i/l
|1|I
1
r ■ ;/
I
I
■ I,
1(1
I ‘
1927
APRIL
/

•vlv.
I
-
!■' I
%

Marija v senci naših dni
Šmarnice
Spisal Stanko Stanič
Cena v platno vezani knjigi 8 lir Prodaja Katoliško knjigarna v Borici - -
MLADINI
ks. meško: ■BBBBHiHHH
Zbrani spisi: Ilustriral Milko Bambič. S sliko avtorjevo. Uvod napisal dekan in pisatelj Venceslav Belè.
Navadna izdaja S L	Gosposka izdaja 8 L
IZŠLA V KATOLIŠKI KNJIGARNI - - GORIZIA - VIA CARDUCCI N.0 2
ZBORNIK
SVEČENIKOV SVETEGA PAVLA
Domine, ad quem ibimus?
(Dr. Anton Zdešar, C. M.)
Že po naravi je človeku uro j eno preš pričanje, da je, če se svet podira in »se gibljejo nebeške moči«, edino Bog trdna in neomajna opora v nestalnosti narave. Ob potresu, ob viharju na morju in ob vseh sličnih elementarnih revolucijah se izvije človeku iz dna duše, ki je natura* liter Christiana, vzklik Kristusovih učen* cev: »Domine, salva nos, perimus.«
Katera katastrofa v naravi pa more seči s tako silo v najgloblje globine člo* veškega srca, kakor je prodrla zadnja dolgotrajna in z vsemi sredstvi moderne materialne kulture vojevana svetovna vojna? Z milijoni in milijoni je korakala dan na dan strašna nerazdružna sprem* Ijevalka — smrt. — Oči milijonov so str* mele v potoke človeške krvi in v strašno razmesarjena trupla ob njih. Do skraj* nosti napeti živci so nosili mesece in me* sece in cela leta grozno breme rafinira* nega modernega vojskovanja. V zaledju so krvaveli milijoni src radi odsotnosti, radi trpljenja, vsled ran in smrti dragih svojcev. Premagance so pretresali silo* viti politični in socialni potresi, ki so Prevračali dotedanji že stoletja obsto* ječi družabni in državni red, često v zna* menju krvi in nasilja. Res, kakor sodni dan!
Ni se torej čuditi, če so po tej vojni za* veli prav mnogi, brez razlike vere, ko se je vse pod njimi in okoli njih majalo in rušilo, iskati edine večno trdne in stalne opore — Boga. Premnogi pripadniki pro* testantizma so se pri tem iskanju trd* oih opor zavedli vse trhlosti protestant* ske verske zgradbe, zlasti ko je v Nem* viji padla dotedanja zaščitnica prote* stantizma, svetna oblast. Danes je pro* jestantizem brez orientacije in bolj kot kedaj se kažejo na njem znaki razkroja. A- tudi bolj kot kedaj se obračajo oči
resno mislečih protestantov h katoliški cerkvi, ki se je vprav ob tej in po tej svetovni katastrofi tako sijajno izkazala, da je res ona edina columna et firma* mentum veritatis (1. Timot 3, 15.)
A če so tisti, ki stojé izven katoliške cerkve, zadeli pri iskanju trdnih opor ob objektivno trhlost svojega verskega sestava, so se pa začeli premnogi katoli* čani zavedati, da njih subjektivno kr* ščanstvo, kakor so ga praktično živeli, ni bilo in ni povsem tako, da bi jim moglo biti zadostna opora ob takih sod* nih dnevih, kakor je bila svetovna voj* ska. Laiki in poklicani dušni zdravniki so jeli kazati na usodne napake našega subjektivno se udejstvujočega krščan* stva. Ugotovili so, da so nemajhne zmote gledč vprašanja: »kdaj sem dober kri* st jan?« postale že nekako javno mnenje med širokimi plastmi naših ljudi in ne* redkokrat tudi med našim katoliškim izobraženstvom. Še več: celo poklicani dušni zdravniki, mi duhovniki, smo po* stali v marsičem nekako neobčutni in brezbrižni za bolezni in potrebe prak* tičnega krščanskega življenja med nami. Ni čuda: otroci smo svojega časa in tež* ko je izločiti iz duše globoko zakoreni* njene nazore, ki smo jih vdihovali iz ozračja, v katerem smo odraščali in bili vzgojeni.
K temu »ni čuda« pa še drug pojav. Nemalokrat se pripeti, da nam za daljšo ali krajšo dobo obledi ta ali ona zvezda naših verskih resnic, to ah ono izmed najučinkovitejših sredstev za pravo in zdravo praktično krščansko življenje, čestokrat zvezde prve velikosti, zvezde vodnice. Kako nam je Pij X. posvetil z jasne lučjo v resnice o pogostnem in vsakdanjem sv. obhajilu ter pregnal me* glo, ki je ležala skozi stoletja ne samo nad najboljšimi katoličani in nad bogo* slovskimi pisatelji, ampak celo nad — svetniki! — Po kolikih stoletjih nam je Leon XIII. skorajda zopet izkopal rožni
venec in ga otel iz temin pozabe in ne* brižnosti! — Kako je sijalo solnce iz Akvina še za časa tridentskega cerkve; nega zbora! Pri razpravah o pristnem in čistem katoliškem nauku sta pred zbra; nimi očeti zavzemali častno mesto dve knjigi: sv. pismo in pa — »Summa« sv. Tomaža. Poznejša stoletja so obrnila oči proč od velikega Akvinca in nad sv. Cerkev je prišel v svojo majhno veličino zaverovani galikanizem, so prišli mrzli jansenisti, prevzetni febronianci in do= mišljavi jožefinci z vso svojo plitvostjo in duševno revščino. Zopet je bil Leon XIII., ki je pokazal na sijaj akvinskega solnca In na neizčrpno bogastvo njegovih plodonosnih kalorij. ■— O, krščanstvo je večno mlado ter ima samo v sebi vedno vso prvotno moč in jo bo imelo do kom ca. Ali včasih se nam brljavim ljudem omegli pogled na kake božje resnice, da do našega srca, do naše volje nimajo več tistih privlačnih sil, da v naši duši ne iz; žarevajo več tistih nebeških energij, pod kateremi so drugi v drugih časih posta; jali svetniki.
Kam naj se torej obrnemo za pomoč zdaj, ko smo se pod udarci svetovne voj; ne zavedli, da naše praktično krščanstvo, kakor smo ga bili vajeni mi živeti, ne more biti v vsem v gladkem skladu z božjo zamislijo krščanstva? Kam, če ne do Odrešenika? Dà, do Odrešenika s sv. Petrom, ki je vzkliknil: »Domine, ad quem ibimus? Verba vitae aeternae ha; bes.«
Ali se ne zavedamo včasih premalo, da je Kristus odrešenik v najpolnejšem ob; segu te besede, da je odrešenik celega človeka, odrešenik vsega človeštva, odre; senik vseskozi? Nev posamezniku, ne v družini, ne v družabnem in državnem redu ne v mednarodnih odnošajih, ne v vedi, ne v umetnosti, skratka: prav nikjer nf: nobene »terra irredenta«, ampak člo; vek je odrešen vseskozi, po duši in po telesu, po vseh svojih zmožnostih, po vseh potrebah in zahtevah svoje narave, vseh svojih naravnih in nadnaravnih dol; žnostih do Boga in do bližnjega. Ko je Klemen Aleksandrijski videl čudovito
prenovitev sveta po krščanstvu, je zapi; sai lepe in originalne besede, da je po krščanstvu rekli bi ves svet postal Grčija in Atene, tako da moraš priznati: Ali so vsi filozofi postali kristjani, ali pa vsi kristjani filozofi. In ko sv. Avguštin v svojem delu, »de moribus Ecclesiae ca; tholicae« opisuje, kako modro in primer; no vzgaja sv. Cerkev po Kristusovem nauku otroke in odraščajočo mladino, posvečuje zakonsko zvezo, vpliva na star; še in otroke, blaži razmerje med zapove; dujočimi in služečimi, apostrofira sv. Cerkev ta,kode:	»Tu cives civibus, tu
gentes gentibus, ac prorsus homines ho; minibus primorum parentum recorda; tiene non societate tantum, sed quadam etiam fraternitate coniungis; tu doces reges prospicere populiš, moncus popu; los se subdere regibus, ostendens, que; madmodum et non omnibus omnia et omnibus caritas et nulli debeatur iniu; ria.« Kako krasno izraža ozir. predpo; stavi j a iste misli naj novejši oficij na praznik Kristusa kralja! V dokaz samo par verzov:
Te nationum praesides Honore tollant puhlico,
Colant magistri, iudices Leges et artes exprimant.
Hace civium beatitas:
Tuis subesse legibus.
O ter beata civitas,
Cui rite Christus imperat:
Tutus stat ordo civicus
Servat fides connubia,
Juventa pubet integra,
Pudica florent limina Domesticis virtutibus.
Torej Kristus ni samo odrešenik za naša nebesa v večnosti, za naše nadna; ravno življenje tu na zemlji, ampak tudi Odrešenik naravnega reda. Bog je skrbni in modri početnik naravnega in nadna; ravnega reda in po pravilu »gratia per; ficit naturam« nadnaravni red ne uničuje naravnega, marveč ga utrjuje, mu kaže pravo smer, je luč za naravno etiko, da ne zajde. Filozof ja sama po sebi — in
— Al —
del filo'zofije je tudi naravna etika — ni ne krščanska ne poganska, ampak obče* človeška; vendar govorimo lahko tudi o krščanski filozofiji, o tisti, ki pri iskanju sebi svojstvenih resnic gleda tudi na po« zitivno razodete resnice s tem namenom, da v zgolj naravnem redu ne zajde, da ne pride v nasprotstvo z razodetimi res« nicami, zavedajoč se, da to, kar nam je Bog lastnoročno zapisal v razum in srce, ne more biti v protislovju s tem, kar nam je isti Bog vrhu tèga še posebe razodel. Kako lepo se nam javi ta odre« šena filozofija pri sv. Tomažu, ki pra« vijo o njem, da je pokristjanil Aristote« la! Kako nam je Leon XIII. napisal na Podlagi te odrešene filozofije klasično sociološko okrožnico »Rerum novarum«!
Globok pomen imajo torej besede sv. Petra (dela ap. 4, 12): »Et non est in alio aJliquo salus. Nec enim aliud nomen est sub coelo datum hominibus, in quo opor« teat nos sa'lvos fieri.« Kristusova religija je absolutna. Vse teorije «n vsi poskusi, kako urediti družabni red brez krščan« stva, sloné na nezavednem judaizmu, kakor da človeštvo še ni odrešeno, da Odrešenik še ni prišel.
V povojnem času je med mladimi sko« raj povsod nastalo plemenito • gibanje: Kako se kar le mogoče globoko krščan« sko udejstvovati? Hvala Bogu za to lepo stremljenje! Ali prava pot drži edino le mimo naslednjih kažipotov: Kristu« sova religija je absolutna, Kristus je in ostane na vekomaj »lux mundi«. Njegove resnice so nad nami, kakor so pripete zlate zvezde na nebo, neomajne in večno resnične. Naše dogme niso doktrinarno delo zgolj človeškega duha, marveč več« Kristusove resnice, odete v obleko človeške besede pod vodstvom Sv. Duha. Kristus nam ni razodel samo »credenda«, ^ttipak tudi »agenda«. V krščanstvu ni skati v prvi vrsti poezije, estetskega užitka. Krščanstvo ni v prvi vrsti v čuv« stvih, marveč pred vsem v globoki po« nižni veri lin pa v energičnem in vztraj« n.urn prizadevanju, uravnati naše prak« Bčno življenje po Kristusovih načelih, zapovedih in navodilih. Tla pravega kr« Scanstva niso v nekem religioznem čutu.
marveč v našem razumu in naši volji; seveda morajo biti ta tla oplojena z mi« lostjo in z vlitimi božjimi čednostmi vere, upanja in ljubezni. Za to krščan« stvo nam je treba milosti ter vztrajnega boja in napora. — A v takem krščanstvu je tudi dosežen najvišjii razvoj resnice in lepote, tako krščanstvo je neusahljiv studenec, iz katerega pijejo verno vsa naša čuvstva. Če veljajo besede »Sati« abor, cum apparuerit gloria tua« in »Torrente voluptatis tuae potabis eos« o posmrtni blaženosti, veljajo tudi o ta« kem krščanstvu, seveda kolikor je to uživanje tu na zemljsi sploh mogoče, ve« IjajO' za našo »vita aeterna,« ki se za« čenja že tu na zemlji.
Če so sociniani, liberalni protestantje |’n z njimi modernisti blodili, da je odre« šenje samo v Kristusovem nauku in zgle« du, ne pa v njegovi smrti, nas uči naša »fidei magistra«, da je odrešenje pač pred vsem in posebe v Kristusovi zado« stilni smrti na križu, a da nas je odrešil tud/: s svojim zgledom, delom in naukom. In skoraj se zdi, da se mi tega odreše« nja, odrešenja po zgledu in nauku, malo premedlo zavedamo. Ali se zavedamo dovolj globokega pomena besedi: »Je« zus, . . . upodobi naše srce po svojem srcu«? O to Odrešenikovo srce, doseženi ideal človeškega srca, srce — odrešenik! V tem res kralj čvem srcu so bila vsled hipostatične zveze vsa čustva v najpopol« nejši harmoniji z najsvetejšo božjo vo« Ijo; to srce je simbol naj popolnejšega soglasja Kristusove človeške volje z božjo voljo, zlasfi: simbol njegove popol« ne božje ljubezni in ljubezni do bliž« njega,
Ali se pri svoji življenjski filozofiji ne ravnamo premalo po načelih Kristuse« vih? Ali se zavedamo, da so načela sveta, ki jih izhlapeva trojno močvirje: pože« len j e mesa, poželenje oči in napuh živ« Ijenja, vedno lažniva in varljiva? Ali nam niso čestokrat goljufive luči iz tega močvirja vodnice našega zasebnega prak« tičnega življenja? Ali se zavedamo, da bomo pri svojem organizatoričnem delu in pr( vsemu delovanju za bližnjega le
tedaj zidali na skalo, če nam bodo ka= zale smer večne zvezde Odrešenikovih načel in navodil?
Haurietis ùn gaudio de fontibus Salva* toris. Naj nam nekaj poznejših člankov pokaže, iz katerih teh studencev pijemo morda premalo,
Duhovniki
in Prosvetna zveza.
Delo Prosvetne zveze mora duhovni* ka, ki ima odprte oči za duhovno rast naroda, le srčno veseliti. Kdorkoli to delo z zanimanjem spremlja, razločno vidi, kako se ob negovanju skrbne ma* tere Zveze v društvih budé krščanski značaji ter bolj in bolj zoré. Da se mnogo semena izjalovi in ne obrodi sa* du, kdo ne ve! Vsak razumni odgojitelj je pripravljen na mnoga, premnoga raz* očaran ja. Saj pozna Kristusovo priliko o sejavcu in semenu.
A seme, ki ga Zveza seje, je dobro seme in mnogo ga je. Listajte »Čolnič« izza petih let obstanka, spomnite sešte* vilnih tečajev v središču, obiskov in predavanj po društvih, pismenih in o« sebnih stikov! Koliko semena se je po* sejalo teh pet let! In mnogo ga klije in mnogokje že rodi ter se razmnožuje.
Kdo bi bil tega bolj vesel kot duhov* nik: saj je to seme iz božjega kralje* stva in za božje kraljestvo, čigar glasnik in služabnik je duhovnik. Le poglobite se v drobno knjižico »Zrna«, učbenik za namerjane Zvezne tekme, da se pre* pričate, kako je skoz in skoz apostolski duh, ki ga Zvezna prosveta širi.
Ob tem dejstvu moram reči:	zadnji
čas je, da si vsi duhovniki priznamo, da je delo Prosvetne zveze v prid na* šemu duhovnemu vinogradu, odličen uspeh v zavarovanje in rešitev duš, ki jih danes ograža materializem v tako mnogovrstnih oblikah.
Zadnji čas je, pravim, da si to pri* znamo. Zakaj predolgo smo nekateri mudili. Ali ne opažamo, kako naglo se kolo časa vrti; utegnejo kmalu nastopiti
časi, ki bodo zahtevali pripravljenih lju* di, da bodo znali svobodo prav obrniti. Kjer pa ljudi ni, da bi bili nalogi kos, se vsaka prilika zamudi. Razmeroma v zavetju je danes možno delati; kdor to ume, delaj!
Prosvetna zveza je dvoje izvršila, če* sar se moramo duhovniki zavedeti. Ustvarila je aparat in sistem krščanske* ga prosvetnega dela v deželi, ki je v da* našnjih razmerah naravnost dragocen. Ne pravim, da je njen sistem popoln; saj se Zveza sama najbolj zaveda, da je potrebna in zmožna spopolnjevanja. A tudi ta sredstva, ki delujejo in kakor delujejo v deželi, so že dragocena in nes* pameten bi bil, kdor bi jih preziral. — Prav tako znamenito pa je, da je Zveza zbrala čete idealistov, zlasti mladine, ki so se lotili krščanske izobrazbe. Če se krščanska dekleta zbirajo tudi v Mariji* nih družbah, je pa organiziranih fantov skoraj edino torišče — Prosvetna zveza.
Ne bom našteval nadaljnjih momen* tov, ki glasno kličejo duhovščino v de* lovne vrste Prosvetne zveze; preudarne* mu je teh dovoli. Le ponovim: položaj je tako dozorel, da se moramo z zaupa* njem srečati duhovščina, čim bolj pol* noštevilno, in Prosvetna zveza s svojimi težnjami.
Poznam ovirajoče težave in poznam nezaupne pomisleke. Zoper te in one postavljam trditev: PRIPRAVIMO SE ZA TO DELO, h kateremu nas Pre* vidnost kliče, pa bo večina ovir pala.
USPOSOBITI SE: to je od človeške strani potrebno. Človek mora biti koli* kor toliko sposobno orodje in Bog že da milost. A baš za spretno vodstvo od* rasle mladine je po naravi med nami malo sposobnih. To mnoge od nas za* držuje, da se ne lotimo, a če se lotimo, se nam utegne ponesrečiti. Zakaj to je očitno: naše mesto v vrstah prosvetnih delavcev mora biti mesto VODILNIH DELAVCEV. A prav umejmo: vodilnih DELAVCEV, ne visokih komandantov, sicer ne bomo uspeli, pa če bi nas tudi sto avtoritativnih odlokov podpiralo.
Treba torej, da se za vzgojo odrasle mladine usposobimo. Upam, da ga ni
med nami takega domisi javca, ki ne bi umel, da je večini nas to še krvavo po* trebno. Tako delajo tudi drugod, in kas ko prizadevno in požrtvovalno! V Slo* veniji se ponovno vrše tečaji za voditeb je v prosveti in vzgoji. Lani so se vrs šili »kmečki dnevi«, na katerih so imeli duhovniki svoj oddelek o vzgoji krneč; ke mladine. Italijanska »katoliška akcb ja« leto za letom prireja tečaje za due hovnike, društvene vodnike. Tako Frane cozi in zlasti Nemci. Iz Severne Ames rike čujemo o tečajih za »boyology« (fantoslovje).
Tudi pri nas se mora v tem pogledu kaj storiti. Sodim, da bi ne bil prenags Ijen predlog v tej splošni obliki: Za časa letošnjih šolskih počitnic naj se izvrši v Gorici 3 do 4 dneven tečaj za duhove nike o vzgoji odraščajoče moške mlas dine; in Prosvetna zveza ie vljudno nae prošena, da bi tečaj zorganizirala spoe razumno z »Zborom svečenikov«.
Na tem tečaju bi se utegnila tudi prie bližati rešitvi neka vprašanja, ki zades vajo razmerje med dušnim pastirstvom v ožjem smislu in med delom Prosvetne zveze. Eno vprašanje iz cele skupine tos zadevnih ugibov sem naznačil v članku v letošnji prvi številki »Zbornika« — ideal laiškega apostolata.
Tu se srečamo z idejo letošnjega pas; tirskega lista; naj bi si katoliško dr uš; tveno življenje v škofiji vzelo za vzor italijansko »katoliško akcijo«. Bistvo katoliške akcije je laiški apostolat, ki podpiraj in dopolnjuj duhovnikovo duš; nopastirsko delo. Tudi Prosvetna zveza ima isto težnjo, ki postaja od leta do leta bolj izrazita v primeri z narodno; družabnimi nalogami v društvih. A čim bolj sposobno se bo duhovščina v društvih uveljavljala, tembolj izrazite bodo tam težnje apostolata. Zopet ne vidim skoraj drugega sredstva, ki bi moglo bolj ORGANIČNO to, kar ima; mo, približati resnično dosegljivemu ide; alu, kot bi bil tečaj za duhovščino o vzgoji fanta. Zato sem prepričan, da bo tudi cerkvena oblast tak tečaj kar le mogoče pospeševala in podpirala.
Tedaj: Zbor in Prosvetna zveza, zdru; žite se za to dobro delo, ki ne bo brez blagoslovljenega sadu!
Ivan Rejec.
Ut omnes unum sint.
(Iz resničnega življenja v Istri.)
N. N. mi je bil prijatelj v dijaških le; tih. Bil je nadarjen in živahnega tempe; ramenta. Po dovršeni gimnaziji je vsto; pil v bogoslovje. Kot mlad kapelan je zašel v liberalne kroge, ki so ga povsod izkoriščali v svoje namene. To si je štel v čast — in ponosen je bil na to. Abyssus abvssum invocat: s časom je začel po; šiljati liberalnim časopisom škofijske okrožnice, sporočati duhovniške zadeve in objavljati vse, kar je bilo v zvezi s katoliško akcijo, ki se je z nastopom škofa drja. Mahniča počela lepo raz; vijati.
Zato so ga svobodomisleci hvalili kot narodnega duhovnika.
Naravno je to moralo dovesti do kon; flikta z višjo cerkveno oblastjo. Kot župnik je bil prisiljen prositi za miro; vino. Liberalni prijatelji so mu kot umi; rovlj enemu duhovniku naklonili brez; plačno stanovanje in upravo neke pri; vatne kapelice, kar so cerkveni pogla; varji tacite tolerirali.
No, vse to pa ga ni moglo prav pomi; riti. Kolikor je postajal starejši, toliko je bil nemirnejši. Redko sva se srečala na potu. Opazil sem pa vedno, da trpi. Naravnost razburjen je bil, če tudi oseb; no ni bilo nikdar nič med nama. Prišla je dolga bolezen. Prenašal jo je potrpež; Ijivo ter umrl previden s sv. zakramenti še razmerno mlad — boguvdan. V ka; toliški veri je našel mir, ki mu ga libera; ližem ni mogel dati.
Sobratje! To je kratek životopis du; hovnika, ki je služil liberalnim idejam. Hvala Bogu, da je na vratih večnosti dal lep zgled spokornosti. Vsi nimajo te mi; losti.
Na žalost najdemo tudi v današnjih časih duhovnikov, katere je zaslepil libe;
ralni epiteton »narodni duhovnik«. Ta* kim je prva skrb, sporočati svobodo* mislecem poverljive naredbe cerkvenih oblastev, izdajati načrte stanovske, du* hovniške in splošno katoliške organiza* cije. Kje je unitas? Kako bodo dajali nekoč odgovor?
Znamenit slovenski pisatelj je po* oblastil v nevarni bolezni svojega duhov* nega pastirja, da prekliče vse, če bi bil kedaj v življenju pisal proti katoliški veri in duhovništvu. To sicer ni bilo po* trebno, ker je še sam z lepim zgledom pred smrtjo to izvršil.
Ali pa boš zamogel ti, duhovni sobrat, to pravočasno narediti? In nazadnje: Custos, quid de nocte! Zamoreš li pri* čakovati od brezvernih ljudi kakšno po* moč po smrti? Par fraz na grobu, to bo vse!
Samo tvoji duhovni sobratje, s kate* rimi se v življenju nisi rad družil, bodo molili pri oltarju božjem za tvojo dušo.
A. K.
Pastoralni pomenki.
Unio apostolica saecularium sacerdotum. III.
Bojim se da je zadnja lekcija moje častite poslušavce (bravce) oznevoljila. Kar pusto in prazno okostje sem bil pred vas postavil. V izgovor povem, da sem hotel 1. v eni lekciji podati celotni pregled pravil in 2. s svojo suhoparnost* jo v bravcih vzbuditi sklep, da takoj za* prosijo knjižico o pravilih pri našem vo* ditelju župniku Dominiku Janežu v Stu* denem pri Postojni. V knjižici ni le okostje, ampak tudi koža in meso. Na moč pa bi mi bilo žal, če bi bila moja dolgočasnost komu prigrajala unijo. Na* ša unija je tako izvrstna ustanova, da jej moja nerodnost nikakor ne sme škodovati.
Današnja lekcija bodi o mesečnem listku (menstrua schedula). Ta listek je menda tista vrvica, ki veže skupaj uni* jo. Naj bi tega listka ne bilo, pa bi unija zadremala, zaspala, zamrla. Živec torej v organizmu!
Udje na mesečni listek vsak večer na* pišejo, kako so tisti dan izpolnjevali pravila. V začetku novega meseca listek pošljejo voditelju. Voditelj ga pregleda in s potrebnimi opombami vrne. Ti listki se dobe lepo natisnjeni pri vodi? telju. Ko se boš vpisal v unijo, ti bo vo* ditelj poslal cel zvezek li’stkov. Ker so preluknjani, jih boš v začetku meseca z lahkoto odtrgaval.
Upam ,da vam je jasen veliki pomen mesečnega listka. Providencijalna usta* nova! Zato mi o njegovem pomenu ni treba izgubljati besed, ampak listek raj* še opišem. Na prvi strani je pregled dolžnosti in prostor, kamor zabeležiš, kako si jih držal. Na drugi strani je po* vedano, kako ravnati z listkom; razven tega prazen prostor za tvoje in vodi* teljevo dopisovanje.
Na prvi strani so na levem robu na* štete poglavitne dolžnosti, vsaka v novi vrsti, zraven pa v vodoravni smeri 31 okenc (nekako 9 mm2), v katera zazna* mu ješ, kako si držal dotično dolžnost dotični dan. Da se ne zmotiš v štetju, so nad okenci zaznamovani mesečni dnevi s številkami 1—31. Ako si dolžnost prav opravil, napraviš v dotično okence po= ševni križec (X)- Ako dolžnosti nisi mo* gel opraviti (omissio involuntaria), na* praviš pokončni križec (+). Če si dolž* nost prostovoljno opustil (omissio vo* luntaria), zarišeš krožeč (O).
Dolžnosti so tako*le naštete: 1. Medi* tatio (ka ure). 2. Studia ecclesiastica (14 ure). 3. Examen particulare. 4. Lectio spiritualis (Vi ure). 5. Matutinum et lau* des ante missam. 6. Rosarium (3tia pars). 7. Oratio »Domine Jesu«. 8. Visitatio SS. Sacramenti. 9. Inscriptio expensarum et acceptorum. 10. Examen generale. 11. Notare bane schedulam. 12. Confessio (qua die) saltem bis in mense. 13. Re* collectio menstrua (qua die).
Pod to razpredelko je devet vrst okenc kamor lahko zapišeš, ali pa tudi ne, kako si držal še nekatere dolžnosti. Šest jih je naštetih in so tede: 1. Surge* re bora statuta (saltem una bora ante missam). 2. Praeparatio ad missam. 3. Gratiarum actio (14 ure). 4. Praeparatio
— 51
meditationis. 5. Lectio biblica (unum ca< put). 6. Missa in hon. SS. Cordis Jesu — cum Memento prò Unionis Apostolicae prosperitate feria sexta primae hebdo« madis. Za tri vrste okenc pa lahko sam izbereš pobožno vajo. V 1. letošnji šte* vilki »Vestnika« n. pr. svetuje dr. Fr. Cukala: »Poskusimo vsaj en mesec, kot prostovoljno točko v sheduli zaznamo^ vati dnevno branje regulae generalis U. Ap.!«
S tem končam tretjo lekcijo na pa* pirju. V srcu pa ne, v srcu ostane ena velika želja. Kdor bo današnjo lekcijo dobro bral in dobro premislil, jo bo pač uganil.
Na svidenje pri četrti lekciji, v kateri bom skušal razložiti razmerje med našo Sodalitas SS. Cordis in Unio Apostolica. Da boste z večjim pridom sledili, po* iščite pravila Sodalitatis ali v posebni knjižici ali v Fol. Eccl. in pišite po pra* vila Unionis v Studenc. Pa kmalu, da ne pozabite.
Moli lepo!
Bogu le najlepše, najdragocenejše: zla* te posode, svilena oblačila! Navdušujmo se za lepe cerkvene slike, za dostojno cerkveno petje.
Kako pa moliš pred svojo cerkveno občino in z njo?
Prijatelj mi je pripovedoval, da mu je nekdaj dobra ženica prinesla plačat prošnje: »Po koliko je prošnja?« — »Po dvajsetici.« — »Zadosti bo tudi deset vinarjev, ker jih le na pol zmolite,« se je odrezala ženska. ,Od tedaj sem molil očenaš bolj dostojno,« je zaključil so* brat.
Ko sem prišel na prvo samostojno dušnopastirsko mesto, sem našel takole skupno molitev: Vsakikrat ko sem kon* čal svojo polovico očenaša in češčene* marije, je po cerkvi nekaj zamrmralo, kot da bi zašumel vetrič, a le za hip in že je bilo zopet tiho. Spominjal sem se lepih citatov iz pisem sv,- Pavla o skupni molitvi in ni mi dalo miru, dokler nisem našel načina, da bi svoje farane naučil,
kako je treba Boga, Najvišjega, moliti z dostojno in lepo molitvijo.
Po uvodnih besedah o lepoti lepe skup* ne molitve sem naučil šolske otroke naj* prej vero, očenaš in češčenomarijo »tono recto«, brez vsake kadence, ne prepočasi in ne prehitro, s kratkimi dihalnimi od* mori za vsako prošnjo. Vsak glas, vsak zlog, vsako besedo so morali natančno in jasno izgovarjati. Porabil sem za ta pouk od vsake šolske ure 5—10 minut v začetku in ravnotoliko na koncu, da sem imel tudi pri pouku več spremembe. Ko so otroci že znali lepo moliti, treba je bilo več tednov truda, sem jih razdelil v dva zbora, ki sta si menjaje se odgo* var j ala. Enkrat so molili »naprej« tisti na desni, drugič tisti na levi. Otrokom je bil ta pouk zelo všeč, ker je bil vedno zelo živahen. Nekega dne sem otroke opozoril, da bomo začeli v cerkvi moliti tako kot v šoli. V cerkvi sem pa imel popoldne nauk o molitvi in prosil ljudi, naj pusté, da molijo otroci, dokler se ne bodo naučili vsi tako moliti kot oni.
V enem mesecu je molila z mano vsa cerkev, da je bilo veselje. Tri leta sem ostal tam in vedno smo tako molili.
Ali je vredno, da polagamo na lepo molitev več pozornosti?	D.
Serva ordinem...
Majhna epizoda : Pot me je nanesla v kraško vas. Ljubezniv sobrat me sprejme z prijateljskim odzdravom in preideva takoj na težke razmere v naši organizaciji. Nekdo potrka, vrata se odpro in vstopi mlad duhovnik, rdečeličen kot „Zbornikov“ naslov. G. kaplan „Ne bom vaju motil“ reče. Ulju-dno se poslovi in odide. Čudak je ta človek sem si mislil, niti duhovske družbe ne mara. Pa uljudni župnik mi razreši uganko in reče: „G. kaplan je silno vnet za '»apostolsko unijo". Ne zamudi niti trenutka, da ne bi opravil dolžnosti, ki mu jih narekujejo pravila. Meditacija in adoracija ga je tako izklesala, da njegovi cerkveni govori v srce segajo, uspehi v šoli pa so nad vse zadovoljivi. Celo mene se je lotil in me tudi pridobil za „ Unio apostolica". Kljub
tolikemu delu sem se vdal in povem odkritosrčno: srečen sem, da sem v Uniji, ker zmorem vse prejšnje delo in poleg tega še novo naloženo breme, a to brez truda in še mi ostane časa za druge posle. Prijatelj, mi vse premalo zaupamo v nadnaravno pomoč, zato je potrebno tudi tu: serva ordinem ! “
Trd kakor sem, mi besede niso posebno segale v srce, toda po potu sem se moral vedno vračati na pogovor s sobratom. In sklep je bil: Fac et tu similiter! Drugi dan sem vstal bolj zgodaj kot navadno, opravil po možnosti medicacijo itd. in drugo kot zahtevajo pravila Unije. Sedaj sem novinec. A priznati moram, da opravim vse svoje dolžnosti o pravem času in še mi ostane časa za potrebno rekreacijo.
Vzgledni spis msgra. Arkota v zadnjem „Zborniku“ me je še potrdil v začetem delu. Doktrinarec Dom. Janež pa me počasi vpeljuje v duha Unije. Pri slovesu sem naprosil kraškega sobrata, naj bi nam v njemu lastnem slogu podal kako bodrilno besedo v „Zborniku“ za „Unijo“. Obljubil mi je in ker vem, da je „mož beseda", bo gotovo izpolnil.	Neascet.
Duhovni svetovalci v društvih.
Zvezni svet Prosvetne zveze, kš je zbo« rovai dne 20. marca, je enoglasno skles nil, naj se naprosijo čč. gg. duhovniki, da prevzamejo duhovno vodstvo v pr o* svetnih društvih. Pozivamo vse sobrate, naj pošljejo tajništvu P. Z. pismene iz* jave, da sprejmejo mesta duh. svetova!* cev v prosv. društvih, nakar dobe pove* rilo in natančnejše informacije!
Iz prakse.
Marsik daj mi je otrok na vprašanje „kako da toliko časa nisi bil pri sv. spovedi," odgovoril : „Naš gospod ne spoveduje !" — Gotovo se ne smemo popolnoma zanesti na take otroške izgovore, a vendar je dejstvo, da včasi nekateri ne nudimo svojim ovčicam dovolj priložnosti, da se morejo spovedati. Ali vedo tvoji farani, kdaj si jim na razpolago? Med nami Slovenci ni duhovnika, ki bi ne spovedoval vsako nedeljo zjutraj, a ljudem bi moralo biti znano, da smo spovedniki tudi vsaki dan po sv. maši na razpolago. Držimo se določenih ur !
Blaženi Andrej Hubert Fournet.
Duhovniki v dušnem pastirstvu 'smo dobili novega vzornika in priprošnjika. Dne 16. maja 1926. je bil za blaženega proglašen častitljivi Andrej Hubert Foun net.
Novi blaženi je bil rojen 6. dec. 1752. v župniji sv Petra vM&illé v škofiji Pois tiers na Francoskem. Naslednji dan ga je krstil njegov stric, ki je bil tam za žup* nika.
Oče Peter de Thoiré in mati Florenca Chasseloup sta bila plemenitega rodu in oba prav dobra kristjana. Oče je štel med 14 brati in sestrami 5 duhovnikov in 2 redovnici.
Mali Andrej Hubert se je navadil brati od svoje matere. Pozneje je šel v šole v Chatellerault in Poitiers. Mati je želela, da bi postal duhovnik; zato mu je rada poveličevala duhovski stan in kazala na zglede v žlahti. Zdelo se je, da jej ne bo ustregel. Kakor v znak tihega odpora je napisat na čelo v eni svoji knjigi: »Last Andreja Huberta Fournet, dobrega fanta, ki noče biti ne duhovnik ne menih.« Učil se je prava, bil živahne narave, želel si bogate službe.
Toda v pobožni samoti v Haims pri stricu župniku je stričev vzgled nanj tako deloval, da je zaslišal božji klic in se od* ločil za duhovski stan. Ko je bil konec
l.	1776. v mašnika posvečen, so ga nastat vili za duhovnega pomočnika prav temu stricu. Tri leta pozneje je prišel v Maillé. Ko se je tukajšnji stric župniji odpovedal, jo je prevzel on. Tako je postal župnik v rojstni župniji.
Bogat od doma, je dobil še dobro pret bendo. Zato je lahko gosposko živel. Bil je izvrsten jezdec. Zelo gostoljuben. Tako posvetno življenje je bilo seveda polno nevarnosti za duhovnikovo dušo. Tu ga je božje usmiljenje vzdramilo. Net ki dan stopi v njegov dom siromak in ga poprosi miloščine. Župnik mu da net kaj kruha, siromak pa še prosi. Župnik se izgovarja; da nima denarja. Siromak odvrne: Kako? Nimate denarja, ko je vendar vaša miza pokrita s srebrom! Ta siromakova opazka je bila zanj kakor
blisk nebeške luči. Umakne se za 10 dni k duhovnim vajam, od katerih se vrne ves spremenjen. Premoženje razdà ubo; gim, da postane sam ubog. Njegova hiša je zanaprej najubožnejša v župniji. Spi malo in samo na slami. Obleka mu je kar moč skromna, pod njo cilici j. Post, zatas jevanje, molitev, premišljevanje, študij, spovedovanje, kateheze, obiskovanje boh nih in zapuščenih, to je njegovo opravilo. Poprej dober govornik, sedaj apostolski pridigar. Ljudje so mu rekli: Poprej ste tako dobro govorili, da vas ni nihče rai? zumel, sedaj vas razumemo vsi.
Ko se tako daje voditi milosti in n apr e? duje v čednosti, izbruhne revolucija, ki preti uničiti njegovo setev. Dobri duhov* nik se seveda ne ukloni zahtevam revolu* cijonarjev, da b odpadel od Cerkve in prisegel na ustavo. Zato ga s silo iztirajo iz župnije. Ker ne more po dnevi in oči* to, skrbi za svojo čredo po noči in skrito, vedno v smrtni nevarnosti, a tudi vedno pripravljen dati kot dober pastir živi je* nje za svoje ovce. Ko pa mu škof ukaže, naj se preseli na Špansko, se vda in gre. Tudi v pregnanstvu neutrudno dela v čast božjo in za zveličanje bližnjih.
Gorečnost za duše ga pripelje nazaj v župnijo, kjer skrivaj opravlja dušno pa* stirstvo. Z besedo in vzgledom doseže, da se v veri še bolj utrdijo tisti, kateri niso bili odpadli; kateri so se bili pohuj* šali, se od zmote vrnejo k resnici in pra* vici. Tudi na sosedne kraje vpliva blago* dejno. Po zakotnih kočah, v temni noči, opravlja sveto daritev in deli sv. zakra* niente. Ob eni taki priliki se sreča z Eti* tabelo Bichier des Ages, katera pozneje Postane prva prednica »križnih hčera« ali »sestra sv. Andreja«, kakor je ime* noval kongregacijo, katero je ustanovil a pomoč v dušnem pastirstvu. Nove re* dovnice so skrbele za pouk in so stregle ubogim bolnikom.
Do t. 1820. je vodil župnijo in redovno kongregacijo. Ker se je pa ta razvila v Mogočno drevo, se je tega leta poslovil °d župnije, da je mogel dostojno skrbeti svojo ustanovo. Napisal je modra Pravila, katera je pozneje odobrila sveta
Stolica. Bil je izvrsten dušni vodnik, imel je dar, da je videl ljudem v srce.
Dne 13. maja 1834. je sveto umrl, ka* kor je sveto živel. Njegov pogreb je bil zmagoslaven sprevod. Na njegovem gro* bu so se godili čudeži. Začela se je ka* nončna pravda za beatifikacijo. Leta 1877. je Pij IX. ustanovil komisijo v kongregaciji za obrede. L. 1921. je Be* nedikt XV. potrdil njegove junaške čed* nosti. Letos je Pij XI. potrdil dva čudeža in dovolil beatifikacijo, ki se je prva v letu 1926. obhajala nedeljo po vnebo* hodu.
Tak je v kratkih potezah življenjepis novega blaženega. Ker je vzgled dušnim pastirjem, bi bilo dobro brati obširnejši življenjepis. Pa se ne spomnim, da bi bil kje videl naznanjenega. Kdor ve, naj pove.	I. Nat.
J. C.
Budimo optimisti!
U našem svečeničkom životu ima mnos go momenata, u kojima nam se čini život gorkim, dosadnim, dapače suvišnim. Ne samo što čutimo neprestanu nutarnju borbu i slabost našu, te se sami sebe stb dimo što smo tako kukavni i nestalni, nego nas i strah hvata da li čemo moči do konca ustrajati. O va borba, ko ju je čutio u sebi i veliki apostol Pavao, čini nam se katkad nesnoma, kao teret na* metnut, hrvanje nesmisleno, jer prouzro* čeno od nas samih po našoj mlakosti i ne* vjernosti. Onda bi to dakako bio smiješni circulus vitiosus, u kojem bismo se kr e* tali kao stvorovi bez energije, kao lutke svojih hira, kao djeca što zidaju i ruše, a onda plaču što im ne uspijeva da što sa* grade.
To je evo u nama er v, koji nas čini mrzlovoljnima, mlakima, malodušnima, neraspoložnima. Zašto? Za to, jer ne ra* zumi jemo da je život borba, pa i život duševni, jer ni u njem nema napretka, ako se strasti ne mrtve, ako duh budno ne bdije nad materijom te je zarobljuje i svladava. Za to, jer si umišljamo da je ovaj svi j et svrha sam sebi, zaboravljajuči na naš zadnji cilj; za to se žalostimo, što ni duh ne nalazi' ovdje počinka kao što
ga ne nalazi ni tijelo. A osim toga nam ispada iz pameti, da je mysterium iniqui; tatis ona j vječni pokretač u nama svake sumnje i svake plašljivosti i to u tu svrhu, da nam dosadi, utrudi nas i izmuči dušev; no te klonemo i napustimo iz ruke oružje te se predademo kao zarobljenici.
Drugi povod oblačinama, koju kružaju na nebu našega života jesu oni koji nas ckružuju i koji nam ne rijetko zadavaju sto jada. Ta večinom vidimo lica mrka i nehaj na, lica dvolična i namrštena, ko j a nas susreču prisiljeno i primaju tjeskob; no. Pričinja nam se deista kao da smo krivci i suvišni stvorovi, koji jedva imadu pravo da zrak dišu, a za drugo ne smiju da pitaju niti da se na što tuže. Današnje društvo večinom od nas bježi i bojko; tira nas moralno, a to sve boli i prouz; rokuje te uzdišemo što smo odrinuti i za; bačeni kao parije indijski.
I naše ekonomsko stanje daje nam mnogo jada. j er ne možemo ni da živa; rimo, a kamoli da pristojno živimo, a ipak se od nas mnogo zahtijeva, na naša se leda postavi j a ju tereti, koje ne mo; žemo nositi. Zahtijev dakle sa svih str a; na, a uvidavnosti ni otkuda. Egoizam kruti opkoljuje nas; to je žalostna oznaka našega izaratnoga naraštaja. Pritisak s jedne strane, a s druge odbijanje. U tom elementu živimo i mi svečenici, pa čutimo svu težinu teških tereta što nam pritišču grudi, to više. j er se od nas više očekiva, premda jedva dišemo. To je evo- tako; der razlog što nam se kadikad u dušu ušulja mrzli pesimizam te nam svojim ledenim dahom opaljuje krila idealnosti, pa postaj emo slični onima, ko j uopče ne imadu nikakovih ideala. A to za nas ni j e časno ni pohvalno.
Treči povod našo j tmurnosti jesu ne; uspjesi, koje doživljujemo, razočaranja, koja nas iznenaduju, nezahvalnosti i opakost, koju susrečemo. Koliko rada, koliko truda, zamozataje i iskrene do; brohotnosti i vruče ljubavi, a kad tamo sve uzalud, uzalud. Kao što je poljodjelac bezutješno rastužen kad mu prirodni eie; menti uniste sve trude njegove, tako je i naša svečenička duša potištena kad vidi; mo kako malo ili ništa ploda donašaju
sva naša nastojanja,, kako nas ostavi j aju oni’, koji su nam vjerni bili te nam po*; staju tudinci ili čak neprijatelji, kako se naše riječi zabacuju i ruglu izvrgavaju, krivo tumače, svaki naš mig i naš kret osuduje, samo da budemo vazda krivci i neprijatelji, koji: rušimo mir . . .
Kad te svijet ne razumije ili što više, ne če da razumije te se pričinja kao da te ne shvača, premda dobro razumije sve što govoriš, alf: na prkos hoče da harem izvana pokaže svoje neshvačanje te se hvasta svojim neznanjem, pa sakriva jednostavno oči da ne vidi, što mu po; kazuješ, j er neče da vidi, da čuje . . .
Eto sve to ogorčava nam dane, čini nas žalosnima ili čak klonulima, j er ne zna; mo uzvinuti se više, uzdignuti pogled naš k zvijezdama! Jer sve dogodaje, sve ra; dove i trudbe i trpljenja mjerimo mje; rom običnih ljudi. A to je veoma po; grješno. Treba da život gledamo u dru; gom svijetlu te nas ništa ne uzmogne ni smutiti ni ožalostiti, ni iznenaditf, ni pre; plašiti. Treba nam više žara, više ognja, jer smo premrzli. Oganj ljubavi to je evo onaj lij ek, koji če izliječiti sve naše nemoči i jade. Ispred njega če nestati črnoga pesimizma, raštrkat če se guste magie poplašit če se nočne sove — te če zasjati toplo sunce optimizma po kojem če nam se život prikazati vrijedan živ; Ijenja, vrijedan borbe i trpljenja. On je krijepio svece i sve velike duše (Kep; pler: Mehr Freude, p. 124).
Krist govori: Ignem veni mittere in terram et quid volo nisi accendatur? Taj oganj on daje nama, hoče da u nas gori, da sažge i očisti svaku rdu, osusi svaku vlagu i razgrije udove ukočene. Kad nas dakle snade klonulost — to je znak da se u nama ugasnuo oganj ili da se gasi. Nikada ne smijemo dopustiti, da ognji; šte naše duše bude bez svetoga ognja, da ostane sam pepeo, hladan i bez ži; vota. Taj sveti oganj, što čemo ga upa; liti na žaru Bozanskoga Srca, treba da gori neprestano u nama te nas grije, raz; vijetljuje i oživljava. On če nam dati krepost da sve podnesemo, dat če nam mudrost da sve shvatimo, dat če nam ra; dost da sve primimo dragovoljno kako
nam dolazi te ne budemo kao djeca i slabiči, več muževi čvrsti, koji sa smijeiš* kom jednako gledaju u život kao i u smrt.
Gospodarske zadeve.
Orglarska šola.
(Vinko Vodopivec.)
Vsesplošno zanimanje je zbudilo vpras sanje orglarske šole. Orglarska šola nam je tako potrebna kot vsakdanji kruh. V februarski in marčni številki »Zbornika« sta izšla o tej zadevi dva temeljita član« ka. Toda sedaj naj bi bilo konec besedi. Začnimo z delom! Zasuèl'mo rokave in v jeseni bo< orglarska šola — odprta.
Ustanovimo si tozadevno zadrugo in pošljimo takoj po poštni nakaznici g. D. Doktoriču*) vsak najmanj po sto lir; in sicer sto lir za sebe in sto lir za cerkev. Agitirajmo pa tudi pri županstvih, po* sojilnicah in premožnejših vernikih. Tm di druge škofije bi lahko pristopile, G. Doktoriča pa prosimo, naj glavnico zbe* re in plodonosno naloži, potem naj sto* pi v zvezo z ordinarijatom in pristojni* mi oblastmi in ko bo glavnica dovolj ve* lika naj skliče ustanovni občni zbor no* ve zadruge. Učnih moči je dovolj na razpolago, prostor za šolo in konvikt se tudi dobi, učencev ne bo manjkalo — torej zložimo zadostno glavnico in or* glarska šola se odpre letošnjo jesen.
V to pomozi Bog in sreča junaška!
P. S. — »Zbornik« naj bi prinašal v vsaki številki na nGvo> pristopivše člane »Orglarske zadruge«.
Orglarska šola.
Sobratu S*iču sem zelo hvaležen za njegove vzpodbujevalne vrstice v zad* njem »Zborniku«. Če bodo vsi sobratje tako prepričani o nujni potrebi orglar* ske šole, jo bomo v jeseni prav lahko
*) Naslov g. Davida Doktoriča: Gorizia, Corso VMdi 37/1.
odprli. Jaz za svojo osebo jo smatram danes za najpotrebnejšo ustanovo zra* ven tistih, ki j|!h že imamo. Treba je le denarja za začetek in zagotovilo od stra* ni cerkvene oblasti, da bodo vse cerkve letno plačevale določen prispevek za vzdrževanje prostorov in odškodovanje učn|'h moči. Nabirajmo in plačajmo ko* likor mogoče veliko deležev po 100 lir. Jaz se obvežem, da dam pred otvoritvijo petsto lir. Vivant sequentes! Doktorič.
Kratko poročilo o občnem zboru društva sv. Jožefa „Josephsverein“ s sedežem v Briksenu (Bressanone).
Kot ud gorenjega društva sem prejel poročila o občnem zboru 1. 1926. in zgodovinski pregled društvenega delovanja tekom 50. let ter imenik članov. Ker se marsikdo zanima za to velevažno ustanovo, naj podam tukaj kratko poročilce:
1.	Na izrednem občnem zboru dne 17. avgusta 1926 se je predložila med drugimi predmeti na dnevni red tudi prememba pravil, ki so se sprejele v sledeči obliki (v izvlečku):
1.	Novih duhovnih udruženj se ne sprejema kot dosmrtnih udov.
2.	Novi dosmrtnik (posamezen duhovnik) plača enkrat za vselej 140 lir.
3.	Redni udje plačajo letno 17 lir. Po 10 letih postanejo dosmrtni udje.
4.	Kdor je bil že kdaj ud društva, pa ni morda vsled vojne plačeval rednih letnih doneskov, temu se dovoli, da zaostalo članarino po stari tarifi plača do 31. dec. 1927 ter uživa kot dosmrtni ud vse privilegije. Tozadevno obvestilo dobi vsak prejšnji član.
5.	Vsak ud ima pravico glasovanja na občnem zboru in pravico do 40-50°/o znižanja cen za stanarino v društvenih hišah.
6.	Pristopnina se pošlje centrali.
7.	Škofija z 10 (desetimi) udi ima svojega škofijskega zastopnika ali namestnika.
8.	V šestih tednih po preteku občnega zbora volijo člani dotične škofije svojega zastopnika in ta imenuje svojega namestnika. Ako se to ne zgodi v gorenjem roku, pripadajo vse pravice osrednjemu odboru.
9.	Občni zbor se sklicuje tako, da se naznani škofijskemu zastopniku vsaj 4 tedne
prej kraj, čas in dnevni red občnega zbora. (Glasuje se tudi s pooblastili).
10.	V slučaju razpusta pripade vse društveno premoženje sv. Stolici, ki pod enako ali slično obliko uporabi premoženje v korist društvenih članv.
11.	Društvo sv. Jožefa je nadnarodno. Svoje delovanje je začelo 1. 1896 na pobudo duhovnika Filipa Čeha, ki je vsled oslabelosti iskal zdravja v naših krajih. Sestavil je pravila, ustanovil društvo in je vodil do 1897, ko je prepustil delo škofu Mahniču. Društvo nam nudi lepo zgodovino naših sobratov na Goriškem, ki so kot predsedniki ali delujoči člani silno prispevali k napredku te lepe in prekoristne organizacije. Lepo sliko soci-jalnih delavcev za požrtvovalni duhovski stan nam nudijo vsi predsedniki društva, (Valussi, grof Coronini, Mahnič, Gabrijevčič, Wolf, Ziach). Če bi bili mi bolj čuječi, bi društvo še vedno imelo svoj sedež v naši pokrajini, kakor ga je imelo od 1. 1882-1921. Vojska nam je tudi to odvzela. Sedež se je prenesel iz Gorice v Briksen!
111.	V društvu je sedaj 2721 članov. Med temi je Goričanov 25, Trst 10; drugih naših ni. Društvo ima tri hiše: v Meranu, Iki in Gasteinu, ki je stala pol milijona lir in bila otvorjena 1. 1925. Hišo v Gorici je društvo prodalo mestni občini za 115.000 lir in polovico vojne odškodnine. Društvo ima sedej še dolga približno 200.000 lir. Prihodnji občni zbor bo 15. sept. 1927. v Briksenu. Ker se je zbral jub lejni sklad, iz katerega se bodo podpirali revni in počitka potrebni sobratje, bi bilo dobro, da bi se tudi naši Slovenci in Hrvati bolj zanimali za to ustanovo.	Fr. Švara.
Nova zvonova v Podragi na Vipavskem.
Na povabilo čast. cerkv. predstojništva sem preizkusil nova podraška zvonova. Lepo, jasno nebo nad Gorico (dan sv. Elizabete zjutraj) me je speljalo na pot, da sem naletel na vreme, ka= kor se slabšega bi ne bil mogel zbati. Kdor pozna Vipavsko dolino, ta ve, kaj se pravi hoditi ali se v odprtem vozu voziti po njej, ko lije curkoma dež, naletava sneg in vihra silna burja. K sreči je bil voz odprt le od Št. Vida do Podrage. Pa če je to hudo na tleh, kaj še le v odprtem, vis sokem zvoniku! Zeblo je, a ne le mene, ampak tudi moje mlade domače pomagače, da so nam
kmalu otrpnili vsi udje. Burja je vihrala, skozi visoke line sipala na nas dež in za preizkuše» vanje zvonov smo mogli porabljati le njene redne odmore. Pa vse to mi ni kalilo veselja in zado* voljnosti, da sem prišel vendar enkrat do zvonov, ki mi jih ni treba — kot skoraj povsod — samo grajati.
Zvonova je vlil zvonar Brighenti v Bolonji. Našla sta v zvoniku manjšega tovariša, ki ga je bil ulil ljubljanski Samassa udruženega dvema večjima tovarišema, katera je ugrabila vojna. Ime Samassa že pove, da so bili prejšnji zvonovi harmonično zvonilo; kajti v melodijah mnogo lep* ših melodičnih zvonil Samassa ni vlival ali pa zelo redkokdaj. Zvonovi so imeli lepe glasove in so bili tudi dobro uglašeni v malem trizvoku e1, g1, h1. Malemu ostalemu v zvoniku je bilo torej treba dveh večjih tovarišev. Cerkv. predstojništvo se je odločilo za prejšnje glasove ter to naznanilo zvonarju.
Ali nova zvonova nista, žal, dobila glasov svo* jih prednikov (e1 in g1), ampak sta za pol glasu višja (eis1 in gis1). Kako naj si to tolmačimo?
Možno je dvoje: Ali sta glasova previsoko iz* padla proti volji zvonarjevi, ker sta izdatno de« belejša kakor zvonovi, navadni v naših krajih; ali pa nima zvonar zvénulje ali enoglasne pi« ščalke uglašene po normalnem mednarodnem a' (870 tresljajev v sekundi) kot je pri nas v na« vadi že od leta 1885 (ter ga je tudi Italija urad« no sprejela), ampak po nekdanjem italijanskem a1, ki je bil skoraj za pol glasu višji kot nor« maini a1*).
To je najvažnejši nedostatek sedanjega po« draškega zvonila, ki torej ni mali, ampak je zmanjšani trizvok.
Da sem določil udarne glasove, sem dal zvoniti posamno vsak zvon, pričenši z vélikim, poslu« šajoč v primerni daljavi, da me ni preveč motilo brenčanje. Ko zaslišim prve glasove, osupnem: čist, jasen glas, poln vsebine in mogočnega bren« Čanja! Njega utis na slušavca je podoben občutku na jeziku ob požirku finega istrskega refoška, ki so
D In tega prav za prav ni niti kriv zvonar, ampak gospodje v patriarhovi palači v Benetkah, ki niso razumeli prav organizirati nabave novih zvonov — kot sem pisal v III. letniku »Zbornika«, št. 6 str. III. Žal, da so in bodo gospodje krivi še mnogih takih slučajev, kjer je ostal en zvon v zvoniku.
— 57
ga polna usta. Glas srednjega zvonu ni nič zao» stajal. Pa tudi mali Samassov se je kazal še vred* nega tovariša v glasovni kakovosti, žal, da sta se mu nova tovariša za pol glasu preveč pribli» žala. Kromatična piščalka je pa vendar našla, da je včliki zvon za 'Im glasu višji kot eis1 in mali za 3/i6 nižji kot h1.
V zvoniku me je čakalo drugo iznenadenje. Iznenadila me je nepričakovana velikost novih zvonov. Komur se je oko privadilo na velikost sedanjih laških zvonov, bi jima na pogled priso* dii najmanj glasova dis1 in fis1. Zdaj sem vedel, odkod ona polnost glasov in mogočnost brenča» n ja: zvonova imata debelo okrilje, spadata k težkemu težnemu sistemu. To nam izpričujeta tudi njiju premera, debelost krila in njiju teži.
Zvon eis': premer 118 (106) cm*), debelost kri» la 9.3 (7.7) cm, teža 1070 (690) kg.
Zvon gis1: premer 98 (88) cm, debelost krila 7.5 (6.2) cm, teža 631 (400) kg.
Temu razmerju odgovarja tudi trajnost bren» Čanja. Podraški eis1 brenči circa 100 sekund, gis1 circa 80 sekund — lahko»težni eis1 circa 75 se» kund, gis1 circa 60 sekund.
Podkrilni alikvotni glas je brenčalnemu glasu čista spodnja oktava. Prva nadkrilna (mala) ter» ca je pri vél. zvonu za 3/lg glasu prenizka, pri srednjem pa za 3/8 previsoka.
Oblika zvonov je srednja, ne predolga, ne pre» široka; navpična višina znaša namreč 4/5 premera. Ostali mali Samassov zvon je širje oblike, ker ne znaša njegova navpična višina niti 3/i premera. Tudi je gorenja ploskev avbe tega zvonu skoraj vodoravna, dočim je pri novih zvonovih nekoliko izbočena.
Liv je na zunanji strani lep, znotraj sta pa zvo» nova na nekem mestu piljena. Zdi se, da ni bila Površina jedra dovolj natančno izdelana ter se je vsled nezadostnega posušcnja ali nepravilnega izrezavanja ilovnatega kalupa kaj vtisnila, katera udrtina se je pri livu napolnila z zvonovino. Če tudi piljenje te zvonovine glasu ne škodi, kvari Pa lepoto liva.
Montiranje pa ni hvalevredno. Podaljška kemb» Ijev sta najmanj za '/3 prekratka. V avbo vliti Polkrožck, kot ga vidimo v ročnih zvončkih, je Preveč zastarela in nepraktična obesilna oblika, ^a je okoli polkrožka in ušesa kemblja namestu močnega usnjatega jermena večkrat ovita za me»
‘j Števila v oklepajih so za zvonove lahkega težnega sistema.
zinec na roki debela vrv, se ne da odobravati; vrv je podvržena vremenskim izpremembam. V mokroti se vrv skrči, v suši zdaljša in vsled tega kembelj viša in niža. Pod gorenjimi ovitki vrvi podložena usnjata krpa varuje sicer vrv, da se za nekaj časa ob polkrožck ne guli, ali to bo trajalo le malo časa, ker je trenje ob polkrožku preobširno in preizdatno, kar vrhu tega silno za» vira kembelj v lahkem nihanju in zadostno krep» kem udarjanju ob zvon.
Zvonova sta obešena na jarma (osi zobate) in podporja svojih prednikov.
Gori kot najvažnejši nedostatek navedena pre» visoka intonacija novih dveh zvonov se da sča» soma popraviti, da se mali zvon h1 prelije pol glasu nižje v ais1. Potem nastane soglasje eis1, gis1, ais1. To soglasje zvonoslovci najbolj hva» lijo za triglasna zvonila. Ali pa, če bo več de» narja na razpolago, se prelije namestu v ais1 v večji zvon kot sta nova, v cis1. To soglasje cis1, eis1, gis1 ni sicer kot harmonično priporočljivo, a ni mogoče se mu izogniti, če se želi imeti večji zvon kakor sta sedanja nova.
Na vsak način pa só Podražani z novima zvo» novoma lahko zadovoljni, ker so dobili ž njima prav dobro podlago za izpopolnjenje lepega zvo» nila, kakor se ž njim marsikatera župnija ne bo mogla ponašati.	Iv. M—a.
Razgled po svetu.
Krščanska pomlad v Ameriki.
Predsednik Združenih držav Coolidge je pred kratkim v javnem govoru poudaril, da je najvišja nujnost za Ameriko ta, da goji duhovne in verske vrednote, „zakaj orjaški mehanični industrijalizem še posebno suši duše“. Toda v deželi dolarjev bujno cvete krščanski idealizem. Posebno skrb obračajo ameriški katoličani na tisk. V Čikagu je »tiskovni mesec“ 1927 prinesel Katoliškemu tiskovnemu društvu 5941 novih članov. Mogočno se je razmahnilo katoliško šolstvo, ki uči in vzgaja preko 2,200.000 otrok. To so granitne podlage ameriškega katolicizma: verska šola in mogočen tisk.
Sadovi nacijonalizma.
Revija »Schčnere Zukunft" poroča, da so poljski škofje povabili nemške katoliške
organizacije v poljski republiki — nemška manjšina šteje nad 1 milijon ljudi, — naj vstopijo v katoliško ligo, ki je posnetek Katoliške akcije. Verband der deutschen Katholiken in Polen se je odzval vabilu in je pri pogajanjih stavil vodstvu Katoliške lige dva pogoja: 1. Katoliška nemška organizacija ohrani avtonomijo. 2. Verband der deutschen Katholiken bo ohranil v pravilih tudi namen, braniti in gojiti nemške narodne vrednote, in bo to tudi dejansko vršil. Vodstvo Katoliške lige je pa zahtevalo, da se nemške organizacije brezpogojno zlijejo s poljskimi in da se pokorijo ukazom vrhovnega vodstva. Narodno vprašanje pa ne spada v okvir Katoliške akcije. „Verb. der d. Katholiken* je na to sklenil, da bo še nadalje ohranil popolno neodvisnost, ker Katoliška liga ne nudi jamstev, da bi nemški katoličani mogli ostati zvesti svojemu narodu in vršiti svoje delo po vesti. Nemški katoliški svet ta sklep soglasno o-dobrava. Sklep poljske kat. akcije očividno nasprotuje kat. veri, ki je za vse narode, ter papeževim navodilom.
Katoliška kultura na Kitajskem.
Francoski novinar Jules Sauervein poroča o obisku pri znanem boljševiškem poglavarju Radeku, ki vodi zdaj takozvano „Ki-tajsko vseučilišče", to je zavod za boljše-viško propagando med žoltim plemenom. Med drugim piše: Radek mi je pokazal vrsto starih knjig v razkošni vezavi iz rjavega safijana. „To“, je dejal, „so dela vaših jezuitov 17. stoletja na Kitajskem. Stokrat presegajo vse, kar so moderni učenjaki napisali o duševni strukturi kitajske kulture. Pri njih je najti globoko umevanje kitajske duše, ki ga ni nihče več dosegel".
Pisec pripominja, da je to pač naravno, ker katoliški misijonarji z vso ljubeznijo iščejo dušo, vso osebnost človekovo, medtem ko učenjaki gredo le do intelekta.
Književnost.
»Marija v senci naših dni«.
Izšle so nove Šmarnice izpod peresa sobr. Stan» kota Staniča. Domače so, krepko pisane, polne vsebine in prav napeto pisane. Posebno lepi so
zgledi iz domače verske zgodovine. Da je pisatelj pravo zadel, bo pokazal mesec maj. Cena 8 lir za vezan izvod ni visoka.	T.
Zrna. - Prosvetne tekme za 1. 1927.
Prosvetna zveza v Gorici je izdala lično knjižico, ki nosi naslov „Zrna“. To so res zlata zrna ! Knjižica ima tri dele. V načelno vzgojnem delu pojasnjuje knjižica temeljna vprašanja o bivanju božjem in prinaša dokaze, da Boga izpričuje vsa narava, ter da ga razločno in odločno razglaša naša vest. Koncem vsakega poglavja je vrsta vprašanj, na primer: Ali je med Slovenci v Italiji pravda o Bogu? Na katere razloge se najčešče sklicujejo brezverci? Kakšna je o Bogu misel večine človeštva? Kateri pojavi pričajo za Boga? — Verujem, da bodo tisti mladeniči, ki bodo te nauke temeljito predelali, in vase sprejeli, zrastli v prave aktivne katoličane. Ko utrdi pisatelj temeljna vprašanja, preide na življensko prakso: «Življenje Bogu in za Boga — ljubezen do bližnjega — ’ vodilna misel krščanskega življenja: kako lepo je, če je srce trdno !"
Na kratko, a 'jasno in določno so postavljeni vzori krščanske družine — vzorno razmerje med fantom in dekletom—ljubezni do naroda. Ta prvi del Zrn je vsebinsko silno bogat, kakor poln klas zlatega zrnja. Žal, da je na nekaterih mestih vsebina preveč zgoščena, tako da je naši fantje brez temeljite razlage ne bodo mogli zajeti. Drugi del knjižice je pa lažji ; obsega pet življenjepisnih osnutkov in sicer Prešerna, Slomška, Gregorčiča S., Mahniča in Kreka. Tretji del obravnava par organizatoričnih vprašanj. — Prosvetna zveza je dala narodu res klena zrna. Naj navedemo tu sodbo moža, ki je pač v prvih vrstah slovenskih katoličanov: Franc Terseglav pravi, da so „Zrna“ znak velikega duhovnega napredovanja, ki se vrši v krščanskem gibanju med Slovenci.
/• K.
Zapiski.
Ko bom pobiral listke.
V moji fari je bilo lani 15 Mohorjanov. Vprašal sem več mož, zakaj niso naročeni na knjige Mohorjeve družbe. Saj bi naro-
čili, ko bi jih kdo vprašal. — A saj sem oznanil v cerkvi ! — Ja, to pa pozabimo, da bi posebej šli se zapisat ! — Videl sem, da bo treba na nov način začeti. Oznanil sem v cerkvi: Dva fanta, Janez in France, bosta jutri hodila vpisovat člane za Mohorjevo družbo. Kdor more, naj plača udnino zdaj, drugi pa bodo jeseni. Prinesla sta mi 45 članov, kuracija pa šteje 92 številk. Po veliki noči bom napravil še en poskus: ko bom pobiral listke, bom v vseh hišah, kjer še zdaj niso naročeni, podrezal, ali bi ne hoteli prejeti pet dobrih knjig. Vem, da bom še 10 udov dobil. Če bomo vsi so-bratje solidarno tako napravili, bo Mohorjeva družba šla kvišku v naše veselje in čast božjo ! Vsaka duhovnija naj v poslednji ofenzivi nabere le še 10 udov — to je 2000 novih Mohorjanov!	Av.
Spomini.
Naš mladostni msgr. in dekan tolminski Ivan Rojec je dne 12. marca 1927. slavil svoj 33 letni prihod v Bilje. Našel je tam obširno polje svoji vsestranski delavnosti. Ustanovil je „Posojilnico“, ki je še danes središče vsega kršč. zadružnega delovanja v Biljah. —- Z par možmi je ustanovil zadružno opekarno, ki bi v danih razmerah bila postala matica kršč. socijalnega delavstva na Goriškem, ako ne bi posegle vmes druge sile.
Iz Bilj je msgr. Rojec razvil vsestransko delovanje: versko, kulturno in politično. — Kjerkoli je bilo potreba spovednika, govornika, tja si klical g. Rojca, evo ga, pripravljenega za vsako delo, za vsak boj. —- Bilje ga imajo še sedaj v najboljšem spominu.
Dne 12. marca 1907. je zapustil Bilje in kot župnik prišel v Miren. Tu je našel zmiselnosti za zadružno delo. Poleg duhovne obnovitve, ki mu je bila vodilna misel življenja, je spoznal, da treba delavcu ludi vsakdanjega kruha. Zato je bila njegova prva skrb, poskrbeti revnim kruha. Ustanovil je „Čevljarsko zadrugo", ki je sedaj edina naša zadružna industrija. Zavod Je danes življenske važnosti za stotine družin v Mirnu, a obenem našemu zadružništvu v ponos, ker se izdelkov „Čevljarske zadruge" poslužuje večina našega občinstva 'h celò italijanska vojaška uprava.
Sobrat Rojec je vsled svojega vsestranskega požrtvovalnega dela imel toliko zaupanja v goriški okolici, da je bil proti vsem oficijelnim kandidatom izbran z o-gromno večino za deželnega poslanca.
Da bi milostljivi Bog ohranil tega še tako mladostnega požrtvovalnega delavca, iskreno želi celokupni Zbor.
»Naš glas«.
Pod tem naslovom je začel v Trstu izhajati mesečnik, ki hoče postati »družinski list za prh morske Slovence«. Na čelo lista je uredništvo postavilo novelo »Matej in Matilda«, ki opisuje »zgodbo bančnega uradnika Mateja Pernuša, ki je zabodel svojo ljubico Matildo v postelji kraj njenega ločenega moža, trgovca Maksa«. Ta po* vest je do skrajnosti lascivna; na njenem dnu je nauk o takozvani »svobodni ljubezni«, o prostem zakonolomstvu. Ni torej samo drzki način opiso» vanja nenraven, ampak tudi idejna tendenca spi« sa. In ta povest je vodilni motiv lista »Naš glas«. — Kdo je za ta list dejansko odgovoren? Izda« jajo ga kulturne organizacije okoli »Edinosti«. Poslanec Wilfan, čigar list »Edinost« daje »Na« šemu glasu« vso moralno oporo, je za to svinjsko slovstvo odgovoren in z njim njegova organiza« cija. To velja zapomniti v času, ko vidimo, da se pod znakom edinosti perfidno širi pornogra« fija med ljudstvo. Vigilamus.
Iz Misijonske zveze.
Prispele so sprejemnice Družbe za širjenje vere in za dejanje sv. Detinstva. Naročite jih pri pod» pisanem. Še najbolje bo pa, če jih o priilki kar sami pridete iskat, ker boste sicer morali radi moje zaposlenosti predolgo čakati na pošiljatev. Sprejemnice so brezplačne, pa se smejo deliti le za ude omenjenih družb. Na Misijonsko družbo duhovnikov so nekateri dekanati popolnoma po« zabili. Preč. gg. dekani naj bi blagovolili o pri« liki dekanijskih konferenc pobirati članarino.
V prvi polovici julija bomo imeli misijonsko zborovanje. Takrat bomo morali zopet poživiti našo gorečnost za misijonsko delo. Pogovorili se bomo tudi o tem, kako bi najbolje obhajali pred» zadnjo nedeljo v oktobru od sv. Stolice zauka« zani misijonski dan. Bodimo posebno goreči zlasti pri tistih opravilih, ki neposredno služijo kra« Ijestvu božjemu.	Ivan Reščič.
Apostolstvo sv. Cirila in Metoda.
Članarino za Apostolstvo sv. Cirila in Metoda blagovolite pošiljati na naslov: Ivan Reščič, du* hoven, Gorica, Via Molino št. 9. V ta namen se lahko poslužite položnice Apostolato della pre» ghiera, Gorizia, Via Torrente e Molino 11/1658.
Za Apostolstvo sv. Girila in Metoda se homo morali nekoliko več zanimati, kajti delo za ze» dinjenje cerkva smatra sama sv. Stolica za eno najbolj perečih vprašanj in nalog katoliškega sveta. O tem delu se bomo natančneje pogovorili na misijonskem zborovanju duhovnikov, ki bo najbrž v mesecu juliju. Za enkrat naročite se na mesečnik »Kraljestvo božje«, ki je glasnik te verske družbe. Poverjeništvo za nas je prevzela Katoliška knjigarna v Gorici; list stane 7 L letno.
Vabilo
k OBČNEMU ZBORU
Zadruge po vojni poškodovanih cerkva goriške nadškofije, ki se bo vršil v Gorici v knezonad* škofijskem dvorcu dne 28. aprila 1927 ob 10. uri s sledečim dnevnim redom;
1.	Poročilo načelstva.
2.	Čitanje zapisnikov zadnjega občnega zbora in sej.
3.	Stališče zadruge napram »Zvezi delavskih in produktivnih zadrug«.
4.	Stališče zadrug proti lastnim dolžnikom.
5.	Likvidacija zadruge in imenovanje likvidatorja.
6.	Slučajnosti.
V slučaju nesklepčnosti se bo vršil nov občni zbor pol ure kasneje z istim sporedom, ne oziraje se na število udeležencev.
NAČELSTVO.
Ko sem bral februarski »Zbornik« ...
1.	Častimo apostola edinstva! — lz> vrstna misel, da ste ponatisnili. O Grivs čevi knjigi, iz katere ste vzeli, posebej par vrstic!
2.	»Vendar bodi Mahniču odpuščeno!« — Prišlo mi je na misel, da niti o Missiju niti o Mahniču še nimamo obširnejših življenjepisov. Štefajec Žef — če znam prav brati podpis Št. 7.. — je ta dva vet lika moža po profesorsko ozmerjal. Kdo jima bo napisal vsakemu debelo knjigo, kar smo jima dolžni? Za ti dve knjigi bi hotel še jaz nekaj žrtvovati. Ali ne bi
mogli kaj takega izdati vzajemno pri Mohorjevi?
3.	Duhovnik in adoracija. — Ali bo le* tos evharistični shod za duhovnike? Ali kdo dela zanj?
4.	Šivilja in nespodobna noša. — Naj bi izšlo še v »Čolniču« ali v »Straži«, da bi tudi šivilje mogle brati.
5.	Imejmo odprte cerkve! — Treba ubogati.
6.	Orglarska šola. — Začeti je treba. En pogumen in razumen mož v mestu mora v roke vzeti. Na zadnjem občnem zboru našega »Zbora« izvoljeni odbor za ustanovitev orglarske šole naj primer: nega moža pooblasti. Sto lir bi si tudi jaz pritrgal.
7.	Pogodba s cerkovnikom. — Kako praktično! Morda bi J. D. prepis pogod* be poslati! v »Zbornik«?
8.	Črniška dek. konf. — Berejo knjigo »Walter, Der kath. Priester.« Ali so »Apostolskega dušnega pastirja« že pr e: brali? Hočem reči, da berimo najprej, kar imamo v lastnem jeziku. — Dr. B. je poročal o »Razš. sv. vere in sv. Pavla.« Sv. Pavla? Pač: Opus s. Petri Ap. pro clero indigeno.
9.	Redde, quod debes! — Ker ste pove: dali stroške, bi bili dostavili še prejem: ke. Potem bi mi bolje vedeli, koliko mo: ramo še zbrati. Ko sem to bral, ni bilo še nikakega poročila, kako ste se v Rimu postavili. Pozneje je stalo nekaj malega v »Čolniču«. Zakaj tako malo? Mladeni: či, ki so se podpisovali, bi pa radi več izvedeli. Ali bi se ne dalo še dopolniti? Zakaj izpustiti krasno priliko, ko bi se dalo vliti v naših mladeničev srca neko: liko več ljubezni do sv. Cerkve, do sv. Očeta, do svetih idealov?
10.	Posvetimo svoje delo! — Ali bi ho: teli ta odstavek natisniti v več številkah?
Deset mojih sitnosti — bo menda za: dostovalo. Ne zamerite!
(Opomba urednika: Naj živi ljubezni* va in konstruktivna kritika!)
Izdajatelj: Zbor svečenikov sv. Pavla.
Objastvom odgovarja: Stanko Stanič.
Tiska: Katoliška tiskarna v Gorici.
JOSIPIM PODGORNIK
RESTAVRACIJA CENTRAL v SORICI, CORSO VERDI 32 Se priporoča p. t. rojakom. — — —
gooooooo OOOOOOOOOCXXXXJOOOOOOOOOOOOOOCXJOOoooooooooooooooooooooooo
| Andrej Mavrič |
| Gorica, Gosposka ulica št. 3 §
S Bogata Izbira domačega in inozem- S o skega sukna. — Velika izbira kožuhovin. § B Lastna krojačnica moških in ženskih - -	8
B --------- oblek. ---------- g
oooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooo
Naša
zavarovalnica
L’ U n i o
se nahaja v Gorici ulica Barzellini 2.
n
A. RAVNIK
-----—---------
^ ^	Moderna tvrdka	^ ^
in skladišče cerkvenih predmetov
FRANC LEBAN
GORICA - VIA DUOMO št. 7
Priporoča preč. duhovščini že izdelane cerkvene predmete, kakor: svečnike, svetiljke, kelihe, moštrance, srebrne in kovinasteitd. ♦♦♦♦♦♦♦♦ Popravljajo seže rabljeni predmeti s pozlačevanjem in posrebrovanjem v ognju.
^. Delo solidno. Gene brez konimrEncs.
-----------------------------------» $
-ra
4
JAKOB SULIGO
urar in zlatar
GQRIG9 - Via Carducci 19 (Gosposka ulica)
Zaloga najboljših švicarskih r	ur „UNION“ in „ALPINA“.
■>- ■—--------------------------------------
I
Ljudsko potjo v corkvl.
80 nabožnih pesmi.
Zbral in sestavil Alojzij Filipič.
Cena E.. 1.50.
K. T. D.
v Gorici je izdalo sledeče knjige

Ura češčenja	v	čast	Najsvetejšega Zakramenta	L.	O 50
Ura češčenja	v	čast	Matere božje — — —	L.	0 50
Ura češčenja	v	čast	Srca Jezusovega — —	L.	0 50

P“|OSII> KEMŠ.:.‘VAN I
I Goriea - Piazza Cavour Q-- Stolni
j Zaloga šivalnih strojev, dvokoles, gramafonov, samokresov, pušk ter vs
predmetom f
GLAVNO ZASTOPSTVO DVOKOLES
Dr. L. MERMOLJA
zobozdravnik-specijalist za ustne in zobne bolezni
Gorica, Travnik 5-11 — Od 9-12 in 3-5

Andrej riegei
%tUitUkk%ÀkÌiÈ£.3!À Ak* a «/•
|	™1V" ^ iVSVi ' j ■■
Restavracij;- iti gos -3.
I	S prenočiščem.
Ì TRAVNIK	TRAVNIK | '
SfWW¥¥¥¥^¥W¥¥¥¥¥¥f ¥]mt **»¥**¥§
4^
i
i
i
i
<
Brata Abnja - Gorica i i
ulica sv. Antona 4
Zaloga vipavskih, briških -----in istrskih vin.---------
►
►
►
►
►
Andrej Golja, Gorica
Travnik 22
trgovina hišnih kuhinjskih potrebščin.
I
;2
•••••••••••«••••••••••«•••••«••i
JOSIP LIPICER
izdelovatelj cerkvenih posod, o-rodja in lestencev
v Gorici
ulica Morelli štev. 17

Posrebruje in pozlačuje v ognju in prenavlja stare predmete po kar se da nizki ceni. Splošno lastni izdelek.
Katoliška tiskarna
Gorica - Vrh Placate 18
Ali vršite zanjo propagando?
r
GIUSEPPE MASSIG - Gorica - Corso Verdi štev. 18
ZHLOGH TKMIIII
Bogata izbera volnenega in svilenega blaga, sukna za gospode, perila, volne, žime, ter Cene zmerne!	kurjega in gosjega perja.	Cene zmerne!