LJUBLJANSKI ČASNIK.
M es.
V torih 12. Mjisioputin
18SO.
„Ljubljanski časnik" lzliaja vsak teden dvakrat, in sicer vtorik in petik. Predplačuje se za celo leto pri založniku Jožefu Blatniku 6 gold., za pol leta 3 gold., za četert leta 1 gold. 30 kraje. Za polletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajta še 15 kraje. Celoletno plačilo za pošiljanje po cesarski pošti znese 7 gold.. za pol leta 3 gold. 30 kraje., za četert leta 1 gold. 45 kraje. — Vsaka cesarska pošta prejme naročilo in denar, in ako se na pismo zapiše, de so naročivni denarji (Pranumcra-
tionsgelder) v njem. ni treba nič poštnine plačati.
¥radne naznanila.
6. novembra 1850 bo v c. k. dvorni in deržavni tiskarnici na Dunaju CXLIV. del občniga deržavniga zakonika in vladniga lista, in sicer v romansko-nemškem dvojnem izdanju izdan in razposlan. 31. oktobra 1850 je bil ta del v edino-nemškem in inadjarsko-, češko - in serbsko-nemškem dvojnem izdanju izdan in razposlan.
Zapopade pod
Št. 430. Razpis ministra uka in bogočastja od 8. oktobra, s kterim se po naj višjem sklepu od 3. oktobra 1850 občne odločbe čez fakultetne učiiiša in akademiško zaderžanje na pe-štanskem vseučilišu naznanijo.
Tudi 6. novembra 1850 bo v c. k. dvorni in deržavni tiskarnici na Dunaju CXXXII. del občniga deržavniga zakonika in vladniga lista, ki je 9. oktobra 1850 v edino-nemškem izdanju na svitlo prišel, v česko-nemškem dvojnem izdanju izdan in razposlan.
Zapopade pod
Št. 373. Ukaz ministra bogočastja in uka od 11. septembra 1850, s kterim se dvignejo letni doneski tešenski evangelski gimnazij obraniti , ktere so dozdaj občine augsburške in liel-vetiške vere morale odrajtovati.
Št. 374. Cesarski patent od 25. septembra 1850, s kterim se vodila vstanove, po kterib se je ravnati pri odškodovanju istin pri vsih rečeh, ki so po zemljišnem odškodovanju dvignjene ali pa za take spoznane, ki se morajo odškodovati.
Št. 375. Razpis ministra kupčije od 30. septembra 1850, s kterim se v porazumljenju z ministram notrajnih zadev, od 1. novembra 1850 na spodnjem Avstrijanskem, na kmetih naredba v prodaji govejiga mesa začasno dvigne, in pravila vstanove zoper zlo rabo pomanjkanja zastopnosti od strani mesarjev v prodra-ženje mesa.
Št. 376. Vkaz ministra notrajnih zadev od 1. oktobra 1850 v zadevi začasniga vravna-nja javne inedicinalne oskerbnije.
Št. 377. Razpis ministra denarstva od 3. oktobra 1850, s kterim se ravnanje z 5 per-centnimi obligacijami dvorni kamre redne št. 228, ki so bile 1. oktobra t. 1. srečkane, naznani.
oktobra 1850, s kterim se naprava finančnih gosposk na Erdeljskem naznani. Dunaj 5. novembra 1850. Od c. k. vredništva občniga deržavniga zakonika in vladniga lista.
Tudi 6. oktobra 1850 bo v c. k. dvorni in deržavni tiskarnici na Dunaju CXXXI. del občniga deržavniga zakonika in vladniga lista, ki je 5. oktobra 1850 v edino-nemškem izdanju na svitlo prišel, v vsih devetih dvojnih izdanjih izdan in razposlan.
Zapopade pod
Št. 371. Razpis ministra kupčije od 29. septembra 1850, s kterim se vstanovi, de so dopisave komisij pravo - in deržavoznanstve-nih teoretiških deržavnih spraševanj poštnine proste.
Št. 372. Razpis ministra denarstva od 1.
7. novembra 1850 bo v c. k. dvorni in deržavni tiskarnici na Dunaju XI. del občniga deržavniga zakonika in vladniga lista, in sicer v slovensko-nemškem dvojnem izdanju izdan in razposlan. — Ta del je bil v edino-nemškem, potem v česko-nemškem dvojnem izda nju 20. januarja 1850 izdan in razposlan.
Zapopade pod
Št. 18. Cesarski patent od 30. decembra
1849,	s kterim se deželna vstava na mejno grofijo Moravsko z doiičnim volitnim redam za deželni zbor razglasi in naznani.
Dunaj 6. novembra 1850.
Od c. k. vredništva občniga deržavniga za konika in vladniga lista.
11. novembra 1850 bo v c. k. dvorni in deržavni tiskarnici na Dunaju CXLYII. del občniga deržavniga zakonika in vladniga lista in sicer v edino-nemškem, kakor tudi v vsih devetih dvojnih izdanjih izdan in razposlan.
Zapopade pod
437. Razpis ministra kupčije od 4. oktobra
1850,	s kterim se naznani popravek daljave telegrafne naprave v Bodenbachu doDraždan, Lipsie in Hofa.
Št. 438. Razpis ministra uka in bogočastja od 23: oktobra 1850, s kterim se izprašanim zdravnikam in magistram kirurgie po minister skem razpisu od 16. augusta 1849 dano dovoljenje, predmete prejšnih filozofiških dveh let privatno dokončati, toliko premeni, de se imajo, ako hočejo v zdravniško šolo vzeti biti, dati na kakem javnem višjem gimnaziju, kjer obstoji vseučiliše, iz logike, matematike, psihologije in fizike izprašati, vendar s tem pri-stavkam, de tole za leto 185% in 185 % velja.
Št. 439. Ukaz ministra kupčije, obertnijein javnih stavb od 28. oktobra 1850, s kterim se več razjasnenj naznani k odločbam, k so bile z razpisani od 18. septembra 1850 (deržavni zakonik in vladni list CXXVI1. delj glede porabljenja c. k. avstrijanskiga deržavniga kakor tudi telegrafa v nemško-avstrijan-ski telegrafni zvezi od strani občinstva storjene.
Št. 440. Razpis ministra denarstva od 6. novembra 1850, s kterim se naznani ravnanje z banknimi štirpercentnimi obligacijami pod št. 123 srečkanimi.
Št. 441. Ukaz ministra vojaštva od 6. novembra 1850, s kterim se naznani od njegoviga veličanstva cesarja dovoljeno vesolno odpuščenje za bivše vstajnike, ki so bili po revolucii na Ogerskem v c. k. armado uver-steni in so potem pobegnili.
Tudi 11. novembra 1850 bo c. k. dvorni in deržavni tiskarnici na Dunaju CXXX. del občniga deržavniga zakonika in vladniga lista, ki je 4. oktobra 1850 v edino-nemškem izdanju
(Pranumera-
na svitlo prišel, v vsih devetih dvojnih izdanjih izdan in razposlan.
Zapopade pod
Št. 370. Razpis ministra bogočastja in uka od 1. oktobra 1850, s kterim se po najvišjem sklepu od 29. septembra 1850 občne naredbe čez fakultatno učenje na vseučeliših na Dunaju, v Pragi, Lvovu, Krakavi, Olumucu, Gradcu in Insbrucku naznanijo.
Poslednjič bo ravno tukaj 11. novembra 1850 XC. del občniga deržavniga zakonika in vladniga lista, ki je 13. junija 1850 v edino - nemškem izdanju na svitlo prišel, v vsih devetih dvojnih izdanjih izdan in razposlan.
Zapopade pod
Št. 265. Ukaz ministra bogočastja in uka od 28. junija 1850, zadevajoč postavljanje katolških verskih učenikov na gimnaziih in drugih srednjih učiliših.
Dunaj 9. novembra 1850.
Od c. k. vredništva občniga deržavniga zakonika in vladniga lista.
8. Listopada 1850 je bil izdan in razposlan XXVIII. del deželniga zakonika in vladniga lista za krajnske kronovino, ki zapopade :
Naznanjenje zapopada postav in ukazov v delih CXXII—CXXXIII občniga deržavniga zakonika in vladniga lista zapopadenih. — Razglas c. k. krajnskiga poglavarstva od 28. Kimovca 1850. Ravnanje z rečmi, kise čez meddeželno eolno potezo za usnoj, predel ali požlahtnjenje cola proste vpeljujejo ali izpeljujejo. Razpis c. k. krajnskiga deželniga poglavarstva od 30. Kimovca 1850. Dopol-njenje določb zastran pošpeševanja žandarmc-rije v silnih primerljejih. Ukaz c. k. krajnskiga poglavarstva od 4. Kozoperska 1850. Stan in opravila zdravnikov, ki so c. k.okrajnim glavarstvam pridani. Razglas c.k. krajnskiga poglavarstva od 22. Kozoperska 1850. Pričetje opravil krajnske deželne šolske ob-lastnije s 1. dnem Listopada.
Politiške naznanila.
Avstrijansko cesarstvo.
Dunaj 6. novembra. Kar se je dostikrat govorilo in vender iz važnih uzrokov vedno dvomilo, je zdaj tako rekoč gotovo — namreč vojska s Poruši. Notri do zadnjiga se je mislilo, de bo pruska vlada mir ohranila, boja-željne ministre iz službe dala in se svoji nevarni, skrivni politiki odrekla. Toliko bolj je bilo misliti, de bo to storila, ker njene razmere niso ravno preveč v dobrim stanju. Res ima severne nemške deržavice na svoji plati, )a ta pomoč je zlo majhna in brez posebne lomembe. Nasproti ima pa Porusija razun Avstrije in Bavarcov tudi cara za sovražnika in berž ko ne tudi Napoleona, in je tedej v nevarnosti od treh strani prijeta in stisnjena biti. Kako de se bo iz teh zaderg stergala, nam jc zares težko uganiti. Njena armada šteje sicer 400,000 mož, pa ta vojska je

večidel sem ter tje stresena in kakor se nam I z ognjem njegove nebeške poezije ogrevalo in zdi ne ravno preveč nadušena, ko bi ji bilo naduševalo. proti Avstrii iti. Kakošne vodje de ima, se Austrijanska. Pripoveduje se, de je voj-še iz Holsteinskih in Badenskih prepirov ne skovodja Radecky zvoljen za višjiga povelj-da prav vediti, pa gotovo je, de se poruski nika vsih avstrijanskih armad. Pravijo, de bo princ al pa Vrangel v nikakoršnem obziru z on višji vodstvo v imenu njegoviga veličanstva Radeckim, Šlikam ali Jelačičem ne moreta prevzel.
pomeriti. Tudi bo poruski vladi treba velik * Vorarlberška armada se je napotila na
oddelk svoje armade doma obderžati in zlasti Nemško.
svoje porenske dežele posesti, kjer nima pre- * Županam se je ukazalo, na table, na kte-
več navisnosti. Če pomislimo poruske denarne rili so soseske zapisane, novo deželno in sod-
zadeve, vidimo, de Porusija tudi tukej dosti niško razdelitev zaznamovati. Na vsaki taki
pred Avstrijani ne stoji. Avstrijanska vlada tabli mora stati ime soseske, občine, kantona
je saj v potrebne reči dnar obračala, pa na in sodništva, h kterimu je prišteta, in sicer v
Poruskim se je veliko za čisto nepotrebne nemškem in deželnem jeziku. Napraviti se
opravke, kakor je bilo p. vtikanje v danske mora na soseskine stroške.
homatije, potrosilo. Kraljestvo šteje sicer ve- * „Oest. Cor." piše: Prihod slavovenčaniga
liko terdnjav, pa vsak ve, de so v sedanjem poljniga maršala na Dunaj je dogodba velike
času terdnjave zlo svojo nekdanjo imenitnost važnosti
zgubile. Sicer je pa poruska deržava odperta, Ob času imenitne odločbe pred prestol vla
brez varnih naravnih mej. Če to premislimo, darja poklican, bo zamogel svoje mnogeskuš-
res terdovratnosti poruskiga ministerija ne mo- nje v prid deržave porabiti. Njegova dosku-
remo drugači razumeti, kakor če jo sklepu šena previdnost, njegovo bistro oko, njegova
pripišemo, pri svojih mislih ostati, če bi imelo globoka učenost v vojaško-politiških zadevah
ravno sto tavžent ljudi zavolj tega pobilih biti. sveta store njegov sovet posebno potreben.
...... . ... I Maršal pa ni samo mož dobriga sveta, on
Kakor smo ze omenil. ,e boj pri vratih; ^ ^ stanovjtn]. djanja.
pa upamo, de ne bo vehko dalj kot zadnji	s kterimi g, je na talijanskih bo
sardinski terpe . Porusna bo kmalo k zavedbi	' v ,	, . . .
, . " * J. ... ...	isih glavo ovenčal, posade njegovo ime med
pr š a, de i ne bo mogoče svojih sebičnih na-	J . , ..	. . „+„
p ' . .... , i	na perve junake vsih	časov in ga uversle v
menov s silo doversiti. Avstrijanske armade	■> ... ,	■ ,. „ ,}„ +„,i:
* _ , .. ..... . ... , .	spominke avstrijanske	dogodivsine. Pa tudi
bo gotovo Radecki vodil, cigar .me jih bo ze	P gme J	<Je na šuve_
v nove zmage nadusilo, pa vtegn.l b. jih tudi	pomenljivši djavnosti doskušnjo
cesar sam spremlievati. Vlada je tudi Jela- , , , r .	• •.••■ „ „
... " " ,J,. ,..,... , dostal, ker se je vodstva naj silnisi armade cica na Dunaj poklicala m se drugih izverst-| f ..
nih vodjev več. Neprenehama hite vojšaki
pri Lipsii vdeležil
„Wiener Ztg." je zamogla s polno pravico reči, ime maršala pomeni že samo na sebi zmago.
Med tem ko je vladar maršala s tem poča
stil, de mu je horvaškiga bana do Brucka in
, . , .. .	... ..svojiga pobočnika Kollerja do Glognica naproti
pa mende ne bo dost, na bor.su; ker■ .o ti lani J* J y q	stanovališe vzel
J« «.n.llnn(. Mm *r iroilnim nmtlll in in/lfll V TI ■] r 1 '	°
proti severu. Se ve, de so jedro armade Slovani, pa vender je že tudi mnogo laških in ogerskih regimentov na mejah. Kakor se go vori, bi se madžarski huzarji zlo radi s po ruskimi huzarji kmalo poskusili. Graničarjevl
in predlanskim v vednim ognju in tedaj v nar veči zgubi bili, bodo nar berž na Dunaj, v|°az^ri|" Budapest in Prago za posadke prišli. De bodo1
se je tudi v mestu čut veselja in zaupanja
pa vojaki Erdeljsko popustiti mogli, bodo pal slišimo, de bi brez varstva ne ostala, to deželo Rusi posedli.
Junaški vladar, hrabra armada z nezmaga-nim maršalam in z dobro avstrijansko pravico na strani, zagotovi dober vspeh, naj bo na polju miru ali na polju vojske, ktere bi se Ministerstvo notrajnih zadev hoče neki ogle-1 (ako radi vognjij5 in če se uname, se je ne dovavno komisijo sostaviti, ki bo o delavnosti, I strašimo. marljivosti in postavnim ravnanju nižjih urad- # ^obenimUj k[ nj vojaškim letam odšel, nikov čula. Če bo to resnica, so k temu sklepu Le zdaj ne ja potnj list za dalj časa. Vo-ministra pritožbe pripravile, ki se v kronovi- jaških novineov se bo letos 76,000 nabralo, nah oglašajo. Tako se nekej vradnikov še in nabjranje že ta mesec pričelo, zdaj ne more stariga, počasniga ravnanja, ki Serbska. Iz Zemura se piše v „Union", de je pred sušcam 1848 zlo po pisarnicah cve- prjčakujejo, de bo skoraj ruski general-konsul telo, odvaditi; tako tudi več nižjih vradnikov Lewsin v Belgrad prišel, kar kaže, de se bo za narodnost in enakopravnost vsih jezikov Busija orientalske politike z vso močjo prijela nič vediti noče in tedej v tujini jeziku župa- Dalmacia. „Gaz. di Zara" naznani, de se nijam dopisuje; tako so se tudi nekteri vrad- bo generai Mamula iz Kotara v Mocovič po-niki v županijske reči preveč vtikali, tako de daI ? de bo boij natanjko zvedel, kaj se se niso mogle soseske po svoji dobri volji I j\f0staru godi.
osnovati. De bi tedaj naprava ogledovavne Tirolska. Ministerstvo kupčije je višjiga in komisije saj za en čas, dokler vse v praviUenirja Gašperja Dalvagno in več inženirjev tek ne pride, zlo koristna bila, je očevidno. na Tirolsko poslalo, de se bo ondi železnica
Pa od teh bojnih in politiških zadev se mi še to leto začela delati. Dunajski Slovenci radi k prebiranju novih Lombardo - beneško kraljestvo. Pisma iz cvetlic slovenskiga slovstva obernemo in res Verone naznanijo, de je laški armadi zlo žal povsod mnogo lepiga najdemo. Pa kadar nas po lladeckymu. Poljni maršal je vojake to-bolj poetiški duh obide, nam zamore le Ce- lažil, de se bo kmalo spet mednje vernil. Na-lovska „Bčela" zadostiti, zakaj ta prinaša mest njega je grof Gyulai višji poveljstvo vsake verste narodnih in izvirnih pesem. Zlo prevzel.
se nam tedej čudno zdi, kako de so pevci	T11 j e (lCŽClC
„Časnika" in „Novic" do maliga popolnama	J	'
omolknili, slasti, ker mnogo izverstnih v Lju- Bosna. V „Lloyd" se piše iz Zemuna 29. bljani živi. Naša nar veči želja pa je, de bi oktobra: Danes povedo naznanila, de je Omer nam zopet enkrat zvezda siovenske poezije— paša v veliko zgubo prišel. Vstajniki so ga neslavni Koseski kaj noviga prinesel. Ker za nadno napadli, so njegove vojake razkadili in gotovo vemo, de ima veliko izverstnih novih mu nekoliko topov pobrali. Omer paša zdaj pesem že narejenih, naj ne zameri, de galepo svoje vojake pri Sarajevem zbira. Akoravno prosimo, katero al v „Časnika" al pa v „No- so vstajniki zdaj na dobičku, še vendar mislimo vice" natisniti dati, de bi zopet naše serce se |de se ne bodo mogli dolgo zoper redne vo
jake, kteri gredo Omer pašatu iz Carigrada v jomoč, ustavljati.
*	Iz Zemuna se 29- oktobra piše: Slišimo od novih punlov v Bosni. Omer pašatu so, ka-cor se govori, vstajniki mnogo škodo napravili, inlnsuf pašata so umorili, ki je bil poslan, ljudi popisati in vojake nabirati. Mi vedno mislimo, de bodo vstajniki omagali in de bo ubogi raja moral naj več preterpeti.
*	Ali paša Rizvanbegovič, vezir Hercegovine je pred nekterimi dnevi iz Sarajeviga v Mo-star prišel, in je ukazal sultanove zapovedi in naredbe Omer pašata razglasiti. Za vojake, ki so se vsak dan v Mostar pričakovali, je bilo ukazano na naglama 1000 tovorov žita, 300 tovorov laškiga pšena, 1000 volov, 2000 koštrunov in potrebniga siroviga masla pripraviti. Angi beg, sinovec vezirja Rizvambego-viča, Ali Drasi, eden naj bogatejših Turkov in Cavas paša Mostarski so glavarji puntarjev. Stari vezir razun svojih zvestih in njemu uda-nih mož nobeniga pred se ne pusti. Prebivavci kadulika Trebinskiga, kterih vodja je Hasan-beg Rusulbegovič, so obroženi, se pa nočejo, na pot podati, zoper koga je moč, ki v Runi stoji namenjena. Bosniški novoizvoljeni vezir je že v Sarajevo na mesto Hafiš pašata prišel. Prebivavci v okolici Mostara se ne vdeležu-jejo vstaje. Edini Ali paša, poglavar Gluibu-skiga je kakih sto obroženih zbral in z njimi k vezirju prišel, ki ga je pa nazaj poslal, in mu naznanil, de se noče vstaje vdeležiti.
*	Iz Relgrada se 29. oktobra v „Union" piše : Naznanili smo že, de popotniki pripovedujejo, de Turki niso prijatli poprav Omer pa-šatovih. To se je že, kakor smo včeraj zve-zdili, v djanju pokazalo. Pravijo, de so se vstajniki Zvorniške nahie z vojaki udarli; zvor-niški paša je na Serbsko ušel, pravijo tudi, de je Omer paša na Avstrijansko pobegnil. Od tega pri nas vse govori. Poprave Omer pašata so vzrok vstaje, torej se le Turki puntajo. Ta vstaja se pa ne sme primerjati z tisto v Bihaču, kjer ondi so se vstajniki zoper stare naprave dvignili intirjali, de naj se davki med Turki in kristjani enakomerno razdele, tukaj pa so vstali zoper nove naredbe in hočejo, de ii se stare obderžale. Vstaja v Zvorniški nahii je tedaj uni v Bihaču ravno nasprotna. Posebno spalii so se uperli. Eden naj imenitnih, kterimu so sina v vojaštvo vzeli, je bil vodja vstajnikov, in ko so se začeli z vojaki bojevati, je on pervi padel. Pa drugih ni ob pogum pripravilo ampak jih še bolj nadušilo, in zlo dobro jim je moglo steči, ker je Zvorniški paša za dobro spoznal na Serbskem varstva iskati. Zavolj tega je misliti, de se je vstaja naglo in zlo razširila. De bi bil Omer paša res na Avstrijansko pobegnil, tega ne verjamemo, akoravno ima lemajhino armado in menimo, de bo vstajnike lahko umiril, ker raja z njim derži, treba jc toraj mu ga z orožjem preskerbeti.
*	Iz Mitrovica se piše 30. oktobra: Dogodbe v Bosni nič veseliga ne kažejo. VKrajni so muhamedanski Bošnjaki vojake odrajtali, al oni se morejo iz domovine podati in to jim je zlo težko. Bošnjak, naj je kristan ali muha-medan, ljubi svojo domovino, in Bosna je lepa gorata dežela. Zdaj mora v Albanio, kamnito, ubogo in golo, kjer so prebivavci vse druziga značaja in imajo vse druge navade. Kar se Turki v Krajni pred obličjem Omer pašata niso upali, so prebivavci v Fuzli in Zvorniku poskusili, oni nočejo vojakov dati, in so že nekoliko gavazov (turški žandarji) ubili. Mahmud paša v Zvorniku je čez Drino na Serbsko pobegnil, zlobi bosniških Turkov uiti. Tudi Turki v Sarajevem so zlo oporni postali. Tedaj se bo z popravami v Bosni morali počasi ravnati in zima je pred durmi. Gotovo 12 do 15,000 vojakov, ktere ima
Omer paša ni dovolj celo Bosno v miru der-žati. In če se vstaja zlo vplameni, bo vsega tega Omer paša, nekdajni gjaur #) kriv, ker se na druge odpadnike, Poljce in Madjare zanaša. Te pa vse čerti, ker vsak meni, de so oni krivi, de se take prenaredbe gode, de ima raja ravno take pravice kakor muhame-dan. Turki prenaredbe spoznajo za podverže-nje, keršanski raja se veseli, ker bo ternovka, s ktero so ga zdaj Turki tepli, tudi Turke zadela. Kristjan ne bo dobil svobode in mu-hamedan, ki je zdaj kristjana stiskal, bo zgubil svoje predpravice. Kristjan bo moral sicer plačevati, kakor popred, al on bo ostal doma, med tem ko bo muhamedan iz dežele moral iti. Kakor povsod, Poljci in Madjari tudi v turškem ležišu niso edini. Poljec bi rad, de bi turški Slovan pod turško vlado ostal; Madjar pa bosniškiga Serba ravno tako sovraži, kakor Serba v Bački. Madjari si veliko prizadevajo med Slovanii v Avstrii nezadovoljnost zbuditi, in zraven nič ne store, staro sovraštvo vni-čiti; ravno nasprotno delajo, de bi zamogli nad Slovani gospodariti, vse sorte skušajo, naj bo pravično ali pa ne. Oni, ne pa vlada zbujajo narodno sovraštvo z noviga , ga rede in ne skrivajo, de bi se radi maševali. Kdor meni, de je bilo z gibanjem leta 1848 že vse opravljeno, pozabi, de se tukaj ne vpraša samo za politiške popravke, de tu nič ne pomaga, ako bi tudi kako ministerstvo padlo. To sovraštvo ne zadene lc vlad in deržav, temuč seže tudi v serce narodov. Mnogo let bo še preteklo, predenj se bo Evropa pomirila in prenaredila. V take prenaredbe je Italija, celo Nemško in Turško naj bolj zapleteno. Na Av-strijanskem se bodo vsi narodi sukali srednje in južne Evrope. Avstrija seže z Rusini na Rusko, z Serbi, Horvati in Dalmatinci na Turško, z Lombardijo na Talijansko, z nemškimi deželami bi, če prav ne kakor glava svete rimske deržave, vendar Prusii na perste stopila.
Bulgarska. Z bulgarske meje se piše v „Srb. nov.": Iz niškiga pašaluka se pripoveduje, de so se tam kristjani od turškiga stiskanja nekoliko oddahnili; tudi ne morem opustiti, vam naznaniti, de je to gola resnica. Odkar jo bivši Huscin paša odstavljen bil in iz Bulgarskiga odšel, od kar je sedajni vezir Rušid paša na njegovo mesto prišel, od te dobe se vsakimu kristjanu v niškem pašaluku na licu veselje bere. Vezir Rušid paša je že s tem svojo dobro mnenje pokazal, ker je Jusuf-aga, ajanina v Leskovcu, ki je bil še o časih prejšniga vezirja v službi, odstavil in na njegovo mesto je prišel iz Carigrada star in dober mož, v Pirotu je postavil za ajanina Halilaga. In tako je vse to hvalevredni Re-šid paša v kratkem času vredil, de se zdaj o vživanju pravic in svobode Turčin od kristjana in kristjan od Turčina ne more razločiti. Nikdo se ne more obsodili brez vezirjeviga znanja; dozdaj je moral vsak kristjan dva Turka za pričevavca k sodbi pripeljati, ako je hotel, de je njegova beseda kaj veljala; zdaj sta Turčin in kristjan enaka, vsak sme pričati in vsakiga pričevanje brez razločka je veljavno.
#) Omer paša (Latas) je bil popred kadet pri polku nadvojvoda Štefana in ravno bi bil imel častnik postati. Takrat rani (menim de v Celjovcu) nek kadet ravno tega polka, Lah po rodu, več svojih tovaršev in Latas je tudi dve rani z nožem v roko dobil; ker Latas je branil tistiga nemškiga kadeta, kteriga je hotel Lah zavolj nekiga dekleta umoriti in ga je nazadnje tudi prebodi). Latas je bil zavolj tega kaznovan, de ni mogel več visi službe dobiti. Zraven tega je njegov oče , graničarski častnik , svojo službo zgubil. To je mladiga Latasa tako razka-čilo, de v Bosno pobegne in Turk postane.
Iz tega se jasno vidi, de novi vezir enakopravnost spoštuje, ker tiste odstavlja, kteri so popred narod tlačili; samo Rešid begaSa-ipašiča, rojeniga iz Carigrada, bi mu imeli priporočiti, kteriga je bivši Husein paša zato odstavil, ker je Bulgaram v vsaki nesreči pomagal; treba bi bilo, pravim, de bi se ta mož na mesto ajanina prokupljaškiga, podkupljiviga Rušid bega postavil, ker prokupljaška okolica želi, de bi on nazaj prišel. In ko bi častiti in hvalevredni vezir še to storil, bi on zares narodu rano, ki še zdravnika potrebuje, za-čelil.
Oc je vse to res, sim se sam potovajoč po Bulgarskem dovolj prepričal. Vsi prijatli so mi to pripovedovali in sami Turki so to terdili.
Narod presvitliga cara in njegoviga namestnika, Rušidpašata, sedajniga vezirja z veliko zadovoljnostjo blagoslovi in mu dober napredek želi, govoreč: Kaka sreča, ko bi bil imel car vedno take vezirje, nikdar bi ne bilo nezadovoljstva med narodam."
Ruska. Ko je bil v Waršavi v čast kneza Paskieviča bal, so mu 240 poljskih posestnikov predstavili, knez je z vsakim teh prav prijazno govoril. Posestnik Jožef Geluchow-sky, nekdaj profesor na useučilišču v Wilni, je kneza v imenu zbranih posestnikov nagovoril. Potem ko mu je srečo vošil, izreče tudi upanje, de bo knez, kteriga car toliko časti, skerbel, de se ne bo le materielni blagor dežele povzdignil temuč tudi še druge kervave rane zacelile, in oblaki, ki so viharje med prestolam in narodam napravljali, razpodili. Knez je tak govor z veseljem zaslišal in naznanil, de bo, kar pervo zadene, vse storil, kar se pa poslednih dveh prošenj vtiče, se bo ravnalo po obnašanju dežele, in prebivavci se smejo vsega dobriga nadjati. l)e bo res car politiškim hudodelnikam prizanesel, se iz tega nekoliko vidi, ker je nekdajna poljska bankna vodja Lubowidskiga in Henrika Lybienskyga, ki sta bila v terdnjavi Zamosk zaperta,ukazal oprostiti.
Nemška. Volitni knez hesenški se zoper-stavi vhodu pruskih vojakov v Kassel. Bavarci so prišli do meje kantona Fulda.
*	Saksonsko ministerstvo je po naj višjem dovoljenju ukazalo, de se pri vojaški prisegi kakor tudi v vojaških postavah od deželne vstave ničesar ne bo v misli vzelo.
*	V Hanau-i se orožje oddaja. Četnik Hum-bert je tamošnjo mestno poveljstvo prevzel.
V	Hanau-o je je prišlo 3. novembra 2200 Bavarcov.
*	Borsa v Berolinu je v velikem strahu. Čudne reči se pripovedujejo, kupcov ni skoraj nič; armada se naglo za vojsko pripravlja. General Groeben, poveljnik vojaškiga oddelka, ki se je v Kurliesen podal, je dobil povelje, svojo armado voditi, kakor po vojaških pravilih za dobro spozna. Pruski vojaki bodo Baden zapustili. Minister Ladenberg je postal predsednik ministerstva, ker je predsednik, grof Brandenburg 6. novembra umeri.
V	Ivurhesnu si pruski in bavarski vojaki že nasproti stoje; v Breslavo je prišla 6. t. m. ob osmih zvečer novica, de so se bavarski in pruski vojaki že bojevali, vendar tega še ne moremo za gotovo naznaniti. Diplomatiške opravila med Prusijo inKurhesnam so nehale, ker je kurheški poslanec gospod Dtirnberg iz Berolina poklican. Potem takem ostane malo upanja, de bi se zamogel mir obderžati.
Laška. Časopis „llisorgimento" pravi, de ni res, de bi bil papež kralja, ministre in druge, ki so se pri sikardiški postavi vdeležili, preklel. On pravi, de je vse to zmišljeno.
Francoska. Elisee je hotel šest generalov, ki stoje pod poveljstvam generala Changar-nier-a odstaviti; al več ministrov je žugalo, de hočejo, ako bi se to zgodilo odstopiti.
* Iz Pariza se 2. novembra v „Reichsztg." )iše: Terdno upam, de bomo brez zapreke do 1:1. novembra prišli.
Upamo, de se bo Changarnier svojim pri-jallamudal; nadjamo se tudi, de general Changarnier v svojim dnevnem ukazu čez odstop Neumayerja ne bo nič neprimerniga govoril, ter bi iz tega nove zmešnjave vstale.
Naj vam nekaj povem od zakletbe Lyonske:
Ko je bil Mole pod Napoleonam deržavni sve-tovavec, je nekdaj cesarju rekel: Vi ste za vedno duh prekucij zaterli! Na to cesar: Ni tako. Revolucija me je za znamnje v bukve zapisala in se bo po moji smerti spet začela, kjer se je nehala.
Teh besed sim se živo spomnil, ko sim danes pisma pred sabo vidil, iz kterih se vidi, de prekucijska stranka po celi Evropi vse žile napenja.
V	nekem pismu razloži nek Nemec, kteriga se zdaj ne zmem imenovati, celi načert revolucije in potem pristavi:
Poliliškiga vprašanja prav za prav ni. Ako od kaj taciga včasih govorimo, to le zato delamo de množico slepimo, ki od demokracie še nič prav ne ve. Pod imenam socialna republika razumemo le socializem ali komunizem. Stari svet se mora podreti z svojo vero, svojo rodovino in vlastnino. Njegova ura se je stekla !"
To zaupanje pisavca je mende jalovo. Ljudstvo ni še tako trohljivo kakor ti ljudje mislijo.
Kako prederzni so pa, se iz sledečigalahko vidi.
Na jugu so fabrike, v kteri so orožje delali, zaperli, al ni bila skrivna delavšnica, ampak v veliki vasi odperla in prosta, nad vratmi je bilo zapisano: „Orožnica". Župan je skoz perste gledal, predstojnik ni nič od tega ve-dil, in ko njegov namestnik, ko se ravno memo pelje, napis bere, je menil, de je bila dovoljena in se tudi dalej ni zmenil. Še le najdene pisma so gosposke primoralo, de je pogledala , kaj de je to.
V	Genfu se čudne reči gode. Fazy je sila begunov v varstvo vzel, in zdaj pravi, de jim je ukazal, se naprej podati. Njih pisma bo francoski vladi izročil.
Razne naznanila.
—	V barkostaji pri Carigradu se je brod „Jadsirec Basivi" unel in z velikim gromenjem razletel. Bilo je na njem 120 topov. Devet sto mož je ta grozna nesreča končala. Ne ve se, kako se je smodnik unel. Devedeset mertvih so že iz morja izlekli. Kapudan paša je 5 minut preden se je to zgodilo, brod zapustil. Sultan je koj čez 1000 pomočnikov poslal, de naj store, kar jim je mogoče.
—	Iz Broda se piše 30. oktobra v „Jugosl. nov." Znano vam je, de je Omer paša, mir ohraniti, po vsih mestih v Bosni vojake razdelil, zdaj pripovedujejo ljudje, ki so prišli čez Savo, de so se Turki pogovorili in iz vsih mest vojake iztirali, kakor se pravi, zato, ker nočejo davkov plačevali.
—	Grof Stadion še zdaj ni popolnama zdrav, vendar njegov zdravnik Priesniz pravi, de se bo popolnama ozdravil.
—	Ministerjalni svetovavec Kreisel, kterimu je naloženo deželno vodstvo v Vojvodini in temeškem Banatu vrediti, se je v Vojvodino podal.
—	Že spet je, in zdaj na Horvaškem en reformator čerk in pravopisa vstal. Njegovo pravilo je „piši kakor govoriš." — To bi bila godla, de na celem svetu ne take.
—	V Pragi je 5. novembra začel Dr. Hanka „staroslovanski jezik" učiti. Poslušavcov se je zlo veliko zbralo.
Hf(
V spomin
Klotildi Avmanovi.
cvetni livadi zala cvetica Je cvetla lepo med sestricami, Čez druge ne dviga belega lica, ^Te rojstna livada nar ljubša ji.
S krepostjo jo dež spod neba napajal, Je zemlja ji varvala zorni cvet, Z veseljem jo solnca svit je navdajal Kazaje ljubezni ji jasen svet.
Al solnce zaide, noč se prostera, In slana pobeli livado, goro, Cvetica se trese, mraza umera Ter glavco pobesi popaljeno.	C.
Votline na Krasu.
(Po spisu Dr. Adolfa Schmidl iz Abendbl. d.
Wien. Ztg.)
(Dalje.)
Pet dni je kar sim bil zadnič v votlinah, pa tudi tih pet dni nisim bil brez dela. Gosp Rudolf je med tem že preiskano daljavo, 800 sežnjev dolgo, premerjal, in tudi jaz sim risal in meril. Veliko bolje bi bili napredovali ko bi bili bolje podperani.
Kakor sim že opomnul, sim mogel drug nov čoln omisliti, kterega smo razdertega v Hajdingerjevo jamo nesli in šele tam sostavili Edini zato pripravni tesar, ki mi je tudi uni čoln naredil, je imel drugo delo, moral sim torej v Cirknico po druzega poslati. Med tem sim preiskaval hidrografske lastnosti Planine o kterih bom še posebej govoril.
Ko je bil 24. avgusta čoln zveršen, smo 25. deske v votline nosili; pa zopet sim z veliko silo dobil ljudi za prenašanje desak Z obema zveršenima čolnoma smo se trikrat prepeljali; čez pervo jezero in čez vodotok, da smo vse orodje in sami sebe — družbo lloseb — prepeljali. Iz Ljubljane je bilslav-noznani g. Ferd. Schmidt prišel, z nami votline pogledat. Zlo všeč mi je bil, ker bo kakor umetni svedok veličanskega dela, pričal, da moj popis ni prenapet.
Dasiravne sim že od nekdaj popotovati va jen, se mi je podzemeljska vožnja po vodi tako čudna zdela, da mi je še le skušnja potrebnih reči v roko podajala. Ni potreba pri-povedati, kako pazljivo je treba ravnati, kjer leva stran čolna na skale zadeva in desna pa globočino 20. sežnjev pod sabo ima.
Na tem je bilo vse, da bi vsaj nekoliko pred sabo viditi mogel. To se je moglo pa še le potem zgoditi, ako bi se bila luč spredej očem zakrila, da bi se mi ne bilo bleščilo. Zmislil sim jo, in sim na rivcu čolna dve vozni svetilnici obesil in to je zdalo; torej vožnja po vodi naj se z voznimi svetiinicami zgodi.
Hajdingerjeva jama je donela od sekanja tesarjev in šumenja vode, le žal mi je bilo, da ni bilo obraznika (malarja) zraven, da bi jo bil poobrazil, ko je bila s smolnimi baklami , voščenimi in druzimi svečami razsvetljena. Ko je bil vundar čoln gotov, smo srečno odri-nuli, in potem so šli kozarci okrog. Ob y22 sim se z g. Rudolfom v čoln podal, z nama je bil zvesti čolnar Juri Jovko (hlapec g. Obre-zata, on je edini mož, ki je vanj zaupati). Med gromečim ,,Živio" ostalih sim novim čudom nasproti veslal.
Tisuč sežnjev smo včeraj dalje segli, pa zmiram so votline enakoveličanske. Na enem samem mestu imajo samo 10 sežnjev visokosti, sicer pa povsod 15—25, široke so 4—20 sežnjev. Večkrat pa ima obsežek, ki je kotlu podoben, 50 sežnjev v premeri. Tri ure in pol smo jadrali, potem smo pa čoln obernili, pa le zato ker smo na tem mestu čez 8 skalnih robov (in veliko majhnih slapov) šli, čez ktere smo čoln vleči in vzdigovati morali. Še toliko nas jih je lahko čakalo, nazaj grede bi se bili torej morali z 16 bojevati, kar nas bi bilo ob vso moč djalo. Pa vkljub temu bi se ne bili vernuli, ko bi bili izhod znali. Pred tremi dnevi sim resance v Postojni v vodo vergel, pa duha ne sluha ni bilo od nje. Derže votline v Postojno al so s sosednjo jamo sv. Magdalene v zavezi?
Jutri bomo zvedili, ker se bomo rano na
vodo podali, bomo vzeli še enega moža sabo in pa valarje smo si pripravili, da bomo čoln ložej čez skale spravili. Ne bomo se tako naglo vernuli, jutri upamo tudi zvezo votlin zvediti, ker bodo zgodej in v Postojni in \ sv. Magdaleni plavajoča trupla v vodo metali tam skoblanja, tu žaganja in plev, ako kaj zagledamo bomo koj vedili kje vun pridemo Povem tudi da magnetna igla malo pomaga, ker imajo votline preveč ovinkov, pa vundar bolj proti sv. Magdaleni derže, kakor pa proti Postojni.
(Dalje sledi.)
Leva in lesica.
Kralj čveternogatih žival leži na smertni postelji. Podložni ga pridejo obiskat, tudi vol prav pohlevno k njemu pride, se mu priklone, ga ponižno pozdravi in začne lisico neizrečeno tožiti. Lisica, volka viditi v berlog iti, hitro za njim steče in zunaj berloga na ušesa uleče, kaj bo le nje smertni sovražnik čez njo povedal. Ko zasliši svojo hvalo, se zasope in se spehana v berlogu dela: Oh kraljeva svit-lost! ne zamerite, de sim nar zadnja zmed podložnih, ki vas pridem obiskat. Po gori in dolu sim tekala in za vas zdravila iskala — tode ne raste več na polju zelišč, ktero bivaš zamoglo ozdraviti, le toliko sim slišala govoriti, de je dobro, če se v gorko volkovo kožo zavijete. Komaj lisica izgovori, se že lev v volkovo kožo zavija, lisica pa z berloga smukne. — Za nekaj časa mu je res odleglo — pa zopet se mu bolezin ponovi, hujši kakor poprej, in lev čuti, de se mu je zadnja ura približala. Predin se mu glas zapre, še svojiga sina k sebi pokliče, mu lepe nauke daje in s svarjenjem : „Sin boj se človeka" sklene
Ko že nekaj časa na kraljevim sedežu sedi se ga vroča želja poprime, človeka viditi, kak-šin de je vendar, ki so ga mu oče še celo na smertni postelji veljevali bati. Lisico si je bil naprosil, de ga je na potvi spremljevala. Nista dolgo hodila in že srečata dečika. Vidite kralj eva svillost! to je že človek; (ode ni še
popolnoma, bo pa kmalo. Cez nekoliko časa im star mož nasproti pride. Ali je ta more biti človek, lev vpraša? Ta je pa že nehal biti, odgovori. Komaj se enkrat še prestopita, zapazi lisica lovca, ki je na skali sedel: Unile štor gor na skali, uni je pa prav človek , pravi lisica. Lev ga vgleda in veselo zavpije: Malo nagliši jo potegniva, de bova prej pri njem. Lisici pa nič ni kaj dišalo, zato noče z njim. Zdaj pride lev k lovcu in sledeči pogovor se med njima začne
Lev (k lovcu ki ima pušo v rokah). Kaj pa
imaš v rokah? Lovec. Dim ko imam. Lev. Ali imaš kaj dober tobak? Lovec. Menim, de je še dovelj dober. Lev. Daj, daj de enkrat potegnem! Lovec. Ce široko zazijaš, ti ga že dam! Lev. Bom zazijal, kar se bo dalo. Ino res je zazijal silno široko. Lovic mu nastavi pušo v gobec in ko hoče lev potegniti, sproži lovec pušo in leva hudo rani. O joj! joj! taciga tobaka pa še ne!—joj! iz mene je šinel, tuli ev in jo pobere. Lovec hitro za njim steče, jotegne meč iz nožnice ino maha leva, de se je meso v kosih od njega valilo; lih komaj mu je ušel. Ves kervav k lisici pride ter ji s britkim glasam toži, kako hudo je človek z njim ravnal. Dimko je imel v rokah, o šmentana dimka ti! tako hud tobak je bil v nji nabasan, de, ko potegnem, se po celim životu iz mene po-tadi. Komaj se strahu zavem, še zagrabi ne-vsmiljen človek za jezik, kteri mu je z zapasa mahal in me tako lomi z njim, de še zdaj cur-toma kri iz mene teče; gotovo bi me bil umoril, ako bi mu ne bil ušel. Se mi je zdelo, de jo boste staknili, pravi lisica in se debelo v pest smeja. Gotovo ga več ne pojdeta iskat? Žalostno se na to lev oglasi: O nikdar več ga ne grem iskat, pač bi bilo bolje, ako bi bil očeta bogal, ki so me svarili: ne bil bi tako tervav in razmesarjen kakor sim zdaj.
Zmes,
Piše se od nove neizrečeno imenitne znajdbe, ktera žuga sedajne telegrafe podreti, namreč:
se s človekam, naj bo še tako daleč, brez kakega od enega do druzega človeka napeljanega sredstva pogovarjati. Verjamemo radi, da se marsikomu to nemogoče zdi, da mu nikakor v glavo ne gre. Al kaj je človeški um že znaj-del! Zdi se, da mu nič nemogoče ni. Naj bolj nepomenljive stvari, ako človek njih bistvo dobro preudari in razmotri, se naj važ-niše pokažejo. Kako hitro elektrika naznanila od morja do morja donaša! Vendar se nam obeta znajdba in je, pravijo, že storjena, ki bo to hitrost še zlo prekosila. Kdor je kaj od moči galvanizma, magnetizma in sočutja, kterega gotovo vsak človek v sebi nosi, slišal, temu se taka znajdba, nebo nemogoča zdela, ker se ravno na to opera. Nek Francoz se je že na tako vižo z možem, ki v Ameriki stanuje, pogovarjal. V ta namen je vzel polže, kteri so mu zavolj neke sočutne moči, s ktero so v ozki zvezi, naj bodo še tako daleč saksebi, posebno služili. In znajdba je bila storjena. Le v kaki čerki je bila včasih še zmota, ker se je namest naznanjene predstoječa ali poslednja čerka pokazala n. pr. O namesti N, ali H namesti I. To pa je kakor znajdnik sam pravi, le slabi pripravi, ki jo do zdaj ima, pripisati. Kdor hoče o tem kaj več zvediti, naj bere „Union", list 512.
Basni.
VI.
Vijolica je cvetela v zatišju, kamor noben veter ni prišel in je gledala žalostno na plan, kjer so se zeljša in drevesa od viharja gugale. Se tako zibati pravi, je zares neizrečena sreča. Milo poprosi veter, tudi njo obiskati in jo zibati. Veter pride in jo guglje in ziblje. Pa sreča je kratka. Kmalo se vijolici pri majanju cvetje osipe in vse rože jo zaničujejo.
VII.
Medved in lesica zagledata od daleč panj meda in še nekaj pri njem. Štor je, pravi medved in plane proti panju. Lesici se o pervim pogledu tudi tako zdi, pa vender počaka in bolj na tanko pogleda. Zdaj dobro lovca z risanco razloči in pobegne. Kmalo sliši strel, ( je medvedovo življenje končal.
Modri pomisli, preden kaj stori in mu dobro sleče; pa neprevidni bebec pogine.
VIII.
Lesica je po zimi na potu ležala in lakote umirala. Memo pride pes s kračo. Bujavka ga milo poprosi, se jo usmiliti. Res ji da kračo, )a komaj jo ona sne, ji reče: Popred sim se jez tebe usmilil, zdaj se boš pa ti mene. Ker me zlo zebe, mi moraš tvojo gostolaso kožo dati.
Tisti ljudje, ki z eno roko dajo, z drugo pa jemljo, so temu psu podobni.
IX.
Zvezde so se prijazno med sabo pomenkovale. Na enkrat postane ena njih neizrečeno svitla in zdajci ošabno svoje bolj temne sestrice pogleda. Pa njena svitloba je kratka. Bila se jele vtrenila in je potem naglo iz pod-ebja zginila.
Zemeljska čast in visokost je ti zvezdi enaka, i'na pride in se en čas napihuje, pa hitro zopet jenja. Njeni nasledik je zaničevanje in zasmehovanje.
elegrališko kurzno naznanilo deržavnih pisem 9. Listopada 1850.
Oeržavnc dolžne pisma po 5 od 100 (v srebru) 91',
79%
» » » » 4 '/, » » » » 4 Obligacioni avstrijanskih pod n nad Anizo, čeških, morav-skih, silezkili. štajarskih , koroških, krajnskih, goriških in dunajske višje kamornc urad-nije.
Dnarna cena 9. Listopada 1850.
V dnarja
Cesarskih cekinov agio (od 100 gold.) 33'/, gld.
Srebra
23'