Pregledni članek / Review article Slovenska pediatrija 2023 | 171 Izvleček Okužbe sečil uvrščamo med pogostejše bakterijske okužbe pri dojenčkih in otrocih. Najpogostejši povzročitelj je bakteri­ ja Escherichia coli. V prispevku opisujemo pomembne razlike med kliničnim potekom akutne okužbe sečil pri dojenčkih, majhnih in večjih otrocih ter mladostnikih. Poudarjamo pomen zgodnjega prepoznavanja in zdravlje­ nja predvsem okužbe zgornjih sečil zaradi preprečevanja nastanka brazgotin na ledvicah. Ključne besede: okužba sečil, dojenček, otrok, mladostnik, klinična slika, diagnosticiranje, zdravljenje. Abstract Urinary tract infections (UTIs) are among the more common bacterial infections in infants and children. The most com­ mon causative agent is Escherichia coli. The article describes important differences in the clinical course of UTI among dif ­ ferent age groups of children, namely infants, toddlers, older children, and adolescents. We emphasize the importance of early recognition and treat ­ ment, especially of upper urinary tract infections, to prevent the formation of scars on the kidneys. Keywords: urinary tract infection, infant, child, adolescent, clinical presentation, diagnostics, management. Akutna okužba sečil pri dojenčku, otroku in mladostniku Acute urinary tract infection in infants, children and adolescents Rina Rus, Aida Granda, Anamarija Meglič Slovenska pediatrija 4/2023.indd 171 08/11/2023 14:24 172 | Slovenska pediatrija 2023; 30(4) Uvod Okužbe sečil pri dojenčkih in otrocih uvrščamo med pogostejše bakterijske okužbe v otroštvu, ki vsaj enkrat priza­ denejo 8,4 % deklic ter 1,7 % dečkov pred sedmim letom starosti (1). Najpo­ gosteje se pojavljajo v prvem letu živ­ ljenja, naslednji porast okužb sečil pa je med drugim in četrtim letom staros ­ ti, kar sovpada z odvajanjem otroka od plenic (2). V prvem letu življenja se po podatkih okužbe sečil pojavljajo enako pogosto pri dečkih in pri deklicah (3), medtem ko nekateri ugotavljajo, da so v prvem letu bolj pogoste pri dečkih (3,7 %) kot pri deklicah (2 %) (4). V tej starosti so pogosto prvi znak prirojene okvare sečil (2, 4). Po prvem letu starosti so okužbe sečil bolj pogoste pri deklicah (3), kar pripi­ sujejo krajši sečnici, poselitvi presred­ ka z enteričnimi mikroorganizmi, visoki vaginalni vrednosti pH in povečani adherenci bakterij na vaginalne celice (5). Glede na mesto vnetja okužbe sečil delimo na akutni pielonefritis (okuž­ bo ledvic), cistitis (okužbo sečnika) in brezsimptomno bakteriurijo (6, 7). Bolniki z akutnim pielonefritisom so pogosto splošno prizadeti in zbolijo z visoko telesno temperaturo, otroci z akutnim cistitisom pa imajo največkrat simptome, kot je pogosto, pekoče in boleče uriniranje, medtem ko povišane telesne temperature običajno nimajo. Otroci z bakteriurijo imajo lahko zgolj simptome motnje mikcije (6). Za bolj natančno in čim bolj zgodnje diagno­ sticiranje akutnega pielonefritisa razi­ skujejo različne biološke označevalce, za katere se je izkazalo, da za posta­ vitev diagnoze niso visokospecifični. Najbolj občutljiva in specifična urinska biološka označevalca sta trenutno N-a­ cetil-beta-glukozaminaza (NAG) in IL-8. Zgodnje prepoznanje akutne okužbe sečil bi tako lahko pripomoglo k ustre­ znemu in čimprejšnjemu zdravljenju ter zmanjšalo število potrebnih preiskav za prepoznanje okužbe sečil (8). Najpogostejši povzročitelj akutne okužbe sečil je bakterija Escherichia coli (E. coli), ki je vzrok približno 80 % vseh okužb sečil (2). Razširjenost (prevalen­ ca) okužb z E. coli je višja pri deklicah (5, 7, 9). Ugotovili so, da se sevi E. coli , ki so jih osamili pri otrocih z akutno okužbo sečil, pogosteje pritrdijo na celice uro­ epitela z adhezini, ki pospešijo pritrdi­ tev bakterije na mukozne receptorje na uroepitelu, kar povzroči, da bakterija vdre v epitelno celico in povzroči okuž ­ bo sečil (6, 7, 9, 10). Uropatogeni sevi E. coli imajo obrambni mehanizem – gli­ kozilirano polisaharidno kapsulo, ki vpliva na fagocitozo in s komplemen­ tom posredovano okvaro. Na uroepi­ telu nastane znotrajcelični biofilm, ki uropatogeno E. coli ščiti pred gostitelje­ vim imunskim sistemom (5, 9). Bistveno redkeje iz urina osamijo druge entero­ bakterije (Klebsiella spp., Proteus spp., Enterobacter spp.) ter bakteriji Pseudo- monas aeruginosa in Enterococcus fae- calis (2). Pri otrocih z anomalijami sečil (anatomske, nevrološke ali funkcional­ ne) ali pri otrocih z motnjo imunskega sistema pogosto najdemo stafilokoke (S. aureus, S. epidermidis), streptokoke (S. pneumoniae, S. viridans, S. agalacti- ae) in bakterijo Haemophilus influenzae (5, 6, 11, 12). Daniels in sodelavci so v raziskavi ugo­ tovili, da je okužba z E. coli 1,4-krat bolj pogosta pri otrocih, ki nimajo dejavni­ kov tveganja za akutno okužbo sečil (2). Med dejavnike tveganja uvrščamo ana­ tomske okvare sečil, med katerimi sta najpogostejša vezikoureterni refluks in posteriorna valvula uretre, nenevro­ geno in nevrogeno disfunkcijo spo­ dnjih sečil, zaprtje, imunosupresivno zdravljenje, kamne v urinarnem traktu in sladkorno bolezen. Dejavniki tvega­ nja za okužbo sečil so prisotni pri sko­ raj 47 % vseh bolnikov z okužbo sečil, od tega pri otrocih z akutnim pielone­ fritisom v 36 % in pri otrocih z akutnim cistitisom v 62 % (2). Ker se klinični simptomi in diagnostič­ ni pristop nekoliko razlikujejo glede na otrokovo starost, klinično sliko ter dia­ gnosticiranje in zdravljenje opisujemo ločeno glede na starostno obdobje. Okužba sečil pri dojenčku in majhnem otroku Dojenčki in majhni otroci, ki zbolijo z akutno okužbo sečil, imajo pogosto nespecifične simptome in znake, kot sta vročina, ki je lahko edina manifesta ­ cija akutne okužbe sečil, in razdražlji­ vost. Ugotovili so, da je akutna okužba sečil bolj pogost vzrok okužbe pri tistih dojenčkih in manjših otrocih, pri kate­ rih je telesna temperatura merila 39 °C ali več, kot pri tistih otrocih, ki so imeli nižjo telesno temperaturo (13, 14). Pri diagnosticiranju okužbe sečil navedbe staršev, kot so neobičajen vonj urina ali simptomi s strani prebavil (bruha­ nje, driska, pomanjkanje teka) niso zanesljive (15–17). Shakih in sodelavci so ugotovili, da je bil nastanek brazgo­ tine na ledvicah bolj pogost pri otrocih z okužbo sečil, pri katerih je vročina trajala dalj časa (18). Verjetnost, da gre pri dojenčku in majhnem otroku z vro­ čino in pozitivno urinokulturo za okuž­ bo sečil, je večja, če je otrok ženskega spola, mlajši od 1 leta, s telesno tem­ peraturo enako ali višjo od 39 °C ter pri neobrezanih fantkih in če ne najdemo drugega vzroka vročine. Verjetnost akutne okužbe sečil glede na klinično sliko izračunamo s kalkulatorjrem (UTI­ calc) (15), ki je na voljo na spletu. Ob sumu na okužbo sečil odvzamemo nativni urin in urinokulturo. Za dokaz akutne okužbe sečil je pomembna pozitivna urinokultura. Ker otroci do 3. leta starosti običajno še niso držni, tuji avtorji priporočajo odvzem urina z urinskim katetrom ali s suprapubič­ no aspiracijo (19). Oba postopka sta za otroka neprijetna in boleča, zato v Sloveniji urin pri dojenčkih in majhnih otrocih največkrat odvzamemo z urin­ sko vrečko, pri čemer se zavedamo, da lahko pride do kontaminacije urinske­ ga vzorca (20). Redko odvzamemo urin z urinskim katetrom, čeprav so zapleti, kot sta poškodba uretre in hematurija, redki. Pred nastavitvijo urinske vrečke je zelo pomembno, da dobro očistimo genitoanalni predel. V literaturi najde­ mo tudi opis odvzema urina s tehni­ ko stimulacije mehurja pri dojenčkih, Slovenska pediatrija 4/2023.indd 172 08/11/2023 14:24 Slovenska pediatrija 2023 | 173 mlajših od 6 mesecev (21), in stimulaci­ jo suprapubične regije s hladno tekoči ­ no (22), kar pri nas redko izvajamo. Diagnozo okužba sečil postavimo v primeru pomembne bakteriurije, kar pomeni ≥ 100.000 CFU/ml ene vrste bakterije ali ≥ 100.000 CFU/ml ene bak­ terije in ≥ 50.000 CFU/ml rasti druge bakterije, ko odvzamemo urin z vrečko. Rast več kot dveh vrst bakterij v urino­ kulturi običajno velja za kontaminacijo (23). Pri odvzemu urina s katetrom kot pomemben porast bakterij upošteva­ mo število kolonij ≥ 50.000/ml, v neka­ terih deželah ≥ 10.000 CFU/ml. Razen pomembne bakteriurije okužbo sečil potrjujejo tudi levkociturija in pozitiv­ ni nitriti v urinu, ki niso nujno vedno prisotni (6). Pri otrocih v krvi določimo tudi vrednost vnetnih parametrov, ki so običajno višji pri akutnem pielone­ fritisu, kar ni vselej pravilo. Pri tem se moramo zavedati, da sta specifičnost in občutljivost vnetnih parametrov niz­ ki (6). Rutinsko določanje kreatinina v serumu ni potrebno, vsekakor pa vred­ nost kreatinina določimo pri ponavlja­ jočih se okužbah sečil, sumu na sepso in akutno okvaro ledvic ter pri dehidra­ ciji. Pri otrocih, starejših od 2 mesecev, rutinsko jemanje hemokulture ni pot­ rebno, razen pri hemodinamsko nesta­ bilnih otrocih. Pozitivna hemokultura namreč večinoma ne spremeni vrste zdravljenja, ker bakterijo, ki je bila izo­ lirana v krvi, izoliramo tudi v urinokul­ turi (24). Zaželeno je, da z zdravljenjem aku­ tne okužbe sečil pričnemo čimprej, da preprečimo nastanek brazgotin na ledvicah, zlasti pri otrocih, pri katerih vročina > 39 °C vztraja več kot 48 ur, pri imunokompromitiranih otrocih, pri otrocih z bolečino kostovertebralno in pri otrocih z znano anomalijo na seči­ lih (VUR visoke stopnje). Vsekakor pa je nujno, da odvzamemo urin pred začet­ kom zdravljenja z antibiotikom. Ob sumu na okužbo sečil zdravljenje pričnemo empirično in nato glede na izvid antibiograma prilagodimo anti­ biotik. Antibiotik izberemo glede na lokalno odpornost bakterij (28). Okuž­ bo zgornjih sečil začnemo zdraviti v bolnišnici z intravenskim antibiotikom. Antibiotik prve izbire za empirično parenteralno zdravljenje je aminogliko­ zid gentamicin. Akutni cistitis zdravimo s peroralnim antibiotikom, pri otrocih med 3. mesecem in 2. letom starosti s trimetoprimom/ sulfametoksazolom, pri otrocih v starosti 2–5 let pa z nitro­ furantoinom. Pri mlajših od 3 mesecev v bolnišnici zdravimo tudi okužbo spo­ dnjih sečil. Alternativno zdravilo je v obeh primerih amoksicilin s klavulan­ sko kislino (25). Po podatkih Inštituta za mikrobiologijo v letih 2018–2022 v izolatih urinokultur otrok iz osrednjeslovenske regije delež na amoksicilin s klavulansko kislino odpornih izolatov E. coli za nezaplete­ ne okužbe sečil v vseh letih ni presegel 5 %, pri zapletenih okužbah sečil pa se je delež na amoksicilin s klavulansko kislino odporne E. coli s 14,6 % leta 2018 povečal na 19,1 % 2022. Hkrati so opa­ zili blago povečanje trenda odpornosti E. coli na cefalosporine 2. in 3. genera­ cije, ne pa na gentamicin, pri katerem je delež odpornih izolatov vsa leta znašal manj kot 5 % (26). Po zaključku antibiotičnega zdravljenja v določenih primerih svetujemo zašči­ tno protibakterijsko zdravljenje, čeprav dokazov, na katerih bi temeljila trdna in enotna doktrina, pri otrocih ni. Zaščito priporočamo pri dojenčkih in majhnih otrocih z indicirano mikcijsko cistogra­ fijo, dokler ne prejmejo izvida, ter pri tistih, ki jih ogrožata nastanek ledvič­ nih brazgotin in urosepsa (VUR visokih stopenj pri majhnih otrocih, dve ali več ponovitev okužbe zgornjih sečil, huda obstruktivna uropatija). Antibiotiki, ki jih v Sloveniji uporabljamo za zaščito, so trimetoprim/sulfametoksazol (1–2 mg/5–10 mg/kg/dan v enem odmerku zvečer) od 6. tedna dalje, nitrofuran­ toin (1–2 mg/kg/dan v enem odmerku zvečer) po tretjem mesecu. Pri dojenč­ kih, mlajših od šestih tednov, predpiše ­ mo cefaklor 10 mg/kg v enem odmerku zvečer (25, 27, 29). Po 6–12 mesecih naj bi ponovno oceni ­ li korist antibiotične zaščite. Če iz uri ­ na poraste na profilaktični antibiotik odporna bakterija, moramo profilakso zamenjati. Če je bakterija odporna na oba antibiotika, zaščito ukinemo (27). Pri brezsimptomni bakteriuriji antibi­ otičnega zdravljenja ne priporočamo (28). Po dokazani okužbi sečil pri vseh otrocih opravimo ultrazvočni pregled (UZ) sečil zaradi izključitve morebitne anatomske nepravilnosti sečil. Ultra­ zvočno mikcijsko cistografijo (UMCG) izvedemo po prvi okužbi zgornjih sečil ob prisotnosti dejavnikov tveganja, kot so patološki UZ sečil, pozitivna družinska anamneza na vezikoureter­ ni refluks (VUR) in okužbe sečil z ne-E. coli bakterijami. Še vedno tudi velja, da UMCG opravimo pri vsakem otro­ ku s ponavljajočimi se okužbami sečil. Rentgensko cistografijo (MCUG) pri­ poročamo pri otrocih s podatkom o nenormalnem uriniranju, patološkem UZ spodnjih sečil oz. pri otrocih, pri katerih želimo dobro prikazati izhod iz mehurja in sečnico kot pri sumu na zak­ lopko zadnje sečnice (30). Okužba sečil pri večjem otroku in mladostniku Klinična slika okužbe sečil pri večjem otroku in mladostniku je za razliko od klinične slike pri majhnem otroku veči­ noma tipična in zlahka prepoznavna. Ob okužbi spodnjih sečil se pojavijo neprijeten občutek ob uriniranju, dizu­ rija, pogosto tiščanje na vodo, uhaja­ nje urina in druge oblike disfunkcije spodnjih sečil, bolečina v spodnjem delu trebuha, hematurija, neobičajen vonj urina ali moten urin. Klinična sli­ ka okužbe zgornjih sečil se odraža s povišano telesno temperaturo, utruje­ nostjo, bolečino v ledvenem predelu, bruhanjem in dizurijo (30). Diagnozo okužba sečil postavimo na enak način kot pri majhnih otrocih, nadaljnje preiskave pa so usmerjene in Slovenska pediatrija 4/2023.indd 173 08/11/2023 14:24 174 | Slovenska pediatrija 2023; 30(4) jih razen UZ pri okužbah zgornjih sečil ne opravljamo rutinsko. Osnova dia ­ gnoze je analiza urina, ki smo ga odvze­ li po predhodnem umivanju in metodi srednjega curka. Okužbe spodnjih sečil so bolj pogos­ te pri deklicah kot pri dečkih, verjetno zaradi različnih anatomskih razmer. So nezapletene in niso posledica pri­ rojenih nepravilnosti sečil, če se v mla­ dostništvu pojavijo prvič. Povezane so s spolno aktivnostjo in so pogostejše pri disfunkciji spodnjih sečil. Pri izoli­ ranem simptomu neprijetnega občut­ ka ob uriniranju moramo v diferencialni diagnozi pomisliti na spolno prenoslji­ ve bolezni, kot je klamidijska okužba. Pri večjih otrocih in mladostnikih z znanimi boleznimi ali stanji, kot so presajene ledvice, sladkorna bolezen, ledvični kamni, prirojene nepravilnos­ ti (npr. VUR, podvojen ledvični meh in sečevod z ektopičnim vraščanjem iz zgornjega pola v sečni mehur, zaklop­ ka zadnje sečnice) in nenevrogena ali nevrogena disfunkcija spodnjih sečil, je potrebno zelo natančno spremlja­ nje. Okužba sečil pri teh bolnikih lahko pomeni poslabšanje znane bolezni, da prirojena nepravilnost ni odpravljena ali disfunkcija spodnjih sečil ni ustre­ zno zdravljena oz. da gre za razmere, ki vodijo v okužbo in morda posledično okvaro zgornjih sečil. Takrat so poleg UZ pregleda potrebne usmerjene radi­ ološke in urodinamske preiskave. Redko se zgodi, da prirojeno nepra­ vilnost sečil odkrijemo šele v mla­ dostništvu (npr. zaklopko zadnje sečnice). Pri dotedaj na videz zdravemu otroku opravimo UZ pregled, s kate­ rim ugotovimo zadebeljeno in trabe­ kulirano steno mehurja in pomemben zaostanek urina v mehurju po urinira­ nju, lahko tudi razširjen ledvični meh. Bolnik nam pove, da od nekdaj urinira v tankem curku. Indicirane slikovno­ diagnostične preiskave so enake kot pri majhnem otroku (32, 33). Pri večjih otrocih s ponavljajočimi se okužbami zgornjih sečil in ob odsotnosti dejavni­ kov tveganja moramo ne glede na izvid UZ pregleda sečil pomisliti tudi na mož ­ nost druge, do tedaj klinično neme pri­ rojene nepravilnosti, npr. VUR (34). Pri večjem otroku in mladostniku se po n a vl j a j oč e se o k u ž be seč i l po j a v ­ ljajo najpogosteje zaradi disfunkcije spodnjih sečil. Nevrogeno disfunkcijo, katere najpogostejši vzrok je spinal­ ni disrafizem, odkrijemo in po sodob­ nih smernicah zdravimo že takoj po rojstvu, medtem ko se nenevroge­ na disfunkcija spodnjih sečil pogosto pojavi šele pri šolarju. Gre za poveza­ vo s šolskimi in zunajšolskimi dejav­ nostmi, čezmernim zadrževanjem in posledičnim uhajanjem urina, lahko celo z razvojem slike čezmerno aktiv­ nega detruzorja. Pri dečkih je disfunk­ cija spodnjih sečil pogosto povezana z motnjo aktivnosti in pozornosti. Hite­ nje na stranišču z napenjanjem mišic medeničnega dna vodi v neusklaje­ nost detruzorja in sfinktra, nepopolno praznjenje mehurja, zaostanek urina v mehurju po uriniranju in s tem v okuž­ bo sečil. Zdravljenje mora biti usmerje ­ no v razloge za ponavljajoče se okužbe sečil, na katere pomislimo in jih dia ­ gnosticiramo (kar opisujemo v drugih prispevkih te številke) in ne le v ponav­ ljajoče predpisovanje antibiotičnega zdravljenja ali celo le antibiotične zaš­ čite (32–35). Zaključek Okužbe sečil se najpogosteje pojav­ ljajo v prvem letu življenja ter med drugim in četrtim letom starosti in jih uvrščamo med pogostejše bakterijske okužbe v otroštvu. Delimo jih glede na umeščenost. Najbolj prizadeti so otro­ ci z okužbo zgornjih sečil. Pri dojenč­ kih in majhnih otrocih je klinična slika pogosto nespecifična s povišano teles­ no temperaturo in razdražljivostjo. Klinična slika okužbe sečil pri večjem otroku in mladostniku je za razliko od klinične slike pri majhnem otroku veči­ noma tipična in jo zlahka prepoznamo. Najpogosteje okužbe sečil povzroča bakterija E. coli. Ker je za dokaz aku­ tne okužbe sečil pomembna pozitivna urinokultura, moramo pred pričetkom zdravljenja odvzeti urin. V Sloveniji urin pri dojenčkih in majhnih otrocih najpo­ gosteje odvzamemo z urinsko vrečko, a je zelo pomembno, da genitoanalni predel pred tem dobro očistimo. Pri večjih otrocih in mladostnikih odvza­ memo srednji curek urina. Zdravljenje akutne okužbe zgornjih sečil začnemo empirično čimprej in antibiotik kas­ neje po potrebi prilagodimo glede na antibiogram. Po zaključku antibiotič­ nega zdravljenja svetujemo zaščitno protibakterijsko zdravljenje le pri toč­ no opredeljenih skupinah otrok. UZ pregled je pomembna preiskava pri otrocih, ki so preboleli akutno okužbo sečil. V določenih primerih pa so pot­ rebne dodatne usmerjene radiološke preiskave zaradi izključitve morebitnih anatomskih nepravilnosti in urodinam­ ske preiskave. Literatura 1. Hellstrom A, Hanson E, Hansson S, Hjalmas K, Jodal U. Association between urinary tract simptoms at 7 years old and previous urinary tract infection. Arch Dis Child 1991; 66: 232–4. 2. Daniel M, Szymanik-Grzelak H, Sierdziński J, Pod- siadły E, Kowalewska-Młot M, Pańczyk-Tomaszewska M. Epidemiology and risk factors of UTIs in children – a single center observation. J Pers Med 2023; 13: 138–50. 3. Winberg J, Andersen HJ, Bergstrom T, Jacobsson B, Larson H, Lincoln K. Epidemiology of symptomat - ic urinary tract infection in childhood. Acta Paediatr Scand Suppl 1974; 63: 1–20. 4. Shaikh N, Morone NE, Bost JE, Farrell MH. Prev- alence of urinary tract infection in childhood: A meta-analysis. Pediatr Infect Dis J 2008; 27: 302–8. 5. Leung AKC,Wong AHC, Leung AAM, Hon KL. Urinary Tract Infection in Children. Recent Pat Inflamm Allergy Drug Discov 2019; 13: 2–18. 6. Tullus K, Shaikh N. Urinary tract infections in chil - dren. Lancet 2020; 395: 1659–68. 7. Stein R, Dogan HS, Hoebeke P, Kočvara R, Nijman RJ, Radmayr C, et al. European Association of Urology; European Society for Pediatric Urology. Urinary tract infections in children: EAU/ESPU guidelines. Eur Urol 2015; 6: 546–58. 8. Mohkam M. Novel Urinary Biomarkers for Diagno- sis of Acute Pyelonephritis in Children. Iran J Kidney Dis 2020; 14: 1–7. 9. Schlager TA. Urinary Tract Infections in Infants and Children. Microbiol Spectr 2016; 4 (5). 10. Atay N, Uslu Gökceoğlu A. Evaluation of urinalysis and urine culture in children with first-time urinary tract infection. Turk J Urol 2021; 47: 242–7. 11. Keren R, Shaikh N, Pohl H, Gravens-Mueller L, Ivanova A, Zaoutis L, et al. Risk Factors for Recurrent Urinary Tract Infection and Renal Scarring. Pediatrics 2015; 136: e13–e21. Slovenska pediatrija 4/2023.indd 174 08/11/2023 14:24 Slovenska pediatrija 2023 | 175 12. Larcombe J. Urinary tract infection in children. Am Fam Phys 2010; 82: 1252–6. 13. Shakih N, Morone NE, Lopez J, Chianese J, Sangvai S, D’Amico F, et al. Does this child have a urinary tract infection? JAMA 2007; 298: 2895–904. 14. Shaw KN, Gorelick M, McGowan KL, Yakscoe NM, Schwartz JS. Prevalence of urinary tract infection in febrile young children in the emergency department. Pediatrics 1998; 102: e16–e20. 15. Shaikh N, Hoberman A, Hum SW, Alberty A, Muniz G, Kurs-Lasky M, et al. Developement and validation of a calculator for estimating the probability of urinary tract infection in Young febrile children. JAMA Pediatr; 2018: 172: 550–6. 16. Struthers S, Scanlon J, Parker K, Goddard J, Hal - lett R. Parenteral repording of smelly urine and urinary tract infection. Arch Dis Child 2003; 88: 250–2. 17. Gauthier M, Goulin S, Phan V, Gravel J. Associa - tion of malodorous urine with urinary tract infection in children aged 1-36 months. Pediatric 2012; 129: 885–90. 18. Shaikh N, Mattoo TK, Keren R, Ivanova A, Cui G, Moxey-Mims M, et al. Early antibiotic treatment for pediatric febrile urinary tract infection and renal scar - ring. JAMA Pediatr 2016; 170: 848–54. 19. Breinbjerg A, Mohamed L, Yde Nielsen S, Rittig S, Tullus K, Kamperis K. Pitfalls in diagnosing urinary tract infection in children below the age of 2: suprapubiv aspiration vs. Clean-catch urine sampling. J Urol 2021; 206: 1482–9. 20. Bogie AL, Sparkman A, Anderson M, Crit- tenden-Byers C, Barron M. There is a difference in the contamination rates of urine samples obtained by bladder catheteterization and clean-catch collection in preschool children? Pediatr Emerg Care 2021; 37: e788–e790. 21. Herreros Fernández ML, González Merino N, Tagar - ro García A, Pérez Seoane B, de la Serna Martínez M, Contreras Abad MT, et al. A new technique for fast and safe collection of urine in newborns. Arch Dis Child 2013; 98: 27–9. 22. Kaufman J, Fitzpatrick P, Tosif S, Hopper SM, Don - ath SM, Bryant PA, et al. Faster clean catch urine col- lection (Quick-Wee method) from infants: randomised controlled trial. BMJ 2017; 357: 1341–8. 23. Kass EH. Asimptomatic infections of the urinary tract. Trans Assoc Am Physicians 1956: 69: 56–64. 24. Robinson JL, Finlay JC, Lang ME, Bortolussi R. Urinary tract infections in infants and children: diagno- sis and management. Paediatr Child Health 2014; 19: 315–9. 25. Quiba - Simple guide to antimicrobials - Aplikaci- ja za smotrno predpisovanje protimikrobnih zdravil za zdravstvene delavce. Eds Čižman M, Beović B. Doseglji - vo na https://www.quibaguide.com/Identity/Account/ Login?returnUrl=%2F. 26. Križan-Hergouth V, Pirš M. Povzročitelji okužb sečil pri otrocih v Sloveniji; trendi pojavnosti in občutljivosti na antibiotike. Infektološki simpozij 2023: protimikrob- no zdravljenje in zaščita. Ljubljana: Sekcija za proti - mikrobno zdravljenje SZD 2023: 199–205. 27. Becner Potočnik B, Maxyuta V, Mrvič T. Vloga antibiotikov pri preprečevanju najbolj pogostih ponav- ljajočih se bakterijskih okužb pri otrocih. Infektološki simpozij 2023: protimikrobno zdravljenje in zaščita. Lju- bljana: Sekcija za protimikrobno zdravljenje SZD 2023: 206–15. 28. Robinson JL, Finlay JC, Lang ME, Bortolussi R; Canadian Paediatric Society, Community Paediatrics Committee, Infectious Diseases and Immunization Committee. Prophylactic antibiotics for children with recurrent urinary tract infections. Paediatr Child Health 2015; 20 (1): 45–51. 29. Bryce A, Hay AD, Lane IF, Thornton HV, Wootton M, Costelloe C. Global prevalence of antibiotic resistance in paediatric urinary tract infections caused by escher - ichia coli and association with rutine use of antibiotics in primary care: systematic review and meta-anaysis. BMJ 2016; 352: i939–49. 30. Kersnik Levart T. Novosti pri obravnavi otrok po dokazani okužbi sečil. Slov Pediatr 2011; 18: 250–7. 31. Korbel L, Howell M, Spencer JD. The clinical diag - nosis and management of urinary tract infections in children and adolescents. Paediatr Int Child Health. 2017; 37: 273–9. 32. Horowitz M, Cohen J. Review of adolescent urinary tract infection. Curr Urol Rep 2007; 8: 319–23. 33. Khan AJ, Schaeffer HA, Evans H. Urinary tract infection in adolescent boys. J Natl Med Assoc 1996; 88: 25–6. 34. Kurtz MP, Chow JS, Johnson EK, Rosoklija I, Logvi- nenko T, Nelson CP. Imaging after urinary tract infection in older children and adolescents. J Urol 2015; 193 (5 Suppl): 1778–82. 35. Fremion E, Bustillos P, Khavari R. Contemporary management considerations of urinary tract infections for women with spina bifida. Int Urogynecol J 2022; 33: 493–505. izr. prof. dr. Rina Rus, dr. med. (kontaktna oseba / contact person) Klinični oddelek za nefrologijo, Pediatrična klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana, Slovenija rina.rus@kclj.si Aida Granda, dr. med. Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana, Slovenija doc. dr. Anamarija Meglič, dr. med. Klinični oddelek za nefrologijo, Pediatrična klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana, Slovenija prispelo / received: 29. 9. 2023 sprejeto / accepted: 16. 10. 2023 Rus R, Granda A, Meglič A. Akutna okužba sečil pri dojenčku, otroku in mladostniku. Slov Pedia- tr 2023; 30(4): 171-175. https://doi.org/10.38031/ slovpediatr-2023-4-03. Slovenska pediatrija 4/2023.indd 175 08/11/2023 14:24