ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA KRANJ,Titov trg
Ureja uredniški odbor — Glavni in odg. urednik Jože štular — tel. 22-111, lok. 62 — Tisk in klišeji ČP »Gorenjski tisk«
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE GUMIJEVIH IZDELKOV SAVA KRANJ
LETO VIII. — ŠTEVILKA 5.
Kranj, 22. marec 1968
Aprila volitve v organe upravljanja
O predvolilnih pripravah
programe, akcije in nove profile članov za organe upravljanja. Praviloma skoraj v ničemer ne upoštevamo izkušenj iz prejšnjih let. Jasno je torej, da je zato potrebno več dela in da je to delo težje.
Na to je opozoril na političnem aktivu Franc Vidmar, ko je dejal:
»Danes razpravljamo o istem kot lani in predlanskim. Družbeno politične organizacije od lanskih volitev v samoupravne organe niso naredile prav ničesar za poživitev dela organov upravljanja. Sploh pa ne v delovnih enotah.«
V	vrsti razprav oz. priprav na bližajoče se volitve v organe upravljanja smo v prejšnji številki objavili sestavek S. Mar-cijana. V njem se avtor teoretsko dotika odnosov samoupravljalcev znotraj kolektiva.
V	času, ko je bil sestavek v tisku in že nekaj prej, pa so družbene organizacije pričele s pripravami čisto s praktične plati.
Ze v februarju je sekretariat organizacije ZK dal nalogo svoji kadrovski komisiji, naj skliče sestanek, na katerega so povabili tudi predstavnike sindikata in mladinske organizacije.
Sestanek ni v celoti uspel, kaj- Po razpravi o tem je tov. Lah ti od sindikata se ga	ni udeležil	prebral	predloge, ki naj	bi jih
nihče. Vendar pa so	le izdelali	upoštevali pri izbiranju in pred-
nekatere predloge, ki	naj bi, do-	laganju	kandidatov za	organe
polnjeni v širši razpravi, pred- upravljanja.
stavljali profil članov delavskega Tov Lah je dcjal. »podlogi, sveta podjetja in	upravnega	kj vam	jih posrcdujemo,	so iz„
odbora.	oblikovana izhodišča, ki naj bodo
6. marca se je sestal politični osnova za današnji razgovor o aktiv, ki je razpravljal o predlo- profilu člana DS ali UO. Želimo, gih kadrovske komisije. Na raz- da bi današnji razgovor predloge pravo so bili povabljeni člani se- dopolnil in jih izoblikoval v ce-kretariata organizacije ZK, mla- ]0tno in dokončno obliko. Naši dinskega TK in sindikalno pred- prcdlogi so tile: sedstvo. Udeležba je bila komaj	....	.____
polovičira in n,c čudnega m c e	predvsem iz nalog,
so se pogovarjal, predvsem o tem.	y	CDS .„ kate.
Gre namreč za precej resen	y	,
problem: aktivnost organov druž- rlm mora b,t' kos vsak clan tega benih organizacij (ne sestankova- samoupravnega organa, nja, za kar nekateri menijo, da — Prizadevati si je treba, da
se s premišljenimi kandidaturami iz DS odpravlja miselnost, ki vlada v kolektivu, češ: »TA jim bo pa že povedal!«
— Glede na pomembnost in obseg nalog CDS je treba predla-i gati predvsem tiste člane kolektiva, ki so bili že izvoljeni v samoupravne organe in DPO podjetja ali SDE in so pokazali ustrezno aktivnost, pa so še pripravljeni aktivno sodelovati.
— Pri evidentiranju kandidatov igjp	naj se kadrovska	komisija poslu-
1	žuje razgovorov	z dosedanjimi
predsedniki samoupravnih organov (CDS, UO,	komisije, SDE)
ter kadrovskih komisij pri druž-beno političnih organizacijah.
™™™	— V svete delovnih enot je potrebno vključiti	predvsem mla-
de, ki se bodo poleg starejših in izkušenih -samoupravljavcev postopoma vključili v samoupravni mehanizem.
— Pri izboru naj ne bi šlo izključno za težnjo po izoblikova-A Na proslavi dneva žena: Lju- nju določene strukture (moški, * ba, Frenk in Janko so zapeli ženska), pač pa bi težilo k temu, nekaj narodnih in umetnih da bodo kandidati sposobni pre-pesmi. Menda v splošno za- našati stališča CDS v DE in ob-dovoljstvo prisotnih.	ratno.
— Kriterij pa	naj bi bila di-
so merila dela). Ze v uvodu sem scipliniranost in lastno stališče zapisal, da se od sindikata niso kandidata, ki ga spremeni le pod udeležili prvega razgovora o pri- težo argumentov.« pravah na volitve in v nadaljevanju, da se je komaj polovica povabljenih na politični aktiv le-tega tudi udeležila. Jasno je, da je delo s tem okrnjeno, da prihajajo naknadne pripombe in predlogi — kar pa je najvažnejše — akcija ni celovita. In če ne bodo posamezniki »zrinili« vseh priprav na volitve do zaključka akcije, bo ta neprimerno slabša, kot je bila prejšnja leta. Zanimivo je pri tem tudi, da se pri pripravah ni nihče spomnil, da imamo komisijo za samoupravljanje v tovarni in pri občinskem sindikalnem svetu.
Pa še to: politične priprave na volitve v organe upravljanja so bile tudi lani, predlanskim, toda vsako leto pripravljamo nove
Da bi priprave potekale po določenem zaporedju, je potrebno upoštevati naslednje:
— Do volitev, mora biti sestanek političnega aktiva, ki naj bi obravnaval predlagana stališča komisije. Ta naj bi bil v sredo, dne 6. 4. 1968 ob 14.15 uri.
— V časopisu »Sava« je treba informirati člane kolektiva o pripravah na volitve.
— Člani političnega aktiva bodo morali biti tolmači po posameznih delovnih enotah na zborih volivcev.
Na predloge ni bilo bistvenih pripomb, čeprav so o njih precej razpravljali.
Skupina praktikantov se je vrnila iz SEMPERITA
V ponedeljek, 11. marca, se je vrnila domov skupina 21 praktikantov, ki so bili šest mesecev na praksi v Semperitu.
Na razgovoru v sejni sobi upravne stavbe jih je pozdravil glavni direktor ing. Janez Beravs, njegov namestnik ing. Helmut Turzanski, predstavniki organov upravljanja in družbeno političnih organizacij ter nekateri vodje strokovnih služb.
Po pozdravnem nagovoru je tov. direktor dejal:
»Mislim, da lahko upravičeno pričakujemo, da bodo vaše znanje in izkušnje, ki ste si jih pridobili na praksi, precej pripomogle k uresničitvi programa sodelovanja. Vedeti moramo in upoštevati, da vsega ne bomo mogli uvesti takoj. Uresničitev programa sodelova-vanja — s tem pa še marsikakšne spremembe in izboljšave v ostali proizvodnji — bodo terjale od vas in od tistih strokovnih delavcev, ki so bili tudi v Semperitu, precej truda, da boste izkušnje prenesli svojini sodelavcem. Pričakujemo le, da ste se — čeprav v kratkem času — marsikaj naučili in da ste pripravljeni znanje posredovati sodelavcem. Pred zaključkom vaše prakse so nam v Semperitu povedali, da so bili z vašim delom zelo zadovoljni in da je bilo tudi vaše obnašanje povsem primerno. Menim, da vam zato lahko čestitamo.«
Nato so posamezniki povedali svoja mnenja o delu v Semperitu, svoja zapažanja in predloge.
Osnovna misel večine, ki so pripovedovali o svojih vtisih je, da bo potrebno pri nas dosti bolje organizirati proizvodnjo in utrditi delovno ter tehnološko disciplino. Poleg tega bo potrebno skrbeti tudi za dodatno opremo strojev in naprav, kar bo v veliki meri pripomoglo k uspešnemu uvajanju Semperitove tehnologije v našo proizvodnjo.
Prvi konkretni materiali za prve razprave v del. enotah so torej pripravljeni. V teh dneh, ko bo tale številka »Save« v tisku, bo seja DSP, kjer bodo sprejeli sklep o razpisu volitev, tov. Rakovec Franc pa bo pripravil tudi vse podatke o volitvah po DE. To bomo objavili v naslednji številki glasila ali pa v informatorju.
A Praktikanti po vrnitvi iz Semperita na razgovoru v sejni sobi. ^ V sredini manjka glavni direktor.
Nekaj novosti Iz socialnega zavarovanja
žal si nekateri samoupravljanje predstavljajo takole
• V nekaj stavkih •
Iz zapisnika sveta delovne enote razvojno tehnološka služba:
Vse pogosteje se pojavljajo težave pri izdelavi različnih vzorcev ter načrtov za stranke, s katerimi imamo redne ali občasne poslovne stike. Navajamo značilen primer:
Za izdelavo določenega orodja smo stranki 3-krat izdelali načrte. Ko so bili le-ti končani, je stranka sporočila, da orodja ne bo naročila pri nas. Tako je dobila stranka brezplačno celotno dokumentacijo.
SDE meni, da tuje stranke zelo dobro poznajo našo pomanjkljivo organizacijo. Zato prihaja do podobnih primerov, ki predstavljajo veliko materialno škodo.
Sklep:
EOS predlagamo, da čim prej izdela ustrezen organizacijski predpis, ki bo takšne pojave onemogočil.
Za poslovno leto 1968 je skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja določila osnovni prispevek za zdravstveno zavarovanje v višini 5 % od brut-to OD. Sioipnja osnovnega prispevka je talko ostala ista kot v preteklem letu 1967, za katerega je na podlagi zaključnega računa ugotovljen primanjkljaj v višini 3,607.199,22 ND. O kritju te izgube je skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja Kranj na svoji seji dne 24. 2. 1968 sprejela slklep, da bodo vsi zavarovanci z območja gorenjske regije plačevali od čistih OD izplačanih v času od 1. 3. 1968 do 31. 8. 1968 izredni prispevek v višini 0,73 %. Delovna organizacija na podlagi 7. čl. zakona o spremembah in dopolnitvah temeljnega zakona o organizaciji in financiranju soc. zavarovanja lahko sklene, da bo prispevala h kritju izrednega prispevka svojim članom kolektiva do največ 50 %. Ta del kritja izrednega prispevka delovna organizacija lahko koristi od sredstev za OD ali iz sredstev sklada skupne porabe.
Prav tako je skupščina na tej seji sprejela šklep o višini dodatnega prispevka za leto 1968 — za zdravstveno zavarovanje. Dodatni prispevek bodo plačevale tiste gospodarske organizacije, katerih zavezanci so prekoračili mejno povprečje stroškov (70,00 ND) na enega zavarovanca. Za vse delovne organizacije s stroški višjimi od 70,00 ND je že izračunano povprečje stroškov, ki znaša 194,17 ND, povprečna stopnja prispevka pa 1,67 %. Povprečni stroški za nadomestilo nad 30 dni in zdravljenja v bolnicah so znašali v razdobju od 1. 1. do 30. 9. 1967 za našo delovno orga-
nizacijo 127,36 ND. Na podlagi tega je določen odstotek Dodatnega prispevka 1,10, ki se krije od brutto OD, od katerih se plačuje tudi osnovni prispevek za socialno zavarovanje.
Poleg omenjenih dodatnih obremenitev aktivnih zavarovancev so bili sprejeti tudi predlogi o prispevkih k stroškom za določene oblike zdravstvenih storitev. Nekateri od spodaj navedenih so bili uveljavljeni že leta 1967, nekateri prispevki pa so dodatni.
a)	za vsak prvi obisk zdravnika
na bolnikovem domu na zahtevo zavarovane	osebe	500	SD
b)	za vsak prvi pregled pri zdravniku^specialistu zaradi ugotavljanja zdravstvenega stanja
;	-	500	SD
c)	za medicinsko intervencijo ob
prekinitvi nosečnosti, izvzemši v primerih, ko gre za spontano prekinitev	8.000	SD
č) za preglede in zdravljenje zastrupitve z alkoholom 50 % vseh stroškov za prvih 5 dni zdravljenja
d)	za vsak prevoz z rešilnim avtomobilom v zdravstveni dom oz. iz zdravstvenega zavoda na bolnikov dom, ki ga odobri zdravnik 1000 SD. Zavarovane osebe ne plačajo, če gre za življenjsko nevarne poškodbe, za duševne bolnike. če so nevarni za okolico in za nalezljive bolezni, za katere je obvezna prijava.
e)	za stroške zobozdravstvene nege prispevajo zavarovane osebe 25 % k vrednosti opravljenega dela za
—	zalivke, poliranje starih zalivk, za odstranitev zobnega kamna,
—	za nesnemna in snemata pro-tetiona sredstva,
(Konec na 2. strani)
* NO * VI * CE *
IZNAJDLJIVOST NAŠIH GASILCEV
V	dogovoru z organi upravljanja so naši gasilci sklenili, da organizirajo prostovoljno delo. Dogovorili so se, da bodo krog in krog tovarne pobrali vse odpadno železo, ki je bilo odvrženo bodisi pri gradnji ali pa kot odpadek pri delu v mehanični delavnici.
UO društva je sklenil, da mora vsak član narediti nekaj udarniških ur, železo pa bodo prodali Odpadu, denar pa porabili za nakup dodatne opreme za svoj novi avto. Poleg tega nameravajo dokupiti še prikolico z nosilnostjo 250 kg.
MIRKO KLEMENC, PREDSEDNIK ORGANIZACIJE ZB
Na zadnji seji odbora organizacije ZB so za predsednika izvolili tov. Mirka Klemenca.
Mirko Klemenc je bil rojen 1928. leta. Za NOB je začel delati 1943, naslednje leto pa je odšel v partizane. Avgusta 1957. leta je prišel v našo tovarno in se kmalu vključil med aktivne družbeno politične delavce. Tako je bil predsednik UO podjetja, predsednik sveta DE mehanična delavnica, član TK ZK, sindikalnega plenuma in več komisij.
Ob razgovoru mi je tov. Klemenc dejal:
»Menim, da je novoizvoljeni odbor zelo dobro izbran in da bomo kos nalogam, ki so v letošnjem letu pred nami. Letos bi radi dokončno uredili vse stanovanjske probleme borcev, kajti zdi se mi, da 25 let po vojni o tem ne bi bilo treba več razpravljati. Seveda bomo pri tem upoštevali vse možnosti — individualna gradnja, zadruga in eventuelne zamenjave — da bi nam to tudi uspelo.
Posebna skrb borcev bo letos veljala njihovi rekreaciji oz. letovanju. Pri vsem pa želimo čim več sodelovanja z oddelkom za socialno delo in obratno ambulanto, saj bi radi, da bi bili letos vsi člani ZB specialno pregledani.
Ena od pomembnih nalog nas vseh pa je čuvanje tradicij in pridobitev NOB. Razvijati moramo samoupravljanje kot nadaljevanje naše revolucije. Po svojih močeh bomo doprinašali k dobremu in uspešnemu poslovanju naše delovne skupnosti.«
V	imenu uredništva tov. Klemencu čestitamo k izvolitvi, novemu odboru pa želimo uspešno delo.
JOŽE SNEDIC,
predsednik industrijskega gasilskega društva Save
Na 1. seji novoizvoljenega UO industrijskega gasilskega društva so člani izvolili za predsednika Jožeta Snedica.
Jože Snedic je bil rojen 17. 3. 1934. leta v Orehovljah. 1948. leta pa je prišel v uk v našo tovarno. Še istega leta se je pridružil skupini naših gasilcev in vseskozi ostal njihov tovariš. Bil je eden najbolj delovnih članov, zato so mu zaupali vodstvo mladinske gasilske skupine in druge funkcije.
Za tajnika so na isti seji izvolili Rajka Derlinga, ki je tudi lani opravljal to funkcijo, za blagajnika pa Janeza Dolinška.
Vsem iskreno čestitamo in jim želimo veliko uspehov!
Janez Bitenc -16. potnik za Grenoble
Meka j vtisov z obiska X. olimpijskih iger
V predpripravah na zimske čestitali in me spraševali vse mo-olimpijske igre v Grenoblu je goče reči. Isto je bilo v službi. Vse »Delo« vsak ponedeljek priobčilo to je trajalo do pričetka olimpij-kupon, ki je bralcu omogočil, če skih iger. Ker je bil naš odhod šega je oddal in je bil izžreban, da le 12. 2. 1968, sem moral mnogim
▲ Zastave nastopajočih držav na
bi si brezplačno ogledal X. olimpijske igre. Storiti torej ni bilo treba drugega, kot izrezati nagradni kupon, ga poslati časopisnemu podjetju »Delo« in čakati na rezultat žrebanja.
Pri 16. kuponu sem se tudi jaz odločil in ga odposlal. V petek je kot strela prišel novinar: »Izžrebani ste kot 16. potnik v Grenoble!« Ni mu šlo v račun, da sem prvič oddal kupon in bil že izžreban.
Še kratek intervju, oddal sem svojo sliko in odšel je.
V soboto sem v »Delu« prebral rezultate žrebanja z mojim imenom. V ponedeljek pa je izšla moja slika in razgovor z novinarjem. Po tem dnevu skoraj nisem imel več miru. Če sem šel po cesti, so me ustavljali kolegi in znanci, mi
X.	olimpijskih igrah v Grenoblu
razlagati, da odpotujemo šele v sredini iger. Reči moram, da sem postal precej »popularen«, sam pa sem si želel, da bi že končno odšel.
Med tem časom sem si uredil potni list, dobil sem razpored bivanja v Franciji, točen čas odhoda in prihoda domov. Ker sem v programu vedno zasledil le: zajtrk, ogled te in te prireditve, večerja in spanje, sem jih »pobaral«, kako in kaj je s kosilom. Dobil sem odgovor, da je za nas organiziran le polpenzion in da moramo za kosilo sami poskrbeti. Torej, prva grenka kaplja v moje veselje.
Prišel je dan odhoda. V službi sem vzel dopust, se poslovil, nekaterim prosilcem obljubil značke in v ponedeljek 12. 2. 1968 poleg
▲ Mirko Klemenc, predsednik ^ organizacije ZB Sava
Z današnjo številko objavljamo prvega od treh sestavkov Janeza Bitenca 16. potnik za Grenoble. Tudi vse slike so njegove.
ostalih reči zložil v potovalko še »preostali polpenzion«, se poslovil od družine in se z avtobusom odpeljal v Ljubljano k poslovalnici »Transturist«.
S A
Mekaj novosti...
(Nadaljevanje s 1. strani)
— za sredstva in posege v čeljustni ortopediji.
f) prav tako bodo zavarovane osebe doplačale za ortodenske sanitarne in druge pripomočke. Zavarovanci, ki morajo te pripomočke uporabljati zaradi posledic pri delu, ki niso nastale po njihovi krivdi, so izvzeti. Prav tako so izvzeti za stroške pod točko e).
Služiba zavoda za socialno zavarovanje je tudi pripravila predlog za znižanje višine sredstev za opremo novorojenčka, in sicer od IS.OOO na 12.000 SD, kar pa skupščina ni potrdila, ter tako še nadalje ostane višina za opremo novorojenčka 15.000 SD.
Nadalje je zvišana soudeležba pri nabavi zdravil, in sicer od
dosedanjih 200 SD za en recept na 300 SD. Edina ugodna predlagana in sprejeta določba v pravilniku o načinu uveljavljanja pravic in zdravstvenega varstva zunaj regij (izven gorenjskega Območja). Napotnice za specialistični pregled ponovno veljajo 30 dni. V primerih, ko bo zavarovanec koristil specialistične preglede ali se zdravil v stacionarnih zavodih izven regije, bo moral doplačati razliko v morebitno višjih cenah zdravljenja, kot so te določene za kranjsko območje.
Iz navedenega je razvidno, da smo zavarovanci iz leta v leto vse bolj obremenjeni z dodatnimi dajatvami za zdravstveno zavarovanje, dočim se pravice zavarovancu vedno bolj krčijo.
O kritju primanjkljaja iz leta 1967 so člani naše delovne skupnosti dne 8. 12. 1967 na zboru zavarovancev izjavili, da se ne strinjajo, da socialno zavarovanje re-
(Nadaljevanj e na 4. strani)
Nekaj pred 20. uro so nas povabili na črno kavo, še nekaj bliskov »fleša« in že smo zasedli vsak svoj rezervirani sedež v avtobusu.
Na sedežu je vsakega obiskovalca zimskih olimpijskih iger čakala popotnica Mercatorja (vrečka Z južnim sadjem), voščilo za srečno pot, prospekt za igre in najnovejša številka revije »Tovariš«. Vodja potovanja pa je dobil za nas še kolekcijo termos steklenic črne kave.
Tik pred odhodom se nam je po zvočniku v avtobusu predstavil vodja potovanja, predstavil nam je tudi našega edinega šoferja, nam zaželel srečno pot in že smo odpeljali proti znanemu cilju: X. zimske olimpijske igre.
Na eni strani avtobusa smo sedeli izžrebanci, na drugi pa bivši smučarski asi in nekateri smučarski funkcionarji.
Vodja nam je ponovno nakazal smer potovanja: Sežana, Trst, Padova, Verona, Milano, Torino, po dolini Val’ d'Aosta, skozi predor it Blanca, Grenoble in dalje 14 km v Lans en Vercors, v naše
90-metrska skakalnica v St. ™ Niezer-ju
▲ L'Alpe D’Huey (1.850 m)
moderno in komfortno počitniško naselje. Tja naj bi prišli naslednji dan 13. 2. 1968 ob 17. uri, torej skupno 21 ur potovanja.
že po nekajminutni vožnji, po seznanitvi s popotnimi sosedi, je v avtobusu nastal velik živ-žav. Že je bilo slišati šale, bolj ali manj »zabeljene«. Tišina je nastala šele na naši carini. Verjetno je koga kaj žulilo, pa mu ni bilo do besed. Pregled potnih listov, spisek tehničnih predmetov (foto-aparatov, kamer in podobno — le zahodne znamke), pa voščilo za srečno pot in že smo stali ob italijanski zapori. Tudi tu ni bilo težav.
V avtobusu je polagoma utihnilo in postali smo zaspani; res je, da je. bil to najmodernejši mercedes, a so sedeži tako ozki, da se komaj premikaš. Nekateri so zaspali, nekateri zasmrčali, precej pa jih je z menoj vred zrlo skozi okna v temno noč. Vsega skupaj sem spal le kake pol ure in še to proti jutru.
Avtobus je vozil brez postanka vso noč. Prvič smo se ustavili šele ob 6.30 uri, da smo se malo razgibali. Popili smo tudi Mercatorjevo kavo. Obenem pa smo do-
živeli drugo grenko kapljo: sporočili so nam, da vstopnic za drsanje parov niso dobili. V ta namen smo poleg 30 frankov dobili dodatno še 10 F. Pozneje smo izvedeli, da so karte za to prireditev stale 40—50 F, preprodajali pa so jih še enkrat dražje. Na programu so nam ostale še tri prireditve.
Pred vhodom v predor Mont Blanc (ca. 1770 m) smo morali plačati 150 F takse za avtobus (37.950 SD), nato pa zdrknili vanj. Cesta v predoru je dvostezna, predor je visok ca. 6 m, je dovolj osvetljen in dobro ventiliran. Največja dovoljena hitrost je SOkmJh, avtomobilu pred seboj se smeš približati na 100 m. Kot radovedni Kranjci smo prosili šoferja, da poveča hitrost in se približa avtomobilu pred nami. S pomočjo vgrajenih fotocelic so znaki pričeli utripati. Ta prekršek smo napravili le enkrat, kajti vodič nas je opozoril, da nas na nasprotni strani, pri večjem številu prekrškov, čaka Francoz z globnim listkom v roki. Predor je dolg ca. 11 kilometrov. Po slabi desetminutni vožnji smo že na francoski strani. V dolini vasica, povsod drugod pa strmi vrhovi. Vsa pokrajina je močno zasnežena. Bivši smučarski as, tov. Ljubo, nam je razkazoval, kje so bila pred leti tekmovanja. Že sam pogled na te strme terene je povzročal slabost in, kaj je bilo šele s tekmovalci, ko so se pogumno spuščali po teh terenih.
Avtobus je dalj časa vijugal navzdol, pa zopet malo navzgor. Pot do Grenobla je še dolga, a reči moram, da so bile ceste kljub visokemu snegu odlično splužene. Na nekaterih mestih je bilo opaziti, da se je pred kratkim sprožil plaz, a je bila cesta kljub temu očiščena. Francozom bi dal v upravo naš Vršič, pa bi bil prevozen vse leto.
Vsega naveličani, trudni in zaspani smo se le počasi približevali olimpijskemu mestu. Bliže smo bili, manj je bilo snega, a končno je popolnoma izginil.
(Dalje prihodnjič)
SPKIA LOVG. A
23. aprila volitve v delavski svet podjetja, svete delovnih enot...
Na osnovi določil Temeljnega zakona o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah ter na osnovi Pravilnika o volitvah in imenovanju članov organov upravljanja je DS podjetja na 13. redni seji 19. marca 1968 sprejel sklep
RAZPIS VOLITEV
v DS podjetja, svete delovnih enot, upravni odbor delavske restavracije in zbor delegatov trgovske mreže.
Datum vohtev se določi za 23. april 1968 s pričetkom ob 5. uri in zaključkom ob 17. uri.
Za nemoten potek priprav in izvedbo volitev so imenovali naslednji komisiji:
—	komisija za sestavo volilnih imenikov po volilnih (delovnih) enotah. Sestavljajo jo:
1.	predsednik — BAJDE Janko
2.	član — MITROVIČ Slavka
3.	član — MALI Jožica
—	volilna komisija
1.	predsednik — SOLAR Slavko,
1.	nam. predsednika — KLEMENČIČ Tine 2. član — STUDEN Blaž,
2.	namestnik člana — VALANT Janez, 3. član — ROTAR Marica,
3.	namestnik člana — DOBNIKAR Štefka.
Obe -komisiji bosta delali samostojno v skladu z določili Temeljnega zakona o vohtvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah ter ■ določili pravilnika o volitvah in imenovanju članov organov upravljanja.
B)	Redne volitve se mora opraviti namesto vseh tistih članov omenjenih organov upravljanja, ki šobili leta 1966 izvoljeni v delavski svet podjetja, svete delovnih enot in zbor delegatov trgovske mreže — v upravni odbor delavske restavracije pa namesto vseh tistih, ki so bili izvoljeni leta 1967 — in namesto vseh tistih članov, ki so bili leta 1967 izvoljeni z nadomestnimi volitvami v te organe upravljanja.
Vsi spodaj omenjeni člani teh organov upravljanja, ki jim letos aprila po zakonu in pravilniku poteče mandatna doba (razen za člane upravnega odbora delavske restavracije, kjer je posamezni član ali namestnik člana lahko izvoljen največ dvakrat zaporedoma), letos ne morejo ponovno kandidirati in biti izvoljeni v isti organ upravljanja, katerega člani so bili dosedaj.
C)	Da bi vse priprave in same volitve potekale kar najbolje, je delavski svet podjetja sprejel naslednji razpored predvolilne in same volilne dejavnosti, po kateri se morajo ravnati vsi prizadeti v podjetju:
L Predsedniki zborov delavcev ali svetov delovnih enot v sodelovanju s svojim vodjem delovne enote morajo najkasneje do petka, 29. marca 1968 sklicati zbore volil-cev v svoji delovni enoti. Zbor je sklepčen, če na njem prisostvuje najmanj ena tretjina (‘/a) vseh volilnih upravičencev. Zbor otvori in ga vodi do izvolitve tričlanskega delovnega predsedstva (predsednik in dva člana) predsednic zbora ali sveta delovne enote.
— Na zboru delavcev so s pomočjo vodje delovne enote najprej dolžni poimensko ugotoviti in vnesti v zapisnik, če je kateri izmed članov delavskega sveta podjetja ali sveta delovne enote zapustil podjetje ali odšel v drugo delovno enoto, pa je bil na volitvah leta 1967 v njihovi delovni enoti izvoljen za dve leti.
V slučaju, da so taki primeri, je prizadeta delovna enota poleg rednih volitev dolžna opraviti tudi nadomestne volitve.
— Po tem pregledu razpravljajo in evidentirajo kandidate za člane delavskega sveta podjetja in ločeno za člane sveta delovne enote (delavska restavracija za svoj upravni odbor, trgovska mreža pa za svoj zbor delegatov), poleg tega pa kakor že preje rečeno tudi ločeno za morebitne člane, ki bodo izvoljeni z nadomestnimi volitvami.
Člani organov upravljanja (delavski svet podjetja, svet delovne enote, zbor delegatov TM), ki jim letos aprila poteče mandatna doba, nimajo pravice kandidirati v isti organ upravljanja.
Predlog za posameznega kandidata, ki se evidentira, lahko poda vsak volilni upravičenec, če ga podprejo še trije volild.
— Poleg omenjenega morajo na zboru predlagati še tri kandidate za člane in tri kandidate za namestnike članov volilnega odbora.
Kdor je evidentiran za kandidata posameznega organa upravljanja, ne more biti v volilnem odboru.
Zapisniki zborov, na katerem so se pregledali že izvoljeni 'člani posameznih organov upraviianja, evidentirali kandidati in predlagali člani ter njihovi namestniki za volilni odbor, morajo biti dostav-lieni v tajništvo organov upravlja-nia najkasneje do torka, 2. aprila 1968.
2.	Drugi zbor volilcerv, na katerem se bodo dokončno postavile kandidatne liste, so predsedniki svetov ali zborov delovnih enot skunno s svoiim vodjo dolžni sklicati naikasneie do ponedeljka, 8. aprila 1968. Zbor je sklepčen, če na niem prisostvuje najmanj ena tretjina (Vi) volilnih upravičencev. Zbor otvori in ga vodi do izvolitve tričlanskega delovnega predsedstva (predsednik in dva člana) predsednik zbora delovne enote.
— Na zboru so s pomočjo svojega vodje najprej dolžni ugotoviti morebitne kadrovske premike (če je kateri član posameznega organa upravljanja zapustil podjetje ali odšel v drugo delovno enoto) in to poimensko ter vse vnesti v zapisnik.
— Na zboru ponovno razpravljajo o evidentiranih kandidatih in jih predlagajo za dokončne kandidate za delavski svet podjetja in ločeno za svet delovne enote (delavska restavracija za svoj upravni odbor in trgovska mreža za svoj zbor delegatov). Poleg tega pa, če je v enoti tak primer, tudi ločeno za kandidate, ki bodo kandidirali za nadomestne volitve.
— Posameznega kandidata za člana delavskega sveta podjetja, sveta delavne enote, upravnega odbora DR ali zbora delegatov TM, lahko predlaga vsak član zbora v imenu še treh prisotnih volilcev te enote.
— Vsak kandidat mora dati javni — ustmeni aili pismeni pristanek, da se strinja s svojo kandidaturo in jo sprejema.
— Kandidat zbora volilcev za posamezni organ upravljanja je kandidat, če je zanj glasovala večina na zboru prisotnih volilcev.
— Po tem delovno predsedstvo sestavi kandidatno listo, ločeno za vsak organ upravljanja.
Kandidatna lista mora biti sestavljena po abecednem redu in z navedbo delovnega mesta, na katerem posamezni kandidat dela.
Na kandidatni listi ne sme biti manjše število kandidatov kot je potrebno izvoliti članov za posamezni organ upravljanja.
V	imenu zbora volilcev podpiše kandidatne liste delovno predsedstvo.
Zapisnik drugega zbora volilcev s predloženimi kandidatnimi listami mora biti dostavljen v tajništvo organov upravljanja najkasneje do srede, 10. aprila 1968.
D)	Komisija za sestavo volilnih
imenikov	mora le-te	sestaviti	po
delovnih	enotah	do	sobote,	13.
aprila 1968 in jih izobesiti v vsaki delovni enoti na oglasni deski.
Vsak volilec lahko da svoje pripombe o morebitnih pomanjkljivostih volilnega imenika komisiji za izdelavo volilnega imenika.
Volilni	imeniki	morajo hiti	na
oglasnih	deskah	do	sobote,	20.
aprila 1968, nakar jih komisija sname in vnese v nje vse nastale spremembe oziroma pripombe.
E)	Volilna komisija mora razdeliti ves volilni material volilnim odborom v ponedeljek, 22. aprila 1968 od 11. do 15. ure. Člani volilnih odborov pa so dolžni ta material dvigniti na mestu, ki ga bo določila volilna komisija v svojem sporočilu le-temu.
V	prilogi je pregled članov delavskega sveta podjetja, svetov delovnih enot in upravnega odbora delavske restavracije s pojasnili.
potekla mandatna doba. Omenjeni tovariši letos ne morejo ponovno kandidirati in biti izvoljeni v svet delovne enote.
e) Še eno leto ostanejo v svetu delovne enote: tov. BLAŽUN Franc, tov. BRAČIČ Anton, tov. BLAŽIČ Slavko in tov. LAMOVŠEK Stane, ker jim mandatna doba poteče apnila leta 1969.
II.	POLIZDELKI PNEVMATIKE
a)	Delovna enota ima po 194. členu statuta pravico do enega (1) svojega člana v delavski svet podjetja.
b)	V letu 1968 delavci te enote ne volijo v delavski svet podjetja nobenega člana, ker
tov. JENKO Stanetu poteče mandatna doba šele aprila 1969.
c)	Po 134. in 136. členu statuta delavci te delovne enote ne volijo svojega sveta delovne enote, ker imajo samo zbor delavcev.
III.	AVTOPNEVMATIKARNA
a)	Delovna enota ima po 194. členu statuta pravico do treh (3) svojih članov v delavski svet podjetja.
b)	V letu 1968 delavci te delovne enote volijo v delavski svet podjetja (2) člana, ker je
tov. GARTNAR Janezu in tov. NOGRASEK Jožetu
A)	DELOVNE ENOTE — KJER
V	LETU 1968 NI NOBENIH VOLITEV
1.	Polizdelki pnevmatike
2.	Energetika
3.	Gradbeno-mizarska enota
4.	Služba vzdrževanja in investicijske izgradnje
5.	Ekonomsko-organizacijska služba
B)	DELOVNE ENOTE — KJER
V	LETU 1968 VOLIJO SVOJE ČLANE V »DELAVSKI SVET PODJETJA«
1.	Valjarna	enega	(1)	člana
2.	Avto-
pnevmatikarna dva	(2)	člana
3.	Velo-
pnevmatikarna enega (1) člana
4.	Prešani
izdelki I	enega	(1)	člana
5.	Prešani
izdelki II	enega	(1)	člana
6.	Tehnični
izdelki	enega	(1)	člana
7.	Cevarna	dva	(2)	člana
8.	Klinasti
jermeni	enega	(1)	člana
9.	Prevleke valjev
in koles	enega	(1)	člana
10.	Plastične mase	enega	(1) člana
11.	Ročna konfekcija — Vrhnika enega (1) člana
12.	Mehanična
delavnica	enega	(1) člana
13.	Blektro-
delavnica	enega	(1) člana
14.	Delavska
restavracija	enega	(1) člana
15.	Varnost
podjetja	enega	(1)	člana
16.	Trgovska
mreža	enega	(1)	člana
17.	Nabavna služba
— NADOMESTNE VOLITVE	enega	(1) člana
18.	Gumarski izobraževalni
center	enega	(1)	člana
19.	Finančna
služba	enega	(1)	člana
I. VALJARNA
a)	Delovna enota ima po 194. členu statuta pravico do dveh (2) svojih članov v delavski svet podjetja.
b)	V letu 1968 delavci te enote volijo v delavski svet podjetja enega (1) člana, ker je
tov. JERUC Jožetu potekla mandatna doba. Omenjeni tovariš po zakonu letos ne more ponovno kandidirati in biti izvoljen v DS podjetja.
c)	Še eno leto ostane član delavskega sveta podjetja:
tov. PIRC Alojz,
ker mu poteče mandatna doba šele aprila 1969.
d)	V svet delovne enote valijo pet (5) članov, ker je:
tov. HRAST Pavlu, tov. HUMIC Muju, tov. ROBLEK Jožetu, tov. VUKO Branku in tov. MRAK Zdravku
potekla mandatna doba. Omenjena tovariša po zakonu letos ne moreta ponovno kandidirati in biti izvoljena v DS podjetja.
c)	Še eno leto ostane član delavskega sveta podjetja
tov. GRČAR Alojz, ker mu poteče mandatna doba šele aprila leta 1969.
d)	V svet delovne enote voh j o sedem (7) članov, ker je
tov. GARTNAR Janezu, tov. GAŠPIRC Mirku, tov. ROZMAN Tinetu-st., tov. MAČEK Jožetu, tov. MATJACIC Mariji, tov. URBANČIČ Jožetu in tov. TROJAR Mihu potekla mandatna doba. Omenje-ni-a tovariš-ica po zakonu letos ne morejo ponovno kandidirati in biti izvoljeni v svet DE.
e)	Še eno leto ostanejo v svetu delovne enote
tov. CVEK Jože, tov. KOPAČ Ludvik, tov. GRAŠIČ Alojz, tov. D1NIC Slobodan, tov. KRŽIŠNIK Ivan in tov. MRAK Franc, ker jim poteče mandatna doba sete aprila leta 1969.
IV.	VELOPNEVMATIKARNA
a)	Delovna enota ima po 194. členu statuta pravico do dveh (2) svojih članov v delavski svet podjetja.
b)	V letu 1968 delavci te enote volijo v DS podjetja enega (1) člana, ker je
tov. LANG Evgenu potekla mandatna doba. Omenjeni tovariš letos ne more po zakonu ponovno kandidirati in biti izvoljen v delavski svet podjetja.
c)	še eno leto ostane član delavskega sveta podjetja
tov. VERBIČ Peter, ker mu poteče mandatna doba šele aprila leta 1969.
d)	V svet delovne enote volijo šest (6) članov, ker je
tov. BELCIJAN Pavli, tov. GOLOB Mariji, tov. GRACAR Andreju, tov. GROS Zofiji, tov. KASTIGAR Tereziji in tov. LANG Evgenu potekla mandatna doba. Omenje-ni-ne tovariiši-ce letos po zakonu ne morejo ponovno kandidirati in biti izvoljeni v svet DE.
e)	Še eno leto ostanejo člani sveta delovne enote
tov. CUHALEV Mihael, tov. BALIGAC Vera,
-tov. MUŠIC Vida, tov. PODLOGAR Alojz in tov. SITAR Nada, ker jim poteče mandatna doba šele aprila leta 1969.
V.	PREŠANI IZDELKI I.
a) Delovna enota ima po 194. členu statuta pravico do enega (1) svojega člana v delavski svet podjetja.
b)	V letu 1968 delavci te enote volijo v DS podjetja enega (1) svojega člana, ker je
tov. KLEMENČIČ Janezu in tov. VOVK Stanetu potekla mandatna doba. Omenjena tovariša letos po zakonu ne moreta ponovno kandidirati in biti izvoljena v DS podjetja.
c)	V svet delovne enote volijo pet (5) članov, ker je
tov. AJDOVEC Jakobu, tov. FENDE Petru, tov.JAUH Zofiji, tov. KOGOVŠEK Francu in tov. ROZMAN Pavli potekla mandatna doba. Omenjeni tovariši lahko letos po zakonu ponovno kandidirajo in so izvoljeni v svete delovne enote, ker so bili v preteklem letu v novo ustanovljeni delovni enoti prvič izvoljeni za dobo enega (1) leta.
d)	še eno leto ostaneta člana sveta delovne enote
tov. OMERZ Milka, tov. REŽEK Vinko, ker jima poteče mandatna doba šele aprila 1968. leta.
e)	Delavci te delavne enote morajo v letu 1968 z NADOMESTNIMI VOLITVAMI izvoliti v svet delovne enote dva (2) člana, ker sta
tov. DOLINAR Stane in tov. KOZJEK Jernej odšla iz omenjene delovne enote v drugo delovno enoto, pa jima je zaradi tega prenehala mandatna doba.
VI.	PREŠANI IZDELKI H.
a)	Delovna enota ima po 194. členu statuta pravico do dveh (2) svojih članov v delavski svet podjetja.
b)	V letu 1968 delavci te enote volijo v delavski svet podjetja enega (1) svojega člana.
c)	Še eno leto ostane v delavskem svetu podjetja
tov. SAJOVIC Ignac, ker mu poteče mandatna doba šele leta 1969.
c)	V svet delovne enote vodijo šest (6) članov, ker je tov. BRLENIC Jožetu, tov. CEFERIN Francu, tov. CERNILEC Jožetu, tov. HAFNER Slavki, tov. VVEISSEISEN Henriku in tov. ŽIBERT Jakobu potekla mandatna doba. Omenjeni tovariši letos po zakonu ne morejo ponovno kandidirati in biti izvoljeni v svet DE.
e)	Se eno leto ostanejo v svetu delovne enote tov. ČEBAŠEK Stane, tov. HORVAT Jože in tov. STENOVEC Peter, ker jim mandatna doba poteče šele aprila 1969.
VII.	TEHNIČNI IZDELKI
a)	Delovna enota ima po 194. členu statuta pravico do enega (1) svojega člana v DS podjetja.
b)	V detu 1968 delavci te enote volijo v DS podjetja enega (1) člana, ker je
tov. KOŠNJEK Janezu potekla mandatna doba. Omenjeni tovariš letos po zakonu ne more ponovno kandidirati in biti izvoljen v DS podjetja.
c)	V svet delovne enote volijo tri (3) člane, ker je
tov. AJDOVEC Tereziji, tov. BELEHAR Francu, tov. HRIBLJAN Miru, tov. KOŠNJEK Janezu, tov. LUKANC Mihu in tov. UREKAR Antonu potekla mandatna doba. Omenje-ni-e tovariši-ce po zakonu letos ne morejo ponovno kandidirati in biti izvoljeni v svet delovne enote.
d)	Še eno leto ostane v svetu delovne enote
tov. KRC Alojz,
ker mu mandatna doba poteče šele aprila 1969. leta.
e)	Delavci te delovne enote morajo v letu 1968 z NADOMESTNIMI VOLITVAMI izvoliti v svet delovne enote tri (3) člane, ker so
tov. HITI Alojz, tov. KALINŠEK Franc, tov. ZUPAN Štefan in tov. ŽIBERT Ivanka odšli iz omenjene delovne enote v drugo delovno enoto pa jim je zaradi tega prenehala mandatna doba.
VIII.	CEVARNA
a)	Delovna enota ima po 194. členu statuta pravico do dveh (2) svojih članov v delavski svet podjetja.
b)	V letu 1968 delavci te enote volijo dva (2) člana,
tov. BONČA Ivanu pa je potekla mandatna doba. Omenjeni tovariš po zakonu letos ne more ponovno kandidirati in biti izvoljen v delavski svet podjetja.
c)	V svet delovne enote volijo tri (3) člane, ker je
tov. CICMIL Vuletu, tov. MOHORKO Genovefi in tov. SAMUH Ireni potekla mandatna doba. Omenjeni tovarišici letos po zakonu ne morejo ponovno kandidirati in biti izvaljeni v svet DE.
d)	Še eno leto ostanejo člani sveta delovne enote:
tov. ŽAGAR Alojz, tov. MRAK Jože, tov. MEZEK Ciril in tov. KNIFIC Jože, ker jim poteče mandatna doba šele aprila leta 1969.
IX.	KLINASTI JERMENI
a)	Delovna enota ima po 194. členu statuta pravico do enega (1) svojega člana v delavski svet podjetja.
b)	V letu 1968 delavci te enote volijo v delavski svet podjetja enega (1) svojega člana, ker je
tov. KOS Danijelu potekla mandatna doba. Omenjeni tovariš letos po zakonu ne more ponovno kandidirati in biti izvoljen v DS podjetja.
c)	V svet delovne enote volijo tri (3) člane, ker je
tov. KOBAL Nikolaji, tov. KOS Danijelu in tov. ŠENK Alojzu potekla mandatna doba. Omenjena tovariša-ica letos po zakonu ne morejo ponovno kandidirati in biti izvoljeni v svet DE.
d)	še eno leto ostanejo člani sveta delovne enote
tov. ŠKERJANEC Marija, tov. NOVAK Marjan, tov. LUTAK Avgust in tov. ŠENK Polde, ker jim poteče mandatna doba šele aprila leta 1969.
X.	PREVLEKE VALJEV
a)	Delovna enota ima po 194. členu statuta pravico do enega (1) svojega člana v delavski svet podjetja.
b)	V letu 1968 delavci te enote volijo v DS podjetja enega (1) člana, ker je
tov. DAROVNICI Matiji potekla mandatna doba. Omenjeni tovariš po zakonu letos ne more ponovno kandidirati in biti izvoljen v DS podjetja.
c)	Po 134. in 136. členu statuta delavci te delovne enote letos prvič volijo svoj svet delovne enote, ker se je število zaposlenih povečalo nad 30.
V svet delovne enote volijo sedem (7) članov, in sicer:
—	tri (3) člane za dobo enega
(1)	leta in
—	štiri (4) člane za dobo dveh
(2)	let.
XI.	PLASTIČNE MASE
a)	Delovna enota ima po 194. členu statuta pravico do enega (1) svojega člana v DS podjetja.
b)	V letu 1968 delavci te novo ustanovljene delovne enote prvič volijo enega (1) svojega člana v delavski svet podjetja.
c)	Po 134. in 136. členu statuta delavci te delovne enote ne volijo svojega sveta DE, ker imajo samo zbor delavcev.
XII.	ROČNA KONFEKCIJA — VRHNIKA
a)	Delovna enota ima po 194. členu statuta pravico do enega (1) svojega člana v delavski svet podjetja.
b)	V letu 1968 delavci te enote volijo v delavski svet podjetja enega (1) člana, ker je
tov. SUHADOLNIK Jožetu potekla mandatna doba. Omenjeni tovariš letos ne more ponovno kandidirati in biti izvoljen v delavski svet podjetja.
c)	V svet delovne enote volijo štiri (4) člane, ker je
tov. KOVAČ Pavli, tov. MOŠKON Francu, tov. RANGOV Pavli in tov. ŽGAVEC Minki potekla mandatna doba. Omenje-ni-ne tovariši-ce letos po zakonu ne morejo ponovno kandidirati in biti izvoljeni v svet DE.
d)	Še eno leto ostanejo v svetu delovne enote tov. VOLJČ Branka, tov. KMETEC Bernarda in tov. LENARČIČ Francka, ker jim mandatna doba poteče šele aprila leta 1969.
XIII.	MEHANIČNA DELAVNICA
a)	Delovna enota ima po 194. členu statuta pravico do dveh (2) svojih članov v delavski svet podjetja.
b)	V letu 1968 delavci te enote volijo enega (1) svojega člana v delavski svet podjetja, ker je
tov. HVASTJA Francu potekla mandatna doba. Omenjeni tovariš letos po zakonu ne more ponovno kandidirati in biti izvoren v DS podjetja.
c)	še eno leto ostane v delavskem svetu podjetja
tov. ŠMID Filip,
ker mu mandatna doba poteče seie aprila leta 1969.
d)	V svet delovne enote volijo tri (3J člane, ker je
tov. REBOLJ Antonu, tov. GLOBOČNIK Francu in tov. T HALER Petru potekla mandatna doba. Omenjeni tovariši letos po zakonu ne morejo ponovno kandidirati in biti izvoljeni v svet DE.
e)	Se eno leto ostanejo v svetu delovne enote
tov. KRISTANC Franc, tov. RATNIK Leopold, tov. STER Franc, tov. STARMAN Jože, tov. KALAN Ivan in tov. SITAR Franc, ker jim poteče mandatna doba šele aprila leta 1969.
XIV.	ELEKTRODELAVNICA
a)	Delovna enota ima po 194. členu statuta pravico do enega (1) svojega predstavnika v delavski svet podjetja.
b)	V letu 1968 delavci te enote volijo v delavski svet podjetja enega (1) člana, ker je
tov. CEFERIN Marjanu potekla mandatna doba. Omenjeni tovariš letos ne more ponovno kandidirati in biti izvoljen v delavski svet podjetja.
c)	V svet delovne enote volijo štiri (4) člane, ker je
tov. ČEBAŠEK Jožefu, tov. CEFERIN Marjanu, tov. KRIŽNAR Martinu in tov. LENIČ Ivanu potekla mandatna (enoletna) doba. Omenjeni tovariši lahko letos ponovno po zakonu kandidirajo in so izvoljeni v svet DE.
d)	Še eno leto ostanejo v svetu delovne enote
tov. ILINCIC Ludvik, tov. MU BI Franc in tov. OBLAK Franc, ker jim mandatna doba poteče šele aprila leta 1969.
XV.	ENERGETIKA
a)	Delovna enota ima po 194. členu statuta pravico do enega (1) svojega člana v delavski svet podjetja.
b)	V letu 1968 delavci te enote ne volijo nobenega člana v delavski svet podjetja, ker
tov. RIBNIKAR Alešu poteče mandatna doba šele aprila leta 1969.
c)	Po 134. in 136. členu statuta delavci te enote ne volijo svojega sveta delovne enote, ker imajo samo zbor delavcev.
XVI.	GRADBENO-MIZARSKA ENOTA
a)	Delovna enota ima po 194. členu statuta pravico do enega (1) svojega člana v delavski svet podjetja.
b)	V letu 1968 delavci te enote ne volijo nobenega člana v delavski svet podjetja, ker
tov. KONJAR Vinku poteče mandatna doba šele aprila leta 1969
c)	Po 134. in 136. členu statuta delavci te enote ne volijo svojega sveta delovne enote, ker imajo samo zbor delavcev.
XVII.	DELAVSKA RESTAVRACIJA
a)	Delovna enota ima po 194. cienu siamta pravico do enega (1) svojega etana v delavski svet poujeija.
o; v letu 1968 delavci te enote volijo v delavski svet podjetja enega (1) elana, ker je tov. GaBRIC S tetki potekla mandatna doba, ki jo je dooua na nadomestnih volitvah. Omenjena tovarišica ne more letos ponovno kandidirati in biti izvoljena v delavski svet podjetja.
c) V upravni odbor delavske restavracije volijo dva (2) člana, ker je
tov. ARH Anici in tov. ANžIC Mariji kot članicama potekla mandatna doba in
tov. BAJT Janku in tov. DRAZUMERIC Milki kot namestnikoma članov tudi potekla mandatna doba.
XVIII. VARNOST PODJETJA
a)	Delovna enota ima po 194. členu statuta pravico do enega vi j svojega člana v delavski svet podjetja.
b)	v letu 1968 delavci te enote volijo v delavski svet podjetja enega (1) člana, ker je
tov. BENEDIK Avgustu potekla mandatna doba. Omenjeni tovariš letos po zakonu ne more ponovno kandidirati in biti izvoljen v DS podjetja.
c)	V svet delovne enote volijo štiri (4) člane, ker je
tov. BOŽIC Antonu, tov. GOLOB Francu, tov. KOŽAR Janezu in tov. KOPAČ Kristini potekla mandatna doba. Omenje-ni-a tovariši-ca letos po zakonu ne morejo kandidirati in biti izvoljeni v svet DE.
d)	Še eno leto ostanejo v svetu delovne enote
tov. KAVČIČ Viktor, tov. KEPIC Jože in tov. GERKMAN Janez, ker jim mandatna doba poteče šele aprila leta 1969.
XIX.	TRGOVSKA MREŽA
a)	Delovna enota ima po 194. členu statuta pravico do enega (1) svojega člana v DS podjetja.
b)	V letu 1968 delavci te enote volijo enega (1) člana v delavski svet podjetja, ker je
tov. STANJKO Matevžu potekla mandatna doba. Omenjeni tovariš letos po zakonu ne more ponovno kandidirati in biti (izvoljen v delavski svet podjetja.
c)	V zbor delegatov letos morajo izvoliti vse nove člane, ker je vseh dosedanjim potekla mandatna doba.
XX.	SLUŽBA ZA ORGANIZACIJO PROIZVODNJE
a)	Delovna enota ima po 194. členu statuta pravico do enega (1) svojega člana v delavski svet podjetja.
b)	V letu 1968 delavci te enote ne volijo nobenega člana v delavski svet podjetja, ker
tov. PRISLAN Franciju poteče mandatna doba šele aprila leta 1969.
c)	V svet delovne enote volijo tri (3) člane, ker je
tov. KOKALJ Marici, tov. MALI Adalbertu in tov. ŽIBERT Ludviku potekla mandatna doba. Omenjena tovariša-ica letos ne morejo ponovno kandidirati in biti izvoljeni v svet delovne enote.
d)	še eno leto ostanejo v svetu delovne enote
tov. KORBAR Janko, tov. JANKOVIČ Francka, tov. ROTAR Stane in tov. BURGAR Jože, ker jim mandatna doba poteče šele aprila leta 1969.
XXI.	RAZVOJNO-TEHNOLOŠKA SLUŽBA
a)	Delovna enota ima po 194. členu statuta pravico do enega (1) svojega člana v delavski svet podjetja.
b)	V letu 1968 delavci te delovne enote ne volijo nobenega člana v delavski svet podjetja, ker
tov. PETELINŠEK Ivanu poteče mandatna doba šele aprila leta 1969.
c)	V svet delovne enote volijo tri (3) člane, ker je
tov. GREGORC Alojzu, tov. SELIČ Olgi in tov. SINKOVIČ Jožetu potekla mandatna doba. Omenje-ni-a tovariši-ca letos po zakonu ne morejo ponovno kandidirati in biti izvoljeni-a v svet DE.
d)	še eno leto ostanejo v svetu delovne enote
tov. ŠKOFIČ Ivan, tov. KUŽNIK Jože, tov. LAH Vlado in tov. POŽENEL Dominik, ker jim mandatna doba poteče šele aprila leta 1969.
XXII.	SLUŽBA VZDRŽEVANJA IN INVESTICIJSKE IZGRADNJE
a)	Delovna enota ima po 194. členu statuta pravico do enega (1) svojega člana v DS podjetja, bj v letu 1968 delavci te enote volijo nobenega svojega člana v delavski svet podjetja, ker tov. BITENC Janezu poteče mandatna doba šele aprila iT69.
c) Po 134. in 136. členu statuta deiavci te enote ne valijo svojega sveta delovne enote, ker imajo samo zbor delavcev.
XXIII. SLUŽBA KONTROLE KAKOVOSTI
a)	Delovna enota ima po 194. cienu statuta pravico do enega (1) svojega člana v DS podjetja.
b)	V letu 1968 delavci te enote ne volijo nobenega svojega člana v delavski svet podjetja, ker
tov. BEDEKOVIČ Mirku poteče mandatna doba šele aprila leta 1969.
c)	V svet delovne enote volijo štiri (4) člane, ker je
tov. HOMAN Dušanu, tov. OMERZ Ivanu, tov. TRILLER Primožu in tov. ZABRET Heleni potekla mandatna doba. Omenjeni tovariši-ca letos po zakonu ne morejo ponovno kandidirati in biti izvoljeni v svet DE.
d)	Še eno leto ostanejo v svetu delovne enote
tov. ILIJEVSKI Hermina, tov. PAVSER Ludvik in tov. POŽAR Mirko, ker jim mandatna doba poteče šele apnila leta 1969.
XXIV.	NABAVNA SLUŽBA
a)	Delovna enota ima po 194. členu statuta pravico do enega (1) svojega člana v DS podjetja.
b)	V letu 1968 delavci Te delovne enote volijo z nadomestnimi volitvami za dobo enega leta enega (1) člana v delavski svet podjetja, ker je tov. MAZORA Andrej zaradi reorganizacije zapustil delovno enoto, v kateri1 je bil izvoljen. S tem bo tov. Mazori tudi prenehal mandat oziroma članstvo v delavskemu svetu podjetja.
c)	V svet delovne enote volijo štiri (4) člane, ker je
tov. BIZJAK Slavku, tov. GRADIŠAR Jožici, tov. LAKNER Jožetu in tov. MAZORA Andreju potekla mandatna doba. Omenjeni tovariši letos po zakonu ne morejo ponovno kandidirati in biti izvoljeni v svet DE.
d)	še eno leto ostanejo v svetu delovne enote
tov. KAVČIČ Vika, tov. KUNČIČ Vera in tov. ROTAR Franc ker jim poteče mandatna doba šele aprila leta 1969.
XXV.	KADROVSKA SLUŽBA
a)	Delovna enota ima po 194. členu statuta pravico do enega člana v DS podjetja.
b)	V letu 1968 delavci te službe ne volijo nobenega svojega člana v delavski svet podjetja, ker
tov. STUDEN Blažu poteče mandatna doba šele aprila leta 1969.
c)	V svet delovne enote volijo tri (3) člane, ker je
tov. BAJDE Janku, tov. NADIŽAVEC Rudiju in tov. STUDEN Blažu potekla mandatna doba. Omenjeni tovariši po zakonu letos ne morejo ponovno kandidirati in biti iz-izvoljeni v svet delovne enote.
d)	še eno leto ostanejo v svetu delovne enote
tov. MITROVIČ Slavka,
tov. OPEKA Marija, tov. PLANINŠEK Alojzija in tov. ROTAR Marica, ker jim poteče mandatna doba šele apnila leta 1969.
XXVI.	GUMARSKI IZOBRAŽEVALNI CENTER
a)	Delovna enota ima po 194. členu statuta pravico do enega (1) svojega člana v delavski svet podjetja.
b)	V letu 1968 delavci te enote volijo v delavski svet podjetja enega (1) svojega člana, ker je
tov. MILIVOJEVIC Miodragu potekla mandatna doba. Omenjeni tovariš letos ne more po zakonu ponovno kandidirati in biti izvoljen v DS podjetja.
c)	Po 134. in 136. členu statuta delavci te delovne enote ne volijo svojega sveta delovne enote, ker imajo samo zbor delavcev.
XXVII. FINANČNA SLUŽBA
a)	Delovna enota ima po 194. členu statuta pravico do enega (1) svojega člana v delavski svet jodjetja.
b)	V letu 1968 delavci te enote volijo enega svojega člana v delavski svet podjetja, ker je
tov. ZUPAN Jerici potekla mandatna doba. Omenjena tovarišica letos po zakonu ne more ponovno kandidirati in biti 'izvoljena v delavski svet podjetja.
c)	V svet delovne enote volijo štiri (4) člane, ker je
tov. BRUNSKOLE Branislavi, tov. GRUBER ŠTEFANU, tov. KEJŽAR Mariji in tov. OKORN Magdi potekla mandatna doba. Omenje-ni-e tovariš-ice letos po zakonu ne morejo ponovno kandidirati in biti izvoljeni v svet delovne enote.
d)	še eno leto ostanejo v svetu delovne enote
tov. FAGANEL Mirko tov. GRILEC Darinka in tov. TIŠLER Helena, ker jim poteče mandatna doba šele aprila leta 1969.
XXVIII. EKONOMSKO-ORGA-NIZACIJSKA SLUŽBA
a)	Delovna enota ima po 194. členu statuta pravico do enega (1) svojega člana v delavski svet podjetja.
b)	V letu 1968 delavci te enote ne volijo nobenega svojega člana v delavski svet podjetja, ker
tov. KLEMENČIČ Tinetu poteče mandatna doba šele aprila leta 1969.
c)	Po 134. in 136. členu statuta delavci -te delovne enote ne volijo svojega sveta delovne enote, ker imajo samo zbor delavcev.
XXIX. PRODAJNA SLUŽBA
a)	Delovna enota ima po 194. členu statuta pravico do enega (1) svojega člana v delavski svet podjetja.
b)	V letu 1968 delavci) te enote ne volijo nobenega svojega člana v delavski svet podjetja, ker
tov. PETERNEL Janezu poteče mandatna doba šele aprila leta 1969.
c)	V svet delovne enote volijo štiri (4) člane, ker je
tov. KAVČIČ Antonu, tov. KERT Veri, tov. KOKAL Milanu in tov. VRHOVNIK Romanu potekla mandatna doba. Omenje-ni-a tovariši-ca letos po zakonu ne morejo ponovno kandidirati in biti izvoljeni v svet delovne enote.
d)	Še eno leto ostanejo v svetu delovne enote, ker
tov. MAJCE Bogdanu, tov. KAVŠEK Dragici tov. KRALJIC Tonetu, tov. FLORJANČIČ Vladimirju in tov. SNAJDER Francu poteče mandatna doba šele aprila leta 1969.
Premisli!
Predlagaj najboljšega izmed svojih tovarišev!
Samoupravljanje je odgovorna naloga!
Naš razgovor
Lojzka Planinšek
Kaj meniš o varstvu otrok savskih delavk ?
Med diplomanti, ki so lani končali študij, je tudi Lojzka Planinšek. Menini, da je ni nujno predstavljati z generalijami, zato to pot nekoliko drugačen intervju od prejšnjih.
Svoje delovno mesto ima v kadrovski službi ■— oddelek za socialno delo. Bolj je menda poznajo naše delavke kot pa delavci, saj je njeno delo predvsem usmerjeno v reševanje socialnih zadev prvih. Svetuje, pomaga; lani je bila eden glavnih organizatorjev prireditve za naše otroke ob koncu leta. V naše glasilo redno dopisuje oz. opisuje vse spremembe s področja socialnega zavarovanja, pokojnin, otroških dodatkov — in tako naprej. Voljna je sodelovati povsod — da ji le čas dopušča. Sodeluje tudi v republiškem sindikatu, zalo nam dostikrat lahko posreduje informacije iz perso-nale. Morda sva se prav zato odločila za nekoliko drugačna vprašanja.
Na primer:
Kaj meniš o vzgoji, varstvu in zaposlitvi otrok zaposlenih žena v naši delovni organizaciji?
— Pri nas je zaposlenih 706 žena, od teh 390 mater s 615 otroki. Od vseh 615 otrok je samo okoli 11 % ali 68 otrok v vzgojno varstvenih ustanovah, približno 44 odstotkov ali 270 otrok, ki imajo varstvo s strani starejših bratov, sestra ali starih staršev in kar 45 % ali 277 otrok nima ustreznega varstva in v največjih primerih tudi neustrezno prehrano. Posledice neprimernega varstva se v največih primerih odražajo v slabi vzgoji otrok ali v vzgojni zanemarjenosti. Temu sledi slab učni uspeh v šoli in v končni fazi nedokončane osemletke. Posledice se ne nazadnje odražajo še pri zaposlitvi otrok, ki nimajo dokončane osemletke. Matere se pogosto oglašajo v oddelku za socialno delo za nasvete o vzgoji ali poklicni usmeritvi teh otrok. Trdim, da redkokatera mati, ki ima vzgojno problematične otroke ali otroke s slabim učnim uspehom lahko neovirano opravlja naloge na svojem delovnem mestu. Zato je prav in nujno potrebno, da naša strokovna služba pomaga zaposlenim materam v okviru podjetja z nasveti in tudi pri zaposlitvi njihovih otrok v naši delovni organizaciji.
Kakšna je bodoča perspektiva glede rešitve problemov varstva otrok?
Na podlagi razgovora z direktorico VVZ je perspektiva za
otroška varstvo predšolskih otrok v kranjski komuni tja do leta 1970 zelo slaba. V 1970. letu je predvidena izgradnja novega vrtca za 100 otrok. V letu 1969 bo možno varstvo šolskih otrok v novozgrajeni šoli na Zlatem polju. Prav tako bo možno urediti celodnevno varstvo v sproščenih prostorih sedanje osemletke France Prešeren. Konkretnega plana za to varstvo pa še ni, kakor tudi ne finančnih sredstev. Prav in nujno potrebno je, da samoupravni organi začno razmišljati, kako bo z otroškim varstvom pri nas zaposlenih delavcev, ko bomo začeli z novim delovnim časom. Kljub temu, da dajemo del svojih sredstev za razvoj otroškega varstva, ne moremo računati, da bo problem te družbene dejavnosti kaj kmalu rešen. Vedeti moramo namreč, da je potrebno varstvo trem kategorijam otrok, in sicer varstvo dojenčkov, za katere ni in se tudi ne predvideva nobene rešitve, nadalje varstvo predšolskih otrok in varstvo šoloobveznih otrok. Ce hočemo vzgojiti zdrave, družbeno prilagodljive otroke, je urejeno varstvo eden osnovnih pogojev, da to dosežemo.
Bežen pregled dnevnega tiska da slutiti, da je pri nas precej sprememb zakonov o socialnem zavarovanju.
Nenehne spremembe zveznih ali republiških zakonov velikokrat razburjajo delavce, ko uveljavljajo svoje pravice, za katere so sigurni, da bodo zanje ugodno rešene. Medtem pa pride do spremembe nekega zakonskega določila in posledica tega je. da se je prosilcu problem neugodno rešil. Gre namreč za precejšnjo nestalnost določil, oziroma za prehitro spreminjanje. Temu se stežka prilagajajo celo strokovne službe, kaj pa šele delavec, ki se s tem sreča šele ob reševanju svojega problema.
jaz sem ...
ZAHVALA
Gasilskemu društvu tovarne SAVA Kranj
Podpisani Švigelj Jože, član gasilskega društva tovarne SAVA Kranj se vam najiskre. nejše zahvaljujem za vaš obisk in darilo.
Na pomoč!
ŠVIGELJ JOŽE
Proslava, ki jo je delovni kolektiv priredil vsem zaposlenim delavkam v tovarni Savi, je dobro uspela. Kratki in skromni proslavi je sledil ples.
Razpoloženje	je	doseglo	svoj višek,	ko so	se	pričele	prazniti
steklenice.
Da so bile žene in dekleta s —	proslavo	in	zabavo	zadovolj-
V	ne, priča	tudi naša	slika.
▲ Ob koncu leta 1967 in letos ^ do 15. marca se je v našem podjetju na novo zaposlilo 38 delavk in delavcev.
Kot vedno doslej je zanje gumarski izobraževalni center pripravil dvodnevni uvajalni seminar, na
katerem so se novosprejeti prvič srečali z našim podjetjem.
V želji, da bi bilo to srečanje še bolj zanimivo, so se v GIC dogovorili, da bodo za prihodnje uvajalne seminarje pripravili tudi slikovna ponazorila — povečane slike, skice, grafikone.
Iz urednikove beležnice
AH smo tovariši ?
Sestavek, ki ga boste prebrali, vsaj upam, da ga boste, ne pišem v sveti jezi. O vsem sem premišljeval, dolgo premišljeval. O nekaterih primerih celo predolgo.
Ljudje smo ljudje in v tem je tudi del opravičila za naša dejanja in obnašanja. Včasih smo nestrpni, hlastajoči za denarjem in uspehi. Pravim, včasih, kajti največkrat nismo.
Bolj kot o samih primerih sem premišljeval o tem, ali smo tovariši, ali smo dobri med seboj, spoštujemo drug drugega in mnenja drugih? Prenašamo strpno, objek-tino in razumevajoče vse naše na novo razvijajoče se osebne odnose? Težko je na to odgovoriti pritrdilno in tudi težko reči ne. Gre namreč za splet, včasih nepomembnih za ostale in pomembnih za nekoga, odnosov med delavci v tovarni.
1.	primer: idiot, osel, primitivec ... Izrazi, namenjeni nekomu izmed nas.
2.	primer:	delavka je prosila
izmenskega delovodjo, naj ji dovoli spremeniti delovni čas za pet minut zaradi majhnega otroka. Odgovor: »Mene to nič ne briga, tovarna ni socialna ustanova.«
3.	primer: nemalokrat se ta ali oni ali cele skupine »ukvarjajo« z osebnimi zadevami sodelavcev ali delavcev, ki jih komaj na videz poznajo.
4.	primer: pogosto slišimo: »Kaj pa ta sploh dela, le plačo dobiva in živi na naš račun.« Ocena zato, ker nam ni simpatičen. Ocena, prirejena našemu občutku in razpoloženju.
Zakaj tako?
Dostikrat zaradi svoje nemoči, težav, v katerih se osebno nahajamo; dostikrat pa še sami ne vemo zakaj. Odnosi med nami pa se slabšajo. Na sestankih, v osebnih razgovorih, pri delu.
Opisanih primerov je veliko, vsak skoraj ve za enega. Na posebne so opozorili tudi socialni delavci. Vendar doslej brezuspešno. Res je, nimamo psihologa, ki bi svetoval, pomagal pri izobraževanju. Toda je to vse? Bi bilo to zadosti? Ce sami nismo zato, če negiramo pomen dobrih medsebojnih odnosov za delavnost in kvaUteto dela. Kar pa je važnejše: živimo v socialistični, demokratični družbi, kjer bi morali biti taki primeri in pojavi v osnovi izključeni. Pravimo: človek je prvi, njegovo dostojanstvo je nedotakljivo, sistem pa nam omogoča, da negativne pojave rešujemo na tovariški način. Našteti primeri ne zavirajo samo boljšega dela in elan — ampak ustvarjajo pri posameznikih apatičnost, nerazpolo-ženje in nezaupanje v ljudi. Povsod in ob vsakem primeru je kritika dobrodošla — če je dobronamerna, konkretna.
Polovico primerov bi lahko rešili sami, oziroma jih sploh ne bi bilo, če bi imeli malo več dobre volje, objektivnosti, spoštovanja do drugih in dela drugih.
Pa še to: organi družbeno političnih organizacij naj kdaj pa kdaj v svoje razprave vključijo tudi to!
Urednik
Spoštovani tovariš urednik!	Zagreb, 6. 3. 1968
Ker sem na odsluženju rednega vojaškega roka, vas prosim, da mi pošiljate naše glasilo na naslednji naslov.
Spoštovani urednik, prav lepo pozdravljam tebe in vse sodelavce cevame II!
Mandič Jovo, V. P. 3678/4d, Zagreb
Uredništvu!	Volče, 28. 2. 1968
Naj vam napišem nekaj vrstic. Vsem skupaj pošiljam prav prisrčne pozdrave iz Volč, kjer služim vojaški rok. Tukaj se imam še kar dobro, samo dolgčas mi je po domačih in po delu, ki sem ga 1 leto opravljal. Naj vam še malo opišem, kako in kaj delam ves ta čas. Zjutraj vstanem ob 5. uri, potem pa telovadba, za njo pa čiščenje sobe in seveda tudi čevljev. Ob 7. uri imamo zajtrk, ki ga že težko pričakujem, kosilo je ob 14. uri, večerja pa ob 20. uri. Vmes se sprehajam gor in dol. Naj vam povem, da sedaj nimamo še nobenih obveznosti, dokler se še nismo zaprisegli. Prisegli bomo sredi meseca marca. Šele potem bomo lahko šli v mesto. No, to bi bilo približno vse, kar sem vam mislil danes napisati. Vam bom pa drugič napisal kaj več. Vojaškega življenja doslej še nisem prida spoznal.
Sedaj pa prejmite lepe pozdrave od dobrega vojaka Bogdana.
Petre Bogdan, V. P. 1098/10B, Volče, Tolmin
Spoštovani urednik!	Niš, 1. 3. 1968
Minilo je že skoraj leto dni, odkar sem se poslovil od kolektiva in odšel na odsluženje vojaškega roka v Surdulico. Najlepše se vam zahvaljujem za redno pošiljanje našega glasila »Sava«. Saj zdaj lahko le iz časopisa zvem o vaših uspehih in problemih kolektiva. Kakor vidim, je vaše podjetje v tem času precej napredovalo.
Pred nekaj dnevi sem dobil prekomando in sem sedaj v Nišu. Lepo vas prosim, če mi odslej pošiljate glasilo na moj novi naslov!
Na kraju vas vse skupaj tovariško pozdravljam in upam, da bom kmalu spet v vašem kolektivu.
Krek Pavie, KVO-5 VE 11, Niš
DRAGI VOJAKI!
Lepo, da ste se oglasili. Vidim, da ste se že kar vživeli v vojaško življenje, le da se vam tnalo toži po civilstvu. Upam, da boste dobro preživeli dneve, ki vas še čakajo v vojaški suknji in boste kmalu spet v kolektivu.
Naše glasilo vam bomo redno pošiljali in želim, da bi vas podrobno seznanjalo z vsemi spremembami in novostmi v podjetju.
V imenu kolektiva in v mojem imenu prejmite lepe pozdrave.
UREDNIK
V A
Kuharski nasvet je res dobra reč: uporabiš ga lahko vedno, kadar si v zadregi kaj skuhati.
Naši nasveti se seveda nekoliko razlikujejo od Ivačičevih, vendar vam zagotavljam, da so preizkušeni, kar pa je najvažnejše — primerki so za vsakogar, tudi za tistega, ki malokdaj stopi k štedilniku. Namenjeni so »kuharjem in kuharicam«, torej obema spoloma in vseh staro, sti ter poklicev. Vsaj o tem smo si edini in enotni, da drug drugemu »skuhamo« ali »zakuhamo« kako krepko omako, ne glede na položaj in AODM.
Čeprav je pust za nami, vam povem, kako pripravite lepe krofe: — vzemi nekaj gramov čenč in jih zmešaj s svojo jezo. Dodati moraš tudi nekaj gramov žolča in sline, ki bi jo rad komu pljunil v obraz. Vse skupaj oddaj naslednjemu, ki rad pripravlja take jedi in ko bo še on dodal svoje, naj da naprej. Testo naj mešajo tudi vsi ostali, potem pa naj ga vrnejo tebi. V tem času je vse skupaj vzhajalo, zato stresi na tla, nekaj časa teptaj z nogami, nato prevaljaj, izoblikuj in daj cvret (tistega, ki mu je vse skupaj namenjeno). Ko postane lepo rumen in mehak, ga postavi na pravo mesto. Videl boš, kako bo dober in neškodljiv.
Telečja omaka
Vzemi nekaj mesa najbolj trmastih telet. Razsekaj kosti, oguli kožo; če imajo ro-žičke, jim jih polomi. Vse skupaj postavi v mrzlo vodo. Če v vodi ne boš opazil nikakega drgetanja, jih lahko vzameš ven. Najlepše dele, najbolj simpatične in mehke lahko uporabiš za zrezke na tatarski način, ostalo pa zmeči v lonec, zasoli, kuhaj, mešaj, pa-papriciraj in nato serviraj. Vmes daš lahko malo krompirja, toda pazi, da se koga v loncu ne prime — seveda, če ti tega ne maraš. Jed mora večini tekniti, komur pa slučajno ne — ni zdrav in mora na testi..., oprostite, na pregled.
(Prihodnjič dalje)
Zdaj pa še nekaj novic z našega »vrta«. Za 8. marec so nam pripravili lepo proslavo, tako lepo, da je ne bom kmalu pozabila. Povabili so kar deset naših mož med približno 300 žensk. Ostalim je bil vstop prepovedan. Skoda, da vam ne morem opisati veselja deklet, ■ ki so plesala kar med seboj. Žal je bilo veselje kratko — kajti kmalu so »navalili« v dvorano nadležneži in seveda se je proslava žena sprevrgla v proslavo mož. No ja, kot so mi kolegice pripovedovale, je bilo skoraj povsod tako: možje veseli, da so rešeni boljših polovic — čeprav samo en dan — so praznovali. Moram reči, da pa hujših izpadov to pot le ni bilo.
Te dni sem hodila po Ga-šteju in gledam, gledam: okrog tovarne, po travniku med ograjo sem ter tja se sklanjajo postave — možje. Pa si pravim: »Glej, glej, Micka, regrat nabirajo. Joj, pa kar v tovarni!« Pa sem le pobliže pogledala — a veš, tam le gasilci pobirajo odpadno železje za opremo novega avtomobila. Zdi se mi, da si bodo lahko kupili še avtobus, če bodo vse pobrali. Seveda bodo morali pobrati tudi ves les, »zajle«, vozičke — seveda bi pa največ zaslužili, če bi pobrali odpadni material. Mislim, da bi lahko ustanovili in opremili kar celo poklicno gasilsko četo. Predlagam, da tudi nam, snažilkam dovolijo odvažati odpadni papir na Odpad (seveda samo papir, ki ga zmečejo vsak dan v koše).
Precej zanimivih primerov je še, toda urednik mi je dal premalo prostora, da bi to pot opisala vse.
Pa še drugič kaj. Lep pozdrav!
Vaša Micka Gumica
NADALJEVANJE Z 2. STRANI
Nekaj novosti ...
suje finančne težave tako enostransko in vse dajatve naprti zavarovancem. Predvsem so bili proti predlogu službe socialnega zavarovanja, da bi primanjkljaj krili vsi zavarovanci z enakimi prispevki. Tisti, ki več porabi, naj tudi več plača, je bila osnovna izrečena misel prisotnih. Kot je bilo že uvodoma rečeno, je služba socialnega zavarovanja take pripombe upoštevala, s tem, ko je predpisala tistim delovnim organizacijam, ki so porabile največ sredstev za zdravstveno zavarovanje višji dodatni prispevek, drugim, ki so porabili manij, pa manjši dodatni prispevek.
A Gospodarska prognoza za leto ^ 1968: v vseh krajih zmerno oblačno, tu in tam padavine.
Personalne
vesti
V	času od 1. 1. 1968 do 15. 3. 1968 so se na novo zaposlili:
Bolka Vinko — utrjevalec spojev; Adolf Drinovec — delavec pri plastičnih masah; Janez Bela — delavec pri peskanju kalupov in kovinskih delov; Franc Macur — pomožni delavec pri dubliranju in prašenju; Anton Sušnik — prema-zovalec protektorja; Ivan Papler vulkanizer pri čeljustni stiskalnici; Milorad Stefanovič in Ivan Sušnik
—	vulkanizerja na prešah 500 x 500; Janez Zupan, Anton Dolinar, Bogomir Selinšek in Janez Lopuh — vulkanizerji na prešah 630 x 630; Franc Troha — transport tovornih plaščev; Miroslav Vakaričič — pomočnik konfekcionerja potniških avtoplaščev; Rudi Ahčin — navi-jalec korda; Ivan Kolar — vulkanizer potniških plaščev pri BOM; Andrej Valenčič — predgrevalec zmesi za brizganje; Ivan Bratina
—	navlačenje duš na jeklena jedra; Roman Haler — delavec pri štiri-valjčnem kalandru; Jože Mrak — transportni delavec: Danica Kopač in Jožefa Erban — čistilki; Jožica Dovnik — previjanje preje; Rozman Anton — vzdrževalec I; Franc Pečnik, Engelbert Černilec — električar III; Alojz Plevnik, Branko Galjot — ključavničar III; Starc Alfred, dipl. ing. strojništva
—	vodja DE energetika; Lojzka Perčič — stažist; Jože Šmid in Janez Košnjek — dvoriščni delavec; Angelca Lačen — administratorka v prodajalni v Mariboru; Lidija Kranc — administratorka v KS; Vladimir Prah — komercialni predstavnik za Hrvatsko in Dalmacijo; Marija Rozman dipl. ing. kemije — komercialist II — stažist: Franc Bitenc — kurir; Viktor Križnar — konstrukter II; Viljem Zalar — dipl. ing. kemije — razvojni tehnolog za pnevmatiko.
V	tem času pa so podjetje zapustili:
Vid Liebhart — pomočnik pri dubliranju in prašenju; Lovro Markun, .— dipl. ing. strojništva
—	vodja DE energetika; Monika Humer — evidenca surovin; Alojz Rabotin — kurjač — SPORAZUMNO; Avgust Mlinar — vulkanizer na prešah 500 x 500 — PREDČASNO UPOKOJEN;
Anton Dolšak, vulkanizer na preši 500 x 500 — SAMOVOLJNA PREKINITEV DELA;
Nedeljko Crnovodža, mešalec zmesi; Jovo Mandič, predgrevalec; Ivan Lapajne, konfekcioner spiralnih cevi; Ivan Kocijan, predgrevalec: Borut Kavčič — konfekcioner potniških avtoplaščev; Ivan Mlinar
—	transportni delavec; Slavko Gašperlin, konfekcioner tovornih avtoplaščev; Rajko Pervanja, Janko Drinovec, konfekcionerja tovornih plaščev; Zvone Gantar, transportni delavec; Rajko Spiček, vulkanizer dolgih jermen; Anton Li-trop, opletilec cevi s prejo; Janez Gorjanc, električar III; Štefan Zrinski, laborant zmesi; Bogdan Petre, kurir; ODŠLI NA ODSLUŽITEV VOJAŠKEGA ROKA;
Valentin Jerič, strojno obrezovanje avtoplaščev: Marjan Markič, pomožni konfekcioner potniških plaščev; Angelca Lačen, administrator; PRENEHANJE DELA PO PRETEKU DOLOČENEGA ČASA.
• MISLI •
Navadi se poslušati, pa se boš navadil ukazovati.
Hvalo je treba priznati, ceniti in jo vedno izkazovati; nikoli pa ne smemo nanjo računati, še manj nanjo navezati svojo življenjsko srečo.
AFRIŠKI JEZIKI
Za vnetega jezikoslovca je Afrika nenavadno zanimivo in privlačno območje. Na afriškem kontinentu govorijo prebivalci okrog 800 jezikov, izmed katerih imajo nekateri zelo bogato tradicijo in obsežno ter dragoceno književnost. Posebno bogata je književnost jezika svaheli, medtem ko je arabščina eden izmed najstarejših kulturnih jezikov. Toda v Afriki so tudi jeziki, ki razpolagajo z zelo skromnimi besednjaki, le po 30 besed.
Najbolj znani afriški jeziki so: svaheli, hausa in arabski jezik.
V	jeziku svaheli govori 10 milijonov ljudi, ki živijo na zelo raz-sežnem geografskem območju.
V	svaheliju so drobci iz arabskega, perzijskega, portugalskega, angleškega in celo iz nemškega jezika. Poznavalci opozarjajo na veliko izrazno bogastvo svahelija. Zanimivo je pripomniti, da so prevajalci prvih petih knjig Biblije uporabljali mnogo manj besed, kot so jih uporabljali hebrejski avtorji, ne da bi delo izgubilo na svoji privlačnosti.
Svaheli je občevalni jezik večine Afričanov na jugu celine, medtem ko se Bušmani in Hotentoti sporazumevajo s pomočjo jezika, v katerem ima vsak ton svoj poseben pomen. To je med drugim značilno tudi za mnoge druge afriške jezike. Ce na primer Afričan z zahodne obale izreče besedo »do« v globokem tonu, pomeni to žalost. Ista bese-
da, izrečena z visokim glasom, pcmeni besede.
V severni Afriki prevladujejo jez.ki Arabcev in Berberov. Najbolj razširjen je jezik iz arabske Skupine hausa, v katerem se sporazumeva 13 milijonov ljudi. Prebivalci območja Timbukitu pomenijo jezikovni otok. Govorijo jezik songhaj, ki ni podoben nobenemu jeziku afriških jezikovnih Skupin in po svoji slovnični enostavnosti spominja na angleščino.
Amharski jezik, ki je razširjen v Etiopiji, se naslanja na abecedo, staro 1700 let. Nekateri afriški jeziki imajo zelo zveneča imena, na primer: bobangi, mirni, ga, ibo, umubundu, guang, soudave in drugi.
Mnogi misionarji, ki so v Afriki širili krščanstvo, niso dorasli jezikovnim posebnostim črne celine. Zanimiva je anekdota o njihovem misijonskem delu pri plemenu Kipsigi v Keniji. Za pojem bog so dolgo uporabljali afriško besedo septalel, dokler niso končno zvedeli, da ta beseda pcmenii pravzaprav belo dekle.
Z gospodarskim in kulturnim razvojem in osamosvojitvijo afriških dežel raste pomen in vloga afriških jezikov. Kmalu se za te jezike ne bodo zanimali več samo jezikoslovci, ampak številni prebivalci dežel z razvitim mednarodnim sodelovanjem. Med take dežele spada nedvomno tudi naša država.
KRIŽANKA
Vodoravno:
1. proizvodna DE, 8. talisman, 9. gora v Karavankah (2143 m), 10. osebni zaimek, 11. mesto v Nigeriji, 12. folklorni ansambel, 14. znak za radioaktivno kemično prvino, 15. korito pri mlinu, 16. svat, udeleženec na gostiji, 18. slovenski slikar, 20. arabski žrebec, 21. vrba, 22. ilovica, 23. planinska postojanka v oskrbi planinske sekcije Sava.
Navpično:
1. dolgoletni delavec pri mlkserju, 2. enocelično bitje, 3. leča, 4. jugoslovanska ljudska armada, 5. dva samoglasnika, 6. skrajni del kopnega, 7. italijanska reka, 10. pesem hvalnica, 12. dolg jermen z zanko za lov divjih konj, 13. slika golega telesa, 15. izrastek na glavi, 16. utežna enota, 17. kopno, obdano z morjem, 19. rimski pozdrav, 20. vprašalnlca, 22. veznik;
Ljudje so drug za drugega na svetu: torej jih prenašaj ali pouči!
SESTAVE — »NADALJEVANJE STATISTIČNA METODA UGOTAVLJANJA IZKORIŠČANJA
Vsega nihče ne ve, preveč pa marsikdo.
KAPACITET BOMO OBJAVILI V NASLEDNJI ŠTEVILKI!
23-APRILA VOLITVE V ORGANE UPRAVLJANJA