Posamezni Izvod 1.30 šil., mesečna naročnina 5 šilingov.
V.b.b.
Izdajatelj, lastnik in založnik: Dr. Franc Petek, Velikovec. — Uredništvo in uprava: Celovec-Klagenfurt, Gasometergasse 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec-Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov:
Celovec-Klagenfurt 2, Postiach 124.
Letnik XIII.
Celovec, petek, 24. oktober 1958
Štev. 43 (859)
„Nekaj je gnilega v državi Danski!11
„Čudno je, če se moramo mi, ki nam očitajo, da smo izdajalci domovine, zbrati tukaj v Celovcu, glavnem mestu Koroške, da branimo zakone in postavo,“ je bilo ugotovljeno na veličastnem protestnem zborovanju koroških Slovencev v celovški Delavski zbornici. Res, čudno je, če se mora manjšina zavzemati za spoštovanje in upoštevanje veljavnih zakonov, dočim jih pripadniki večinskega naroda s pomočjo in celo ob sodelovanju deželnih in državnih oblasti kratijo in prezirajo. Še bolj čudno pa zveni, če nas peščica večno včerajšnjih zmerja z izdajalci domovine samo zato, ker se pač zavzemamo za dosledno upoštevanje in izvajanje zakonov tiste države, ki jo baje izdajamo. Ali ni to neke čudne vrste izdajstvo, ali ni to višek ironije, ki se pač more poroditi le v glavah tistih, ki so pred 20 leti dejansko izdali in prodali domovino ter jo izročili na mliost in nemilost najhujšemu barbarstvu, ki ga človeštvo sploh pozna.
Morda nam bo spet kdo očital, da smo nezmerni (kakor je bilo še pred nedavnim zapisano splošno o Slovanih), toda že nekaj dejstev iz zadnjega časa jasno dokazuje, da gre tukaj za žalostno resnico in da z upoštevanjem ter izvajanjem zakonov pri nas v Avstriji nekaj res ni v redu:
— Čeprav po avstrijskem šolskem zakonu (ki velja za vse zvezne dežele, torej tudi za Koroško!) šolske stavke niso dovoljene, je pri nas na Koroškem v posameznih šolskih okoliših tekom letošnjega leta prišlo kar dvakrat 'zuji‘ Honu. du šolske stavki..
— Čeprav so po avstrijski ustavi in zakonih vsi državljani enakopravni, in sicer tako glede pravic kakor tudi glede dolžnosti, so bili starši v Mannssvdrthu pri Dunaju, ki so skoraj hkrati s podobnimi dogodki na Koroškem uprizorili šolsko stavko, nemudoma kaznovani v smislu zakona, medtem ko na Koroškem zaradi protizakonite šolske stavke do danes še nihče ni bil klican na odgovornost.
— Čeprav je po avstrijskem zakonu prepovedano pozivanje in hujskanje na kršenje zakonov, do danes še ni bil kaznovan nihče od tistih, ki so javno pozivali na protizakonito šolsko stavko ter hujskali proti veljavnemu zakonu o dvojezični šoli.
— Čeprav je po členu 7 državne pogodbe, ki je sestavni del avstrijske ustave, prepovedano delovanje, ki je usmerjeno na to, da slovenskemu prebivalstvu odvzame njegov značaj in pravice kot manjšine, dnevno doživljamo, kako nacionalistične organizacije, povezane v „K'drntner Heimatdienst“, nemoteno in nekaznovano ščuvajo in hujskajo proti slovenski manjšini in njenim pravicam.
— Čeprav je odredba o dvojezičnem šolstvu iz leta 1945 avstrijski ustavni zakon in ga kot takega more spremeniti samo avstrijski parlament z dvetretjinsko večino, je bila dvojezična šolska ureditev z odlokom koroškega deželnega šolskega sveta z dne 22. 9. 1958 praktično odpravljena ali pa vsaj bistveno okrnjena.
— Čeprav je po § 27 zakona iz leta 1905 o ureditvi šol in pouka predvidena možnost oprostitve samo od petja, risanja, telovadbe in ročnih del — in še to le na podlagi zdravniškega potrdila — odlok deželnega šolskega sveta s sklicanjem na ta zakon protizakonito daje možnost odjave od slovenskega pouka.
— Čeprav se odredba ministrstva za pouk z dne 18. 8. 1947 nanaša le na glavne šole in velja le za popolnoma nenadarjene otroke, ki se učijo tujega jezika, daje odlok deželnega šolskega sveta s sklicevanjem na to odredbo možnost odjave od slovenskega učnega jezika, in sicer ne samo na glavnih marveč tudi na osnovnih šolah.
— Čeprav je slovenščina v smislu člena 7 državne pogodbe v okrajih Koroške s slovenskim ali mešanim prebivalstvom dodatno k nemščini enakopraven uradni jezik, jo odlok deželnega šolskega sveta protipravno postavlja v isto vrsto s tujimi jeziki.
Se je volilna borba že začela?
Kakor smo že poročali, sta se obe vladni stranki — DVP in SPD — načelno1 sporazumeli, dia bi prihodnje1 volitve V državni zbor, ki bi morale biti šele leta 1960, preložili na jesen 1959 in prevladuje mnenje, da bodo te Volitve predvidoma oktobra prihodnjega leta. Torej je še celo leto do Volitev, vendar Vse kaže, da se je volilna borba, Vsaj med vladnima, strankama, že začela.
Izmenjava neprijetnih »ljubeznivosti* v okviru vladne koalicije sicer ni nič posebnega, saj precej pogosto doživljamo, dia Višji in najvišji predstavniki obeh strank zapušča jo tla prijateljskega sožitja in se poslužujejo malo ljubeznivih oblik medsebojnega »obračunavanja«. Toda zadnje čase se tako »obračunavanje« nevarno stopnjuje in je ravno zadnjo soboto in nedeljo prišlo do precej odločnih načelnih izjav iz ust DVP-jevskega kanclerja Raaba in SPO-jeVskega Vicekancler-
ja Pittermanna, ki jih je lahko smatrati že za neke vrste vojno napoved med obema strankama, za prihodnje volitve.
V soboto je govoril kancler Raab na zasedanju katoliških združenj, kjer je nenavadno ostro napadel socialiste in jim očital, da skušajo za vsako ceno doseči absolutno oblast v državi, kajti »njihovi cilji se v ničemer niso spremenili, spremenila se je le njihova, taktika«. Vendar pa je; V isti sapi tudi povedal, da stremi OVP za; uresničitvijo oporoke Luegerja, Seipla in Dollfussa, pri tem pa razumljivo zamolčal, da je ravno vladanje imenovanih treh pomenila diktatura manjšine1, kar je našo državo končna privedi01 v položaj, ko je bila Avstrija dozorela, da jo pohodi nacistična Nemčija. Toliko bolj zavestno pa je izjavil, da je vprašanje koalicije zdaj le še drugovrstnega pomena, in »če bomo dovolj močni, bomo lahko s koalicijo ali pa brez nje uspešno
Nesramno izzivanje
Za mesec november je bil V Salzburgu predviden evropski kongres bivših SS-fiihrerjeV in pripadnikov nacističnih zločinskih enot, ki ga. je organiziral svoje-časno na dosmrtno ječo obsojeni vojni zločinec Souček. To nesramno izzivanje je V vsej demokratični javnosti izzvalo splošno razburjenie in so bile, pod pritiskom javnega mnenja končno tudi pristojne oblasti prisiljene, d!a prepovejo srečanje ljudi, med katerimi sO mnogi obremenjeni s strašnimi zločini, storjenimi nad tisoči in milijoni pripadnikov skoraj vseh evropskih narodtav.
To izzivanje je še toliko bolj nesramno, ker se dogaja ravno v času, ko so v Nemčiji na dnevnem redu procesi in obsodbe posameznih vojnih zločincev, zlasti bivših funkcionarjev koncentracijskih taborišč, V katerih so zagrešili neštete umore in zločine nad premnogimi jetniki, moškimi, ženskami in tudi otroki. Čeprav je od konca Vojne minilo že trinajst in pol leta, se še Vedno odvijajo pred sodišči pretresljive tragedije in človek kar ne mo-
re Verjeti, kakšnih zverinstev so bile zmožne podivjane zveri V človeški podobi in SS-cvski uniformi, ko so uresničevale nacistično ideologijo o gosposki rasi in nemškem nadčloveku.
Kljub temu pa se tudi pri nas v Avstriji še danes najdejo, ljudje, ki slavijo in, proslavljajo »junaštva« in »zmage« nacističnih krvnikov, ljudje, ki zagovarjajo početja SS-ovskih enot in jih slavijo celo kot najbolj »človečanske« in »kulturne« Vojake. In najdejo se tudi ljudje, ki javno dvomijo o obstoju zloglasnih taborišč smrti, V katerih je nacistični režim s pomočjo gestapovskih in SS-oVskih zločincev zverinsko pokončal milijone in milijone nedolžnih ljudi.
Val ogorčenja, ki ga je izzval zlasti nameravani kongres SS-ovcev v Salzburgu, pa dokazuje, da miroljubno in demokratično prebivalstvo noče več dopustiti nesramnih izzivanj ter zlorabljanja demokracije s strani ljudi, ki so omadeževani s krvjo' nedolžnih žrtev zločinskega, režima in njegovih rabljev.
OZN že 13 let služi narodom sveta
Letos praznuje Ves svet trinajsto obletnico ustanovitve OZN, ki je bila uradno ustanovljena 24. oktobra leta 1945. Ob tej priliki so bile, v San Frančišku, kjer je bila ta svetovna organizacija ustanovljena. izrečene Velike in pomembne besede:	Mi, ljudstva Združenih narodov,
smo se odločili rešiti bodoča pokolenja strahot vojne, ki so dvakrat V našem življenju prinesla človeštvu nleizrecno bol; ponovno izražamo svojo vero v osnovne človečanske pravice, v dostojanstvo in vrednost človekove osebnosti, v enake pravice mož in žena, velikih in malih narodov ...
Od takrat je OZN izpolnila že mnogo za človeštvo dokaj pomembnih nalog ter preprečila številne spore, posredovala, da sO bila osvobojena razna ljudstva in svo-bodno zavladala V lastni državi, posredovala tehnično in gospodarsko pomoč nerazvitim državam. Njena vsesplošna dejavnost na) raznih področjih ih njena vse Večja! univerzalnost — sedaj šteje 81 članov — kaže živ interes vsega človeštva za ureditev skupnih problemov.
Vsekakor pa, vsi upamo, da bo ta mednarodna organizacija tudi v bodoče kos, svojim težkim in odgovornim nalogam, predvsem pa, da bi ji uspelo: ustvariti pogoje, da bodo narodi — tudi velesile — res željni in sposobni živeti skupaj v miru kot dobri sosedje in da bodo* lahko vse svoje znanje in sposobnost dajali v skupnoi korist in miroljubno, sožitje. 2e*-limo in upamo, da bedo Združeni narodi uspevali in nadalje ostali simbol svobode in enakopravnosti med narodi in dlržavami.
vladali«. Poudaril je, da vprašanje zahteva končna odločitev, ki jo: bodla prinesle prihodnje Volitve, pri katerih bo po kanclerjevem mnenju le še en sam zmagovalec: ali. velika1 zmaga DVP, ali pa uspeh SPD, ki ga ne bo mogoče osperavati. Med svojim govorom je kancler Raab napadel socialiste tudi zato, ker se še niso odrekli razredni borbi, sVoje, pristaše pa je posvaril, naj se ne zoperstavljajo njegovi politiki, ki stremi za tem, da bi si liberalne in nacionalne kroge pridobil za zaveznike. Ni treba posebne jasnovidnosti, da: bi V tej zvezi tudi mnogo bolje razumeli kanclerjeve omaloVažeValne besede o sedanii vladini koaliciji in ni izključena, da se Raab odnosno DVP na tihem že bavita z na,Črtom, da bi prej ali slej zamenjala svojega vladnega partnerja, in sicer FPO za SPD, saj je bila podobna želja že večkrat izražena tudi na strani » s VobOdhj akarj ev«.
Taka zamenjava V državnem Vodstvu pa seveda ni odvisna le od Več ali manj skromnih želja ene in druge stranke ter je tudi vicekaneler Pittermann, ko je V nedeljo govoril na kongresu SPD V Gra-zu, izrecno poudaril, da zasluge zal uspešno* gospodarsko politiko ne greje* samo eni stranki, kakor DVP to vedno* spet skuša dokazovati, marveč je ta razvoj omogočilo le sodelovanje obeh vladnih strank. Tudi Vicekaneler Pittermann se je posluževal precej ostrih besed, ko ja govoril o gospodarskih vprašanjih, še bolj pa, ko je odgovarjal na izvajanja kanclerja Raaba* o oporoki Luegerja, Seipla in Doll-fussa. Dejal je: Zelo dlobro vemo, da so v DVP tudi danes še ljudje, ki bi se radi povrnili k metodam tega, nesrečnega časa in ki danes samo* niso V stanju, da bi ravnali V smislu, teh »oparek«. Socialisti na ta skrajno nevarni spodrsljaj kanclerja Raaba; odgovarjamo samo s tem, da kličemo Vsemu prebivalstvu: ne pozabite oporoke Karla Rennerja, ki je že dlvakrat obnovil državo*, katero so konservativci privedli do propada.
Ko je govoril o* zahtevi DVP po* vodstvu V državi, je vicekaneler Pittermann dejal, da je DVP to svojo zahtevnost odkrila šele* takrat, ko je bila nevarnost mimo, ko je bila podpisana, državna pogodba in sO tuje zasedbene sile zapustile Avstrijo*, kajti razumljivo je bilo lažje V ameriški coni in po* podpisu državne* pogodbe reševati krščanski zahod za Avstrijo in Avstrijo za zahod. Govoreč o gospodarskem problemu pa je* Pittermann ostro zavrnil propagando z Raab-Kamitzevo gospodarsko politiko in dejal, da je s to taktiko* in propagando* začasno mogoče doseči politične uspehe, vendar pride potem hudo prebujenje*, ko se bo treba iz pravljičnega sveta iluzij spet povrniti na tla stvarnosti.
Pred svetovnim dnevom varčevanja
31. oktober je vsako leto »Svetovni dan varčevanja«, namenjen propagandi, razmišljanju in poglobitvi smisla za štednio. Letos je ta dan 44. po vrsti. Mnogi so bili vzroki, ki sc* omajali smisel za varčevanje, predvsem nemiri v svetu, inflacije, v veliki meri pa tudi negotova bodočnost vsakega posameznika. Vse te predsodke je bilo potrebno z vztrajnim delom premostiti.
In tako bi lahko naštevali še dolgo vrsto konkretnih primerov očitnega kršenja zakonov in ustave, primerov, ki so značilni še toliko bolj, ker dokazujejo, da krTitelji zakonov — vsaj v teh slučajih — niso samo posamezniki, marveč v veliki meri tudi oblasti. Mnenja smo, da je skrajno slabo spričevalo za državo, ki se vedno in povsod rada
ponaša s svojo pravnostjo, če na eni strani dopušča, da gotovi krogi iz dneva v dan nemoteno in nekaznovano grešijo proti zakonom, na drugi strani pa celo izvršni organi sami teptajo zakonska določila. Zato naj nam tudi nihče ne zameri, če kličemo s Shakespearom:
Nekaj je gnilega v državi Danski!
Varčevanje je moralna vrlina, vodi k blaginji in utrditvi gospodarske eksistence in razvoja, preskrbljeni bodcčro*sti in s tem k zadovoljstvu, kar koristi miru v ma'em in velikem. Varčevanje utrjuje neodvisnost in silo velikih držav in. narodov, še bolj pa je potrebno za male narode.
»Svetovni dan varčevanja« tudi koroški Slovenci ne bomo prešli ter pripada predvsem zadružnikom naših kreditnih zadrug velika naloga, da krepijo v našem ljudstvu smisel za varčevanje, kljub temu, da razpolaga le bolj s skromnimi sredstvi.
Obširneje o pomenu in namenu »Dneva varčevanja« bomo spregovorili v prihodnji številki.
Mncu/c drugih:
V zadnjih letih je propaganda nemških kulturnih organizacij, med katerimi so nekatere pod vodstvom bivših nacistov, do neke mere uspela na južnem Koroškem . . . Odlok guvernerja VZedeniga, ki je socialist, je še en poskus kompromisa. Pričakovali so, da bo samo malo staršev zaprosilo za odjavo, toda nemške kulturne organizacije so organizirale zbiranje podpisov in v večini krajev je nad 75 odst. staršev zaprosilo za oprostitev otrok od slovenskega pouka. Avstrijskim oblastem samim to nikakor ni ljubo,
»The Manchester Guardian«, London
Avstrijske oblasti tudi sicer uporabljajo dvojno merilo za obravnavanje šolskega vprašanja. Tako niso bili prav nič obsojeni koroški nemčurski šovinisti, ki so stopili v šolsko stavko in niso hoteli pošiljati svojih otrok v dvojezične šole, medtem ko je bil prav pred dnevi primer v vasi Mannsvoorth pri Dunaju, da so obsodili take starše na 50 šilingov dnevne globe, ker niso poslali svojih otrok v šolo. Jasno: dvojni postopek in dvojna morala.
»Slovenski Jadran«, Koper
Najmanj del teh odjav so oddajali ljudje nedvomno ob nezaželenem pritisku nemških nacionalnih organizacij.
»Arbeiterzeitung«, Dunaj
Zgodovina avstrijske manjšinske politike na Koroškem je zdaj bogatejša za še eno „zmago v nemški noči“ in reakcionarne „Salzburger Nachrichten“ so izrazile umazano zmagoslavje vseh koroških šovinistov, ko so šolske rezultate imenovale „drugi koroški plebiscit
»Ljudska pravica«, Ljubljana
Po zakonski uredbi iz leta 1945 bi moral, kot znano, pouk na 102 šolah dvojezičnega ozemlja južne Koroške biti tako v slovenskem kot nemškem jeziku. Proti tej ureditvi, ki se je po mnenju večine vzgojnih izvedencev popolnoma obnesla, so oklicale v letošnjem poletju ekstremistične nemške organizacije pod vodstvom „Kdrntner Heimatdiensta“ o raznih krajih šolske stavke. Da bi preprečil novo veliko akcijo proti slovenskemu „prisilnemu pouku“, pri kateri bi nedvomno prišlo do incidentov, se je deželni glavar VZedenig odločil 22. septembra, dati staršem možnost za oprostitev njihovih otrok od slovenskega pouka na dvojezičnih šolah.
»Neue Zuricher Zeitung«, Ziirich (Švica)
V zadnjem času prihajajo iz sosednje Avstrije kaj čudni glasovi — isti deželni glavar, ki je pred 7 leti poudarjal bratstvo med obema narodnostima na Koroškem — danes ruši zgrajene mostove, ki so jih njihovi otroci že zgradili v besedi, mostove tovarištva, skupnosti ter bratstva. Zato sprašujemo tudi tu na Dolenjskem, ker nas zanima usoda naših rojakov na Koroškem, odločilne kroge v sosednji Avstriji — kje so obljube, kje besede, izgovorjene in podpisane v pogodbi.
»Dolenjski list«, Novo' mesto
Jezikovno vprašanje v jezikovno mešanih področjih Koroške in to še v zvezi s šolskim vprašanjem — je gotovo kočljivo. Vendar pravica mora ostati pravica. Ne gre, da bi si nekateri strankini funkcionarji zadali nalogo, kako morajo izvajati pritisk na starše, da naj bi ti ljudje zahtevali oprostitev od pouka slovenskega jezika. Dokazano je, da so funkcionarji prejeli denar. Z njim naj bi namesto staršev poravnali koleke na vlogah za opustitev, da tako vendar ne bi izostala kakšna zahteva za oprostitev pouka... Nisem se ravno strinjal z odlokom. Menim, da bi morali počakati na dunajsko odločitev. Tudi rezultat me ni razveselil. Sodil bi, da bi naj bilo 60 do 70 odst. odjav, nad 80 odst. pa je kar preveč dobrote na en mah. Še tedaj, če se je vse izvršilo v strogo demokratičnem duhu, je za tem pritisk javnega mnenja. Dejansko slišimo, da so odjavili otroke tudi starši, ki doma govore le slovensko oziroma „vindi-šarsko“, in take otroke bi vsaj v prvih razredih mogli poučevati le s pomočjo slovenščine. V takih primerih bi bilo treba starše opozoriti, da naj bi ob svoji odločitvi temeljito premislili. Ali hočemo dokazati svetu, da kopni naša manjšina kakor sneg pod soncem? Italijani se bodo veselili — le sreča, da na Južnem Tirolskem še Nemci ustvarjajo javno mnenje.
»Die Neue Zeit«, Celovec
Kar je bilo prej vzorno (mišljena je dvojezična šolska odredba — op. ur.), zadovoljivo in edino možno, je postalo torej naenkrat krivično in nasilno. Možje, ki uganjajo tako politiko, imajo za norca sebe in svet, misleč, da jim bo uspelo voditi tudi tuje državnike za nos. Prepričani smo, da se jim to ne bo posrečilo!
»Novi list«, Trst

Zadovoljstvo in skrb
ob zaključku svetovne razstave
Zadnjo nedeljo ponoči je bila uradno zaključena letošnja svetovna razstava v Bruslju, ki je bolj kot vsaka druga prireditev skušala prikazati današnji svet ter njegovo prebivalstvo. Šest mesecev so bili odprti številni paviljoni posameznih držav ter vabili in privabili mnoge milijone obiskovalcev iz vseh delov sveta.
Zaključek razstave je postavil v1 ospredje vrsto aktualnih vprašanj, na katera bo dovolj izčrpno mogoče odgovoriti šele v teku časa. Vsaj za Belgijo, kot prirediteljico razstave pa je vsekakor prvenstvenega pomena vprašanje, če in v kakšni meri se je prireditev izplačala. Kakor znano, je Belgija investirala 50 milijard frankov v priprave na to' »srečanje narodov« in se zdaj seveda sprašujejo, v kakšni meri so se Velikanske investicije tudi obnesle. Splošno prevladuje mnenje, da so> bila sredstva dobro naložena, saj je dotok tujcev celo prekosil pričakovanja: računali so z največ 40 milijoni obiskovalcev, bilo pa jih je nad 41 milijonov. Poleg vstopnine je država zaslužila še lepe1 denarje z dohodki od raznih drugih prireditev, carin ter zlasti pri prehrani in ostali
oskrbi mnogih milijonov. Razen tega je dobilo glavno mesto Belgije v tej zvezi tudi tisoč novih stanovanjskih hiš, ki, izražene v denarju, predstavljajo kar lepo vrednost. Predvsem pa je razstava prinesla Belgiji ter Bruslju mednarodni ugled in po širnem svetu vzbudila zanimanje za deželo in njeno prestolnico, kar vse s.e bo Visoko obrestovalo tudi V bodoče. — Na drugi strani pa je za, Belgijo nastalo ob zaključku svetovne razstave tudi pereče Vprašanje, kam s 25.000 delovnimi močmi, ki so bile zadnjih šest mesecev zaposlene na razstavi?
Glavni nameh razstave pa seveda ni bil
V	bolj ali manj uspešnem računskem zaključku Belgije, marveč je bila, prireditev
V	prvi vrsti namenjena utrjevanju sodelovanja med posameznimi državami. V tem oziru pa je dosegla pravkar zaključena razstava splošen uspeh, saj ni prikazovala le sadove človeškega ustvarjanja v zadnjih desetletjih, marveč je s tem, da je potekala V znamenju miroljubnih teženj narodov, uspešno prispevala k nadialjnje,-mu razvijanju medsebojnega sodelovanja in prijateljstva.
Velesejma v Zagrebu in Beogradu vedno bolj pridobivata na pomenu
Pred kratkim so bili objavljeni dokončni podatki o uspehih letošnjega 55. mednarodnega Zagrebškega velesejma. Iz podatkov je razvidno, da je bilo začasa sejma sklenjenih za več kot 185 milijard dinarjev pogodb. Značilno je, da. je, bilo letos sklenjenih več izvoznih pogodb kot kdaj koli na tem sejmu. In sicer so te pogodbe presegle vrednost izvoza, in so za 50 % višje oid! lanskega leta, njih Vrednost pa znaša 14 milijard dinarjev. Pričakuje, o, da se, boi ta vsota še nekoliko povečala, ko bodo dokončno zaključene še one izvozne pogodbe, za katere so v teku pogajanja.
Na notranjem trgu presega vrednost sklenjenih kupčij 142 milijard dinarjev. Okoli četrtine te vrednosti predstavljajo izdelki strojne industrije, drugo četrtino pa izdelki za široko potrošnjo tekstilne, živilske in usnjarske industrije. Ostale industrijske panoge so sklenile kupne pogodbe v vrednosti 70 milijard dinarjev.
Razen tega, je bil letošnji mednarodni Zagrebški velesejem izrednega pomena tudi za razstavljalce iz 27 tujih dežel, med njimi tudi iz Avstrije, ki so prav tako
sklenile številne medsebojne kupne pogodbe. Tako je pomen Zagrebškega velesejma res Velik, ker dejansko pospešuje1 jugoslovansko trgovino, in industrijo.
Velikanske uspehe, je zabeležil tudi letošnji II. mednarodni sejem tehnike v Beogradu, ki je bil od 23. 8. do 2. 9. 1958. Tega sejma set je udeležilo 700 jugoslovanskih in 890 tujih razstavljalcev iz 30 dežel, ki so prikazali okoli 6.000 predmetov. Tudi na tem sejmu so domači in tuji raz-stavljalci sklenili številne kupne pogodbe.
V	notranjem jugoslovanskem prometu s,o sklenili za 130.190,600.000 dinarjev pogodb. Po, pogodbah s tega sejma bol Jugoslavija, izvozila za 8.936,613.000 dinarjev blaga, uvozila, pa, za 10.391,478.000 dinarjev blaga1. Med drugimi inozemskimi razstavljalo je bilo zabeleženih Več pogodb
V	skupni Višini 4,536.400 dolarjev. Značilno, za ta sejem je, da so se na njem močno uveljavili jugoslovanski izdelki strojne in mehanične, industrije. Med, obiskovalci, katerih skupno število je znašalo 800.050 so bile tudi številne visoke, politične osebnosti iz inozemstva, ter predstavniki gospodarskih institucij in tiska.
V mnogih krajih Evrope sneži in je mraz
Pretekli teden so, hladni vetrovi, padec temperature in sneg v mnogih pokrajinah Evrope naznanili preuranjeni prihod zime, ki bo letos, kakor napoveduje meteo-roška postaja Faenza, še posebno ostra in viharna,. Dejavnost sončnih peg je namreč v zadnjem času povečala, V naslednjih mesecih pa zna, še nadalje naraščati. Sedaj je možno na površju Sonca, opazovati šest skupin peg, ki po vsej verjetnosti močno, vplivajo na vremensko, dogajanje na Zemlji.
V Avstriji jet skoraj povsod, predvsem pa na Tirolskem, zapadel visok sneg in številne ceste so bile začasno zaprte. Posebno na cesti proti Arlberškem prelazu
je delno, ležalo, do1 2 m snega. Številni kraji so ogroženi zaradi plazov in, so za promet zaprti. V Bavarskih Alpah je za,-metlo več avtomobilov, ki jih je nenadna zima presenetila. Tudi v Harzu, v Nemčiji je zapadlo, več desetin centimetrov snega.. Celo v Italiji, v Rimu, je, padla temperatura na 5 stopinj Celzija. Na Ro-kavskem prelivu je nastala močna burja, tako da je nasedlo več manjših ladij, nekaj pa jih ni moglo, izpluti iz pristanišč.
Zaenkrat še ni izgledov, da bi se vreme ustalilo in izboljšalo. Vsekakor bo, to močno vplivalo na jesenska dela, ki jih imajo številni kmetje še za opraviti, saj je še mnogo krompirja in poljskih pridelkov n,a, njivah.
GOSPODARSKI DROBIŽ
Proizvodnja hmelja v Avstriji iz leta, V leto, narašča. In sicer je Avstrija V zadnjih letih v svojih južnih pokrajinah na Štajerskem začela s pridelovanjem hmelja. Lani je 55 kmetov imelo, na 33,5 ha. zemlje nasajenih 142.000 hmeljevih rastlin, letos p,a, je 66 kmetov imelo nasajenih že 211.000 hmeljevih rastlin. Pričakujejo, da bo dotnois suhega hmelja znašal letos okoli 40 ton. S tern je Avstrija, vstopila med dežele pridelovalce hmelja in V precejšnji meri krije domače potrebe.
Mehanizacija kmetijstva v naši državi močno napreduje. Najbolj se je mehanizacija kmetijstva začela razvijati od leta 1953. Od takrat se je povečalo število traktorjev v vsej Avstriji za 154 °/o na 78.748; število, plugov za, traktorsko; vleko, za 176 % na 56.832; kombajnov za 377 °/o na 4383 in strojev za molžo za 224 %> na 18.160. Prav tako se, je prav v tem, času močno, povečalo tudi število električnih štedilnikov, namreč za 599 °/o na 29.282 in električnih bajtarjev za 377 °/o na 10.070.
WSVETU
Atene. — Grški minister za zunanje zadeve Averoff je na tiskovni konferenci izjavil, da so odnošaji Grčije z Jugoslavijo pomemben činitelj grške zunanje politike, kljub temu, da imata obe, sosednji državi različna, družbena sistema!. Minister Averoff je tudi dejal, da so odnošaji med Grčijo; im Italijo prijateljski, kar pa ne more trditi za odhošaje s Turčijo zaradi ciprskega vprašanja,.
Bonn. — V Bonnu že več dni traja, Sodna obravnava; proti dvema! Vojnima zločincema, Hermanu Sorgi in Ferdinandu Schubertu, ki sta obdolžena sodelovanja pri umoru 11.000 pripornikov V nacističnih koncetracijskih taboriščih in sovjetskih Vojnih ujetnikov v minuli vojni. Pri sodni obravnavi sodeluje več kot 160 prič iz ZDA, Izraela, Belgije, Avstrije, Češkoslovaške, Sovjetske zveze, in drugih držav.
Washington. — Zunanje ministrstvo je objavilo, da so ZDA in Poljska sklenile sporazum, da boido znova odprle Vsaka po en konzulat. Poljski konzulat boi V Chicagu, ameriški pa V Poznanju.
New York. — Skrbniški svet OZN je sprejel resolucijo, v kateri ta želi, da Generalna skupščina sklene, da bo leta 1960 razveljavljena pogodba o skrbništvu nad Togom, ki ga. je na podlagi mandata OZN upravljala Francija. Francoski delegat Morizet je izjavil, da je njegova vlada pripravljena priznati neodvisnost Toga.
Aman. — Sem je prispela ameriška vojaška delegaciji, ki bo proučila organizacijo jordanska vojske in njene potrebe po orožju in opremi. V zadnjem letu je dobila jordanska Vojska od ZDA 10 milijonov dolarjev vojaške pomoči. ZDA so, dobavile jordanski vojski tudi več tankov tipa, »Paton«.
Kairo1. — Egiptovski list »Al Ahrarn« piše, da sol V NiloVi delti začeli z deli urejanja Velikega centra za_ raziskovanje jedrske energije. Gradnja jedrskega centra bo trajala pet let, stroški pa bodo znašali okoli 5 milijonov egiptovskih funtov. V Egiptu iščejo tudi uranovo, torijevo1 in kobaltovo rudo.
New York. — Del ameriškega časopisja se je pretekli teden zavzemal za to da bi otoke Kvemoj in Ma.tsu Vrnili LR Kitajski, ker so, te zemljepisne in. zgodovinske točke vedno pripadale kitajski celini.
Katro. — Minister brez listnice v vladi ZAR Rifat je izjavil, da predsednik tunizijske vlade deluje, proti osvobodilnemu gibanju v Alžiriji. Rifat je obtožil predsednika Burgibo, sodelovanja pri ugrabitvi petih alžirskih vodij, ki so sedaj v zaporih v Franciji in da; jet Franciji dovolila izkoriščanje alžirskega petroleja,. Obtožujejo, ga tudi, da, ima zaprtih Vrsto alžirskih nacionalistov ter da je omogočil izgradnjo »imperialističnih Vojaških postojank« na svojem ozemlju.
Budimpešta. — Poi podatkih madžarskega; statističnega urada se je na Madžarskem V prvih devetih mesecih tega leta industrijska proizvodnja dvignila za 13 % v primerjavi z lanskim povprečjem. Na j večji porast so dosegli v proizvodnji premoga! in V strojni in kemični industriji.
Bruselj. — Tu bo 8. novembra podpisan sporazum o sodelovanju na nuklearnem področju med, Evroatotmom in ZDA. Kakor določa, ta sporazum,, bodo ZDA oskrbovale Evropo z jedrskim materialom. Poleg tega pa bodo, v prvih desetih letih s, 50 milijoni dolarjev finansirale skupne znanstvene raziskave.
Pariz. — Po izjavi francoskega ministra za, informacije Francija ne bo> priznala republike Gvineje tako, dolgo, dokler ne bodo francoske posesti v Afriki, ki so glasovale za novo ustavo, odločile svoje bodoče oblike povezave s Francijo. Tudi Velika Britanija zaenkrat še ni priznala ncVe republike Gvineje1.
New Delhi. — ZDA so podpisale z Indija sporazum o dobavi kmetijskih presežkov v Višini 238 milijonov dolarjev’. Amerika je do, sedaj prodala Indiji že za, več kot 664 milijonov dolarjev pšenice, koruze in drugih kmetijskih pridelkov.

p)mkn in. ptoel p/% nalili iuimJi, pmski zhm nas oabi!
Z oktobrom so se za, zaključek leta, v katerem slavimo zlati, jubilej cisrednjei kulturnoprosvetne organizacije koroških Slovencev — Slovenske prosvetne zveze, pričeli koncerti pevskih zborov včlanjenih društev po dlomačih tleh. Pevski zbori,, ki so' 15. junija, t. 1. peli v Celovcu na veličastni proslavi 50-letn,ice Slovenske prc-svetne zveze:, na, samostojnih in združe-nih nastopih pritegujejo poslušalce in ljubitelje- slovenske pesmi; v svoje Vrste pa. vabijo dekleta in fante z glasom in posluhom,, da sodelujejo in Vadijo za še večji razmah slovenskega zborovskega petja na Koroškem.
S temi koncerti širom naših treh dolin in Gur naši pevski zbori in njihovi zborovodje prvi med prosvetnimi delavci izpolnjujejo v »Ustanovni listini Drabosnia-kcvega priznanja« ob proslavi 50-Ietnice SPZ dano obvezo, da bomo ta dan »v nri-hcdnje še slavili z mnogim delom, v katerem naj bi vsak sam stopil na sled porednega kmeta — Andreia Schusteria Drabor.njaka, ki je sam kniige risal in druge že prav zgodaj k ljudski igri. vabil«.
Izpolnjevanje te obveze' pa nastopajoči zbori ne kažejo le s koncertiranjem, temveč predvsem s svojim številčnim co-množevaniem in pomlajevanjem,. Mešani in moški 'zbor n,a Radi šah sta čez, poletje narasla na več1 kot 30 pevcev, v BFčovsu od, poletja naprej vadi mlad moški zbor; pritok novih in mladih pevcev pa opažamo tudi pri zborih Slovenskih prosvetnih društev V Pliberku, Železni Kapli in v Št. Vidu v Podjuni. Po poletnem, odmoru se pripravljajo za koncerte zberi v Kotni,ari vasi, Št. liju. in v Logi Vasi. Na koncertu. ki bo v nedielio v' Ločah, bo pevske tovariše iz Podjune' prvič pozdravil domači pevski zbor, ki je pred kratkim pel v Kočevju. V tem prizadevanju naših zborov pa) tudi ne moremo mimo tihega in požrtvovalnega dela zborov SPD V Zva-beku in V Skoči,janu ter naporov fantov društva v Glinjah za ustanovitev novega pevskega zbora,.
To vztrajanje, poživljanie in pomlajevanje naših pevskih zborov pa naj ie istočasno vzpodbuda Vsem pevkam in pevcem — nekdanjim, in novim — na Bmci, v Maloščah, Št. Jakobu, Svečah, Št. Janžu in. v Borovljah ter v Škofičah Hodišah, Zitari Vasi in drugod, dia stopijo zno-
Novi člani SAZU
Slovenska akademija znanosti in umetnosti je pred nedavnim izvolila nove redne in dopisne člane, med katerim,; sta,1 tudi diva koroška rojaka: dr. Gorazd Kuše-j, profesor pravne fakultete na univerzi v Ljubljani, ter d.r. Fran Zwitter, profesor filozofske fakultete na ljubljanski univerzi.
va v zbor in tako služijo ohranitvi slovenske besede in slovenskega zborovskega petja po naših vaseh. Poleg njih nastopajoči zbori vabijo, da se v mogočen pevski zbor koroških Slovencev pridružijo tudi zbori v Rožeku, v Slovenjem Plajberku, Selah ter v Globasnici in Šmihelu.
Poziv »pevke in pevci po naših vaseh, pevski zbor vas vabi!« pa ob sedanjih koncertih velja predvsem naši mladini.
Mladina, v zboru in p pesmijo na ustih in v srcu stopi »na sled porednega kmeta« Drabosnjaka in prispevaj, da bo svet poleg lepot naše zemlje vsepovsod spoznal tudi lepote ruše pesmi in našega petja!
Po teh koncertih se bodci pezi mi naši pevski zbori pripravljali za velike nasto-
Včasih se mi zdi, da, je usoda mojega rodu podobna gamsom na plazu — pravi Karel Prušnik-Gašper v uvodni besedi svoje knjige »Gamsi na plazu«. S tem simbolično nakazuje nenehni boj naše narodnostne skupine za. obstoj, kajti »V domovini gamsov vedno drče- plazovi«, zato se gamsi držijo v gručah in to je tista, sila, s, kateroi premagujejo najhujše zime-, najhujše preizkušnje. Le tako se gamsov rod drži kljub plazovom — razen tistih posameznikov, ki preslišijo materin, žvižg in. se ločijo, od neugnanega, ponosnega, vsem viharjem, in plazovom kljubujočega tropa; samo tako pa, je vzdržal tudii naš slovenski, red kljub nasilju in krivicam in, zgubili so se le tisti, ki so zatajili klic srca, in poštenja, materine govorice in narodne zvestobe te-r se ločili od nepremagljivega, vsem nevarnostim, potujčenja kljubujočega naroda .. .
Tudi nam se včasih zazdi, da smo se pomotoma naselili na plazu. Ta drsi, je zapisal Rok Arih v’ Prušnikovo knjigo, zdaj. tako, da, ie komaj občutiti, nedavno tega pa je drse1 s, tako silo, da je lomil smreke, podiral domačije, vasi in mesta, z brezobzirno silo... In temu nevarnemu času je v glavnem posvečena tudi kniiga »Gamsi na plazu«, času, koi ie rod. gamsov, ki, je- kot trop- pohlevnih ovac, kadar se čuti Varnega, zaslutil nevarnost in, se je tudi naš rod z, Vso odgovornostjo zavedel usodnega trenutka, ko je šlo za odločitev; biti ali ne, biti.
Če bi kdo msilil, da, je knjiga, »Gamsi na plazu« zgolj avtobiografija,, bi delal krivico knjigi in njenemu avtorju, kadi v nizanju spominov in, zapiskov iz avtorjevega življenja še ni izčrpan njen glavni namen in, smoter1 njegovega dela. Nasprotno, z opisom konkretnega — v tem
pe in koncerte v prihodnji pomladi in poletju. To je najlepša priložnost, da pristopi v njihove vrste tudi mladina, ki rada poje-. Bližajoča zima nudi tudi dosti časai, da se oživijo in obnovijo- z mladimi silami zbori, ki so še pred, leti tako mogočno in ubrano peli.
V prihodnjem letu čaka naše pevce-vrsta, koncertov združenih zborov širom Koroške*, vabi jih Slovenija, vabi jih radio, čaka p-a jih tudi širni svet. predvsem pa čakajo na pevske zbere vsepovsod širom naše zemlje naši otroci, ki so vredni, da zanje gojimo in čimlep-še izoblikujemo raso- slovensko pesem, da jo bodo- lahko neokrnjeno prevzeli, ko bodo dorasli in na kuRurnoprosvetnem polju stopili v stopinje nas in naših prednikov.
(bi)
primeru pač svo-jega, lastnega in, zato tudi neposrednega s-odoživljanja' je skušal pisec osvetliti nekaj desetletij dela in borbe koroških Slovencev. Zato tudi ni le njegova lastna mladost in ni samo njegov domači kraj, ko pripoveduje- o skromnih slovenskih kmetijah oko-li Železne- Kaple-, kjer »ni bilo* de-narja za moderne kmetijske- strc-je, še manj za napeljava električnega toka, kajti po kape-lških hribih so gospodarili grof Thurn in njegovi lovci, družine slovenskih drvarjev in malih kmetov p-a so' bile razcapane in sestradane«; to je tragedija vseh naših gospodarsko zapostavljenih in socialno odvisnih ljudi, ki s-o jim zapovedovali tuji gospodarji. In
V knjigi „Gamsi na p!azu“ je Karel Prušnik-Gašper zapisal nekaj svojih spominov na zadnja desetletja življenja in borbe koroških Slovencev, zato je njegova knjiga doprinos k opisu zgodovine našega rodu. Knjiga, ki obsega 364 strani in je vezana v polusnje,. vsebuje tudi številne slike in dokumente iz narodnoosvobodilne borbe ter stane 45 šilingov. Dobite jo lahko v knjigarni “Naša knjiga“ v Celovcu.
tudii ni samci njegovo lastno- razočaranje-, ko piše: »Vsi sci imeli prireditve-, le- Slovenci ne. Že- dolgo vTsto let. Slovenske fante so vabili V nemška društva,. Mi sami pa smo sem ter tja, zažgali kres in. tedaj je kaplan povedal kako smešno. To je bila vsa naša .borba, za, narodni obstoj'«.
Mnogi so že takrat, še bolj številčne- in zavestno p-a pozneje z bridkostjo- spoznali, da takratno vodstvo s^vensfcei manjšine-(Nadaljevanje na 7. strani)
lo ugodeno, V »interesu, državne celote« pa se- je vsepovsod, in, Vedno utrjevalo-gospostvo Nemcev. Ves sistem vladanja je slonel končno na enostavnem triku Nemcev Avstrije, da so istovetili interese nemštva- z interesi državne celote, uspehe v državi pa kot zaslugo Nemcev. S tega gledišča-, in stališča soi presojali vsak pojav: Avtonomija Italijanov Trentina, ki naj bi odpravila popolno nadoblast Nemcev nad tem italijanskim ozemljem, in njegovim! prebivalci, bi po tem tolmačenju pomenila, samo začetek razkroj ai države-. Dovedla bi baje d.o prevladovanja iredentistov in do splošne zahteve Vse-h Italijanov poi ločitvi od Avstrije. Končno- pa. bi zahteva,!e- iste- pravice' in, pcdoibno samostojnost tudi drugi narodi in razkosanje države bi bilo na dnevnem redu...
Nadaljni ugovor proti samoupravi Italijanov s- strani Nemcev je bila gospodarska šibkost Trentina, ki bi onemogočala baje delovanje uprave-. Tako je pritožba TrentinceV zaradi gospodarskega izžemanja in zapostavljanja služila Nemcem kot argument proti zahtevi po njeni odpravi! Še Veič. Nemci so dokazovali, da se »pridno in zadovoljno trentinsko- ljudstvo« svoje gospodarske šibkosti in odvisnosti od Nemcev prav dobro zaveda in zato- »želi skupnosti«, zahteva po avtonomiji p-a jele ščuvanje peščice iredentistično usmerjenih političnih voditeljev! In dokaz za to: Italijanski delavci Trentina, kmečki
Kako dolgo bomo še čakali?
Sestavni del avstrijske Državne pogodbe z dne 15. maja 1955, ki je dne 30. junija 1955 tudi formalno- začela veljati, je člen 7, kateri vsebuje določila o zaščiti slovenske in hrvatske manjšine- v Avstriji in se glasi;
§ 1. Avstrijski državljani slovenske in hrvatske manjšine na Koroškem, Gradiščanskem in Štajerskem uživajo iste pravice pod enakimi pogoji, kakor vsi drugi avstrijski državljani, vključno pravico do svojih lastnih organizacij, zborovanj in tiska v svojem lastnem jeziku.
§ 2. Avstrijski državljani slovenske in hrvatske manjšine na Koroškem. Gradiščanskem in Štajerskem imajo pravico do osnovnega pouka v slovenskem ali hrvat-skem jeziku in do sorazmernega števila lastnh srednjih šol; v tej zvezi bodo šolski učni načrti pregledani in bo ustanovljen oddelek šolske nadzrone oblasti za slovenske in hrvatske šole.
§ 3. V upravnih in sodnih okrajih Koroške, Gradiščanske in Štajerske s slovenskim, hrvatskim ali mešanim prebivalstvom je slovenski ali hrvatski jezik dopuščen kot uradni jezik dodatno k nemškemu. V takih okrajih bodo označbe in napisi topografskega značaja prav tako v siovenščini ali hrvaščini kakor v nemščini.
§ 4. Avstrijski- drživljani slovenske in hrvatske manjšine na Koroškem, Gradiščanskem in Štajerskem so udeleženi v kulturnih, upravnih in sodnih ustanovah v teh pokrajinah pod enakimi pogoji kakor drugi avstrijski državljani.
§ 5. Dejavnost organizacij, ki merijo na to, da odvjamejo hrvatskemu ali slovenskemu prebivalstvu njegov značaj in pravice kot manjšine, se mora prepovedati.
Na; podlagi teh določil je bila do sedaj ustanovljena edino le Državna realna gimnazija za Slovence v Celovcu.
Vsa ostala določi’a so do- danes ostala neuresničena! Koroški Slovenci vprašujemo: Kakoi dolgo bomo še čakali?
MED NOVIMI KNJIGAMI
Razprave Slovenske akademije znanosti in umetnosti
Razred za filološke in. literarne, vedo Slovenske akademije znanosti in umetnosti je objavil nov zvezek Razprav, ki prinaša naslednje razprave-: Ce-lovški rokopis iz Rateč, podružnice beljaške prafare-pri Mariji na Zilji (Iva-n Grafenauer), Slovenske prireditve srednjeveške božične pesmi (Zmaga Kumer), Trubariana, (Mirko Rupel), Kopitarjevo prizadevanje za mesto na dunajski dvorni knjižnici in njegova pisma baronu Erbergu — prispevek k Kcoitarjevemu življenjepisu (Milena Uršič), Zoisovo- pismo baronu Erbergu IMile-na Uršič) in Jožef Košič, prekmurski pisatelj (Vilko- Novak).
s-inovi in hčerke-, »radi« hodijo na delo v severne nemške pokrajine in so zadovoljni »ker jim široki prostor Avstrije- nudi bogate možnosti zaslužka!« Ta, masovna selitev delavskih množic Trentina iz njenih ro-dnih krajev pot nemškem tolmačenju nikakor ne pomeni škode za Italijane-, ker »s,o bili državljani v Vsej državi, kjerkoli so- se naselili, popolnoma enakopravni«. Nasprotno, pc- nemškem mnenju je bilo »bogastvo in urejenost nemških krajev v primeri z; domačimi« za mnoge- italijanske delavcei pogosti »n,a,-r a v n i povod za željo po- vključitvi v nemštvo«! Tudi dejstvo-, d!a; so ti delavci služili tlako p-ri najslabših in najtežjih delih širom Vsei države, zveni v nemškem cpravdaniju razmer bolj kot nedolžna pohvala »da so Vzdržali italijanski delavci še na položajih, na, katerih Nemec ni Več vzdržal in se- je- umaknil.«130) Nič manj nedolžno- ne- zveni zagovarjanje- cilje-v in delovanja zloglasnih nemških »obrambnih društev«, katerih nasilne metode ponemčevanja z zvijača pridobivanja mladine, s pomočjo gospodarskega pritiska in zlorabe socialne odvisnosti, je na ozemlju italijanskega Trentina, posebna ostra žigosal in obsojal tridentinski nadškof dr. Coeleistin Endrici.
(Nadaljevanje sledi)
130) Pripomba; Primerja Hans Kramer, na navedenem mestu, str. 140!
Dr. NIIRT ZWITTER	88
Južna Tirolska —manjšinski problem Nemcev
(Ob desetletnici italijansko-avstrijskega sporazuma v Parizu)
Ta usmrtitev priljubljenega- Voditelja, ki je bil izredno vnet in razgledan borec za nacionalne in socialne pravice svojega zapostavljenega in. tlačenega ljudstva, znamenit, znanstvenik in duhovit časnikar, je- še danes vsemu italijanskemu narodu simbol in, opomin zatiranja rc-jakov po nemških šovinistih v Stari Avstriji. Niti italijanski fašizem se ni omadeževal s sodnijsko usmrtitvijo južno-tirolskega Nemca.
Zanimiva je osvetlitev ugeverev in izgovorov Nemcev Stare Avstrije proti zahtevam Italijanov Trentina v !uči sedanjih zahtev nemških Južnih Tirolcev ter zadržanja, današnje- Italije do teh zahtev. Ne gre- tolike- za! moralno sodbo- in primerjave-, marVeič za vrednotenje- nekdanjega in sedanjega političnega- zadržanja in postavljanja istih narodnosti, kar mnogo olajša, stvarno in nepristransko oceno resničnih problemov in, njihove- rešitve. Za koroško Slovence, ki še danes živijo v pogojih iste- državne ureditve- in v zelo podobnih političnih razmerah p-a, so paralele- tako na: dlani, da niti niso potrebne posebne! pripombe, ker so vsakomur jasne in razumljive.
Tako je nudila na primer že- tedaj veljavna delitev ustavnih in upravnih p-ri-
stcimosti V Avstriji med; občinami, deželami in državo stalno možnost izgovarjanja Nemcev nasproti zahtevam ostalih narodnosti. po izvajanju enakopravnosti. Sistem je bil encstaVe-n: Kjer so bile občine v rokah nenemških narodnosti, kakor v Trentinu, je posegala vmes V korist Nemcev večinska nemška deželna oblast, kjer je manjkala, tudi V deželi nemška večina (kakor na, primer v Kranjski), je skrbela z,a interese gospodujočih Nemcev centralna, državna oblast na Dunaju. V največ primerih pa jei okmjeva,-nje pravic bila sploh naloga, raznih napol državnih udruženj, javnih ustanov in raznih zbornic, ki so pod plaščem, svoje- avtonomnosti lažje izigravale formalno v' ustavi zajamčeno enakopravnost. Državna up-rava se je potem,, po presoji posameznega slučaja, postavila na stališča politične oportuno-sti: Ali je: izjavila, da nima možnosti vmešavanja v »samostojni« delokrog teh ustanov, ali pa je igrala, »pravičnega« razsodnika in. s tem navidezno dokazovala svojo- strogo zakonitost in ustavnost. Sploh so si Nemci, ne da, b; bili kakorkoli za to ustavno p-cklicani, svojili vlogo razsodnika med »sprtimi« narodnostmi dlržave-. Razsodbe- pa, so- iz-gledale- tako- da nobeni zahtevi ni bi-
Nekaj misli o knjigi Karla Prusnika — Gašperja
„Gamsi na p 1 a z u “

S pevskega koncerta na Radišah:
S pesmijo delimo ljubezen, pogum iu voljo do življenja
Še govorijo v okolici Šmihela o uspelem pevskem koncertu, s katerim so predzadnjo nedeljo postregli združeni moški zbori iz Podjune, in že lahko zabeležimo noV koncert, ki sta ga na Radišah pripravila moški in mešani pevski zbor tamkajšnjega] Slovenskega prosvetnega društva.
Kdor je zadnjo nedeljo poslušal koncert V društveni dvorani na Radišah, ta je ob toplini petja in sliki pevk in pevcev pozabil1, da je zunaj; zimsko mrzel dan in da iz naših gora že sili sneg V dolino. Ubrani glasovi pevk in pevcev, pester izbor skladateljev in njihovih pesmi, ki sta jih zbora povezala V simbolični šopek slovenske pesmi, brhka dekleta v rožanski narodni noši in postavni fantje s sinjem modrimi srajcami, in rdečimi kravatami —• Vsi pevci s slovenskim nageljnom in rožmarinom — so se pred zbranimi poslušalci od blizu in daleč zlili V krasno harmonijo*, ki je s svojo' toplino kmalu povezala pevce in poslušalce v nerazdruž-ljivo celoto. Vsakogar, ki pozna in ljubi radiške pevke in pevce, pa je najbolj navdušil močno povečani in pomlajeni pevski zbor, ki šteje že nad 30 pevk in pevcev. Za Radiše, ki z vsemi svojimi s obsedni mi vasmi štejejo le nekaj nad 500 prebivalcev, je to znamenje izredne ljubezni do slovenske pesmi in petja, za zborovodjo in hkrati predsednika društva Ši-meja W r u 1 i c h a pa je to zaslužena bogata žetev, saj s svojo vztrajnostjo1, požrtvovalnostjo in zboroVodsko sposobnostjo nenehno seje V srca starih in mladih Radišanov plemenito' seme.
V napolnjeni dvorani je koncert pričel moški zbor z V srca Vseh Vraslimi pesmimi »Domovini«, »Ob večerni uri« in »V hribih se dela dan«, nakar so; se zboru še pridružile pevke V svojih slikovitih narodnih nošah. Ko je v imenu društva vse navzoče pozdravil Janko Tolmajer, so se po dvorani pričele prelivati mehko pete melodije naših narodnih in umetnih pesmi, ki jih imajo pevci najrajši. Da, so bile tudi navzočim te pesmi pri srcu, je pokazal naraščajoči aplavz, ki je našel svoj
V	Velikovcu soi' zgradili novo glavno' šolo za fante in dekleta, o kateri ugotavljajo, d,a je nova zgradba ena najmodernejših in najlepših šol na Koroškem. Po načrtu celovškega arhitekta Rohnerja izvedena gradbena dela so trajala štiri in pol leta ter so znašali skupni gradbeni stroški, vključno notranje opreme, 10,6 milijona šilingov. Koroška deželna vlada in deželni zbor stal s svojimi prispevki omogočila gradnjo, po svoji možnosti pa je k dogo-tovitvi prispevala tudi Velikovška občina. Za to gotovo reprezentativno vsoto je bilo mogoče šolo opremiti z vsem sodobnim komfortom ter času ustrezajočimi modernimi, udobnimi, svetlimi in zračnimi učnimi prostori ter vsemi potrebnimi pripomočki.
V	novi šoli se pouk pravzaprav že izvaja, uradno pa so jo izročili svojemu namenu preteklo nedeljo. Ob navzočnosti deželnega glavarja in drugih zastopnikov deželne Vlade, številnih predstavnikov javnega življenja dežele in velikovške občine ter seve šolske mladine z učiteljstvom. in številnega prebivalstva, je zvezni prezident dr. Scharf izročil šolo svojemu namenu. V svojem nagovoru je med drugim dejal, da soi minili časi, ko je za, otroke delavcev in kmetov Veljalo, da jim zadostuje le nekoliko znanja v branju, pisanju in računanju, kar si lahko osvojijo' V skromnih in zatohlih šolskih sobah. Današnji razvoj, tehnike in kompliciranega gospodarstva zahteva od slehernega več znanja, zato so potrebne ustrezne šole s prijetnimi prostoTi, kjer učenje, ne bo muka temVeč Veselje in bo šola postala učencem nekako drugi dom,. Ob otvoritveni slavnosti so spregovorili tudi veli-kovški župan Hosp, deželni glavar We-denig in deželni poslanec, ravnatelj glavne šole Wit. Vsi so naglasili svoje veselje in zadovoljstvo nad doseženim uspehom.
Brez dVoma je novai centralna glavna šola V okraju spodnjega kraja dežele zelo pomembna in koristna pridobitev. Šola je ustanova, ki naj pripravlja mladino,
višek ob zaključnih pesmih »Molitev«, »Rož, Podjuna;, Žila« in »V gorenjsko, oziram se skalnato stran«.
V odmoru je med lepo podanimi recitacijami spregovoril tudi zastopnik Slovenske prosvetne zveze. Ko je čestital zborovodju in pevskima zboroma k uspešnemu koncertu in njihovemu napredku, je goi-
voril o naši pesmi, ki nas spremlja od zibelke naprej preko Vseh veselih in težkih dni življenja, ki nam daje zdravja v bo-lečinah, ki nas drami in bodri ter nas vo-di in druži preko vseh nesoglasij. 2e več kot 70 let se zbiramo koroški Slovenci po dvoranah na Gurah, v Rožu ter V Podjuni in Zilji, da vživamo lepoto v melodijo povezane materine besede in ubranost zborovskega petja, Naše pesmi smo se oklepali tudi v časih obupa in upanja ter borbe za življenje na, svoji zemlji. Naša pesem je prav na koroških tleh V zadnjih letih postala posrednik za razumevanje in mirno sožitje med narodoma, ki, tu prebivata. Upali smo, da se pri nas s pomočjo naše pesmi pričenja izpolnjevati izročilo Velikega Prešerna, ki ga je dal svei-tu v svoji »Zdravici«, pa so pred kratkim iz svoje potuhnjenosti vstali ljudje in zli duhovi iz polpretekle dobe, ki hočejo zrušiti, kar smo v dobri volji z narodom so-
da lažje zmaguje življenjske naloge in se v poznejšem življenju boljše uveljavlja v poklicni borbi, obenem pa naj jo Vzgaja za koristne in plemenite člane človeške družbe. V svojih izvajanjih so govorniki podčrtali pomen vzgoje mladine v dobre državljane, pogrešali pa smo, da bi poklicane osebnosti opozorile na nesporno dejstvo, da stoji nova šola v kraju, kjer je pokrajina domovina obeh narodov V deželi, kjer pa se slovenskemu ljudstvu zadnje čase prav v šoli okmjujejo najosnovnejše pravice in pridobitve glede pouka materinščine. Z ukinitvijo pouka materinščine se na široko odpirajo vrata Odtujei-Vanju lastnemu ljudstvu ter ponemčevanju slovenske mladine. Niso govorili o perečem Vprašanju jezikovnega pouka, ki zadnje tedne razburja prebivalstvo na jezikovno mešanem ozemlju, čeprav je tudi velikovška glavna šola na tem ozemlju.
Kdor pride V Velikovec kadar koli, po-
Pred nedavnim je V Rogaški Slatini koroški rojak profesor Jože Grašer praznoval sedemdesetletnico svojega življenja. Ob tej priložnosti je bil deležen mnogih čestitk prijateljev ter poklicnih tovarišev, predvsem pa prisrčnih voščil šolske mladine, ki ji še z mladostnim poletom, pol-sveča svoje izredne pedagoške sposobnosti.
Slavljenec je bil rojen kot sin kmečke delavke in delavca v Št. Markšu pri Do-brli Vasi. Poi osnovni šoli v Dobrli vasi in Velikovcu je absolviral srednjo šolo V Celovcu. Kot zaveden Slovenec je moral že V dijaških letih preslišati marsikakšno pikro psovko kot »vindišar« in, »gšerter« ter je že v zgodnji mladosti občutil zaničevanje in zapostavljanje slovenskega ljudstva na Koroškem po gospodarsko in socialno močnejši nemški gospodi. Kljub odlični strokovni izobraz-
sedom pričeli skupno graditi. Ti zli duhot-, vi hočejo1 ponovno zadati slovenski besedi na Koroškem smrtni udarec. Prav Z našo pesmijo pa jim tudi to pot odgovarjamo, da; si tega, kar je sveto Vsakomur, ne damo1 iztrgati iz svojih src. Na Koroškem nočemo več zatiranih in zatiralcev, nočemo tlačenih in tlačiteljev. Na vso
gonjo proti nam tem duhovom odgoVarjar mo z Aškercem, da Vstajamo.
»Če še tako hrumite, če še tako kričite!
Pokaj tako jezite se?
Nas morda res bojite se? — Napredek in prosveta;, to; naša bo osveta!«
V skrajno preprosti in skromni dvorani — V nekdanjem farovškem, hlevu — je na Radišah utripalo plemenito slovensko srce ter s pesmijo delilo' neusahljiv tok ljubezni, poguma in volje do življenja, ki se preliva iz srca v srce Vsakogar, ki je dobre volje in poštenih misli. Ta duh zasluži tudi dostojne hiše in bi bilo zelo na mestu, če bi se pristojni organi, V deželi spomnili tega s primernim prispevkom za postavitev take hiše, kar bi bilo bolj umestno od finansiranja baklad in drugih razdvajajočih demonstracij ob priložnosti 10. oktobra.
sebno pa V sredah, ko je tržni dan, ali na Veliki sejem o Miklavževem, bo lahko slišal na trgu in V mestu vsevprek domačo govorico ljudi, ki trgujejo V Velikovcu in donašajoi mestu denar, od katerega mesto V veliki meri živi in se, razvija. Znano je, da so po šolskem odloku deželnega glavarja tudi v Velikovcu storili narodni nestrpneži vse in izkoriščali vpliv močnejšega;, da so starši odjavljali otroke od pouka slovenščine, od pouka materinščina. Kakor se sliši, so bile na žalost pri tej akciji udeležene tudi učne molči. Značilno je tudli, da so na glavni šoli poučevali slovenščino le eno uro na teden, dočim angleščino poučujejo štiri ure.
Zvestoba svojemu lastnemu narodu je moralna vrlina in zadeva značaja in upra,-vičena je zahteva, da šole Vzgajajo mladino v spoštovanju do lastnega naroda. Le značajni ljudje morejo biti pošteni in zvesti državljani ter dobri deželani.
bi iz risanja, kaligrafije in matematike so ga zaposlovali le kot sup,lenta, ki je nadomeščal obolele in odsotne učitelje. Služboval je v Libučah, na Rudi, v Žva-beku, na Suhi, Malem Št. Vidu, Stari vasi ob Rebrci, V Apačah, Škocijanu in V Tunelu pri Pliberku. Bil je silno delaven ter je napravil: tudi izpit iz kartografije in geoplastikei. Med drugim je izdelal reliefa Grossglocknerja in Karavank, ki jih hrani celovški alpinski muzej, za šole pa. je risal velike stenske slike in s tem razveseljeval koroško slovensko mladino.
Po prvi svetovni vojni za, profesorja Grašerja ni bilo več obstanka V ožji domovini. Posvetil se je v Jugoslaviji šolanju in vzgoji mladine ter deluje kot umetnik in sposoben prosvetni delavec pri mnogih naprednih kulturnih organizacijah. Med' hitlerijansko okupacijo je bil pregnan, nacisti pa so mu ubili tudi mla-
Našim naročnikom
Današnji nakladi smo priložili poštne položnice, kakor to običajno storimo vsako četrtletje. S tem omogočamo naročnikom, da lahko nakazujejo naročnino v krajših časovnih razdobjih, kar nobenega ne obremenjuje.
Položnice smo priložili za vse naročnike. Tisti naročniki, ki imajo naročnino V redu plačano, naj joi shranijo za pozneje, ali pa stopijo z njo k sosedu ali znancu, priporočijo Slovenski Vestnik, ki je glasl-nik naših skupnih prizadevanj ter obveščevalec o domačih in svetovnih dogodkih, in pridobijo novega naročnika.
Tragična smrt Rada Felaherja
Družino Rada Felaherja in ostale sorodnike ter svojce je pred nedavnim pretresla žalostna in bridka nesreča. Rado Fe-laher, ki je rojen pred 55 leti v Melvičah
V	Ziljski dolini in izhaja iz znane družine Felaherjev, se je smrtno ponesrečil. Njegov oče je bil mnogo let slovenski župan
V	občini Brdo, njegovega brata dr. Julija Felaherja pa poznajo koroški Slovenci v vseh krajih.
Mladega Radia so hoteli po osnovni šoli spraviti na učiteljišče v Celovcu, toda ga kot sina narodno-zavedne družine niso sprejeli. Naito se je odločil za trgovsko šolo tar jol obiskoval V Ljubljani in Celju. Poi absolvirani trgovski šoli je bil Rado Felahet V službi pri raznih podjetjih, nato pa se jei osamosvojil in pričel samostojno pečarsko obrt, s, katero je obratoval na Ježici pri Ljubljani. Ustanovil si je dru-
Opozarjamo,
da je v tej številki priložena položnica
uprava
žino, iz katere sta se mu rodila, sin in hčerka. Iz marljivega in plOdonosnega dela ga je nenadoma iztrgala smrt. Ko se je minuli teden ponoči vozil čez železniški prelaz, je bila prVa zapornica odprta, druga pa zaprta. Nesreča je hotela, da jel z motorjem, čeprav se je Vozil zmerno, zadel v drugo zapornico, pri čemer ga je vrglo, preko* nje. Obležal; je na, mestu mrtev, padel je na tilnik, kar mu je nenadoma pretrgalo nit življenja. Razumljivo je, kako je žalostna vest vse sVojce hudo prizadela.
Mimogrede omenimo, dla je bil pokojni Rado štirinajst dni predi nesrečo vesel in razigran na sVatovščini svoje hčerke Zinke, ki je poročila živinozdraVnika dr. Marka Dumpelnika, doma iz Štebna, pri Globasnici. Nihče ni slutil, da bo moral tako kmalu in tragično iz srede svojih dragih.
Pogreb je bil v četrtek minulega, tedna na Žalah pri Ljubljani. Številna množica žalujočih gostov je spremila blagega pokojnika na njegovi zadnji poti in prisostvovala pogrebnim svečanostim. Cma zemlja je zagrnila telesne ostanke Rada Felaherja, v srca svojcev pa je kanila grenka kaplja bridke žalosti. Naj jim bo v tolažba nedeljeno sožalje vseh, ki poznajo družino Felaherjev.
do ženo, in očeta. Kot sedemdesetletnik še vedno uči ter se lahko VOseli velike naklonjenosti mladine. Profesor Grašer goji vse življenje topla čustva za koroške Slovence. Naročen je na Slovenski vestnik in v njem s tegobo v srcu zasleduje žalostni in krivični razvoj slovenske-' ga. vprašanja na Koroškem. Čelo pa, se mu zjasni, kadar prebere kakšno vzpodbudno in lepo stvar o dogajanju med koroškimi SloVenci.
Čestitkam se pridružujemo tudi mi!
momaErn
Petek, 24. oktober: Rafael Sobota, 25. oktober: Krispin Nedelja, 26. oktober: Evarist Ponedeljek, 27. oktober: Frumencij Torek, 28. oktober: Simon Sreda, 29. oktober: Narcis Četrtek, 30. oktober: Doroteja
V Velikovcu so odprli uovo glavno šolo
---------------------—
* v
/
Koroški rojak prof. Jože Grašer — 70-letnik
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA NAZNANJA
Pevska koncerta
v nedeljo, dne 26. oktobra 1958:
V LOČAH v dvorani gostilne pri Pušniku ob ‘/a 3. uri piopoldtne in VLOGI VASI v dvorani gostilne pri Marici ob 7. uri zvečer.
Koncertirajo' združeni moški zbori SPD »Edinost« v Pliberku, SPD »Zarja« V Železni Kapli in SPD »Danica« v Št. Vidu V Podjuni pod vodstvom pevovodje Zdravka Hartmana.
Spet bomo lahko deležni lepega umetniškega užitka, saj ljubima našo slovensko pesem, ki je naš rod Vedno spremljala v vseh lepih in hudih časih.
Srčno Vabimo k številni udeležbi!
Atomsko letalo še ne bo kmalu vzletelo
Že nekaj let sem slišimo in beremo o novicah, da bo vsak čas vzletelo atomsko letalo in zapnhala lokomotiva na jedrski pogon. Če imajo Rusi svoj ledolomilec in Američani svoje atomske podmornice, za-kaji le ne bi doživeli še atomskih letal, lokomotiv, avtomobilov itd. A. Lombard, glavni inženir v znani tovarni angleških motorjev Rolls-Rayce, je pred kratkim že čisto določeno izjavil: »Jutri bomo doživeli vzlet atomskega letala.« Ta »jutri« pa je precej nedoločen pojem.
Prisluhnimo še pogovoru med dvema. Vodilnima osebnostima ZDA. »Gospod predsednik, pravkar sem se vrnil iz SZ. Rusi sO odločeni, da' pripravijo atomsko letalo v enem letu. Prosim vas, da privolite V ameriški načrt atomskega letala Fly early (leti zgodaj).«
»Gospod senator, nasprotujem gradnji atomskega letala zaradi golega ugleda, To bi nam Vzelo mnogo dragocenega mate-
V	dblini Ararata na jugozahodu Sovjetske zveze končujejo sovjetski znanstven niki Baum, Aparazi, Garf in Kirpičev sončno električno centralo. Načrte za to centralo so objavili na zadnjem kongresu za izkoriščanje sončne energije V Feniksu (ZDA) leta 1955.
Sovjetska električna centrala bo proizvedla velike količine električne energije samo s. pomočjo, sončne toplote. Stolp., visok 40 metrov, boi obkrožen s tračnicami, na katerih bodo V raznih nivojih, kot v kakem amfiteatru, Velika ogledala. Ogledala se bodo. s pomočjo 23 posebnih ročnih mehanizmov pomikala tako, da bodo vedno obrnjena! proti soncu pod najbolj ugodnim kotom. Instalacija boi imela 1293 ogledal, dolgih pet in širokih tri metre, ki se bodo lahko obračala okoli sVoje osi. Posebne fotocelice, ki pod sončnim vplivom neposredno proizvajajo elektriko, bodo upravljali s premikanjem ogledal okoli njihovih osi.
Vsako od teh 1293 ogledal bo koncentriralo sončne žarke in jih pošiljalo točno proti vrhu stolpa, kjer bo ogromen kotel, v kateremi bo cirkulirala Voda. Zahvaljujoč temperaturi 1500 stopinj, ki jol bodo! dosegli sončni žarki, bodo' v kotlu dobili 11 do 13 ton vrele Vode na uro. Voda bo pod pritiskom 30 atmosfer in bo imela 400 stopinj toplote. Centrala bo proizvedla 20.000 ton Vodne pare. na leto. Električna energija se bo s pomočjo Vodne pare proizvajala V turboaltematorjih s 1200 kilovati.
V	drugem delu Evrope, v Franciji, bodo prihodnji mesec postavili temeljni kamen največji sončni peči na svetu. Njen na moč boi 1000 kilovatov, njene instaia-
riala ter moči in nas odVmiloi od nujnejših potreb.«
Uganili ste najbrž, da je bil tol predsednik Eis,emhower, prvi pa je bil’ senator Melvin. Vojaški krogi seveda nikakor niso bili zadovoljni z razlogi pameti in treznega razuma. Na glas so godrnjali, češ da je predšedhik že ostarel, da si nič Več ne upa in da jih bodo tako’ spet Rusi prehiteli, kot so jih S »sputnikom«.
V resnici pa gradnja atomskega letala nikakor ni tako preprosta, kot bi se zdelo nepoučenimi nestrpnežem. Na zadnji konferenci atomskih strokovnjakov na Dunaju so' se celo že slišali odkriti glasovi, da široka uporaba atomske energije nikakor še ni tako blizu, kot bi se nekaterim zdelo; »Atomska doba ni za prvim ovinkom«.
Videti je, da se nei mudi z gradnjo atomskega letala niti ruskim strokovnjakom V Taškentu, ne angleškim V Harwellu, ne ameriškim v Oak Ridgeu, niti francoskim
cije, ki bodlo pokrivale 17 hektarov, pa bodo veljale 600 milijonov frankov. Veliko okroglo ogledalo peči bo sestavljeno iz 7000 ogledal, ki bodo imela, v premeru skupno. 54 metrov. Sončne žarke bo upravljalo glavno ogledalo z 62 drugimi ogledali, ki bodo imela po 45 kvadratnih metrov. Tako boi nastala temperatura 3500 stopinj, ki bo omogočila, da bodo v Mont Lunsy stopili dnevnoi 500 kilogramov rude.
•	»Bell Telephone Sistem« je največje podjetje na svetu. Njegova letna bilanca je znašala lani 14.479,641.983 doL! Podjetje nadzoruje delovanje 47 milijonov telefonskih aparatov, ki imajo vsega skupaj 297 milijonov 145.000 kilometrov telefonske napeljave. (S temi žicami bi lahko skoraj osemkrat obdali. Zemljo.).
•	Največja tovarna na svetu je General Motors! Corporation v Detroitu (ZDA). Lani je ta tovarna prodala za 12.443 milijoi-nov dolarjev avtomobilov in električnih naprav.
•	Največja zavarovalnica na svetu je
Metropolitan Life Company v New Yorku. Njena, bilanca za 1957. letoi je znašala
13.935.630.000	dolarjev.
•	Največja zavarovalnina, ki so jo' kdajkoli izplačali zaradi poškodbe, je znašala
420.000	dolarjev! To zavarovalnino je 1951. leta prejel dr. Hugh G. Hamilton iz Londona, ki je pri neki nesreči izgubil nogo.. Odškodnino mu je izplačal angleški Lloyd.
•Največja ladijska družba na svetu je Peninsular — Oriental Company, ki sta,
V Saclayu. In zakaj neki naj’ bi se jim mudilo!?
O, pač vojaški krogi dobro vedo, da bi atomsko letalo lahko krožilo po svetu več dni, ne da bi mu bilo treba pristati. Ušlo bi lahko kontroli radarskih postaj, ker bi se dvignilo tako visoko, da ga ne bi dosegli njihovi 3-centimetrski valovi, neposredno! pred napadom pa bi se spustilo, v nizek let, kjer bi bilo zopet vamoi pred valovi, ki Se širijo' lahko le naravnost. To bi bil zares višek moderne tehnike: združiti aeronavtiko, in atomistiko, to je vpreči1 v Voz dva zmaja. Treba bi bilo le še najti posadko, ki bi vzdržala temu primeren živčni napor.
Da, Vse to bi moraloi biti že davno nared, če ne bi bilo na poti toliko tehničnih težav. Običajna atomska peč tehta več sto ton. Za letalstvo je torej ta izvedba popolnoma nemogoča. Treba jet torej izbrati baterijo - s čistimi izotopi ali pa se zateči k plutoniju namesto urana 235. Taka baterija ne bi bila Velika niti en meter, vendar bi dovoljevala, letalu, da drvi z brano dVeh Machov in pol v višini
18.000	metrov.
Vendar bo treba še prej rešiti nekaj »malenkosti«. In Vse te tehnične ovire so zaenkrat še V fazi študija in v predalih inženirjev. S tem pa nikakor še ni rečemo, da ne bi v nekem času vendar prišlo do izvedbe atomskega letala, sa.j bodo Vojaški krogi na Zahodu in na Vzhodu s pritiskom in denarjem pospeševali izvedbo teh načrtov.
jo. 1837. lesta ustanovila Andersen in Wil-cox. Družba obsega sedaj 15 Velikih ladijskih podjetij, 4 ladjedelnice, 6 letalskih linij itd. Vsega skupaj nadžoruje ta družba nad 2,192.000 bruto, registrskih ton ladijskega prostora.
•	Od vseh letalskih družb na svetu je
1957. leta prepeljala največ potnikov »American Airlines«: skoraj 8 milijonov! Največ kilometrov pa so. preletela letala družbe »Air France«: 277.740 brez povratnih linij! Pri tem soi prepeljala, 1,837.272 potnikov.
•	Največje gradbeniško podjetje na svetu je »Hailifax V Yorkshiru (Anglija). To podjetje, ki so ga osnovali 1853. leta, ima danes. 1316 administrativnih uslužbencev in 132 uradov po vsej Angliji.
•	Trgovinsko podjetje, ki ima mrežo malih trgovin na svetu, je »J. C. Penney« iz Wyominga (ZDA). To podjetje, ki je bilo ustanovljeno 1902. leta, ima sedaj sVoje poslovalnice v 1666 ameriških mestih!
40.000 starčkov pripoveduje
V čem je skrivnost dolgega življenja? To vprašanje, vznemirja, že dalj časa sovjetske1 znanstvenike, ki zbirajo podatke o 40 tisoč starčkih obeh spolov s Kavkaza. Posebno, pa jih zanimajo stoletniki iz pokrajine ob Črnem morju.
Kljub bogati zbirki podatkov in številnim izjavam pa bodo težko rešili uganko. Vsak Metuzalem jim poVe sVoj lasten in seveda drugačen' »recept« od ostalih. Ta prisega na dnevno, uživanje česna; in čebule, drugi zopet na mleko. Tretji se sklicuje na sVež zrak, četrti je Vegetarijanec. Kolikor pradedov, toliko receptov za visoko starost.
Nekaj pa je le resi. Redko kdo med njimi je posebno, vdan alkoholu, tobaku in ženskam. Vsi so Več ali manj počenjali neumnosti, pili so, kadili, igrali karte, toda zdravnika so potrebovali zelo poredko, ali pa sploh nikoli.
Poldrugo, stoletje je na svetu 152-letni Kikei Dašikirba, ki je bil samo. enkrat v življenju »bolan«. Ko je bil V mladih letih nekoč pijan kot čep; je nesrečno padel in imel nekaj dni trd vrat. Toda še danes pije vino in kadi, že od desetega leta starosti tobak, ki ga sam prideluje. Tudi jaha še Vedho po planinah kot V mlaL dih letih. Nekoč je bil znan po spretnosti, da’ je V divjem galopu pobral s, tal srebrnik. Njegove tri žene so mu rodile 26 otrok. Števila svojih sorodnikov pa ne ve, po njegovem mnenju bi jih moralo biti brez števila.
Da, življenje je dragoceno; Menda bo. že res., da je mogoče najti preko sto let stare ljudi le na deželi, daleč od civilizacije in v naravnem okolju, kot je pred dvema letoma povedal 167-letni hribovski! kmet V Kolumbiji Javier Pereira. Metuzalemi ne poznajo Velikomestnega vrveža,, mene-žeTskih bolezni in nevrologov. Še nikoli niso slišali o množični psihologiji in najbrž so zato postali tako stari. Nihče jih ni strašil z alkoholom in tobakom in najbrž tudi ne s posledicami zaradi, uživanja..
Tudi kite markirajo
Po drugi svetovni vojni so Norvežani začeli z markiranjem kitov v Antarktiki, da bi dobili približna sliko njihovega premikanja in razporeditve. V ta namen so uporabljali numerirane markice, ki so jih izstrelili iz posebnega topa za harpunira-nje tako, da so se te ustavile v kitovem podkožnem maščobnem sloju ali pod njim. Pred vojno je bilo tako markiranih okoli
5.000	kitov, Vendar se jih vsako leto ujame le majhen del. V letu 1953 so n. pr. ulovili 10 markiranih primerkov.
Sedaj so Norvežani spet opremili ladjo »Enem«, s katero opravljajo s pomočjo holadskega učenjaka R. H. Claekea markiranja,. Pomaga jim tudi Narodni oceanoi-grafski inštitut.
Nove sončne centrale
O podjetjih po svetu
; .		■	
r	Kje sle,	1
	Eamuievi?	
4	Anton Ingolič	p!
		
Nisem si mogel misliti, da bi stari, nad-ložni pastir kdaj vihtel kramp globoko pod zemljo.
»Bil, bil,« je pritrdil Brdnik. »To je bilo tedaj, ko sem bil še mlad in sem si mislil, da, je drugod bolje kot v hlevu in na njivi. Pa ni. V jami je, kot da si v grobu, samo čakaš, kdaj te bo zasulo in boš odšel na oni svet v umazani obleki, poten, sajast, črn. Marko, to ni za človeka, to ...«
Medtem, ko je Brdnik modroval, se je meni pokazal jutranji prizor z doma: oče je spal, mati, Štefka in jaz pfa smo. odšli k maši. Ko smo se vrnili iz Podloga, je mati V kuhinji pripravljala kosilo!, midva s Štefko pa sVa sedla k, očetu na klop , pred kočo. Prosil sem ga, naj poVe, kako je v jami. »Seveda, ni,« je pripovedoval nekoliko posmehljivo, »kakor bi V Pod meni ko vem gozdu nabiral gobe, tudi hi, kakor bi obračal na Plevnikovem travniku seno ali doma cepil drva. Strahopetec ne smeš biti, V podpornikih neprestano poka in izza opaža se usipava pesek in zemlja, ampak zaradi, tega ne boš vrgel puške v
koruzo. Štefka bi jo. že popihala, ti, Marko, pa bi menda ostal. Ali bi?«
»Seveda bi,« sem pritrdil goreče.
»Bi šel z menoj v jamo?«
Nepotrebno* vprašanje!
»Vzel te bom s, seboj, ko se privadim in se spoznam z ljudmi.«
Tisto kolo se bo torej zavrtalo in me zaneslo navzdol, z očetom bova hodila po rovih, imela Vsak svojo svetilko in potem naju bo kolo spet potegnilo na svetlo; Nobeden od dečkov, kar jih poznam, še ni bil v rudniku, jaz bom prvi!
Lep, prelep dopoldan.
Po obedu, ko je pomila, posodo in pospravila kuhinjo, je mati prišla; pred kočo in vprašala: »Bomo šli?«
Oče je začudeno vprašal: »Kam?« A še preden bi mati mogla odgovoriti, je z njegovega obraza zginil smehljaj in dejal je s svojim naVadhimi, malce zadirčnim glasom: »Jaz ne bom šel. Legel bom; in si odpočil.«
»Še zjutraj si obljubil, da boš šel. Tega in onega bi, dobila, z Markom, ne bova mogla mnogo prinesti.«
»Ničesar Več ne potrebujemo z Motnika!«
»Bog, če namai hočejo kaj dlati!«
»Rekel sem, dla sem truden, počival bom.«
Se bosta spet sprla? In nazadnje ne bomo šli nikamor.
»Dobro, pa bova šla sama z Markom,«
je odločila • mati. »Tudi Štefka naj boi doma. Če naju v mraku še ne bo, dajta očetu večerjo! Pridi, Marko!«
Štefka je seveda hotela z nama, a mati je dejala, da ne bo poslušala domov grede njenega jadikovanja, češ da ne more hoditi. Brž sem uganil, čemu ni marala mati Vzeti Štefke s seboj: ne samo zaradi njenega sitnarjenja, marveč predvsem, da ji bo zvečer povedala, ali je bil oče doma ali ne.
Tako sVa odšla sama z materjo in hoja v planino se je spremenila v razmišljanje, predvsem za mater; mene je to in ono, kar sem videl in srečal med potjo; odvračalo od misli, ki so me zadnji čas preganjale...
»Vsi bi bili prišli, pa si jel oče na lepem premislil,« sem rekel zamišljeno in zVedano pogledal v drobne, a živahne Brdnikove oči.
»Včasih je rad prihajal, o, zelo rad,« je zamrmral starec.
»Zakaj pa zdaj ne Več?« sem vprašal naglo.
»Premlad sii še, da bi ti razlagal te reči, premlad, dlečko.«
»Nisem premlad,« sem silil v starca, »marsikaj že Vem.«
»Kaj pa Veš?« se je zavzel Brdnik.
»Vem za Molanko...« sem zinil, čeprav pravzaprav nisem vedel ničesar.
»Kdo ti je povedal?«
»Če vem to; mi lahko poveste še tisto, česar ne vem.«
»Bister dečko si, res bister, ampak...«
Segel sem v žep. Iz njega sem potegnil nožiček, ki mi ga j© bil prinesel oče iz ujetništva. Ročaj je bil iz kosti in lepo izrezljan. Sprva se nisem ločil od njega ne podnevi ne ponoči. Še vedno mi je bil tako drag, da sem zavračal vsako ponudbo za zamenjavo. Zdaj sem ga ponudil staremu pastirju.
»Nate, Brdnik, in povejte!«
Starcu so se zaiskrile oči.
»Ej, ej, kakšen nožiček!«
»Kar obdržite* ga,!«
Brdnik je pogledal mene, se ozrl po no-žičku, pogledal navzdol proti hiši, kjer ni bilo nikogar, in se negotovo nasmehnil.
»Pravzaprav ni nič takega,« je rekel čez čas, »to bi ti povedal vsakdo, kogar koli bi vprašal, na Strmcu in v Podlogu. Vsi vedo*.«
»Še jutri bom vprašal v šoli, če mi ne poveste.«
»Kaj bi vpraševal v šoli!«
»Zato pa, mi vi povejte!«
»Oče je podiral na Motniku smreke,« je začel Brdnik počasi, tehtajo vsako besedo. »Celo zimo. In se je zagledal V Rozo, Roza pa v njega. Bilo je, kakor če zažgeš dračje. Velik kres, plamen do neba. Videl sem in sem si rekel, da, ne bo dobro. Delo je bilo končano in vsega bi bilo! konec, če ne bi bil ti na poti. Vtem je spodaj v Podlogu oče spoznal Katro, ki je pozneje vzela Molana. Srabotnik pa
4i~
ZA GOSPODINJO IN DOM
Kuhinjski pribor in zdravje
Zdravje družinskih članov je pogoste odvisno od, navidezno« nepopembnih reči, na primer od kuhinjske posode ali gospodinjskih pripomočkov. Primer: baker začne uničevati vitamin C v trenutku, ko pride v stik z njim, prav to kovine pa najdemo V mnogih starejših kuhinjskih pripomočkih, malone v Vseh, ki niso iz aluminija, nerjavečega jekla ali iz stekla. Če uporabljamo« takšne pripomočke, uničimo« večino vitamina C, zlasti še, če bi zelenjavo kuhali V taki posodi. Posledice pomanjkanja vitamina C so znane: najrazličnejše bolezni, rane se slabo« zaraščajo, v hujših primerih se vnamejo« sklepi in podobno.
Vitamin C pa! je le ena izmed sestavin, ki jih gospodinja uničuje, če napačno ravna z živili. Če olupite pov*rtnino na debelo, odstranite precejšnje količine železa, ki ga je največ prav tik pod lupino«. Železo pa je človeškemu organizmu zelo potrebno. Če« si omislite ustrezna pripravicoi za lupljenje, seveda iz nerjaveče kovine, boste pripravljali povrtnino naglo in tudi pravilno, saj bo ostalo v njej mnogo Več železa in drugih rudninskih snovi.
Svetloba uničuje vitamin B-2. Če« hranite ta vitamin Vsebujoča živila«, zlasti mle«ko«, v stekle«ni posodi, se iz njih izgubi mnogo« tega vitamina. Če nimate« pokrovk, ki dobro pokrivajo! kuhinjs«ke« lonce, in če rožen; tega odlijete tudi Vodo; V kateri se je zelenjava kuhala, vržete vstran dobro polovico rudninskih soli in celo Vrsto dragocenih vitaminov, s tem pa« ustvarjate pogoje, da Vam boi navzlic dozdevni prizadevnosti zbolel ta ali oni družinski član.
Mnoge gospodinje se trudijo, da bi svoje kuhinje opremile« z modernimi električni-mi štedilniki in z drugimi dragimi pripomočki, pri tem pa zanemarjajo« tisti osnov-
Pegam smo napovedali voino
Male« rjave« pikice na koži menda niso« nikdar moderne«.
Zdravnik jih skuša odpraviti s feno-lovo raztopino«, ki z njo opiklja obraz. Koža se malce vname in pegice v Veliki večini izginejo«. Ali pa, rezka« kožo, ki se« olupi. Tol ‘Vse pa sme delati samo zdravnik.
Mi pa Vam dajemo« nekaj domačih sredstev: kumarični s«o«k pobeli pege«. Rezine kumar položimo na, o«braz, in jih pustimo« tam, 20 minut. Toi Večkrat ponavljamo'! Prav tako uporabljamo« redkvica in p«ara-dižnik. Ker je« sok paradižnika o«s,ter, ni za Vsako nežno! kožo. Ali pa iztisnemo« iz svežega peteršilja sok in si z njim omočimo pege« — seveda če' jih le' ni preveliko. Sicer si Z, njimi omočimo« cel obraz, roke in kjer pač slo zasidrane«. Mešamo« lahko tudi ginjeno mleko«, V katerega smo kanili nekaj kapljic limoninega soka.
ni kuhinjski pribor. Niti najdražji štedilnik ne« pomaga, čei nimate potrebnih kuhinj sikih pripomočkov, spričo česar se« zmanjšuje hranilna Vrednost sicer vestno« pripravljene hrane«. Ob s«kromne«jšem štedilniku in z ustreznim priborom lahko« oču-vamo« v hrani Večino hranilnih sestavin, s tem p«a tudi zdravje družinskih članov. V naših prodajalnah je čedalje več raznih koris«tnih kuhinjskih pripomočkov, o katerih lahko upravičeno trdimoi, da lajšajo in krajšajo delo. Kolikokrat se p«ri-meri, da gospodinja, ne doda, na primer juhi prepotrebnega p«eteršilja«, ker nima
časa«, da bi ga zrezala z navadnim nožem, ali pa določene povrtnine ne« izkoristi popolnoma, ker nima, pasirnega strojčka,, za ročno pasiiranje pa ima p«re«maloi časa in preutrujene roke«.
Čeprav so gospodinjski proračuni skromni, je treba vselej določiti vsotico za nakup prepotrebnih pripomočkov, na primer dobrega noža, ki ne bo rjavel, p«a loncev in pokrovk. Prava gospodinja je« ponosna na svoj dobro opremljeni »kuhinjski arze-nal«, saj pojmuje kuhinjo« kot delavnico ali laboratorij, v katerem, ona odloča o« zdravju svoje« družine«.
pa lahko nastopi celo paraliza dihanja in smrt.
Moč takšnih udarcev toka je odvisna od napetosti V mreži (normalno« 220 voltov) in odi odpora človeškega organizma. Največji odp«or daje« s«lo«j kože, ki je na po vršini. Če p«a je koža vlažna od znoja ali vode, se odpornost hitro zmanjša. Zato je najbolj nevarno dotikati se električnih instalacij z mokrimi rokami, ne glede« na njihovo izolacijo' in na, druga Varnostna sredstva.
Pravijo, da daje človeški organizem približno 1000 ornov odpora, zaradi česar na-
kosmulje p«a ka,r okoli 350 mg, maline 250 mg. Robidnice ga Vsebujejo toliko kot hruške, vendar pa« te vsebujejoi še vrsto drugih vitaminov, ki poVspešuiejo rast, na primer vitamin B'12. Pre«d ne«kaj desetletji so bili ljudje še V skrbe«h, če sol otroci hitro« rasli, ker so se bali, da bodo« oslabeli in dobili jetiko«. Vendar danes te skrbi ni tre«ba Ve«č imeti, keir poznamo vitamine«, ki pos-pešujejo rast. Največ te«h vitaminov p«a je ravno« v jagodičevju med katere sp«ada tudi ribez. Niso otroci sla-dosnedni, če jedo enkrat te jagode nato že zopet druge«. Potreba po« teh sad:o«vih je tako Velika, da otroci niti ne morejo dočakati, da bi sadeži dozoreli in zato poskušajo« tudi že zelenel.
Prav iz teh razlogov, ker so organizmu te snovi tako potrebne«, je zelo priporočljivo, da tudi V domačem vrtu nasadimo čim več grmičkov teh dragocenih jagod iz katerih se da napraviti marmelado« in odlične sokove s pomočjo sokovnika.
O vitaminih je znano«, da obstojajo taki, ki se« topijo V vodi in taki, ki se topijo samo V maščobi. Oboji pa soi Važni in so običajno tudi' V isti sadni sorti. Vitamini, ki se topijo v vodi, organizem ob
Visoka napetost — nevarnost za zdravje
Naša stanovanja — če« pričnemo pri navadnih električnih žarnicah in zaključimo z najbolj modernimi električnimi napravami — so Vedno bolj elektrificirana, Nevarnost o«b dotiku z električnimi prevodniki, ki so pod na«petcStjo, je V tem, ker tofc takrat steče skozi organizem in izzove paraliziranje centralnega živčnega, sistema«.
Električni to«k z močjo 0,02 amperov že lahko izzove konvulziVen nateg mišic in človek ne« more odmakniti roke od pre-Vodnika, ki se« ga je dotaknil. Pri električnem toku, ki je močan 0,05 amperov,
_____ZDRAVSTVEN! KOTIČEK
Sadje — naše vsakdanje zdravilo
Da človek ostane zdrav, rabi pioleg običajne hrane tudi vitamine in rudninske soli. Mnogokrat p«a se ravno Vitamine in rudninske snovi podcenjuje. V resnici pa je vrednost teh snovi tako, Velika, da nikdar ni mogoče dovolj jasno povedati, kako so V našem organizmu potre«bne. Zato« mu jih je tre«ba stalno dovajati, in to« ne samo poleti ali jese«ni, marveč tudi pozimi in spomladi.
Ob pomanjkanju rudninskih snovi in vitaminov v organizmu se p«ojavijo bolezni kot rahitis, živčne bolezni, prebavne motnje«, slab vid, pomladanska utrujenost. Vse te bolezni lahko preprečimo«, saj nas danes znanost dovolj jasno uči, kje dobimo te snovi in koliko jih organizem potrebuje.
Danes je Vsakomur znano, da vsebuje največ vitaminov in rudniniskih snovi sadje in zelenjava. Kilogram jabolk na primer Vsebuje 70 mg vitamina C; otrok potrebuje dnevno' 5 mg tega vitamina«, odrasel človek, ki poklicno dela p«a 50 mg. Če torej damo vsak dan otroku v šoloi za malico enoi jabolko, potem smo potrebo po tem vitaminu krili. Kilogram hruške vsebuje 50 mg, slive« 60 mg vitamina C,
petost 12 voltov ni nevarna (mo«č toka je pri tem 0,012 amperov). Vsaka« napetost čez 21 voltov pa je« že lahko« ne Vama.
Kot je znano, je za električna energijo potre«bna napetost in zaprt krog. Ko se človek dotakne« dve«h neizoliranih prevodnikov, gre skozi njegovo telo« tok. Tok pa lahko Siteče tudi, če« s.e« dotaknemo le« enega p«re«Vodnika,. V tem primeru se« krožni tok spelje V zemljo ker je« lahko nekje, drugje na, drugem kraju električni prevodnik spojen z zemljo.
Kakšni praktični zaključki slede iz tega?
Ko delate« kar koli okoli električnih instalacij (menjate« žarnico« in drugo«), ne« smete nikoli stati na mokrih tleh ali se z dirugo roko držati kovinskih predmetov, kot so: Vodovodna instalacija«, radiatorji, kotli v ka«di itd.
Tudi z vtikači moramo biti pazljivi. Ko vtaknete ali iztaknete vtikač, se lahko zgodi, da se s« prstem dotaknete ene«ga, od o«be«h polov, kar lahko« privede« do udarca toka. Vtikač je treba vedho pazljivo vtikati in iztikati.
Posebno moramo p«az;iti na stik z zemljo pri tjstih električnih napravah in aparatih, kjer je to« predvidena. To ima tak namen, da takrat, čei se kaj pokvari, to«k ne gre skozi človeško telo, temveč po« prevodniku V zemljo.
Najbolj pogosto premalo skrbimo za, razne priključne vrvice«. Te vrvice se s časom obrabijo, žica se lahko oguli ali preperi gumi okoli: nje, to pomeni d,a odpade izolacija. Takšne vrvice moramo pravočasno menjati, če« ne« želimo, da pride do« neprijetnih posledic.
uživanju surovega sadja v celoti izrabi. Vitamine, ki se topijo v maščobi, pa organizem lahko v celoti izrabi, samoi V zVezi z m,aščo«bami. Zato torej surovo maslo na kruh z jabolki ali paradižniki ni nikakršen luksus pač pa življenjska potreba. Razširjena je« še« stara, miselnost, da sad:e in mleko ne gre Sikupaj, a danes Vemo ravno« nasprotno«. V mestih prodaja, živilska industrija mleko pomešano z različnimi sadnimi marmeladami in sokovi, kar je zelo okusno. Vse tol p«a lahko napravite tudi doma«, ker zato ne potrebujete nobenih posebnih priprav. Razen tega ie pomembno dejstvo, da se ravno v mlečnih maščobah topijo tudi v:tamini. Kako pripravite posamezne mešanice sadnih produktov in mleika, ie prepuščeno' vaši. fan-taziii. Možnosti je nešteto«. Sadje pa, lahko mešamo tudi z raznimi solatami «— jabolka in kislo zelje«; ali jabolka in krompirjeva, solata — kar daje posebno dober okus. Take solate pa s,o še posebno bogate vitaminov in rudninskih snovi. V tem« p«ri-meru gre« zopet za! kombinacijo! dobrega okusa! in bogate Vitaminsike hrane«. Prav za« isto kombinacijo gre«, če gospodinja pripravi okusni jabolčni vrtinec, češpljeve cmoke« itdl.
(Dalje prihodnjič)
ni poznal šale. Poklical je starega Lamuta in zahteval, da stopita« Luka., tvoj oče, in Roza', tvoja mati, pred' oltar, čeprav je prej računal 9 kmečkim in n.e kočar-skinl ženinom,. Poroka ie bila tiha«, samo za domače. Teden dhi poi poroki si prišel ti na svet. Vidiš, to je bilo«. In nekaij tega je še ostalo«. Ne mešam se v te reči, samo gledam, poslušam...«
Zaradi mene« se je oče moral poročiti z materjo, Molanka, ki jo« je oče« spoznal prav tedaj, ko me je mati nosila, pa, očeta še Vedno« Vabi! Zato torej oče« mene nikoli ne stisne« k sebi kakor Štefko«? V rudnik je šel, da bi bil daleč odi matere, od mene, da . . .
Bilo mi ie«, kakor da« me je nekdo pahnil v hudournik. Krilil sem z rokami, da bi se rešil diviih ValoV, pa ni nič pomagalo, neslo me je dalje in dalj el Pognal sem se dol proti hiši. Brdhik je klical za, menoj, hotel mi je Vrniti nožek; toda za nič na svetu ga ne bi več vzel V roke.
Mnoge ljudi zateče nevihta« popolnoma nepripravljene. Površno se ozro po nebu, skomignejo z rameni in se odpravijo na pot. Pa jih sredi poti zatne nevihta, dež jih premoči do kože in toča, jim razbiča obraz, nemara jih celo oplazi strela, tedaj se čudijo in zvračajo krivdo na oblake, ki da so se neopazno nagrmadili na nebu.
Tako se je zgodilo tudi meni tistega julijskega dne leta« triindvajsetega«, torej tri
leta potem, ko se je« oče« sprl s« kmečkim kruhom, kakor je rekel dedek. Tistega lepega julijskega dne, ko sem prišel navsezgodaj na delo, sem namreč zagledal pred vhodhimi vrati v separacijo' gručo žensk pa dečkov in deklet sVoje starosti, ki so se o nečem razburjeno pogovarjali. Kaj1 se je« zgodilo? Nesreča? Pred dvema tednoma sem šele prišel V separacijo«, bil sem, še pravi zelenec, zato m,e je Vsaka, najmanjša! stvar spravila iz ravnotežja.
»Kaj je? Kaj?« sem kriknil, še preden sem! prišel do svojih ljudi.
»Še ne veš? Stavkamo!«
Biloi je kot strela z jasnega«.
»Stavka?! Kakšna stavka?«
»Se vidi, da si še včeraj pasel koze na, Strmcu.« ♦
Ker sem najbrž še Vedho gledal, kot gleda tele novo les,o, so mi le povedali.
»Stavka Velja za vse, tudi za. nas«, ki delamo V separaciji. Kdor gre na dlelo, je« stavkokaz,, izdajalec!«
Šele tedaj sem opazil, dia, se tam pri dvižnem« stolpu zbirajo rudarji. Tudi oni so razburjeno mahali z rokami in vzklikali čedalje glasneje. Prav do nas« soi s«e« čuli njihovi vzkliki,
»Vse se je piodražilb, mi p«a na«j delamo pri isti mezdi?«
»Ne, ne! Nobeden v jamo!«
»Stavka, živio, stavka!«
Grmelo je sem, od črne« gruče, grozilo« s strelami, jaz pa sem zgodaj zjutraj žviž-
gaje zapustil Strmec, veseleč se poletnega jutra in dela; ki me je čakala, pravzaprav tovarišev, s katerimi sem delal, in denar ja, ki ga bom dobil na kraju meseca. Bil sem ko nespameten kmet, ki napreže vole v lo«j trski Voz in gre po seno; ne da bi se prej ozrl po nebu, zato« se mu seveda zgodi, da, Ves premočen priropoče« domov s praznim vozom, namesto da, bi pripeljal voz suhega, prijetno dišečega sena.
Zagnali smo se tja proti šahtu.
»Ni druge« poti,« je« govoril eden izmed rudarjev. Da, bi ga vsi čuli, je« stopil na prazen hunt, z desnico utišal ženske in nadaljeval. »Mesec dni smo jim do«ka,zavali, da« s temi mezdami ne moremo« več živeti. Uradnikom je družba diala nagrade, delničarjem izplačala! lanskoletni dobiček, mi naj pa lačni kopljemo; naše družine« naj crkavajo; naši otroci naj . ..«
»Ne, ne!« je zaihrumelo;
»Družba, delničarji, kaj je to?« sem Vprašal rudarja, ki se je kakor jaz prerival proti govorniku.
»Poslušaj, fant, pa boš izvedel! Čepin je naš zaupnik;, pošten in, pameten človek!«
»Zahtevamo,« je nadaljeval rudar Čepin, »zahtevamo;« je ponovil glasneje«, »takšno povišanje; da, ne« bodo! naši otroci več lačni in raztrgani, da naše žene« ne bodo tarnale od jutra do večera, da, mi sami ne« bomo tavali po revirju kot sence«, zahtevamo povišanje sedanjih plačnih postavk za tretjino, najmanj za tretiino!«
»Za tretjino!« so se oglasili okoli mene.
»Delavcem^ v drugih strokah so že povišali, naši delničarji, bogatini iz, Nemčije, Belgije, Madžarske in vrag si ga vedi od kod p«a! so lansko leto pobrali lepe milijone, za vsak vplačan stotak so jih dobili samo lansko leto! pet ali šest; uradnikom so sezidali V Ljubljani palačo; tu pri nas nekaj vil, ostali denar pa, zapravljajo V inozemstvu, v letoviščih, z ženskami. Mi pa; ne zaslužimo toliko, da bi si vzeli s sebotj V jamo poštena južino; da bi se odžejal, da bi...«
»Stavka, stavkal«
»Predložili smo jim svoje zahteve. Mesec dni nas že vlečejo zal nos, mesec dni smo potrpežljivo čakali. Dovolj ie čakanja! Z današnjim dhetm, napovedujemo stavko. Stavkali bomo; dokler ne izpolnijo naših zahtev.«
»Tako jel«
■ *
»Sodrugi!« Cepin si je« popravil čepico, se zamišljeno ozrl po' poslušalcih in nadaljeval nekoliko mirneje; »Bratie in sestre, stavka ni lahkal stvar. Če jo začneš, jo moraš tudi nadaljevati do« zmage, sicer ie bolje da je nisi začel. Moramo zdržati, če nočemo«, da poginemo mi in da ne poginejo naši doma. Ni to naša, prva stavka«. Ste Videli, kako« je« biloi lani? Kot en mež smo šli v stavko. Sest dni je počivalo delo in uspeli smo. Tudi zdaj bomo stavkali, dokler. . .«
(Nadaljevanje sledi)
ž« oddih IN RAZVEDRILO
Kaj je nameraval Hitler?
Pred kratkim sta dva nemška zgodovinarja, J. Meddecker in Johannes Lab, ki že več let proučujeta dokumente iz tajnih arhivov Hitlerjeve Nemčije, objavila načrt za ureditev sveta, ki so ga nameravali po svoji morebitni zmagi uresničiti nemški nacistični voditelji. Ta načrt, ki so ga pripravili Hitler, Rosenberg in Gobbels, naj bi bil v grobem takle.
Pijanska proslava in nemudoma na delo
Voijna se zaključuje s popolno nemška zmago. V Berlinu traja proslava Več dni. Mirovno! pogodbo, ki vklepa premagana ljudstva V suženjske Verige, podpisujejo V Aachenu, kjer je imel prestolnico Karel Veliki. V Berlinu proglasijo Germansko svetovno cesarstvo, ki naj bi s pomočjo ubogljivih pomagačev Japonske in Italije Vladalo Ves, svet. Nemčija si priključi Dansko, Nizozemsko, Norveško, Švedsko in Flandrijo. Švica se deli med Nemčijo, Italijo! in Francijo.
Velika Britanija in Francija sta samostojni državi pod nemškim protektoratom. Hitler ustanavlja tudi vrsto fevdalnih vazalnih državic, kakor je na primer Bre-tagna, ki ji vlada Himmler in Burgundija, ki naj bi jo upravljal belgijski kolaboracionist Degrelle. Obe imata v Berlinu veleposlaništvo. Portugalijo, ki se imenuje Izabeli a, je priključila Španija. Združenim državam Amerike je prepovedano imeti vojsko1, najvažnejše vladne resorje', med njimi notranje ministrstvo, pa Vodijo nemški nacisti pod Rosenbergovim, vodstvom. Ameriške črnce in Zidei so deportiran na Madagaskar. Črnci obdelujejo zemljoi, Židje pa stanujejo v mestih, kjer smejo trgovati po mili Volji — a le med seboj. Rusi postanejo sužnji v pravem pomenu besede; V tistem pomenu, ki jo je imela v starem Egiptu in Rimu. Najprej pobijejo nekaj milijonov narodnostno in politično zavednih, ostale pa pretvorijo v nesvobodne delavce, ki morajo obdelovati veleposestva nemških gospodarjev. Rusi, pa tudi Večina drugih Slovanov, morajo ostati neizobraženi in jim je prepovedano obiskovati šole. Vse, kar smejo znati, je to, da je Berlin prestolnica Germanskega cesarstva, in šteti do- sto. Vsi bodo kajpak govorili nemški.
Slovanski sužnji bodo morali, graditi tu-
di najbolj fantastično' prestolnica modernih časov. Veliki Berlin. Avenije v Berlinu, ki sel zdaj imenuje Germanija, so široke stol metrov, na Vsakem koraku se nad njimi razpenjajo slavoloki, vsa poslopja pa se bleščijo v marmoru in razkošju. Načrti za novo mesto in makete monumen,talnih trgov in spomenikov so bile med vojno že skoraj dokončane. Mesto naj bi imelo deset milijonov prebivalcev.
Hitlerjevci pripravljajo velikanske1 spremembe tudi v navadnem človeškem življenju. Uporaba alkohola, tobaka in mesne hrane je prepovedana. Vsi se morajo zgledovati po Fiihrerju, ki ne kadi, ne pije in ne je mesa. Vse radijske postaje sveta oddajajo samo uradni program Svetovnega germanskega cesarstva.
Ko je vse to nared, prepovedo krščansko vero in prične uvajati religijo nacionalsocializma, Vatikan pa se spremeni v Inštitut za proučevanje indogermanskega, duha. Katekizem novega verstva so že natisnili. Zasnovano je na, nekaterih elementih Wotanovega kulta, kulta starih ger-
manskih bogov, in na indoiranskih verstvih, »oplojenih« z Rosenbergovo in Bohr-mannovo teorijo o mitu krvi.
In osebno življenje?
Že januarja 1941 so1 nacisti razglasili zakon, ki določa, da mora biti sleherni zakon, v katerem fizično zdravi in za oploditev zmožni zakonski tovariši po petih letih še nimajo otrok, razvezan. V avgustu 1942 je Himmler ukazal, naj s,e esesov-ci znajdejo, kakor vedo in znajoi, a da, morajo dati Nemčiji čimveč otrok čiste germanske krvi. Nekaj pozneje jim je dovolil, da prevzamejo! pri vdovah svojih padlih tovarišev vlogo mož in družinskih očetov. Uzakonitev bigamije so odložili do zaključka vojne. DvoženstVoi naj bi bilo v začetku dovoljeno samo vojakom, ki so se V Vojni odlikovali s kakimi izredno pomembnimi dejanji, pozneje pa bi ga po potrebi, razširili tudi na druge kategorije. PrVa žena v dvoženskem zakonu bo imela naziv »domina«, kar ji bo zagotovilo nekatere prednosti pred drugo.
Esesovci, ki jih ima germanska družba za višje, izbrane ljudi, bodo dobili žene,
ki so »tip idealne Nemke«. V ta namen bodo ustanovili posebne internate, kjer naj bi vzgajali esesovske ženel. Koi bodo te izbranke nacističnih selektorjev stare šestindvajset let, se bodo morale poročiti s tistimi esesovci, ki jih bodo določili strankini Voditelji. Njihovi otroci bodo imeli naslov esesoVceV, ki ustreza plemiškemu naslovu.
V Webelburgu je Himmler zgradil pravo Meko za viteze novega reda. Dela so trajala deset let, vse doi leta 1944. Arhitekt Barthel je zgradil Velikansko poslopje, ki je mešanica srednjeveškega dvorca, templja in vojašnice. Za »plemstvo in visoke dame« so pripravili razkošne sobane, velikanske knjižnice, oibednico' za šest sto oseb, dvorano za najvišje glavarje novega reda, in z zlatom oblito dvorano s Hitlerjevim prestolom. Osrednji kraj dvorca pa je Walhalla, kripta V steni, kjer stojijo kipi dvanajstih največjih junakov Tretjega Reicha. Sredi prostora, je na oltarju, do katerega' Vodi nekaj stopnic, plošča z Velikanskim kljukastim križem iz masivnega zlata. To je osrednja točka Svetovnega germanskega cesarstva, kjer opravljajo obrede ob posvetitvi visokih dostcij anstveniko V.
VIZIJA BOLNEGA FANTASTA? KOLIKO JE MANJKALO?
L S. TURGENJEV:
JESENSKO CVETJE
„Kak mlade in lepe bile so rože . . .“
Nekoč, pred davnimi, davnimi leti sem bral neko' pesem. Pozabil sem jo' kmalu, le prvi stih se mi je Vtisnil V spomin.
»Kak mlade in lepe bile so rože. .,.«
Zdaj je zima; mraz je zaledenel šipe v oknih, v mračni sobi gori ena, sama sveča. Čemim skrit V kotu, v spominu pa mi poje venomer:
»Kak mlade in lepe bile so rože ...«
In vidim se, kako stojim pod nizkim oknom predmestne ruske hiše. Poletni večer se počasi stemneva in zori v noč, tepli zrak diši po resedi in lipi. Na oknu sloni dekle, oprto na komolec; glavo poveša na rame pa molče in nepremično strmi v net-bo, kakor da čaka luči prvih zvezdi. Kako odkritosrčno navdihnjene sol njene sanjave oči, kako ganljivo nedolžno odprta vprašujoča usta, kako mimo dihajo na pol razcvete, še z, ničemer razburkane grudi, kako čista in nežna je oblika mladega obraza! ... Ne upam je ogovoriti, toda kako mi je ljuba, kako mi bije srce!
»Kak mlade in lepe bile so rože;...«
Tema v sobi se čedalje bolj gosti... Dogorevajoča sveča prasketa, po nizkem stropu begajo sence, zunaj škriplje in pritiska, mraz... Ali ne slišim dolgočasnega starčevskega šepeta:
»Kak mlade in lepe bile so rože...«
Prikažejo se mi spet nove podobe... Slišim veseli vrvež družinskega, življenja na Vasi. Dve plavolasi glavici; se stiskata druga k drugi. Gledata me živahno s svojimi očmi; rožnata lička se treso od zadržanega smeha, roke so ljubeče sklenjene, mladi, mili glasovi se preglašajoi. In malo dalje v' kotu prijetne sobe druge, takisto mlade roke begajo in se love s prsti po tipkah starega klavirja... In LannerjeV valček ne more preglasiti brbotajočega očakovskega samovara ...
Sveča je vztrepetala in ugasnila .. . Kdo pokašljuje tako hripavo in Votloi? Zvit V k lepek in drgetajoč se mi stiska k nogam stari pes, moij edini prijatelj ... Hladno
In Vsi so pomrli,
Nekaj misli o knjigi Karla Prusnika — Gašperja
„ Gamsi na plazu"
v/
(Nadaljevanje s J. strani) na Koroškem, ni moglo ali ni hotelo poznati potreb in stremljenj ljudstva, katera si je želelo aktivnega narodnega, dela. Tako manjšina, je zapisal dr. Franci Zwitter v Koledarju slovenske Koroške, katere enostransko svetovno nazorsko in socialno konservativno usmerjeno vodiš;tvo se je povezovalo z najbolj reakcionarno nemško stranko, na drugi strani pa odklanjalo kakršne koli stike z drugimi nemškimi strankami, jasno ni bila dovolj oborožena za takojšnji odpor proti nacizmu.
Toda žet letal 1934, ko je poi avstrijskih mestih in zlasti na Dunaju tekla delavl-ska kri, so sp tudi medi koroškimi Slovenci začeli pojavljati glasovi proti celovškemu vodstvu koroške slovenske stranke, katere program je bil »biti brez programa, njen cilj pa takšna politika;, ki bi dosegla, da bi koroški Slovenci lahko ,umrli brez bolečin'«. Tej politiki samomora se je uprla zlasti mladina, kajti »nasilje je bilo Vse hujše. Nacisti in šovinisti so predrzno dvigali glave in skoraj ni minil teden, da ne bi čuli, o, novi krivici, ki so jo prizadejali kakemu Slovencu. Kjerkoli s,o mogli, so zatirali naše; kulturno življenje, nas gospodarsko stiskali in žalili naša narodna čustva«. V času, ko je klerofašizem pripravljal pot nacizmu in so bile, na dnevnem redu aretacije delavcev, se je tudi med koroškimi Slovenci vžigala iskra odpora, ki je po zasedbi Avstrije kljub drugačnim, direktivam vodstva vzplamtela v mogočen plamen.
Številni slovenski fantje so; se v1 nasprotju z željami in zahtevami »voditeljev« uprli vpoklicu v nemško. Vojsko, pobegnili so, v gozdove in kot zeleni kadrcv-
ci prihajali V doline, ter tam netili uporniški duh; pozneje je Večina, zelenih ka-drovcev odšla V partizane,. »Ti prvi uporniki proti Hitlerju so bili odlični borci, mnogi med njimi pa so padli junaške smrti«, pravi o njih pisec knjige.
Častno mesto v knjigi »Gamsi na plazu« pa zavzema boj slovenskih koroških partizanov proti nacističnemu nasilju. To je kronika težkih krvavih borb, V katerih so si uporniki morali šele priboriti orožje, to je obujanje spominov na spopade, zmage in umike, na razširjanje osvobodilne miselnosti med slovenskim koroškim ljudstvom v dolinah, pa; tudi med nemško govorečimi prebivalstvom, med katerim so ravno slovenski partizani zanetili prvi upor in ga bodrili na borbo za osvoboditev domovine, kajti mnogi nemški antifašisti so se le težko otresli pomislekov glede aktivne, oborožene borbe v hribih in gozdovih, misleč, dal »smrek ni moč organizirati«. Prav tako pa je to tudi pripovedovanje o partizanski pesmi, o mitingih, O bunkerjih in ilegalnih tehnikah ter junaških kurirjih, pa še o političnem delu V edinicah in na terenu med ljudstvom, ki je V partizanih pozdravijato in slavilo »slovensko Vojsko«. In še beremo o pohodu čez DraVo, o SS-ovskem zločinu pri Peršmanu 14 dni pred porazom nacizma in o boroveljski tragediji 12. maja 1945, pa o mnogih, premnogih drugih junaštvih, žitvah in zmagah nepremagljive ljudske vojske malega naroda, ki tudi V čalsu najhujšega nasilja ni hotel kloniti in umreti.
Knjiga »Gamsi na plazu« je povest o junaškem boju našega ljudstva za, svobodo in enakopravno življenje, povest o
partizanskih borcih, kako »so se trdo prebijali vsa leta skozi zasede in kako soi morali kakor gamsi plezati po, gorskih pečinah in grebenih .. .«, ker v njih »je bil ogenj, ki se je dal pogasiti samo s svobodo«. Je pa; tudi povest o tem, kako so na strani zaveznikov izbojevali zmago in priborili svobodo Vsem mnogim milijonom, ki so trpeli pod oblastjo podivjanega režima. In ko so se po končani večletni borbi na življenje in smrt kot zmagovalci z juga in s severa ter z vzhoda in zahoda naše dežele zgrinjali v glavnem mestu Celovcu, se je avtor knjige zamislil nad, veličino te borbe in zmage:
Izbojevali smo svobodo, izbojevali smo protifašistično borbo, zanetili upor naprednih ljudi V Avstriji. Vsa dolga leta so bile oči trpečih in tlačenih avstrijskih in slovenskih protifašistov v upanju uprte v partizanske borce. Dvigali smoi duha; napredka in socialistične misli. Oznanjali smo Vero v boljšega človeka, v demokracijo, v socializem. In Vprašal sem se: ali smo po svojih močeh, mi in naši avstrijski soborci pošteno in požrtvovalno izvršili tistoi, kar je terjalo napredno človeštvo od nas,? Ali smo morda komu prizadejali krivico? Tudi to se je pripetilo. Toda, prizadevni in delovni kosec V potu obraza med zamahom poškoduje kdaj tudi mlado, nedolžno drevo. Toda v glavnem, če sem tenkovesten, opravili smo svojo dolžnost. Prisluhnili smo o pravem času zgodovinskim dogajanjem, žrtvovali mladost, zdravje in kri in izbojevali bitko za napredek, za delovno ljudstvo, za. mir. Kdo lahko terja kaj več od generacije ljudi, ki je mladost preživela V okovih?!
je... Zebe; me vsi...
»Kak mlade in lepe bile, so rože. . .
Kadar me ne bo več
O ti moja; edina prijateljica, o ti, katero sem ljubil tako globoko in prisrčno ti, ki boš nemara preživela mene — kadlar me ne bo več, kadar se bom ves razsul v prah — ne hodi na moj grob... Ničesar nimaš iskati tam.
Ne pozabi me... pa tudi ne spominjaj se me sredi Vsakdanjih skrbi, zabav in težav... Nočem motiti tvojega, življenja, nočem ovirati njegovega mirnega toka. Todia V urah samote, ko te boi obiskala tista plaha in brezvzročna žalost, tako znana dobrim srcem,, vzemi eno najinih ljubih knjig pa poišči V nji tiste strani, tiste stihe in besede, ob katerih soi Včasih nama obema — se spominjaš? — zasijale sladke in neme solze,.
Preberi, zapri oči in podaj mi roko.
Ne bom je mogel stisniti v svoji: ležala bo negibna pod zemljo, toda zdaj mi je V tolažbo misel, da boš morda na sVoji roki začutila rahel dotik.
In zagledala boš mojo podobo, in izpod zaprtih Vek tvojih oči bodo privrele solze, podobne tistim solzam;, katere sva ganjena odi lepote, prelivala, nekoč v dvoje — o, ti moja edina prijateljica!, oi ti, ki sem te ljubil tako globoko in tako prisrčno!
Vrabec
Vračal sem se z lova in šel skozi vrtni drevored. Pes; je tekel pred menoj. Na mah ja spgčasnil korake in se začel plaziti, kakor bi zavohal divjad.
Pogledal sem; po drevoredu in zagledal mladega Vrabiča! z rumenim paskom okrog kljuna in s puhastim čopom na glavici. Veter je močno zibal breze, pa je ptiček padel z gnezda; čepel je nepremično in brez moči ščeperil negodne perutničke.
Moj peis se je počasi tihotapil k ubogemu goiličku, takrat pa; šine z bližnjega drevesa star črnogledi vrabec. Pade kakor kamen psu tik pred gobec. Razčeperjen in divji z obupnim, žalostnim čivkanjem prhne dvakrat proti zobati odprti pasti.
Planil je, da, reši, da s, svojim telescem zavaruje negodno detece. Toda vse njegovo drobnoi telesce je trepetalo od groze; cvilil je z divjim, ohropelim glaskom in umiral, žrtvujoč samega sebe.
Kakšna Velikanska pošast se mu je moral zdeti pes! In Vendar ni mogel obsedeti na svoji visoki veji. .. Sila močnejša od njegove Volje, ga je pognala pred psa.
Moij Trezor se je ustavil in, zavil na,-zaj . .. Očitno je tudi on priznal to, moč.
Jadrno sem poklical zmedenega psa in se spoštljivo, umaknil.
Da,; ne smejte se. Prevzelo me je pobožno spoštovanje pred majhno, junaško ptico,, pred njeno strastno ljubeznijo,.
Ljubezen, sem si mislil, je močnejša od smrti, močnejša od strahu pred smrtjo... Samoi z ljubeznijo! se življenje ohranjuje in razvija.
Nazadovanje proizvodnje kos in srpov
Stran 8
Celovec, petek, 24. oktober 1958
Štev. 43 (859)
Najprej denar, vse drugo pride potem
To sredo se je parlament na Dunaju spet sestal k novemu zasedanju, pred sa-boj dolgo vrsto važnih problemov, v katerih so se V ministrskem svetu že sporazumeli odnosno ki so še predmet pogajanj v vladni koaliciji. Pravijo, da bo to zadnja parlamentarna doba, ki bo več ali manj potekala v mirnem in stvarnem razpravljanju, ker bo prihodnje zasedanje že zasenčila volilna borba za parlamentarne in deloma tudi za deželnczbor-ske volitve prihodnje leto V oktobru.
Prvoi vprašanje, ki se mu je parlament posvetil na sedanjem zasedanju, je državni proračun za leto 1959. Najprej bodo torej poskrbeli za denar in šele potem, ko bodo preskrbljena in urejena1 sredstva za upravljanje države v prihodnjem letu, bodo prišli na Vrsto tudi ostali problemi. Sploh je razpravljanje o državnem proračunu vsako leto eno najbolj zanimivih obdobij parlamentarnega zasedanja in mu tudi Vse stranke posvečajo posebno paž-njo.
Proračun za prihodnje leto, ki ga je ministrski svet po več mesecev trajajočih pogajanjih med posameznimi ministrstvi < odobril na seji v torek, je parlamentu predložil in obrazložil finančni minister dr. Kamitz. Redili proračun, bo tudi prihodnje letoi dosegel približno enako višino kot V tekočem letu, Vendar s tem še ni rečeno, da bodo izdatki in dohodki tudi dej ansko znašali le toliko-, kot so predvideli. Saj je ravno iz zaključnega poročila o proračunu za letoi 1957 razvidfio, da so tako dohodki kakor tudi izdatki bistveno presegli načrtovano mejo-.
V rednem proračunu za prihodnje leto so predvideni skupni izdatki v Višini 37,5 milijarde šilingov, dohodki pa 36,5 milijarde', kar pomeni, da boi znašali primanjkljaj okroglo milijardo šilingov. Ta- primanjkljaj pa. samo zato ni višji, ker so mnoge potrebne investicije im izdatke vključili V izredini proračun, ki se bo zaradi tega tudi bistveno povečal V primer-
7-odstotno posojilo za stanovanjsko obnovo
Sklad za obnovo stanovanj je v povojnih letih obnovil v Avstriji žei 9681 stanovanjskih poslopij, ki so bila porušena V Vojnih letih. Vsa obnovljena poslopja Sima j o skupno 126.165 stanovanj. Za ta gradbena dela je bilo potrebnih 7,29 milijarde šilingov. V gradnji je še 789 stanovanjskih poslopij. Dnevno izplača sklad za stanovanjsko obnovo okoli 3 do 3,5 milijona šilingov za gradbena dela. Trenutno ima sklad' v obravnavi še nadaljnjih 1746 prošenj za1 obnovo, za kar bo potrebnih 4.755 milijonov šilingov.
Da se čim prej uredijo vsa potrebna obnovitvena dela in izgradi čim Več sodobnih stanovanj, je sklad razpisal posojilo V skupnem znesku 200,000.000 šilingov. Sedemodstotno posojilo je možno Vplačati pri Vseh, avstrijskih denarnih zavodih db vključno 25. oktobra. Z dokazilom, da ste vplačali posojilo, lahkoi dosežete tudi popust pri predpisanih davkih, kar je posebno ugodno. Posojeni denar je dobro naložen, obenem pa je z njim poskrbljeno za nadaljnjo- zaposlitev gradbenih delavcev in splošni dvig v državi.
„Sever in jug spadata skupaj"
Pod takimi in podobnimi naslovi je tisk poročal o sprejemu tirolske deželne Vlade v Innsbrucku, ki ga je deželni glavar dr. Tschiggfrey priredil ob izidu knjige-»Južna Tirolska«. Sprejema so se- poleg državnega tajnika dr. Gschnitzerja, deželnega, svetnika dr. Oberhammerja ter drugih osebnosti Tirolske udeležili tudi predstavniki Južnih Tirolcev senator dr. Tinzl, predsednik južnotiro-lskega deželnega zbora dr. Magnago, namestnik južnotirolskei-ga deželnega glavarja dr. Fioreschy, ret-gionalni aseso-r dr. Benediktiner, generalni tajnik južnotiroilske Ljudske- stranke dr. Stan ek in dlrugi.
Radovedni smo, kaj bi koroški in avstrijski tisk zapisal takrat, če bi se kaj takega zgodilo- pri koroških Slovencih.
javi z letošnjim letom. Predvidevajo, da bo znašal 3 milijarde, to je za 1,3 milijarde Več kot letos. Če se v razvoju državnega gospodarstva prihodnje leto ne bodo pojavili novi konjunktumi izgledi, se bo primanjkljaj v državni blagajni po vsem tem občutno povečal, zlasti še, ker blagajno obtožuje še primanjkljaj iz leta 1957, kateremu se bo po- Vsej Verjetnosti pridružil še primanjkljaj iz tekočega leta;, saj v dosedanjih četrtletjih zdlaleka ne dosegajo predvidene višine.
Že predhodna pogajanja za sestavitev proračuna1, med katerimi so morali želje posameznih ministrstev občutno- omejiti, kažejo, da bo razprava o novem proračunu letos posebno živahna. Trdih besed ni pričakovati le od strani opozicije — FPO in KPD — marveč si bodo marsikatero »ljubeznivost« nedvomno povedali tudi med OVP in SPD, čeprav sta se obe stranki načelno že sporazumeli glede razdelitve sreds-teV. V tisku se je namreč žei dolgo pred pričetkom, proračunske debate začelo medsebojno »razglabljanje« o sedanji gospodarski in finančni politiki, katerih uspehe OVP pripisuje izključno spo-sobnostim Raaba in Kamitza, dočim so socialisti na tej politiki našli že mnogo napak in slabosti. Vse kaže, da' sle bodo prvi predvolilni boji začeli že zdaj, torej celo leto pred VolitVamf.
Kakor poročal APA, jel avstrijska proizvodnja kos in srpov nazadovala v primeri s predvojnim časom na eno tretjino. Leta 1937 so proizvedli tega blaga V teži 2880 ton, preteklo leto- pa samo še 948 ton. V letošnjem prvem polletju je proizvodnja kos in srpov znašala 426 ton ter je Verjetno, da proizvodnja V drugi polovici leta te višine n,e bo dosegla, ker je v drugem polletju tudi manjše povpraševanje po' tem orodju.
V prvih povojnih letih je proizvodnja
kos in srpov obetala hiter razmah. Leta 1947 so proizvedli 1476 ton kosi in srpov, leto pozneje pa že 1680 ton. V naslednjih letih pa je pričelo nazadovanje tar je proizvodnja leta 1953 do-segla samo še 900 ton. Naraščajoča mehanizacija! in motorizacija kmetijstva doma in po Vs-em svetu izpodriva ročno koso in srp- in s, tem povezana tudi nazadovanje izvoza, ker je povzročilo občutno nazadovanje proizvodnje kos in srpov, nekdaj takorekoč simbola kmetijskega dela.
Svetovne razstave
107 let poteče letos, odkar so narodi sveta začutili potrebo, da se medsebojno seznanijo predvsem s pridobitvami svojega narodnega gospodarstva. Tako so se pričele svetovne razstave-. Prva je bila v Londonu leta 1851 s 17.000 razstavljenimi predmeti. Obiskalo jo je 6 milijonov ljudi. Štiri leta kasneje ji je sledila pariška svetovna razstava. In take- se je do začet-
ka p-rve- svetovne vojne leta 1914 zvrstila okrog dvajset takih razstav. Z vsako se je zvečalo število razstavljavcev kakor tudi obiskovalcev. Tako je pariška svetovna razstava 1878. leta pokazala že 53.000 predmetov, ki jih je občudovalo 16 milijonov gledalcev, leta 1900 je bilo pa prav tam razstavljenih 60.000 predmetov.
Prihodnje leto kovanci po 50 šilingov
Pristojne oblasti so že odobrile kovanje denarnih enot v vrednosti 50 šilingov, ki jih bodo izdali ob priliki proslave tirolskega osvobodilnega boja. Končni osnutek kovanca predstavlja na sprednji strani sliko tirolskega narodnega junaka Andreasa Hoiferjal, ob robu p-a boi napisano- »Tirole-r Freihe-it 1809 bis, 1919«. Zadnja stran kovanca za 50 šilingov bo predstavljala tirolskega orla obdanega, z grbi vseh zvez-
nih dežel. Ob robu ko-vanca pa bo napisano »Republik Osterreich — 50 Schilling«.
Po vsej Avstriji v-zadnjih mesecih vedno zn,ova opažajo, da je v obtoku ponarejen denar. Varnostni organi se že več mesecev zaman trudijo, da bi odkrili ponarejevalce bankovcev po 50 šilingov in kovancev po 5 šilingov. Vsak mesec raz-pečajo ponarejevalci okrog 50.000 šilingov. Bankovci so tako spretno ponarejeni, da jih ločijo od pravih samo strokovnjaki.
1E3EM1E1
PROGRAM
5.45,
17.00
RADIO CELOVEC
Poročila dnevno: I. program. —
6.45, 7.45, 12.30, 17.00, 20.00, 22.00.
II. program. — 6.00, 7.00, 13.00,
19.00, 22.00.
Vsakodnevne oddaje: I. program: 5.55 Oddaja za kmete — 6.00 Vedri zvoki —
7.00	Pisan spored za jutranjo uro — 7.55 Zveneče razno — 9.00 Pozdrav nate —
10.10	Gospodinjski magacin— 11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.03 Pestro mešano1 — 13.00 Opoldanski koncert — 14.45 Prav za vas — 15.45 Iz književnosti — 17.55 Sami šlagerji
—	19.30 Odmev časa.
Sobota, 25. oktober:
I.	program: 8.45 Širni pisani svet —
9.00	Od pesmi do pesmi — od srca do srca (slov.) — 14.30 Pozdrav nate — 16.20 Oddaja za mladino — 16.45 Iz-parlamenta —
18.15	Lepa pesem (slov.) — 20.15 Zabavni koncert — 21.00 Ouiz za 100.000 šilingov.
II.	program: 8.20 Za zabavo — 9.15 Ti in žival — 14.45 Tehnični pregled —
15.00	Mladinski koncert — 16.00 Melodije se vrstijo — 19.35 Operni koncert — 21.00 Operetni koncert.
Nedelja, 26. oktober:
I.	program: 6.10 Vesele melodije —
7.30	S pesmijo in glasbo želimo in voščimo (slov.) — 9.00 Melodije zjutraj — 11.30 Veselo petje, veselo igranje — 14.30 Pozdrav nate — 19.00 Športna poročila — 20.10 „Ljudje v terni", igra.
II.	program: 7.05 Godba na pihala —
9.00	Operni koncert — 16.30 Popevke —
18.00	Poznane melodije za nedeljsko popoldne — 19.10 Sprehod skozi stari Dunaj —
20.00	„Ciganska ljubezen", opereta.
Ponedeljek, 27. oktober:
I.	program: 8.45 Zapiski iz domovine
—	14.00 Poročila, objave. — Trdi orehi (slov.) — 17.10 Melodije preteklosti — 18.40 Za ženo in družino (slov.) — 19.15 Od plošče do plošče — 20.15 V slučaju .. .
II.	program: 8.20 Za razvedrilo —
15.30	Glasba iz baletov — 16.30 Nič za dolgočasje —	17.55 Popoldanski koncert —
19.30	,,Vanessa“, opera.
Torek, 28. oktober:
I.	program: 8.45 Domači zdravnik —
14.00	Poročila, objave. O zastrupijenju z gobami (slov.) — 16.00 Tiho oglasi se glasba
—	17.10 Popoldanski koncert — 18.40 Mesec dni deželne politike — 19.15 Lepe žene iz 1001 noči — 20.15 „Cosi fan tutte", komična opera.
II.	program: 8.20 Glasba na tekočem traku — 15.30 Glasba iz filmov — 16.00 Oddaja za žene — 17.55 Samo zate — 20.00 Male impresije.
Sreda, 29. oktober:
I.	program: 8.45 Iz ženskega sveta —
14.00	Poročila, objave. Kar žel te, zaigramo (slov.) — 17.10 Glasba, ki se nam dopade —
18.10	Govori se o tem — 20.15 Življenje polno glasbe: Eddi Sauter.
II.	program: 8.20 Zabavna glasba —
16.00	Otroška ura — 17.55 Popoldanski koncert — 19.30 „Kiiraselerjev Sebastijan in njegov sin", slušna igra — 21.00 Zaupne melodije.
Četrtek, 30. oktober:
I.	program: 8.45 Avstrijci v inozemstvu — 14.00 Poročila, objave. Gospodarska šola za vsakogar (slov.) — 16.00 Zabavna glasba —- 16.30 Čarobno zrcalo časa, ki ga ni — 17.10 Popoldanski koncert — 18.10 XY ve vse — 18.30 Mladinska oddaja —
19.00	Prilcesinja dneva — 20.15 Čez Packo.
II.	program: 8.10 Lahka glasba — 9.35 Poznana dela velikih mojstrov — 16.00 Oddaja za žene — 17.55 Popoldanski koncert
—	19.20 K svetovnemu dnevu varčevanja.
Petek, 31. oktober:
I.	program: 8.45 Koroške pesmi in običaji — 14.00 Poročila, objave. Otroci, poslušajte! (slov.) — 16.00 Glasba Nica Dostala
—	18.10 Prosti čas je dragocen — 18.40 O petju na Koroškem — 19.05 Zgrabi srečo —
20.15	„El’zabeta angleška" po drami.
II.	program: 9.35 Poznana dela velikih mojstrov — 16.30 Z glasbo in ritmom
—	17.10 Kulturna poročila — 17.15 Znanje za vse — 17.55 Kar vedno radi poslušate —
19.30	Narodna glasba — 19.45 Za prijatelje gora — 20.00 Pozdrav z Dunaja.
RADIO LJUBLJANA
Poročila dnevno: 5.05, 6.00, 7 00, 13.00, 15.00, 17.00, 22.00
Sobota, 25. oktober:
5.00	Pester jutranji spored — 8.05 Mladina poje — 8.45 Ritmi in melodije iz Latinske Amerike — 10.10 Narodne in domače viže
—	11.00 Od arije do arije — 12.15 Kmečka univerza — 12.25 Stari angleški napevi — 12.40 Napevi izpod zelenega Pohorja —
14.30	Voščila — 15.40 S knjižnega trga — 17.25 Zabavn: zvoki na tekočem traku —
18.00	Jezikovni pogovori — 18.45 Okno v svet — 20.00 Radio-televizija Ljubljana —
21.00	Melodije za razvedrilo.
Nedelja, 26. oktober:
6.00	Veder nedeljski jutranji pozdrav — 7.35 Igra Kmečka godba — 8.00 ,.Bratovščina sinjega galeba", igra — 9.40 Partizanske pesmi
—	12.00 Voščila — 13.30 Za našo vas —
14.15	Voščila — 15.25 Znane melodije —
16.30	Zbori in samospevi iz slovenske romantike — 17.30 „Hiša pod žgočim soncem", igra — 20.00 Varietč na valu 327,1 m.
Ponedeljek, 27. oktober:
5.00	Pisan glasbeni spored — 6.40 Naš jedilnik — 8.05 Orkestralna matineja — 9.00 Pisani zvoki z Dravskega polja — 9.20 Umetne in narodne pesmi — 9.40 Zvoki iz Mehike
—	10.10 Iz operne in solistične glasbe —
12.15	Kmetijski nasveti — 12.25 Igra godba na pihala — 14.35 Razpoloženjske melodije
—	16.00 Operne melodije — 18.15 Slovenske umetne pesmi — 18.30 Športni tednik —
20.00	Zabavna glasba — 20.45 Kulturna tribuna.
Torek, 28. oktober:
5.00	Pisan spored — 8.05 Stare tržaške narodne — 8.26 Ritmi z juga — 10.10 Jugoslovanska orkestralna glasba — 10.45 Za dom in žene — 11.30 Oddaja za otroke — 12.15 Kmečka univerza — 13.30 Od arije do arije
—	14.15 Zanimivosti — 14.30 Voščila —
16.00	Za glasbene ljubitelje — 18.00 Družinski pogovori — 20.00 Igra plesrv orkester Radia Ljubljana — 21.31 Vedre melodije.
Sreda, 29. oktober:
5.00	Jutranje melodije — 8.05 Koncertni valčki in operetne uverture — 9.00 Jezikovni pogovori — 10.10 Iz sodobne slovenske zborovske glasbe — 11.00 Popevke s festivala v Opatiji — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Nekaj narodnih iz Bosne — 12.45 Igra trio Avsenik — 14.35 Zabavni zvoki — 15.40 Novosti na knjižni polici — 16.00 Koncert po željah — 17.30 Z ljudsko pesmijo po pokrajinah Jugoslavije — 18.00 Kulturna kronika — 20.00 Leoncavallo: Glumači.
Četrtek, 30. oktober:
5.00	Pisan spored — 8.05 Lirične skladbe
—	9.00 Za prijetno zabavo — 9.15 Pojo solisti ljubljanske Opere — 10.10 Odprite sprejemnik — 11.30 Oddaja za cicibane — 12.15 Kmečka univerza — 12.25 Iz Mozartovih oper — 14.30 Voščila — 15.15 Zabavna glasba — 16.00 Javna oddaja Radia Koln
—	18.15 Popevke se vrstijo — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov.
Petek, 31, oktober:
5.00	Za dobro jutro — 8.05 Uverture in arije — 8.40 Varietč na valu 327,1 m — 9.40 Pisan spored narodnih — 10.10 Simfonični koncert — 11.00 Za dom in žene —
11.10	Poje Catarina Valente — 12.00 Narodne ob spremljavi harmonike — 12.15 Kmetijski nasveti — 13.30 Zaključni prizori slavnih oper — 14.35 Za ljubitelje popevk —
16.00	Koncert ob štirih — 17.10 Moderni ritmi — 18.00 Radijski leksikon — 20.30 Mojstrska dela koncertne literature.
Sadna drevesca vseh vrst in sort,
za 20 »/o ceneje kot drugod, dobavi drevesnica inž. Marko Polzet pd. Vazar p. St, Vid v Podjuni — St. Veit im Jauntal.