarskih zbornic v državi. Dnevni red se nanaša na vsa aktualna obrtniška vprašanja. Glavna razprava bo o vprašanju mi-nimlnih delavskih mezd. o obveznih kolektivnih pogodbah, o pobijanju gušmarstva, o izpremembah obrtnega zakona ter o davčnih vprašanjih v zvezi i novim finančnim zakonom. Konferenca bo trajala več dni. Sprejeti sklepi bodo objavljeni v posebni resoluciji, ki bo predložena merodajnim krogom v upoštevapje. Krvavi boji v Palestini Celodnevna bitka med Arabci in angleškimi Strogi ukreni angleških oblasti — > > • Jeruzalem, 22. junija, g. Med angleškimi četami in arabskimi uporniki je prišlo pri Nablusu in Tulkaremu do tako hudih bojev, kakor jih še ni bilo, odkar so se začele sovražnosti v Palestini. Pri Nablusu so trajali več ur, pri Tulkaremu pa ves dan nepretrgoma. Tudi v Jeruzalemu trajajo neredi še naprej. Snoči so z bombami poškodovali most, ki vodi v Jeriho. Oblasti so kaznovale 20 prebivalcev iz vasi Sarisa, ki so bili tedaj blizu mosta, ko je zletel v zrak. Dolžijo jih, da so oni poškodovali tudi jeruzalemski vodovod. Pri Kersabi so našli ubitega Žida, pri Makdali pa enega ranjenega Žida. Iz vse Palestine prihajajo vesti, da so pokvarjene telefonske zveze. Mandatska vlada je objavila proglas, v katerem pravi, da bo vsakdo, ki bo nosil s seboj orožje ali municijo, kaznovan s pet let ječe. Pri težjih slučajih je predvidena dosmrtna ječa. Napad na oblasti ali zaseb- nika se brezpogojno kaznuje s smrtno kaznijo. Jeruzalem, 22. junija AA- Včerajšnji spopad med angleškimi četami in arabskimi uporniki pri Tulkaremu je bil najhujši, kar jih je bilo od začetka sedanjih nemirov v Palestini. Na angleški strani je sodelovalo več čet kraljevskega strelskega polka in škotskega planinskega polka, ki so jih podpirali tanki in letala. Boj je trajal sedem ur. Nastal pa je zato, ker so Arabci popoldne napadli angleško proviantno kolono in pri tej priliki hudo ranili enega izmed sprevodnikov. Ostali sprevodniki so zahtevali takojšnjo pomoč, nakar so jim prihiteli na pomoč oddelki navedenih polkov. Škoti so napadli Arabce z besom, toda tudi ti so se ogorčeno branili. Mislijo, da so na obeh straneh izgube mnogo hujše, kakor pa znašajo po prvih poročilih. Tragičen konec neokusne šale Beograd, 22. junija p. Na savskem kopališču se je pripetila danes tragična nesreča. V družbi večjega števila športnikov je bil tudi upravnik igrišča BSK Radomir Stokid. Zbijali so razne šale. Stokid se je ves čas držal plitvine in se ni upal v globoko vodo. Hoteč se z njim pošaliti, ga je znani vratar BSK Glaser vrgel v globoko vodo. Stokid je samo enkrat zakričal, nato pa je izgmil pod vodo in ga ni bilo več na površje. Sprva ?o mislili, da se šali in da jih hoče prestrašiti, šele pozneje so spoznali, da je utonil. Glaser je bil aretiran. Pri zaslišanju je izpovedal, da mu ni bilo znano, da Stokid ni bil plavač. Hotel se je z njim samo pošaliti in ni imel slabega namena. Pokojni Stokid je bil v športnih krogih zelo znan in priljubljen. Kredit za naseljevanje južnih krajev Beograd, 22. junija AA. Kmetijsko ministrstvo je dovolilo za naseljence v južnih kra jih države pomoč v znesku 1,250.000 Din. Iz kredita bodo podeljevali podpore za prehrano rodbin novih naseljencev, za obdelovanje zemljišč itd. Kongres knjigarnarjev Beograd, 22. junija, p. V soboto in nedeljo dne 27. in 28. t- m. bo v Novem Sadu letošnji kongres knjigarnarjev. Za konpes vlada veliko zanimanje in je najavljena mnogoštevilna udeležba knjigarnarjev iz vse države. Umor na dunajski univerzi Dirnaj, 22. junija o- Na dunajski univerzi se je dopoldne pripetil krvav incident Okrog 10. je dr. phil. Hans Molbeck, ki je že nekaj časa oprezal za profesorjem dr. Schli-ckom oddal nanj tri strele lz revolverja. Profesor je bil takoj mrtev. Profesor dr. Moric Schlick Je bfl star 58 let in je bil rojen v Berlinu. Deloval je na univerzah v Kielu in Bonnu ter je bil glavni zastopnik tako zvane pozitivistične struje v filozofiji. Na Dunaj je prišel že pred leti. Napadalec je star 28. let. Aretirali so ga brez vsake težave in je pri prvem zaslišanju izpovedal, da je s tem plačal star račun, ki ga je imel s profesorjem, ki mu je onemogočil eksistenco. Razen tega je bil nanj ljubosumen zaradi neke dijakinje, ki je pri njem študirala. Atentator je bil že večkrat v umobolnici in si je domišljal, da ga prof. Schlick preganja. Scheidemann v Budimpešti Budimpešta, 22. junija. AA- Semkaj je prispesl svoječasni prvi republikanski kancelar Nemčije Filip Scheldeman. Po tridnevnem bivanju bo odpotoval na Češkoslovaško. Federzoni v Splitu Split, 22. junija- o. Z italijanskim parni-kom »Rodi« je davi prispel v Split predsednik italijanskega senata Federzoni. Za svojega bivanja v Splitu si je v spremstvu soproge in hčerke ogledal mesto in se odpeljal tudi na Marjan. Italijansko društvo v Splitu mu je ob 11. priredilo zakusko, opoldne pa je Federzoni nadaljeval potovanje v Grčijo, _____ _ i______ ... Važna odločba o avtomobilskih tožbah Na ozemlju Slovenije in Dalmacije Se vedno veljavni avtomobilski zakon z dne 9 8. 1908 določa v § 9, da se tožbe na povračilo škode, ki je nastala zaradi obrata motornega vozila, vlagajo pri onem stvarno pristojnem sodišču, v čigar okolišu se je pripetil škodljivi dogodek. Ce je na primer lastnik avtomobila povozil nekoga v radovljiškem sodnem okraju, mora poškodovanec tožiti lastnika avtomobila pri sodišču v Radovljici, čeprav ima toženec, lastnik avtomobila, svoje redno domovali-šče n. pr. v Nišu, Podgorici, ali celo v inozemstvu. Ta način ureditve pristojnosti sodišča Je posnet iz § 3 zakona z dne 5. marca 1869 o odgovornosti železnice za telesne poškodbe in usmrtitve ljudi, ki tudi med drugim določa, da se more zoper železniško podjetje vložiti tožba pri onem sodišču, v čigar okraju se je dejanje zgodilo. Pristojnost po § 9 avtomobilskega zakona pa je še mnogo strožja in se niti z dogovorom med pravdnima strankama ne da spremeniti, ako bi bil dogovor škodljiv za poškodovanca tožnika. Zakonodajalec je hotel s tem pač ščiti poškodovanca, praksa pa je pokazala, da je takšna podsodnost tudi najbolj smotrna. Sodišče, v čigar okolišu se je pripetil škodljivi dogodek, je najprej pri roki, da ugotovi vsa za razsojo primera važna dejstva. Ono zasliši priče, ki so dogodek videle, in opravi v avtomobilskih pravdah nad vse važno dokazilo po ogledu na kraju samem. Ko je stopil v veljavo novi zakon o civilnem pravdnem postopku, pa je v sodni praksi nastal dvom, ali še velja gori omenjeno določilo § 9 avtomobilskega zakona. Ta dvom je povzročil osobito 61. 2. uvodnega zakona za zakonik o sodnem postopanju v civilnih pravdah, ki se glasi: »Ko dobi novi zakonik o sodnem postopku v civilnih pravdah obvezno moč, prestanejo veljati vsi predpisi drugih zakonov, uredb in naredb o predmetih, ki so urejeni s tem novim zakonikom, kolikor jih ne pušča ta uvodni zakon v veljavi.« V naslednjih členih uvodni zakon nikjer ne določa, da Je še v veljavi tudi avtomobilski zakon, osobito § 9. tega zakona. Člen 14 uvodnega zakona sicer pravi v točki 2, da še nadalje velja predpis § 3 zakona z dne 5. 3. 1869, ki smo ga zgoraj omenili, pa pri tem prav nič ne omenja, da Se velja tudi S 9 avtomobilskega zakona. Po vsem tem so nekatera sodišča pri nas stala na stališču, da § 9 avtomobilskega zakona ne velja več, ako ravno ta 61en urejuje isto snov, kakor § 3 zakona z dne 5 3. 1869. Temu pravnemu naziranju dosledno so bile tožbe, vložene pri sodiščih, v čijih okolišu se je dejanje izvršilo, zavrnjene z utemeljitvijo, da pozvano sodišče za razsojo ni pristojno. Po tem tolmačenju bi moral tožnik iz dravske banovine, ki je bil poškodovan od šoferja odnosno lastnika avtomobila, tožiti krivca pri sodišču, v čigar okolišu ima toženec stalno bivališče, torej eventualno tudi v Zagrebu, v Beogradu ali pa celo v inozemstvu. V konkretnem primeru je bila tožba vložena pri sreskem sodišču v L., opiraje se na določilo 5 9 avtomobilskega zakona. Toženec je ugovarjal, da sodišče ni pristojno ter je predlagal, da se tožba zavrne. Sodišče pa se je postavilo na stališče, da omenjeni 5 9 Se velja, in je sklep utemeljilo tako, da smiselno tolmačenje čL 14 uvodnega zakona ne govori za, to, da bi § 9 avtomobilskega zakona ne veljal več. Glede na priziv tožene stranke pa je re-kurzno sodišče ugodilo tožencu ter izreklo, da podsodnost po §-u 9 cit- zakona ne velja več. Ta sklep je rekurzna instanca utemeljila s tem, da so členi uvodnega zakona k tivilnopravdnemu postopniku osobito tudi čl. 14 taksativnega značaja. Ce bi § 9 avtomobilskega zakona še veljal, bi ga brez dvoma uvodni zakon omenjaL Z odločbo z dne 9. 5. 1936 pa je Stol sedmorice oddelek B v Zagrebu odločil, da § 9 še vedno velja ne glede na to, da ga uvodni zakon ne omenja. Razlogi odločbe Stola sedmorice so naslednji: »Res določa čl. 2 uvodnega zakona, da prestanejo veljati vsi predpisi drugih zakonov, uredb in naredb o predmetih, ki so urejeni s tem novim zakonikom, kolikor jih ne pušča ta uvodni zakon v veljavi. Vendar pa predstavlja ta člen le splošno derogacijsko klavzulo. Tej določbi stoji nasproti čl. 14 uvodnega zakona, po katerem ostanejo izvestni zakoniti predpisi še nadalje v veljavi. Besedilo tega člena nedvomno pokazuje, da zakoniti predpisi, ki naj kljub členu 2 gori cit zakona še ostanejo v veljavi, niso taksativno našteti, ko ni nikjer v besedilu povedano, da bi baš samo tukaj našteti zakonski predpisi obdržali svojo veljavo. Naštevanje v uvodnem zakonu tedaj ni izčrpno. Na to kaže tudi dejstvo, da večkrat cit. člen 14 omenja v točki 2 predpis § 3 z dne 5. 3. 1869, nasprotno pa ne omenja § 9 avtmobilskega zakona, kar je nelogično, ko so ven-avt_ zakona, kar je nelogično, ko so vendar avtomobilske nezgode pogostejše kot železniške ter so interesi prebivalstva pri železniških nezgodah bolj zaščiteni ko pri avtomobilskih in je končno tudi podsodnost po § 9 avt. zakona pravno pomembnejša od one po 5 3 zakona o odgovornosti železnic za telesne poškodbe«. S to odločbo bo poslej nastala tudi prt nižjih sodiščih enotna praksa, da je namreč za tožbe na povračilo škode, povzročene z motornimi vozili, pristojno sodišče, v čigar okraju se je dejanje pripetilo. —JJn. Davisov tenis v Zagrebu Zagreb, 22. junija. Jugosloveoska teniška zveza je sinoči definitivno odklonila nemško ponudbo, da bi se evropska finalna tekma za Davisov pokal igrala v Berlinu in sprejela sklep, da bo to tekmovanje v Zagrebu v dneh 10., 11. in 12. julija na igriščih ATK na Salati. Iz Berlina je že dosedaj javljenih nad 400 gostov. Nemška teniška zveza je stavila sedaj še novo ponudbo. Jugoslovenski teniški zvezi ponuja 75 odstotkov kosmatih dohodkov, ako pristane na tekmovanje v Berlinu, kar bi znašalo skoraj pol milijona dinarjev. Jugosloven-ska teniška zveza pa o tej ponudbi sploh ne bo razpravljala. Vremenska napoved Zemunska vremenska napoved ta torek; Izpremenljivo. ponekod nevihte. Dunajska vremenska napoved ia torek: Pretežno solnčno in toplo, krajevne nevihte. INSERIRAJTE V „JUTRU"' Strahovit udarec strele V vinogradih nad Središčem je ubila dva moška - Hiša je zgorela Središče, 22. junija. Vsa središka pokrajina je pod vtisom ®esreče ,ki jo je v nedeljo popoldne povzročila strela: ugonobila je dve življenji. .Dočim smo v drugi polovici maja imeM neprestane nalive, ki so hudo škodovali kmetijstvu ptujskega in ljutomerskega okraja, so se v juniju zvrstili krasni po. letni dnevi. V6a zadnja dva tedna je solnce tako prigrevalo, kakor da hoče vse zamujeno v izdatni meri nadoknaditi Včeraj fajo nedeljo je pa že jutranji pozdrav eolnca bil neprijazen. Oblački so se kopičili na obzorju in izkušeni kmetje so Se upravičeno bali, da po tako vročih dneh ne bo le tihega., potrebnega dežja marveč da utegne nastopiti silno neurje. Sinoda uglednih srediških posestnikov, 28 letni Milko Plepelec in 24 letni Jurek DogSa sta se zgodaj popoldne odpravila v yinograde. Krenila sta najprej v Dogševo govorico, potem sta iadaljevala pot v Ple-pelčev vinograd, ki leži v Vrablovčaku pri Vuzmetincih Tja sta prispela okrog 16 nre. Medtem se je približalo neurje. Po budi soparici so se zgostili črni oblaki nad Središčem. V hribovcih krajih se je še posebno videlo, da preti vsej pokrajini silno neurje. Mirko Plepelec in Jurij Dog 6a s»ta ravno prispela v Plepflčev vinograd, ko so začele padati debele kaplje in Be je nato vlil gost dež. Takoj sta poiskala zavetja pod napuščem viničarije in pridružil se jima je Plepelčev 43 letni vi-ničar France Vogrinec. z njim pa sta bili 9 letna hčerka Veronika in 7 letna Tončka Pintaričeva ki je bila prišla k prija-leljici na obisk. Naenkrat je silovito treščilo v dimnik viničarije Posledica je bfla strašna. Vini-čar Vogrinec je obležal na mestu mrtev. Zgrudil se je istočasno tudi Jurij Dogša, ki pa je še kazal znake življenja. Obe idekleti je udarec strele vrgel 30 m stran ln sta obležali hudo poškodovani, Tončka |v globoki nezavesti. Takisto je zračni pritisk odbil Mirka Plepelca ki pa je po izrednem naključju obležal omamljen, a ne* poškodovan dobrih 5 m stran od hiše. Kmalu ee je zbudil iz nezavesti. Strela je obema vžgala s slamo krito viničarijo, da je bila katastrofa v nekaj sekundah popolna. V sosednjem vinogradu veHkoposestni-ka Kodeliča 6e je slučajno nahajal zdTav- Ljubljana, 22. junija. Ljubljana je dopoldne prisrčno pozdravila v svoji sredi predstavnike češkoslovaških. poljskih in bolgarskih železničarjev, ki so se bili udeležili beograjskega kongresa Lige slovanskih nacionalnih železničarjev, nato pa na daljši turneji obiskali najvažnejša mesta naše države. Glavna postaja se je za sprejem slovanskih gostov odela v praznične barve. 8 postajnega poslopja so vihrale državne trobojnice, a ob izhodu go naši železničarji postavili majhen slavolok, okrašen i zastavami vseh bratskih narodov, katerih sinovi so prihiteli v Ljubljano, in z napisi, ki so jim izrekali dobrodošlico v češčini. poljščini in bolgarščini. Dasi je imel beograjski brzec skoraj cele pol ure zamude, je množica narodnega občinstva, ki je prihitela k sprejemu, vztrajala sredi vročega dopoldneva, da pozdravi drage goste. Poleg predstavnikov ljubljanske sekcije UJNZB. v imenu katere je ves aranžman vodil g. Delkin. so med ostalim občinstvom prisostvovali sprejemu tudi zastopnik banske uprave inšpektor dr. Guštin, zastopnik mestne občine podžupan dr. Ravnihar. škofov odposlanec kanonik dr. Klinar, zastopnik komandanta divizije upravnik vojaške bolnišnice sanitetni podpolkovnik dr. Birčanin, šef vojaške delegacije pri železniški direkciji polkovnik Nedeljkovič. konzul CSR irrž. Minjovsky, častni konzul poljske republike mestni svetnik dr. Štele tn predsedniki vseh lig za gojitev prijateljstva g slovanskimi narodi. Ko je naposled brzec privozfl in so iz lepo okrašenih pulmanov gostje — delegatje in njihove dame zamahali v pozdrav, se je peron za trenutek izpremenil v eno samo morje živahnega vrklikanja in pozdravljanja. Ko so delegatje stopali h vlaka, so gospe Andolškova. Peternelova in Jesihova pristopile k njihovim soprogam in jim rz- Ljubljana, 22. junija. Ker letnega zborovanja oblastnega odbora Jadranske straže v nedeljo ni motilo 8i-tanje dolgih poročil, zbranih v posebni brošuri, so zborovalci lahko obravnavali celo vrsto tehtnih in koristnih zadev. Pri organizacijah. katerih naloga je dramiti nacionalno zavest, hoče narod videti tudi dejanja, m koristi. Oblastni odbor JS v Ljubljani je zato osredotočil svoje prizadevanje na Mladinski dom, ki ga hoče postaviti na Jadranu. Ljubljanski krajevni odbor JS je zato v nedeljo stavil predlog, da se začne dom čim prej graditi na kaštelanski rivieri, ki je klimatsko najprimernejša. Iz raznih razlogov je krajevni odbor proti nakupu 6tarih stavb. Predsednik dr. Pirkmajer je pojasnil da je 630.000 Din še daleč premalo za novo zgradbo. Jadranska straža ne more nastopati nesolidno. Ne bi bfio prav, te I nlk dr. Irko iz Strigove. Brez obstavlja-! nja je hitel na pomoč. Z injekcijami in umetnim dihanjem je obudil 71etno Tončko Pintaričevo k življenju, pri Jureku Dogši pa so žal vsa njegova prizadevanja ostala zaman. Viničarija je medtem pogo rela do tal, prav ničesar nj bilo mogoče re Siti iz nje Sosedje, ki so prihiteli na po moč so še pravočasno rešili trupli Fran ca Vogrinca In Jurija DogSe lz območja požara Prihiteli so tudi orožniki Iz Središča, ki so imeli veliko dela, da so prestrašeno množico pomirili. Katastrofa, kakor enake vsa središka pokrajina že dolgo ni doživela, je razbu rila ves trg. Ljudstvo daleč naokrog ne govori danes o drugem kakor o tej nesreči Vse sočuvstvuje s svojci obeh pokojnih Kakor je obžalovanja vredna viničarjeva družina ki je Izgubila skrbnega rednika. tako zaslužijo polno sočuvstvovanje starši Juroka Dogše. ki so v kratkem razdobju izgubili po nesreči že drugega sina, na Celje, 22. junija. V soboto nekako ob pol šestih proti večeru je nad večjim delom razsežne občine Škof j a vas pri Celju divjalo silno neurje, ki je lomilo drevje po sadonosnikih in smreke po gozdih. Po poljih pa je pustošila toča. kakor je ne pomnijo najstarejši ljudje • tem okolišu. Ta ledena smrtna kosa je pela po njivah in sadnem drevju neusmiljeno in z neznatnimi presledki celo tiro. tako da so ob hišah kljub pekočemu solncn še danes v ponedeljek opoldne našli ledene kupe toče. Ur.: če na sc žita. fižol krompir in koruza. □ merski nasadi, ki so bili marsikateremu kmetovalcu še edini up skromnih dohodkov so tako poškodovani, da je vsak donos izključen. Sadno drevje, je zhito in tako okleščeno kakor da smo v pozni jeseni, ko se go la in mrtva narava pripravlja za zimski počitek. Zaradi trajnega deževja v zadnjih tednih jo šr nnogr košnje, ter je dozorelo seno zbito v tla. Malo je gospodarjev, ki so toliko založeni in srečni, da ne bi bili že težko pričakovali. da dozori ječmem za kruh. saj bi ga mnmm—mmm^m ročile šopke slovenskega cvetja. Medtem ko je godba Sloge svirala pozdravne koračnice, se navdušenje na postaji kar ni hotelo poleči, naposled pa je predsednik oblastnega odbora UJNZB inž. Roglič v toplih besedah izrekel dobrodošlico in želel slovanskim tovarišem, da bi ta dva skopa dneva, ki sta jim odmerjena med nami, preživeli v najlepšem razpoloženju in odnesli od nas najlepše vtiske. V imenu slovanske Ljubljane je goste pozdravil podžupan dr. Ravnihar. nato pa so izpregovorili še predsedniki Jugoslovensko-češkoslovaške lige. Društva prijateljev poljskega naroda in Ju-goslovensko-bolgarske lige dr. Stare. dr. Mole in ravnatelj Pustoslemšek v češčini, poljščini in bolgarščini. Godba je zaigrala češkoslovaško, poljsko in bolgarsko himno, nato pa so se po vrsti zahvalili za sprejem in pozdrave inž. Vladimir Djenkovski v imenu Poljakov. Josef Malv za Cehoslova-ke in Bončo Todorov za Bolgare. Godba Sloge je zaigrala še jugoslovensko himno, nato pa so se gostje med viharnim pozdravljanjem množice odpravili na vrt postajne restavracije. Tu so jim domačini postregli sskromno malo južino, kasneje pa je deputacija gostov položila spominske vence pred spomenik največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna ln pred spomenik kralja Petra I. Osvoboditelja. Posebna delegacija lige je obiskala še mestnega župana, bana dravske banovine in direktorja železniške direkcije, ob 18. pa so Be gostje zbrali k skupnemu obedu v železničarski menzi. Popoldne so si po skupinah ogledali lepote in zanimivosti mesta, ob 18 pa so »e vnovič seSH pri majhnem prigrizku v nebotičniku. Zvečer je oblastni odbor UJNZB priredil gostom slavnostno večerjo v železničarski meirei. jutri pa pohi-te v spremstvu ljubljanskih tovarišev na izlet po Gorenjski. bi bila stavba v surovem gotova, pa bi zmanjkalo denarja za opremo. Finančno se pripravimo — in že na prihodnjem občnem zboru se bomo lahko pomenili o zgradbi mladinskega doma. Oblastni odbor tudi ne more biti vezan na sklep, da je absolutno treba zgraditi novo stavbo. Neredko se nudijo ugodne prilike, na prodaj so že gotovi, lepo urejeni počitniški domovi. Sicer pa je od samega letovanja mladine še daleko pomembnejše prirejanje izletov na morje. Letovanje je socialna naloga, ki jo je Jadranska straža prevzela od banske uprave. Za podbanovanja dr. Pirkmajerja je bilo vsako leto v banovlnskem proračunu 100.000 Din za pošiljanje otrok v kolonije na morje. Podpora je zdaj neznatna in Jadranska straža mora vedno globlje segati v lastni žep. Tn pri tem razmišlja: ali je koristneje, da vvdrifuje po 150 otrok cel xne- menjenega, da bo nekoč skrben in marljiv prevzel lepo posestvo Pridno je sodeloval pri DruStvu kmečkih fantov tn deklet. Plepelec pa se ne more sprijazniti z žalostno mislijo, da nima več pridnega, sposobnega vtničarja Vogrinca. Strela Jo je ožgala pri zvonjenju k hudi uri Kamnik, 22.junlja. V soboto popoldne je nad Kamnikom in okolico spet divjala strašna nevihta. V Stranjah je okrog 16. ure žena organista in cerkovnika Tumška zvonila k hudi uri. Naenkrat je v zvonik udarila strela, ki je po odvodu prišla do višine kakih 2 metrov nad zemljo in se tam razcepila okrog zvo nika. Del strele je preskočil tudi tja, kjer je Turnškova zvonila in jo je oplazil po desni strani, da je dobila hude opekline, j Zdravnik dr. MatjašiC iz Kamnika jo je j pregledal. Upati je, da bo okrevala. bili želi tekom tega tedna, tako pa je delo, žetev in mlačev opravila toča, kmetovalec pa je oral in sejal ter gleda sedaj obupan in potrt po opustošenih njivah. Uničene so Trnovlje, večji del Zadobrove, Smarjeta, Prekorje, Lahovna, Runtole, Lešje, Vojnik okolica, Arclin, Brezova in Skofja vas. Po toči prizadeta je tudi Višnjavas in Nova cerkev ter v močni meri tudi občina Teharje in deli velike mestne občine Celje, zlasti Stari grad, hrib sv. Jožefa. Zagrad, Sp. in Zg. Hudinja. Toča je bila velika kakor lešniki in celo kakor orehi. Nad Celjem je razsajala okrog 18.30 V imenu državne oblasti sta si ogledala škodo g. sreski načelnik ter narodni poslanec celjskega sreza g. Ivan Prekoršek. Prizadete občine so odredile popis in cenitev škode po uradnih komisijah. Čbupano prebivalstvo, ki sta mu delo in trud celega leta uničena, stoji danes praznih rok na pustinjah, kjer so bila še pred nekaj dnevi cvetoča polja, ki so obetala bogato žetev in dober pridelek. Nujna je pomoč banovine in države v prehrani in pravočasna brezplačna preskrba semenskega žita za jesenske setve ter odpis davkov, ki jih uničena kmetija ne zmore. sec na Jadranu. ali pa — dokler nima svojega doma — vsako leto odpravi po 5 do 7000 otrok in dijakov na Jadran, ki se vrnejo po kratkem izletu navdušeni z nepozabnimi vtisi, za vedno pridobljeni k jadranski zavesti. Na vsak način mora Jadranska straža dalje večati svoj mladinski 3klad in prirediti loterijo, ki bo s takim namenom gotovo popularna in uspešna. Glede prirejanja izletov na morje je že lanska oblastna skupščina ugotovila, da je Beograd, 22. junija. Policija je opravila svoje, zdaj bodo Bodi-jevo afero rešetali cariniki in sodišče. Mesec dni je trajala preiskava. Poleg ogromnega plena v Beogradu samem so bile dragocene preproge zaklenjene tudi v Sloveniji, Zagrebu in Osijeku. Obseg te afere je najbolj karakteriziran, če navedemo, da mora tihotapska banda dr. Bodi, dr. Novako-vič, Nečajev in kompanija plačati državi polnih 16 milijonov Din v imenu redne carinske tarife in carinske kazni. A to je samo materijalna Škoda, ki jo je utrpela država. Kolika je moralna škoda na ugledu države, kjer dva najvišja ministerijalna uradnika izkoriščata svoj položaj za tihotapstvo in nepošteno kšeftarenje s pomočjo takšnih pustolovcev, kakršen je Nečajev — o tem nam ni treba izgubljati besed, to se more le z najglobljim obžalovanjem ugotavljati. Samo na uporabo • • • Edini, ki mn je doslej uspelo zmanjšati krivdo, je Jovan Novakovič. brat bivšega šefa protokola. Kakor smo poročali so pri preiskavi v njegovi hiši (Simina nI. 10) zaplenili mnoge dragocenosti, o katerih ni bilo pismenega dokaza, da so bile ob uvozu za carin jene. Jovan Novakovič je sam pritrdil. da jih cariniki niso imeli v rokah. Ko pa so ga nato zaslišali na policjski upravi, je izjavil, da je bil vse zaplenjene stvari dobil od španskega poslanika grofa Toriho-sa, in to zavoljo reprezentance, ker je od leta 1929. dalje španski častni podkonzul. Vse te stvari so prišle v na So državo pred štirimi leti in so bile Novakovjču dane samo na nporabo. Novakovič je policiji predložil potrdilo grofa Torihosa. datirano z 18. junijem letošnjega leta. 174 zaplenjenih preprog Vsega skupaj je bilo doslej zaplenjenih 274 perzijskih preprog, ki tehtajo 1800 kg. Na vsakih sto kg te svilene robe se plača 3250 zlatih dinarjev nvozne carine. V srebru znaša to 36.750 Din. S posebnimi postavkami. zlasti pa z desetkratno kaznijo morajo tihotapci plačnti za vsakih 100 kg Din 643.400. Tn Se se pribije davek na luksuz in skupni davek. Skratka; za 1800 kg preprog bo znašala globa 14 milijonov Din. ostala dva milijončka pa se nanašata na dragoceno pohištvo, srebmino in ostale vtihotaplje-ne dragotine. Vse zaplenjene preproge še niso dospele v Beograd. Kolikor 6« doslej aretirali ljudi, vpletenih ▼ te afero, ostanejo nadalje t policijskem mnogo ovir ▼ pomanjkanja prenočišč na Su-šaku, ▼ Šibeniku, Dubrovniku in drugod, dalje v pomanjkanju razumevanja za te izlete pri naših paroplovnfh družbah, r težkem organiziranju dobre in cenene prehrane večjih skupinskih izletov ter v absolutnem nerazumevanju važnosti takih izletov od strani večine obmorskih podružnic Jadranske straže, ki so jim izletniki presneto malo mar. Oblastni odbor je zatorej v nedeljo sklenil ponovno predlagati glavnemu odboru JS v Splitu, naj vendar vse to nekako uredi. Člani Jadranske straže naj dobe pri vseh naših paroplovnih družbah maksimalne ugodnosti. S tujsko prometnimi in javnimi činitelji primorja naj se čimprej pripravijo prehodna prenočišča za izletnike, saj je stavb dovolj na razpolago. Takisto morajo tujsko-prometne ustanove v svojih okoliših organizirati dobro in ceneno prehrano. Osobito naj se šole pripravijo čez poGitnice za prenočevanje. Na Jadranu naj se reorganizirajo vsi ogranki JS, da bodo vsem odborom v zaledju vzor organizacije in da bodo laik« pri izletih nudili največjo pomoč. Le goeta in dobro organizirana mreža podružnic Jadranske straže na Jadranu bo omogočila onim v zaledju prirejati uspešne izlete. Oblastna skupščina opozarja vse rvoje ogranke. naj posvečajo največjo pozornost socialni akciji JS. ki zbira sredstva za mladinski sklad Viteškega kralja v dravski banovini. Vsak ogranek naj v novem poslovnem letu skrbi, da se bo sklad povečal, občine. ustanove, samoupravni uradi naj vendar uvidijo potrebo sklada in pokažejo dobro voljo. Ko bi 400 slovenskih občin dalo vsaj po 100 Din za Mladinski dom, bi se kaj hitro približali realizaciji. — Čeprav je dravska najmanjša banovina, b« je vendar ob kongresu pokazalo, da ima dve tretjini podmladka JS v državi. Neobhodno je potrebno da se na sličen način m v sličnem razmerju izvede organizacija podmladka v vseh ostalih banovinah. Ob grobta - Jakoba Žemljica Se pred mesecem smo objavili daljši do-pris iz Slatine Radencev Opisoval je letošnji napredek tega slovitega kopališča in se vnemal za prepotrebni vodovod. Ze pred vojno je bil deželni odbor zagotovil radenski občinski pomoč, potem je prišla vojna in po prevratu je radenska občina s kopališko upravo vred zaman drezala, da bi se stari načrt vendar že enkrat izvedel. To je nujna potreba modernega kopališča, ki se je sicer po vojni tako lepo razvilo. Mož ki nam je poslal ta članek, je bil Jakob Zemljič. Ni se oglasil prvič. V skrbi za napredek Slatin Radencev je Jakob Zemlji? ne samo pritiskal kljuke, kjerkoli je bilo treba, marveč je tudi mnogokrat segel po peresu in je stvarno in preudarno razložil v »Jutru« potrebe svojega kraja. Tn »Jutro«, ki je vedelo ceniti vzorno gospodarsko skrb Jakoba Zemljišča, je njegove dopise vselej rado objavljalo, preverjeno, da s takim pridnim možem vred služi dobri stvari. Zdaj je končana pot njegovega življenja, ki jo je premeril v 63 letih. V noči od so- /££&kai sezadovo^ WT ' Ijife s drugimi M Izdelki ki so baje, »ravno tako dobri- ■ako možete vendar pov5odi ■ dobili pravi original I rmiriA 1 MILO bote na nedeljo ga je zadela kap. Ne samo spomenik na njegovem grobu, temveč ves I niegov ljubljeni domači kraj bo še dolgo | pričal o njegovem delu. Dolgo dobo je bil radenski župan. Kakor je pred vojno moral hoditi v Gradec trkat k deželnemu odboru, da se pobriga za Slatino Radence, tako je po prevratu hodil intervenirat v Ljubljano m Beograd. Kot predsednik krajevnega šolskega odbora je dal zgraditi narodno šolo kralja Aleksandra po načrtu arh. Plečnika Ko je bila pred par leti otvorjena ta moderna šolska palača, je »Jutro« podrobneje poročalo o njej. Vsemu ljutomerskemu srezu pa je Jakob Zemljič mnogo koristil, ko je bil leta 1931. izvoljen v Narodno skupščino. Do zadnjih dni je bil marljiv in živahen. Zase nikoli ni iskal časti in koristi in prav ta vrlina ga je priljubila med vsem narodom. Spomin nanj bo zato trajno ostal lep in časten. Kino Union, tel. 22-21 S Ob 16., 19.15 in 21.15 uri 1 BDEČI JEZDEC Danes zadnjikrat! Svetislav Petrovič — Camila Born K1 HUHlItMmU1 H'l 41 <1 H IIiiWI'I%II 1 i i I ' "VH 16 milijonov naj plačajo za Preiskava Bodijeve afere je zdaj v rokah carinskih organov '■j zaporu. Policijska uprava utemeljuje svoj sklep b tem. da je zapor za tihotapce na mestu, kadar gre za veliko Škodo in je ne varnost, da ne bodo mogli povrniti vse škode. Po Beogradu je splošno znano, da policija ni izvršila samo treh hišnih preiskav, marveč, da je obiskala več uglednih hiš v mesto in okolici. Na vprašanje, ali ne bo preiskava še razširjena in ali ni pričakovati novih najdb vtihotapijenfh stvari, je upravnik beograjske carinarnice Delovič rekel novinarjem: »Vse se bo izkazalo iz preiskovalnega gradiva. Ce bodo potrebne nove preiskave, jih bodo izvršili carinski organi. Samo če se bo kdo protivil. bomo poklicali policijo . . .« Izjava izpričuje odločnost. s katero hočejo carinski organi afero do kraja razčistiti. Kovčeg, poklonjen državi Vpričo novinarjev je šef carinarnice odprl oni zagonetni kovčeg. ki so ga našli v skladišču Rečne plovbe. Ponovno so pregledali vsebino in novinarji so se lahko naču-dfli krasnim predmetom, ki so večinoma iz čistega srebra in tehtajo skupno 25 kg. Vaze in čaše z grbi, lestenci, zlat beneški vrč, krasna srebrna riba. izdelana tako fino, da se giblje kakor živa — vse to spričuje o smislu za antično okrasje in salonske ku-riozitete. Dolgo ni bilo pojasnjeno, kako je zaboj z dragocenostmi prišel v skladišče. Postrešček. ki ga je prinesel, je hitro izgini!. Cariniki so takoj bili prepričani, da je eden izmed tihotapske kompanije ukradel ta zaboj lz vagona takrat, ko je vagon prispel v Beograd. Tako je hotel okrasti lastno bando. Ko pa je takoj nato bila vsa afera razkrita, je hitro poslal kovčeg v skladišče. Tako je neznani tihotapec in tat poklonil državi majhen zaklad, ki je med brati vreden vsa i 100.000 Din. Kovčeg je ukradel Nečajev V teku današnjega dne so carinske obla-Bti prevzele vse preiskovalno gradivo in podrobna carinska preiskava je v razvoju. Prva naloga carinikov je bila. da odprejo ■veliki spedicijski vagon dunajske tvrdke Caro & Jellinek. ki je čakal na savski obali. V njem je del vtibotapljenega blaga, ki so ga cariniki zasegli, čim je bila afera odkrita. Ko bo ves plen skupaj, ga bodo shranili v carinskem skladišču ob beograjskem kolodvoru. Pri ponovnem zaslišanju je Ivan Nečajev pojasnil skrivnost kovčega b srebrnimi dragocenostmi. Priznal je. da je kovčeg ukradel is spedicijskega vagona. Ko pa je bila takoj nato afera razkrita, je kovčeg sku- | šal vtihotapiti nazaj v vagon, ker se je zbal, da bi ga pri njem ne zaplenili in bi 8 tem zapadel kazni 250.000 Din. Na veliko presenečenje Ivana Nečajeva pa so bili cariniki medtem že zapečatili vagon in zdaj mu ni kazalo drugega, kakor poslati kovčeg v skladišče Rečne plovbe, ker je menil, da bo še vedno za 150.000 Din na profitu, če tndi srebinino pokloni ljubljeni matuški Jugoslaviji . . . Malo je manjkalo • • • Ugleden carinski strokovnjak je dejal novinarjem o nadaljnjem toku preiskave: »Male je manjkalo, pa bi se kompanjoni Aleksandra Bodija še kako izmazaiL Vsa roba je prišla na naslov španskega poslanika grofa Torihosa. Cariniki bi torej, morali zaradi tihotapstva preganjati bivšega španskega poslanika. Toda člen 9. zakona o carinski tarifi pravi, da imajo tuji poslaniki pravico uvažati brez carine vse stvari, ki so poslaništvu potrebne. Tako izgleda ta stvar s carinsko-pravnega stališča. Toda izven .dvoma je. da gre tu za tihotapstvo izredno širokega obsega. Ne gre za enkratno tihotapstvo, marveč je gospoda delovala cela leta in je državo oškodovala za težke I milijone. Zato je treba vse podrobnosti te afere prerešetati v zvezi s kazenskim zakonom!« Preproge iz Celja Celje, 22. junija. Ruski trgovec s preprogami Nečajev, je večkrat prišel v Celje, a često se je mudil v Celju tudi njegov potnik Tobias, ki je prodajal preproge, o katerih pa ni vedel, da so vtihotapljene. Obe sta v Celju vedno stanovala v hotelu >Unionu.« Resnica o preprogah, ki so bile tu zaplenjene, je naslednja: Dne 5. maja je pripeljal Tobias v Celje spet poln avtomobil preprog in jih shranil v hotelu >Un1onu« Ostal je 10 dni v Celju, potem pa si je Izposodil pri vratarju hotela g. Avgustu Lovrenčiču nad 3000 Din in odpotoval. Dejal je, da bo denar, kakor doslej vedno vrnil ko bo prišel po preproge Ker pa v hotelski kleti pozneje ni bilo več prostora, je spravil g. Lovrenčič preproge na svoj dom v Zavodni že 25. aprila je prispela na naslov hotela »Union« v Celju bala preprog, ki jih je bil poslal Nečajev iz Osijeka. Vse preproge so bile namenjene za ljub Ijanski velesejem Bilo je 8 velikih in 18 manjših preprog. Te preproge so spravili pred kratkim v Ljubljano na carinarnico, odkoder pojdejo v Beograd. Vremenska katastrofa v celjski kotlini Strahovito neurje s točo je napravilo milijonsko škodo Slovanski železničarji v Ljubljani Prisrčna manifestacija slovanske skupnost* ob sprejemu na postaji Mladinski dom na Jadrami bomo dobili prihodnje leto če bo sklad zadostno narasel — Važnejše od kolonij je pošiljanje mladine na izlete Domače vesti * Odbor m proslavo 80ietnice Nikole Tesle ▼ Beograda je imel te dni svojo zaključno sejo. na kateri je predsednik inž. Avra-movič opisal velik uspeh proslav slavnega rojaka, ki so se vršile v Ljubljani, Zagreti vodi ob vznožju naijvečjega planinskega masiva, je v izdatni meri skrajšala pot do vrha Solunske glave. Te dni pa je tudi odločitev vardarske gozdne direkcije storila društvu in turizmu v južni Srbijn veliko uslugo- Direkcija bo zgradila v svojih gozdovih v teku pet let okrog 140 ieseniih hiš, ki ne bodo služile samo gozdarski služ bi, marveč itudi turizmu. Te lesene hiše bodo zgrajene iz materiala, ki ga bo dal na razpolago Sipad. * Absolventinje drž. dvorazredne trgovske šole v Celju letnika B 1925-26 se sestanejo ob desetletnici završnega izpita v nedeijo 28. t.m. ob 10. dopoldne v hotelu >Evropi« v Celju. Kolegice, ki slučajno niso prejele posebnega obvestila, se obveščajo s tem. Pridite zanesljivo vse! * Vsem, ki so ee ob smrti našega očeta s. Franca Matekoviča spomnili njega in nas. se zahvaljujejo otroci- S MINUT strokovnega pouka o fotografiranju in že lahko vzamete s seboj foto aparat na izlet ali dopust. Foto aparat Vam posodimo brezplačno — le da kupite filme. Na vsak pri nas kupljen film pa dobite brezplačno lepo povečano sliko v velikosti 13X18 cm. Se priporoča Foto Tourist — Lojze šmuc LJUBLJANA — ALEKSANDROVA c. 8. * K včerajšnjemu »Opozorilu« organizacije dobrovoljcev nam je poslala radijska oddajna postaja v Ljubljani; »Kljub dopisu, s katerim je bila sreska organizacija vojnih dobrovoljcev v Ljubljani obveščena, da ie njihovo predavanje na sporedu dne 23. *t. m., se to predavanje ne bo moglo vršiti. ker prenaša radijska postaja ta dan opero »Faust« iz Zagreba. Zato pa je radijska postaja uvrstila predavanje Zveze dobrovoljcev na soboto dne 27- t. m. od 18.40 čo 19. ure. Zveza dobrovoljcev predavanja ni pravočasno dostavila upravi radijske postaje (šele v soboto dne 20. t.m. popoldne) in je objavila »Opozorilo«, preden je prejela obvestilo radijske postaje o spremembi datuma. V6em radijskim poslušalcem je dobro znano, da napoveduje postaja le za en dan vnaprej. V interesu organizatorjev pa je, da na prireditev sami opozarjajo-c. * Dunajski jesenski velesejem 1936. Rok za dunajski jesenski velesejem, ki se vrši kakor običajno zmerom v neposrednem priključku na velesejem v Leipzigu, je določen za čas od 6. do 13- septembra- * Razdelitev arhiva bivše torontalske županije- Poleg mešane jugoslovemsko-ru-munske komisije se mudi v Petrovgradu še tričlanska rumunska delegacija, ki ima nalogo, da z zastopniki našega ministrstva notranjih zadev razdeli upravni arhiv nekdanje torontalske županije. Komisija bo rešila samo nekatere formalnosti, ker so biili upravni spisi iitak že prej prepuščeni našim oblastem. ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« v Šiški — Telefon 33-87 Georg Aleksander je KONTROLOR WAGON LITS v zabavnem istoimenskem filmu. Krasni zunanji posnetki Niče. V dopolnilo Foxov zvočni tednik. Predstave v torek, sredo in četrtek ob 8. uri Prihodnji spored: Ljubezen na dvoru ♦ Strela je zažgala na dveh krajih. Iz Radeč nam pišejo: Zadnje neurje je povzročilo v dolnji Savski dolini veliko škodo zlasti tam, kjer je padala toča. V Radečah jo lilo kakor iz škafa in vmes je treskalo in grmela Naenkrat je začelo v zvoniku biti plat zvona. Domači gasile! so tekli proti Loki, misleč, da gori tamošnja narodna šola, a je strela zažgala le štravsov kozolec. V Prapretnem pa je strela udarila v Zidarjev skedenj in ga upepelila s 14 vozovi sena. precejšnjo količino žita in poljskim orodjem vred. * Nevarna poplava v Skoplju. Ze nekaj dni so se vrstile v Skoplju in okolici hude nevihte z nalivi in v soboto je spet nevarna poplava napravila veliko škodo predmestju Skopi ja. Lani so vode dvakrat zalile predmestji Tophano in Debar Mailri, tokrat pa je bilo zalito Dolnje Vodno, najlepše predmestje Skoplja. Voda je zalila kakih 20 hiiš in so se morali prebivalci izseliti- Nekaj hiš je naval valov celo močno poškodoval. V ZASTARELIH SLUČAJIH ZAPEKE SPREMLJANIH PO HEMOROIDIH IN OTEKLINAH je naravna FRANZ - JOSEFOVA grenčica, užita tudi v malih količinah pravi blagoslov. FRANZ - JOSEFOVA voda milo učinkuje in zanesljivo odpira-a tudi po daljši uporabi nikdar ne odreče. Ogl. reg. & te. 16485/38 * Razprava proti zagrebškemu zdravniku dr. Karpatiju zaradi odpravljanja plodu zbuja stalno pozornost zagrebškega občinstva in dvorana je vedno polna- Pravo sliko njegovega početja pa bo seveda mogoče podati šele. ko bo sodišče pretreslo vse inkriminirane slučaje in izreklo svojo pravično besedo. Ker je bila upravičena bojazen, da utegne dr. Karpati pobegniti, je državni tožilec dr. Belčič stavil predlog, da se dr. Karpati pritvori. Sodišče je predlogu ugodilo in je dr. Karpatija spravilo v zapor. Ker pa je že dve uri nato bila položena kavcija v znesku 400.000 Din, je bil dr. Karpati spet izpuščen. * Tovarna JOS. REICH sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo- * Eno srce _ ena radenska. Iz Ljubljane Program razvitja prapora Saveza rat-nih dobrovoljaea kraljevine Jugoslavije, sre-ske organizacije v Ljubljani, na Vidov dan 28. t-m. Na predvečer pred Vidovim dnem 27. t.m. ob 21-30 spominski kresovi padlim dobrovoljcem; 28. t.m. ob 10. slavnostni občni zbor sreske organizacije vojnih dobrovoljcev v sejni dvorani mestne občine ljubljanske. ob 11. Adamičeva »Molitev« (Hu-badova pevska župa in združene godbe), spominski govor padlim dobrovoljcem, eno-minutni molk, ki ga prekine častna salva, blagoslovitev prapora od katoliškega in pravoslavnega svečenika, razvitje prapora po zastopniku Nj. Vel. kralja Petra II., državna himna, govor zastopnika Nj. Vel. kralja in izročitev prapora, pripenjanje spominskih trakov, pobratimetvo praporov. Sprevod:so-kolska konjenica, vojaška godba, vojaški odredi, dobrovoljci. aktivni oficirji sokolsKa godba. Sokoli v krojih, gasilci v krojili, skavti, podmladek JS. narodne noše. vsi prapori, civilni sprevod združenih organizacij. Mimohod pred častno tribuno na Kongresnem trgu. — Članstvo organizacij se bo zbiralo: Sokoli v krojih ln civilu na dvorišču I. gimnazije v Vegovi ulici, akademske organizacije, Legija koroških borcev, Maistrovi borci, Narodna odbrana, Udru-ženje reservnih oficirjev in vojakov, strelske družine, Udruženje četnikov pred univerzo v Vegovi ulici, narodne noše v drevoredu Zvezde nasproti univerze Narodna strokovna zveza, Udruženje jugoelovenskih narodnih železničarjev in brodarjev, Zveza privatnih nameščencev, Udruženje p. t. t. zvaničnikov in služiteljev na Kongresnem trgu od častne tribuue proti nunski cerkvi, Bran-i-bor, Društvo kneginje Zorke. Družba sv. Cirila in Metoda. Jadranska straža, Ju-goslovenska ženska zveza, Kolo jugosloven-skih sester. Savez jugoslovenskih emigrantskih udruženj, Splošno žensko društvo v drevoredu Zvezde na Kongresnem trgu nasproti častne tribune proti nunski cerkvi, vsa ostala publika v spodnjem delu Zvezde in Gasilska zajednica pred Mestnim domom. Odhod vseh organizacij s Kongresnega trga ob 9-45. Ker bo dohod pred magistrat ob tej uri že zaprt, naj se vsi udeleženci zbirajo le na zgoraj določenih inestib. u— Kresni večer Ljubljanskega Sokola. Ob razkošni bengalični razsvetljavi in ognjemetu in med pokanjem granat priredi drevi ob pol 21. Ljubljanski Sokol na letnem telovadišču javen telovadni nastop, ki bo po svojem pestrem sporedu in čarobni iluminaciji prekašal vse dosedanje. Društveno načelništvo je izdelalo za nastop tale spored: 1. rajalne vaje z baklami (člani), 2. vrhunske vaje na tleh in razni preskoki (naraščaj), 3. vaje na bradlji (člani), 4. vaje na visoki gredi (članice), 5. vaje z gorečimi kiji (člani), 6. telovadni plesi na Chopinov valček in »Po jezeru« (članice). Med posameznimi točkami bodo goreli umetni ognji, švigale visoko v zrak rakete, serpentine. pokale bombe in petarde. Opozarjamo na ta prelep večer cenjeno občinstvo in sokolsko članstvo in prosimo vse poset-nike, da si nabavijo vstopnice v Narodnem domu med uradnimi urami Vstopnina: sedeži 10, 8, 5, stojišča 3 Din. V primeru Bkraj-no slabega vremena bo nastop jutri ob istem času in z istim sporedom. u— Poslednja letošnja produkcija ljubljanskega drž. konservatorija bo v &Tedo 24. t. m. ob y4 1. zvečer v Filharaonični dvorani. Nastopijo gojenci prof. Antona Ravnika, Lipovška, in Janka Ravnika (klavir), prof. Šlaisa (violina), prof. Foedran-spegove in Trostove (solopetje) ter prof. Launa (klarinet). K sklepu nastopi tudi združeni godalni orkester drž. konservatorija in Orkestralnega društva Glasbene Matice, ki izvaja Prevorškov »Veliki koncert« v 3 stavkih. Dirigira Prevoršek Uroš iz šole prof. L. M. Škerjanca. Natančni spored objavimo jutri. Spored stane 3 Din in velja kot vstopnica v dvorano. Prodaja v Matični knjigarni. u_ Višji tečajni izpit na mestni ženski realni gimnaziji se je vršil od 13. do 21. t.m. pod predsedstvom ministrskega odposlanca vseučiliškega profesorja g. dr. Oz-valda- Od 22 kandidatk je bila priznana zrelost; Beničevi Mavri, Boltežarjevi Danijeli, Gasparijevi Bredi, Klanščkovi Nevi, Ko-sovi Sonji (oproščena ustnega izpita), Kos-minijevi Palmiri. Lulikovi Mariji, Mahkoto- vi Angeli. Marušičevi Valeriji, Pavličevi Eriki, Percovi Zlati, Pirčevi Marici, Primo-žičevi Štefaniji (oproščena ustnega izpita), Rusovi Jelki, Spiller-Muysovi Nuši (oproščena ustnega izpita) Šmucovi Ernestini, Tril-lerjevi Meti. Vidmarjevi Vidi (oproščena ustnega izpita), Volavškovi Duši (oproščena ustnega izpita), K rečice vi Ani in Slapšakovi Mariji. u— Umrl j« v ljubljanski bolnišnici g. Pavel Levičnik, višji svetnik direkcije drž. železnic. Ugledni pokojnik bo prepeljan v Železnike, kjer bo pogreb jutri ob 15- Blag mu spomin, žalujočim naše iskreno 6ožalje! u— Plemeniti dar Podpornemu društvu slepih. G. dr. Foerster iz Ljubljane je daroval velikodušni dar za siromašne in bed- ne slepe, za kar se nru druStvo najiskra- neje zahvaljuje. Prosimo usmiljena srca. da se spomnijo ubogih slepih s kakršnokoli podporo. Za vsak. tudi najmaujši dar vam bodo najbednejši 6lepi od srca hvalež- ni- Deška kolonija K°'a jugoslovenskih sester odpotuje v Kraljevico dne 3. julija zvečer preko Zagreba. Kolo prosi starše ali namestnike, da pripeljejo oLoke tričetrt na peto uro na glavni kolodvor v Ljubljani-Štajerci in drugi se pridružijo med potjo (Zagorje. Zidani most, Zagreb itd.). Dekliška kolonija odpotuje dne 4. avgusta po isti poti ob isti uri. ■■ DANES ob 16., 19.15 In 21.15 Hi SILVI A S Y D N E Y GANGSTERJI (MAKY BURNS, BEGUNKA) Predprodaja vstopnic od 11. do ^13. in od 15. ure naprej. ELITNI KINO MATICA, Tel. 21-24 i Pride: NARODNI JUNAK ŠT. 1 | u— Ogenj pod Rožnikom. Včeraj okrog pol štirih zjutraj je ga. Marija čampova s Ceste na Rožnik te!efonirala gasilski postaji, da na znanem Breznikovem posestvu pod Tivoskim gozdom gori šupa. Ko so nekaj minut kasneje prihiteli gasilci z motorko, je bila že vsa šupa v plamenu, in tako* so imeli skoro tri uri dela. preden se jim je, posrečilo ogenj zadušiti. Rešili so še precej lesa. ki ga je hranil tam stavbenik Ivan Rožman, medtem ko je šupa sama pogorela škoda znaša okrog 20.000 Din. Kako je do ognja prišlo, niso mogli povsem jasno ugotoviti, domnevajo pa, da ga je povzročilio negašeno apno, ki je bilo spravljeno v nji. Popoldne je bil hud naliv, streha je puščala in apno se je bržkone vnelo. u— Dnevi samomorov. V nedeljo si je v Vošnjakovi ulici neki 56 leten mizarski pomočnik brez posla prerežal žile na vratu. Reševalci so ga prepeljali na kirurški oddelek kjer so mu rešil; življenje. Kakor pripovedujejo ljudje iz okolice, je nesrečnik segel po smrtnem rezilu v tre-notku zmedenosti. Iz Celja e— Ban dravske banovine dr. Marko Natlačen prispe danes na službenem potovanju z avtomobilom v celjski srez. Ob 7. zjutraj bo sprejem na Vranskem, ob 8. x št. Petru, nato v Žalcu, ob 9. pa v Celju pred mestnim poglavarstvom. e— Drevi nastopijo Bolgari. Skupina 19 akademikov in akademičark iz Sofije je prispela šele včeraj zjutraj z vlakom iz Maribora v Celje ter bo priredila večer bolgarskih plesov in pesmi šele danes ob 20. v Mestnem gledališčr. Vabimo občinstvo, da se v čim večjem številu udeleži te zanimive prireditve bolgarskih bratov in sester. e— Zadružni dan je proslavila mariborska Nabavljalna zadruga drž. uslužbencev v nedeljo v svojih prostorih v starem okrožnem sodišču v Celju Ob 9. dopoldne je bila obdaritev 200 otrok celjskih članov zadruge, ob 11. pa je predaval sodnik okrožnega sodišča v Mariboru g. Pečnik o zadružništvu. Proslave se je udeležilo tudi mnogo Mariborčanov z mariborsko mestno godbo. Popoldne je bila v prostorih zadruge prijetna zabava. e— Nižji in višji tečajni izpit. Nižji tečajni izpit na drž. realni gimnaziji v Celju se je vršil od 12. do 18. t-m. K izpd-tu se je prijavilo 86 učencev in 49 učenk, skupaj 135 učencev in učenk. Nižjega tečajnega izpita je biLo na podlagi prav dobrih in odličnih redov v letnem izpri-čevalu oproščenih 33 učencev in učenk. Ndžji tečajni izpit je uspešno dovršilo 92 učencev in učenk. K višjemu tečajnemu izpitu se je prijavilo 32 kandidatov in kandji-datinj jn bo zaključen 25. t- m. Na deški meščanski šoili je od 34 učencev 29 napravilo za vršni izpit, na dekliški pa 28 od 33. e— Kdo bi v^l otioka za svojega. V celjski bolnišnici se zdravi štiriletni sinček dninarice Slavko Mlinar iz Trnovelj pri Celju. Kdor bi hotel vzeti otroka za svojega, naj 6e javi v pisarni celjski bolnišnice. e— Dva usodna padca. V Korpulah pri Šmarju je padla 32-letna pose®tn:ca Julijana Jeclova pri nalaganju sena tako nesrečno z voza, da si je zlomila tilnik. Na Zg. Hudinji pri Celju je padel 39-letni, pri posestniku Ivanu Skaletu na Zg. Hudinji uslužbeni hlapec Ivan Ačko ponoči z gospodarskega poslopja in si poškodoval hrbtenico. Ponesrečenca se zdravita r celjski bolnišnici e— Utopljenka ▼ Savinji. Včeraj ob 12.46 je naše! v cinkarni zaposleni Aleksander Kostič v Savinji ob desnem bregu blizu Luhnovega posestva v Liscah truplo neznane, okrog 35 let stare, kmečko oblečene ženske. Utopljenkine identitete še niso ugotovili. Tudi še ni jasno, ali gre 2» nesrečo ali za samomor. e—Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 veseloigra ».Pat in Patachon kot razbojnika« in zvočni tednik. Iz Maribora a— Slovesna proslavo 60-letnice I. dekliške meščanske šole bo v četrtek 25. t. m. z zavodovo prireditvijo in razstavo ročnih del. a— Matura na klasični gimnaziji. Pod predsedstvom gimnazijskega ravnatelja g. Mastnaka se je vršila na klasični gimnaziji matura, in sicer v času od 8. do 22. t. m. K maturi je bilo pripuščenih 73 kandidatov in kandidatk. Ustmenega izpita so bili oproščeni: AJhaneže Nadan. Čas Anton, Drolc Adolf. Golež Ludevik. Klemenčič Ivo. Kociper Stanislav. Kramberger Ludvik. Petek Franc, Preac Janez. Puncer Franc. Roblek Peter. Skapin Ivan Vazo. Završnik Izidor. Maturo so uspešno opravili Kitak Zdenka. Petek Franc. Žmavc Ladislava. Bo-rovič Rudolf. Bedjanič Angela, Bervar Marjan, Čeh Adolf. Debevec Franc, Goričan Henrik, Gutovnik Jožef. Hrgan Anton. Klade Mihael, Hfinigmnn Valter. Kocmnt Janez. Kukovec Franc. Leskovar Ludvik. Mn-rinček Anton. Nisrl Stanko. Podpečan Feliks. Schwaiger Ervin. Pim.čič Karel. Ton-čič Stjepan. Vahtar Uroš. Zmasek Marija. Zoreč. Stanko, Dobrave Anton. Fidelj Andrej. .Turhman Janez. Knfčič ZvonimiT. Korošec Peter. Kroft Matej. Kukovec Stanko. Lenaršič Stanko, Luka? Bogomir. Marovt. Ladislav. Omerza Anton. Remec Anton. Udovič Franc, Vodopivec Vladimir. Voller Kristijan. Zorč Mirko. Zunec Ernest. Majhen Ivan in Janež Josip. Popravni izpit, ima 10 kandidatov, sa leto dni pa je bilo 6 zavrnjenih. a— Matura na rea,ni gimnaziji. Na realni gimnaziji ee je vršil od 8. do 19. t. m. višji tečajni izpit. Prijavilo se je 42 pripravnikov (-nic). Od teh je 32 izpit z uspehom dovršilo, 6 je bilo odklonjenih za dva meseca, 2 za leto dni, eden pa je med Izpitom zaradi bolezni odstopil. Izpit so uspešno dovršili: oproščeni polaganja ustnega izpita: Marijan Klasinc. Ernest Kranjčič, Viljem Vrečič, Breda Koderman, Vera Peitler, Ana Pirchan, Olga Prus, Frančiška Rut ter; po ustnem izpitu: Avgust Bračič, Koloman Ciguth, Oton F al ta, Mate Glaser, Maks Grobovšek, Ivan Ha_ ring, Dušan Kalan, Borut Mirk, Radko Pečovnik, Josip Požar, Anton Požeg, Erih Schober, Anton Skrobar, Kari šumenjak, Anica Bregant, Ida Brence, Milka Kaiser, Zdenka Kosi, Julij Dabinovič, EngeTbert Novak, Janez Reibenschuh. Danilo Kom-para, Ivan Pavlin in Miroslav Žolni.r. a_ Pevci Glasbene Matice imajo drevi ob 20. važen sestanek. — Načelnik. a— Slepar pri igri sreče. Mariborska policija je pred dnevi aretirala 26-letnega italijanskega državljana Lovra Komovca, ker si je skušal priboriti prvo nagrado pri letošnji tomboli Jadranske straže, ki je bila pred 14 dnevi na Trgu svobode, na sleparski način. Komovec je imel izrezane posamezne številke in je tiste, ki so bile izkfi-cane. prilepil na svojo tombolsko karto. Njegovo sleparijo pa so opazili prireditelji in ga prijavili policiji. Na podlagi te vesti pa> je dobila mariborska policaja dopis od trboveljske gasilske čete, da je na podoben način zadel tudi pri njeni tomboli prvi dobitek neki moški. Tudi te sleparije je osumljen Komovec, ki ga je policija izročila sodišču. a—Za 12.250 Din razne obleke in perila je odnesla 40-letna dekla 'Ana Keferjeva. posestnici Josipini Tajčevd v Korčicah pri Sv. Tomažu. Za tatinsko deklo je izdana tiralica. Iz Kranja r— Predavanje o 80-Ietniri Nikole Tesle bo drevi ob pol 21- v telovadnici gimnazije. O slavnem rojaku bo predaval univ. prof-dr. Osana iz Ljubljane. Izvedeni bodo tudi razni poizkusi. 'KINO IDEAL' Paul Horbiger, Adele Sandrock v muzikalnem filmu VALČEK NA NEVI (Johann Stranss v Petrogradu) Danes ob 16., 19. tn 21.15. Globoko znižane cene: Din 2.50, 4.50, 6.50. Kulturni pregled Filozofija in religija 1. Preteklo je komaj leto. kar je objavili vodilni hrvatski neotomist in osrt.roumni kritik Kantovega agnosticizma, univerzitetni profesor filozofije, dr. Stjepan Zim-mermann, v izdaji Matice Hrvatske globoko orjoče delo »Temelji filozofije« (Zagreb 1934), že nas je presenetil s še obsežnejšo, z modernim in umetnostnim okusom opremljeno knjigo »-Filozofija in religija« (Zagreb 1936). Priča pač o bogati plodovitositi in marljivosti tega odličnega in bratskega nam filozofa, da je izdal tekom preteklega desetletja še šest drugih enako zajetih knjiig in celo vrsto daljših filozofskih razprav v »Radu« Jugoslovanske Akademije in podobnih publikacijah-Zadivlja nas osobMo njegov sočni, uglajeni naravnost svetski stil in jedra, domača terminologija. Živahno razgibani hrvatski duh nas je prehitel tudi n« filozofskem polju. Začel je z resno in temeljito revizijo zapadno-evropske filozofije in problemov pozne sholastike, ki so nekako zastili v burnem razvoju renesanse in prosvetljenstva kljub i temu, da je baš ona kot prehodma doba j pripravila vse osnove. Ob košati in bujno j razcveli krošnji drevesa so zgodovinarji I prezrli njegove korenine. Lansko jesen se je_ vršil v Zagrebu poseben kongres frančiškanske, starejše (Duns Scotusj in mlajše (Viljem Ockham) filozofske šole. Kot njegov odmev se oglaša zdaj dr. Stjepan Zimmerman in razmotriva v pristnem dominikanskem duhu vse viseče probleme, v istem širokogrudnem duhu, v karterem je letos februarja predaval (Le retour du Thomisme) na Dunaju generalni mojster dominikanskega reda v Riimu. Pčre M. Gil-let, O P. Na koncu je navedel glavne ne-otccniste (kardiin&l Merceir, Jacqus Mari-tain, Maurice Blondel) in na vprašanje (kaj bi storil sv. Tomaž, ko bi danes sital na našem mestu?) odgovoril: On bi se zna! prilagoditi spremenjenim razmeram. Isto štor Itn je naloga tomistov v današnjem svetu- Po isti individualistični in duhovno kapitalistični metodi, po kateri si danes veliki zapadnii narodi krojijo površino zemlje, si njih filozofi delijo tudi zgodovino Seveda pripisujejo v kultu indSvidualrizma nn v aprionistični samozaljubljenosti ves filozofski naipredek le gotovim in izbranim filozofom (Bacon, Locke, Hume, Des-cajptes, Ledbmiz, Kant). Njdh individuali- stično zapičena pozornost ne vidi, da je večina vzrasla iz sholastike pariške univerze. Iz tega duhovnega središča je sto-inpetdeset let vladal prirod oslov no usmerjeni ncminalizem Viljema Ockhama (1300-50) tudi po provincah duha. Pariški oka-mizem si je po srditih notranjih borbah med sholastičnimi strujami osvojil vse večje evropske univerze, na pr. Heidel-berg: Marsiilius iz Inghena; Dunaj: Henrik iz Kainbuch - Langensteina in Henrik iz Oyte. Iz dunajske šole je izšel tudi slovenski oka-mist Matija Hvale (1470-1530?), 1. 1510. dekan artistične fakultete na Dunaju (dr. Alma Sodnik). Na vrtovih pariškega okamizma so vzkalHa in dozoreli sadovi moderne fizike (zakon vztrajnosti im padca, pojem moči), astronomije (nebesne mehanike) in analitične geometrije. Tudi Descartes je zaslovel po Evropi samo kot izreden matematik, fizik in priro-doslovec (medicinec). Sele drugotno se je uveljavil v filozofiji s svojim metodičnim skepticizmom (dvocnom) in prenosom aprioristične in deduJctivne matematične metode. Začetnika modernega prirodoslov-ja nista bila Kopernik in Galilei. maTveč pariški fizik in okamist, profesor Ivan Bu-ridan (1300-58), bolje znan po svojem »oslu« in »oslovskem mostu«, kako so načelne borbe razdvajale sholastične struje, razvidevamo iz dejstva, da je bil Buridan pregnan iz Pariza in je baje pobegnil na Dunaj. Vsi doslejšnjii napori različnih filozofskih šol p«, niso moftlii razvozdatri temeljnih modroslovnih problemov. Brezuspešno je obtičalo spoznavanje v »siti slepi ulici skop-ticizma in agnosticizma. Po individualistični metodi sploh nikoli ne najdemo občne in nujne resnice. Kajti spoznavanje ni samo individualna, temveč tudi socialna (sotrudjnorazvojna) funkcija- A mnogo časa še poteče, predno se taka organizacija znanstvenega sodelovanja osnuje, preizkusi in začne redno delovaiti. Na drugi strani pa vidimo, kako nepričakovano se je razmahnila od srednjega veka do danes znanstvena filozofija baš po ista sotrudnoraz-vojni. žal, samo podzavestno in nenačrtno se udejstvujoči metodi. Koliko novih pri-rodoslovnih dejstev in pojmov, umetnih čutil - aparatov in metod so dotlej odkrili srokovnjaki različnih narodov in časov! Kakor čebele so rojili in znašali drobce znanstvenega mozaika od vseh strani ter dopolnjevali in izpopolnjevali okvir s celotno smiselno podobo. Z razvojem možganske skorje, s progresivno cerebraorjo je napredovala tudi naša razvidevna pozornost ali razlikovnost. Vedno globlje prodiramo v skrivnosti nevidnega in neskončno malega (infinitezi-malnega) sveta, vedno točneje razlikujemo prostorne in časovne, vzročne in razvojne odnose- Znanstveni napredek irtiira osobito točno, dosledno in pošteno (!) razlikovanje bitnih in odnosniih različkov. Doslej smo živeli v samovšečnem in trdnem prepričanju, da biva istinito !e tisti svet, ki ga z vsakdanjimi, omeienVmi očmi zaznavamo in koščenim,i rokami otipavamo. Znanstveni razvoj je pokazal baš nasprotno: bistvo sveta počiva v nevidnih, ne- skončno malih stvareh. Moderna fizika računa z nevidnimi infinitezdmaflniirm količinami protonov, elektronov, pozitronov m nevtronov, ojačuje nevidne in neslišne elektromagnetične valove etra, da buoe viharno in oglušivo iz zvočnika. Enako je našla biologija v nevridnem 6vetu neskočno malih količin celic, hormonov in vitaminov glavna gibala življenja, a v nevidnem svetu bakterij, toksinov in anitiitoksinov poglavitne vzroke, oziroma zdravila bolezni znanstvena pozornost se je vsa osredotočila v nevidni svet, ki ga je primitiv ni človek doslej samo podzavestno, instinktivno >in intuitivno sluitil v magiji nevidnih bitij. V moderni znanosti postajajo ma-gtiona in nevidna bitja vidna, zaznartna! Ponosno govorita danes fizika in biologija o prirodni metafiziki nevidnega infini-tezimalnega, e izkustvenega sveta. Stana nadprirodna, nevidna metafizika je postala deloma pnirodna in vidna. Metafizika, znanost o nevidnih bitnostih in stvareh, prehaja v infinitezimalno fiziko, znanost o mikrokozmiično malih, nevidnih, a z umetnimi čutili - aparati dojetnih različkov. Dr. Frane Dergane Smetanov muzej v Pragi V stari palači ob Karlovem mostu je bil nedavno otvorjen novi praški muzej z naslovom »Smetanovo museum«. Z njim je dobil kult velikega skladatelja Bedricha Smetane dostojno svetišče. Prireditelji niso mogli najti srečnejšega prostora za muzej. šolske razstave nas vabijo _._ Razveseljiva revija drobnih umetnin meščanske šole • • • Ljubljana, 22. junija. Med prireditvami, ki vsakokrat spremljajo zaključek šolskega leta, so vse pozornosti vredne razstave risb in ročnih izdelkov, ki jih redno prikazujejo naše meščanske, srednje in strokovne šole. Letos so te razbtave še toliko večjega pomena, ker je banska uprava svoj čas sporočila ravnateljstvom vseh šol, da namerava na jesenskem velesejmu prirediti veliko razstavo praktičnih ročnih izdelkov iz vseh vrst domačega lesa, za katero bo po vseh šolskih delavnicah odbrala najlepše, najbolj skrbno izdelane vzorce, da ob praktičnem primeru opozori našo pridobitno in v&o najširšo javnost na važno gospodarsko panogo. ki nam dorašča pod rokami naših dijakov. Letos je dosegla izredno lep uspeh razstava risb in ročnih izdelkov na II. državni meščanski šoli v Beethovnovi ulici, ki jo vodi znani strokovni pisatelj ravnatelj Novak. Njemu gre največ zasluge, da na njegovem zavodu tako lepo procvita pouk umetniškega in ročnega dela. ki je hkratu zaupan dvema najboljšima vzgojiteljema, slikarjema Francetu Zupanu in Nandetu Vidmarju. Razstava je obsegla štiri velike šolske dvorane v I. nadstropju, v katerih so se razvrstile risbe, slike in ročni izdelki vseh štirih letnikov. Videti je, da je zavod letos posvetil posebno pozornost kulturi lesnih izdelkov, zakaj soba. v kateri so zbrani delovni vzorci prvošoleev, je kar natrpano polna vsake vrste praktičnih predmetov in igrač. Zlasti bogata serija konjičkov predstavlja celo majhno industrijo, ki bi tahko založila dobršen del Miklavža in Božiča siromašnim otrokom, hkratu pa ?o ti konjički tako skrbno in okusno izdelani. da nekateri med njimi presenečajo kot prave, čiste umetnine. Nič manj posrečeni in ljubki niso razni zajčki, vsake vrste pti- ce in portreti, da vse skupaj učinkuje prav dekorativno in obenem naturalistično verno. Podobno, samo da v posameznostih še bolj dognano, po variaciji zasnutkov pestrejšo sliko nudijo razstavni prostori, ki kažejo izdelke ostalih treh razredov. V drugem se množici lesenih izdelkov pridružujejo še tehnike raznih drugih panog ročnega dela, tako n. pr. uokvirjanje slik, izdelki sami pa kažejo zmerom več iznajdljivosti v zamisli in spretnosti v izvršitvi. Tu pozdravljajo obiskovalca celi miniaturni vlaki, avtomobili, aeroplani — predmeti, med katerimi &e tako rada giblje fantazija sodobnega mladega človeka — pa spet živali, ki so tako umetno napravljene, da se gibljejo v prostoru. Tretješolci kažejo prav lepe primerke slikanja na les, pestro serijo z narodnimi ornamenti okrašenih krožnikov, šatul in drugih praktičnih predmetov. Razen vseh tehnik v slikanju goji ta razred z lepim uspehom zlasti intarzije in modeliranje. V četrtem razredu presenečajo skoraj umetniško dovršene slike na steklu, pri katerih je jasno vidna skrbno vodeča roka učiteljeva. Med intarzijami, ki so razstavljene v tej zadnji sobi, predstavljajo nekatere tako uspele izdelke, da so se oglašali kupci zanje. Četrtošolci obdelujejo les v najrazličnejših načinih v toliki meri in 8 toliko dovršenostjo, da dajejo razstavljeni izdelki slutiti na oelo majhno umetno-obrt-no šolo, a med linorezi, ki so razobešeni po stenah, so nekateri takšni, da bi si jih 8 pridom ogledali tudi naši slikarji. V celoti je razstava na II. državni meščanski šoli izredno lepa revija dela naše šolske mladine, da smemo ravnatelju Novaku. ki bi bil lahko po svojem razumeva-nju in ljubezni do ročnega dela mnogim za vzgled, in obema učiteljema iskreno čestitati Jugoslovenski javnosti Naši dobrovoljci, ki so krvaveli na vseh svetovnih bojiščih, razvijejo letos na Vidov dan svoj prapor v Ljubljani. V onih temnih in težkih dneh so naši bratje dobrovoljci nastopili odkrito, z mečem v roki proti stoletnemu so vragu ter z lastno krvjo krčili pot naši svobodi. V morju zavezniških praporov so visoko dvignil} našo trobojko ter izvršili zgodovinska dejanja, ki so zadivila svet in dokazala samozavest, ponos in junaštvo naroda, pripravljenega braniti svoje nacio_ nalne vrednote s preziranjem trpljenja in smrti. Utrujene ln razredčene vrste naših dotrovoljcev so se umaknile po doseženi zmagi v ozadje. Z isto nesebičnostjo, kot so jo pokazali pri svojem velikem delu v svetovni vojni, so prepuščali v svobodni domovini plod svojega dela drugim. Danes pa stopajo pred narod, da ožive spomin na junaške čine, izvršene pred dvajsetimi leti v Dobrudži in da zasade v srca novi jugoslovenski generaciji ono ljubezen in požrtvovalnost, ki so jo oni sami dokazali. z lastno krvjo! JUGOSLOVEJNT! Ob priliki razvitja prapora naših dobrovoljcev je naša dolžnost, da jim izrazimo zahvalo, ki je nismo mogli izraziti v času njihovega žrtvovanja. S svojo prisotnostjo na njihovi proslavi jim dajemo zagotovilo, da smo strnjenih vrst ob njihovi strani, da razumemo veličino njihovega samožrtvovanja in junaštva in da gledamo v njih vzor, kateremu hočemo slediti v vsakem prime_ ru in za vsako ceno! Zlato pozivamo vse Jugoslovene, da se udeleže razvitja prapora naših dobrovoljcev. CUVAJMO JUGOSLAVIJO! ZDRAVO! V Ljubljani, 20. junija 1936. Bran.i-bor, osrednje društvo, Društvo kneginje Zorke, Družba sv. Cirila in Metoda, Gasilska zajednica dravske banovine, Jadranska Straža, oblastni odbor, Jugoslovenska ženska zveza, sekcija Ljubljana, Jugosl. nac. akad. klub »Edinstvo«, Jugosl. napr akad društvo >Jadran«, Klub jugoslovenskih akademikov iz Trsta, Gorice in Istre, Kolo jugoslovenskih sester Legija koroških borcev, Maistrovi borci, Narodna Odbrana, oblastni odbor Ljubljana, Narodna Odbrana, oblastni odbor Maribor, Narodna strokovna zveza, Savez jugoslovenskih emigrantskih udruženj, Sokolska župa Kranj, Sokolska župa Ljub. ljana, Splošno žensko društvo, Streljački okrog, Udruženje četnlkov, Udruženje jugosl. nar. železničarjev in brodarjev, oblastni odbor, Udruženje p. t t. zvanični-ksov to služiteljev, Udruženje rezervnih oficira i ratnika, pododbor, Udruženje vojnih invalidov kraljevine Jugoslavije, oblastni odbor, Zveza društev privatnih nameščencev. Slepi so razstavili izvrstne izdelke Kočevje, 22- junija. Zavod za slepe v Kočevju je h koncu šolskega leta priredil razsta/vo ročnih del gojencev osnovne in obrtne šole. Razstava je bila nameščena v zavodovem poslopju-Prav nazorno je bilo prikazano, kako stopi gojenec v zavod in se začne tako rekoč uvajati v življenj«, najprej v pripravljalnem razredu, ko se uči vsakdanjih del, nato pa začne spoznavati razna telesa. Že dobiva v roke prve modele, že opazuje tudi ostala telesa okoli sebe. Vse te svoje vbiske modelira v plastelino. Viteški prvih so v pkistelma videti okorni, izdelani samo v glavnih obrisih, vendar se pa v ni jih vidi otrokova duša, kako oživlja, kako si pridobiva predstav. Od poedinih predmetov preide učenec k ilustracijam. Kmaiu hoče v plastelini poikazati, kako si predstavlja pravljice. Vse prihaja na dan, vse v logični zvezi s časom in dejanji. Pravljice, kakor pih je slišal in kakor si jih predstavlja, ostaAa dejanja pa, kakor misli, da so se izvršila. Na razstavi vidimo iz plast el/me narejenega Miklavža, in otroke, ki kličejo in se bojijo peklenščkov, mesarja,, kako kolje prašiča, in šolski zvch nec, ki ga sliši vsak dan. Neštevilo je teh majhnih predmetov in na vsakem je del duše malega slepč/ka. V višjih razredih je zemljepisni pouk. Predstavljanje doline, hriba, reke je vdelano v glino — vse po predstavah, ki so jih dobili v šoli. Na tej stopnji se uporablja glina, bi za nižjo stopnjo ni še primerna. Izredno žive so predstave slepiti učencev v mrtvi glini, ki se je morala brezpogojno pokoriti spretnim prstom učencev. Kažejo nam, koliko truda je treba, da se da Slepemu učencu res pravi pojem stvarstva. Nato sledijo ročna dela slepih vajencev. Posebno vajerike prednjačijo z ženskimi ročnimi deli. Vse je tu: nogavice, rokavice, jopice, kravate, šali, čepice in ki naj zbira vse, kar se tiče življenja in dela skladatelja »Prodane neveste« in »Moje domovine«. Pod okni teče široka Vltava, čije lepoto in pomen za češko zgodovino je Smetana tako krasno opisal v znameniti simfoniji. Ob koncu palače se začenja starodavni Karlov most, vekovita priča tolikih sla vnih dogodkov- V tem arhitektonsko iras-no zaključenem okolju — šele z nasprotnega obrežja vidiš vso lepoto skupine hiš in cerkva ob Karlovem mostu — si s posebno slastjo obujaš spomin melodije Smetanove glasbe, ki poveličuje lepoto češke zemlje in slavo češkega naroda. Smetanov muzej je zavzel prostore v dveh nadstropjih- Kronološko razvrščeno gradivo nam kaže spomine na posamezna obdobja v skladateljevem življenju. Litomyšl, Plzeh, Praga. Gotetorg in druge postaje njegovega življenja se vrste pred nami. Prvi uspehi, boji za priznanja, pisma, ki pričajo o eksistenčnih skrbeh, drobne rodbinske relikvije, koncertni in gledališki lepaki, izrezki kritik, ostanki vencev, priče prvih triumfov. pa številne slike, diplome in literature o Smetani v raznih jezikih _ vse to živo predstavlja življenjepis genialnega skladatelja. V drugem nadstropju vzbujajo pozornost osnutki za inscenacijo Smetanovih oper. Med njimi so slavni protagonisti posameznih vlog — največji češki operni pevci in pevke se solnčijo v slavi Smetanovega imena. Muzej je urejen skrbno in vešče, a bo verjetno že kmalu prenapolnjen. Med literaturo o Smetani sem našel tudi slovenski prevod študije dr. Zdenka Nejedlega (izdala Tiskovna zadruga). Med gledališkimi in koncertnimi lepaki pogrešam Ljubljano, ki je kot slovensko kulturno središče kaza- la živahno zanimanje za Smetano; o tem je pred leti pisal v »Češkoslov.-Jugoelov. re-vue< dr. Oton Berkopec. —o. Nova izdaja Puškinovega zbranega dela Bližajočo se stoletnico smrti največjega ruskega pesnika A. S. Puškina napoveduje nov val puškinoslovske literature. Čeprav čarobni poet, ki je romantiko svojih pesniških inspiracij in nedosežni realizem svojega izraza tako krasno združil s čudovito melodiko ruskega verza, ni nikdar prenehal zanimati in mikati, bo vendar jubilej 1. 1937. očitno obogatil že brez tega dovoij obilno puškiniano. V zadnjem času so vneti puškinoslovci pesnikove domovine odkrili obilo novega materiala ali pa znova rešili nekatere pušškinoslovske probleme. Posebno skrb so posvetili tekstom; ideal, dati Puškina v prvotnem integralnem tekstu, ki so ga v prvih natisih skazili razni činitelji (cenzura, uradniki, založniki), je že v znatni meri uresničen. Prav to je dokaj vplivalo na celotno presojanje Puškina in na reševanje posameznih problemov njegovega dela. Kako resno se pripravlja Puškinova domovina na stoletnico pesnikove smrti, pričajo številne nove pušk i nos lovske publikacije, ki sem jih pregledal v Slovanski knjižnici v Pragi. Naj omenim samo 16-18. zvezek najlepše literarne znanstvene revije, kar jih sploh izhaja v slovanskem svetu: >Literaturno je nasledstvo«. Ta zvezek prinaša na 1180- vzorno natisnjenih, s številnimi prilogami in ilustracijami opremljenih straneh večje število strogo znanstvenih razprav o Puškinu, gradivo k njegovi biogra. najfinejša ženska ročna dda, bi so jih ustvarili občutiljivi prsti slepih vajenk-Vajenci so razstaviili koša reke izdelke: kasete. torbice, cekar je, koše, košare in naposled stole in mize — prav po želji kakor kupec želi. Se pisava slepih. Na tem zavodu se uporabljajo tri pisave za slepe. Braillova, Heboldova in Ki ei nova. Najprej se učenci nauče Braillovega točkopcisa, nato na srednji stopnji Kleinovega iglopisa in naposled na višji stopnji osnovne Me He- boMoTt pisave. Phit lepi sposni izdelki učencev osnovne šole so bili na tej razstavi ▼ teh pisavah ter se je videlo, da ao učenci posebno v spis ju nad povprečnimi normalnimi učenci. Razstavo je obiskala velika množica ljudi in je le Škoda, da se talka razstava ne da premestiti v večji center, kaikor so Kočevje, da bi se tudi širša javnost seznanila z delom na teh zavodih in o potrebi obstoja takih zavodov Gospodarstvo Redukcija osebnih in materijalnih izdatkov v državnih in samoupravnih proračunih Redukcija osobja za 10% in materijalnih izdatkov za 20 % Kakor je >Jutro« že poročalo v ponedelj-ski številki, je finančni minister izdal navodila za sestavo predlogov proračuna državnih izdatkov in dohodkov za leto 1937/38., ki so objavljena v Službenih no-vinah od 20. t. m. Posamezne ustanove morajo predloge za novi proračun dostaviti proračunskemu oddelku ministrstva najkasneje do 1. septembra t. L Navodila navajajo med drugim, da državni izdatki v nobenem primeru ne smejo prekoračiti meje sedanjega proračuna, nasprotno morajo biti postavke manjše. Glede osebnih izdatkov pravijo navodila, da ne bodo dovoljena nobena nova službena mesta in zato morajo-taki predlogi izpasti iz proračunskih predlogov. Po najnovejših podatkih se vidi, da je sedanje število osobja v državnih uradnih ustanovah večje nego Je potrebno. To število se mora zmanjšati Zmanjšanje naj se doseže z redukcijo števila osobja za 10%. Redukcija osobja se ima izvršiti ▼ glavnem pri nekvalificiranih uslužbencih. Zaradi važnosti in velikega pomena te redukcije za proračunsko ravnotežje in glede na interese državne administracije je že sedaj potrebno napraviti vse ukrepe, da ne bi prišlo pri izvrševanju to redukcije o priliki uveljavljenja novega proračuna do težko6. V nobeni državni ustanovi ne bo dovoljeno povečati števila osobja, razen pri onih ustanovah, katerim je odobreno povečanje po § 64. finančnega zakona za leto 1934/85 in po zakonu o proračunskih dvanajstinah za leto 1935/36. Nasprotno morajo vse ustanove stremeti za tem, da se število osobja zmanjša za 10%. Izdatki materialnega značaja se imajo ▼ predlog proračuna vnesti samo v višini stvarno in štedljivo odmerjene potrebe. Materialne izdatke je treba zmanjšati za najmanj 20% v primeri z dosedanjim proračunom. Nabavke je treba omejiti samo na najnujnejše, brez katerih ni mogoče izhajati Krediti za nakup pisarniške oprave se ne smejo predlagati. Krediti za službena potovanja in za premestitve naj se predlagajo v najmanjši meri. V proračunih državnih izdatkov ne bodo sprejeti nikak| krediti za nove državne zgradbe in jih zato tudi ni treba predlagati. Navesti pa je treba v*e obveznosti, po katerih so bili izdani državni boni. V finančni zakon ne ho sprejet nfkak predlog aH amandman, čigar vsebina bi morala biti predmet posebnega zakona ali zakonske novele. Tudi predloge gledo finančnega zakona in amandmanov je treba dostaviti do L septembra. Istočasno so v »Službenih novinah« objavljena navodila za sestavo banovinskih proračunov, navodila za sestavo proračuna mestnih občin m navodila za sestavo proračunov selskih občin. Tudi navodila za sestavo banovinskih in mestnih proračunov navajajo, da je treba doseči zmanjšanje števila osobja za 10*/* hi da se morajo materialni izdatki zmanjšati za najmanj 20*/«. Zaposlenost v Jugoslaviji Dočim se zaposlenost v vsej držav! že približuje najvišjemu stanju Iz leta 1930., zaostajamo ▼ Sloveniji še za 13.7% Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu objavlja podatke o gibanju skupnega števila zavarovanih delavcev m nameščencev v mesecu aprilu letošnjega leta, V tem mesecu se je število zavarovancev pni vseh krajevnih organih osrednjega urada povečalo v primeri s prejšnjim mesecem za (24-037 na 598.363 članov, tako da se skupno število zavarovancev zopet približuje številki 600.000, ki smo jo zabeležili v poletnih mesecih leta 1930- V zadnjih letih se je število zavarovancev gibajo takole: od tega vsa država OUZD Ljub. april 1930. 622.211 96.584 april 1932. 507.225 75.033 april 1934. 535.152 77.375 april 1935. 551.081 77.412 qpril 1936 598363 83-371 V primeri z lanskim aprilom je bilo letos število zavarovancev v vsej državi za 47.282 večje (t. j- za 8.6°/o); v primeri z najnižjim stanjem v letu 1932. pa znaša prirastek števila zavarovancem 91.138 članov ali 18%. Tudli pri okrožnem uradu v Ljubljani beležimo prirastek, toda ne v talko znatni meri, kakor to kažejo številke za vso državo. V primeri z aprilom 1932-se je število zavarovancev letos v aprilu povečalo za 8338 ali za 11%. Zboljšanje zaposlenosti je torej v Sloveniji navzlic letošnjemu prirastku še vedno bistveno manjše, nego to kažejo podatki za vso državo. Še bolj pa je to razvidno, če primerjamo letošnje število zavarovancev v aprilu z onim v rekordnem letu 1930. Število zavarovancev v vsej državi zaostaja v primeri z aprilom 1930. le še za 23.848 ali za 3.8%. Pri »krožnem uradu v Ljubljani pa smo bili v aprila v primeri z letom 1930. še v zaostaku za 13.7% (za 13.213 članov). Gornji podatki nam potrjujejo, da se zaposlenost izven Slovenije že znatno približuje rekordni zaposlenosti v letu 1930., dočim je v Sloveniji še vedno za skoro 14% slabša. Te številke pa obenem kažejo, kako tendenciozno je poročanje beograjskega »Narodnega blagostanja«. ki vedno poudarjat, kako se z boli šu je zaposlenost v Sloveniji, tako da imajo čiita- fiji in bibliografiji i. dr. Razprave pričajo o visokem nivoju današnje ruske literarne vede, ki jo je struja formalistov vendarle znatno oplodila, posebej še z metodološke strani. Akademija nauk S S S R izdaja Puškinovo zbrano delo TPolnoe sobranje sočinne-nij), ki ne prekaša dosedanjih izdaj le po temeljitosti tekstov, ki so tu objavljeni na osnovi najnovejših razi6kavanj in so torej popolnejši in točnejši kakor v katerikoli dosedanji izdaji, marveč tudi po obilnem komentarju, kar je neprecenljivega pomena za proučevalca Puškina. Celotna izdaja bo obsegala dvajset debelih zvezkov. Pravkar izišli zvezek priobčuje Puškinove dramalske spise (str. 5-364) s tekstnimi opombami pod črto in s komentarji (367-704). Izdaja je natisnjena zelo skrbno, na dobrem papirju in lepo opremljena, v drugem delu (komentarji) so ji priloženi faksimilni posnetki Puškinovega rokopisa. Uredniki nove. de-finitivne izdaje Puškina so M. Gordy, V. 1*. Volin, J. G. Okoman. B. V. Tomaševskij, M. A. Gavljovskij. 7. zvezek je uredil D. P. Jakubovič. Ze površno listanje po novi izdaji Puškina kaže znanstveno višino dela, ki ga opravljajo ruski puškinoslovci. Samo tekste te izdaje bo moral poslej jemati v roke ne le proučevalec Puškina, marveč tudi in zlasti še prevajalec njegovih pesnitev. Ruska akademija je z novo izdajo Puškina, prav kakor tudi s krasnimi in tehtnimi zborniki gradiva o drugih ruskih pisateljih, pokaza- } la ne le zvestobo najboljši znanstveni tradiciji. marveč tudi globino novih literarno — znanstvenih smeri. —e. teftji vtis, da gre slovenskemu gospodarstvu najbolje. Statistika osrednjega urada v Zagrebu zaznamuje v aprilu v primeri s prejšnjim letom največji prirastek pri okrožnih uradih v Dubrovniku (plus 23.1%), v Nišu (plus 22.2*/.) in v Skoplju (plus 20.9%). Pri ljubljanskem okrožnem uradu je znašal prirastek nasproti prejšnjemu letu le 7.7%. Od posameznih gospodars/kih panog zaznamujemo povečanje zaposlenosti nasproti istemu mesecu lanskega leta v prvi vrati pri gradnjah nad zemiljo, kjer je letos v vsej državi za 7259 delavcev več zavarovanih, nadalje v tekstilni industriji, kjer znaša prirastek nasproti lanskemu aprilu 5826 delavcev ter v kovinski in strojni industriji, kjer znaša 5326. V odstotkih pa beležimo navečji prirastek zaposlenosti v primeri z lanskim aprilom pri gradnjah nad zemljo (za 47®/»), v tobačni industriji (za 46%), v industriji gradbenega marte-rijala (za 23®/») in v kovinska in strojni industriji (za 16%). Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašala v vse j državi ▼ aprilu 21.35 Din, t. j. za 0.22 Din manj nego lani v aprilu. Skupni zavarovani zaslužek članov pa je znašal v aprilu 319.3 milijon* Din nasproti 297.1 »milijona Din v lanskem aprilu in 288.5 milijona Din v predlanskem aprilu, tako da je znašal zaslužek zavarovanega delavstva v naši državi v letošnjem aprilu za 30.8 milijona Din več nego pred dvema letoma. Pri pojavih zastrupljenja povzročenih po pokvarjenih jedilih, je pravočasno uporabljena naravna FRANZ-JOSEFOVA grenčica dobro sredstvc Ogl. Mg. 8. %». 1IH65/86 Osrednji sklad za sanacijo bratovskih skladnic Ministrski svet je na predlog ministra za šume in rudnike in ministra za socialno politiko izdal uredbo o spremembi obstoječe uredbe o ustanovitvi osrednjega fonda za sanacijo glavnih bratovskih skladnic. Ta uredba je objavljena v »Službenih novinah« od 20. junija in spreminja 4. člen prvotne uredbe, v toliko, da se rudarsko socialni prispevek ne pobira več samo od rjavega premoga pri prometu v rečnih pristaniščih, temveč v bodoče samo od antracita, črnega premoga in koksa, zato pa pri vsem prometu in ne samo pri razkladanju v rečnih pristaniščih. Prispevek sam pa znaša sedaj od črnega premoga in antracita pri velikosti zrn 10 do 30 mm in od rovnega premoga za cementno industrijo v višini 2 Din od tone; pri velikosti zrn preko 30 mm znaša prispevek 25 Din od tone, od koksa za industrijske in metalur-gične svrhe se plača prispevek 2 Din od tone, in od koksa za druge svrhe 40 Din od tone (doslej je znašal prispevek, ki se je plačal pri razkladanju z ladij v rečnih pristaniščih, pri rjavem premogu 10 Din od tone in pri črnem premogu in koksu 40 Din od tone). Prispevek pobirajo sedaj od uvoženega antracita, črnega premoga in koksa carinarnice o priliki carinjenja, od domačega črnega premoga pa pobirajo prispevek glavne bratovske skladnice od producentov. Od plačila tega prispevka so oproSčene pošiljke antracita, črnega premoga in koksa za potrebe plinarn in državnih prometnih ustanov. V spornih primerih glede klasifikacije premoga odloča minister za šume in rudnike. 10% prispevek, ki ga plačuje vsak bratovska sklad-nica od pobranih pokojninskih prispevkov v osrednji sklad, ostane nespremenjen. Gospodarske vesti = Vprašanje konverzije kmečkih dolgov. V ne dei'jo je bila v BeogTadu 15. letna skupščina U družen ja bank v Beogradu, na kateri je prišlo do debaite o raznih aktualnih vprašanjih, predvsem o vprašanjih kmečkih dolgov. Predsednik udruže-nja dr- Markovič je ob tej priliki poudaril, da je Narodna banka organizirala anketo o višini kmečkih dolgov pri denarnih zavodih. Po doslej urejenih podatkih znašajo kmečki dolgov; na podlagi menic pri privatnih bankah 1 milijonov. Manjkajo še podatki s p*x~i\>čja dveh podružnic Narodne banke, tako da bo končna vso;a znašoila 1250 do 1300 milijonov. Pred štirimi leti so znašali menični kmečki dolgovi pri bankah po anketi, ki jo je napravilo udruženje. 1700 milijonov. V šlirih letih so se torej ti dolgovi zmanjšali za 35 do 40%. Deloma je to zmanjšanje pripisati odpisom, ki so jih izvršili zavodi pod zaščito, ko so segfavljafld prečiščeno bilanco. Pretežni del pa so kmetovalci sami odplačali. Predsednik dr. M^rkovič je nadalje dejal da je pri pristojnih mesftih dobra volja in razpoloženje, da s« kmečki dolgovi definitivno uredijo- Če se izvzame jo dolgovi do 2500 Din, ki se pri nizki obrestni meri in primernem odplačilnem roku lahko brez vsega odplačajo in če se izvzamejo osli dolgovi, ki ne presegajo L5% dolžnikove imovine, za kailere ni treba nikakih olajšav, tedaj bi se vsota meničnih dolgov pri bankah, ki jiih je 1reba urediti, zmanjšala na 400 do 500 milijonov Din. Za koverzijo v takem obsegu pa lahko nudi sredstva Narodna banka. V bančnih krogih pričakujejo konverzijo teh dolgov v kratkem času, kar bi pomenilo velik korak naprej k rešitvi vpra-nja bančne krize. Seveda bodo morale banke misliti tudi na delne odpise. Borze 22. junija Na ljubljanski borzi so oficielni tečaji deviz danes v splošnem popustili, kar je v zvezi z mednarodno okrepitvijo švicarskega franka. V privatnem kliringu so se avstrijski šilingi nadalje dvignili in so se trgovali po 9.05- Na zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.9550, v angleških funtih po 245.44 in v grških bonih po 28. Nemški klirinški čeki so se trgovali v Ljubljani po 14.00, v Beogradu po 13-8940 in v Zagrebu po 14.001 odnosno za 15. julij po 13.7750, za konec julija pa 13.73 in za 15. avgust po 13.70. Na zagrebškem efektnem tržišču se je danes vojna škoda hitro okrepila in se je trgovala po 371, 374 in 375 (v Beogradu po 369 — 371). Promet js bil še v 4% agrarnih obveznicah po 47 (v Beogradu po 49), v 7°/» stabilizacijskem posojilu po 82 (v Beogradu po 84.50) in v 7% Blairovem posojilu po 77 (v Beogradu po 76-50). Deviz« Ljubljana. Amsterdam 2966.01—2980.60, Berlin 1756.08—1769.95, Bruselj 739.90— 744.96, Curih 1424.22—1431.29. London 219.19—221.25 Newyork 4342.15—4378.47, Pariz 288.67—290.11. Praga 181.05—182.16 Curih. Beograd 7, Pariz 20.2825, London 15.4060, Newyork 307.375, Bruselj 52.0250, Milan 2425 Madrid 42, Amsterdam 208.40, Berlin 124, Dunaj 58, Stockholm 79.50, Oslo 77.45, Kobenhavn 68.80, Praga 12.72, Varšava 57.90. Budimpešta 60.5(>, Atene 2.90, Bukarešta 2.50. Efekti Zagreb, Državne vrednote: Vojna škoda 371—373. za dec. 371 den., 4% agrarne 46.50—47.50, 6% begluške 69 den., 6% dal m, agrarne 66.50 den., 7% Invest. 82 den., 7% stahiliz. 82—83, 7% Blair 76— 76.75: delnice: PAB 233 den., Sečerana Osijek 120—135. Beograd. Vojna škoda 369.50—370 (369 —371), 4% agrarne 48-75—49.25 (49), 6% begluške 70—70.25 (70.25—70.50), 7% invest. 83.50—84.50 (83.5o), 7% sta-biliz. — (84.50), 7% Drž. hip. banka 87.25 —«7.50 (87.25), 7% Blair 76—77 (76-50), 8% Blair — (86.25), PAB 232—233 (232 —23250). Blagovna tržišča ŽITO 4- Chicago, 22. junija. Začetni tečaji: pšenica: za julij 91.75, za dec. 95-75; koruza: za julij 64.125, za sept 63.50, za dec. 60-25. + Winnipeg, 22. junija. Začetni tečaji: pšenica: za julij 81.50, za okt. 82. za dec-82-50. -I- Novosadska blagovna borza (1* t m.) Tendenca stalna. — Pšenica: baška in sremska 122—124; okolica Sombor in ba-naftska 121—124, baška ladja Tisa 128— 130, ladja Begej 127—129; slavonska 123 —125. Oves: baški sremski in slavonski 104—106. Koruza: baška, sremska in banatska 99—101. Moka: baška in banatska »Og« in »Ogg« 197.50—207-30; >2« 177-50 —187.50, »5« 157 oO—167,50, »6« 13750— 147.50, »7« 117-50—127-50, »8« 105—107.50. Otrobi: baški. sremski in banatski 102— 106. + Budimpeštanska terminska borza (22. t m.). Tendenca slabša Koruza: za julij 11.46 — 11.47, za avg. 11.64 — 11.66. Spet nesreča v Kamniških planinah ? Ljubljana, 22. junija. Preteklo sredo se je odpravil absolvent VIL gimnazije Srečko Vavpotič v planine. Doma je še sporočil, da se vrne v soboto. Kakor se je ugotovilo, je prišel v sredo na Kokrsko sedlo in se je naslednje jutro iz Cojzove koče odpravil na Grintovec. Proti večeru se je spet vrnil na Sedlo, prenočil v koči in v petek odšel dalje. Oskrbnik koče pa ne ve povedati, kam se je odpravil. V soboto Srečka ni bilo domov. Starši so v skrbeh prosili pomoči SPD in kamniška podružnica je odposlala danes v gore dve ekspediciji. Prva se je odpravila pod Kalško goro, druga na Kamniško sedlo. Do večera se ekspediciji še nista vrnili. črešnje zastonj V bolgarskih ozemljih ob Črnem morju &o črešnje letos tako obrodile, da ljudje ne vedo, kam bi s tem blagoslovom. Obiranje sadja bi več stalo, nego bi znašal izkupiček zanj. Sadjarji "o zato dovolili, da smejo ljudje pobrati z njihovih dreves toliko črešenj. kolikor hočejo. Najlepše črešnje prodajajo na trgu v Vidinu po 50 par kilogram. TeAčofi zrak Je eksplodiral V pariškem laboratoriju gospe Curie-Joliotove je eksplodiral tekoči zrak. Eksplozija je razdejala vse naprave, gospa Curie-Joliot in njen mož pa sta ostala k sreči nepoškodovana, čeprav sta bila v poslopju. Slika prikazuje gospo Curie-Joiiotovo na potu v francosko ministrstvo Tisoč posnetkov sončnega mrka Opazovanje iz substratosfernega balona - Strah in zanimanje med burjatskim! kmeti Opazovanje popolnega sončnega mrka Nt t m. je poteklo v splošnem, kakor vedo »e-daj poročati, prav dobro. Na ozki, toda neskončno dolgi progi od Grčije do Tihega oceana je bilo na važnejših mestih porazdeljenih mnogo znanstvenih ekspedieij, ki bo v času 1 do 2 minut, kolikor je trajal mrk, izvršile plodno dedo. Tako poroča vodja češkoslovaške astronomske ekspedicije v Sovjetsko Rusijo dr. Link, da je imela ta ekspedicija zelo dober uspeh. Posrečilo se ji je napraviti vež fotografskih posnetkov sončne krone z infrardečo svetlobo ter 70 posnetkov sončnega spektra. Predsednik odbora za opazovanje sončnega mrka akademije znanosti v v Moskvi prof. Geraeimovič je izjavil, da 60 bil rezultati opazovanja na najvažnejših mestih izvrstni. Sovjetski in inostranski učenjaki so nabrali gradivo, ki pomeni nad vse bogat donesek k nauku o sončni atmosferi. Posebno pomembni eo v tem pogledu re- Po upjorškem matchu Napadi s kamenjem v Harlemu — Del dobička boksarskega dvoboja fe spravila v žep ameriška davčna oblast Poraz ameriškega boksarskega črnca Joe Louisa je izzval v njujorškem Harlemu, ki ga smatrajo črnci za svojo četrt, nepopisno razburjenje. Ker so bile vse stave pred spopadom Schmelinga z Loo-isom za slednjega, se razume, da je popolna kapitulacija ameriškega črnca pred evropskim Nemcem še bolj razburila črnce kakor bele Američane. Po spopadu je zaradi tega prišlo na njujorških ulicah do srditih napadov na belokožce. Črnci so ustavljali njih vozila in lučali za njimi kamenje.- Njujorške oblasti so menda pričam kovale kaj takega, ker so že vnaprej oja-čile policijske patrulje na harlemskih ulicah, toda kljub temu je prišlo do obžalovanja vrednih dogodkov na mnogih krajih. Avtobusi so morali bežati pred napadalci in policija je morala rabiti pri razganja-nju demonstrantov strelno orožje ter je enega črnca občutno ranila. Maks Schmeling je s svojim nastopom sijajno zaslužil, toda ameriška davčna oblast se je kaj hitro okoristila z njegovim dobičkom. Od nagrade, ki je pripadla Schmelingu, so takoj odtrgali 40.000 dolarjev za državno blagajno, poleg tega pa so mu vzeli še 4566 dolarjev za zaostanke iz prejšnjih boksarskih nastopov. Ker sta si Louis in Schmeling delila 250.000 dolarjev nagrade, je moral pustiti Schmeling od svojih 125.000 dolarjev precejšen del denarja v Ameriki. Nemški listi poročajo, da bo zdaj odpotoval domov, in sicer z zrakoplovom -Hindenburg«, nato pa se bo vrnil v Ameriko, kjer se bo v septembra spopadel z boksarjem Braddockom. Zgoraj: Maks Schmeling, spodaj Joe L o a i s. Nemec je porazil mulata v 12. kolu k. o. Sončni mrk, kakor so ga videli prosil teden v Parizu zultati dveh sovjetskih in ene ameriške ekspedicije. y KTasnodarju 6e Je dvignil neki opazovalni ta Ion v višino 14100 m. Njegov polet je trajal 1 uro 27 minut in v tem času so v balonu napravili kakšnih tisoč posnetkov sončnega mrka v vseh njegovih fazah. Tudi izven Rusije so bili znanstveniki vneto na delu. V Pragi je bil mrk kakor pri nas sicer le delno viden, navzlic temu so napravili na opazovalnici v Ondrejevu pri češkoslovaški prestolnici 27 posnetkov mrka. Pri tem so ugotovili, da ni znašala razbka od teoretičnih računov niti celo sekundo. Vreme je bilo za opazovanje naravnost idealno. Na otoku Hokaidu so imele posebno ugodne opazovalne razmere japonske in češkoslovaška astronomska ekspedicija, dočim je neugodno vreme angleški ekspediciji onemogočilo vsako delo- V Gr-Sji. kjer je trajal popolni mrk približno eno minuto, 6e je zbralo nekoliko sto astronomov iz najrazličnejših dežel. Nebo je tu tako potemnelo, da so se prikazale zvezde. Največje opazovalnice mostranih, angleških in ameriških astronomov so bile v Ak-builaku v zapadni Sibiriji, na grškem otoku Kiju m v Anatoliji. Posebno važna je bila opazovalnica v Akbulaku, kjer so hoteli dokončno rešiti vprašanje hipotetične prvine koronija v sončni kroni. Ta postaja je bila izbrana daleč od obljudenih krajev in je bilo treba vse instrumente pripeljati tja z avtomobili in letali- Cudnl opazovalni instrumenti, posebno orjaški spektroskop, največji svoje vrste so med ruskimi in bnrjatskimi kmeti zbujali veliko zanimanje ta — strah. Angleška ekspedicija na Kiju ZA SMEH IN KRATEK CAS »Strašno je to, možiček. Ze pet let sva poročena, pa še nisi vzel dopusta. Ali brez tebe v pisarni res ne gre? >Seveda gre, toda jaz nočem, da ti to opazili.« Je doživela tudi marsikaj neprijetnega, čeprav je bilo njeno delo na zadnje kronano t uspehom Komaj je pristala na otoku, se je lotila prebivalstva prava panika. Razni-6la se je bila namreč vest, da je prišla la ekspedicija študirat_ potres, ki bo obiskal tako otok kakor pred 45 leti, ko ni ostal kamen na kamnu in je bilo mnogo sto mrtvih. Spomin na tisto katastrofo je med ljudmi Se danes živ in lahko si mislimo, kako jim je bilo pri srcu. ko so zvedeli bogve od kod, da je današnja znanost sposobna napovedati tudi potrese kakor mrke in da bo e tem mrkom združen potres. Angleži so morali izdati poseben komunike, da so ljudi vsaj malo pomirili. Čim so postavili svoje teleskope in druge instrumente na vrh najvišjega hriba n? otoku, je nastal težak vihar, ki je odnesel skoraj vse šotore in teleskope prevrnil. Vse delo so morali opraviti potem od začetka. Stroški za ekspedicije so bili silni, Američani jih cenijo na 2 milijona dolarjev. Nekatere izmed ekspedicij so se zavarovale za primer, da bi jim slabo vreme preprečilo opazovanje. Tako je neka angleška zavarovalnica sklenila za več deset tisoč funtov takšnih zavarovanj, neka ameriška pa za več sto tisoč dolarjev. Stara praška občinska ura v popravilu Hgurine in kazalnik staroslavne ure ua praškem mestnem domu imajo ta čas v p°~ pravilu. Reparatura figurin je bila izročena kiparju Vojtehu Suchardi. Odstraniti je moral cele kose segnitena lesa in jih nadomestiti z umetnim losom, neko vrsto ksi-lolita. Ker je ksilolit trpežnejšj od lesa, se bodo odločili bržkone za to. da izdelajo nove figure iz teca tvoriva, originalne pa postavijo v muzej. Sucharda je pri svojem delu ugotovil, da je najzanimivejša figura figura angela, ki je imela pred reparaturo na desni strani ščit, prvotno nosila v roki tehtnico in je torej predstavljala božjo pravičnost, ne na nadangela Mihaela, kakor so menili doslej. To figuro bodo popravili v smislu teja odkritja. Kazalnik restavrirajo v Moderni galeriji in se tudi pri tem strogo držijo njegove prvotnosti. Pri prejšnjih reparatur.ih na mestu so delali pogosto velike napak«, namesto pravega zlata so uporabljali n. pr. harvo. ki je sčasoma počrnela in skvarila delo. Sedaj bodo uporabili zlato- Posledica boksarske zmage Boksarskemu dvoboju Schrneling-Louis v New Yorku je prisostvoval poleg mnogih drugih slavnih ameriških boksarjev tudi stari boksarski izvedenec Tom O' Burke, ki je bil že vnaprej napovedal zmago Nemca nad mulatom. Po Schmelingovi zmagi se je O' Burke je podal v zmagovalčevo kabino, da bi mu čestital, toda se je pri tem tako razburil, da ga je zadela srčna kap in so ga morali odnesti mrtvega ven. Amerika se kopa v denarju Prošli teden so prejeli ameriški veterani (udeleženci svetovne vojne) odškodninske bone. Vrednost nakazil znaša okroglo dve milijardi dolarjev. Na sliki vidimo kup bonov, katere mora vročiti naslov1 jencem eden izmed pooblaščenih poštnih uradov. To delo je zelo težavno, kajti nakazilo se je smelo izročiti upravičencem le v lastne roke Habsburška propaganda v Avstriji »Nedostajanje nravstvene resnosti. ••" Osramočena ločitvena rekorderka v Rusiji - Marica Larkova iz Moskve je študentka, torej še mlada stvar, navzlic temu je odnesla rekord, kar se tiče ločitev zakonov. Po zaslugi dosedanjih sovjetskih paragrafov ji je bilo omogočeno, da se je v zadnjih petih letih nič manj nego l&krat poročila in 19krat ločila. Prvič se je omožila ko ji je bilo 19 let. Sedaj se je hotela s 24. letom poročiti dvaj-setič, toda to je bilo celo sovjetom proveč, pa so ji novo poroko onemogočili, češ, da ji nedostaje vsake nravstvene resnosti. Nje re-kurz so zavrnili. Obrnila se je nato do Samega Stalina s prošnjo, da ji pomaga do »jubilejnega« zakona. Amnak tudi pri Stalinu ni našla milosti. V svojem odgovoru ji je ruski diktator prebral vse razpoložljiva levite in ji dejal, da si je dovolila težko zlorabljanje liberalnega sovjetskega bračnega prava. Sedaj ji ne kaže drugega, nego da •sstane ločena. Presno in kuhano sadje Nevarnosti sadja, ki ga nisi utrgal z lastno roko Stara izkušnja nas uči, da izvirajo mno- . bi se iz strahu pred temi obolenji odpove-ga obolenja, posebno v črevesju, od sadja, | dali uživanju svežega sadja ter bi se orne- O T A — —■ * — — * . « * A . ^ AA • V % « f • W V^VM ANE Bilo je poleti L 1911. Masaryk je bil z obema svojima hčerama na otoku Capriju, kjer je živel Gor ki. Pogostoma sta se oba moža srečala. Nekega večera je bila v neki vili ob bregu zbrana precej velika družba. Vsak je s kakšno improvizacijo prispeval k programu. Dva ljudskošolska učitelja in njiju žene so zapeli Češko pesem »Teče voda, teče ...« Maksim Gorki je poslušal in so mu solze lile čez lice. Globoko ganjen je dejal: »Ljudstvo, ki ima takšne pesmi, je veliko ljudstvo .. .i ¥ S AK "D AN E N A ki ni dovolj čisto. Napačno pa bi bilo, da DunajsKa \iada venomer zatrjuje, da vprašanje Habsburžanov zanjo ni »aktualno« Ta slika dokazuje nasprotno. Na nji vidimo hčer bivše cesarice Zite, A d e 1 a i d o, v spremstvu nadvojvode Evgena na Tirolskem, kjer pridobiva prebivalstvo za stvar svoje matere in svojega brata rocitrjči tninera/Zia roaa VSAKEMU NI MOGOČE ITI V KOPALIŠČE E N D A R MORE VSAK ŽRTVOVATI DIN 100— (20 DO 25 VELIKIH STE. KLENIC) TER MESEC DNI PI. TI MESTO DRUGE VODE NAŠO ZNAMENITO RADENSKO Z RDEČIMI SRCI! jili samo na kuhano. Uživanje samo kuhanega sadja že zato ni priporočljivo, ker se s kuhanjem uniči pretežni del vitaminov, ki so za naše zdravje nad vse potrebni. Kako temeljito pa moramo postopati pri čiščenju sadja, zavisi od okolnosti. Kdor obira v svojem lastnem zavarovanem vrtu sadje s čistimi rokami, ga lahko potem uživa brez nadaljnjega čiščenja. Sadje, ki ga kupiš, pa zahteva več pazljivosti. Ce ne razsajajo baš kakšne epidemije, zadostuje, da ga temeljito operemo pod tekočo vodo. V času epidemij ali pa če izvira iz sumljivih krajev, moramo okvarjena mesta skrbno izrezati, nato je treba ostanek potopiti za kakšno minuto v vrelo vodo. V takšnih primerih je najbolje, da uživamo poškodovano sadje samo dobro prekuhano. Postani in ostani član Vodnikove družbe ! Prijateljica živali OSondagsnisse Strix«) ZANE QUEY: Zgodovinski roman iz ameriške revolucije Videla sva sledove njihovega dela, kako pri iskanju hroščev in čebeljih panjev trgaio sprhnela debla na kose. Wetzel je ustrelil: srtraka, m na kraju, kier sv a našla mnogo medvedjih sied;. tako da se ;e bilo nadejati uspeha, sva nastavila vabo. Vso noč sva prečula v pršečem dežju in upala. da prideva d" strela. Utruien sem kakor pes. Wetzelu ni b'lo ma> ne vremena ne najine smole, in ko sva naletela na nekakšno indijansko sled. je stekel za njo in me poslal samega domov.« »Drzen človek ie.« je pripomnila Mrs. Za nova. »Da, Wetzel je drzen, ali bolje, vratolomno predrzen. Njegov brezprimerni p; gum ga brez škode vodi skozi nevarnosti, ki jim navaden človek nikoli ne b; bil kos. Nu. Betty, kako ie s teboj?« »Prav dobro«, je reklo vitko, temnopolto dekle, ki je bilo polkovniku nasproti pravkar sedlo za mizo. »Bessy, alj si je moja sestra v moji odso-tnosti spet dovolila kako nezaslišano hudomušnost?« »Ne, čud"ž božji. Elzabeta ie bila zelo pridna. Vzroka pa nikakor ne vid:m v tem. da bi se ji bila nrav izpremenila; samo hladno, mokro vreme jo dela mirnejšo. In prav kmalu pričakujem katastrofe, če jo bomo še dolgo držali med štirimi stenami.« »Res mi je manjkalo prilike, da ne bi bila pridna. Ce bo še nekai dni tako deževalo, mi je obupata. Rada bi že jahala svojega pom.ia, tekala po gozdih, vesljala v kanuju in se zabavala.« »Prav, Betts, prav. Saj sem vedel, da se boš tu dolgočasila: a poguma nikar ne izgubi. Prišla si pozno jeseni in še nisi učakala lepega vremena. V maju in juniju je čudovito. Gozde imaš rada — nu. pa še nekoliko potrpi.« Elizabeto so bratje od nekdaj razvajali — kako nai bi bilo drugače, ako pet velikih, odraslih mož obožuje majhno dekletce? — in vsaka malenkost, ki jii ni godila, je bila za brate resna zadeva. Bili so ponosni nanjo in se niso naveličali govoriitii o njeni lepoti in popolnost1. Imela je značilne temne lase in oči Za novega rodu; isti podolgovati obraz in iste :asne črte: temu se je pridruževala še mehkoba obrisov in miloba izraza, ki je delala njeno obličie očarljivo.^ Ane glede na ta skromni nedolžni obraz je imela odločno in trmasto voljo, ki se ie zmerom znala uveljavil: bila je razposajena, nagibala se ie k spo-gledljivo-sta. in njena neukrotna narv je vzkpevala s čudovito lahkoto. Polkovnik Zane je trdil, da zmožnostim njegove sestre ni števila. Stoprv nekai mesecev je živela ob meji, pa je že znala pripravljali lan in čudovito spretno tkati lanena blaga za obleko. Da bi jo spravila v dobro voljo, ii je polkovnlkova žena časih dovolila skuhati kosilo, in Betty ie opravila to nalogo vselej tako, da so bili bratje zadovoljni in ji je kuharica, žena starega Sama. ki je bila že dvajset let pri hiši. glasno prepevala hvalo. Ob nedeljah je Bettv pela v cerkvici, osnovala in vodila je nedeljsko šolo; mnogokrat ie premagala polkovnika Zana in podpolkovnika Mc. Collocha v njunem ljubljenem šahu. ki sta ga igrala drug z drugim izza poni-glavskih let; skratka. Betoty je zmogla vse, od peke testenic pa do poslikamja Iubnatih sten svoie sobe. A te reči so bffle v očeh polkovnika Zana mani pomembne. Če je polkovnik kdaj grešil s tem. da se je glasno pobahal. se je hvalil s sestrino spretnostjo v tistih zmožnostih, ki terjajo bistrega očesa. urne noge. močne roke in drznega duha. Vsem prebivalcem naselbine, izmed katerih mnogi Betke sploh niso poznali, je bil obširno razodel, da jezdi kakor Ind janec in strelja z neoporečnim mojstrstvom: da je obilno podedovala tekaško umetnost vseli Zanov in da bi v svojem kanuju preveslala najhujše vrtince in brzice. Polkovnikovo bahanje je bilo dosihmal še nedokazano, a bodi tako ali tako, Betty se je bih vkliub svojim mnogim napakam že vsem prikupila. Kamor koli je prišla, povsod .ie širila okoli sebe srečo in scflnce; stari ljudje so jo imeli rad\- otroci so jo oboževali, in širokopleoi. okorni mladi naselniki so bili v njeni navzočnosti plah; in malobesedni. a vendar blaženi. »Betty, aili mi natSačiš pipo?« je vprašal polkovnik. ko ie povečerjal in porinil svoj veliki naslanač bliže ogn.iu Njegov naisiiareiši. Noe. trša* šestleten deček, mu ie zlezel na kolena in ga obsul z vprašanji. »Si videl kaj medvedov in bivoflov?« je vprašal z velikimi, okroglimi očmi. »Ne. deček moj, nobenega ne.« »Kdaj bom dovolj velik, da bom smel itii s teboj?« »Še dolgo ne, Noe.« »A Betkinega medveda se nič ne bojim. Ta godrnja, kadar mečem krepelce vanj, jn hlasta z zobmi. Ali smem drugič s teboj?« »Moj brat je prišel danes s Short Creeka. V Forta Pittu je bil,« mu je segla Mrs. Zanova v besedo. Ko je še govorila, je nekdo potrkal na vrata, in ko je Betty odprla, so stopili v izbo stotnik Boggs, njegova hči Lidija in podpolkovnik Samuel McColloch, brat Mrs. Zanove. »O, polkovnik! Nadejal sem se, da vas naidem nocoj doma,« je rekel stotnik Boggs, lep mož votfa-ške vnanjosti. »Vreme ie bilo klavrno za lov in se ne misli popraviti. Veter piha s severozahoda, vihar se obeta.« »Halo, sttotnik! Kako se imate? 2e dolgo nisem bil tako srečen, da bi te bil videl, Sam,« je odgovarjal polkovmk_Zane in zaporedoma stiska! gostom roke. Podpolkovnik McCoFIoch je bil najstarejši izmed bratov tega imena. V pobijanju Indijancev ie b;l neustrašenemu Wetzelu vreden tovariš; a Wetzel je rajši poizkušal svojo srečo sam in zasledoval Indijance po deviški divjini, med tem ko je bil McColloch slaven vodia na pohodih oroti diviakom. Bil .ie vebkanske postave, mogočnih udov. bradat in zagorel' — pravi graničar. Njegove sinie oči so bile enake sestrinim, m glas mu ie takisto maietoo zve-ned. Najboljši plavači bele Ljubljane ; JT soboto so plavači izvojevali sigurno zmago nad graško reprezentanco ln že v začetka sezone potrdili lanski sloves Na levi sliki (od leve na desno): Vrankar, Lenart, Schell, Prezelj (vodja), Mihalek, Linhart, Otruba, Jamnlk; sede pa (v istem vrstnem redu): Ziherl, Fux, Čuden. (Na sliki manjkata oba »nova« rekorderja, Wilfan in Cerar, ki pri fotografiranju nista mogla biti »zraven«) Na drugI sliki so zmagoviti waterpollstl (od leve na desno).: I ux, Otruba, Lenart, Linhart! Vrankar, Jamnlk in Čuden O medmestni phtvafai tdfcmd Ljubljana 5 f Gradec, bi so jo Ljubljančani premočno dobili, so tu da avstrijski, zlasti pa grafiki dnevimka prinesla dolge čianike. Predvsem poudarjajo izredno izenačeno rooč plmvačov Ilirije, ki so tako v sprintu, kakor r hrbtnem m prsnem plavanju, enako močni. Stebra ljubi jamske, pa toda državne reprezentance so llirijami Wilfan. Ce-rar in Zaheri, pa todi Fux, Mihalek in Schefl «t saacetajjia(jo. [Posebno Wil farna. in Ce-nainjtt hvalijo Avstrijci kot prvorazredna ta zanedjiva plavaca- Tako paavi gnrSki »Vctksbaflt«: »Najboijši nwž Jmjoslove-j>ot je bfi 'NVllfajni, pa toda drt^ so nudila ©dlSSrte rezultate«. Enako »Tagespost«, ki pO'itdajrja» da je plaval Cerar na 200 m _____poj p®oge ▼ *Bufferfly« gW§u, 13 sa- lteva mnogo moči in veliko treninga. Laskavo pa je priznanje, ki ga je poslali SK. Iliriji Schvvimm klub Schvcarz — Rot z Dunaja, pri katerem trenira Wid-fan čez zimo. Pišejo nam-: »Čestitamo Vam za tega izvrstnega športnika, in upamo, da bo Vašemu klubu in Vaši državi na olimpiadi prinesel najlepše uspehe.« Wdlfanov rekord, ki ga je postavil na 100 m hrbtno, je prvi plavalni rekord v Jugoslaviji, kd je boljši od madžarskega. In kaj to pomeni, ve vsakdo, saj imajo Madžari za Evropo skoraj imonopoi y plavalnem športu. Dodatno k včerajšnjemu poročilu o ■vaterpolu sporočamo, da -je 2 goila zabil tudi Otruba. ■••«*! stafetn! tele ta prog! kolodvor—Trg kralja Aleksandra-Cankarjeva eesta-Kralja Petra eesta-Glavni tr^-Gosposka, ulicar-Dečkov trg - Prešernova ulica-Žerjavova ulica-kolodvor. Proga je bi. 1* dolga okrog 1400 m; v vsaki štafeti je bilo 7 tekačev. Rezultati so bili naslednji: I. Sokolsko društvo Celje 2:57 4/5; n. Jugo-sla-vija n 5:11 1/5; in Atletik 3:13 4/5; IV. Jugoslavija I 3:22 4/5.. Danes popoldne je bil na Glazij! lahkoatletskl miting, pri katerem so sodelovali Sokolsko društvo Celje, SK Celje, SK Jugoslavija, in SK Olimp ter en član SK Železničarja iz Maribora kot gost. Tekmovalci niso bili posebno dobro pripravljeni, ker letos zaradi slabega vremena niso imeli dovolj prilik, da bi redno trenirali. Doseženi so bili srednji rezultati. Med mladino in občinstvom pa je še vedno premalo zanimanja za lahko atletiko. Na mitingu so bili doseženi naslednji rezultati: Tek na 100 m: Seniorji: 1. Pleteršek (Celje) 11.6; 2. Urbančič (Sokol) 11.9: 3. Poto-kar (Jugoslavija) 12.2. Juniorji: 1. Bonač (J) 12.4; 2. Skitek (S) 12.9; 3. Božič (S) 13.4. Tek na 1500 m: Seniorji: 1. Knez (J) 4:05. Juniorji: I. Sošter (Olimp) 4:44.6; 2. Zohar (O) 4:47.8; 3. Končan (J) 4:52. Skok v višino: Seniorji: 1. Pleteršek (C) in Tkalčič (0) 164; 2. Stavbe (S) 160. Juniorji: 1. Bonač (J) 150; 2. Marinček (C.)147. Met krogle: Seniorji: 1. Osetič (J.) 12.18; 2. Kodre (J.) 9.05; 3. Tkalčič (O.) 9.90. Juniorji: 1. Marinček (C.) 12.86; 2. Božič (S.) 11.11; 3. Deržek (S.) 10.81. Met kopja: Seniorji: 1. Gujznik (Železničar, Maribor) 37.15; 2 Tkalčič (O.) 35.20; 3. Prekoršek (S.) 35.10. Juniorji: 1. Marinček (C.) 35.55; 2. Deržek (S.) 33.03; 3. Hosner (J.) 32.15. Skok ob palici: Seniorji: 1. Cerne (S.) 2.78; 2. Žagar (J.) 2.70; 3. Stavbe (S.) 2.60. Met kladiva: Seniorji: 1. Gujznik (Ž) 34; 2. Osetič (J.) 23.70; 3. Kodre (J.) 21.95. Skok v daljino: Seniorji: 1. Pleteršek (C.) fi.37; 2. Tkalčič (O) 5.15; 3. Stavbe (S.) 5.10. Juniorji: 1. Marinček (C.) 5.28; 2. Bonač (J.) £.15. G. Th. Rotman: Miha Klapouh in njegovi prijatelji ' Met diska: Seniorji: 1. Urbančič (S.) 29.93; 2. Tkalčič (O.) 27.77; 3. Stavbe (S.) 27.65. Juniorji: 1. Marinček (C.) 33.24; 2. Božič (S.) 27.56. Tek na 400 ik 1 Pleteršek (C.) 54.4; 2. Urbančič (S.) 55.3; 3. Osetič (J.) 56.3. Popoldne se je vreme nekoliko pokvarilo, tako da so morale biti kolesarske dirke, table-teniški turnir ter boks in rokoborba odpovedane. Spored so izvedli nato le nogometaši, ki so odigrali brzi turnir z udeležbo vseh štirih celjskih klubov. Tekme so trajale vsaka po 30. minut in niso bile nobeno nogometno razodetje. Tudi obisk je zaostajal za pričakovanji. V prvi tekmi Je OHmp zmagal nad Jugoslavijo s 3 : 0 (3 : 0), nato pa SK Celje nad Atletikom z 1 : 0 (0 : 0). Potem sta nastopila premaganca Jugoslavija in Atletik, k} sta končala igro neodločeno 1 : 1 (1 : 0), prav tako neodločena in celo brez gola pa je ostala tudi zaključna tekma obeh zmagovalcev, Celja in Olimpa. Prvo in tretjo tekmo je Bodil g. Veble, drugo in četrto pa g. Ochs. V nekaj vrstah Sedem Iigašev r Jjngoslovenskem cnpu«. V Zagrebu so se v nedeljo zbrali odposlanci Concordije. Gradjanskega, HaŠka. BSK. Jugoslavije, Baska in Hajduka ter 6e načelno zedinili za odigranje pokalnega prvenstva po dvojnem cup sistemu brez — Ljubljane-Kakor znano, zagrebški klubi nočejo priznati SK Ljubljani pravomočno nasledstvo r° 8. ligaškem klubu SK Iliriji, čeprav se je slednja združila s Primorjem v novi klub. Hajduk je trdovratno vztrajal, da prejme za svoje sodelovanje določene finančne pribo,.j-ške. kar so pa ostali delegati odklonili. Po zmagi SK Ljubljane v Banjaliiki, bo na Vidovdan nastopil v Ljubljani SK Krajisnik, prvak vrbaske banovine, v revanžni tekmi. Poražena osiješka Slavija bo morala na re-vanž v Novi Sad, skopi janski Gradjanski. ki ie doma z 2:1 komaj zmagal sarajevsko Slavijo. bo sredi Bosne imel najbrž manj »reče. Po papirnati formi bodo Ljubljana. Nak in sarajevska Slavija z BSK zakliučili se-mifinalno borbo za državno prvenstvo. V okviru proslave 250-letnice postanka Krakova je beograjska reprezentanca odigrala s krakovsko neodločeno tekmo 2:2 (1:0). Naša enajstorica, ki je v drugi polovici igre navdušila Poljake, bo nastopila 25. t. m- v Lodzu, 27- in 28. t. m. pa v Varša- vi. — V Novem Sadu je Vojvodina podlegla nekompletnemu državnemu prvaku BSK s 6:0; V Borovem je SK Bat'a, proti kateremu je nedavno igrala SK Ljubljana 1:1» drugi dan pa izgubila 0:1. porazil Haška 2:1. _ V Sarajevu je gostoval splitski Hajduk in podlegel Sašku 1:2. Tekmovanje za mladinsko prvenstvo se je danes dopoldne nadaljevalo. Srečala sta. se SK Železničar in SK Rapid na Rapidovem igrišču. Pod vodstvom sodnika g. Jančiča je zmagala mladina SK Železničarja v razmerju 6 : 1 (1:1). Udeležba Jugoslovenov pri »Tour de France«. Po sklepu kolesarskega saveza se bodo jugoslovenski dirkači letos udeležili tradicionalne krožnc vožnje po Franciji. Za start na tej veliki mednarodni dirki so Izbrani Abulnar. član ljubljanskega Her-mesa ter trije ZagrebCani (Grbec, Ljubič in Fiket). Službeno Iz LNP. Drevi ob 19. seja k. a v podsavezni pisarni. Na sejo se pozivajo: Gaberšek Milan, Beranek Josip, Trček Ciril, vsi Korotan-Lj., Trepše Miroslav, Jadran. SK Ilirija (hazenska sekcija). Redni ha. zenski in lahkoatletskl trening je drevl od 18. dalje in igrišču. Udeležba Je za vse brezpogojno obvezna. IM vsakem treningu se sprejemajo nove članice. Turistično-šport ni odbor ▼ Ljubljani (Službeno). Danes ob 20.30 pri Slamiču oborova seja. Po seji Ima istotam važno sejo odbor za Izvedbo lahkoatletskih dvomatchev. Tajnik. Iz življenja na deželi Iz Ptuja j_ Gledališče Drevi bo gostovalo ▼ mestnem gledališču ljubljansko narodno gledališče. Igrala se bo »Pesem s ceste«. Začetek ob 20- Vstopnice s eprodajajo v glavni tobačni zalogi. j— Kino. V sredo in četrtek >Moj dragi je lovec«. * BLED. Kino Bled bo predvajal danes in jutri ob pol 9. zvečer film »Savoy Hotel 217c. v glavni vlogi Hans Alters. Dodatek kulturni film in tednik. RADEČE. V poročilu o pogrebu Bogomira Trepečnika smo pomotoma izpustili, da so se pogreba udeležili tudi Sokoli iz Laškega in domači gasilci. — Te dni se je vršila inšpekcija narodne šole. Po zaslugi novodobnega pouka je šolska oblast postavila to šok) za prvo izmed 31 šol v krškem srezu. marmelade, sadje i. t. d. vkuhavate najboljše z zdravju neškodljivim DROGESAN praškom za vkuhavanje sadja. Dobi se v vsaki drogeriji, po ceni Din 3.— za zavitek, ter zadostuje za 10 kg vkuhe. DEKLIŠKI POČITNIŠKI DOM NA JEZERU WIENER TOCHTER-PENSIONAT C. v. Kastaly. Solnograško (Unterach am Attersee) ln na Dunaju. — Veliko lastno posestvo tik ob Jezeru z ekonomijo; Jeziki, pomoč pri pouku, šport obisk solnograških slavnostnih prireditev. — Pojasnila za oba zavoda Wien, vin Langegasse 65, telefon A 27-4-22. 64 Miha Je ves obupan opleta! z rilcem, dokler se ni vrv odvila in padla v globino. Za gospo Krofovo je imelo to hude posledice: ubožica, ki ie morala že tako toliko pretrpeti, je štrbunknila v čeber, tako da sta imela Miha in njegov prijatelj najlepšo priliko za beg. Mag. štev. 37512/36. PIS. Mestno poglavarstvo v Ljubljani razpisuje prvo javno zmanj-ševalno ofertno licitacijo v skrajšanem roku za dobavo: 1. Kompletne opreme (mize, stoli, omare i. t. d.)» 2. Telovadnega orodja za novo bežigrajsko osnovno in meščansko šolo. Kompletni razpisni pripomočki, popis in načrti se dobe od 22. VI. 1936 dalje med uradnimi urami v vložišču mestnega gradbenega urada, Nabrežje 20. septembra štev. 2/II. nadstr. proti povračilu nabavnih stroškov ali pa samo na vpogled in študij v pisarni gradbenega nadzorstva. Pravilno opremljene ponudbe je vložiti ▼ omenjenem uradu do dne 30. VI. 1936 do 10h dopoldne ' kjer se takoj nato vrši javno komisijsko odpiranje vloženih ponudb. Mestno poglavarstvo v Ljubljani, dne 18. junija 1936. Predsednik: DR. ADLEŠIČ 1. r. Z nobenim drugim reklamnim sredstvom ue morete doseči enakega učinka, kakor e časopisnim oglasom, čigar delokrog je neomejen. Časopis pride v vsako hišo tn govori dnevno desettisočem čitateljev. Redno oglašanje v velikem dnevniku Je najuspešnejša investicija, ki prinese koristi trgovcu ln kupcu. _____Verbost je kil umorjen Zanimive ugotovitve pri obdukciji razpadajočega trupla . . ..it/K Maribor, 22. junija. V današnjem ponodeljskem »Jutru« smo poročali o grozni najdbi že napol razpadlega trupla 45-letnega posestnika Karla Verbo-šta ▼ Ploderšnici v Slovenskih goricah, ki je živel Bamotarsko življenje. Našel ga je raznašalee kruha in peciva Josip Šmigovec, ki je tam okrog ljudem ponujal pecivo. Orožniki bo bili takoj obveščeni o dogodku in so dognali, da je imel Verbošt krvavo rano na desnem sencu, zaradi katere je umrl. Domnevali so dvoje: ali Je postal žrtev umora, ali pa se je smrtno ponesrečil. Če bi se bilo zgodilo drugo, recimo med tem, ko se je mož vinjen vračal domov, bi se bili r sobi gotovo poznali krvavi sledovi Ker pa teh ni bilo, se je vedno bolj potrjevalo mnenje, da gre za zločin. To so danes potrdili tudi rezultati sodne obdukcije, ki jo je izvršil v prisotnosti orožnikov preiskovalnega sodnika dr. Grabner-ja in sodnega zapisnikarja sodni zdravnik dr. Zorjan v mrtvašnici pri Sv. Jakobu v Slovenskih goricah. Obdukcija je bila prav svojevrstna. Truplo je bilo že nagnito in je razpadalo, lz nosnic, ust in ušes so že lezli črvi. Komisija je dognala, da je dobil Verbošt hude udarce na desno sence in to i nekim topim predmetom. Udarci so bili tako silni, da je takoj padel v nezavest ln da je vsaj pol ure nato podlegel poškodbam. Tudi zdravnik bi mu ne bil mogel dosti pomagati. Zaradi udarcev je nastopila notranja krvavitev, možgani so mu otrpnili in je bila smrt neizbežna. Druga važna ugotovitev pri obdukciji, pa je bila, da je zločinec gotovo klečal na Verboštu, ko mu je zadal smrtne udarce. Za to govore udrtine in podplutbe na prednjem delu telesa, ki kažejo obrise moškega kolena. V nadaljnji preiskavi bo treba ugotoviti le, kdo je imel interes na tem, da Bpravi Verbošta s sveta. Nagibi k roparskemu umoru so v tem primeru izključeni V po- Nase gledališče •t- OPERA -j- Torek, 23. junija; Vesela vdova. Red C. Sreda. 24. junija: Carmen. Red Sreda. RADIO Sreda, 24. junija Ljubljana 12: Šramli in podobne skupine na ploščah. _ 12.45: Vreme, poročila. — 13: Cas* spored, obvestila. — 1315: Plošče po željah. — 14: Vreme, borza. — 19; Čas, vreme, poročila, spored obvestila. — 19.30: Nac. ura: Pomen vrtne kulture za Jugoslavijo (dr. Vale Vovk — iz Zagreba). —19.50: Otroške pesmice. _ 2010-. Po bohinjskem kotu (g. Janko Mlakar). — 20.30: Kresova-nje v Beli Krajini. — 21.20: Kresna noč ▼ pesmi in glasbi. — 22: Vreme, čas, poročila, spored. — 22.15: Radio jazz. Beograd 16-20: Narodne melodije. —17.45; Pesmi. — 19-50- Orkestralen koncert — 20.30: Narodne pesmi. _ 21; Prenos iz Ljubljane. — 22.15; Lahka plesna muzika. — 17.45: Otroška ura. _ 20-30: Prenos iz Ljubljane. — 22-15: Narodne pesmi. — Praga 19-30; Pevci minulih dob. — 19.45; >Sen kresne noči«. — 22-35: Koncert Beethovnove glasbe. — Varšava 20: Plošče. — 21; Klavirski koncert. _21.35: Kresovanje- _'22.30- Plošče. — Donaj 12: Lahka glasba. _ 16-05: Plošče. — 17.25: Klavirski koncert. — 17-45; Narodne pesmi. — 19.10; Zabaven program. _ 19.25; Prenos opere »Dijak prosjak«. — 22.30: Orkestralen koncert. — 23-05: Nadaljevanje koncerta. — 0.30; Haydn: Vojaška simfonija. _ Berlin 19: Plesni orkester. — 20.45; Respighi: Rimski vodnjaki. _ 21; Lahka godba orkestra. — 22.30; Nočni koncert ln plee. — Miinchen 19.20; Koncert orkestra in solistov. _ 20.45: Orkester. — 21.15: Regio-montanus (zvočne slike). — 224)0: Nordijska glasba. — Stuttgart 20.45; Schumano-ve pesmi. — 21: Komorna glasba — 22.30: Orkestralen in pevski koncert. _ 23.15: Plošče. — 24; Nočni koncert- kojnikovem hlačnem lepu so namreč naHl 1398 Din gotovine. Bržkone je bil umor izvršen iz maščevanja in orožniki bo morilcu, kakor vse kaže, že na sledu Orožniki eo zaslišali več ljudi in bo nekoga aretirali. Grozna usoda samotarja Verbošta je vzbudila po vseh Slovenskih goricah velik' razburjenje. Dva rudarja zasuta Kamnik, 22. junija. V rudnika kaolina V Črni pri Kamniku sta dva delavca kopala navpičen rov. Zaradi deževja zadnjih dni je bila zemlja tako namočena in zrahljana, da se je naenkrat velika plast zemlje in kaolina zrušila nad nju m ju zasula. To so opazili še o pravem času njuni tovariši, ki so ju takoj pričeli odkopavati. Naporno delo je trajalo več ur. Sele ponoči so ju spravili na varno. Težjih poškodb nista imela, zato pa sta bila duševno popolnoma izčrpana. Oddali eo ju t domačo oskrbo. POSOJILNICA PBI SV. BARBARI V HALOZAH RAZPRODAJA VEČJO KOLIČINO cca 150 hI PRISTNEGA BELEGA HALO-SKEGA VINA LANSKEGA LETNIKA, PO UGODNI DNEVNI CENL " " Vino se nahaja ▼ kleti ob okrajni cesti« ter se lahko naklada lz kleti na avto. —• Kdor želi res pristno, žlahtno ln dobro haloško kapljico, naj se potrudi k Sv. Barbari v Haloze ter oglasi pri tajnika KRANJCU JOŽETU. IZOLIRAMO: parne napeljave, kotle, centralno kurjavo, hladilnice ledenice itd. Dobavljamo: Plutovina-ste plošče za Izolacijo, žlebnjake za izolacijo cevi, infuzorijsko prst in vea pribor „H I G I E A" prva jugoslovenska tovarna zama-škov d. d. ZAGREB, Ivkančeva 48. PoStni predal 318; telefon 44-34. Kupimo hranilne knjižice češke indnstrijalne banke tekočem računu pri njej. Gre aa višje podružnice v LJubljani ali dobrolmetja v zneske. Ponudbe z navedbo zneskov, cene ta plačilnih pogojev na oglasni oddelek lista pod >Razpoložljiva gotovina Maribor«. PRAH V LASEH ne samo da ne učinkuje lepo, temveč je lasem tudi Škodljiv. Zato skrbite poleti Se bolj kot sicer za pranje glave s SORELO. Tako ohranite lase lepe in zdrave, obenem pa preprečite, da bi se tvoril prhljaj in da bi lasje izpadali. Dobiva se povsod v tubah po Din 7.—, 12 — ta 25.— BELA PENEČA SE PASTA ZOPER ZOBNI KAMEN % cm zadostuje Tuba za Din 9. = 125 kratno 3- ščenje zob. — Tuba za Din 15. = % 225 kratno čiščenje sob. Kdor poSlj« krwefc tega ogtaaa trr<9d D. Pecbmajon & Cie. — Zemnn, dobi brezplačen vzorec. f V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem, da je naš ljubljeni soprog, brat, stric in svak, gospod PAVEL pL LEVIČNIK, VIS. SVETNIK DIR. DRZ. ŽELEZNIC V P^ 22. t. m. po kratkem, mukepolnem trpljenju, mirno tn bognvdano preminul. Truplo blagopokojnika prepeljemo lz ljubljanske splošne bolnice v Železnike, kjer se vrši pogreb v sredo, dne 24. junija 1936 ob 3. uri popoldne na ondotno farno pokopališče. LJUBLJANA, dne 22. junija 1986. Žalujoča soproga TEREZIJA LEVIČNIK in ostalo sorodstvo. ToreTc, 23. VI T**?. g j :ji h iLLiuaao »Stiskač« je odvezal usta čuvaju, lii je bil radi hudega udarca po glavi jedva pri zavesti. □□□□□□□□□□□ 1 OBLINI ii«eua 1 l>m. iavek „ 1>lu ta šifro aH dejanje naslova o Din. Najmanjši ineeek 17 Din. POZOR! Dospela je pošiljka, speci-jaJnih vitkih vin. Priporo-ca.ni vsemu meščanstvu čim večji obisk — poznana gostilna, Tyrševa cesta 34. J url i č Jozefina. 14581-18 1/II Beseda 1 Din. 1avei S Din. ia. Šifro ali tajanje naslova S !>in- NajmanjS tnesek 17 Din. SoKcitatorja iščem Potrebna večletna praksa samostalna nemška dattllografija ln perfektno znanje srbščine. Advokat Dr. Vekoslav KLsovec. Beograd Kralja Milana 3. 14467.1 Zastopnike v vseh krajih Slovenije, sprejme takoj zavarovalnica. Ponudbe pod »Zavarovalnica« na ogl. odd. Jutra. 14571-1 Plačilno natakarico dobro servirko, mlajšo moč, sprejme takoj »Stara pošta«. Kamnik. V ponudbi navesti prejšnja službovanja. 143B9-1 Mesarskega vajenca spre. mem. Leopold Jesih, Medvode. 14550-1 | Šofer z večletno prakso, zmožen vseh popravil, išče stalno službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Trezen«. 14578-1 Jedilnico črno. moderno, poceni prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14384-6 Lepo spalnico tudi posamezne dele in veliko ogledalo, prodam. Kri-ževniška ulica 6, dvorišče levo. 145S4-8 [ Službe išče \ Pekovski pomočnik mlad s kolesom sprejme vsako delo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. iMmnmtm 14466-2 Be«eda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. BSA s prikolico močna, športna, elega.ntna tipa, prav ugodno naprodaj. Poizvedbe: Ost.rožnik trgovina, Pasaža, Nebotičnik. 14570-10 Trgovski pomočnik mešane stroke, vešč nemščine, kateri je več let samostojno vodil podružnico v večjem letovišču, sedaj prišel od vojakov, prosi službo. Naslov v vseh posl. Jutra. 14328-2 Iščem službo kot predkuharica v restavraciji ali hotelu. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra. 14577-2 ME2EM Beeeda 1 Din, Iavek S Din za šilro ali dajanje naslova 3 Din. Najmanjši tneeek 17 Din. Šivalni stroj pogrezljiv, z okroglim čol-ničkom, ki tudi štika, poceni naprodaj v Novi trgovini, Tyrševa 36. 14574-39 mšmmm Besed* 1 Din. davek 8 Din sa šifro ali iajanje aaslova i Din. Nalmanj8l enesefc 17 Din. Strešno opeko 3000 kom., staro, prodam po polovični ceni. »Adria« Pod Rožnikom tel. 25-33 14313-6 1 Dražbe Hiša z zemljiščem eca 600 kv. m, cenjena na 35.000 Din, bo prodana na prostovoljni dražbi dne 34. junija t. L ob 115. uri v Mali vasi, Ježica. 14568-32 Poletne obleke specijalno napravljene. — prodam. Ogledati med 18. in M. uro. Tavčarjeva ul. 4/M, desno. 1459il-6 Beseda 1 Din. davek 8 Dio u šifro aii dajanje naslov* 5 Din. Najmanjši tneeek 17 Dia. Hladilnico 2X2 a, rabljeno, v dobrem stanja, kupim. Leopold Je«iti, mesar, Medvode. «566-7 Dragocenosti Vsakovrstno zlato kupuje po naj-vSjib senati Černe - juvelir LJubljana. VVolfova ulica 1 Kapital Beseda 1 Din. davek 8 Din za šifro ali dejanje naslova 3 Din. Na j man jS ineeek 17 Din. Bančno kom. zavod Maribor, Aleksandrova 40, izvršuje najbolje n&knp In prodajo HRANILNIH KNJIŽIC vseb denarnih zavodov. 'ia odgovor Dio 3 znamk. 17316-16 Družabnika kapitalom 600.000 Din — iščem zaradi preobremenitve z delom, sa veliko, novo osnovano restavracijo z vrtom v centru Zagreba. (Ni treba da je strokovnjak.) Vprašati: »Velebit«, Draškovičev« Zagre-b. 1496KI6 Hranilne knjižice vseh denarnih zavodov vnovčuje in prodaja najbolje za takojšnjo gotovino ALOJZIJ PLANINSEK. ag. bančnih poslov, Ljub ljana, Beethovnova ul. l.l 1 nad. Telefon 36-10. — Znamke * odgovor. 14060-16 Hranilne knjižice Kmetskega hranilnega ln posojilnega doma Ljubljana, v vrednosti 5.000 do 40.000 Din, kupim pod ugodnimi pogoji. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod šifro Ivan Bercet. 1-1237-16 Iščem posojilo Din 10.000 do 16.000 za 2 meseca proti prvomestni vknjižbi na Din 400.000; vredno posestvo ali proti menici z dobrimi poroki. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Visoke obresti«. 1)4573-16 Lokali Beseda 1 Din, davek 8 Din u šifro ali dajanje naslova S Dto. Najmanjši znesek 17 Din. Vinotoč prodam takoj zaradi hitrega odhoda. Prevzr-ti je treba kompletno in odkupiti zalogo pijač. Koncesije ni treba. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. MSSe-JS V najem Trgovino z mešanim blagom, event. s trafiko ali gostilno, v prometnem kraju, vzamem v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trafika«. 34572-17 Pisarniške prostore pripravne tudi ze finejšo obrt, odda zavarovalnica »Dunav« v svoji palači na Aleksandrovi cesti. Informacije istotam v družbeni pisarni. 34562-17 Beeeda 1 Din. davek 8 Din z* šifro ali dajanje naslov« i Din. Najmanjši tneeek 17 Din Vilo na Bledu manjšo, vzamem v najem, ev. kupim. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Cena«. 114000-20 Posestvo z vseim inventarjem in živino, prodam. Ižanska c. 101. 1)4960-20 Stanovanje beseda 1 Din Iavek f Du. t» šifro ali dejanje naslova Din. Najmanjši tne*ek 17 Din. 3-sobno stanovanje komfortno, odda zavarovalnica »Dunav« v Bvoji palači na Aleksandrovi cesti. Informacije istotam v družbeni pisarni. 14363-3! 2 enosobni stanovanji oddam takoj. Izve se trgovina Svajger. Podgora. Št. Vid pri Ljubljani. 14555-91 Trisobno stanovanje solnčno. s pritiklinaml. v bližini glavne pošte, oddam s 1. avgustom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14588-31 Sobo odda Beseda i Din. Iavek 3 Dti» za šifro ali dajanje aaalova ' Din- Najmanjši «oe«eV tt Din. Sobo čisto m zračno, oddam za čas počitnic 1 ali 2 gospodoma ali zakonskemu paru. Po želji tudi s brano. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14516-33 2—3 dijake sprejmem v vso oskrbo blizu prve drt. realne gimnazije. Naslov v veoii poslovalnicah Jutra. 14504-33 Opremljeno sobo z 2—3 posteljami, odd.-vm. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14566-33 Sobo opremljeno ali prazno, oddam takoj v Maistrovi ulici št. 14. 14374-33 Sobico opremljeno, vhod iz veže, takoj oddam. Rožna ulica štev. 19. 1438'>-33 Lepo sobo e posebnim vhodom — zelo čisto, t eno ali dvema posteljama, odda«. — Stari trg 4/1. 143T1-33 Sobo za eno ali dve oseto oddam takoj v sredini mesti blizu Tivolija. Ga jeva 3JU, levo. 34557-23 2 opremljeni sobi s kuhinjo in eno opremljeno s poševnim vhodom, poceni oddam. Gradaška ul. štev. 8/1. .14576-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, čisto in zračno, takoj oddam go-sjiodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14580-33 Sobo sfcropo sepa/rirano — išče uradnica. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tekoča voda«. 14593-33a Gospodična z večjo doto iz poštene hiSe, išče državnega uslužbenca v svrho žotMSve. Ponudbe pod šifro »Varčna gospodinja 585« na podružnico Jutra Maribor. 14385-35 InforM4*U* Gliiek kehre zuriick dvigni pismo. 14538-31 Morsko in klima-tično kopališče PODGORA Hotel in restavrant »Sirena jadranskega morja«, Dalmacija. — Podgora pri Ma-karski med Splitom in Dubrovnikom je najlepši kraj srednje Dalma-cije. Hote! SIRENA je zgrajen na morski skali. Iz sobe v kopalni obleki v morje. »"Si-rena« razpolaga z nad 4S lepimi modernimi sobami s tekočo vodo. Penriion od čil do 70 Din. Naslov: Direkcija »Hotel Sirena«, Podgora, — ali Grajska klet, Maribor. 14586-38 lieoeda 1 Din. aaveJi a Du. ta šifro aH dejanje naslov* n Din Najmanjši tneeek 17 Dm Za kresni večer si preskrbite rakete, bengalski ogenj. topiče in ostale potrebščine za ognjemet pri FR. STUPTCA, že-I-eznina, Ljubljana. Gospo-sve-.ska cesta L 14189-30 Telefon 2059 Snha drva, premog, * JjE karbopakete P * dobite prt I. POGAČNIK Bohoričeva ul > Katera še nima v svoji garderobi dežnega plašča, ki se nujno potrebuje za potovanja in deževne dneve, bo istega najlažje izbrala iz ravnokar došle pošiljke pri Dame! Sje izbrala iz ra\ F. L GORIČAR, Sv. Petra cesta 29 kjer ima največjo zalogo v teh artikljih v Ljubljani. — Na zalogi krasni modeli v vseh velikostih, v vseh modnih svetlih in temnih barvah, poplinasti, satiniranl in trpežni svileni. Cena istih od 180.— do 450.—. Otroške dežne pelerine vse velikosti od cm 55 do 110 cm. Cena od 65.— Din naprej. Prvovrstno angleško blago brez konkurence. OGLEJTE SI ZALOGO BREZOBVEZNO! m s Globoko užaloščeni naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da nas je naš dobri oče in tast, posestnik v Radincih, bivši župan in nar. poslanec, gospod Jakob BSM mM - v 64* letu starosti nenadoma zapustil. Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v torek, dne 23. junija ob 15. uri iz hiše žalosti v Radincih. RADINCI, 21. junija 1936. Ana, soproga, Franc in Matko, sinova, Franja, por, Novah, hči. Novak Fran, upravnih, zet, Marija, stnaha, Rado, Zora, Zdenka, vnuki, in ostati sorodniku '•4 Urejuje Davonn Ravljen. — Izdaja za konzorcij >Jutra< Adoll Ribnikar. — Za Narodno tiskarno 4, d. kot tiskarnarja Franc JezerSek. — Za inaeratni del je odgovoren Alojz Novak. - Vsi v Ljubljani.