Posamezne Številke« Navadne Din —'75, ob nede^ah Din l'—% .TABOR* Mbaja «k dmm, mm m p.MiW. y> U. datum PošlBfne OiaeaHa V ffbS6»tn!. Cena danaiSnte štev. 75 para. Maribor, sreda 11. novembra 1925. Posamezne št«vllko» Navadno Din —"75, ob nedeljah Din 1^—v UREDNIŠTVO m ub^. . Ibrf In JdUm «L M. 4. L —A-i. Tabha hitm*. H. ir, UPRAVA as aabajo v Jar*i£*vi rnbrni 6L < povtH^e demsa. Talm fm* SL 24- — SHS ms stnt Istra mal Ibv II .787 Leto: VI. — Številka: 257. BORZA. OURTH, (Avala). 10. novembra. (Izv.) Pariz 20.65, Beograd 9.20, London 25.14, Berlin' 123,50, Praga 15.375, Milan 20.675, Neyork 518, wGunaj 73.125, Briissel 23.55, Budimpešta 0.00727, Varšava 86, Sofija 3.75, Bukarešta 2.45. Ninčičev odgovor o tržaških dogodkih Pretirano diplomatska izjava dr. NinČi da. — Viharni protesti. — Energičen od- govor dr. Pivka. Po govoru dr, Ninčiča, ki je napravil BEOGRAD, 10. nov. Ker je bila zad nje dni skoraj vsa pozornost političnih . rd*ov osredotočena na tržaško dogodke jo umljivo, da je za današnjo Skupščinsko sejo vladalo splošno zanimanje. Zu-nenji minister dr. Ninčič je odgovarjal na interpelacijo glede dogodkov v Trstu. Pričakovalo se je, da bo dr. Ninčid ob tej priliki povedal odločno in jasno, o a je ves narod zoper nasilja. Tega pa ni povedal, zato je njegov govor vse razočaral. * Po običajnih' formalnostih je dr. * o h n j e c na^te| vprašanje fašistovskib 'i asi b te v v Trstu. Izrazil je upanje, da “j® naša država zaščitila interese jugo-s»ovanh)ko manjšine v Italiji, Dr. Ninčid odgovarja. Dr. Ninčič je izjavil, da so mu dogodki v Trstu znani, vendar pa ne pomenijo napada na Slovence (Prifeioevid: »Strah 'vas je!«). Ninčid je izvajal, da so se izgredi vršili proti odločni prepovedi Mussolinija (Smodej: »A policija je vse to videla in dovolila!«) ter je bilo radi tega. aretiranih 26 fašistov. (Poldanec Smodej: »So bili vsi zopet izpuščeni!« w del vprašanja, kaj bo vlada Ukrenila je odgovoril dr. Ninčid, da mn nobena mednarodna pogodba ne dovo-im. »S M v "oranje zadeve »Tako H* razburja. Klici: »Evi™ a vMussolini! Dr. Ža.nid: val. porrln N^čL) Ninčid je nadaljevati i, arJa]oi\ da žel-; naša država ži-miru 7j Italijo. (Pribičecid; vGo-_" yftn(tar, čemu 'se 'bojite! Govorite >1., .Končno je dr. Ninčid izjavil, le r 3nltereiPU dobrih in prija-'dnigjo 0";nošajev dogodike v Zagrebu in Burni protesti skupščine. v PM.t,eh besedah je nastal grozovit hrušč in sl mati je bilo burne proteste. pred splošno stavko 2aflrebšklh dijakov? nrnvoU^'®' n o v. Danes dopoldne je , °J!/'kifrebške univerze dr. Mer ko TMTi.ii „ l!!c, 'aterveniral pri velikem žu-bt «" Izpustili študentje, ki so iiair1 ob pr^iki nedeljskih p roti- !oS -',lh detnostracl j. Dopoldne se je o-« ,ia-Sy?a akcijskega odbora zagrebške-Tee-I J8 • Na seji se je imelo na podali «,Tr(:>ra velikega župana skleniti, a i ™ ^ro*,a«1 splošna dijaška stavka »»dnii-no UV1*> ugoden — opusti *va daljna akcija. Rezultat še ni znan. Chamberlainova miroljubna zdravica Za spravo z nemskim narodom. Ob 2£Sff 9io"0V' Zunanji minister g amber ain je ,Mel na hgMu y Guild-Hall v navzoonoet.i v®eh v Londn Ju ak red iti ran i h posl on likov politično na- Mtnmo, ki je v nj.i dejal med drugim: *Z veseljem' vam napije, zalkai to. je moja napitnioa v anemoni n «rv> raTunva in blagostanja. Z njo želim '£•>. ' ftdati, da ima maš narod najboljšo volio J veti z vsemi narodi v prijateljskih od- nosib .... Zaupljivo sem preverjen, da i®*° vse zastopane države ratificirale ^vnske pogodbe. Kajti noben držav* k «1 no bo drznil, prevzeti zgodovinsko .govornoeti, da bi iztrgal izpred nas <£**** upov, ki ga je natočil Lucerno. ,1 J*©* TjORiI ^TA d,1101 A'Kvi( IOii L’ jako neugoden utie, je povzel besedo posl. dr. Pivko. Uvodoma je opisal naselitev slovan »kih plenren v Primorju. N a gl aš al je, da so Slovani takrat prav tako ječali pod pritiskom germanizacije, kakor ječe danes pod pritiskom Italije. Med vojno je upal, da bo Italija Slovanom pomagala, da se bodo otresli germanskega jarma in da jim bo poslej pravična. To je bil vzrok, da je prešel mejo in vstopil v italijanske vrste. Kmalu pa so se pričela preganjanja Slovanov. Opozarjal je na požig »Narodnega doma« v Trstu in na ostala grozodejstva fašistov. Izjavil je, da so bile v Rapallu določene popolnoma nemogoče meje, ki Italiji sicer ne korMijo, vendar pa onemogočajo normalen razvoj našega obmejnega gospodarstva. Tudi pri gospodarskih pogajanjih so nas izkoristili, — Končno' jo izjavil da se * govorom dr. Ninčida ne zadovoljuje. Mussolini naj se opraviči! Besedo je povzel poslanec dr. Grga A n d j e 1 i n. p v f d. Povdaril je. da je predvsem potrebno, da se Mussolini vsaj opraviči pri naši vladi; potem bi bilo stališče zunanjega ministra deloma o-pravičeno. Če mi v prijateljskem tonu zahtevami od italijanske vlade; da naj jamči za mir in varnost naših liudi, potem' to še ni vmešavanje v italijanske notranje zarleve. Tudi dr. Andjelinovid se ne zadovoljuje z odgovorom' dr. Ninčida. Nato je skupščina prešla k dnevnemu red«. Prvi je govoril Dragotin Ranko-vič o invalidskem zakonu. Med debato je večina poslancev kaikor tudi vlade zapustila dvorano Člani vlado so inv kratko sejo. na kateri so razpravljali o odgovoru zunanjega ministra. razdelitve države v oblasti in izgradnje ljudske samouprave, te razmere in pa cincanje radikalne stranke, ki je baš v vprašanju samouprave vedno popuščala zdaj klerikalcem zdaj kakim dni giim nergačem, so glavni krivec, da sa mouprave še dan en nimamo. Posledica tega čutimo zlasti tudi mi v mariborski oblasti, ker smo kot obmejna' pokrajina gospodarsko najbolj ekbponirani vnem slabim posledicam notranje neurejenosti Sedaj je zopet zasijal žarek upanja V radikalnem klubu samem se je vršila te dni obsežna debata, o oblastnih volitvah. Ali je bila izzvana po izjavi kluba SDS, d® hoče s posebnimi predlogi in upiti pokreniti vprašanje oblastnih in srežkih volitev, »li pa je uvidela NRS sama nevzdržnost današnjega stanja! V Srbiji namreč obstoje še danes takozva-n:i okrožni odbori, ki pa se že devet let niso volili. V enem taikem1 odboru v Sab cu je bilo 49 članov, od katerih jih jo dozdaj 40 pomrlo in ostala deveiorea upravlja z i mo vino celega okruga. Da so take razmere nevzdržne, je moralo končno postati jasno tudi radikalom Zato se je tudi večina govornikov v klubu izjavila za takojšnji razpis oblastnih volitev. Notranji minister Maksimovič je priznal, da je že prejšnja vlada Narodnega, bloka takoj po februarskih volitvah nameravala izvršiti razpis oblastnih volitev. Obljubil je, de 'ho vlada ob vestMa poslance, kadar se bo odločila za izvedbo oblastnih volitev. Nekateri beograjski listi tudi že namigujejo, da bodo volitve začetkom 1. 1926. Upamo, da t.udli tokrat ne ostane samoi pri besedi, ampak da, bo ljud®t;vr> končno prišlo do pravice, ki mu jo dajeta ustava; in zakon o samoupravah: da bomo Zlasti tudi ml v naši mariborski'oblasti mogli v samoupravnih zastopih pričeti leči ti našo težke gospod arske rane. leno”’ V>r<^ Major (je dejal obrnjen .. kowo f7mi ^Npanu), danes bom pil iz iPoa1 ljubezni skupno z nemškimi ve-^“«1 arnikam. Jlaj bi tudi najiua naroda storila to, kar storiva midva danes. Delali bomo še naprej v duhu Locncm, ca bomo zalsigurati svetovni mir in da si bo lahko civilizacija ozdravila rane ki eo ji bile prizadejane. Chamberlainov! napitnici je sledilo burno odobravanje. Pred razpisom oblastnih volitev ? Maribor, 9. nov. Že od 26. aprila 1922 je v veljavi zakon o oblastni in »rezki samoupravi, ki v svojih prehodnih določbah izrecno predpisuje, da bi se morale izvršiti volitve V oblastne .skupščine v treh mesecih po uveljavljenju tega zakona, čez pet mesecev po oblastnih volitvah pa tudi »rezke volitve. Da »o se oboje volitve izvršile v smislu zakona že tekom L 1922, koliko gospodarskih zadev, ki jih imajo urejevati oblastne in s rezke samouprave v smislu zakona, bi bilo danes že urejenih, koliko manj bi bilo danes pritožb in graje! — Vprašanja ureditve cent, regulacij potokov, podpiranja kmetijstva, obrti, bolnišnic i. t. d. bi bila že v povsem drngem Stadiju nego so danes, ko na žalost še vedno ne funkcijonirajo samoupravne korporacije. Vzrokov, zakaj se volitve v samoupravne skupščino rdiso razpisale in zakaj »e jo s tem eklatantno kršil zakon, ne bomo raziskovali, ker bi bilo to brezplodno. Eno lahko ugotovimo: neurejene notranjepolitične razmere, v katerih sta si Radič in Korošec kuhala vsak svojo separatistično juhico in vodila borlbo proti izvedbi ustanovnih dotočil gloda Dnevna kronika — Smrtna kosa. V Laškem je umrl v visoki starosti 76 let znani narodnjak Ivan Elsbacher. Blag mu spomin! — Vatikan za zbližanje katoliške stranko s fašisti. Kakor poročajo iz Rima, so tannošnji politični k rogi poučeni, da je Vatikan svetoval tajništvu popularov (italij, katoliške stranke), naj stranka prekine zveze z ndvetinsko opozicijo (protifašisti) in naj vstopi v politično-parlame.ntame stike s fašisti. Stranka, je ta migljaj ubogala in se bo v bližnjih dneh popolnoma pr ccrin n tirala. Njen prejšnji voditelj don Sturzo, ki je zagrizen naisprotnlik fašistov, biva že delj časia v inozemstvu in dela v nekem samostanu pokoro. V Vatikanu so se tedaj zopet oprijeli starega načrta: kompromis z vsakim posvetnim mogočnikom, ki lahko koristi cerkvi. Fašisti pa bodo lahko slavili nov uspeli in imeli upravičeno dopadenja nad Vatikanom. — Radi sežiga italijanskih zastav v Zagrebu »e je nafta vlada opravičila v Riimu. Vse protiitalijanske manifestacije so prepovedane. ~ Kdo je plačal zarotnike zoper Mus-solinija? Itail i jamski fašistovski listi tekmujejo s policijo, kdo bi bolj osramotil protifnšistovsko opozicijo in bolj napihnil Mussolinijev zarotniški mehur. »Voce di Mantova« zna povedati, da, je Zmnl-boni, ki je bojda glavni »atentator«, prejel v zadnjem času iz češkoslovaške 300.000 Ur. Torej iz Češkoslovaške ... — Prvi razred bo v naši državi na hr-zih in na osebnih vlakih ukinjen. Vozili 80 bomo tedaj aaano v tretjem in drugem razredu. — O življenju kraljevega atentatorja Stajica, k1 sedi v kaznilnici v Mitroviči, poroča neki posetnik kaznilnice: Atentator je težko vkovan na noenh, sedi in venomer čita. Ko »o ga vprašali, kaj či-ta, jiim ,ie pokazal »veto pi»mo. — V bližnji celici je zaprt tudi sorodnik Todorn Aleksandrova prof. Uipuševič. Tudi ta je težko vkovan in čita knjige. Ko pa je opazil posetniike, jinv je obrni! hrbet. — Zaroto zoper romunskega kralja so odkrili povodom kraljevega prihoda v Galnic. Teroristi, ki so nameravali kralja napasti, so hili skriti v neki gostilni in so se policiij zoperstavili. Nastal je boj, v katerem so se teroristi branili z ročni* — Madžarska propaganda v Vojvodini. V Bogojevu v Vojvodini so aretirali. 15 bogatih vaščanov, ki so obdolženi, da so bili v službi madžarske irredente. — Računanje v šilingih bo postalo a novim letom v vsej Avstriji obvezno. — Krona bo pokopana enako kot na Madžarskem, kjer bo veljal samo pengo- — Tatvina. V bližini Loke pri Zusmu jo neznanec ukradel posestniku Tavčarju iz obcestnega hleva kravo, vredno 3000 Din. Krava je stara 5—6 let. — Carinska vojna se je začela v pom deljek med Španijo in Nemčijo. Dcsedaj sta bili obe državi v dobrem raainerju. Sprli sta se pri sklepanju trgovinske pogodbe. Najemniki! Vsi na shod v torek, dne 12. nov, ob 20. uri pri Gdtzu m Tiskovine za prijavo davka telesnih’ delavcev ima na prodaj založba Matih, tiskarne d. d. v Jurčičevi ulici 4. Te ti* 6kovine so uporabne le za večja pod* jetja. Na naslov vojaške oblasti! Te dni morajo prihajati k prisegi letniki od 1875 naprej na sedeže vojaških oblasti. Vožnjo po železnici sl mora plačati vsak sam. Naravno, da, je radi tega silno razburjenje, zlasti tu v obmejnih krajih, kjer povrh izrabljajo to razni protidržavni elementi v hujskaške »vrhe. Saj je dovolj, da n. pr. delavec i* Pohorja ali Kozjaka izgubi zaslužek celega dne, da se mora v Mariboru preživeti na svoje stroške, zakaj naj še plačuje tudi drago vožnjo po železnlčit! — Svoj čas so se take vožnje kreditirale in ne razumemo, zakaj bi tudi sedaj to n* bilo mogoče. Da radii tega. na stotine ljudi ne bo prišlo k prisogi, ker sploh nimajo, da bi si vožnjo plačali, bo mend« vojaška oblast sama uvidela. Zato jo po* zivamo, da nemudoma telegrafičnim potom v tem smislu potrebno ukrene. Mi' smo naprosili g. poslanca dr. Pivka, d« tudi v Beogradu na merodajnem mestu na to opozori in zahteva remedurb. Mariborske vesti Marlber. 10. aereMbr* IMS Važen gospodarski shod Zborovanje trgovcev, obrtnikov In ln-duistrijcev se je vršilo v pondeljeik 9. trn. zvečer v hotelu »Kosovo«. Obisk ni Ml ravno tak, kakor je bilo pričakovati s ozirom na važen dnevni red. Pod predsedstvom g. We1xlft so se obravnaval® razna vprašanja; dopolnilne volitve v davčne komisije, predlogi glede zaupnikov za davčne oblasti, odstotni stavki čistega dobička »a obdačevalno podlago, ra.nmere pri okrožnem- uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Glede odstotnih stavkov _čistega dobička so se zborovalci strinjali z zahtevo g. dr. Pipi iša, da je treba za Maribor in naš o-koliiš zahtevati posebno določitev teh stavkov, ker so razmere pri nas neprimerno druge ko v Ljubljani. Ljubljana je zadnja leta gospodarsko napredovala, Maribor pa zelo nazadoval. Posebno ostra je bila, debata glede o» krožnice okrožnega urada za zavarovanje dclnvc-ev v Ljubljani na trgovske korporacije. V tej okrožnici navaja urad, da je oddelek za bolniško zavarovanj« vkljub veliki štedljivostl pasiven, to pa radi zamudnikov pri vplačevanju pre-mlj, ki dolgujejo nad 10 milijonov. Predsednik g. Weixl v svojem govoru pov-duirja. da je velikih zaostankov kriv deloma tudi urad sam, ki je včasi ftele po 3—6 mesecih pošiljal plačilno naloge, — Velika hiba je tudi, da je vse Centralizirano v Ljubljani in je nafta zahteva, da se ustanovi V Mariboru poseben oblastni ali okrožni urad za mari(bowko oblast. Nadzorovanje bolnikov «e naj strožje izvaja, dajatve ee naj regulirajo. Kih f™*?? t^3*nfki t0,Mri*k I 7,n zamudnike se naj vpeljejo zamudne Jih jo s težavo vkrotll in aretiral I obresti. G. dr. Pipug podčrta ta lava- Sam ja' kot pravilna' im postavi zahtevo po volitvah odbora v smtelm zakona. Za-istopnifk irnariltorSke ekspoziture Okrož-irtega urada popravi nekatere netočnosti fvtimvhjamjih predgovornikov. Predvsem »ugotovi, da Okrožni urad1 z ekspozitnra-)mi vred 'nim a 380. ampak samo 160 urad-(Oiikov pri 70—80 tisoč 'članih. Osrednji rtirad je že letos spomladi sklenil, da se irazpjšej« volitve odbora, vlada je pa iisflclep sie-tirala. Bolniiško-zavarovalni oddelek ima danes ogromne izdatke tudis litem1, da mora kril' ol)enem' tudi starost-«no zavarovani j e in ;;a stroške za hrezpo-«eV>s. Zborovalei so se strinjali v temu Ha treba pomagati, da se institucija, ki • je v nacijonalnem' pogledu velike važ-mo-di, vzdrži, da pa se niOra omogočiti nemudoma potom1 volitve odbora konzola s strani delodajalcev im delojemalcev. ter da se imora spremeniti zakon v .točkah, ki so se že dozdaj izkazale ikva.r-:me zdravi ideji .socialnega zavarovanja. -O- 'Z1 ' im! O slovenski narodni epiki v zvezi s srbohrvatsko je predaval snoči v »Ljud-feki univerzi« g. prof. dr. Maks Kovačič. Predavatelj, ki je znan poznavalec jugoslovanske narodne pestri, je označi1! »vodoma razmerje med slovensko in srbohrvatsko narodno pesmijo, orisal njen značaj in prežel na to k zgodovini f jngoslov. literature o narodni pesmi, na-jgdiašujoč vpliv angleških in nemških ro-mantikov na* Jerneja Kopitarja, Vuka Karadžicat in vse poznejše zbiratelje narodne poezije v prvi polovici 19. stoletja. 'JV drugem delu predavanja je seznanil 'slušatelje v najširših obrisih s slo ven-triko. htrvateko i*n snbisiko junaško pesmijo, ki ima svoj izvor na vzhodu in se je »kozi stoletja pomikala na zapad. Tudi |rr slovenski narodni epiki je opaziti »krajne, najbolj oddaljene glasove srb-rike junaške epike. Predavatelj se je posebno pomudil pri kosovski epiki, pri •pesmi o kraljeviču Marku in pri slovenski poeziji o kralju Matjažu. Kakorkoli 3e bil čas in okvir predavanja preozko odmerjen, da bi predavatelj povedal tvse. kaT hi spadalo v tak poljuden uvod 'narodno epiko: je vendar njegovo predajanje od začetka do konca obvladalo po-izomost slušateljev im zapustilo radi svo-ge preglednosti in lepega podajanja noji trajen vtis, o čemur je pričal tudi a-W>lavz na koncu. Udeležba pa. žal ni bila Saka, kakor smo je vajeni v zadnjih tednih. Videti je, da kulturna zgodovina .ne vleče tako 'kot. praktična, medicina. ^Razveseljivo je, da se predavanj >Ljud-rike univerze« začenja obilneje kot po-iprej udeleževati srednješolska mladina.. Tako so gojenke zasebnega učiteljišča prišle že drugič korporativno ’• mi Sobotni Martinov večer našega so-Eolskega društva je potekel ob splošnem Radovoljatvu in veselosti' prisotnih prav živahno in v najlepšem redu prav do (konca. T>rušt»veni orkester je «v*iral dobro nn neutrudljiva Začetkoma so podali Klani ■, in1 članice diletant.ie v dobri 5z-fvodbi* nekaj posrečenih pevskih točk in knplejov ter veseli igrokaz »Mešalina d iPozne.je je mladi svet zavajal in rajal do »poznih ut. Tudi licitacija žive goske je vzbudila mnogo veselosti. Člani in čla-ppiče veseličnega odseka so z neutrudlji-irro požrtvovalnost jo poskrbeli in izvršili !f^se, da je bilo zadoščeno potrelham' in .zahtevam1 posei nikov. Tomu primerno je ■Svil tudi ohiak ;nad pričakovanje lep. Občinstvo je tvorilo najpestrejžo zmes vseh »Sojev, stanov, poklicev in starosti, prav ptako kakor obsega sokolsko članstvo na jširše vrsto našega1 naroda od najvišjega 4jo najnižjega. Med odličniki narodnega ■Maribora, so poselili večer tudi nar. po-r. Pivko, minisi er v p, br. (Dr. Kukovec, savezni podstarosta. br. 'Bajželj iz Ljubljane in a. potu k prosv. 'idnevn koroškega okrož.jg) i. dr. Večer 'je zopet pokazal kako prijetne, pri ljubil jene in dobro i medene so vse prireditve mašega sokolskega društva. m Organizacija kavarniških in gostil-Šiških natakarjev in natakaric. Nocoj je bita ustanovljena na inioijativo Ijub-Ijamrike centrale »Organizacij« kavarni-SUdh in gostilniških natakarjev in nata-Dtariie«. GTaviii smoter oreanizacije bo (vzpostaviti red v profesijona torih vr-lrih. iNataikarji, in natakarice, ki nimajo predpisane učno dobe. ne bodo dobile »službe. Posebno pažnjo bo organizacija Jposvetiiia natakaricam, k*i so na slabem ttda.sii. da se ho na. ta način odpravilo jvitačuga.rstvo, ki je v zadnjii dobi postalo umazano sredstvo za pridobivanje goltov. O procentnerm zaračunavanju napitnin# 'se na shodu ni govorilo. Nata-tkarji »so izraziti zadovoljstvo nad svojimi delodajalci i,n: so jih obremenili le v toliko, d«, članov organizacije ne bodo ismeli odpuščat i brez vzroka. Zanimanja ta zborovanje je bilo zelo malo. Udeležili« sc ga je samo 24 natakarjev. Pred-msem je elabo ltpl.ivala neprimerna ura, 'katero je Mo zborovanje ekitioano (ob 2. uri po polnoči). Organizaciji, ki ima refcno voljo do smotienega dola in či. ščenju profesijoualnih vrst, želimo mno go uspeha! —el. mi Anatonisko-fiziološki tečaj, ki ga bo priredila »Ljudska univerza« pod vodstvom' zdravnika g. dr. Mariniča, se bo pričel jutri, v sredo ob 20. uri v anali 'kazinski dvorani. Kil or se za tečaj zait im a in se še ni priglasil, se lahko vpiše pred začetkom predavanj. mi Nalezljive bolezni v mestnem okolišu mariborskem* od 1. do 7. novembra. Šen ostalo 1, ozdravel 1. Davka astajo 1, novih 3, ozdravel 1, ostane 3. Škrlatinka 5, novih 1, ostane 6. mn) Po ceni meso. V si-edo dne 11. nov-1925 od 8. ure naprej se ho na prosti stojnici v uta pri mestni klavnici prodalo približno 200 kg svinjskega svežega mesa po ceni 12.50 do 14 Din, slanina po 15 Din za 1 kg. Prodaja samo konzu-nventom po 1—2 kg. mi Darovi. Mojstri mehanične tkalnice Doktor in drug so darovali mesto venca na grob gcuspe Ljudmile Woukove 150 Di*n rešilnemu oddelku irožarne hrambe, a 150 Din za spomenik padlim vojakom. Hvala! Douar je dvigniti v upravi »Ta bora«. — Požar. Nocoj ob enih se je vnel hlev posestnika in trgovca s perutnino Lečnika. Gasilci so takoj prispeli na gorišče in gasili do 3. ure zjutraj, vendar pa hleva niso mogli rešiti in je popolnoma pogorel. ■m' Na dnu. Kadi tajne prostitucije sta bili aretirani Štefi F. iii Marija F. Obe sta bili oddani v bolnico. Kadi potepu-štva je bila aretirana Eliza L. ml Nezgoda. Učenec ljudske šole P. Valter je na potu iz Kuril n iške ulice padel po stopnicah. Na čelu je dobil 3 cm dolgo rano, ki je močno krvavela. Obležal je nezavesten. Rešilni oddelek mu je nudil prvo pomoč. mi Policijska kronika. Od ponedeljka na torek je bilo izvršenih 7 aretacij, in vleženiih 15 prijav radi najrazličnejših prestopkov. m Dr. E. TViesinger zobozdravnik Gosposka ul. 40 ordinira zopet. 2420 V torek, dne 10. novembra v Veliki kavarni koncert virtuozinje na gosli Nane Ivanove. 2422 mKlub-bar. Velemestni novemberski spored v klub-baru prekaša vse dosedanje sporede. 2415 m1 Kavama Evropa. Danes v sredo Elite koncert s posebno zbranim* sporedom'. Izvaja nnš umetniški Trio Šmid-HerceT-Bernkopf. Začetek ob 21. uri. 2427 Proti odebelosti UIlf^NAu kar priznavajo vsi „VISranOV Čaj strokovnjaki. - ! ! Dobiva sc v vseh lekarnah in drogerijah ! ; Proizvaja: Kem. pharm. laboratorij Mr. D. V I L F A N, Zagreb, Iliča 204. A. 1448 Naše najemniške zadeve Z 18. redne seje društva stanovanjskih najemnikov. Odbor Društva stanovanjskih najemnikov se je snoči sestal k 18„ redni seji. Od zadnje seje sem jc imel več izrednih ožjih sej; pridno je delovala tudi komisija, ki je imela izdelati načrt novega davka. Ta načrt bo — kaikor znano — predložen na današnjem shodu, ki ga jc društvo sklicalo k Gotzu, potcan pa bo izročen občini v odobritev. Sejo je vodil predsednik društva g. Mohorko. G. inž. Jelenc je izdelal več načrtov stanovanjskih hiš « proračuni, izmed katerih naj bi društvo izbralo najprimernejšega, ki bi se najlažje in v doglednem ea*su izvedel z razpoložljivimi sredstvi. V hiši, kjer bi bilo 16 stanovanj (8 z eno soho, 8 z dvema sobama), bi bilo vse najudobneje urejeno. Eden zazidan m3 bi stal največ 3820 Din. Pri gradbi bi bilo zaposlenih 60 ljudi za dobo 8 mesecev. Večje stanovanje bi stalo 88.000 Din, manjši 75600 Din. Odbor snuje gradbo večje stanovanjske hiše, ki naj 'bi bila žc prihodnjo jesen pod streho. Nato je odbor prešel k glavni točki dnevnega reda: načrt gradbenega davka. Na zadnji seji izbrana komisija je na več sestankih izdelala podroben načrt in ga po gosp. dr. Perhavcu predložila širšemu odboru, ki je predlagaj le delne izpramembe. Načrt je sledeč: 1. Gradbeni davek plačujejo fizične in juridične osebe, ki imajo stanovanje ali poslovne lokale v mestu Mariboru, v tuji, lastni, državni, občinski, društveni ali cerkveni hiši. Davek plačujejo tudi družinski člani, sostanovalci in podnajemniki, ki niso oproščeni po § 3. 2. Davku so podvrženi tudi hoteli, gostilne, kavarne, tovarne in- vsi poslovni Jokali 'brez ozira na poklic. 3. Davka oproščene so vse one osebe, katerih mesečni dohodki ne presegajo 800 Din. 4. Oproščena so nadalje humanitarna, kulturna in telovadna društva (n. pr ■muzej, študijska in ljudska knjižnica), toda samo za društvene poslovne lokale, ne pa za stanovanje vodje, slug i. t. d. 5. Državni in samoupravni uradi so oproščeni samo glede ondi poslovnih prostorov, ki jih imajo v lastnih hišah- 6. Olajšave za one, ki so zidali: denarni zavodi in industrijska podjetja plačujejo 50% odpadajočega davka, če sta najejo vsi uslužbenci podjetja v lastnih novozgrajenih hišah (po 1. jan. 1919.). Privatniki, lastniki novozgrajenih hiš (po 1. jan. 1919.) so davka oproščeni, če prebivajo z vso svojo družino v lastni zgradbi. 7. Mesečni davek znaša za 1 sobo 7.50 Din, za 2 sobi 15 Din, 3 sobe 22.50 Din, 4 »obe 50 Din, 5 sob 100 Din, in 6 sob 150 Din. Stanovalci, ki imajo več kot 6 sob plačaj o za vsako nadaljtjo sobo 50 Din več. 8. Podnajemniki, sostanovalci in oni družinski člani, ki imajo samostojne prejemke, plačajo poleg ime ji tel ja stanovanja od vsake zasedene sobe 25%, celotnega davka za dotiično stanovanje, najmanj pa 7.50 Din mesečno, če že niso obremenjeni v kateri od ostalih tečk (n-pr. poslovni lokal). 9. .Davek na sobe za tujce znaša v javnih lokalih 30 Din mesečno za eno soho. 10. Obrtniki plačujejo za lokal davek 5% od najemnine, kvečjemu pa toliko, kolikor za stanovanje. Pri zaščitnih obrtnikih velja lokal za. osebo. 11. Od ostalih poslovnih lokalov znaša davek 5% najemnine. Če so ti lokali v lastni zgradbi, se račun« davek od najemnine v letu 1914 v zlati valuti. 12. Industrijska podjetja plačujejo poleg davka na poslovne prostore še 10 Din mesečno od vsake zaposlene osebe. 13. Denarni zavodi z vlogami pod 1.000.000 Din plačujejo mesečno 250 Din, pod 2,000.000 mesečno 500 Din1, pod 3.000.000 mesečno 1000, pod 5,000.000 mesečno 1500, pod 101000.000 mesečno 2000 Din. nad 10,000.000 mesečno 5000. Za podružnice je merodajen kapital centrale. To je Celoten načrt, ki ga ho odbor predložil na današnjem javnem shodu pri Gotzb. Predsednik je ob' zaključku soje (23.10) ponovno pozval *vse člane. da. ne izkoriščajo uspeha, ki go, bo sigurno imelo društvo, v strankarske namene. (Gosp. Bahun je v zvezi s tern' izjavit da članek v »VoTksstimme« ni bil naročen, on. 3° govoril o stvari le z nekim pri;ate!jeni’ v klubu, .sicer pa ni imel namena, vplivati v tej obliki na javnost). ~rel. Kino »Grajski« kino predvaja do vključno srede film Cigauo s Hsrry Pielum v glavni vlogi. Film jc posnet v vročih krajih južne Italije v milieu-u, ki J<) kot nalašč pripraven za ugoden razvoj roparskega življenja. Mladi Benito (Harrv Piel) je vodja zloglasnih roparjev. V vsakem oziru drzen in neizprosen. Senzacija sledi senzaciji, trik triku. Komaj je z roparji izpeljal težavno akcijo, že jih kot policijski prefekt zasleduje-Ob zakl jučku postane celo gardist kneza, ki se skliče za kralja. Dejanje se_ odigrava. v dobi Napoleona, v dobi ko je bilo roparstvo nekak ideal. Harry Pici za svoje atrakcije in senzacije izbral Ja* ko primeren sujet. Vsekakor bi kdo dru- . gi filmski umetnosti na teni polju ne mogel toliko doprinesti. Režija je jfk® dobra in Slike so jako čiste. Igra je n®-nadkriljiva. —**• —o— »Gospodična tajnica« Apolo kino predvaja do vključno srede jako uspelo 6 d*" iansko veseloigro »Gospodična tajnic®*1 V glavni vlogi nastopa Constance T®1' rnadge in ustvarja s svojim' neprl-ilj®-n im humorjem zdravo razpoloženje, j" Ostali igralci si prizadevajo doseči 1° v igri in' razigranosti, ki je lastna sam® njej. Režija je izborna in ni opaziti n>' kake vrzeli v razpletu dejanj. Kino podjetje pa jc pri pravi 1 o svojimi obiskovalcem zn. skromni povišek (2 Din) vstopnine še drugo presenečenje. Angažiralo j® svetovno znano »Kraljico čarovnij«, ui3' dame Sulojko. ki bo razkazoval« *P° predstavi svoie spretnosti. Pričakujemo, da bo to višek, kar nami morejo nudit’ kinopodjel ja v ostri konkurenci. je obiskovalce žc tako razvadila, da c’ ogledajo niti reklamnih slik, če leprki ne naznanjajo dmega prvorazrednih film »kili zvezd’, ftl ' je nas najboljši domači jpforTnn>,n* T1TOj ima ▼ vseh mestih iar.e