Posamezna Številka 14 vinarjev. Štev.22. v LMmH, i smo, me k mani ram. Leto XLVI. be Velja po poŠti: s £oelo leto naprej.. K 38-— en mesec „ ., „ 3-50 U Hemdijo oeloletao. „ *a ostalo inozematvo. „ v Ljubljani na dom*. Za neto leto naprej.. K 32--. M en mesec „ .. K 2-70 I opravi prejemin meseSno „ 2-5« w = Sobotna izdaja: sL U oe:o leto.....K 8-- M Nemčijo oelolelno. „ 10-saostalo Inozemstvo. _ 13-— 0 Inserati: ~ Uredništvo Je t Kopitarjevi nllol štev. B/DI. Bokoplsi se ne vračajo; nefranklrana pisma ie ne =s= sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74 = Političen iist za slovenski narod. Bnostolpna petitvrsta (72 ram Stroka in 3 mm visoka ali nje prostor) za enkrat . . . . po 50 t aa dva- in večkrat . „ 45 „ pri račjih naročilih primeren popust po dogovora. Ob sobotah dvojni tarif. ■ Poslano: i Bnostolpna petitrrsta K 1*— lakaja vsak dan lKvzemšl nedelj« in praznike, ob 3. nrl pop. Bedna letna priloga vozni red Upravništvo Je v Kopitarjevi nltol št 8. — Račun poštne branilnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7569. — Upravnlškega telefona št. 188. Prelepi lede«. , Pogajanja v Brest-Litovskem so se prekinile., da se pojasni položaj doma in pri na-'.sprotnikih. Grof Czernin je prišel na Dunaj in ie 24. t. in. v zunanjem odseku avstrijske delegacije podal obširne izjave. Izjavil je, da se sjpj ko prej drži mirovnega načela: brez odškodnin in brez aneksij. O Wilsonovi poslali ci je rekel, da se na splošno strinja z ve-čfno Wilsonovih predlogov, le vmešavanje v naše notranje zadeve odklanja. V debati so Cehi in Jugoslovani izjavili, da zunanjemu mi-l<»istru tako dolgo ne morejo zaupati, dokler •e v domači državi upira pravici narodov do samoodločbe. — Stavka socialnodemokratič-nega delavstva se je hitro končala. — 22. januarja se je sešel avstrijski državni zbor. Ministrski predsednik je v svojem odgovoru na interpelacijo o resoluciji, ki so jo sklenili če-Ski poslanci na praškem shodu dne 6. januarja it. 1., označil češke državnopravne zahteve za veleizdajstvo! S tem je hotel Čehe opiašiti. Poslanci Stanjek (Češka zveza), dr. Korošec in dr. Rybar so politiko, ki se bori proti celim. narodom, temeljito razkrinkali in moško povedali, da vztrajamo neomajno na svojih dr-zavnopravnih zahtevah. V ostalem so sc naši poslanci izrekli za opravičene ljudske zahte-,ve: demokratizacija občinske uprave, deželnih jborov in odpravo gosposke zbornice. Za iz-boljšanie prehrane naj se pa vlada obrne na Ogrsko; po jugoslovanskih deželah vlada lakota.; rosi. Jarc je v posebnem govoru toplo branil kmetsko prebivalstvo. Posl. Benkovič je ožigosal delovanje štajerskega deželnega namestnika in divjanje vojaških oblasti po ju- eslovankih deželah. Notranji miniter je na priznal, da se je začetkom vojne na jugu mnogim osebam zgodila težka krivica. Mini-»trsKi predsednik in poljedelski minister sta Obljubila, da bosta podpirala zahteve kmet-skih poslancev. — Ministrski predsednik dr. pl. Sef.dler je Nemcem zagotovil, da se bo volilna reforma, kadar se uveljavi, izvedla tako, v, narodni posesti ne bo nobenih izpre-memb. Kajti »naravnost neznosna bi bila misel, da bi se morebiti nemškemu narodu s kakršnokoli preosnovo le v najmanjši meri škodovalo ali da bi bil žaljen«! — Nemci so ustanovili v parlamentu zvezo nemško-nacio-nalnih strank. — Nemštvo na Spodnjem Štajerskem in Koroškem divja proti jugoslovanski deklaraciji. — Ogrom je cesar dovolil, kar so zahtevali glede armade; vendar se vojaške reforme izvedejo šele po vojni. Dr. \Vekerle ostane in osnuje novo vlado. — Nemški kancler Hertling je imel 24. januarja že dalj časa napovedani govor o zunanjem položaju. O Llovd Georgevih in Wilsonovih mirovnih pogojih je rekel, da še ne morejo tvoriti podlage za pogajanja. Izjavil pa je, da Nemci Belgiie in zasedenih francoskih ozemelj nikoli niso mislili priklopiti Nemčiji. Ne odstopi pa Nemčija ničesar. Ureditev balkanskih vprašanj prepušča Avstriji. Turčija mora ostati. O Pol)_ski naj odločijo Nemčija, Avstrija in Poljaki. — Govor avstro-ogrškega zunanjega ministra se zelo ugodno razločuje od kancler-jevega. Tudi stvarnih razlik ni težko opaziti — n. pr. v izjavi o Poljski. — V pruski zbornici je govoril notranji minister, ki je med drugim izjavil, da na samoupravo poljskega dela Prusije, Poznanja, niti misliti ni; tudi bo vlada na Poznanjskem nadalje naseljevala nemške kmete in podpirala nemške obrtnike. — Na Ruskem je nova zmeda in novi boji. V ustavodajni narodni skupščini, ki se je bila sešla 18, t. mes., so ostali boljševiki v veliki manjšini; zato so skupščino razpustili in z vojaki razgnali. Večina skupščine je sklenila, da ne prizna razpusta in da znova skliče zborovanje. Boljševiki pa ustanove narodni kon-vent, v katerega pa ne bo volilo poslancev celokupno prebivalstvo, marveč samo delavski Povesi o moji palmi. Ivan B aloh. Že mnogo let je rastla v moji sobi zelena palma — te dni pa je izgubila dvoje svojih peres. Vzel sem nož in sem odrezal najstarejše in najmlajše pero, ovil jih s črnim florom, zvezal z neraz-vozljivim trakom ter obe položil na tumbo osmine svojega očeta. V steklenem velikem rastlinjaku sem izbiral med palmami. Hotel sem imeti veliko s tistimi širokimi pahljačami, katerih ena bi zadostovala, da bi se v njeni senci odpočila nemirna, pokoja žejna duša. Pa sc mi je smejal vrtnar: Te palme niso za nizke kmečke sobe. te potrebujejo zraka, svetlobe, solnca, le velike palme so za koncerte, veselice, plese, pa le za eno noč, drugače sc pokvarijo. In Izbrati sem moral eno med tistimi, ki bodo počasi rastlc in nikdar cvetele. Dobil senj jo zalival som ji pri- in vojaški sveti. — Ukrajinski delavski, kmet-ski in vojaški sveti so ustanovili svojo vlado proti radi in generalnemu tajništvu in naznanili avstrijskemu zunanjemu ministru, da se bodo poslej njihovi zastopniki pogajali za mir. — Turkestan se je proglasil za republiko. — Med boljševiško vlado in Rumunijo je prišlo do krvavega boja. — Na bojiščih nič novega; živahno je le na zapadnem bojišču. Czernio m MU. Ljubljana, 25. jan. 1918. Včeraj sta govorila vodilna državnika Avstrije in Nemčije. Naš zunanji minister grof Czernin v zunanjem odseku avstrijskih delegacij, grof Hertling pa v glavnem odseku nemškega državnega zbora Kljub temu cla nazi-ranja Nemčije in Avstrije v splošnem soglašajo, vendar se giblje govor Czer-ninov v čisto drugačnih sferah kot pa govor grofa Hertlinga. Grof Czernin jc glede Rusije naglašal zopet načelo: »bretz aneksij in brez odškodnin«. Izjavil jc, da ne zahteva Avstrija . niti enega kvadratnega metra in niti enega vinarja ocl Rusije. Grof Hertling pa je naglašal predvsem nedotakljivost Nemčije in njeno miroljubnost. Glede ruskih baltiških pokrajin pa vlada še vedno nesoglasje med Nemčijo in Rusijo v načinu samoodločevanja ruskih narodov. Grof Czernin je naglašal, da mor a priti tudi tu do sporazuma med Nemčijo in Rusijo in se mora najti srednja pot. Sploh dobi človek iz Hcrtlingovega govora vtis, da jc precej modificiran pod vplivom in v korist nemških aneksi jenistov. Zanimiv jo odgovor grofa Czernina na "VVilsonovo mirovno poslanico. Grof Czernin jc naglašal, da tvori 14 Wilso-novih predlogov ugodno podlago za sklepanje splošnega miru. Mnogo jo takih predlogov, katere v polnem obsegu podpisuje, o drugih pa hi sc dalo razpravljati »Ker sta Avstro-Ogrska na eni strani in Združene države na drugi tisti velesili med sovražnima skupinama, katerih koristi si medsebojno najmanj nasprotujejo, je opravičeno upanje, da hi mogel pogovor med tema dvema velesilama tvoriti izhodišče za spravljiv razgovor tudi mod vsemi drugimi državami, ki še niso pristopile k mirovnim razpravam.« Tako pravi Czernin. Tudi Hertling odgovarja Wilsonu. Seveda jc med Nemčijo in Združenimi državami veliko več na-sprotstev kot med nami in Ameriko in zato je Hertlingova tozadevna izjava precej hladna in rezervirana, na mnogih mestih celo ostra. Venclar je pripravljena stopiti tudi Nemčija na tej podlagi v razgovor z Združenimi državami. Hertling jc odgovoril tudi na izvajanja Lloyda Georgea. Naglašal jc, da se nasprotja med Nemčijo in Angle- ško — dasi velika — vendar zabrisu-jejo. Czernin je izrekel v svojem govoru besede: »Pesimistično naziranje, da se bo mir razbil, je brez podlage.« — »Po mojem mnenju je tudi splošni mir žo precej blizu.« Ako primerjamo govore Lloyda Georgea, Wilsona, Czernina, Hertlinga, moramo priti nehote do zaključka, da se mirovna pogajanja pravzaprav že vršijo, to-da vse v drugačni obliki kakor si je človek to preje predstavljal. Izmenjavi mnenj služi govorniška tribuna v domačih parlamentarnih tribunah. Jabolko miru sicer dozoreva počasi, toda ni več daleč čas ko bo popolnoma dozorelo. Czernin in Hertling povdarjata solidarnost zaveznikov. Hertling je ob tej priliki omenil, cla je zveza mccl Avstrijo in Nemčijo samo obrambnega značaja. Toda ne Hertling, ne Czernin si nista upala nastopiti javno in odločno proti vsenemškim aneksi jonisti enim načrtom, ki hočejo zasužnjiti Evropo v nemškem imperijalizmu. Ocl načela samoodločevanja narodov sta še vedno precej daleč. Sicer pa jc na naši in' na nemški strani tozadevno velika nedoslednost. Ruskim narodom priznavamo pravico samoodločevanja, naši pa naj molče. Czernin odgovarja glede zahteve po avtonomnem svobodnem razvoju avstrijskih narodov, da si nikakor no dovoli ocl strani kake tuje države vmešavanja v avstrijske notranje zadeve. Zato da je merodajna samo ustavna pot: parlament. Dobro je odgovoril na (o dr. Stransky, cla jc pred vojno z Italijo obljubila Avstrija na pritisk Italije koncesije Italijanom v Trstu in Primer ju. Ali to ni bilo vmešavanje tuje države v naše notranje razmere? Ali so tu narodi govorili v parlamentu, ko jo šlo za njihovo usodo? Grof Czernin jc zahteval ocl odseka zaupnice. Verujemo, cla si prizadeva za mir, tocla čistega vina nam ni nalil. Vse jo motno in pod vplivom nemškega nacionalnega obzorja. Ni čuda, da so Nemci veseli Czerninovega govora že radi odstavkov o avstrijski notranji politiki. Bo moral pač tudi Czernin revidirati svoje stališče. Narodi morajo sklepati med seboj mir, država se mora z narodi in potom narodov sporazumeti. rc dno, jo nosil na solnce in se bal za njeno življenje. In res — bila jc enkrat v nevarnosti, ne da usahne, ampak cla jo spomladanski mraz zamori. Nekega zimskega dne so vabili namreč izredno topli žarki na plan. Tedaj sem vzel svojo palmo ter jo nesel na zrak, venkaj na solnce ter se svežo vodo očistil pe-resca grdega prahu. Pa solnce jc bilo sicer gorko, a zrak jc bil mrzel in ledeni veter jc zmrznil vse ledene kapljice in palmine veje — so otrple. V gorki sobi pa so si zopet opomogle — in palma jc bila še lepša kot poprej. Zakaj? Takrat sem sc čudil, zdaj pa vem, zakaj moja palma ni umrla, ni umreti hotela — zato, cla jc krasila in ovila tumbo mojega očeta... In ko sem jih gledal tako lepo zvite ob svitu mrtvaških sveč, sem vprašal: Ti hčerka toplega juga, zakaj si zapustila gorka južna tla, zakaj si so priselilr na mrzli sever? Glej, tam doli hi se tonila v vročili solnčnih žarkih in cvetela bi in sad rodila in stoteri l>i te bili veseli! Ne — mL jc rekla — tam doli jih je Ha tisoče, na milijone, ki rastejo, cvc- tejo in rode — a padajo v neskončno pozabljenost. Je še druga gorkota, ki je silnejša kot moč afriškega solnca, in so še drugi žarki, ki posvetijo tam, kamor nc seže pekoča vročina južnih step. Jaz sem rodila sad, ki ga ne rodi nobena južna palma s svojimi prelest-nimi kronami: ljubezen in hvaležnost otroka do očeta. In moja duša jc rekla hvaležna: Oj palma, hvala li, ti si izgubila svojo krono, a dosegla si svoj namen. — Povest mora biti kratka, ker manjka črnila. Bili so časi, ko sem sc jezil, da jc tiskarski škrat delal grehe ter jih metal na mojo vest, — ko sem pa čital, cla i jc zmanjkalo črnila za dva meni najdražji besedi: moj oče — jc šel sladak usniev preko mojih ust. Ampak tiskarski škrat ni preprečil črne palme, ki je bila položena preko križa. Ko sem za sveti večer iskal na par-tih imen;' : ivot. tedaj nisem slutil, da bom kn;; . polom pisal sam parte in zapisal siroto — samo eno. — Še mani, cla ho črna palma venčala oba. Povest mora biti kratka, ker ni papirja. Zato so ostale nezapisane tele besede: Tista mrtvašnica pri sv. Krištofu je tako zapuščena, samotna hiša. Ko sem pred leti kropil Adamiča in Lun-clra, sc je drenjalo l judi, cla smo se komaj zvrstili, ko sem pa s solzami kropil svojega očeta, mi jc dejal mrliški čuvaj, da vsled dolgega časa koplje in kida sneg. ker ni nobenega človeka. — Veselilo me je, cla na celcm poko-lišču nisem našel nobene palme, ampak le velike, staro ciprese, ki so mi vse rekle, cla tonejo v pozahljenosti Tiskar jc pod črno palmo skril križ. Moj oče! Ti ga v rokah niis imel. Kov i nc so zaplenili in ti malega križca v roke niso dali. Prav so imeli. So šc drugi križi, težji in večji, ki sc žal zapleniti nc morejo. Povest o moji palmi jc končana, ni pa končana povest o dveh srcih, katerih vezi nc raztrga nobena moč, ne loči nobena sila — in tudi smrt ne. TržaSKo pismo. Trst, 24. L 1918. Kot trudni in težko obloženi popotniki smo stokali pod težo razmer, ki nam iih je ustvarila vojska. Grmenje in bobnenie ob mestnih vratih, zrakoplovi dan in noč, razpoki homh, težave v aprovizaciji, danes je manjkalo tega, jutri drugega neobhodno potrebni rta iivila. V vedni skrbi in neprestanem strahu. Sovražnik ie vztrajno glodal na naši obrambi in ob vsaki ofenzivi je prijel za korak bliže. Pri začetku vsake ofenzive si bral ljudem iz obraza vprašanje: ^Bog ve, če se jim ho zdaj posrečilo? Ali ne bo morda treba vzeti begunsko palico v roke?<- — ln danes! Lažje in prosteje dihamo. So težave, toda zavest, da je naša zemlja očiščena sovražnika, v tej zavesti pozablja človek marsikatero bridkost. Ko pa gledamo v duhu svojo domovino osvobojeno in združeno z brati Hrvati in Srbi v mogočno jugoslovansko državo, kakršno nam jo jc pričarala pred oči labodja pesem dr. Kreka, — kdo bi ne bil pripravljen, zato še kaj potrpeti!? — Jaz mislim, da nikjer na Slovenskem ni budstvo s tisto hitrostjo in s takim navdušenjem pozdravilo majniške deklaracije, kot smo jo mi tržaški Slovenci. To spričevalo smo si pošteno zaslužili že v predvojnih časih in priznavali so nam radi vsi, da smo tržaški Slovenci narodno najbolj probujeni. In mainiška deklaracija ima za podlago — narodni princip, ki je bil alfa in ornega vse dosedanje tržaške politike. Le pojdi med naše delavce in kmete, žene, dekleta in služkinje, pa boš videl, kako ti globoko umevajo odrešilni pomen deklaracije. V tem oziru smo vsi Tržačani ena sama družina, enih misli, enega srca! Zato pa je tudi ugled hlagopokojnega očeta deklaracije dr. Kreka med nami tako zrastel, kakor dosedaj še nobenega Slovenca. Umolknila so nasprotstva in tudi oni, ki so mu prej bili sovražni, so klonili pred njegovim velikim duhom in še večjim srcem! V počaščenje velikega Kreka smo Tržačani priredili slovesno sv. mašo za-dušnico, ki se je bila vršila v veliki cerkvi sv. Antona novega, in o kateri je naše časopisje pisalo. V Skednju se je osnoval poseben .»dbor, v katerem so zastopana vsa tamkajšnja društva, ki je priredil Krekov shod ob velikanski udeležbi in kjer sta govorila dr. Rvbar in dr. Wilfan in se je sklenil pobirati od hiše do hiše prostovoljni donesek za Krekov spomenik. Pri sv. Ivanu se je istotako u«t4novil poseben cdbor z istim namenom. Kakor čujemo, se že pridno vežbajo za nastop. V Trstu samem se snuje poseben odbor, v katerem bodo zastopani vsi stanovi in stranke, ki bo organiziral nabiranje dones-kovkov za dr. Krekov spomenik. Marijina družba je imela svojo posebno žalno prireditev, pri kateri ie č. g. A. Čok v obširnem govoru naslikal velikega Kreka. Ista družba ie tudi že priredila veselico, katere čisti dobiček je namenjen Krekovi ustanovi. — Sedaj podpisujejo naše žene in dekleta majniško deklaracijo. V kratkem se zaključi podpisovanje in prepričani smo, da bo to pravi plebiscit naših žen za jugoslovansko državo. Tudi v tem oziru bodo korakale tržaške Slovenke v prvi vrsti! Žulji na njih rokah, brazde na njih licih in solze v njih očeh dajejo slovenskim ženam pravico, da sc_ oglašajo za svobodo domovine. — Želeti bi bilo, da bi se vsa slovenska in hrvatska prosvetna in strokovna društva, občine in kmetske zveze na Primorskem oglasile za deklaracijo. Naj svet spozna, da smo vsi enih misli in da ne odnehamo, dokler ne vidimo uresničenega svojega ideala. Dne 24. t. m. so povabljeni vsi istrski župani na sestanek v Klancu. Povabljeni so tudi hrvatski in italijanski župani. Namen shoda je, porazgovoriti se o aprovizacijskih razmerah v Istri, ki so obupne. Zanimivo je, da socialno-demokratični »Lavoratore« ni hotel natisniti poslanega vabila za ta sestanek! mu s Czeroisovei govoru. Dunajj, 25. jan. Zunanji odsek avstrijskih delegacij je nadaljeval debato o izjavi zunanjega ministra. Vitez pl. Bilinski (član gosposke zbronice izraža ministru zaupanje in zahvalo, ker se je prvi izjavil za potrebo častnega miru. Razpravlja o poljskem vprašanju in izjavlja, da se tudi v imenu poljskih zastopnikov zahvaljuje zunanjemu ministru. Zavzema se za priklopitev Galicije poljskemu kraljestvu, seveda s pridružitvijo Poljske Avsto-Ogrski monarhiji. Habsburška dinastija je edina poklicana, da združi Poljake pod svojim žezlora. Želi ministru, da bi igral na kongresu ono vlogo kot svoječasno Bismarck na berlinskem kongresu. Delegat Pariš (gosposka zbornica) se izreka za avstio-poljsko rešitev poljskega vprašanja. Istočasno pa za končno ureditev češkega vprašanja. Izjavlja se za sporazumni mir in prosi ministra, naj upošteva pri mirovnih pogajanjih stališče sv. stolice. Izraža ministru svoje zaupanje. G vol Czernin odgovarja Ellenbognu in Stranskem«. Na očitek delega t o Daszynskega ip dr. Ellenbogna z n-iionj na tjovor aenerala Holžmanna je zunanji minister grof Czernin odgovoril naslednje: Razmerje med menoj in visokocenjenim generalom Hoffman-norn se da označiti približno tako, da niti jaz njemu niti on meni ne more predpisati, kaj naj govorimo. General Hoffmann ni vprašal mene in jaz nisem vprašal njega. Jaz mu tudi nimnm svetovati ne povedati, da li je to, v misli n i, prav ali ne. Proti »jogo m govoru polemizirati, L mi bi zdelo docela napačno. Nji- govor namreč v Brestu Litovskem ni žive duše razburil, tudi Trockega ne. Le-ta je gene ralu enostavno odgovoril, da če se Hoffmann sklicuje na to, da imajo Rusijo zasedeno Nemci, pa on opozarja, da imajo Rusi zaseden Kavkaz in Turčijo. kar je drugo drugega vredno. Na tem govoni — pa naj se komu zdi več ali manj lep — ne bo nihče umrl, ne Troeklj, ne Hoffmann, ne mir. — Ustanavljam, da smatram sedanje pocialno-demokratično stališče za znaten napredek. Če gospodje polagoma spoznavajo, da moremo in hočemo skleniti samo časten mir, potem to pozdravljam. Kar se tiče ovitka, da sem včeraj o Italiji, S*Hji lit Rnmuniji nejasno govoril, ?e s tem nočem dalje pečati. Kdor je hotel, me je lahko razumel. V razpravo o notranjih razmerah Nemčije se ne spuščam. Dr. Ellenbogen se je šele včeraj zjutraj vrnil iz Berlina, bo torej vedel več novic iz Nemčije nego jaz. Opozoriti hočem le na razliko v vojnih ciljih, ki sem jo že opetovano naglasil, ki jo pa gospodje vedno zopet pozabijo. Nemčija ne obstoja le iz evropskega ozemlja, marveč ima tudi svoje velike kolonije, katere mora po vsej pravici dobiti nazaj. Kolonije spadajo v njeno posest in je ob sebi um-Ijivo, da zastavil, ki jih ima, ne more dati iz rok prej, dokler nima jamstev, da dobi svojo posest nazr.i. Zato je Nemčija v drugačnem položaju nego ni. Mi imamo srečo, da izvzemši del vzhodne Galicije, povsod rtojimo na sovražnih tleh. Mi torej ročnih zastavil nc potrebujemo tako nujno. Delegat Ellenbogen je rekel, da je treba v notraniosii r'•.praviti red. Sem vedno 7a to, samo ne vem, kako si gospodje to prav za prav predstavljajo. Pravijo, da parlament ni sposoben za to; revolucije in meščanske vojske pa po last-rem zatrdilu tudi ne marajo. Torej bi ostal samo še oktroi. Kar se mene tiče, menim, da se da o tem govoriti. Gospodje naj se le enkrat čisto jasno izjavijo o tem, da žele, da se napravi red od zgoraj doli. Dr. Ellenbogen ru je dalje svetoval, naj svoj odgovor WiIsonu rporočim predsedniku Združenih držav potom kake nevtralne države. To je zelo mladosten nasvet. Jaz svojega govora nisem govoril samo gospodom v odseku in Wilson je zvedel za moje besede še tisto uro. Izraze delegata Stranskega proti Ogrski zavračam kot docela nedostojne. Kar se tiče delegatove kritike diplomatičnega zbora, naglašam, da pri sprejemanju v ta zbor ne delam najmanjše razlike med plemiči in meščani. Kdor zadošča predpogojem, ta se sprejme, pa naj se glasi njegovo ime tako ali drugače. Delegatu Stranskemu bi bil le hvaležen, če bi svoj vpliv porabil v to, da bi se tudi Čehi v večjem številu oglašali za to službo. Če delegat Stransky pravi, da pogajanja v Brestu gotovo ne bodo uspela, odgovarjam, da bi se gospodje petrograjske delegacije vsekakor rajši pogajali s socialnimi demokrati nego z menoj. O tem ni nobenega dvoma. Toda med Stranskym in mojo malenkostjo pa Petrograjci ne delajo prav nobene razlike. Mi vsi smo zanje huržoaji in ne marajo ne enega ne drugega. — Na pritožbo zaradi okvare radijske brzojavke ru ske vlade izjavljam, da je šlo za revolucionarni poziv na naše narode. To se je na moj ukaz in na mojo odgovornost črtalo. Smatram za svojo dolžnost, da pobijam revolucijo in bom v to svrho tudi v bodoče porabil vsa postavna sredstva. O ureditvi razmer na Češkem ne morem govoriti, ker to ne spada v mojo kompetenco. Z ozirom na to pa, da je spravil delegat Stransky to vprašanje v zvezo z mednarodnim položajem in stališčem boljševikov glede samoodločbe narodov, pa pripominjam, da se delegat nekoliko moti. Menim, da se o državnem pravu Češke in samoodločevanja narodov ne more v eni sapi govoriti. Boljševiki stoje na stališču delitve do najmanjše občine in zadnje vasi. To stališče se s češkim držav-nopravnim načelom nikakor ne krije. Če so pa gospodje sprejeli stališče varstva nemških manjšin in so za razdelitev, potem opozarjam, da sem se kot član ustavover-nega veleposestva že pred desetimi leti potezal za tako rešitev. Nato polemizira minister z dr. Stran-skym glede njegovih opazk o ministrovi nesposobnosti in nadaljuje: Nimam ambicije, biti gospodu Trockemu podoben; en razloček je pa vsekakor med nama: Oba sva potovala vsak v svojo domovino, da v ustavnih korporacijah zahtevava zaupnico. G. Trockemu se to ni posrečilo, na kar je odgovoril s tem, da je dal nastaviti strojne puške ter je konstituanto razgnal. Če meni nasproti storile enako, pa ne bom poklical mornarjev, marveč bom — demisijo-niral. Delegat Mlklas predlaga isapnioa Delegat M i k 1 a s (nemški krSč. soc.) izvaja: Včerajšnji govor zunanjega ministra je vzbudil v vseh krogih prebivalstva živahen odmev ter priznanje ne samo v Avstriji, ampak po celem izobraženem svetu. V soglasju z večino članov odseka stavim predlog, ki se glasi: >Odaok jemlje obširno naznanilo ministra z zadovoljstvom v vednost in mu priznava zaslugo, da se trudi pri sedanjih pogajanjih za mir, pri katerem 3io zahtevamo aneksij in odškodnin. pač pa hočemo življensko korist Avstrije varovati in ji zagotoviti gospodarsko in politično bodočnost. Odsek pritrjuje izjavi ministra o samoodloče-vanju ukrajinske države in narodov v zasedenem ozemlju in ceni v polni meri njegova prizadevanja glede ustanovitve poljske države in soudeležbe zastopnikov poljske vlade pri pogajanjih. Odsek zaupa zagotovilu ministra, da bo podlaga naši politiki tudi nadalje skupno delo z našimi zaveznikL Iz teh razlogov izreka odsek ministru popolno zaunanje v pričakovanju, da se mu bo v najbližji bodočnosti posrečilo, 'pripraviti pot miru.« V nadaljnem izvajanju opozarja Miklas, da pogreša v izjavi zunanjega ministra pojasnila, ali vlada z Rumunijo samo premirje ali pa se pripravlja pot k mirovnim pogajanjem. Delegat T o m a š e k (češki soc. demokrat) pozdravlja izjavo zunanjega ministra glede Wilsonove note kot korak naprej na poti do splošnega miru in obžaluje, da ni že preje podal minister podobne izjave. Glede Poljske izraža mnenje, da je stvar poljskega naroda, da sam odloča o svoji usodi. Jemlje z zadovoljstvom v vednost izjavo ministra o miru brez aneksi j in odškodnin in upa, da postane minister zopet samostojnejši. Povdarja, da je govor generala Hoffmanna v zaledju zelo slabo vplival. Z ozirom na izvajanja grofa Czernina o različnosti med njim in Trockim, ne sme minister pozabiti, da je velika razlika med ustavodaj. skupščino in med odsekom delegacij. Ta odsek predstavlja samo presejano družbo. Končno izjavlja, da ne more on ne njegova stranka glasovati za zaupnico grofu Czerninu, ker zastopa minister glede zahtev češkega naroda o samoodlofčevanju in o soudeležbi pri mirovnih pogajanjih odklonilno stališče., Debata ae nato prekine in nadaljuje ob 6. uri popoldne. Skupni finančni minister bar. B u -rian odgovarja glede na opazko dr. Stranskega o koncesijah Italiji. Govornik je takrat vodil pogajanja, pa je stal vedno v stiku z vodilnimi avstrijskimi parlamentarci. Zato je očitek dr. Stranskega glede prekoračenja kompetence z ozirom na vprašanje tržaškega vseučilišča in novega občinskega statuta neopravičen. Delegat K 1 o f a č pravi, da ne more glasovati za zaupnico grofu Czerniinu. Delegat Langenton (nemški na-cionalec) pozdravlja Czernina v imenu Nemcev. Izjavlja, da so Nemci pristaši rešitve poljskega vprašanja v avstrijskem smislu. Galicija pa naj se odstopi samo tedaj, če se zagotovi, da bo Poljska trajna in zvesta naša prijateljica. Češki Nemci se zahvaljujejo Czerninu za besede v prilog čeških Nemcev. Nato so govorili poslanci Glabin-ski, Udržal in baron pl. Pantz. — Posl. Pittoni obširno razpravlja o štrajku in se izjavi proti zmagovitemu miru. Predloženi Miklasovi resoluciji socialni demokrati ne morejo pritrditi, ker vsebuje zahteve, o katerih imajo oni drugačno mnenje. Predlog dr. Korošca. Delegat dr. Korošec je vložil predlog, ki se med drugim glasi: Odsek z zadovoljstvom ustanavlja, da je monarhija po dolgotrajnih težavah vsaj v svojih oficielnih izjavah končno enkrat opustila svoj prejšnji pohlep po aneksijah. Za stvar miru bo pa ta napredek zelo malo vreden, dokler Bolgarija neprikrito vztraja na svojem starem aneksijskem programu, Nemčija pa prikrito. Šele energičen nastop proti tem aneksijskim pohlepom bi mogel brezpogojno mirovno voljo monarhije nedvomno dokazati. Nov dokaz za nastopajočo iz-treznitev je tudi okolnost, da smatra grof Czernin Wilsonov program za sprejemljivo podlago za začetek pogovorov z Združenimi državami. Mirovna pogajanja za separatni mir z Rusijo ne dajejo zadostnega zagotovila za skorajšen sklep splošnega miru. Dejstvo, da se narodom Avstro-Ogr-ske ter Bosne in Hercegovine noče priznati pravice do samoodločbe, tvori še danes edino stvarno oviro za splošni mir. Spričo odgovornosti, ki vsled prehranjevalnih razmer narašča, je pričakovati, da bo streznenje tudi v tej smeri napredovalo. Odsek opominja zato v resni uri in po-rivljc ministra, naj končno enkrat odkrito izjavi, da je monarhija v dosego skoraj-šnega splošnega miru pripravljena, da tudi avstro-ogrskim narodom prizna pravico do samoodločbe, da pritegne na mirovna pogajanja zastopnike teh narodov in jim ondi zagotovi izvršitev njihov« aa-moodločitvene pravice. Po zaključenem govoru poročevalca barona pl, Becka se je vršilo glasovanje. Miklasova resolucija je bila sprejeta a 14 proti 7 glaaovom, za Korošcev predlog so glasovali umo Čehi in predlagatelj. Ir. kiumbmvo poročilo v glavnem odseku nemškega državnega Berlin, 25. iau. Nemški zunanji mini4ten 1 državni tajnik dr. pl. Kflhlmann je podal ©b-i širno poročilo glavnemu odseku nemškega dr-, žavnega zbora o pogajanjih v Brestu Litovskem. Govoril je ctiplomatiško previdno, a vsekakor se je nahajala v njegovem govora marsikatera prikrita pšica proti Velenemcem. Zelo je nasproti Velenemcem podčrtal, da je nailojalnejše pri mirovnih pogajanjih sodelovala avstrijska diplomacija ž njim. Nad vte zanimiva je bila sicer kratka razprava. Vele-nemci so sicer dajali Avstriji »dobre« nauke; pridruži! se jim je tudi baron Gamp od ee»-tra, a zato sta pa sicer kratko, a tem krap-kejše velenemške skomine zavrnila LcdeboCH in Erzberger. t \ ^ Iz obširnega poročila posnemamo: ' Dr. pl. Kuhlmann se je pečal predvsoaia razburjenim in z zmedenim prerekanjem časopisov z debato prejšnji dan. Naša politika, je erganično v zvezi >; ustanovitvijo samostojne Poljske. Dejansko se zani iiamo za Kursko, Litvo in Poljsko, katero poli iko je bil začrtal že spomladi 1. 1917 še pl. Bjthmann Hollweg. Kancle'- Hertling je na svoječasno rusko brzojavko : Vsem izjavil, da se hoče z Rusijo pogajati in da se namerava z ozirom na navo-dene tri države držati politike samoodločb« narodov. Osebni iniciativi v prostost posm-jočih državnikov se preveč precenjuje; navezani so namreč na to, kar je ustvarieno ln kar obstoja. Pogajanja v Brestu Litovskem trenutno zopet počivajo: najbrže se bodo bodoči teden nadaljevala. Kuhlmann je podal M to zgodovinsko nazorni narek o razvoju Ra-sije. Rekel je, da so ruski mogotci izzvali vojsko, cla bi jih ne bila noirania revolucija požrla. Na zunaj se je predstavljala Rusija enotno, a narodi se niso spojili. Rusija se z«u) cepi v celo vrsto narodnih republik; pojavljajo se tudi socialne težnje: na Finskem ia 10 se tudi socialne ležnie: na rinsken Ukrajini, kjer spletkarijo boljševiki. Delo diplomacije ti pojavi, neznansko otežkujejo. Ta proces se bo najbrže še dolgo nadaljeval. Pp odmoru je nastopila poleg boljševikov tudi centralna rada Ukrajine v 'Brestu Litovskem, ki bo slovesno pripozoaua, ko se z Ukrajino doseže mir. Pogajanja s Finsko so zelo napredovala; najbrže se s Finsko I >nalu sklene mir« Pogajanja z Ukrajinci, ki so v nasprotja z boljševiki zelo dovzetna za praktično politično delo, so tako napredovala, da upamo na* uspeh. Diference z boljševiki tičejo predvsem1 podrobnosti, kako izvesti samoodločbo narodov. Ne veruje, da bi se pogajanja gleds na1 način samoodločbe obmejnih pokrajin nekdanjega ruskega cerstva razbila. Želel naj bi časopisje ne napadalo zahrbtno tistih, ki-nosijo narodni prapor; ker se lahko škoduje; narodnim koristim. Vrhovno vojno voastvo! mora biti zastopano pri mirovnih pogajanjih.1 Kratko je branil Hoffmanna: ki je veliko storil poverjenikom in da je postopal lojalno. Ponovil je: V doglednem času :■: gotovostjo pri-, čakuje, da se zaključijo pogajanja s Finsko, najbrže se kmalu sklene mir 7. Ukrajino, od resne mirovne volie Trocki-Ljeninove vlade! zavisi, če bomo z Rusijo pogajanja zaključili.) Ne dvomite, da s pl. Hertlingom, državnim; kanclerjem delava le na to, da nemš.u narod na Vzhodu kmalu doseže mir. Mir Uk-jajino bi sprožil tudi rumunsko vprašanje, ker če se sklene mir z Ukrajino in se umakne čete, bi se Rumunija ne mogla dolgo upirati mi-rovni volji osrednjih velesil. Temelj in aadalj-iii steber vse naše diplomacije tvori razmerje z Avstrijo. Kuhlmann je zelo pohvalil Czernina in podčrtal obojestransko lojalnost. Dokler bom na tem mestu, bom nasprotoval politiki, ki bi zrahljevala orožno bralstvo, kulturno skupnost in prisrčno prijateljstvo v Avstrijo. V razpravi je konservativec grof starp zahteval boljše varstvo nemški vzhodni meji. Nasproti boljševikom naj se glede na samoodločbo in izpraznitve ne odnehava. Zveza z Avstrijo mora tvoriti jedro razmer naši politiki, a razmerje mora biti vzajemno, ne Avstrija in tudi Nemčija se ne moreta odpovedati samostojnosti in popolnoma morata varovati svoje življenske koristi. Baron pl. Gamp (centrum) je izjavil: Zvesto se hočemo držati zveze z Avstrijo, a v Avstriji naj opu-ste izjave, kakršne so padle proti generalu Hoffmanu in proti knezu Biilo\vu. — I.cde-bour (neodvisni socialist): Kanclerjev - -slovanski deklaraciji, je Mencej injpe, kakor je bilo pomotoma tiskano v »Mj-vencu« z dne 22. t. m. (Mariborsko ^pismo) Mersej. —: Omejen železniški promet v Nemčiji. Po celi Nemčiji so od 23. t. m, naprej za 14 dni zelo omejili osebni promet po železnicah. Na Bavarskem odpade 20 vlakov. — Tatvina na kolodvoru. Dne 2, decembra 1917 je bil ukraden na kolodvoru v Divači iz voza železniške pošte Divača-Pola vrednostni zavitek, namenjen za Ro-vinj v vrednosti 8000 K. Storilcu se do sedaj še ni moglo priti na sled. Z ozirom na občutno škodo, ki je bila vsled te tatvine povzročena erarju, se razpisuje s tem v smislu odloka c. kr. trgovinskega ministrstva z dne 17. januarja 1918, št- 1522-P 1918 v svrho, da se ukradena vrednost aH pa del te vrednosti zopet najde, nagrada 10 odstotkov za najdeno vrednost z opombo, da si pridržuje poštna uprava pravico, da prizna oziroma razdeli to nagrado po lastnem preudarku in z izključitvijo vsake pravne poti. — Kranjsko društvo za podpisovanje vo;ne?a posojila na Kranjskem v Ljubljani sklicuje glavno skupščino v svrho sklepanja o končnem obračunu s svojimi člani, ki so deležniki na V. vojnem posojilu, na dan 31. t. m. ob 3. uri popoldne v ravna-teljski sobi Jadranske banke, podružnice v Ljubljani, I, nadstropje, Hotel pri Maliču. Članom jc društvena bilanca med uradnimi urami na vpogled pri društvenem tajniku Jadranske banke, podružnice v Ljubljani. Na obilno udeležbo vabi odbor. — Iz Leobna nam pišejo: Vas prav prisrčno pozdravljamo. Tudi ml Slovenci rudarji smo od prvega do zadn!ega za deklaracijo z dne 30, maja 1917, Živela naša Jugoslavija! — Iz Beneške Slovenije smo prejeli: Z veliko gorečnostjo pozdravljamo nove brate, pripravljene darovati svoje mlade moči za srečno in slavno rast jugoslovanske ideje, znanja šc tem potom svoj naslov: Henrik Valenčak, vojni ujetnik, Isa, Fcnzenska gubernija der. Ozerki, imienje A. A. Fo-kina, Rusija. — iz ruskega ujetništva se javlja Štefan Štrukelj iz Šempasa; njegov naslov; Štefan Štrukelj, vojni ujetnik, Bes-arabska gubernija, Kišinevski ujezd, pošta Kalaraš, Bikovecki pitovnik, Rusija. - • Nova železniška zveza Dunaj — Aspan« — Ptuj — Celje — Vrlialka — Trsi. Tržaški vladni komisar so jo zavzel v pismu na dunajskega župana tir. Wciskirchnerja za novo železniško zvezo Dunaj — Trst. Nova zveza na bi šla z Dunaja čez Vspang v Ptuj, odtam po naikrajši progi čez Celje, Ljubljano in Vrhniko v Trst. Nova železnica naj bi h i hi dvotirna prve vrsto: brzovlaki bi vozili 7.') km na uro, ker vozijo zdaj brzovlaki s Dunaja v Trst po voznem redu seveda, 12 do 13 ur, bi po tej železnici v--''" 6 ur. Dunajski mestni svet so je zavzel za ta načrt pri železniškem ministrstvu In p vi vojni upravi. — Italijanski vojnii »očenaš«. Tržaški list L' Eco« prinaša: v Škodovaki v Fur-laniji is neki naš učitelj poučeval v šoli tudi verouk. Naučil je otroke tudi sledeči vojni očenaš: Oče nats, kateri si na Dunaju. tvoje ime naj bo v Italiji pozabljeno. Tvoje kraljestvo nai se omeji na ono stran Alp, tvoja volja naj se n,e zgodi niti na nebu niti na italijanski zemlji. Daj nam naš vsakdanji kruh, ki nam ga jemljejo tvoji spremljevalci, vrni nam zlato in srebro, ki si nam ga oropal, kakor tucli mi tebi vračamo tvoj papirnati der.ar. Nc pelii nas v obup, ampak reši nas od sebe in tvojih zlobnih spremljevalcev. Tako nai se zgodi!« — Jadranska banka. Na izrednem občnem zboru delničarjev Jadranske banke, ki se je vršil 20. t. m. je bilo sklenjeno, da se poviiša delniška glavnica od K 12,000.000*—na K 20,000.000*--in je bil v to svrho pooblaščen upravni svet. da izvede to povijanje po pogojih, ki odgovarjajo današnjim razmeram. Na seji upravnega sveta, katera se je vršila po občnem zboru se jc razpravljalo o uspehu minulega, poslovnega leta in »c domneva, cla bode dividenda za leto 1917. znašala vsaj 28 do 32 K po delnici proti 24 K za leto 1916. — Odprava temelfnih taks pri zaračunanju brzojavnih pristojbin. Od 1. februarja 5918 pričenši se ne bodo temeline takse za brzojavke nič več zaračunale. Od tega časa naprej se zvišajo v vseh smereh, v katerih je bilo predpisano v smislu brzojavnega tarifa vplačevanje temeljnih taks, dosedanje pristojbine za besede za 4 vin. V prihodnje bo znašala na primer besedna pristojbina na Nizozemsko 20 vin. (doslej 16 vin.); pristojbina za brzojavke 8 besedi v tej smeri bo torej 1 K 60 vin. (do-sedaj 60 vin. 8 X 16— 1 K. 88 vin.); za brzojavke 12 besedi 2 K 40 vin. (doslej 60 -'- 12 X 16 : - 2 K 52 vin.). Zvišane besedne pristojbine se bodo pobirale samo ob sebi umevno samo v toliko, v kolikor je promet v posamezne dežele v smislu tozadevno veljavnih predpisov snloh pripu-ščen. Prometne omejitve, ki obstoje sedaj, ostanejo vzlic tej strogo tarifno-tehnični odredbi nespremenjene. Radi rf»7?alS«?H.ja Časti je bil obsojen a' Celovcu znani ultranemškona-eijonalni obč. odbornik Jan. K a j ž -ni k (Keuschnigg), ker je bil v javni soji razžalil svojega tovariša Mavra. Plara,ti ura jo 500 K giofce. — Namesto venca na grob Mariji Na-prudnik jc darovala g. Eiiza Krančič, soproga okr. sodnika v Celju, za Elizabetno otroško bolnišnico 20 K. 7*1 m a Državljanska vojska v Rusiji. Pravda: Čete 'boljševikov so zasedle Poltavo, Ahtirko in Trojck pri Orenbnrgu, kjer so premagali kozaki hetmana Dulto-va. Ruski generalni štab je odredil, da se morajo glede na protirevolucijski pokret pripraviti vsi zbori, da lahko v vsakem slučaju nastopijo. — Države sporazuma so v skupni noti naznanile, da ne pripoznajo samostojnosti finske republike, — Kongres sovjetov delavcev, vojakov in kmetov, ki bi bil moral dne 21. t. m, zborovati, so za dva ali tri dni odgodili. Boljševiki zaprl!: uradnike angleškega veleposlaništva, — Premoženje Kerenskega zaplenjeno. Kodanj, 25. januarja. Izvestije: Ljenin jc zapovedal, da so v Peter Pavlovo trdnjavo zaprli vse uradnike angleškega veleposlaništva, češ, da so povzročili in z denarjem in z municijo podpirali protirevolucijski pokret. Petrograd, 25. januarja. Boljševiki so zaplenili premoženje Kerenskega: 1 milijon 474.734 rvbbev. Ukrajinska konstituanta, Stockholm, 25. januarja. Le radi boja z Rusijo so odgodili zasedanje konstituante, ki se bo pečala z razlastitvijo vele-posestva in o miru z osrednjimi velesilami. Rada smatra mir za gotovo reč; cela Ukrajina ga pripoznava. Kaljedina so iHII—11H»Ii In »Mi volili včeraj vojnim ministrom za ozemlje pri Donu. p Kaj bo z Istro? I/ Poreča poročajo: Ker je prenehal vsak dovoz mlevskih izdelkov in zabele v Istro, so postale razmere naravnost neznosne. Deželna uprava sc je večkrat, a zadnje dni brzojavnim potom pritožila na c. kr. ministrstvo za prehrano ter z živimi barvami opisovala kritični položaj, v katerem se nahaja istrsko ljudstvo vsled popolnega pomanjkanja živil v obče in posebej mok<\ katore Istra že nekaj tednov ni vidc'a niti clcc?'. V Istri se že dve leti ni pridelalo drugega nego malo vina, a rekvizicijc so izčrpale tužno in sestradano ljudstvo. Tako dopis, Čehi so bili svoj čas organizirali mogočno narodno pomoč za stradajoče češke sloje. Ali ne bi mogli tudi pri nas organizirati podobne akcije za gladu umirajo jo našo Istro? Toliko tujcev preživlja naša dežela, a naši bratje v Istri umirajo k,kote! p Stavka v Fulju še vedno traja. Delavstvo je izjavilo, da bo stavkalo tako dolgo, dokler nc pridejo z Dunaja njegovi poslanci. V petek zvečer sta prišla v Puli poslanca Oliva in Doocs. p Upravni odbor občine Nabiežina vabi svoje občinarje, da najdlje do konca februarja t. 1. naznanijo pri županstvu pismeno vso škodo, ki je bila povzročena zaradi vojnih operacij, kakor tudi vojne dajatve, in sicer vsako škodo posebej na poslopju, premičninah in zemljiščih. Pri zemljiščih naj sc navede tudi pare. št. p Umrl ie v Cerknem na Goriškem 78 let stari begunec Andrej Fon (Saba-dinec) iz Kozaršč, občina Volče. Bil je razumen, delaven in skrben gospodar. p Kozaršče je bila pred vojrjo čedna vasica, naslonjena na hribček! »Men-gore«, v vojaških poročilih imenovan »Sv. Marija«; sedaj je kup razvalin, bližnje polje pa vse prekopano in poteptano. Ob italijanski vojni napovedi so se morali vaščani v prvih 24 urah izseliti, ni jim bilo mogoče ničesar odnesti, še mani odpeljati. Žalosten je bil takrat za begunce pogled v prihodnost, a nič manj žalosten ne bo zdaj ob vrnitvi, ker je vse porušeno in opustoše-no. Izdatna in nujna državna pomoč bo tu poirebna. p Pritožba. Marija Mučič, begunka v Št. Jerneju št. 71, Dolenjsko, se je na poziv ljubljanske posredovalnice za begunce kot mati 4 majhnih otrok, en je rojen leta 1916.. priglasila za podporo in poslala krstni list. Imela je l krone stroškov, a po štirih mesecih niti odgovora fe ni dobila. p Dar, C. kr. okrajna sodnija Tolmin j2 darovala Posredovalnici za goriške begunce 20 K iz neke kazenske poravnave U 7-18. p Tolmin. Dne 17. novembra 1917 smo čakali preljubljenega vladarja, presvitlega cesarja Karola. Žal, cla je bil obisk v zadnjem trenutku odpovedan. Gospod namestnik se je v imenu cesarjevem zahvalil prebivalstvu za priprave za sprejem presvitlega cesarja, izrazil obžalovanje cesarjevo, cla ni mogel obiskati naših krajev ter obljubil, cla pride ob prvi priliki. — Dne 7. dec. je prišel, v Tolmin peš prevzvi-šeai nadškof, si ogledal podrto občino, cerkev ter šel dalje do Kobarida. — Pošto bomo v kratkem imeli, obenem se otvori avtomobilna zveza med Tolminom — Kobaridom Sv. Lucijo. Okr. glavarstvo je še vedno v Cerknem, sodnija. Porlbrclom. davkarija na Grahovem. p Poziv. Ker nam ni znan naslov, prosimo tem potom dež. poslanca dr. Antona Gregorčiča, cla stori potrebne korake pri dež. odboru ali c. kr. vladi zaradi aprovizacije svojih volilcev oz. svojega rodnega kraja, kjer nismo z ničemer preskrbljeni. p Zahvala. Slovenski begunci v okraju Amstetten se presvetlemu gospodu nadškofu goriškemu iz dna srca zahvaljujejo, da jim je poslal slovenskega dušnega pastirja, preč. gospoda Jožefa Vodopivca, ki se v dušnih pa tudi časnih zadevah toliko trudi zanje. V tem oziru so veliko srečnejši nego mnogi drugi sotrpini-rojaki Zato se čutijo dolžne, da tucli javno izrečejo svojo najglobljo hvaležnost. p Županstvo Volče v Cerknem naznanja, da bode pričelo uradovati s 1. februarjem t. I. v lastni občini v Volčah, ker se nahaja ljudstvo te občine, ki se vsled raznih razmer ne more še vrniti v svoje do-inovne kraje, po največ v tem okolišu, se bo uradovalo po potrebi še nadalje v Cerknem in to vsako sredo, na dosedanjem stanovanju v Cerknem. V slučaju opravičenega zadržka :/.ostane. To velja do daljne odredbe, ki : c. kr. okr. gl Obenem sc ; ne, da čim v i tega štorih) . svojcev- X-;; -:o 1880. : •.■ bo izvršila z dovoljenjem varstva, tačas v Cerknem. ,v.j'Y)ča občinarjem te obči--1 naznanijo (če še niso ' riimek od vpoklicanih rojenih v letu 1867. .. ,<: rojstno leio in natan- čni naslov, kje se tačas v vojaški službi nahajajo, na kar bo županstvo za dopust istih potrebno ukrenilo, za popravo porušenih domov in obdelovanje njih polja. Obenem se priporoča beguncem tujih občin, ki so pri podpisanem županstvu aprovizi-rani, da se za gori omenjene dopuste svojcev, obnejo do lastnih županstev. p Dar. C. kr, okrajna sodnija na Vrhniki je poslala »Posredovalnici za goriške begunce« iz neke kazenske poravnave 19 kron 77 vin. Prisrčna "hvala! p Iz Brd nam pišejo: Kojski begunci smo sedaj večinoma vsi doma, a za svoje županstvo nič ne vemo, kje je. In vendar bi imeli veliko prošenj do njega posebno zaradi vojaških dopustov, da bi dobili svoje ljudi domov; saj nam je sovražnik vse razdejal in bo treba veliko pridnih rok, da se vsaj za silo uredi. Prosimo torej svoje županstvo, naj se čim preje spomni svojih občanom p Pri posredovalnici za goriške begunce se nahajajo sledeči potni listi: Jožefa Kamer.šič, perica; Marija Tabaj, že-lezničarjeva vdova; Nadalina Marega, šivilja. p Zahvala, Begunci iz Zapotoka, občina Sodražica, sc tem potom toplo zahvaljujemo spoštovanemu g. županu Antonu Lavrenčiču za požrtvovalnost in trud za nas begunce iz občine Vogersko, kakor tudi gdč. Reziki. g. tajniku in občinskim načelnikom. p Kdo ve, kje se nahaja Anton Dugar, krojač iz Ročinja, Primorsko. Poizveduie Velikonja Feliks, k. u. k. A. E. B. št. II, Gruppe »C:< v Ptuju, Štajersko. p Išče se Jožefa Paušič iz Čepovana št. 72; obvestil prosi Vincenc Pavšič, Gradec, Josefigasse 35, III. iospirsivo. g Novo ladjedelnico za rečno plovbo namerava ustanoviti rečna plovna družba »Fluvia«. Ustanovna glavnica bo znašala 10 milijonov kron. Na novem podjetju bo interesirana Austro-Americana in njpni delničarji, posebno bratje Cosulich. g Nova niaroplovna družba. Paro-plovne družbe Avstrijski Lloyd, Geroli-mich, Martinolich, Tripeovich in Prc-muda. so v svrho paroplovbe po Črnem morju ustanovile paroplovno družbo Euxina. Osnovna glavnica znaša 2 milijona 800 tisoč kron. g Trgovina z Rusijo. Krakovski mestni svet je sklenil ustanoviti družbo za trgovski promet Galicije z Rusijo. Družbi pripada Lvov in Krakov, rusinska arganizacija Sojuz in vojna banka s sodelovanjem poveljstva druge armade. Sedež družbe je v Lvovu. g »Slavija«, trgovsko-gospodarska poslovalnica v Zadru, Dalmacija, naznanja svojim slovenskim interesentom, da kupuje vse gospodarske potrebščine, kakor: semena, umetna gnojila, žveplo, modro ga-lico, plemensko živino, krmila, gospodarsko orodje; potem živila vsake vrste, čevlje za težake, kmetsko platno itd. Obenem daje informacije v gospodarskih in trgovskih vprašanjih ter prevzema zastopstvo za slovanski jug. r Kaj je 17 n&ljard? V Avstro-Ogrski imamo v prometu papirnatega denarja za 17 milijard. Koliko fs to? Milijarda ali tisoč milijonov je velikanska vsota, pred katero nas je stresal že prod vojno strah. Če bi hotel kdo plačati rečeno vsoto v papirnatih kronah in bi položil vsak trenutek krono na mizo, bi potreboval, če bi noč in dan štel, 550 let, da bi to ogromno vsoto odštel. V poslednjih mesecih se izda, kakor so v parlametu konstatirali, vsak dan za 33 milijonov novega papirnatega denarja. To vsoto bi plačal človek, če bi štel noč in dan, v 382 rlneh, ali 382 ljudi bi štelo cel dan (24 ur). Če bi plačeval en sam človek samo osem ur na dan, bi bilo treba 3 X 382 ljudi t. j. 1146 ljudi, da bi to pri nas vsak dan izdano vsoto papirnatega denarja prešteli. Ker pa cla izdelovanje papirnatega denarja, ki se izdaje se-voda v večjih zneskih nego v kronah, dosti .ieln. v. " lahko mislimo,.kako velikan- ska tvomica s 100 in 100 delavci je zapo-slena, da imamo dovolj denarja. r Kerenskijeva žena v veliki bedi. »Eclair«: Olga Kerenskij, žena Kerenskega, živi v veliki bedi in išče potom inse-rata službe. r Dragocena zbirka nvtografov. V Londonu so te dni prodali zbirko avtogra-fov Montagu za 400.000 frankov. V zbirki so se nahajala lastnoročna pisma Borgia, Ariosta, Cornulleza, Cromwella in skoraj vseh francoskih in angleških kraljev. Biser zbirke je pa tvorilo pisTno nesrečne škotske kraljice Marije Stuart, ki ga je pisala francoskemu kralju Henriku III. n? dan, ko so jo obglavili, 8. februarja 1587, v sredo ob 2. po polnoči, kakor navaja 3 strani dolgo francosko pisano pismo. Z dunajske borze, Dunaj, 25. januarja. Pod vtisom Czer-ninovega govora so ostali avstrijski in ogrski papirji trdni; tudi akcije so se, ko se je borza pričela, držale, a pozneje so padle akcijc avstrijske železne industrije za 15, vodilna transportna akcija za 10 K, akcije topničarskih tvornic za 8 K; za 40 do 50 K so poskočili papirji plovnih družb; nekaj malega so izgubili papirji premogo-kopov, avstrijskih in ogrskih plavžov in nekatere petrolejske akcije. LISTNICA UREDNIŠTVA. Etap. pošta 197. Sporočili smo Vam že, da takin izjav ne moremo priobčevati, ker bi bile konfiscirane. — A. Č. Prosimo, nadaljujtel — J. M. H. Ne še, kolikor nam jc znano. lj Kato!. slov. izobr. društvo Sclo« Moste ponovi jutri ob pol 5. uri popoldne prireditev v celem obsegu. Ij Šcjupeteisko prosvetno društvo v Ljubljani priredi v nedeljo 3. februarja 1918, točno ob 7. uri zvečer v veliki dvorani »Union a« družabni večer. — Spored: 1. a) *: Lepa naša domovina, himna, b) Fučik: Triglav, koračnico, svira orkester. — 2. a) S t. Premrl: Zdravica, b) V. Krek: Pogovor z domom, poje mešani zbor. — 3. a) V. Klaič: Svračanje, fantazija za orkester; h) J. StrauC: Kuo vaju je poročil, samospev iz operete »Cigan barone s spremlje-vanjem orkestra. k a) A. Foevster: Pomlad, za sopran in ženski zbor s spremi j e van jem orkestra; b) E. *Ada-mie: V gozdu, poje mešani zbor. — 5. a) D o ugane: Amerikanske devojke, koračnica; b) Lehar: Ciganska liubav, valček. — 6. a) J. Malat: Ptička, češka narodna pesem, poje ženski zbor: b) V. Lisinski: Vsakemu svoje, poje mešani zbor; c) Fr. Vilhar: Večerna, poj o mešani zbor. — 7. a.) B. Smetana: Koračnica iz opere »Prodana nevesta«; b) A. Jaki: Pozdrav z Dolenjske, koračnica. — 8. V. Parma: Amaconke, koračnica iz istoimenske operete za ženski zbor. — Odmor. — 9. Kupleta: a) Pa Viktorček je. vojsko zbral, šaljiv kntno-spev; b) Črevljar in krojač, komičen dvospev. — 10. Prosta zabava, šaljiva pošta, komični prizori, domači pevski zbori ter druga razvedrila. — Vstopnina za osebo 2 K, za družino 3 članov 5 K. Vstopnice se dobe v predprodaji pri gdč. Strahovi (Sv. Petra cesta 77) in v prodajalnah I. del. konsumnega društva (v »Zvezdic in na Zaloški cesti štev. 15). Ij članom Marijine družb® gospodov se naznanja, cla se vrši društveni shod v ponedeljek 28. januarja 1918 ob 7. uri zvečer v kapelici v Marij anišu. lj Umrla je včeraj na Dolenjski cesti št. 19 zasebnica Marija Škoda. Pogreb bo v nedeljo ob Vs 2. uri popoldne. N. v m, p.I lj Zgubila je neka oseba danes zjutraj pri mesarju Košenini ročno torbi--co, v kateri je bilo 40 K in nekaj drobiža, krušna karta. Pošten najditelj se prosi, naj odda na naslov: Obermarm, Trnovski pristan L lj Usnrli so v Ljubljani: Alojzij Markovič, invalidov sin, 5 mesecev. — Lucija Makaro-vič, hiralka, 73 let. — Josip Kopač, rejenec, 15 mesecev. — Alberta Jeločnik, hči posojil-niškega tajnika, 6 tednov. — Terezija Živic, zidarjeva hči, 10 meseccv. — Josip K obal, posestnikov sin, 21 let. — Marija Debeljak, gostja, 83 let. -- Antonija Schlegl, hiralka, 56 let. — Alojzij Furlani, meSetarjcv sin, pol leta. — Ana Cesar, sprevodnikova žena, 30 let. — Pavel Velkavrh, mokar in poscslnik, 67 let. — Miroslav Potokar, sin poštnega nad« oficijala, 10 iet. — Marija Skoda, strežnica, 60 let. — Marijana Hudnik, tobačna delavka v pok., 69 let. lj Krušne komisije bodo uradovale v torek, dne 29. januarja, od i. do 4. ure popoldne. Sprejemale se bodo edino le napovedi hišnih gospodarjev, koliko strank je v hiši in koliko nseb šteje vsaka stranka. lj Gg. hišni gospodarji se vabijo, da sc zglasc zanesljivo v torek popoldne h krušni komisiji, ker se bode sicer izdaja izkaznic za dotično hišo sploh ustavila. lj V seji mestnega aprovizačnega odbora, ki se je vršila včeraj, je odsek razpravljal o ra::nih notranjih zadevah. — Poročati jc le, da ostane odmera kruha nezmanjšana in da so še vedno največje težave 7. moko za kuho. Vsled nerednosti pri oddaji kruha jc prekari-jain Bizjak in Zalar odvzel mestni magistrat za er, mesec obrtno pravico in sicer od 1. do 28, februarja. ij Rdeče izkaznice brez črke A. Mestna aprovizacija bo prihodnji teden izdala mesto rdečin izkaznic brez črke A, zelene izkaznice s črko B. Kdor dobi tekom prihodnjih dni tozadevno povabilo, naj se takoj zglasi v tozadevnem uradu ubožne prehrane. Brez povabila naj se stranke ne zglašajo, edino v tem slučaju, če bi jim do 1. februarji t. 1. ne bi bilo povabilo dostavljeno na dom. Vsaka stranka mora prinesti s seboj rdečo rodbinsko legitimacijo ter brezpogojno tudi krušno izkaznico. V nasprotnem slučaju stranke ne dobe novih izkaznic. Še enkrat povdarjamo, da se bo vsako prilaščcvanje tuiih izkaznic strogo kaznovalo. Veljavnost starih rdečih izkaznic brez črke A ugasne s 1. februarjem. lj Razdelitev petroleja v občini Mos*-? se vrši v sledečem redu: V ponedeljek, 28, jan. dopoldne od 8—9 štev. 1—50, od 9—10 štev. 50—100, od 10—11 štev. 100—150, od 11—12 itev. 150—200; popoldne od 1—2 štev. 200— 250, od 2—3 štev. 250—300, od 3—4 štev. 300—350, od 4—5 štev. 350—400. — V torek, 29. jan. dopoldne od 8—9 štev. 400—450, od 9—10 štev. 450—500, od 10—11 štev. 500--550 od 11—12 štev. 550—600; popoldne od 1—2 štev. 600—650, od 2—3 štev. 650—700, od 3—4 štev. 700—750, od 4—5 štev. 750—800. — V Si o, 30. jan. dopoldne od 8—9 štev. 800— 850, od 9—10 štev. 850 do konca. Fellerjeve želodec krepeCe, milo odvajajoče rabarbara krogljice z z. odpravila zaprtje. 6 škatljic franko 7 K 37 v. Lekarnar E. V. Feller, Stubica. Lisa-trg št. 134 (Hrvaško). Čez 100.000 zahvalnih pisem. Il-a. SVILENO BLAGO in modno volneno blago ponuja tvrdka Prokop Skorkovskv & sin, H u m p o 1 e c , Češka. Vzorce na željo samo direktnim odjemalcem. 3445 za pomlaje- I g* rdeče, svetle I temno pobar- i Konjsko žimo nakupujejo v vsaki množini A. ZANKL SINOVI, LJUBLJANA, 215 Resljeva cesta 1. ffilSI Kruta vojna nam jc zasekala prehudo rano. Moj brat je moral zapustiti pri mami v Črnomlju v četrtek, 24. januarja, beli svet. Sušico so mu vcepile v mlado, življenja, veselja, upanja v bodočnost vriskajoče telo ir.rzle tirolske gore. Jože, zakaj so Ti bile — tudi v bolezni veselemu, dvaindvajsetletnemu — oči rosne, če si poslušal pesem: »Moj fanlič je na Tirolsko vandral...«? Nedolžni žrtvi bodi Bog dober! »In jaz sem dejal: Zastonj sem sc trudil; brez potrebe in za nič sem svojo moč potratil. Toda moja pravica stoji pri Gospodu, in moje plačilo je v mojem Bogu.« (Izaija 49, 4.) V Ljubljani, 25. januarja 1918. V bridki žalosti Matija Malešič, stud. iur. 'n c. in kr. rez, nadporočnik. z dobrimi travniki in gozdovi na južnem Štajerskem (najraje v Savinski dolini) in prosim ponudbe h podrobnim opisom. — Naslov pove »Uprava Slovenca" pod št. 2922. Želi se kupiti v gotovini takoj malo posestvo aH gradič z 10 do 14 sobami na Kranjskem. Gospodarska poslopja v najboljšem stanju. 50 do 70 oralov zemljišča z lepimi travniki, njivami in gozdovjem v bližini župne cerkve. Ponudbe pod štev. 195 na upravništvo »Slovenca«. A. VIII. 817/17/10. PROSTOVOLJNA SODNA DRAŽBA NEPREMIČNIN. Z dovoljenjem c. kr. okrajnega sodišča v Ljubljani, odd. VIII., so po prošnji dedičev Marije Ora. žem, posestnice v Mostah št. 81, na prodaj po javni dražbi sledeče: 1. nepremičnine, za katere se je ustanovila pri-stavljcna izklicna cena, in sicer: zemljišče vlož. št. 274 katastralne občine Moste, obsegajoče parcelo it. 32/1, vrt, sedaj njiva, in 32/2, hiša £t. 81 v Mostah pri Ljubljani, t. j. hiša z magacinom, drvarnicami in pralnico, skupno za 19.742 K 45 vin. 2. Premičnine, t. j. razna sobra oprava, obleka, perilo, orodje, v ccnilni vrednosti 1397 K 20 vin. Dražba se b^ vršila dno 4. februarja 1918 (v ponedeljek) dopcldr?. ob 9. uri na licu mesta v Mostah St. 31. Fonudbc pod i-kf c-T ccr. > se ne sprejmo. Na pcnr-.lvu za-^rovanin upnikom ostanejo njihove zastave prr.vice brez ozira na prodajno ceno. Dražbero izkupilo je plačati na roki g. c. kr. notarjr. Mnti Hafner}9 v Ljubljani, Miklošičeva cesta ?t. 6 ket sodnega komisarja. Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pri navedenem gospodu sodnem komisarju med uradnimi urami. Pred dražbo ia položiti vadij 2000 K. V hiši št. 81 v Mostah, ki je še štiri leta davka prosta, sc ie do sedaj izvrševal gostilničarski obrt in trgovina z mešanim blagom. C, kr. okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek VIII., dne 18. januarja 1918. iffltEaara-^r^M^žaa^^ f3e puščajte otfok samih, da se požari omejijo! jg: Edini slovenski zavod brez tujega kapitala je Vzajemna zavarovalnica proti požarnim škodam in poškodbi cerkvenih nonoi Ljubljana :::: Dunajska cesta št. 17. Zavarovanja sprejema proti polarnim Škodami 1. raznovrstna izdelane stavbe, kakor tudi stavbe med Časom igradbs; 2. vse premično blago, mobllije, poljsko orodje, stroje, ftlvino, svonove in enakoi 3. vse poljske pridelke, žita in krmo| 4. svonove proti prelomu; 6. sprejema tudi lavarovanj a na življenje, oziroma doživetje in drug« kombinacije In proti nezgodam, vsakovrstna podjetja, obrti kakor Audi posamezne osebe sa deželno nlžjeavstrijsko zavarovalnico, od ftatere ima tudi deželni odbor kranjski podružnico. Varnostni zaklad In udnlne, ki so znaSale I. 1915. 783.306 Icvon 29 vin., so poskočile koncem leta 1916. na 906.828 kron 91 vin. Tedaj čimvečje zanimanje sa la edini slovenski zavod, tevtfoolje bo rastel zaklad. Ponudbe in pojasnila da ravnateljstvo, glavno poverje-niStVo v Celju in no Proseku, kakor tudi po vseh latah nastavljeni poverjerikL 0»ene primerne, hitro cenitev in takojšnje isplaf!'. 14» CT 'IfiSHMJCT fio puščajte otfok samih, da so požari omejijo T kakor tud1) lipo, jelžo itd., od 4 cm debelosti naprej (do\'žina vsaka zadostuje) kupi v vsaki množini fr. škafar, mizar, Rimska četa št. 16, Ljubljana. Ravno tam se sprejme več it® SPREJME SE TAKOJ izkušen «.:- in ogrsko pecivo dobavlja naravnost konzumnim društvom tvrdka 249 ©T. WILDT, Praga, Ka.volinin dol, Češko. eventuelno tudi invalid) za zelenjavo ?n sadni vrt. — Plača po dogovru. — Ponudbe pod »Vrtnar 253« na uprav« ništvo tega lista. 253 Lepa __ volnena (Meha in čevlji šl. 40 se odda za živila na Starem trgu štev. 11 a< pri hišnem oskrbniku v dopoldanskih urah. IŠČE sc samo za popoldan ::- A W PRODA SE::-—~ z vrtom in svinjakom. Naslov pove iz prijaznosti uprava »Slovenca« pod št. 222. 222 k enemu otroku Poizve se v posredovalnici »Novotny«, Dunajska cesta M Inteligenten, trgovsko naobražen mladenič išče v svrho ženitve znanja z gospodično ali vdovo, ki bi imela lastno pos«stvo, oziroma trgovino ali gostilno. Le resne ponudbe s sliko naj se pošljejo na upravo »Slovenca« pod »Tavkač«. 245 -:: Tajnost zagotovljena. ::- NA PRODAJ dve veliki, oziroma več malih mestnih Dekle, dara 30 let, kmetskega rodu, Že' nekaj časa v službi v Trstu, ki ima veselje do> gospodinjstva, z nekaj sio kron prihranjenega denarja, pozneje na deželi malo posestvo, se icli seznaniti z gospodom, ki bi bil v državni službi s pravico do pokojnine. Vdovec z enim detetom ni izključen. Ponudbe na upravništvo Slovenca« pod »Tiha sreča štev. 255. jSSJJl $s || f Itfflž Vljudno naznanjam p. n. naročnikom, dal sprejemam naročila na vsakovrstne W Lepa lega blizu glavnega kolodvora v Ljubljani — Pojasnila daje dr, ANTON ŠVIGELJ, odvetnik v Ljubljani, Dalmatinova ulica 11. 244 Siliti do naravne velikosti., vseh vrst semi-emajl-BKOŠKE icr OBESKE. Zlato doublc K 7.50 in višje, 14 karat zlati od 26 kron nadalje do najfinejših tovrstnih izdelkov, ki jih izdeluje prva in največja fotograjično-umetniška tvrdka za poveča vanje slik. ,v;u Zastopstvo G. E. RAHNE, Spodnja Šiška, Planinska cesta štev. 268. 'a Vi isa a »s a s B otrm dvi^i min Pri naši posJoBsutel fc^Hieme srsF.fea 22 aaslttilg: St. JS3202, izžsrgfsaK iBhb S S. iflMsafera 1035, PL Sat. Sf. 83S0S, i.x2r®i3asa tise SI. Bikista 1917 MUS. 3aJ. K 60.000......št. 60.606 „ 30.000 ........ 68.435 10.000 .... št. 7.780. 130.169 „ 5.000 ........ 68.425 annog«s ešoiriilkiSD po K 2oae, jocssj, so«, msj m K SB" W ........ - » -P PrHioskie žreisssss^ Eso IZ. in 14. ffebninla m8. BzžraSsaio sa feo^a 3S£3 j2oSsi«fesw a Bkupnesss siiesIjh M 812.20®*-- Ss-Ečke prodna kof poslootsica c. kr. ansfr. razredne loterije in njene podružnice t? £e!In( Celoscu, Trstn, SpEif« 5h Sorleš se^af is LiuEsl^i Crhb sreCk sa igralr,« prefSiiijiega razr.: «0, '/2 K 2», '/■! w «9, '/8 K 5. F. HDEL ure! v Gorici) Mu, Stari trs št. 29 Moška in ženska dvokolcsa že s sturo pnevmatiko, šivalni in pisaini stroji, gramoioui, električne žepne svotilke. • Najboljše baterije. Posebno nizke ceno za preprodajalce. 1775 Mehanična delavnica na Starem trgu 11 nove in stare StliJBI vsako množino tvrdka JELAČIN & Ko. Ljubljana ljubljanska industrija probkovih zamaškov Sprejmem večje število in enega IZVOZ ! cerkveno orodje, ceiotne cerkvene ■■ oprave itd. ■ dobavlja najcenejše JOSIP VEND, specialna trgovina, Gabi ob Orlici, Češko. Župnijski urad škocijan pri Mokronogu razpisuje službo zvezano s cerkovniško. Plača srednja. —:::— Nastop takoj. Ponudbe jc poslati na tvrdko A. KAJFE2 v Kočevju. Srbecic©, liš&Je odstrani prav naglo Ur. Flesch-a izvir. „rujavo mazilo^. Popolnoma brez duha, ne maže. Poskusni lonček K 2-30 veliki K 4 — porcija za rodbino K ll-—. Zaloga za Ljubljano in okolico: Lekarna pri zlatem lelenn. Ljubljana. Marijin trn.1550 UVOZ ! DUNAJ XVI, Menzelgasse 19, naslov za brzojavke: »Fernando«, išče poleg vseh za nevtralno inozemstvo in orient primernih predmetov ponudbe za vseh vrst lesa (desk, tramov), železnega in jeklenega blaga (kos, srpov, namiznega orodja, verig itd.), poljedelskih strojev in orodja. Ponudbe z vzorci se žele, če le možno tudi pr.o 91 forma račun, Izvriitev vsakovrstnih naročil na uvozne predmete. Odda se v najem enonadstropna z m lom pripravna za trgovino ali gostilno, aH kot stanovanje trem strankam, tik državne ceste blizu kolodvora na lepem gorenjskem kraju. — Naslov pove uprava »Slovenca