Leto XVII., št 141 upravmStvo; ujuoijtuiu, rs. nafljeva ulica &. — feietoc St. 3X22, 3123, 3124, 3125, 3126P Cnseratm oddelek: LJubljana, Selen« Durgova ul 3. — Tel 3392, 3492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. IL — Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon St. 190. RaCunl pn pošt. ček. zavodih: LJubljana St 11.842, Praga čislo 78.180, Wien St. 105 24L Ljubljana, sobota 20. junija 1936 Cena 2 Din Izhaja vsak dan, razen ponedeljka. NaroCnina znaša mesečno Din 25.— Za Inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafijeva ulica 6. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Stroasmayerjeva ulica Stev. 1. _Telefon St. 65. Rokopisi se ne vračajo. Konec sankcij ske politike Angleški zunanji minister Eden je v poslanski zbornici zelo prostodušno priznal popoln neuspeh svoje sankcijske politike. To priznanje ni nikakšna novost, saj menda ni človeka, ki bi potložaj presojal drugače in je bilo morda celo neumestno, da je uradna Anglija s tem svojim priznanjem tako dolgo odlagala. Vsa prostodušnost pa ne more zakriti dejstva, da je sankcijska afera prinesla Londonu diplomatski poraz, kakršen je reclek v analih bri tam sike politične zgodovine. Saj je bila Anglija tista, ki je na vso moč zahtevala, naj se proti Italiji postopa po določilih ženevske institucije, in je z redko vztrajnostjo pridobila za svojo tezo skoro vse države, članice Društva narodov. Sedaj minister Eden suho ugotavlja, da so sankcije zgrešile svoj cilj, čisto molče pa preskoči posledice, ki so nastale iz te akcije. Kakor da nihče ni imel nikake škode od tega in kakor da je stanje sedaj tako, kakršno je bilo pred sankcijami. Toda stvar je v bistvu drugačna. Mnoge izmed sankcionistič-nih. držav so v teh mesecih tveganega diplomatskega eksperimenta pretrpele občutno gospodarsko izgubo, ki se ne bo dala zlepa popraviti, ker so sankcije povzročile tudi velike zamere na levo in na desno. Če pa pogledamo na mednarodno politično torišče, vidimo, da je angleška sankcijska akcija pustila za seboj ruševine in da je sedaj stanje podobno položaju po vojni, ko nihče ne ve, kam bi se naslonil in v katero kombinacijo bi šel, da bi ohranil mir in politično ravnotežje. Saj g. Eden niti Franciji ni razodel, kaj namerava v vprašanju sankcij, oni Franciji, ki se je pod prejšnjim režimom zelo neradia udeležila sankcij, a bi pod sedanjim režimom skoro bila za nadaljevanje borbe. Ako se vprašamo, kaj je Veliko Britanijo prisililo, da je svoje postopanje obrnila za celih 180 stopinj, moramo v prvi vrsti misliti na položaj ob koncu lanskega leta, ko se je nenadoma pokazalo, da Anglija ni v stanu obdržati svojih pozicij v Sredozemskem morju, i/ko bi stvar tirala praiv na konico meča. To je ena izmed glavnih komponent izpremembe Edenove politike in takemu razlogu pravijo navadni zemljani strah pn?d močnejšim nasprotnikom. Drugo dejstvo, ki ga ne smemo prezreti, pa je to, da se je borba vršila na eni strani z vsem diplomatskim in ženevskim aparatom s staromodno taktiko in strategijo, med tem ko si je nasprotnik izbral namesto dolgotrajne službene poti način hitrih odločitev in še hitrejših udarnih akcij. Po vsem tem gobovo ni čudno, ako je dosegel vsaj po-lovico začrtane si naloge, preden se je mednarodna družba povzpela do papirnatih sankcij, ki so izvajajočim državam, vsaj nekaterim med njimi, mnogo bolj škodovale kakor Italiji. Britanski zunanji minister pa je ob svoji napovedi likvidacije sankcij izustil tunii besede, ki morajo resno zasikrbeti vsakega prijatelja miru, osobito pa državljane manjših držav. Dejal je: »Vojaški pohod Italije se je končal z uspehom. in ker vemo, da v nobenem delu neguševega carstva ni več nobene abesinske vlade, je položaj takšen, da se ne more nič več izpremeniti.« Iz zgodovine svetovne vojne vemo, da se je v teku petih let vojevanja primerilo dvema zavezniškima državama, Belgiji in Srbiji, da na njihovem ozemlju ni bilo več njihove vlade; kasneje se je isto pripetilo tU'ii Rumuniji, in vendar njih položaj ni "bil priznan kot dokončno veljaven. Po Edenovih besedah pa bi mogla biti zasedba Abesinije precedenčni primer za z? vse bodoče čase. Ako se bo kaki velesili zazdelo, da ima pravico do zasedbe kakega tujega ozemlja, se ne bo ozirala na papirnate proteste Ženeve, marveč bo postopala s potrebno naglico, da doseže položaj, o katerem pravi Eden: »NIČ več se ne da storiti.« V ostalem pa se Eden dobro zaveda, kake razvaline je pustila za seboj njegova sankcijska politika, in predvideva celo morebitne posledice ukinitve sankcij. Za primer eventualnih nevšečnosti smatra Anglija, da je treba vzdrževati sredozemski sporazum, in napoveduje ojačenje angleških obrambnih pozicij na črti Gibralitair - Ciper - Suez. Vse to pa smatra za vzporedne probleme, glavna naloga londonske politike za bodočnost bo ohranitev Društva naTodov, ki naj dobi po izkustvih zadnjih mesecev nov temelj. Vendar je Eden v tem pogledu zef!o skeptičen in njegova skepsa izdaja možnost, da se bo Anglija vrnila k usodnemu Macdona.ldovemu konceptu di-refc+orija četvorice velesil, ki ie svoje-dobrto propadel pred vsem zaradi odpora Male antante. Ruždi Aras v Parizu Pariz, 19. junija, g. Turški zunanji minister Tevfik Ruždi Aras je danes prispel semka i. Schacht zopet v Berlinu Berlin, 19. junija, g. Predsednik Hržavne banke dr. Schacht je zvečer iz Budimpešte prispel na letališče v Tempelhofu. BALDVVIN 0 MEDNARODNEM POLOŽAJU „*amo sporazum med Anglijo, Nemčijo in Francijo more zasigurati mir v Evropi Debata o Edenovem ekspozeju se bo nadaljevala v torek London, 19. junija, d. Po včerajšnjem ekspozeju zunanjega ministra Edena, ki se je izrekel za ukinitev sankcij proti Italiji, je vodja opozicijske delavske stranke Ar-tur Greenwood predložil resolucijo, ki zahteva zmanjšanje proračuna ministrstva za zunanje zadeve. V svojem govoru je ostro kritiziral stališče vlade v sankcijskem vprašanju ter je celo zahteval, naj odstopi, da bi mogli priti do oblasti oni, ki so pripravljeni postaviti svoja načela na preizkušnjo. L!oy Gorge: Anglija Je doživela prvi poraz Tudi Lloyd George, ki je govoril v imenu liberalne opozicije, je ostro nastopil proti postopanju ministra Edena, ker opušča svojo akcijo, čeprav ni vojna nevarnost sedaj nič manjša, kakor je bila, ko so se sankcije uvedle. Poudaril je, da govori kot eden izmed tistih, ki so postavili politiko Anglije na Društvo narodov, na njegov statut, obveznosti in sankcije. Če bodo šli sedaj angleški zastopniki v Ženevo s priznanjem svojega poraza, pomeni to konec ugleda Društva narodov. Anglija je doživela prvič v svoji zgodovini, da je njen zunanji minister v zbornici priznal svoj poraz. Kaj takega se ne sme več ponoviti. Že 50 let je član spodnje zbornice, pa še ni doživel kaj sličnega. Ugotoviti mora, da je Anglija v svoji sankcijski politiki podlegla. Nato je vprašal, ali je res, da je francoska vlada obvestila zunanje ministrstvo, da je pripravljena podpirati Anglijo v vsakem pogledu. Eden: Francija Je z nami Na to vprašanje je zunanji minister Eden odgovoril: S francosko vlado sem v več prilikah stopil v stike, da bi spoznal njeno stališče. Rečeno mi je bilo, da je pripravljena pod vzeti pobudo za ukinitev sankcij in da želi sodelovati v sporazumu z angleško vlado. Pri tem ni nikdar pokazala niti najmanjše želje, da bi se sedanje sankcije ohranile, ali pa, da bi hotela podpirati uvedbo novih sankcij. Baldwln: Tndi kolektivna varnost |e propadla Zatem je povzel besedo, živahno pozdravljen od konservativcev, predsednik vlade Baldwin, ki je izjavil med drugim: Prepričan sem, da bo moralo Društvo narodov, ko se bo jeseni zopet sestalo, urediti v prvi vrsti zelo resno vprašanje kolektivne varnosti. Mnenja smo, da je tudi kolektivna varnost propadla ln zato moramo sedaj zbrati evropske narode v Ženevi k proučitvi tega vprašanja, da se vnovič ne zgodi kaj takega. Sile Društva narodov morajo biti vsak čas tako močne, da bi bila zajamčena zanesljiva ln takojšnja premoč proti vsakemu napadalcu; vprašati pa se je treba, aH so evropski narodi pripravljeni nastopiti v vseh okoliščinah za obrambo ne samo lastnih, ampak tudi drugih mej. Menim, da bo treba angleški narod še precej vzgojiti, preden bo prostovoljno pristal na prevzem vseh obveznosti Društva narodov, upam pa. da bodo obveznosti prevzete in da bo kolektivna varnost postala resničnost. Ureditev tega vprašanja je seveda v zvezi z velikimi težkočami. Če bi izbruhnila vojna še bližje kakor na Sredozemskem morju, bi se lahko pripetilo, da bi jo morali ljudje že v prvi | noči plačati z življenjem, kajti prvi udarec i bi prišel bržkone iz zraka. Za skupno konferenco Anglije, Francije in Nemčije Govoreč o splošnem položaju v Evropi, je izjavil Baldwin: Smatram kot zadevo prvovrstnega pomena, da bi dMale Nemčija. Francija in Velika Rritanijn sporazumno za mir v Evropi. Seveda se zdi, da danes še zelo močno obvladuje nemško miselnost želja po premoči. Hitler nam je izjavil, da želi mir, ln če mi kak mož reče kaj takega, ga hočem prijeti za besedo. Ns vem še prav točno, kdaj in kako se bo v najbližjem času ponudila za to prilika, upam pa, da bo mogoče sklicati skupno konferenco Francozov, Nemcev in A-ngležev, ki naj bi poskrbela za varnost in mir Evrope. Vloga, ki jo more Nemčija igrati bodisi v dobrem ali slabem smislu v Evropi, je izredno velika in če se bo ponudila prilika, bomo storili vse. kar je mogoče, da bo služila dobremu namenu. Baldwin je končal svoj govor z besedami: Stališče, ki ga je obrazložil zunanji minister Eden, je vlada soglasno odobrila, ter ne verujemo, da bi naša metoda mogla ubiti Društvo narodov. Te metode se poslužujemo, ker jo smatramo v sedanjem položaju Evrope za najpametnejšo ln najbolj pri- Laburisti za nezaupnico vladi Zastopnik delavske stranke major Attlee je izjavil, da bo predlagal nezaupnico vladi, na kar je bilo nadaljevanje debate odgo deno na torek. Nezaupnica, ki jo predlaga delavska stranka se glasi: Vlada je zaradi premalo odkritosrčne in odločne zunanje politike zmanjšala ugled države, oslabila Društvo narodov, spravila v nevarnost mir ter je zaradi tega izgubila zaupanje spodnje zbornice. Takoj po zaključitvi seje spodnje zbornice je delavska stranka objavila proglas pod naslovom »Velika izdaja«, v katerem očita vladi, da namerava uničiti Društvo narodov. Proglas poudarja, da je svetovni mir v skrajni nevarnosti, ker namerava angleška vlada omejiti funkcije Društva narodov, s čimer bo napravljena pot za nove pogodbene kršitve in napade, kakor tudi za povratek k politiki ravnotežja. Proglas poziva angleško prebivalstvo, naj v teh dneh pred sestankom Društva narodov v Ženevi izrazi svojo voljo za nadaljevanje sedanje politike Društva narodov. Kanada ln Irska za ukinitev sankcij Ottawa, 19. junija. AA. V kanadskem parlamentu je izjavil ministrski predsednik Mackenzrie King, da bo Kanada podpirala predlog, naj se ukinejo sankcije- Dublin, 19. junija. AA. »Press Associa-tion« poroča, da je na včerajšnji seji par-l?menita predsednik vlade De Valera izjavil. da bo irska vlada glasovala za ukinitev sankcij, ki niso uspele in ki jih je treba zato čim prej odpraviti. Poudaril je tudd, dia Društvo narodov ne uživa več zaupanja narodov. Odmev Edenovega govora London. 19- junija o. Vsa angleška javnost je danes pod vtisom včerajšnjega govora zunanjega ministra Edena ter nato sledeče debate v spodnji zbornici o ukinitvi sankcij proti Italiji. Konservativni krogi so zadovoljni s stališčem, ki ga je zavzela via-da. tembolj ogorčena pa je opozicija, ki se ji v vedno večjem številu pridružujejo tudi eagovorniki sankcij v vladnem taboru. Opozicija ni pričakovala, da bo baš Eden, ki je bil doslej nekako njen miljenec, objavii sklep vlade, ki je v popolnem nasprotju z vso dosedanjo Edenovo zunanjo politiko. V zbornici ee je danes sestal poseben odlor, ki bo vodil velikopotezno kampanjo proti vladi, s katero hočejo nahujskati javno mnenje. da pritisne na vlado in izsili preklic sklepa o ukinitvi sankcij. V odboru sodelujejo poleg laburistov in opozicijskih liberalcev tudi mnogj liberalci in konservativci, ki so proti ukinitvi sankcij. Silno ogorčena sta tudi Macdonald in Simon, ki trdita, da o namerah vlade sploh nista bila poučena ter da je sprejela sklep o ukinitvi sankcij konservativna večina v vladi, ki naj tudi sama nosi odgovornost za tako politiko. Pričakuje se, da bosta Macdonald im Simon izstopila iz vlade ter da se bo to zgodilo še pred torkom, ko bo v parlamentu glasovanje o nezaupnici vladi, ki so jo predlagale vse opozicijske skupine. V vladnih krogih so sicer vznemirjeni zaradi odmeva, ki ga je našel sklep vlade v javnosti, vendar pa računajo s tem, da to vlada v parlamentu dobila dvetretjinsko večino. Vodstvo konservativne stranke je danes s posebno okrožnico pozvalo vse konservativne posian-ce. naj zanesljivo pridejo v torek na 'jejo in glasujejo za zaupnico vladi. Na proteste opozicije izjavljajo v konservativnih vladnih krogih, da bo vlada vztrajala na svoji novi poti, ker smatra, da bi nadaljevanje ali celo poostritev sankcij pomenila neizogibno novo vojno. Opozicijski tisk silno napada Edena tn mu očita neiskrenost ter zlonamerno zavajanje javnosti v zmoto Z vladne strani zagovarjajo Edena s tem. češ da ukinitev sankcij še ne pomeni priznanja aneksije Abesinije ter da s tem abesinski problem še ni rešen, marveč bo padla odločitev šele v Ženevi. Konservativni tisk odobrava sklep vlade in naglaša, da je treba sedaj čim prej obnoviti trgovinske stike z Italijo, da se tako nadomesti škoda, ki jo je imelo gospodarstvo od sankcij. Francija se boji osamljenosti fanz, 19. junija o. V francoski javnosti in zlasti v vladnih krogih 60 zelo razočarani nad izjavo ki jo je včeraj podal angleški zunanji minister Eden v spodnji zbornici- Malo upanja imajo, da bi angleški opoziciji uspelo s pomočjo javnega mnenja 'z-siliti preklic sklepa angleške vlade o ukinitvi sankcij. Po splošni sodbi francoskih krogov je smatrati sankcije proti Italiji za končnoveljavno ukinjene. Za Društvo narodov pomeni to hud udarec, nič manjši udarec pa tudi za samo Francijo. Desničarski krogi očitajo vladi, da ni znala pravočasno prevzeti pobude, od česar bi lahko imela velike koristi, ki pa jih bo sedaj pobrala Anglija- Anglija ee je odločila iti svojo pot. Naloga francoske diplomacije je sedaj, da čim prej doseže sodelovanje z Italijo, kajti. če bo Francija 5e nadalje vodila tako neodločno politiko, kakor jo je zadnje mesece. bo ostala docela osamljena v Evropi. Pojavlja se tudi bojazen, da se ho Anglija Nemčijo kakor se je na tihem z Italijo, Francija pa bo ostala osamljena nasproti sedaj na svojo pest sporazumela tudi z do zob oborožene Nemčije, katere -odelovn-nje si sedaj Anglija tako očitno želi. V vladnih krogih so zlasti vznemirjeni zaradi tega, ker angleška vlada ni poprej niti vprašala za mnenje francosko vlado, niti je ni obvestila o svojih razgovorih z Rimom, ki so dovedli do. sklepa o ukinitvi sankcij. Eden je vrhu tega še izjavil, da si nikakor ne želi sestanka 6 francoskimi državniki, kar tolmačijo v Parizu za dokaz, da je krenila Anglija na pot, ki vodi mimo Francije. Listi tudi naglašajo, da v Ženevi nihče ne dvomi, da se bo našla za angleški predlog o ukinitvi sankcij velika veČina. Italija navdušena Rim, 19. junija o. Listi danes še nimajo nikakih komentarjev o včerajšnjem Edenovem govoru v spodnji zbornici, splošno pa je javnost navdušena zaradi ukinitve sankcij. Politične kroge moti nekoliko dejstvo, da angleška vlada ne namerava umakniti iz Sredozemskega morja svojega vojnega brodovja in tudi ne razveljaviti sporazuma, ki je bil sklenjen s petimi sredozemskimi državami o vzajemni pomoči v primeru, če bi katero izmed njih Italija brez povoda napadla. Kakor znano, je med temi državami tudi Jugoslavija. Nemci zadovoljni Berlin, 19. junija. AA. »Lokai-Anzeiger« piše, da je treba čestritaifci Angliji in Italiji, ker bo z ukinitvijo sankcij popustila napertost v Evropi. Pri tem hvali odločnost, s katero je ital i jamska vlada izsilila priznanje svojih ciljev. »Berliner Tagblatt« hvali besede, ka jrih je Eden v svojem govoru naslovni na Nemčijo. Italija bo zahtevala »obnovitev procesa41 Po ženevskih informacijah bo predlagala, naj se naknadno Abesinija proglasi za napadalko — V krogih DN so razočaran zaradi Edenovega govora Ženeva, 19. junija bv. Včerajšnje Edenove izjave v spodnji zbornici eo zbudile v krogih DN veliko zaprepaščenost in o6tro kritiko, ki močno zamerja Edenu njegovo nenadno metamorfozo v pogledu sankcijske politike. To toliko bolj, ker je tik pred Edeno-vim govorom v spodnjem domu tukajšnji koordinacijski komite objavil o trgovini z Italijo in njenimi kolonijami po uvedbi sankcij statistiko, iz katere je jasno razvidno, da eo sankcije močno prizadele italijansko gospodarstvo, da so torej v veliki meri dosegle svoj namen, kar dokazuje tudi dejstvo, da se je Italija prav v zadnjem času z vso silo zavzemala za njih ukinitev. Zato presojajo v tukajšnjih krogih Edenovo odpoved sankcijam kot »izdajstvo nad pravom« in kapitulacijo pred rimskimi grožnjami, o katerih se je v zadnjem času mnogo pisalo. Ta nenadni preokret v angleški zunanji politiki se zdi tem krogom toliko bolj nevaren, ker so prepričani, da angleške spravne geste v Rimu ne bodo hoteli upoštevati, kar je takoj po Edenovi izjavi pokazalo italijansko časopisje, ki odreka Angliji pravico do protiuslug za gesto, ki jo v Italiji ne smatrajo za »uslugo«, temveč le za svojo pravico. Po mnenju ženevskih krogov bo Edenova samoottožba Italijo še bolj opogumila in je zato zelo verjetno ne samo. da Mussolini ne bo kompensiral angleškega prisiljenega umika, temveč, da bo še povečal svoje zahteve glede načina likvidacije abesinske afere. It Rima prihajajo v tem pogledu ze- lo zanimiva poročila, ki povzročajo resne skrbi v Ženevi. Ta poročila pravijo, da stoji danes italijanska vlada na stališču, da se z nobeno rešitvijo italijansko-abesinskega spora n« more zadovoljiti, dokler Društvo narodov ne proglasi Abesinije za napadalko, Italiji pa prizna položaj napadene dria- ve. Zanimiva je v tej zadevi tudi vloga Argentine, ki je pred kratkim zahtevala ki dosegla sklicanje skupščine DN na izredno zasedanje. Ta njena akcija je ime3a odkrito protiitalijanski značaj, zdaj pa prihajajo iz Rima poročila, da je argentinski poslanik pri rimski vladi, Jose Mario Cantilo v imenu svoje vlade obiskal Mussolinija in ga nagovarjal, naj bi Italija na skupščini DN podala izjavo, v kateri naj bi poudarila, da je bila polnih 40 let .izpostavljena abesinski m napadom, da pa je te napade proti Italiji vodila samo majhna klika, ki je terorizirala abesinsko ljudstvo. MiEssolini je baje sprejel ta CantHov predlog. Svoje nove zahteve bo italijanska vlada sporočila Društvu narodov s posebnim me-morandom, ki naj bi tvoril trvod v »obnovitev procesa proti Italiji«. Skupščina Društva narodov naj bi preklicala svoj sklep od 7. oktobra lanskega leta, s katerim je bila Italija proglašena za napadalko. Ako bo italijanska vlada res prišla s tako zahtevo, se to s tem mednarodni položaj v zvezi z likvidacijo abesinske afere na novo kom-pliciral. Francija zvesta načelom kolektivne varnosti Sklepi Bliunove vlade glede na bližnje zasedanje Društva narodov Pariz, 19. junija. w. Po končani seji ministrskega sveta, ki je bila dopoldne v Eli-zejski palači pod predsedstvom državnega predsednika Lebruna, je bil izdan naslednji uradni komunike: Zunanji minister Delbos je na splošno obrazložil zunanji politični položaj, predvsem pa probleme, ki bodo v razpravi na skorajšnjem zasedanju Društva narodov v Ženevi. Vlada bo ostala zvesta načelu kolektivne akcije in se bo pridružila vsem sklepom, ki bodo sprejeti v Društvu narodov. Po informacijah o trenutnem stanju sankeijskega vprašanja je prišla vlada do prepričanja, da bodo trenutna pogajanja o tem slej ali prej prinesla ukinitev sankcij. Vlada je nato odobrila besedilo navodil, ki jih bo še danes zunanji minister v tem smislu izdal diplomatskim zastopnikom Francije v inozemstvu. Razen tega je proučila sredstva, s katerimi bi se mogel ojačiti sistem kolektivne varnosti, in je sklenila, da bo z vsemi silami stremela po uveljavljenju tega sistema. Popoldanski listi javljajo dodatno, da »e bo zunanje-politična razprava, ki jo je vlada obljubila še pred ženevskim zaseda^-njem, bržkone začela prihodnji torek v zbornici in prav takrat najbrže tudi v senatu. Vlada bo ob tej priliki podala svojo zunanje-politično izjavo, nato pa bo sledila razprava o raznih interpelacijah in po potrebi še odgovor vlade nanje. Nova švedska vlada Vlado so sestavili agrarci, večina ministrov pa |e uradnikov in strokovnjakov Stocholm, 19. junija. w. Danes je bila sestavljena nova švedska vlada, ki Jo je kralj Gustav že potrdil. Nova vlada je prva vlada Kmet. zveze, ki ima 11 med ministri pet svojih poslancev, dočim so ostali uradniki in strokovnjaki. Vlada je sestavljena takole". Predsedstvo in kmetijstvo: Axel Pehr. soon-Bramstorp (poslanec in predsednik Kmetske zveze); zunanje zadeve: prof. Westman (posla nec Kmetske zveze); pravosodje: župan Bergqiri«t; vojska: Jean Nillson (poManec Kmetske zveze); finance: Wilmar Ljungdahl; socialno skrbstvo: Gerhard Strlndlund (posl. Kmetske zveze); promet: Gustav Heidlng (poslanec Kmetske zveze); kultura: škof Tor-Andree; trgovina: Ericson; ministri brez portfelja: StureCenterfaM. Tago Gyner»tedt bi Nils-Quen«erf. Preiskava proti Bodiju pred zaključkom Beograd, 19. junija- p. Preiskava v tihotapski afeni dT Boidšja je stopila v zaključno fazo. Na policiji so danes zaslišali še nekaj ljudi. Že nocoj namerava policija izročiti vse spise carinskim im sodnim oblastem, da nadaljujejo preiskavo in jo morda izpopolnijo. Carinske oblasti imajo dognati, za koliko ie bila država oškodovana v tej aferi. Maksim Gorkij na mrtvaškem odru Moskva, 19. junija. AA. Truplo pokojne, ga Maksima Gorkega so položili na oder v dvorani stebrov v palači sindikata. Dnevni red kongresa JNS Glavni referenti na kongresu bodo gg. Uzunovič, Banjanin, dr. Kramer in Demetrovič • Beograd, 19. junija- p. Akcijski odbor [Jugoslovenske nacionalne stranke je določil definitivni dnevni red bližnjega kongresa stranke. Kongres se bo vršil v Beogradu v prostorih Delavske zbornice, Nemanjina ulica 28. Pričel se bo 30. junija ob 9. dopoldne, nadaljeval pa istega dne popoldne in naslednji dan 1. julija- Dnevni red kongresa je: 1- Otvoritev; 2. volitev verifikacijskega odbora in ©verovateljev zapisnika; 3. poročilo glavnega odbora o delu, politiki in programu stranke (v smislu člena 28 statutov stranke); 4. poročilo verifikacijskega odbora; 5- diskusija o poročilu glavnega odbora; 6. predlog o spremembi statutov; 7. volitve predsednika, podpredsednikov, glavnega tajnika in članov glavne, ga odbora; 8. eventualni predlogi (v smislu ČL 28 statutov stranke). Glavni referenti na kongresu bodo gg. Nikola Uzunovic, Jovo Banjanin, dr. Albert Kramer in Juraj Demetrovič. Za kongres vlada vedno večje zanima, nje v vseh političnih krogih- Pričakuje se, da bodo na njem sprejeti zelo važni sklepi- Dr. František Stanek Praga, 19.junija, g. Danes popoldne okrog 15. je v Pragi nenadoma preminul ugledni češkoslovaški politik, večkratni minister in predsednik poslanske zbornice ter zaslužni nacionalni borec dr. František Stanek, predsednik Republikanske agrarne stranke. # S Bmrtjo Františka Staneka je zadela bratski češkoslovaški narod velika izguba. Saj odhaja v večnost eden njegovih vodilnih politikov in eden najbolj zaslužnih narodnih borcey, ki je svoja najlepša leta žrtvoval neustrašnemu delu za osvobojenje in osamosvojitev svojega naroda. Odhaja pa z njim v večnost tudi velik prijatelj ju-goslovenskega naroda, mož, ki je svoje prijateljstvo v najtežji dobi naše novejše zgodovine ponovno pokazal tudi z dejanji. Dr. František Stanek se je rodil dne 14. novembra 1867. v Strmilovu na Češkem. Dočakal je torej starost skoro 69 let. Njegov oče je bil srednji kmet, ki je imel tudi malo podeželsko trgovino. To mu je omogočilo, da je dal svojega nadarjenega sina študirat. Absolviral je realko ter tehniško visoko šolo v Pragi, potem pa še trgovsko akademijo na Dunaju. Kljub tem študijam se je vrnil na rodbinsko posestvo, ko mu je oče v razmeroma zgodnjih letib umrl. Cim se je uživel v delo na kmetiji, se je mladi Stanek takoj posvetil tudi javnemu delu in se začel udejstvovati v politiki. Posvetil se je v prvi vrsti strokovnemu in političnemu organiziranju malih kmetov. Ze leta 1901 je bil izvoljen za poslanca češkega deželnega zbora, par mesečev kasneje pa tudi za poslanca avstrijskega državnega zbora na Dunaju. V obeh korporacijah si je priboril v kratkem času ugledno in vplivno pozicijo. Bil je med ustanovitelji agrarne stranke, ki ga je poleg pokojnega Anto-nina Švehle štela med svoje najuglednejše voditelje. Dolga leta pred vojno in vso dobo po vojni, odkar je umrl veliki Svehla, je bil tudi strankin predsednik. Najsvetlejšo dobo v življenju in delu pokojnega Staneka tvorijo temna leta svetovne vojne. Vedno pod policijskim nadzorstvom, vedno z eno nogo v ječi, je dosledno zastopal interese avstrijskih slovanskih narodov. Ko je bil 1. 1916 zopet sklican avstrijski parlament, so se vsi češki poslanci združili v enotno parlamentarno organizacijo češki svaz, ki si je izvolil Staneka za predsednika. Na tem odličnem položaju je navezal najtesnejše stike z jugoslovensko parlamentarno delegacijo in se je sedaj tudi odkrito postavil na Francoske finance Ekspoze finančnega ministra Auriola v poslanski zbornici o finančnem položaju Francije Pariz, 19. junija. w. Finančni minister Vincent Auriol je danes v zbornici podal Bvoje z veliko napetostjo pričakovane izjave o finančnem položaju države ter o finančni in valutni politiki vlade Ljudske fronte. Predvsem je ugotovil, da je francoski narod pri zadnjih volitvah pokazal svojo v^ljo, da noče imeti deflacijske politike, tem^jč politiko pravice do dela in gospodarsko obnovo. Ravnotežje v državnem proračunu je bilo vprašanje, ki so mu zadnje vlade posvečale glavno pozornost. Skušale so doseči prihranke na razne načine, s skrajšanjem prejemkov in omejitvami vseh vrst, toda cilja niso dosegle. Redni izdatki so se sicer od okroglo 50.4 milijarde 1. 1930 zmanjšali na približno 44 milijard v 1. 1986, toda primanjkljaj v proračunu iz 1. 1935 v višini 9 do 10 milijard frankov se v primeri z letošnjim letom ceni lahko na 6 in pol do 7 milijard frankov. Primanjkljaj težko bremeni državne blagajne. Do konca leta mora zakladni urad povrniti 7.9 milijarde frankov, h katerim je treba prišteti še posojilo treh milijard frankov, ki jih je treba vrniti ^ Angliji. Nadalje je treba upoštevati višje izdatke zaradi nedavno v parlamentu odobrenih socialnih zakonov in verjetni primanjkljaj železnic v višini 4 milijard. Prav tako ima zakladni urad do konca leta izpolniti obveznosti v višini 10 do 15 milijard. Emisijske možnosti, ki jih je odobril parlament, znašajo 22.78 milijarde, od katerih je bilo 21.94 milijarde frankov že izčrpanih. Zaradi strahu pred razvrednotenjem so banke že 14 milijard frankov re-diskontirale pri Narodni banki, kar pomeni, da je Narodna banka teh 14 milijard posodila državi. Javni dolgovi so narastli za 75, kreditne zadolžitve pa znašajo 325 milijard. kar pomeni zvišanje za 16 milijard frankov. Cene na veliko so v zadnjih letih padle za 45, cene na drobno za 30. cene kmetijskih proizvodov pa za 43 odstotkov. Pravijo, da bodo finančni predlogi francoske vlade obsegali v glavnem obrambo nacionalnega kredita in navodila finančnemu ministru, da varuje državni kredit. Vlada bo zahtevala od poslanske zbornice in senata vsa potrebna pooblastila glede Narodne banke. Francoski senat za 40 urno delo na teden Pariz, 19. junija AA- Senat je na nočni seji sprejel zakon o 4o urnem delu na teden s 182 glasovi proti 94 in odklonil predlog senatorja Lemeryja. naj se izvajanje lega zakona odloži dotlej, ko bo mednarodni urad za delo v Ženevi sprejel tozadevno konvencija Poslanik dr. Punc v Beogradu Beograd, 19- junija p. Iz Pariza je prispel v Beograd naš tamkajšnji poslanik dr. Božidar Purič. V Beogradu bo dobil navodila za prihodnje zasedanje skupščine sveta Društva narodov, na katerem bo sodeloval kot naš stalni prvi delegat. Opazovanje sončnega mrka Pariz, 19, junija. AA. Jutranji solnčni mrk je zbudil veliko pozornost v Parizu, megleno vreme pa ni bilo ugodno za opazovanje. London, 19. junija. AA. Sončni mrk se je mogel davi v Londonu zelo dobro opazovati. Vrhunec je dosegel ob 5.15. Tokio, 19. junija. AA. Znanstveno opazovanje sončnega mrka Se je izvršilo s popolnim uspehom. Opazovala ga je posebna ekspedicija na severnem delu japon_ skega otoka Hokaide. Opazovanje britanske znanstvene misije v Kamiskali je oviralo oblačno vreme. stran češkoslovaške emigracije, ki je zahtevala zlom Avstrije ter ustanovitev svobodne Češkoslovaške in svobodne Jugoslavije. Njegovi govori v dunajskem parlamentu so bili bolj in bolj odločni in ostri. Obenem se je udeleževal tudi izvenparlamentarnih ma-nifestavij za svobodo in samostojnost Slovanov. Vodil je zgodovinsko sejo slovanskih politikov in kulturnih delavcev v Pragi ob priliki jubileja praškega narodnega gledališča. Na pogrebu dr. Janeza Kreka je vodil odposlanstvo čeških poslancev, prišel pa je v Ljubljano tudi v poletju 1918. na konferenco slovanskih parlamentarcev iz bivše monarhije. Vsa njegova politika je močno podkrepila akcijo češkoslovaške in jugoslovenske emigracije in s tem mnogo pripomogla, da je antanta končno pristala na razbitje Avstro-Ogrske ter ustanovitev samostojne češkoslovaške in jugoslovenske države. Po osvoboditvi je bil František Stanek, ki mu je v priznanje za njegove zasluge brnska tehnika podelila častni doktorat, mi-niste'- v prvi češkoslovaški vladi pod vodstvom dr. Kramafa. Bil je pozneje še večkrat minister, vmes pa tudi predsednik poslanske zbornice, katere član je bil vse do svoje smrti. Posvetil se je sedaj predvsem povzdigi češkoslovaškega kmetijstva, zlasti skrbi za malega kmeta. Ostal je vedno na vodilnem mestu v agrarni stranki, ki bo je bila po vojn! razvila v najmočnejšo stranko svobodne republike. Smrt velikega politika hi voditelja bridko občuti ves Češkoslovaški narod. Ob njegovem grobu pa se ga s hvaležnostjo; spominjamo tudi mi Slovenci in vsi Jugosloveni, ki nam je bil vedno iskren prijatelj. 1 * Stanek je šel prostovoljno v smrt Praga, 19. junija. w. Kakor se naknadno izve, je šel František Stanek prostovoljno v smrt. Že mnogo let je trpel na hudi bolezni. V zadnjih tednih se je njegovo stanje poslabšalo. Dal se je večkrat pregledati v nekem praškem sanatoriju. Bržčas jo .prišel do prepričanja, da ni rešitve zanj. Danes popoldne ob 15. je zopet prišel od pregleda v sanatoriju. Odšel je na teraso in si tam pognal kroglo v glavo, tako da je bil takoj mrtev. Vest o Stanekovi smrti se je kmalu raznesla po Pragi. Na parlamentu, na ministrstvih in drugih javnih poslopjih so izobesili črne zastave. Dispozicije za pogreb še niso znane. Beležke" Apel »Koroškega Slovenca44 Na prvem mestu med dnevnimi novicami in z razprtimi črkami priobčuje »Koroški Slovenec«, ki se tiska na Dunaju in izhaja v Celovcu, tale apel: »Živimo v državi, v katere ustavi je uzakonjena krščanska pravica. In vendar so še ljudje na delu, ki stremijo za tem. da razdirajo naše vasi in naše družine v dva nasprotna si tabora. Slepci ne vidijo, da s svojim delom bijejo v obraz krščanskemu značaju Avstrije. Kdor razdvaja naše ljudstvo, dela proti pomirjanju dežele. Čas bi že bil da bi vsi Nemci brez izjeme proglasili zvestobo materinemu jeziku in prirojeni narodnosti za nujno vrlino in kultumost vsega slovenskega ljudstva na Koroškem. Kako dolgo naj se v naši deželi še slepomiši z »windisch« in slovenskim?!« »Jutro44, nemški menišld proces in »Slovenec44 Prav na kratko, brez vsake tendencioz-nosti in samo po svoji novinarski dolžnosti smo obvestili čitatelje o ogromnem procesu, ki se vrši v Koblenzu proti več sto nemškim menihom in ki pač nima para v zgodovini modernega sodstva. V četrtek je o tem procesu spregovoril tudi »Slovenec«. Objavil je pastirski list, ki ga je o žalostni aferi izdal nadškof v Miinstru. Nadškof pravi med drugim: »Strahotne zablode, ki so se menda dejansko dogajale in ki so bile pred sodiščem dokazane, nas zelo bole in žaloste. V njih vidimo dejanja, ki bližnjega hudo pohujšujejo in naši sveti cerkvi povzročajo bridko sramoto.« Nadškof dalje bodri nemške katoličane, naj ne postanejo malodušni, in jih poziva, naj ne obsojajo vseh redovnikov in redovnic, ki jih je v Nemčiji nad 70.000, tako da število obtožencev kar izginja v tej množici. V pastirskem listu se nato omenjajo velike zasluge, ki so si jih redovniki in redovnice priborili in si jih še pridobivajo za nemško ljudstvo, končno pa se ugotavlja, da po naročilu Vatikana posebna komisija pod vodstvom trierskega škofa že več mesecev vodi preiskavo v vseh v poštev prihajajočih samostanih. »Slovenec« priobčuje pastirsko pismo menda v celoti. To je v redu. Ni pa v redu, da se ob tej priliki brez vsake potrebe zaletava v naš list ter mu očita ten, denciozno poročanje o meniškem procesu. Naši čitatelji sami najbolje vedo, s kako obzirnostjo in kako na kratko smo o vsem tem pisali. Vprašamo samo. kako bi poročal »Slovenec«, ako bi se enaki pro-tinravni zločini razkrili v kaki organizaciji ali instituciji, ki bi klerikalizmu ne bila po volji. Razpisal bi se o tem še bolj na široko kakor o španskih ali svoječasnih mehiških izgredih. Najbrž bi se njegova poročila po obsegu uvrstila takoj za njegovimi članki o. tej nesrečni JNS, ki je noče in noče biti konec. ,, Polemika posL Benka s župnikom Kleklom Prekmurje je svoječasno zastopal v narodni skupščini znani župnik Klekl, od leta 1931. pa Je narodni poslanec za murskoso. baški srez Josip Benko. G. Klekl ne more odpustiti g. Behku, da je stopil na njegovo mesto. Poleg tega očividno namerava pri prihodnjih skupščinskih volitvah znova kandidirati, zato skuša posl. Benka na vse načine diskredltlrati, čeprav je član vlad_ ne večine v skupščini. V Kleklovih »Novinah« se številko za številko vrstijo napadi na posl. Benka ,kl pa z odgovori ne ostaja na dolgu, marveč g. Kleklu krepko odgovarja r svojem organu >Murski krajini«. V zadnji Številki tega lista odgovarja g. Benko s polnim podpisom na podtikanja »Novin« ln pravi med drugim: »Volild našega s reza dobro vedo, da sem kot narodni poslanec stopil v da_ našnjo vladno večino z željo, da bi mi bilo mogoče za narod našega sreza doseči čimveč ugodnosti. Zal m« niso upoštevali, ampak delalo se je in se še danes dela in odločuje brez mene. Vodilno vlogo igrajo ljudje, ki niso od naroda izvoljeni. Danes so jim odprta vsa vrata in naklonjeno vse zaupanje. To zaupanje porabljajo tudi v obrekovanje vseh vrst, dočim se meni niti ne pusti, da bi se branil. Jasno je, da v takih okoliščinah ne morem z najboljšo voljo doseči s svojim poslanskim manda_ tom onih uspehov, ki hi bili za narod potrebni.« Špekulanti s hrvatovanjem in seljakovanjem »Hrvatski Zagorac« piše: »Pri nas se ni nikdar bolj hrvatovalo in seljakovalo, kakor danes. Vsak špekulant, vsak pokvarjenec, vsaka suša skuša hrvatovati in seljakovati. Težko je ali sploh nemogoče v taki megli spoznati pravo rodoljubje in ga ločiti od navadne trgovine, razločiti zdravo od gnilega, poštenje od lopovščine. Zato se dogaja, da vee skupaj brsti in rase; kokolj in zdravo seme, drug poleg drugega. Mnogo je celo mest, kjer je kokolj izpodrinil zdravo seme, kraseč se s hrvatovanjem in seljakovanjem. a na škodo narodne bilke, ki na ta način hira in propada. Na tej brazdi narodnega, ali tako zvanega narodnega dela, boste zazrli najrazličnejše pojave. Dočim ne kateri za svoje delo trpe, izgubljajo, kar imajo, vse v delu za hrvatsko 6tvar, pa drugi hrvatujoč in seljakujoč pridobivajo imetje, bogatč, banketirajo in zapravljajo ter hočejo biti celo >vzor« poštenim ln požrtvovalnim borcem, ki so v delu za narod doprinašali samo žrtve. Ni nobeno iznena-denje, ako pravimo, da se kakor s hrvatovanjem. tako tudi s seljakovanjem tudi danes uganja najraznovrstnejši švlndel. Prav danes bolj, kakor kdaj preje!« Mednarodni kongres evangelskili cerkev Beograd, 19. junija, p. Od 6. do 12- julija bo ▼ Oslu 12- mednarodni kongres evangelijskih cerkev pod pokroviteljstvom norveškega kralja Haakona VII. Na kongres je povabljen tudi jugoslovenski protestantski škof dr Popp. ooinnmoonmoErainnnD ČITAJTE „LJUBLJANSKI ZVON" nxmc3nacnx]Dna3Dnnixinc3Dixm Mirovni kongres v Pragi Udeležili se ga bodo zastopniki 34 držav, med njimi mnogi vodilni državniki Praga, 19. junija g. Od 24. do 26. julija bo v Pragi kongres svetovnega pokreta za organizacijo miru, ki se ga bodo udeležili predstavniki 34 držav. Med drugimi bodo prišli predsednik pokreta lord Robert Ce-cil, francoski zrakoplovni minister Pierre Cot, predsednik francoske poslanske zbornice Herriot, Paul-Boncour in morda tudi prezident Španije Azana. Tajnik organizacije, francoski radikalno-socialistični poslanec Robert Lange, ki je istočasno tajnik ljudske fronte^ je dal danes novinarjem po* d&tke o ciljih organizacij«, ki »o predvsem spoštovanje mednarodnih pogodb, razorožitev in ojačenje DN. Lange je imel danes tudi razgovor z zunajim ministrom dr. Krofto, opoldne pa je z letalom odpotoval na Dunaj, kjer bo sprejet pri zveznem kan-celarju dr. Schuschniggu. Jutri se bo Lange spet vrnil v Prago, da bo razpravljal o delu novega pokreta tudi z ministrskim predsednikom dr. Hodžo. Tri važne gospodarske konference Male antante v Bukarešti Bukarešta, 19. junija, p. »Arbus« poro_ ča, da bodo v smislu sklepov gospodarskega sveta Male antante v bližnjih dneh v Bukarešti tri važne konference strokov, njakov držav Male antante. Dne 22. t. m. se bodo sestali jugoslovenski, češkoslovaški in rumunski eksperti zavodov za izvoz blaga. Na tej konferenci ee bodo posvetovali, kako naj bi se pospešila izmenjava blaga med tremi zavezniškimi državami, še pred koncem meseca se bodo sestali železniški eksperti, da dovršijo delo, kj so ga pričeli na zadnjem sestanku za sestavo kombirane železniške tarife za potniški in blagovni promet- Končno se bodo v prihodnjih dneh sestali tudi trgo. vinski eksperti, ki ee bodo bavili z vprašanji, kako pospešiti razvoj trgovinskega prometa med državami Male antante n* osnovi načrta o regionalnem sporazumu, ki ga je sestavil načelnik rumunskega kmetijskega ministrstva Crista. Večeslav Vilder toži senatorja Banjanina Beograd, 19. junija, p. Po znanemu govo-voru senatorja Jovana Banjanina v inter-pelacijski debati v senatu je g. Večeslav Vilder na konferenci svojih političnih prijateljev v Zagrebu med drugim dejal, da je bilo ono, kar se je izvršilo v senatu za časa interpelacijske debate, storjeno s pa-rabelumom v rokavici, prav tako kakor je to storil drugače Damjan Amautovič v narodni skupščini. V proračunski debati je nato g. Benjanin odgovoril na ta napad g. Vilderja. Iz njegovega govora je g. Vilder inkriminiral besede, da je on človek, ki ga nič, kar je človeku svetega, ne veže na to državo, in da je hotel v času, ko je bil še krut centralist, kot državni podtaj-nik v notranjem ministrstvu leta 1925 prenesti v Beograd celo dragoceno pohištvo iz banskega dvora v Zagrebu. G. Vilder je senatorja Banjanina tožil in razprava se je vršila danes pred beograjskim sreskim sodiščem. Senator Banjanin je pri obravnavi utemeljeval svojo trditev, da g. Vilderju ni nič sveto, kar človeka veže na to državo. Navedel je, da ta država ni Vilderjeva domovina in da mu naš jezik ni materin jezik. Njegov oče ga je šc kot otroka pripeljal v našo državo in šele 1893. leta, ko je imel g. Vilder 18 let, je bil sprejet v zagrebško občinsko zvezo. Senator Banjanin je dalje dokazoval, da je bil g. Vilder spočetka fanatičen Jugosloven in oster centralist in je navajal, kako je delal do leta 1925 proti Stjepanu Radiču, proti dr. Mačku in drugim. Zaradi zatiranja svobode tiska v tej dobi ga je razsodišče zagrebške sekcije Jugoslovenskega novinarskega udruženja črtalo iz članstva. V svoji borbi proti Radiču je vztrajal g. Vilder vse do leta 1928. Nato je docela spremenil svojo politiko. Na podlagi teh navedb je senator Banjanin naglašal, da g. Vilder nima niti jugoslovenskega niti hrvatskega prepričanja S svojim delom od 1918 do 1928 je dokazal da nima hrvatskega prepričanja, s svojim delom po 1. 1928 pa, da nima niti jugoslovenskega nacionalnega .prepričanja. Kot dokaz da je hotel prenesti g. Vilder pohištvo banskega dvora iz Zagreba r Beograd je senator g. Banjanin predložil akt, ki ga je g. Vilder poslal pokrajinski upravi za Hrvatsko in Slavonijo kot državni podtajnik in s katerim je zahteval, da se to pohištvo pošlje v Beograd. Senator g. Banjanin je v svoji obrambi navedel tudi to, da je imel g. Vilder z nekoliko poslanci bivše Sam. demokratske stranke še leta 1929. na Bledu sestanek, na katerem je bila obsojena politika g. Sve-tozarja Pribičeviča, ki je podpiral eks-tremne tendence dr. Mačka v nasprotju z duhom unitaristične politike. To pomeni, da g. Vilder ni bil zvest niti politiki KDK, kakor danes to dokazuje, in da ni tako iskren, kakor se trudi, da bi se pokazal. Po govoru senatorja Banjanina sta govorila tožiteljev odvetnik Djermanovič in odvetnik g. Banjanina Niko Šokolovid. Sodišče je obsodilo senatorja Banjanina na 3 mesece zapora in 600 Din denarne kazni, pogojno za dobo enega leta. Krvav dogodek v kaznilnici v Sremski Mitrovici Beograd, 19. junija, p. V kaznilnici v Sremski Mitrovici se je pripetil v pretekli noči krvav incident. Okrog 11. zvečer je ječar Čalubdžič začul iz celice znanega razbojnika Mirka Babiča. Zato je takoj pogledal skozi lino r celico in opazil, da leži okovani Babič na tleh sključen v dve gubi, kakor da mu je slabo. Da bi mu pomagal, je odprl vrata in stopil v celico; v tem trenutku pa je razbojnik že skočil pokonci, udaril paznika, da se je onesvestil, mu odvzel puško in ustrelil vanj. Ječar je še vzkliknil »Stoj! Policija!«, razbojnik pa je med tem že pobegnil na dvorišče. Ječar se je še dvignil in se počasi vle- kel za njim, čeprav je lila kri h njega v curkih. Drugi stražniki, ki jih je strel alarmiral, so opazili Babiča. kako skuša pobegniti Pričeli so streljati in so razbojnika ubili. Žal pa je tudi nesrečni ječar že čez dve uri podlegel poškodbam. Vse kaže, da je imel Babič pomagače. Pasanti, ki so se mimo kaznilnice vračali iz kinematografa domov, so opazili oborožene ljudi, ki so se po strelih nemudoma izgubili v temo. Babič je bil velik zločinec. Posebna komisija preiskuje, kako se je rešil okovov in ali mu je kdo pri tem pomagal. Roparski napad na bogatega posestnika Napadalec je vzel posestniku 42*000 Din gotovine — Ropar prijet — Posestnik se bori s smrtjo Novo mesto, 19. junija. Pod Gorjanci v bližnji vasi Dolžu je bil davi izvršen strašen zločin, katerega žrtev je postal tamkajšnji bogataš posestnik Ivan Zelinger, star 67 let. Mož, ki se Je več ko pol svojega življenja bavil s prekupčevanjem živine, si je prihranil precej gotovine, ki jo Je znal dobro naložiti. Zadnja leta je večje zneske denarja hranil doma, deloma pa Je nosil gotovino tudi pri Sebi. Kot star kmečki magnat se je z denarjem večkrat ponašal, zlasti na sejmih. Ljudje so ga imeli za stiskača, ki na zunanjost ni dal preveč. Da ima Zelinger pri sebi stalno večje zneske denarja, je vedel tudi njegov so-vaščan Janez Gredenc, ki se je pred časom oženil nekje blizu Kamnika. Pred dnevi pa je prišel domov, kjer mu še živita mati in brat Vaščanl, ki Gredenca dobro poznajo, so mislili, da je prišel domov na obisk. Njegov prihod pa je imel, kakor se je davi izkazalo, čisto drugačen namen. Zelinger, ki je za danes najel kosce, se je odpravil malo pred 4. uro zjutraj z majhno bačvo po vino v svojo zidanico v Tančni dol, malo nižje od vasi. Ko je v zidanici natočil vino in je zaklepal zida. nična vrata, je nenadno skočil nanj Gre. dene, vihteč v rokah težko vozno ročico. Po nesrečnem Zelingerju. ki je prestrašen samo kriknil, so pričeli padati hudi udarci, ki so mu razbili levo stran glave- Da bi se vsaj malo branil, si je z obema rokama pokril glavo. Napadalec pa je kakor besen udrihal po žrtvi, dokler ni Zelinger brez glasu m oblit s krvjo omahnil in utihnil. Te daj mu je napadalec, ki je mislil, da je mož gotovo že mrtev, pretaknil vse žepe in izvlekel iz suknjiča debelo listnico, v kateri je našel 42.53o Din gotovine. Te si je takoj prisvojil in zbežal po stranskih potih domov v Dolž. Gredenčev zločin pa je bil kmalu od- krit. Zellngerjeve hčere »o bile nemalo v-skrbeh, ko očeta po dobri nri ni bilo red dvajsetimi dnevi pinesel tjakaj refri postrešček in naročil skladiščniku, naj ga shrani. Ko so zdaj zaboj odprli, ao našli v njem 25 kg čistega srebra, predelanega v razne starinske svečnike, taše, vaze ... Ltstnik se ne javi... Se_ veda ne. ko pa je že davno za mejo. Ogromni plen priča o nepojmljivem, naravnost roparskem bogastvu cele te go sposke bande. živelo se je veselo, mon-deno, razkošno. In vendar je resnica, da dr. Bodi navadno ni imel pri sebi niti pet par, kakor je bila novinarjem rekla njegova gospa Lidija, bivša baronica Gelbach. Venomer je imel opravka z menicami, dragocene preproge in srebrntao in vazo je stalno zastavljal v banki Boškovič, venomer se je boril s težavami. Kam je Šel denar? Redna plača najvišjega diplo. matskega uradnika bi morala — vsaj po naših skromnih pojmih — zadostovati za sijajno življenje. Poznavalci razmer sodijo, da ga je žena silno izčrpavala. Raz_ kožno je živela v Beogradu ,še bolj lahkomiselno pa na potovanju in v letoviščih, a tretje zlo je bilo: hazardiranje. V Bo-dijevih salončkih je šlo večer za večerom ne samo tisočake, temveč tudi za stoti_ soče dinarčkov. Da je to eden izmed glavnih vzrokov večnega »siromaštva« Alek. sandra Bodija, je izven dvoma. Toda preiskava bo spravila vse še natančneje na dan. Zdaj je tudi popolnoma pojasnjeno, kako so bile zapljenjene preproge, ki jih je nameraval Ivan Nečajev razstaviti na letošnjem velesejmu v Ljubljani. Carinski ko so bile zaplenjenje preproge, ki jih je bil stalno v stikih z Ivanom Načajevim m njegovo ženo Olgo, pripoveduje: Ko je bil Nečajev že 10 dni v zaporu, je gospa Olga poklicala njega, Batorija, k sebi in mu rekla, da je v njenem stanovanju 67 preprog, ki naj jih on spravi na varnem mestu. In Batori jih je spravi) v skladišče svojega svaka barona Gregorja Turkovi-ča, ki mu je dal tudi svoj avto na razpo. lago. Medtem je gospa Lidija Bodi kot šefinja tihotapskega generalštaba telefo-nično sporočila Olgi Nečajevi v Osijek, naj takoj odpošlje na ljubljanski velese. jem sedem zabojev preprog v teži 745 kg, ker da je razstavni prostor na velesejmu že najet in bo Nečajev takoj odpotoval v Ljubljano, čim bo izpuščen iz zapora. 5. junija je Batori prišel v Ljub_ ljaro in prevzel na kolodvoru preproge, ki jih pa ni prepeljal na velesejem, marveč jih je z novim tovornim listom takoj odposlal na svoj naslov v Zagreb. Obe_ nem je izvedel, da so cariniki pri Nečaje-vem ljubljanskem zastopniku Miljutinu zaplenili preproge. Toda Miljutin o tem ni hotel Batoriju pokazati reverza. Zato se je Batorj podal k upravniku ljubljanske carinarnice g. Pircu. Ta je Batoriju povedal, da je res zaplenil v Miljuttao. vem stanovanju 12 perzijskih preprog, ki jih je opremil s carinsko plombo in jih do nadaljnjega pustil v Miljutinovem stanovanju. Batori se je nato podal k Milju_ tinu na stanovanje in ta mu je ponudil 13 preprog, last Nečajeva, ki jih carinarnica ni zaplenila, ostalih 10 preprog pa da je bil razposlal svojim zastopnikom po Sloveniji in jih ni mogel izročiti. Batori se je nato podal iz Ljubljane v Zagreb in prevzel na kolodvoru preproge, štiri zavoje je zastavil v zastavljalnici Mestne je prepričana, da je v Zagrebu okrog 4000 kg vtihotapljenih preprog. Zato so policijski in carinski organi dalje na delu, da najdejo nove zaloge, pa tudi da ugo_ tovijo, kod vsepovsod so bile preproge vtihotapljene v Jugoslavijo. Ljubljanski spomini Velika afera, ki je v Beogradu kakor po vsej državi vzbudila ogromno pozornosti, se seveda tudi v Ljubljani živahno komentira, zlasti med ruskimi eraigr&nti in pa med onimi Ljubljančani, ki se kaj dobro spominjajo Lidije Bodijeve, takrat še vdove po zdravniku Gelbachu. Prispela je v Ljubljano kmalu po prevratu. Z mno_ gimi drugimi ruskimi begunci* kj so takrat še premogli kaj denarja, je delila usodo m se nastanila v hotelu >Bellevue«. Vsekakor je prinesla s seboj precej premoženja, zato je lahko nastopala prav nobel in živahno. In hitro se je zbrala okrog nje lahkoživa družba. Gospa Lidija pa je s svojim šarmantnim nastopom in še bolj s svojo izredno poslovno spretnostjo začela bogateti. Na Mirju je 4. aprila 1924. kupila v Vrstovškovi ulici 12 vilo zasebnega uradnika Rudolfa To_ mažiča. Vso kupnino (200.0o0 Din) je izplačala v desetih dneh, ko se je v vilo tudi vselila. Potem so se začeli veseli dnevi, in še živahnejše noči. K svoji novo odkriti sestrični je redno zahajal Ivan Nečajev, ki je bil takrat že poročen in je živel v sti6ki. Kako tudi ne saj je prišel v Ljubljano kot pregnan podnarednik neborec Wranglove vojske ... Prav on je bil go_ spej Lidiji hudo potreben. Vedno bolj se je začel sukati v trgovskem svetu m je z Lidijo vred naglo obogatel in lahkoživo živel, pil to kvartopiril. Po enajstih letih prebivanja v Ljubljani se je lepa vdova Lidija poročila z dr. Aleksandrom Bodijem. s katerim «e je bila seznanila na Bledu. Poroko visokega diplomata so oznanili vsi jugoslovanski dnevniki. Vilo na Mirju je bila 15 oktobra 1929. prodala sestrama Henrieti to Avgusti Santlovi za 212.000 Din in od takrat se je v vilo spet vselilo • tiho življenje. Gospa Lidija je po poroki zapustila Ljubljano, vendar se je i« prestolnice mnogokrat vračala sem in na B'ed, nobeno poletje ni izostala. Navzlic mondenemu življenju si je ohra_ nila nenavadno mladostno svežost. Njo poznajo razni naši najodličnejši hoteli, njenega moža dr. Bodija pa tudi skromnejši občani blejski, ki so se večkrat zglašah pri njem to jim je velikodušno obljubljal da bo storil za Bled, kar Se bo dalo. Toda Bled te sreče ni dočakal. Pa je še dobro, da «e ni zgodilo tako, kakor z bogatim Amerikancem Djordjem Jova_ novičem katerega je dr. Bodi ociganil za več stotisoč dinarjev to ga spravil skoro na beraško palico, ko miu je zagotovil, da bo po njegovem prizadevanju zgrajena železniška proga od Bihača do Knina Nevihta s točo nad Ljubljano Vročina prinaša redno s seboj huda neurja Ljubljana, 19. junija. V ranem jutru je davi lahna meglice .ežala nad Ljubljano. Kmalu po četrti tiri je pričelo na vzhodu pordevati nebo in iz tankih oblakov se je prikazalo redkim sprehajalcem čudovito sonce. Med zemljo in sonce je namreč zašel me. sec in v nepopolnem mrku, je zlezlo priškrbljeno sonce na nebo. Nepopolna sončna oDla je še dolgo potem ko je spet zavzela prvotno okroglo lice, le motno svetila na zemljo, tako da je človeško oko lahko brez težav zrlo za njo. Po 6. uri je sijalo nad Ljubljano »zgodnjim« vstajalcem spet staro sonce. Vročina je davi znova pritisnila. 2e oD sedmih je bilo 19.8 stop., preko dneva je pripeka narasla na višek 29.5 stop. Po vsej državi je bilo spet vroče v Zagrebu 32, v Beogradu 34, v Splitu 32 stopinj v Podgorici so pa postavili rekord 35 stop. Stanovitno in mirno vreme, z vzhodnimi vetrovi po vsej državi je v našem sever-nozapadnem kotu kmalu po poldnevu motilo naglo pooblačenje. Južnozapadni vetrovi so prignali težke oblake, ki so po 15. uri zastrli obzorje nad Ljubljansko kotlino. Barometer je zdrknil za 3 mm tlaka in že se je za težkimi deževnimi kapljami vsula ko lešnik debela toča. Ledeno zrnje je udarjalo na strehe četrt ure to se na segretem tlaku sproti topilo. Med nalivom se je nevihta zmerom bolj širila to kmalu je bilo vse obzorje daleč naokrog nasičeno od električnih udarcev. Strela za strelo je švigala preko neba to živo srebro je kaj hitro zlezbo na 20® C. Nevihtno presenečenje je seveda ob to_ likšni vročini zelo pogost pojav. Kakor vselej tudi topot ni zavzela širšega obsega, vendar pa je povsod, kjer je planilo ledeno pustošenje toče, povzročilo nemalo škodo Nad Evropo še zmerom prevladuje visok anticiklon, vlažna jedra so zasidrana le nad Biskajskim zalivom, nad južno Italijo to južno Rusijo. Zato je sedanja vremenska motnja le kratko, trajnega značaja, nalivi to nevihte pa nas bodo seveda sredi najlepšega vremena še dostikrat presenetili. Toča je pustošila v konjiškem srezu Toča, kakršne ljudje ne pomnijo, je povzročila v dveh hribovskih vaseh za pol milijona škode Konjice. 19. junija. V prijaznih hribovskih vasicah Suhado. Iu to Krabergu, občina Loče, se je letos obetala rennim kočarjem ln malim posestnikom obilna letina. Vsak je že raču. nal, kako si bo s pridelki pomagal in kako bo jeseni odplačeval dolgove. Kruta usoda pa je hotela drugače. V soboto 13. t. m. so se ob 5. popoldne zbrali temni oblaki to v polurnem neurju domala zasuli vsa polja, travnike to vinograde z debelo točo. Take toče ljudje še ne pomnijo. Kalšek Jože iz Žič je star 82 let in ve povedati o mnogih hudih urah. Suhadol ima vsako leto neko j toče, da je pa še tretji dan ležala v senčnih legah 3 cm v premeru debela toča, kaj takega pa očanec ne pomni. Žalostna je danes slika toliko obetajočega polja. Po njivah leži odbito klasje in pa biljke, večkrat prebite tn ztoite v tla, da je vsaka nadaljnja rast onemogočena. Od tega žita ne morejo pridelati niti semena, še to, kar je ostalo, bodo težko pokosili za steljo, ker je nativ naplavil na polja ogromno peska ta zemlje. Koruzo to fižol je ttko zbilo, da se na njivah niti ne pozna, kaj je tam ra_ slo. Zelenjadni vrtovi eo uničeni S sadnih dreves je stolklo vse. Na večini dreves ni ostalo niti zelenega lista. Mlada drevesa se zaradi poškodb debel sušijo. Trava na 'travnikih je tako povaljana in preplav. ljena s peskom, da ne bo kazalo ponekod niti kositi. Najbolj žalostno sliko pa nu_ dijo vinogradi. S trstja je okleščeno vse listje ta grozdni nastavki. Videz vtaogra. dov je tak kakor v jeseni, ko trsje odvrže listje. Mladice pa so tudi tako poškodovane, da vinograd ne bo mogel tri leta roditi. Položaj oškodovanih kmetovalcev je brezupen. Suhodol je vinogradni pas med Špitali-čem in Ločami v smeri od Sv. Uršule r Dramljah proti vzhodu. Tam je nekaj morda najbolj gospodarsko naprednih kmetov v konjiškem srezu. Razen tega imajo tam svoje vinograde kmetje iz konjiške okolice in 2ič. To« je sledil silen naliv, ki je oral po obdelani zemlji globoke struge ta povzročal plazovja. Toča in neurje sta v širini 3 km nadalje, vala svoj pogubonosnj pohod v smeri proti Ponikvi, kjer je tudi toča uničila vse nade kmetovalcem po Lepih njivah, Ostrožnem to Slatini. Opustošeni okoliš si je ogledala komisija sreskega načelstva pod vodstvom gg. sreskega načelnika Malešiča in kmetijskega referenta inž. Peternela. Komisija je povsem objektivno ocenila, da trpi 23 posestnikov, katerim je toča sploh vse uničila, in 10 posestnikov, ki so jim uničeni le vinogradi, skupno pol milijo, na dinarjev škode. Največjo škodo imajo posestniki Vinko Cugmas, France Pod-kubovšek, France Zidanšek, Jernej Ra_ tej, Alojz Arih, Jože Kalšek in Anton Ribič. Vsem prebivalcem — v obeh vaseh jih jg 270 _ primanjkuje živeža in krme. Preti jim lakota. Polovico živin« bodo morali prodati tudi po najnižjih oenah zaradi pomanjkanja krme. Na vse oblasti so bile poslane prošnje za pomoč. Banska uprava bo morala oškodovancem takoj priskočiti izdatno na pomoč z brezplačno hrano, krmo ln tudi semenom, da rf vnorVi pooejejo vsaj I prosa, ajde ln koruze. Vsi pričakujejo, da obupni klici po pomoči ne bodo zaman. Ali bomo kedaj dotiVeli splošno banovinsko ali državno zavarovanje proti «imi? Kakšna je bodočnost teh nesrečnih krajev? Vlada K. Petrovič f Beograd, 19. junija. Kakor je »Jutro« že kratko poročajo, je mnrl v Beogradu bivši predsednik Jugoslovenskega učiteljskega udruženja, upokojeni učitelj Vlada K. Petrovič. Pokojni Vlada Petrovič je dosegel 62 let in do zadnjega časa je bil delaven tako, da ga je smrt takorekoč iznenadila na nogah. Rodil se je v Sarajevu, odkoder se je njegov oče preselil v Beograd, ko je bil Vlada še v ^>elki. Pred 40 leti je v Nišu dovršil učiteljišče in ko je bil star komaj 18 let, je že nastopil nčiteljsko službo v vasi Dolaci pri Leskovcu. Ze tam je začel urejevati časopis za šolsko deco in, ko so ga premestili v Beograd, je kmalu postal okoliški šolski nadzornik, potem pa upravitelj doma za gluhonemo deco. Vedno delaven in zavzet za vzgojo mladine, je v Beogradu urejeval znani dečji ERASMIK TOALETNA MILA IN PREPARATI Ihfe zobe 2* ugodno boste obvarovali z britje upanJNjajte ERASMIK ERASMIK HIIOMINMSTO MILO ZA ZA ZOBE BRITJE časopis »Zrači« Na čelu učiteljskega udruženja je bil štiri leta. Petrovič je temeljito poznal vse evropske šolske sisteme, prepotoval je skoraj vse evropske države ter povsod izpopolnjeval svojo izobrazbo. B8 je dober sotrudnik mnogih revij in časopisov, spisal je več pomembnih šolskih knjig ter dobil za to laskavo priznanje od glavnega prosvetnega sveta, letos pa tudi od Akademije znanosti. Velike so tudi njegove za-sluge za stanovski pokret jugoslovenskega učiteljstva. Ohranjen bo v častnem spominu. Pet domačij v plamenih Spet požarna katastrofa na Dravskem polju Maribor. 19. junija Dravsko polje, ki je znano po svojih neprestanih požarih, je spet zadela huda nesreča. Včeraj popoldne, ko 90 bili v Staršah Eri St Janžu odrasli vaščani skoro vsi pri rmi na travnikih, je iz neznanega vzroka začelo goreti pri posestniku Frane« Gojčiču. Ljudje se še niso prav zavedli nesreče, ko je bilo že pet domačij v plamenih. K tako hitremu razširjenju ognja, je največ pomo-gk> dejstvo, da so bila vsa poslopja krita s damo in povrhu še strehe zaradi vročine izsušene. Skupno je zgorelo petim posestnikom. Francu Gojčiču, Ani GojSčervi, Janezu Gojčiču, Ludviku Selinšku in Francu Selinšku, devet zgradb. Na pomoč so prihiteli gasilci iz Št. Janža, od Device Marije v Brezju, s Pobrežja pri Mariboru, iz Hotinje vasi in Hajdine. Gasilcem se je posrečilo ogenj omejiti, da ni bila nesreča 3e večja, saj je bila v resni nevarnosti vsa vas. Motorke so morale brizgati vodo v ognjeno morje še pozno v noč. Zažgala je najbrž neka slaboumna ženska, vendar pa to še ni dognano. Škoda, ki so jo utrpeli pogoreloi. še ni ugotovljena. Seveda jo malenkostna zavarovalnina ne bo krila-živino so iz gorečih poslopij k sreči rešili vso. še dva požara V Genterovcih v Prekmurju je ponoči nastal ogenj v strojnici parnega mlina Ludvika Rohlica. Ognjeni jeziki so že objemali vso streho, ko so prišli na kraj požara domači in okoliški gasilci ta z združenimi močmi preprečili, da ni zgorel ves mlin. ki predstavlja milijonsko vrednost. Streha je zgtv rela vsa in eo poškodovani tudi nekateri srtroji. škoda znaša okoli 40.000 Din. Dalje je požar uničil posestniku Rudolfu Lorterju v Zgornjem Jakobekem dolu v Slovenskih goricah stiskalnico z vsemi stroji vred, ki so bili v isti zgradbi nedaleč od hiše. Domačini so ogenj opazili šeile takrat. ko je bila stiskalnica že vsa v plamenih, tako da niso mogli več rešiti strojev. Lojze Marn dokazuje alibi Toda mati ve povedali, da sta se sinova stepla Ljubljana, 19. junija. Bratomora osumljeni Alojzij Marn je vzel odreditev preiskovalnega zapora na znanje in ni ugovarjal proti sklepu preiskovalnega sodnika Alojzija Zalokarja. Precej let je bil Lojze zaposlen v pivovarni »Union« v oddelku za kvas in je na mesec zaslužil do 900 Din. Orožnikom je priznal, da je prva intabulacija za 40.000 Din na Viktorjevi hiši, ki leži na odcepku Šmartin-ske ceste in aerodromske, lažna. Bratu je napravil uslugo, ker se je Viktor pravdal z neko žensko in se je bal, da ne bi ona segla po hiši. Alojzij Marn je orožnikom navajal svoj alibi. V sredo 10. t. m. — trdi — je bil v službi od 12. do 20. Iz pivovarne se je po končanem delu na kolesu odpeljal domov. Bratu Viktorju je pomagal pri vselitvi za-ročenkine matere Justinove. Vprašan, od kod so mu praske po obrazu in na rokah in kako je dobil rano na bradi, je Marn odvrnil: »Vozeč se domov od Viktorjeve hiše sem s kolesom zadel ob Kovačev pod. Treščil sem nato v bezgov grm in 6« poškodoval. To sem pozneje povedal tudi bratu Viktor- ju, ki je šaljivo pristavil: — So tisti pod že drugi z glavo podirali, pa ga niso podrli. In ga boš ti?--Pozno zvečer sem bil v Kebrovi gostilni z zidarjem Ludvikom Blažem. Šele uro pred polnočjo sem prišel domov. Tu sem našel Viktorja, ki je bil praznično oblečen in se je česal. Ko je odhajal, sem ga vprašal, kam gre. Malomarno je za-godrnjal: — Grem, da me več nazaj ne bo. — Od takrat brata nisem več videl. Noč na praznik sem potem prespal v čebelnjaku«. Temu nasproti pa je pomembna izjava matere Uršule, ki je Viktorjevi zaročenki Lenki Justinovi pravila na Telovo: »Brata sta se nocoj budo skregala. Stepla sta se zaradi denarja!« Orožniška postaja v Vevčah zlasti opozarja ljudi, če najdejo kakega utopljenca, naj posebno skrbno pazijo na morebitne poškodbe. Ponavljamo opis: Viktor Marn je srednje postave, ima velike, nazaj česane lase, je brez brk, oči so rjave, v zgornji čeljusti na obeh straneh so zlati zobje, na levi ali desni roki je tetovirana podoba ženske. Raca o bombah pri Mariji Pomagaj Današnji čas je kakor nalašč za tisto, čemur se v novinarskem žargonu pravi »raca«, samo da jfh dandanes nič več ne zakrivijo jo novinarji in dnevni tisk, temveč jih vsak dan na prebitek snuje svobodna ljudska fantazija. Te race so podobne racam od nekdaj: v svojem jedru zmerom kažejo, da so se izlegle pod pritiskom neke psihoze, ki je v vzročni zvezi z nejasnim motnim položajem današnjega sveta. Njih poante pa segajo v pokrajine pravljice in legende, da se zde razumnemu mislečemu človeku na prvi pogled za čudo nesodobne. A naj bodo že sodobne ali ne — dejstvo je, da takšne race prihajajo v življenje, da gredo med ljudmi in cveto, zakaj zlasti še dandanes ni — poleg klevete — nobena druga reč deležna na svetu tako toplega sprejema, kakor zvito-neumno mežikajoča izmišljotina. Pomislite — vam dobri ljudje utegnejo zaupno pripovedovati te dni — kaj se je zadnjič pripetilo na Brezjah. Pripeljal je neki avtotaksi iz Ljubljane. V vozu je bil šofer sam. s seboj pa je imel nekaj debelih dragocenih sveč. ki so mu jih bili v Ljubljani izročili neznani ljudje, da jih za primerno nagrado zapelje na Brezje in jih tam r njihovem imenu prižge pred kipom Matere Božje. Šofer pride v cerkev, poišče nekaj praznih svečnikov, nadene sveče in jih skuša drugo za drugo prižgati. Prižiga. prižiga — nobena ne zagori. Ozre se po Mariji Pomagaj, tedaj pa — oj groza! — pomislite Mati Božja v oltarju nru razločno in odločno odkima z glavo, kakor da bi hotela reči: Nikar! Šofer se prestraši, plane h cerkve, pove ljudem, kaj se je prav kar zgodilo z njim. Ljudje vzamejo sveče in jih pogledajo po bliže: pod voskom so bile skrite bombe, ki bi bile v stanu, da vse Brezje poženejo v zrak. Zabeležili smo ta značilni drobec ljudske poezije — vsem. ki so dobre volje, v zabavo, onim. ki »o posredno ali neposredno krivi takšnih pesniških nastrojenj. pa tudi v rahel obziren opomin, naj se domislijo, kako ravnajo in kam ta cesta drži. Ženske gredo v vodo Ljublana, 19. junija Vsa znamenja kažejo, da so ob nenavadni vremenski spremembi, ki jo pravkar preživljamo, ženske v izredni meri podvržene duševnim depresijam, kar ima za posledico, da se zadnje dni kar množe med njimi samomorilni poizkusi, zlasti z begom v mrzle valove voda. Predvčerajšnjim sta dve ženski kar druga za drugo skočili v Savo na Črnučah ta v Tacnu, včeraj zjutraj pa so ljudje v bližini Mladinskega doma na Kodeljevem opazili neko mlado dekle, ki je oblečena v nekakšno črno ha-| Ijo in bosa hodila po bregu Ljubljanice nato pa se vrgla v reko. Prebivalci iz okolice so se ves dan trudili, da poiščejo truplo ta popoldne je nekim delavcem v resnici uspelo, da »o utopljenko spravili na breg. Policijska komisija, ki je prihitela na Ko-deljevo izprva ni mogla ugotoviti identitete, ker je bila mrtva neznanka brez vsakršnih dokumentov ta edina navedba, ki jo je nosilo truplo samo, je bil mano-gram na njenem perilu A. M. Dr. Po načinu obleke je policija sklepala, da je morala ženska biti iz kakšnega zavoda ali zavetišča in dežurni uradnik g. Florijan je v tej smeri izvedel poizvedbe. Po kratkem povpraševanju je dognal, da v zavodu sv. Jožefa na Vidovdanski cesti že od jutra pogrešajo 291etno služkinjo Ano Mavzer-jevo, ki je bila po rodu iz Plešivice pri Brezovici in je v zavodu služila že kakšnih šest let. Zadnje dni je kazala znake bolestne potrtosti in zmedenosti, da so bili v resnih skrbeh za njeno duševno zdravje. Včeraj zjutraj je na tihem pobegnila iz hiše in v Ljubljanici poiskala smrt. Truplo so prepeljali v mrtvašnico v štepanji vasi. Danes je bolnišnica 6pet sprejela dva ob-upanca. Iz neke vasi v okolici so pripeljali 52 let staro posestnico in gostilničarko, ki je zaradi prepirov doma pila lizol. Iz me6ta pa so pripeljali na kirurški oddelek nekega 37-letnega čevljarskega mojstra, ki se je prav tako zaradi prepirov v družini hotel v svoji delavnici zastrupiti s svetilnim plinom, a so ga še v prave mčasu našli. Domače Tesli * Važna turistična konferenca se bo -vršila 22. julija na Sušaku- Sestala se bo po iniciativi zagrebške železniške direkcije. Na konferenci bodo razpravljali o zboljšanju železniških zvez s Sušakom in Splitom kakor tudi z inozemstvom. Posebni izletniški vlaki, ki so že uvedeni, so dali lepe rezultate. Že s prvim takim vlakom je prispelo 400 češkoslovaških turistov, ki so obiskali razna morska kopališča in letovišča. Z drugim vlakom je prispelo 300 turistov iz Češkoslovaške, ki tudi prebivajo v raznih obmorskih krajih. Posebne kompozicije vlakov bodo odvedle vse te turiste nazaj v domovino- Izkazala se je tudi potreba, da bi uvedli turistične vlake iz Madžarske in se bo tudi o tem razpravljalo na konferenci. Konferenci bodo prisostvovali predstavniki naših državnih železnic. zastopnik.! češkoslovaških in madžarskih železnic, največjih naših parobrodaT-skih družb ter odposlanci turističnih ustanov in potniških uradov. « Za inženjerja agronomije je v četrtek diplomiral v Zagrebu g- Joža Berkopec iz Gradca v Beli Krajini. Čestitamo! PLATNO- MANUFAKTURA OLETJU SOUVAN » Narodna strokovna zveza bo imela javno zborovanje v nedeljo 21. t. m- ob 10. na dvorišču gostilne g. Ozwalda na Selu pri Žirovnici. Dnevni red; razmere uslužbencev pri Kranjskih deželnih elektrarnah, graditev banovinskega igrišča v Vrbi in zahteve zaposlenega delavstva. Poročali bodo zastopniki NSZ iz Ljubljane, Jesenic in od drucrod. Pridite! * Prispevki za institut Nikole Te»le. Društvo za zgradbo in ureditev instituta Nikole Tesle v Beogradu je prejelo doslej za svojo nabiralno akcijo za 250.000 denarnih prispevkov. * Pogoji za sprejem v državno* moško obrtno šolo za pletarstvo v Ptuju, ki ima značaj nepopolne srednje šole z nižjim za-vršnim izpitom. Naloga zavoda je usposobiti gojence za pletarske pomočnike, ki jim po dovršeni učni dobi pomaga po možnosti tudi do zaslužka. Učna doba traja tri šolska leta. Šolsko leto se začne 1. septembra-V prvi razred se sprejemajo učenci obojega spola ki so dovršili vsaj dva razreda srednje ali meščanske šole ali šest razredov (letnikov) osnovne šole in imajo najmanj 12 let starosti-.Prijave, kolikovane s kolkom za 5 Din je poslati do vštetega 3. septembra. Priloženi morajo biti: kretni list, zadnje šolsko izpričevalo, izjava staršev (varuha) s katero se zavezujejo, da bodo vzdrževali učenca za časa učne dote in plačali vse stroške, ki bi nastali zaradi neopravičenega predčasnega izstopa, potrdilo davčne uprave o višini neposrednih davkov rodite ljev. Vsak prijavljenec sprejme pismeno re-sitevo o sprejemu. Stanovanje in hrana se dobi v Ptuju od 200 Din mesečno navzgor-Pridnim, revnim učencem se bodo po možnosti preskrbele podpore. Podrobnejša pojasnila daje upravitelj šole- V Jugoslaviji ga mesta siesna, kjer ne bi slikali s filmom Mimosa-£xtrema • Pritožbe iz Roža. »Koroški Slovenec« objavlja iz Biloovsa dopis, ki dokazuie, kako je' Rož ostal brez pravih prometnih zvez. Najbližnja železniška postaja v Ro-žu je oddaljena pet četrt ure, vmes pa je Drava. V Rož se da priti samo peš, prtljago pa morajo ljudje voziti do postaje Vetrinj, 15 km daleč. Edina vozna zveza je občinska cesta, kaitero so v letih 1929 do 1931 nekoliko popravili z denarjem iz plebiscitnega fonda. Tedaj se je reklo, da hočejo ta lepi svet odpreta prometu in tujcem. Cesta pa je bila popravljena tako slabo, da danes že propada Kdor se vozi po njej z avtom, mora biti pripravljen, da ga vožnja dodobra premi,kasti- Občine, ki oskrbujejo cesto, so tako ubožne. da ne premorejo potrebnih sredstev, deželno poglavarstvo pa odgovarja na številne prošnje. da ni denarja. Deželni zbor je pred leti sklenil, da bo popravljeno cesto prevzela v oskrbo dežela. Ko pa so bile poprave izvedene tudi s pomočjo občin, so dejali, naj občine same skrbijo za cesto. Dopis pravi: Občine nimaio strojev in avtomobilov, da bi na drobile in navozile gramoza ki ga v našem kraju ni dobiti. To bi mogla brez večjih stroškov storiti samo dežela, ki je tudi dolžna, da skrbi še za naše kraje- Če pogledamo drugam, vidimo lepe deželne ceste in še druge prometne ugodnosti. Pri nas pa ni videti niti poštene gorske ceste. Pa se še čudijo naši ne-volji. » Proteu9 v poletnih mesecih ne bo izhajal. Prihodnja številka izide začetkom septembra. Prirodoslovno društvo prosi vse naročnike, ki še niso poravnali naročnine, da to store čimprej. ♦ Velikanskega morskega volka so vjeli-Ribiči iz Kraljeviče so v sredo zjutraj v;eli velikanskega morskega volka, pošast, ki tehta 1500 kg. Dolg ie 5 in pol metra. Volka so najprej ponudili na prodaj trgovcu z ribami g. Josipu Ogrincu v Ljubljani in so zanj zahtevali 15-000 Din, zdaj ga bodo pa prepeljali v Zagreb. Pri slabostih se uporablja fizijološki ekstrakt iz žleze močne in zdrave živali (»KALEFLUID«). Brezplačno pošljemo detajlno literaturo. — Zahtevajte jo: Beograd, Masarykova 9, Miloš Markovič. — »Kalefluid« se dobiva v lekarnah in drogerijah. * Iz Beograda potuje na morje nad 800 otrok. Beograjska šolska poliklinika pošlje letos v obmorska okrevališča okrog 800 šolarjev. Visoka zaščitnica in dobrot-nica šolske mladine, Nj. Vel. kraljica Marija pošlje sama na počitnice 40 revnih otrok, šolski odibor beograjske občine pa je dail na razpolago 150 000 Din, da bo lahko počitnic deležno kakih 300 otrok. Fond za zdravstveno varstvo šolske mladine pošlje na počitnice 220 srednješolcev, beograjska šolska poliklinika pa bo sama iz svojih sredstev poslala 25 revnih šolarjev. Samo za letovanje 150 otrok bodo šolski polikliniki nekaj prispevali tudi starši. * Nov grob- V Kranju je umrl nadzornik proge g- Josip Švalj. Pogret' uglednega mo-,ža bo danes ob 17. Blag mu |pomin, žalujočim iskreno sožalje! * Prvi rešiser beograjske opere je umrl. V Kovnu v Litvi je umrl Teofan Pavlov-ski, ki je bil prvi režiser opere v Beogradu. Doma je bil v Pavlognadu v Rusiji in je bil še mlad sprejet v slavno umetniško skupino Stanislavskega. Revoluciia L 1917. ga je zatekla na čelu uprave velike opere v Moskvi. Pokojni Pavlovski je postavil na oder beograjske opere nad 20 klasičnih oper, a še .razna druga dela je vodil s svojo umetniško roko. * Vsebinsko kazalo za 19. knjigo je priloženo zadnji številki ilustrirane tedenske revije »Življenje in svet«, ki bo izšla kot priloga prihodnjega ponedeljekega »Jutra«. * Naša piramida na Ljubelju — podrta. Na ljubeljskem prelazu so kranjski deželni stanovi leta 1728 v spomin na takrat izvršeno popravo ljubeljske ceste postavili dve piramidi- Leva piramida, ki stoji na jugoslovenskemu ozemlju, se je zdaj podrla. Razvaline piramide na tako prometni cesti nam gotovo niso v čast, mogoče pa je tudi, da se bo sesuto kamenje, iz katerega je bila piramida zgrajena, razneslo im porazgubilo. Če gredo v izgubo tudi oni kosi, na katerih so napisi, piramide ne bo mogoče več restavrirati. Prebivalstvo prosi oblastva, naj piramido spet postavilo. * Češnjev dan t Brusnicah pri Novem mestu obeta, da bo pravi sadjarski praznik. Zato se udeležite razstave češenj, ki bo 21-t. m. ob 9. dopoldne v narodni šoli. Nudi se ugodna prilika za nakup tega sočnega sadu. Odhod od železniške postaje z avtobusom. * Zaradi gradnje sodobnega eestišča na državni cesti Ljubljana-Kranj se od 23. t. m, naprej začasno ukine promet z vozili po državni cesti od km 632-2 do 633-8 (pri Jeperci) in spelje na sosedne javne ceste takole; iz Kranja po državni cesti do Je-perce, odtod po banovinski cesti 11-121 Su-ha-Jeperca-Smlednik do vasi Ztilj in po banovinski cesti 11-119 Labore-Mavčiče-Med. vode spet na državno cesto pri km 632-200. DANES KONCERT KSZ UNION V TOREK KRESNI VEČER KONCERT TJrtu Ztell BELLVUE * Nagradno križaljko priobčuje spet tedenska ilustrirana revija >Zivljenje in svete, ki bo izšla kot priloga ponedeljskega »Jutra«. * Beograjska občina za napredek književnosti Predsedništvo beograjske občine je sklenilo razpisati književni natečaj, ki razpisuje nagrado 8000 Din za delo v prozi ali v stihih, ki mora biti zvezano z Beogradom in njegovim življenjem. Za delo iz beograjske zgodovine je razpisanih 6000 Din, enaka nagrada pa bo razpisana za delo, ki obravnava kulturne probleme naše prestolnice * Nevarna razbojniška tolpa v rokah pravice. Po Sreinu je že dalje časa gospodarila nevarna roparska tolpa, ki je pošiljala premožnim ljudem grozilna pisma ter izvrševala vlome in tatvine po vzoru ameriških gangsterjev. Mitroviški odvetnik dr. Gvoz-dič je dobil pismo 8 podpisom »Dillinger«, v katerem se je zahtevalo, naj vedno nosi pri sebi 150.000 Din, da jih izroči piscu pisma. ker mu sicer grozi smrtna obsodba. Podobna pisma so dobile tudi druge osebe. Razbojniki so vlomili v fruškogorski samostan šišatovac, v cerkvi odprli grob sv. Stevana ih odnesli iz njega vso zlatnino in srebrnino. V Čalmi so napadli trgovko Adamičevo, jo zvezali ter pretepali, dokler jim ni izročila ključev svoje prodajalnice. Prodajalno so oplenili. trgovki pa zabičali, naj molči, ker bi jo bil drugače člag tolpe, ki je ostal na straži, usmrti. Orožniki so z vso vnemo zasledovali razbojnike in te dni so jih zalotili v okolici Sremske Mitrovice. Vodja nevarne tolpe je bil neki Marko Ga-varič, ki je presedel že več let v kaznilnici zaradi uboja in razbojništva. Stop! Stop! Fotoamaterjf Ako kupite za Vaš dopust 10 filmov skupaj dobite poleg desetih povečanih slik v velikosti 13X18 cm še lepo nagrado v blagu. Pridite brezobvezno v našo trgovino k FotoTouristu - Lojze šmucu Ljubljana — Aleksandrova c. 8. * Reka Begej je polna pijavk. Po Pe- trovgmdu se je naglo raznesla vest, da je reika Begej, ki teče skozi mesto, poJna pijavk. Ta vest je povzročila veliko razburjenje med prebivalstvom, zlasti pa med onimi ki so se nameravali kopati v reki Neki kopalec je že postal žrtev pijavk. Ves jih je bil poln in komaj so ga rešili, ko je izgubi.] že dosti krvi. Pijavke so prišle v reko iz skladišča tvrdke Nagy, ki pijavke kupuje po okolici ter jih izvaža v Francijo in Nemčijo. Dokler se ne nabere potrebna količina za izvoz, shranjujejo trgovci pijavke v velikih 6odih Ker je zelo vroče, je tvrdka te sode vsidrala v reki blizu obale in iz nekega soda se je izmuznilo okrog 30 kg pijavk, kar predstavlja kakih 30 000 komadov Na razdaljo kakih 1500 metrov od kraja, kjer so pobegnile, je bilo na površini Begeja vse črno pijavk, Mestni fizilkat je ukrenil vse potrebno, da bodo pijavke čimprej odstranjene iz reke, tvrdko pa so poklicali na odgovornost. Na odstranitev pijavk iz reke čaka prebivalstvo z veliko nestrpnostjo, ker je zaradi njih baš v največji vročini kopanje onemogočeno. * Obnova Smedereva- Od vseh naših mest je v svetovni vojni največ trpelo Smedere-vo. Ko so prenehali grmeti sovražni topovi, je predstavljalo kup ruševin. Od osvob^je-nja do danes so zgradili v Smederevu 400 novih poslopij. Med njimi so nova gimnazija, dve osnovni šoli, občinski dom, carinarnica in štirje veliki hoteli. Sedaj dovr-šujejo veliko banovinsko bolnišnico, v načrtu pa so graditve nove železniške postaje ter tovarn sladkorja, konoplje in konzerviranega 6adja. Pri novih zgradbah so uporabili nad 3000 vagonov raznega materiala in potrošili nad 50 milijonov dinarjev. * Otrok utonil v potoku. Nedavno je po-sestnica Jožefa Pibrova v Mahovcih delala na vrtu. Poleg nje je bil njen 17-me6ečni sinček Franc. K« je prišel mimo neki brezpo-selnik in prosil za dar, 6e je mati za nekaj minut odstranila. Otrok se je med tem časom plazil po vrtu okrog, prispel do potočka in padel vanj na glavo. Ko se je mati vrnila, je zaman klicala sinčka. Vsa preplašena je hitela k potoku, kjer je zagledala dečka z glavo v vodi. Hitro ga je potegnila iz vode, a je bilo vse zaman. Poklicani zdravnik iz Apač ni mogel več pomagati- Pri lenivosti črevesja, črevesnem katarju, obolenju danke, odstrani naravna FRANZ-JOSEFOVA grenčica zapeko dolnjih organov dobro ln ' naglo. Mnogoletne izkušnje uče, da uporaba FRANZ-JOSEFOVE vode odlično regulira funkcije črevesja. Ogl. Mg. & br. 15485/30 • Tihotapska strast ga je zapeliala v krvavo dejanje. Konec marca so našli na Komilu pri Pliberku drvarja Luko Pavla-ka mrtvega — ustreljenega. Poizvedbe so do nedavnega ostale brezuspešne. Pred celovškim sodiščem pa se je moral zaradi tihotapstva te dni zagovarjati v Gradiče pri Libelicah pristojni posestnikov sin Peter Poljane. Obtoženec je priznal, da je z nekimi pajdaši tihotapil konje iz Jugoslavije. Dovar Pavlak je slučajno naletel na tihotapce in. ko se jiim je bližal, ga je hotel Poljane preplašiti s streli. Ustrelil je dvakrat in ga, kakor zatrjuje, zadel po golem naključju. Kot priča je prisostvoval razpravi neki PeteT Glinik, obtoženi Poljane pa je izjavil, da je bil tudi Glinik med tihotapci in d!a ga je baš on nagovori!, naj s streli odžene drvarja. Poljanca so obsodili na 5 let težke ječe, Glinka pa so takoj iz razpravne dvorane odvedli v preiskovalni zapor. • Tovarna JOS REICH flpreiema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. Iz Ljubljane Na treznostno zborovanje! V nedeljo ob 10. v Delavski zbornici- S kratkimi referati nastopijo zastopniki vseh prizadetih oblastev, korporacij in društev, da sestavijo načrt vsestranskega in vzajemnega dela za dvig morale in srčne kulture naroda: za treznost, nravnost in dostojnost. Vabljeni vsi prijatelji treznosti, nravnosti in dostojnosti! n— Veličasten pogreb ponesrečenega Ignaca Boršiča. V četrtek ob 18. se je izpred mrtvašnice na Zaloški cest} pomikal žalni sprevod, v katerem je več tisoč delavcev, zlasti stavbincev spremilo svo_ jega pokojnega tovariša Ignaca Boršiča, ki je padel kot žrtev dela na Slokanovi stavbi v Cigaletovi ulici. Za križem so delavci nosili vrsto vencev, godba Zarje je svirala žalne koračnice, za njo pa mnogo delavcev peš in na kolesih, a za vozom s preprosto črno krsto je stopa!a vsa v solzah mlada žena, ki je prišla iz Deseniča k možu na obisk, pa ga je našla v krsti. Ob odprtem grobu se je od mrtvega tovariša poslovil v lepem govoru tajnik Strokovne komisije BriceU, godba je še enkrat zaigrala žalostinko in zemlja je truplo mladega delavca vzela vase. Gradbeni delavci v Ljubljani so obupani vdovi obljubili, da bodo sami zbirali za fond, iz katerega bo žena pozneje lahko črpala sredstva za vzgojo hčerke, ki je stara komaj šest mescev. u— Nove oficirske legitimacije naj dvignejo v Ljubljani bivajoči reservni oficirji pri komandi ljubljanskega vojnega okrožja v vojašnici vojvode Mišica po temle redu: v sredo 24. t m- ob & oni z začetno črko A in B, v četrtek 25. ob 8. z začetno črko C, D, E F, v petek 26. ob 8. z začetno črko G, H, L Za vse ostale pozneje- u_ Rezervni oficirji bivajoči v Ljubljani, se opozarjajo na pregled uniform v ponedeljek in torek 22. in 23- t- m. ob 17- v dvorani Mestnega doma. Priti morajo osebno. u_Poziv k vojaški prisegi. Kdor izmed v Ljubljani bivajočih dosluženih vojaških obveznikov do 50. leta starosti še ni prisegel Nj. Vel- kralju Petru II- in se doslej še ni prijavil za poznejšo prisego, ki bo v nedeljo 21. t m. ob 10. v vojašnici vojvode Mišiča, naj se še danes zglasi v vojaškem uradu na Ambroževem trgu 7-1., kjer prejme tozadevno priglasnico.-j ki jo mora oddati na kraju zaprisege. u— »Jugoslovenska majka«, odsek ljubljanskega Kola jugoslovenskih sester vabi vse Kolašice im prijatelje društva na čajanko, ki se bo vršila pod geslom »Pesem je življenja moč« drevi ob 20. v restavraciji Zvezde S pestrim sporedom sodelu-.je mezzo-sopranistka gdč- Rudolfova, pri klavirju pa bo gdč. Kraševceva. Vstopnine ni. .. u_ Pred novo ureditvijo uradnih ur na magistratu. Ko je predsednik mestne občine dr. Adlešič sredi pomladi odredil uvedbo deljenih ur, je la novost zbudila med magistratnim uradništvom in uslužbenstvom mnogo upravičene nejevolje saj se jim je z njo podaljšal delovni čas od 6 kar na 8 ur. Kakor se čuje bo g. župan prihodnje dni vnovič preuredil čas uradovanja in sicer tako, da bodo mestni uradi odprti od 7. do 13-30. Magistratni nameščenci bodo na ta način dobili nazaj svoj nekdanji strnjeni dopoldanski delavnik, ki bo pa hkratu za pol ure daljši, kakor so ga imeli poprej. ■i Danes ob 21.15 premiera najnovejšega velefilma slavne SILVIE SIDNEY GANGSTERJI (MARY BURNS, BEGUNKA) Življenje mlade žene, ki je bežala pred gangsterji in pred policijo ! ! ! Predprodaja vstopnic od 11. do 13. in od 15. dalje. Wm ELITNI KINO MATICA u— Tamburaško in kulturno društvo »Čelo« sprejema nove člane, ki imajo veselje do godbe in dramatike. Prijave vsak torek in petek od 19. do 21. ure v društvenem lokalu. Tyrševa cesta 58 (gostilna Kačič, vrtna zgradba). U— Promenadni koncert. Tujsko-prometni svet priredi drevi ob 20. promenadni koncert v »Zvezdi«. Spored bo izvajala godba Narodnega železničarskega glasbenega društva »Sloge« pod vodstvom kapelnika J. Bučarja. . Ples na ljubljanskem Gradu. Na sporedu kresne prireditve ljubljanskega Rdečega križa v nedeljo 21. t. m. na Gradu je tudi ples. Plesalo pa se ne bo po hrapavem pesku, marveč po lesenem podu. Pripravljeni sta dve plesišči Na obeh bo pete obračala zvonka domača muzika na harmoniko, ki jo bosta — vsak svojo — vlekla vešča in zato priljubljena ljubljanska godca. Kdor bo hotel plesati, bo plačal za družico in zase ogromno plesnino: en sam dinar za vsak ples. u— Društvo Branibor, osrednji odbor v Ljubljani vabi na osrednji občni zbor vse delegate Braniborovih podružnic ln podružnic razpuščene Jugoslovenske Matice in zastopnike tiska. Zbor bo v dvorani Kmetijske družbe v Ljubljani, Novi trg, 3/1, v nedeljo 21. t m. ob 10. dopol_ dne. u— v počastitev spomina pokojnega profesorja Evgena Jarca je daroval g. dr. Fer-do Trenz, zdravnik v Dobrni pri Celju, Podpornemu društvu za dijake na državni realni gimnaziji v Novem mestu 200 Din, za kar mu izreka odbor iskreno zahvalo! Senčnat vrt! Balincanje! Otvoritev gostilne K O L E Z I J A ! Cenjenemu občinstvu vljudno javljam, da sem z današnjim dnem otvoril staro-znano gostilno Kolezija. Se priporoča JAKOB SEDEJ. Pristna vina! Mrzla in gorka jedila! u— Produkcija plesne šole Mete Vid- marjeve. V soboto 27. t. m. bo v dramskem gledališču nastopila s svojimi gojenkami plesalka Meta Vidmarjeva. u— Gospodinje, udeležite se jutri ob 10. zborovanja v Delavski zbornici. Zveza gospodinj. u— Premestitev ribjega trga. Tržno nadzorstvo namerava premestiti petkov ribji trg s Pogačarjevega trga ob semenišču v staro Ribjo ulico na prostor Cankarjevega nabrežja med Sunarovo gostilno in Souva-novo hišo. Tu je bil v prejšnjih stoletjih, ko je bila po Ljubljanici živahna plovba, velik ribji trg, kamor so trnovski in krakovski ribiči prinašali svoj plen naprodaj. Včerajšnji ribji trg je bil slab. Lov na Jadranu je bil zadnje dni skoro neznaten. Na trgu je bilo prav mailo sardel po 16 Din, skušpa sloh nič, dočim jih je lani ta čas bilo ogromno po 6 Din kg. Tun je zdaj po 30 Din (drugače po 36 Din kg)-Girice so po 10 Din kg, morski raki 30 Din komad. Iz Pudoba pri Ložu je bilo poslano na trg mnogo lepih rakov po 3 do 6 Din komad. Tudi iz Bosne je prispela večja pošiljka rakov, pravih orjakov. Žive postrvi so bile po 40, ubite 30 Din kg, ščuke 22 do 24, belice 10 do 12 in klini 10 do 12 Din kg. u— Hud karambol dveh motornih vozil v št. Vidu. Na znanem križišču glavne ceste in ceste iz Tacna je včeraj kmalu po 14. uri prišlo do karambola med avto_ mobilom in nekim motociklistom, pri katerem zgolj po sreči ni prišlo do smrtnih žrtev. Od Tacna se je v avtomobilu pripe. Ijal prokurist česnove elektrarne g. Marn, v smeri iz Ljubljane pa se je na motociklu pripeljal podporočnik Ratomir Cirkovič. Na ostrem, slabo preglednem križišču je motociklist z vso silo trčil v avto, si zlomil nogo in dobil še nekaj drugih poškodb po vsem životu. Podporočnika se reševalci pripeljali v vojno bolnišnico, občutno škodo pa sta utrpeli tudi obe vozili. u_ Na progi Bled-Kranj-Ljubljana začne jutri 21. t. m. spet redno dnevno obratovati velik udoben avtobus. Odhod iz Ljubljane izpred hotela Miklič ob 8. Iz Maribora a— Učiteljski diplom^i izpit s0 napravile na tukajšnji zasebni ženski učiteljski šoli šolskih sester: Darinka černač, Elija Dular. Terezija Galun, Elizabeta Gonč, Bogomira Klenovšek, Milena Kocuvan, Mihaela Košir, Gabrieia Lomšeik, Terezija Marzelj, Marta Okom, Angela Petek, Kristina Pipp, Marija Pristov, Karolina Puh, StuTbej, Štefanija ztebalj, Terezija \ eh-kogne in Marija Zupančič. a— Kaj so sklenili v tajni občinski seji. Na četrtkovi občinski seji so mestni svetniki v tajni seji sklenili, da se mestna prodajalna, ki je bila doslej v upravi in pod nadzorstvom Mestnih podjetij, popolnoma osamosvoji in da se bo v bodoče vodila kot samostojno mestno tTgovsko podjetje. ar- V Mariboru ne bo stavke. Včerai dopoldne so bila v dvorani mariborske Delavske zbornice mezdna pogajanja med zastopniki mariborskih stavbenikov m stav-binskega delavstva. Pri pogajanjih je zastopal inž- Baraga inšpekcijo dela, delavsko zbornico ravnatelj Kopač, stavbenike in inženjersko zbornico inž. Slajmer in Kiffman. stavbinsko delavstvo pa g Brejc kot zastopnik Zveze stavbinskega delavstva Jugoslavije, gg. Franc Leskošek m Stanko Vidovi č sta bila zastopnika Strokovne komisije, g. Kores pa predstavnik JZS- Dosežen je bil sporazum- Zvečer na zborovanju stavbinskeoa delavstva na umionski verandi so bile prečitane to3ke sporazuma m je upati, da stavke ne bo. a_ Šahovske novice. Prvo kolo meklub- skih pokalnih tekem mariborskih šahovskih klubov bo drevi ob 20. v prostorih restavracije »Novi svet« v Jurčičevi ulici. Srečajo se Mariborski šahovski kilnb in UJNŽB ter SK ZelezničaT in SK Slavija. Vsak khiib postavi po 8 igralcev. a— Smrt dolgoletnega ubožnega očeta. Včeraj je umrl v Mariboru znani slaščičar im hišni posestnik ter dolgoletni »ubožni oče«, oz. okrajni predstojnik za ubožne zadeve v prvem mestnem okraju g. Ivan Pelikan. ki je dosegel častitljivo starost 80 let. Časten mu spomin! a— Tragična smrt 17-me^ečnega fantka. Pri obiranju brusnic je utonil v potoku v trenutku, ko ni bilo zraven matere, ki je šla po milodar za nekega berača, 17-roeseč-ni Framček Piiber iz Mahoveev v Apački kotlini. Je to v zadnjem času tretja tragični primer slične smrtne nesreče. a— 14-letni obešenec. V Nemšavaih so našli v bližini brvi na nekem drevesu obešenega 14-letnega hlapčiča Jožefa Habiani-ča iz Radomerja v občini Kamenščak. a— Zaradi cekarja jagod je pobil do nezavesti delavčevo ženo Ano Špureievo iz Radvanja neki Franc K., ki ji je s silo odvzel cekar. v katerem je bilo 7 1 jagod- Ker se je branila, jo je nekajkrat udaril 6 toliko silo po glavi, da je omedlela. Mariborska policija je Franca K, zaradi razbojništva izročila sodišču. Iz Celja e— Celjski telefonski mizerifl se vredno pridružuje sedaj še nameravana redukcija poštne dostave v območju velike mestna občine. Celjska telefonska naprava je ta-ko zastarela in nedostatna, da že dolgo ne odgovarja potrebam rastočega telefonskega prometa. Narodni poslanec g. Ivan Prekoršek je opozoril ministrstvo po&e in telegrafa na te nevzdržne nedostatke in dobil zagotovilo, da se bodo razmere prav kmalu temeljito izboljšale. e— »Sestrična iz Varšave«. Za zaključek sezone je ljubljanska drama v četrtek zvečer uprizorila Verneuilovo veseloigro, ki je precej plehka Igralci so bili deležni živahnih aplavzov, igra sama pa ni mogla ogreti e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 komedija »Veselo srce« in zvočni tednik. Za solnčenje! KVjmk Niti olje! Niti krama.. Rujavenje nt umetno. Tschamtoa Fii-osvežujoča tekočina Vaa obvaruje solnčarice, Vam naredi lepo rujavo barvo. Dobt se v vseh lekarnah in drogerijah. Generalno zastopstvo Drogerija Gregorič, Ljubljana — Prešernova uL Iz življenja na deželi Z Jesenic s— Radio predvaja danes tn jutri zvečer ob pol 9- (v nedeljo tudi ob 3. pop.) zgodovinski velefilm >V znamenju križa«. Dodatki običajni Sledita na Vidov dan in na dan Petra in Pavla velefilma »Stari ia mladi kralj« ter >Carica vseh Rusov«. Iz Trbovelj t_ Sokolsko društvo Trbovlje priredi 21, t. m. ob 15.30 javni telovadni nastop ob sodelovanju vseh oddelkov in lastne godbe na pihala. Po nastopu prosta zabava e plesom. Prijatelji Sokolov, vljudno vabljeni. Iz Ptuja j.— Za rezervne oficirje. Pregled uniform, kii so jih rezervni oficirji prejeli od države, bo za rezervne oficirje, stanujoče v Ptuju, 9. julija z začetkom ob 7. v deški osnovni šoli. Komandant vojnega okrožja je odredil, da vsakdo, ki je zaradi bolezni aili kakršnega drugega tehtnega razloga zadržan, predloži pismeno obvestilo, r katerem je navesti zadržek. j—Ljubljanska drama bo gostovala v torek 23. t m. v mestnem gledališču ob 20. % veseloigro »Pesem s ceste«. Občinstvo naj si pravočasno rezervira sedeže- j— Končani izpiti za pletarstvo. Na državni moški obrtni šoli za pletarstvo v Ptuju so se končali završm izpita ob navzočnosti ministrskega odposlanca inšpektorja g. Prešla. Prijavljenih je brlo šest Tel. 22-21 KENO UNION Tel. 22-211 Danes ob 16, 19.15 in 21.15 url PREMIERA RDEČI JEZDEC Zanimiva povojna epizoda SVETISLAV PETROVIČ, CAMILLA HORN. kandidatov, ki so vsi napravili završni izpit- So to prvi pietarski pomočniki z za-vršnim izpitom. j— Dve nesreči- 22-letni viničarjev srn Anton Fajfer iz Velike Nedelje je padel s kolesa in si je zlomil levo ključnico. Kranjčevo Gero, ženo posestnika iz Lancove vasi, je domači bik vrgel na tla. pri čemer si je zlomila levo nogo. Oba poškodovanca se zdravita v ptujski bolnišnici. j— Kino. V soboto in v nedeljo »Ma-zudka«. V glavni vlogi Pola Negri BLED. Kino Bled predvaja samo še danes ob 20.30 film po Charles Dickensovem romanu »David Copperfield«. Dodatek nov tednik. V ponedeljek in torek »Savoy-Ho-tel 217«. Pride »Vesela vdova«. INSERIRAJTE V „JUTRU"! GoipodarstTo Položaj francoskega franka V zadnjih dneh se je položaj glede francoskega franka nekoliko pomiril, vendar v mednarodnih finančnih krogih še vedno s skepso presojajo razvoj situacije in zlasti poudarjajo, da bodo reforme, ki jih je pričela izvajati nova francoska vlada, sčasoma še poostrile sedanje težkoče. V Franciji se opaža splošno dviganje cen industrijskim izdelkom v zvezi z višjimi mezdami, kakor tudi glede na uvedbo 40urnega delavnika. Tudi živila so se podražila. Zlasti v onih panogah industrije, kjer je mezdna tangenta znatnejša, računajo glede na višje mezde in 40urni delavnik z znatnim povečanjem produkcijskih stroškov in že sedaj dvigajo cene. S splošnim dvigom cen v Franciji pa se bo še bolj poslabšala konkurenčna zmožnost francoskih izdelkov na zunanjih tržiščih. Ze dosedanji previsok nivo cen je v zadnjih letih povzročil znatno nazadovanje izvoza, na drugi strani pa je navzlic omejitvam izzval povečanje uvoza. Letos se je v prvih petih mesecih v primeri z istim razdobjem lanskega leta francoski uvoz povečal od 8919 na 10.121 milijonov frankov, medtem ko je izvoz nadalje nazadoval za 624 na 6041 milijonov. Tako je znašate pasivnost francoske trgovinske bilance v prvih petih mesecih letošnjega leta že 4080 milijonov frankov, dočim je lani v istem razdobju znašala le 2254 milijonov. Ce bo francoski izvoz zaradi nadaljnjega dviga cen še bolj nazadoval, in se bo uvoz nadalje dvigal, bo že sam razvoj zunanje 2$. junija se prične uvozna kontrola Na uvoz iz 14 klirinških držav se omejitve ne nanašajo. Agencija Avala objavlja: Na podlagi odloka finančnega ministra št. 24.019/IX od 11. t. m. se sme od 25. t. ro. naprej uvažati iz nekiirinških držav blago, navedeno v tem odloku, samo tedaj, če si uvoznik nabavi pooblastilo Narodne banke za uvoz. Po sklepu komiteja za kontrolo uvoza mora vsak uvoznik pri predložitvi prve prošnje za uvoz kateregakoli blaga (naštetega v seznamu} iz katerekoli neklirinške države, predložiti Narodni banki seznam blaga, ki ga je doslej uvozil, in sicer posebej za leto 1935. in posebej za dobo od 1. januarja do 25. junija t. I., vse to na posebnih obrazcih, ki se prav tako, kakor obrazci za prošnje, dobe pri Narodni banki in njenih podružnicah. Med klirinške države, na katere se ta odlok ne nanaša, spadajo Avstrija, Belgija, Bolgarija, Grčija, Italija, Madžarska, Nemčija, Poljska, Rumunija, Turčija, Francija, češkoslovaška, Švica in Španija. Iz navedenih klirinških držav se torej lahko vrši uvoz blaga, navedenega v gornjem odloku, in drugega blaga brez vsakega poprejšnjega dovoljenja, za vse druge države se pa mora to dovoljenje prositi. Pripomniti je treba, da bo odbor za kontrolo uvoza upošteval samo tiste prošnje, ki bodo pravilno sestavljene po navodilih, ki se nahajajo na obrazcih,, in ki bodo opremljene z vsemi potrebnimi podatki o uvozu v preteklem letu in navedenem delu letošnjega leta. Stanje aktivnih kliringov Aktivni saldo v plačilnem prometu z Nemčijo se je v poslednjem tednu znatne-je skrčil, in sicer za 0.75 na 21.5 milijona mark (nasproti 22.25 milijona mark pred enim tednom in 22.4 milijona mark pred 14 dnevi) Po tečaju klirinških čekov ustreza :a saldo znesku 301 milijon Din. V kliringu z Italijo se je saldo zmanjšal od za >.3 na 41.2 milijona lir (nasproti 41.5 milijona hr pred enim tednom in 41.8 milijona lir pred 14 dnevi). Kakor smo že poročali, je finančni minister izdal odlok, po katerem bo Narodna banka v zameno za stare klirinške avize na lire izdala klirinške nakaznice, ki se bodo lahko prodajale na borzah uvoznikom, ki bodo lahko 50% dolga za uvoženo blago pred 18. nov. 1935. poravnali z odkupom teh klirinških nakaznic. Pričakovati je, da bo sedaj likvidacija salda nekoliko hitreje napredovala. Trgovanje s klirinškimi nakaznicami na lire se bo na borzah kmalu pričelo. O tem je že podpisan odlok. V borznih krogih pričakujejo, da se bo gibal tečaj teh klirinških nakaznic na višini okrog 320 do 330 Din za 100 lir. Klirinški saldo v prometu s Turčijo se je po občutnem zmanjšanju v prejšnjem tednu zopet dvignil na staro višino, in sicer od 0.32 na 0.90 milijona francoskih frankov. Pasivnost nase trgovine s češkoslovaško Po uvedbi sankcij nasproti Italiji smo pričeli v mnogo večji meri nego prej uvažati iz Češkoslovaške tekstilne sirovine, kar je povzročilo, da se je prav občutno povečal naš uvoz iz češkoslovaške. Ker se naš izvoz v češkoslovaško ni dvignil, je postala naša trgovinska bilanca s o državo letos precej pasivna. Po češkoslovaški statistiki smo letos v prvih petih mesecih uvozili iz te države za 160.2 milijona Kč blaga (lani v istem razdobju le za 106.3), dočim je naš izvoz v češkoslovaško nazadoval na 127.4 milijona Kč (lani 145.5). V prvih petih mesecih smo imeli torej s češkoslovaško po tej statistiki za 32.8 milijona Kč pasivno bilanco, dočim smo bili lani prav tako po češkoslovaški statistiki v teh petih mesecih aktivni za 39.2 milijona Kč. Gospodarske vesti = Gradnja 450 km dolge avtomobilske ceste od Avale do Carjbroda. Kakor znano, ne iz milijardnega kredite za javna dela gradijo nekateri sektorji mednarodne avtomobilske ceste, kii vodi od madžarske meje preko Subotice in Novega Sada v Beo-orad in se bo potem nadaljevala v smeri proti Bolgariji in Grčiji. Iz Beograda poročajo sedaj, da bodo v kratkem razpisala tudi licitacije za gradnjo drugega dela te cesite, in sicer od Avale do Canibroda odnosno do bolgarske meje v dolžini skoro 450 km. S tem v zvezi se mudijo v Beogradu predstavniki neke inozemske finančne skupine, ki se zanima za gradnjo te ceste skupai z nekim gradbenim podjetjem, ki bi prevzelo dela. Predstavniki te fran- j coske skupine so že stopili v sfcilk z mero- trgovine izsilil devalvacijo franka, če se Francija ne bo odločila za docela vezano zunanjo trgovino in za izvozne premije po nemškem vzorcu, kar bi pa le pomenilo, da se vprašanje odlaga za nekaj časa. Iz Pariza poročajo, da bo francoska vlada predložila zakonski načrt glede reforme Francoske banke, ki bo zelo daleko-sežen. Veliko pozornost je zadnje dni vzbudil odlok francoske vlade, da morajo carinski organi voditi točne beležke o tem, kdo iznaša v inozemstvo zlato in devize. Smatrajo, da je to prvi korak k prepovedi izvoza zlata, ki pa je po obstoječih zakonih še docela prost. Francoski finančni minister Auriol se je te dni ponovno izjavil proti devalvaciji. Govoril je tudi o dvigu notranjih cen, pri čemer je dejal, da je tak dvig cen potreben za oživljenje gospodarstva. Navedel je tudi, da imajo danes Francozi doma in v inozemstvu tesa vri ranega za okrog 20 milijard frankov zlata. To zlato za Francijo sicer ni izgubljeno, vendar pa se pomanjkanje teh sredstev občuti v gospodarskem življenju. Iz Londona poročajo, da so se te dni vršila med Anglijo in Zedinjeniimi državama pogajanja glede vprašan,ia odnošajev med funtom in dolarjem. Ta pogajanja so bila zaključena z uspehom in je v principu doseženo enotno stališče glede nepričakovanih fluktuacij med obema valutama, zla«ti za primer, če pride do devalvacije valut zlatega bloka ali če bi države zlatega bloka prepovedale izvoz zlata- dajmimii faktorji in se bodo pogajanja pričela te dni. = Produkcija jekla v Jugoslaviji. Jugoslovenske železarne so lani producdrale 152.000 ton Martinovega in drugega jekla. Od te količine odpade na Kranjsko industrijsko družbo na Jesenicah 72.000 ton, na železarno v Zenici 50.000 ton, na železarno Guštanj - Ravne 15-000 ton in na železarno Štore pri Celju 15.000 ton- = Rastoča produkcija rudnika v Trepči. Proizvodnja svinčene in cinkove rude v Trepči se je v letu 1934/35. ponovno nekoliko dvignila na 597.200 ton nasproti 589.000, 536.000, 298.000 in 257-000 v prejšnjih štirih letih. Rudo predelujejo v svinčeni in cinkov koncentrat, Svinčenega koncentrata so pridobili v letu 1934/35 64.900 ton, cinkov ega koncentrata pa 94.100 ion. = Hmeljarji, rdeči pajek je na vidiku! Kakor kaže sedanje vreme, prihajamo iz enega ekstrema v drugega. Skrajno neugodno vreme od 1. dne aprila do danes je pospeševalo razvoj peronospore v obilni meri. Obrambnega delovanja se je popri-jela večina hmeljarjev z veliko vnemo. Te dni nastala silna vročina pa obeta hmeljarjem prihod novega, zelo opasnega sovražnika, t. j. hmeljske pršice ali rdečega pajka. Vesten hmeljar bo od zdaj dnevno in skrbno opazoval spodnje liste hmeljske rastline in vse tiste odtrgal ter zažgal, na katerih najde na spodnji strani med rebri razpredeno pajčevino in pod njo male, drobne živalice, ki so v začetku rjavkaste, pozneje rdeče barve. Pripravil bo tudi takoj obrambna sredstva zoper pajka v obliki 1% garkonove, ali 1>Ž% žvepleno-ap-nove, ali 1% erisitove ali 1% polibaritove brozge ter s škropljenjem tudi takoj pričel in po potrebi tudi nadaljeval. Hmeljarji, upoštevajte dana navodila in preprečite »požar« naših hmeljskih nasadov! — Hmeljarsko društvo za dravsko banovino. Borze 19. junija Na ljubljanski borzi sta devizi London in Newyork danes za malenkost popuščali. Tudi ostale devize so pokazale popuščajočo tendenco, kar je posledica čvrstejšega položaja švicarskega franka. V privatnem kliringu so se avstrijski šilingi okrepili in so se trgovali po 8.95, angleški funti pa so se nudili po 247.50. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.88 in v angleških funtih po 245.58. Grški boni so se nudili po 29.50, španske pezete pa po 6.70. Nemški klirinški čeki so se trgovali v Ljubljani po 13.96, v Beogradu po 13.8943, in v Zagrebu po 13.9550 odnosno za konec julija po 13.70 in za 15. avgust po 13.65. Na zagrebškem efektnem tržišču je bilo za Vojno škodo pri mirni tendenci povpraševanje po 366 (v Beogradu promet po 364.75—367.50), zaključki pa so bili zabeleženi v 7% stabilizacijskem posojilu po 82 in v 7% Blairovem posojilu po 76. Devize Ljubljana. Amsterdam 2976.71 — 2991.31, Berlin 1756.08 — 1769.95, Bruselj 743.82 — 748.88, Curih 1424.22 — 1431.29, London 220.98 — 223.03, Newyork 4368.92 — 4405.23, Pariz 289.81 — 291.25, Praga 181-90 — 183. Curih. Beograd 7, Pariz 20.35, London 15.55, Newyork 309.25, Bruselj 52.275, Milan 24.35, Madrid 42.175, Amsterdam 209, Berlin 124.50, Dunaj 58.25, Praga 12.78, Budimpešta 60.50, Varšava 58, Aten« 2.90, Bukarešta 2.50. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 366 den., 4% agrarne 46 — 47, 6% beglu-ške 66 — 67, 6 dalm. agrarne 65.50 den., 7% invest. 82 den., 7% stabiliz. 82 — 83, 7% Drž. hip. banka 88 — 92, 7Vo Blair 76 — 77, 8%> Blair 88 — 92; delnice: PAB 232 _ 235. Beograd. Vojna škoda 367 — 368 (364.75 — 367.50), 4% agrarne 48.50 — 48.75, 6% begluške 69.50 — 70 (69.75 — 70), 7% invest. 83.50 den. (83.75), 7% stabiliz. 83.75 den., 7% Drž. hip. banka 87 — 88 (87), 7*/o Blair 76 — 76.50 (76), 8% Blair 86. — 86.50 (86), Narodna banka 6300 — 6320 (6310), PAB 230 — 231. Blagovna tržišča 2ITO 4- Novosadska blagovna borza (18. t m.) Tendenca stalna. — Pšenica: baška in sremska 122—124: okol/ica Sombor in ba-naitska 121—124, baška ladja Tisa 128— 130, ladja Bege j 127—129; slavonska 123 —125. Oves: baški sremski in slavonski 104—106. Koruza. baška, sremska in banatska 99—101. Moka: baška in banal-ska »Og« in »Ogg« 197.50—207.50; »2« 177-50 —187.50, »5« 157-50—167.50, >6« 137.50— 147.50, »7« 117.50-127-50, »8« 105—107.50. Otrobi: baški, sremski in banatski 102— 106. -f Budimpeštanska terminska borza (19. t. m.) Tendenca omahujoča. Koruza: za julij 11.37—11.38, za avg. 11.50—11.51. B0MBA2 + Liverpool, 18. junija. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za julij 6.42 (prejšnji dan 6.43), za dec. 5.99 (6.01). 4- Newyork, 18. junija. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za junij 11.90 (11.88), za dec. 11.31 (11.35). Iz Julijske Krajine Drobne novice Slovenski cerkveni pevski zbori v Trstu so običajno vsako leto prirejali izlete, ki so bili predvsem romarskega značaja. V nedeljo 7. t. m. so pevci romali na Staro goro pri Gorici. Ko so se vrnili, so posamezniki prejeli sporočila od tržaške kvesture, da v bodoče takih izletov ne to več tolerirala. Tržaški škof, ki je veljal še zadnja leta za zaščitnika slovenskega bogoslužja v svoji škofiji, je pred kratkim izjavil ljudem, ki 6o se pri njem pritožili zaradi ukinitve slovenskega bogoslužja v Trstu, da 6e z odredbo oblastev Strinja in da 60 imeli v ostalem tržaški Slovenci v poslednjih 20 letih dovolj časa, da se naučijo italijanščine. Cerkljanski karabinjerji so prijavili sodišču 20-letnega Mihaela Brisarja iz Zakoj-ce in 32-letnega Gabrijela Laharnerja iz Novakov, ker sta brez potnih listov zbežala čez mejo. Nove ceste, v zadnjem času so, kakor poroča, tržaški »Piccolo« spet pričeli z vso vnemo graditi in popravljati državne ceste na Goriškem in na Kra6u. Sedaj grade nove ceste iz Gorice proti Kanalu, iz Opatije proti Lovranu in iz Kopra proti Trstu. V glavnem prav za prav le vzravna vajo in širijo stara cestišča. Tudi cesto iz Trsta proti Postojni popravljajo, zlasti pri Razdrtem, Hrastju in med Postojne ter Kačjo vasjo ob meji. Za ta cestna dela bodo izdali preko 15 milijonov lir. Ceste imajo ne glede na lokalni in turistični promet svoj čisto posebni pomen. Pri poslednjih fašističnih naborih je v goriški pokrajini 424 avangardistov prešlo v organizacije mladih fašistov, 415 mladih fašistov pa so sprejeli med redno članstvo fašistične stranke. Število nabornikov je letos znatno nazadovalo- Slavinska občinska uprava je podprla tamkajšnjo »dopolavorovsko« organizacijo z zneskom okrog 1000 lir za nabavo večjega šftevila italijanskih romanov in drugih knjig. V Št Tomažu pri Ajdovščini je preteklo soboto zgorela hiša kmečkega posestnika Francete Žorža, Škode je za 10 000 lir. 70 letnica Stončeve mame Novo mesto, 19. junija V prijazni vasici Šicah stoji hiša Stončeve mame. ki bo t nedeljo 21- L m. slavila 70. rojstni dan. Rodila se je na Dvoru pri Žužemberku kot sestra umrlega Zurca, po domače Štemburja, ki je dolgo vrsto let županoval največji občini bivše Kranjska-V zakonu s pokojnim posestnikom in gostilničarjem Gimpljem se ji je rodilo pet hčera in en sin. ki pa je že umrl. Vse otroke je napredno vzgojila. \ njeni gostilni in v njeni zidanici na Abancu eo se Cesto shirale vodilne politične osebnosti lx Ljubljane. Novomeščani pa so že tako stalni njeni gostje. Pokojni profesor Jože Kovač je našo slav-ljenko nekoč označil takole: >To je žena, ki se smehlja, kadar je srečna ln Kadar trpi.« Čeprav živi zdaj bolj osamljena, je vendar zmerom vedra. Stalno prebira naše časopisje in posluša radio, da je vedno o vseh dnevnih dogodkih poučena. Priljubljeni fiton-čevi mami želimo k njeni 70-letnici še mnogo srečnih in zadovoljnih let. Zadnja pot Bogomira Trepečnika Radeče, 19. junija Sodni nadoficial g. Bogomir Trepečnik, ki je te dni preminil zadet od kapi, je služboval celih 47 -let na sodišču in si pridobil splošne 6impatije. Zlasti ga bo ohranil v častnem spominu Sokol, saj ga šteje m«jd svoje soustanovitelje. Pogreba se Je udeležilo mnogo ljudi iz bližne in daljne okolice. Številno so bili zastopani Sokoli ▼ kroju iz Trbovelj, Loke in Zidanega mosta. Celjsko župo je zastopal br. Cepin. Združeni pevski zbor iz Radeč in Zidanega mosta je zapel pod taktirko br. Čuka dve žalostinki. Na Iz sodne Poneverbe na banski upravi Ljubljana. 19- junija Popoldne ob pol 16- je stopil pred kazenski senat 50-letni dnevničar kr. banske uprave Oskar Schiller in trije soobtoženci, vsi iz Ljubljane. Vrsta Schillerjevih grehov je precej velika. Obtožnica, ki ga dolži kar otbrtno izvrševan ih prevar, navaja, da je obtoženec zlorabljal svojo uradno funkcijo v to, da je kot dnevničar finančnega oddelka banske uprave izstavljal neupravičene čekovne nakaznice iz bednostnega fonda novembra in decembra lani in januarja letos, vsega skupaj 11.000 Din. Ponarejal je uradne dopise, odpovedal podporo neki učiteljici pripravnici z nalogom, da tekočo podporo vrne. Neupravičeno si Je prisvojil tudi razne denarne zneske v višini 2.400 Din, ki so jih šolska upraviteljstva pošiljala na b a neko upravo. Nekako oktobra lani je vzel iz urada tudi 4 plačilne sezname in odrezke čekovnih nakaznic, v času od oktobra dalje pa je na petih likvidacijskih listih ponaredil tudi šifro Valentina Poga-čarja kot znak, da so bile listine od slednjega pregledane. Soobtoženi Ivan Skubie je. kakor navaja obtožnica, SchiHerju dovolil na njegov naslov nakazati podporo iz kedno6tnega fonda, ki sta si jo delila in mu je preekrbel pristanek Suhadolca in Petrovčiča, da se odpošlje na njun naslov podpora, katero so si potem razdelili. K temu, da je nagovoril tudi Sporciča, od katerega je sprejel tri četrtine nakazane podpore. Ana Ryneševa in Minka Schillerjeva pa sta bili obtoženi, da sta po predhodnem dogovoru z glavnim obtožencem prevzeli po pošti nakazane denarne zneske in si jih prilastili. Razprava je potekala gitedUco ki dokaj hitro- Posvetovanje senate pa se je zavleklo polni dve uri in je predsednik s- o. s. Ivan Kralj ob pol 21. razglasil sodlbo, s katero je bil Oskar Schiller obsojen na 1 leto in 2 meseca strogega zapora ter na izgubo časitnih državljanskih pravic za dobo 3 let. Nadalje je bil obsojen Fran Skubic na 7 meseoev strogega zapora in 120 Din denarne kazni, ki pa se je radi nofconične neizterljivosti izpremenila takoj v 2 dni zapora. Obsojen je bil tudri na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 2 let. Obema je bil v kazen všitet preiskovalni zapor od 31. januarja Ana Ryneševa in Minka Schillerjeva sta bili obe obsojeni pogojno za dobo 2 let na denarno kazen, prva 480 Din in druga 600 Dan. Vsi obtoženci so kazen sprejeli. Bodlaj je bil obsojen Ljubljana, 19. junija. Pred velikim kazenskim senatom se je danes vršila ponovna razprava proti samskemu čevljarju Francu Bodla ju, zaposlenemu v tržiški tovarni, ki je letos 3. januarja ponoči zahrbtno napadel predli, ničarja Ivana Kristana, ko «e je nekoliko vinjen vračal proti domu. S silo ga je podrl na tla in mu iz žepa pobral nekaj denarja. Sodišče, ki se je zelo potrudilo, da bi se ta zadeva do dobra prečistSa, je pristalo na izvedbo novih dokazov, mo. ralo pa je Bodlaja na podlagi novega do_ kaznega gradiva obsoditi na 1 leto robije in na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 3 let ter na plačilostrofikov kazenskega postopanja. Plačati mora tudi Kristanu škodo v znesku 152 Din, ki mu jih je t>dvzel ob priliki napada. V kazen pa ee mu všteje preiskovalni zapor od 24. marca. Napadeni Kristan je nepričakovano danes zopet spremenil svojo izpoved trdeč, da gotovo ve, da ga je baš Bodlaj napa. del. Sodišče sicer ni dalo popolne vere njegovi izpovedi zaradi stalnega koleba. nja. Po izpovedih na novo zaslišanih prič pa je sodišče smatralo za dokazano, da je Bodlaj Kristana zasledoval ln da se je kratko pred napadom nahajal na poti, ki vodi proti Kristanovemu domu, ne da bi mogel navesti za to tak tehten razlog. Pri zaslišanju pred preiskovalnim sodnikom pa-je tudi spontano priznal, da je Kristana napadel iz jeze in da je imel namen ga izropati. Poizvedbe glede duševne defektnosti so tudi dognale, da je Bodlaj duševno zdrav in da ga tovarna zaposluje kot boljšega delavca. Obtofilne. ga za krivdo sodišče m našlo ničesar, kot olajšitoo pa je upoštevalo, da Bodlaj doslej še nI bil kaznovan in da je ravnal v razburjenosti. Bodlaj je kaaen sprejel, OSTRA POCENI BRITVICA! Vsaka NAČET britvica je iz nijbolj-šega jekla z najostrejšim rezilom. Vsaka britvica Je dobra britvica. Prikladna za vse aparat« s 8 klinami. NAČET BLADES zadnji poti je priljubljenega pokojnika spremljalo tudi mnogo učiteljstva in njegovih stanovskih tovarišev s predstojnikom sodišča g. Novakom na čelu- V imenu Sokola se je poskml od pokojnika šolski upravitelj in tajnik Sokola t«r. Pečnik Ivo. v imenu domačega uradništva pa notar g. dr. Peter Jereb. Preden je padate gruda na krsto, jo je sokolska deca oteftila s venci in šopki. Za pokojnikom žaluje vdora ga. Ljudmila in štiri otroci Id eo vzgojeni v strogo so-kolskem duhu. Blagega pokojnika bomo ohranili v trajnem spominu, žalujočim na-ie iskreno soialje! dvorane prosil je le, da bi mu izvršitev kazni od_ 1 ožili, kar mu je bilo tudi ugodeno. Državni tožilec pa je predlagal, naj bi se nekatere osebe poklicalo na zatožno klop zaradi krivega pričevanja. Razprava o umoru Penkove Ljubljana, 19. junija. Glavna razprava proti morilcem 59-letne Marije Penkove v Podrečju je razpisana za prihodnji petek 26. t. m. Razprava se bo ob 8.30 pričela pred velikim senatom pod predsedstvom s.o.8. g. Ivana Kralja v dvorani Št. 79. Predlaganih je blizu 40 prič. Glavna obtoženca Ivana Pirca in Franceta Hribarja bosta branila odvetnika dr. Fran Tominšek in dr. Schley. Državni tožilec dr. Julij Fel-lahei je sestavil nad 60 strani obsegajočo, dobro utemeljeno obtožnico. Ivan Pire je obtožen umora, France Hribar zločina umora m tatvine, Angela Gabrškova in Josipi-na Hribarjeva pa tatvine in prikrivanja. Sokol Sokolsko drnštro Slovenjgradee rabi. Sokolski dom kralja Aleksandra Uediraitelja je gotov. Spomenik velikemu vladarju, umetniško delo kiparja Dolinarja, Je postavljen. Vse mesto se vneto pripravlja, da čim slo-vesneje proslavi otvoritev doma in odkritje spomenika. Pri sprevodu, ki bo veličastna manifestacija Sokolstva. sodelujejo sokolska konjenica, narodne noše, vojaštvo in vojaška godba. Vojaštvo nastopa tudi pri javni telovadbi s prostimi vajami. Bratje, sestre, prijatelji Sokolstva, pohitite v nedeljo v naše mesto, ki vas pričakuje radostnih src ter vam pripravlja najiskrenejši sprejem-Pohitite med nas severne Sokole, da pokažemo, kako je vse Sokolstvo ena duša in eno 6rce v trpljenju in boli. a tudi v radosti. Sokolski jubilej ▼ Stari Pazovi Beograd, 19. junija, p. Sokolsko društvo v Stari Pazovi je proslavilo 80-letnico svojega obstoja. Društvo je dobilo dve novi zastavi, društveno in naraščajsko. Društveno zastavo je poklonilo Kolo srbskih sester, naraščajsko pa Udruženje češkoslovaških žen v Beogradu. Svečanosti so prisostvovali odposlanec Nj. VeL kralja podpolkovnik Brajnič, minister za telesno vzgojo naroda dr. Rogič in češkoslovaški poslanik v Beogradu Vaclav Girsa. Naš častni konzul v Halleu razrešen Beograd, 19. junija, p. Razrešen je svojih dolžnosti jugoslovenski častni generalni konzul v Halleu dr. Maks Heimbold. Banovinski uradniki In znižana voznina Beograd, 19. junija. AA. Ker pošiljajo nekateri uradi generalnemu ravnateljstvu državnih železnic prošnje za znižano voznino za banovinske uradnike, upokojence in člane njihovih družin namestu pristojnim železniškim ravnateljstvom, je bilo izdano naslednje pojasnilo: Vse te prošnje je treba poslati pristojnim železniškim ravnateljstvom, in sicer za področje moravske in vardarske banovine in za upravno področje Beograda, Zemuna hi Pančeva ravnateljstvu v Beogradu, za področje savske, vrbsake in primorske banovine ravnateljstvu v Zagrebu, za področje dravske banovine v Ljubljani, drinske in sotske banovine v Sarajevu In za dunavsko banovino v Subotici. Iz državne službe Beograd, 19. iunija. p. Imenovana sta finančni svetnik Miroslav Pirkmajer za višjega finančnega svetnika 4/1. in finančni svetnik v m. skupini Ivan Predikaka za višjega finančnega svetnika v skupini 4/TI, oba pri finančni direkciji v Ljubljani. S Cetinja je premeščen k tehničnemu oddelku sreskegs načelstva v Novem mestu inž. VSlfem Babnik. V železniški službi so bili v Ljubljani upokojeni strojevodji Jožef f:erne in Karel Benedik, vlakovodja Ulrih Jug in ofi-cij&lka Ana Blaž. Začetek novega romana BETTY ZANE Izpod peresa slavnega ameriškega oisatelja Z a na Greya Prolog k novemu romanu prinašamo danes na strani ............................................— Vojvodinja — slikarka V klubu ženskih umetnic v Piccadillyju (London) se vrši ta čas zanimiva razstava. To razstavo je obiskala tudi kraljica vdova Mary, ki jo je zelo pohvalila. Dalj časa se je ustavila posebno pred sliko svojega najmlajšega sina, vojvode Kentskega. Umetnica, ki je to sliko napravila, ni nobena druga nego vojvodinja Marina Kent-ska. 2e kot princesa se je vojvodinja bavi-la uspešno s slikarstvom, kakor njen oče, princ Nikolaj Grški, ki je znan kot pokrajinski slikar. Njena specialiteta so portreti in interieri in tako je potretirala tudi svojega moža. Njena dela zelo hvaliio tudi poklicni umetniki. ANEKDOTA Emil Jannmgs je dejal pred nmoghnf leti ravnatelju neke šmire; »V tem oguljenem kostumu vendar ne morem nastopati kot kralj!« — >Ze pojdec, je odvrnil ravnatelj, >povejte občinstvu, da eo vaši podaniki z davki zelo zaostali«. Stebri londonske vlade Rešitelj Anglije Skrivnostna oseba prof. Lindema nna — Učenjak, ki hoče odločiti bodočo vojno Admiral britskega vojnega brodovja sir Roger Keyes je pred kratkim izjavil, da je neki oxfordski profesor izumil pripomoček, ki bi napravil vsak napad na Angleško fluzoren. Ta učenjak, o katerem je govoril britski admiral in ki so ga doslej poznali samo v strokovnih krogih, se imenuje F. A. Lindemann ter je ravnatelj Clarendonskega laboratorija in profesor eksperimentalne fizike na orfordskem vseučilišču. Danes šteje okrog petdeset let in njegovo ime gre od ust do ust. »Lindemann je rešitelj Anglije«, pravijo ljudje. »Ali ste slišali o senzacionalnem govoru admirala Keyesa? Dejal je, da je mister Lindemann izumil pripomoček, ki napravi vsako plinsko bombo neškodljivo«. Lindemann je navzlic svojemu nemškemu imenu Anglež. Njegov oče je odvetnik v Sideholmu. Od rane mladosti se je zanimal današnji profesor za znanstvena dela vseh vrst. Ne zanima ga samo fizika z neštevi-lom svojih nerešenih problemov. Tako je nekoč izjavil, da hoče paviane 'vzgojiti za človeška dela in je prepričan, da se mu bo to v dvajsetih letih posrečilo. Toda poleg znanosti pripada njegovo zanimanje tudi športu. Je zelo dober teniški igralec in se rad vozi z avtomobilom po Evropi. Nekoč je potoval z avtom v Južno Afriko, drugič v Indijo, kamor ga je poslala vlada. Kar se tiče njegovega izuma, o katerem govori danes vsa angleška in tudi svetovna javnost, pa je razumljivo, da ne more povedati o njem nič podrobnega. Časnikarjem je pa dejal, da se bavi s tem problemom že od svetovne vojne dalje. V vojni je bil letalski pilot in kot pilot je prišel v dotiko s problemi, ki bi jih bodoča vojna zastavila fiziku. 2e tedaj je bil prepričan, da se bo bodoča vojna izvojevala v zraku in kdor je v zraku močnejši, bo zmagal. Takrat je izumil novo padalo. Ko je predložil njegove načrte, mu niso hoteli verovati, da bi stvar dobro funkcionirala. Tedaj je sam zgradil takšno padalo in brez oklevanja tudi sam preizkusil. Uspeh je bil popoln. Ko se je končala vojna, je odšel v Oxford in od tedaj se je bavil s svojim novim izumom. Lani ga je toliko dovršil, da ga je lahko predložil vladi, šest mesecev ni slišal potem ničesar o tem. Pred nedavnim pa mu je vlada sporočila, da sprejema njegov izum v celoti in mu daje na razpolago vse, kar bi potreboval, da ga izpopolni do kraja. Tako stražijo sedaj Clarendonski la- boratorij, kjer dela prof. Lindemann pogo-stoma do zgodnje jutranje ure, noč in dan detektivi iz Oxforda. Učenjak dela svoje eksperimente s tridesetimi, skrbno izbranimi svojimi učenci. Nihče drug nima dostopa v prostore, kjer se to delo vrši. Da bi Lindemannov izum ne prišel niti v načelu v nepoklicane roke, izdelujejo v Clarendo-nu sami celo vse znanstveno orodje, vse instrumente, ki so potrebni za eksperimente. Ce zahteva izvedba kakšnega eksperimenta novo aparaturo, sestavi Lindemann načrt te aparature in potem jo izdelajo v laboratorijskih delavnicah z izključitvijo javnosti. ' """ Ko so ga časnikarji silili, da bi povedal vsaj od daleč kaj določnejšega o svojem delu, se je profesor nasmehnil in menil: »Napadi na velika mesta s plinskimi bombami ne bodo imeli tako uničujočega učinka, kakor splošno mislijo.« To potrjujejo tudi besede admirala Keyesa, ki je dejal: »Dobil sem vpogled v delo prof. Lindemanna. Angliji se zračnih napadov ni treba več bati«. Skrivnost Lindemannovega dela se s tem seveda nI rešila in morda ne bo široka javnost zvedela nikoli kaj podrobnejšega o tem. V tem tiči na zadnje tudi kos tragike takšnih raziskovalcev in izumiteljev. Strašno maščevanje zaradi izdane ljubezni Knjige Iti avfograini iz Barthoujeve zbirke Rokopisi Balzaca, Flauberta, Lamartina, Verlaina, R. Wagnerja in drugih V Parizu se je začela četrta dražba zapuščine umorjenega francoskega zunanjega ministra Barthouja. Gre za zadnji del izredno dragocene zbirke knjig, rokopisov in avto-gramov. prve t"i dražbe so bile prava družabna senzacija, kajti ves intelektualni Pariz se je trudil, da ti si pridobil nekaj iz te zbirke. Sedaj ie na prodaj okrog 10f)0 knjig in rokopisov iz 19 stoletja- Posebno zanimanje zbuja zbirka rokopisov iz dobe romantike. Tu so avtogrami Balzaca. Bain-villa, Flauberta, Lamartina. Mirabeauja, Verlaina, Vignyja in drugih znamenitih francoskih pisateljev. Veliko zanimanje zbuja tudi lastnoročno pismo Richarda Wag-nerja z glasbeno skico. V vasi Sekirkih blizu Varšave se je te dni imela vršiti velika kmečka poroka. Ženin je bil Stanislav Pisecki. sin najbogatejšega posestnika, nevesta je bila 17-letna Ana Ha-likova, preprosta, toda izredno lepa kravja dekla. Čeprav tako mlada, je bila Halikova junakinja že mnogih ljubimkarskih afer, mnogo se jih je potegovalo zanjo, dokler ni zmagal bogati Pisecki nad vsemi drugimi. Vse je bilo pripravljeno za svatbo. Svatba naj bi se vršila s sijajem, ki ga poznamo iz opisa poljske kmečke svatbe iz Reymonto-vih »Kmetov«. Tedaj pa se je zgodila tragedija. Ana ni računala z jezo in maščevalnostjo kmečkega sina Franca Vasilevskega. ki je bil dalj ča=n nje ljubimec in ki Jo je smatral že za »ojo zaročenko, ko se mu je s Piseckim izneverila. V temni večerni uri je pričakal v zasedi 6vojega uspešnega tekmeca, baš ko je ta jezdil proti svojemu domu, kjer se je hotel v družbi prijateljev posloviti od samskega življenja. Planil je nadenj, ga sunil s konja in ubil- Nato je dvignil truplo ga privezal na konja in udaril žival, da je zdirjala. Mnogo ur je trajal ta mrtvaški pojezd, žival je zaman poskušala. da bi odvrgla svoje grozotno breme, končno se je obrnila proti domačemu hlevu. Tam so opiti tovariši sprejeli mrtveca s kričanjem. Očitali so mu, da je dospel tako pozno. Ko pa ni bilo odgovora in se je jezdečev trup nagnil otrpel n« stran, je med gosti nastala panika. Šele čez nekaj časa so si upali spraviti truplo s konja. Morilca so orožniki pozneje prijeli. Korist dvojnih oken Poraba premoga in druge higienske prednosti V Ameriki so premišljevali tudi o tem, kakšne prednosti imajo dvojna okna in vrata, šlo je za točne številke. In tako so z mnogimi poskusi in meritvami ugotovili, da porabijo v hiši, kjer ni dvojnih oken in vrat n. pr. 100 do 260 funtov premoga, da se je dosegla enakomerna notranja toplota 22 stopinj, ista hiša z dvojnimi okni pa je v toplejših dneh potrebovala za isto temperaturo samo 80, v posebno mrzlih dneh pa 200 funtov premoga. Dognali so nadalje, da dvojna okna zelo oslabijo zračni tok, ki pritiska mrzli zrak od oken proti tlom, na svoj način torej tudi prispevajo k temu, da so tla toplejša. Nadaljnja prednost dvojnih oken je v tem, da preprečujejo vdiranje saj in cestne nesnage v stanovanja in da ostaja zrak v stanovanjih primerneje vlažen. Darovi za vojake v Afriki Noč pred poroko Fingiran napad in ukradenih 3000 pezet Italijani prinašajo darove m vojaštvo T Abesiniji ▼ ogromno čelado Pred nekoliko dnevi je dospel v mestece Vergara na Baskiškein mlad mož, Antonio Ruiz Gonzalez iz Navarščine. V Vergari stanuje njegova zaročenka Sofia Irurieta, s katero bi se moral naslednji dan poročiti. Do te poroke pa ni prišlo, in sicer iz dokaj navadnih razlogov. Antonio je prenočeval v hiši &vojega bodočega tasta. Okrog polnoči ga je prebudilo obupno vpitje s hodnika. Hitro se je oblekel in skočil pogledat, kaj je. Tudi drugi so bili že pokonci, pa so našli zunaj njene sobe lepo Sofijo, ki je krvavela iz več ran in jim je povedala s slabotnim glasom, da je bila ponoči nekaj vstala. Cim je pa stopila iz svoje sobe. je planilo nanje nekoliko mladih mož, ki jih je bila očitno zmotila v njihovem vlomilskem početju. Zadali so ji več ran z nožem, nato so pobegnili. Kmalu potem so tudi ugotovili, da je šlo vlomilcem za Antonijev denar, na hodniku je namreč na obešalniku visel njegov telovnik, v katerem je bil imel vse svoje imetje. 3000 pezet, sedaj pa je bil ta denar izginil. Ranjeno dekle so prepustili ženskam, možje pa so se spravili na zasledovanje zločincev. Tskali so jih več ur. pa jih niso našli, tako da so nadaljnje zasledovanje opustili. Samo eden ga ni opustil, in to je bil bedni Antonio sam. ki ni mogel preboleti izgube svojih 3000 pezet. leta je delal in delal, da si je prištedil ta kupček denarja, bila bo leta pomanjkanja, a sedaj bi v mladem zakonu svoje prihranke tako krvavo potreboval. Kaj samo v zakonu: saj ni imel niti toliko denarja več, da bi plačal zase in za svojo jutrišnjo ženo vožnjo nazaj, na svoj dom! Ko je na to pomislil. so mu solze stopile v oči, pa se je dvignil in stopil na policijo, da bi tam potožil svoje stiske. Policijski komisar je dal poklicati bodočega tasta in taščo, dal si je stvar podrobno opisati, potem je šel sam v njiju hišo. Tam si je Sofijo malo ogledal, pa ji je kar rekel, naj vrne ukradeni denar. Dekle v jok, nato je priznala, da je res ona sama ukradla Antonijev denar. Zvečer je videla v njegovi listnici bankovec za tisoč pezet in to jo je bilo zavedlo v greh. Izmislila si je vso komedijo z napadalci in da bi sum ne padel nanjo si je z britvijo prizadjala nekoliko ran. Baš te rane, ki so bile zelo na površini in brez nevarnosti. so policijskemu komisarju potrdile sum da so bili »vlomilci« iz domače hiše. Čudno zaročenko so aretirali. Antonio je prejel svoj denar nazaj in se je seveda takoj odpeljal domov. Pa še nekaj prištedil je na fpj vožnji nazaj: plačal je za en sam vozni listek, kajti iz poroke ni bilo potem Pol stoletja že deluje CMD, darujmo ie za pol stoletja! Italijanski poslanik v Varšavi, Bastiv n i n 1, po letih najmlajši evropski diplomat, je imenovan za drž. podtajnika v italijanskem zunanjem ministrstvu v Rimu Ženske in angleška diplomatska služba VSAK DAN ENA Stavka in njeid parali za torji emi proti belemu V soboto zjutraj ob 3. se spopadeta Louis in Schmeling Danes (v soboto) ob tretji uri zjutraj evropskega časa se spoprimeta v Yankee-Sta-dionu v Newyorku dva boksarja svetovnega formata; ameriški črnec Jose Louis in Nemec Maks Schmeling. Tekma bi se imela vršiti že včeraj ponoči, pa je bila zaradi deževja odpovedana in preložena za 24 ur. Amerika že celih 10 let ni zasledovala kakšne boksarske tekme s takšno pozornostjo in vnemo kakor to. Vzrok temu je pa ta, da imajo prireditve te vrste dvojen značaj: svojo športno in kupčijsko stran. V pogledu športa treba reči. da predstavlja boksanje primer najtršega in najbolj brezobzirnega športa, s katerim delajo posebno Američani donosne kupčije. Za spopad med Louisom in Schmelingom so prodali v New-7orku za 450.000 dolarjev sedežev. Samo od zunaj je prišlo 20000 gostov. Nasprotnika trdita o sebi, da sta v brezhibni formi- Dejstvo, da je Joe Louis črnec, nima za Ameriko nobenega rasnega pomena, ker se tam takšne stvari presojajo z drugih vidikov, kakor podobni pojavi v Evropi. Za Ze-dinjene države ima ceno samo to, da je Louis Američan. Po tem se merijo in delijo simpatije za tekmovalce. In kako velike so te simpatije, priča zopet fakt, da so sklepali stave 5:1 in celo 8:1 v prid Črncu Louisu. V očeh javnosti je bil torej Schmeling poražen še preden je stopil v areno. Oba nasprotnika loči poleg drugih kvalitet posebno starostna doba. Louis je še mlad in poln kipečih sil. Komaj 22 let mu je, dočim se bliža Schmeling že svojemu 31. letu. V 12 letih svojega poklica je okusil nemški boksar že vse radosti a tudi grenkobe tega športa. V primeri z njim je Louis nepopisan list, toda mlad, svež izredno okreten fant Doživel je nekaj porazov, iz katerih se je naučil strumno zmagovati nad nasprotniki in zdaj bo skušal s svojimi 196 funti teže poraziti Schmelinga ki ima sicer samo 192 funtov, a trdi da je na tekmo dobro pripravljen kakor še nikoli doslej. Policija na konjih Ščiti poslopja v Liegeju pred demonstranti Največja bolnišnica Ne v Milanu, marveč v Los Angelesu Pred kratkim smo poročali, da so v Milanu otvorili največjo bolnišnico na svetu, celo bolniško mesto. Kakor piše neki ameriški zdravniški ob-zornik. pa ta italijanska bolnišnica zaostaja za tisto, ki jo imajo v Los Angelesu v Kaliforniji. V poslopju te bolnišnice je samo električnih napeljav za 160 km. 17 dvigal oskrbuje promet med poedinimi nadstropji, samo skled so morali za to bolnišnico izdelati 47000 kosov. Vsak dan potrebujejo tu 6000 brisač, 4.100 odej za postelje, 4.400 rjuh in 800o prevlek za blazine. V kuhinji morajo vsak dan pripraviti več nego 10-000 obedov. Bolnišnica ima za terapevtsKe namene velik kopalni bazen, bolnikom je na razpolago knjižnica s 5000 knjigam!. V zgradbi je poseben poštni urad z 2000 predali in sam ta urad predela tolikšno pošto, kolikor bi je dalo drugače mesto s preko 10.000 prebivalci. Prevarani snubec Iz VarSave v Wtm Angleška vlada je v novi beli knjigi dokončno odklonila zahtevo, da bi smele tudi ženske stopati v njeno diplomatsko in konzularno službo. Knjiga poudarja, da ženske naporom in nevarnostim takšnih poklicev niso dorasle, razen tega je tudi vprašanje poroke nepremagljiva ovira. Angleška diplomatka, ki se poroči z inostrancem, bi morala izgubiti službo, a tudi če bi se poročila z Angležem. ne bi bilo dobro, da bi nje mož imel svoj poklic v deželi, kjer bi bila nastavljr-na- Tudi v teh okoliščinah bi morala diplomatka torej ostaviti službo in že iz lega razloga, pa še iz drugih ne bi bilo smotre-no, da bi se ženske pripuščale v takšno službo- Tako je vlada izrekla dokončno besedo. Kaj bodo rekle Angležinje na to, pa je drugo vprašanje. Izgovori, ki jih navaja proti njim, se dado na vsak način prav tako dobro obrniti tudi proti moškim diplomatom. Dva francoska državnika Na levi min. predsednik Leon BI ttmf na desni zun. minister Yvon Del bo« »To je strašno, zdaj nimam ničesar, kar bi lahko ovila okoli prsta!« »Oh, nikar ne obupajte, saj sem Vam še vedno jaz na razpolago!« "»Politiken«) Štirje angleški ministri, ki so odločili nsodo sankcij proti Italiji: Stanley B a I d \v i n, sir Samuel H o a r e, Anto-ny Eden in Neville Chamberlain Iz Amerike poročajo, da je narasel državni dolg zaradi najnovejšega izplačila rent bojevnikom iz svetovne vojne na 34 in pol milijard dolarjev. Na nabrežju Sogne fjorda je treščilo norveško potniško letalo proge Bergen-Trondhjem-Oslo v neko skalo iz višine 400 m. Letalo se je razbilo, trije potniki in štirje člani posadke so usmrčenL V Parizu so končnoveljavno zaključili preiskavo afere Stavisky. Uradni spis o preiskavi obsega 827 stranL konflikti med človeSkimi slabostmi in veH-čino. ve« milje v sibirski koči, ko zunaj divja snežni metež. — »se to je prikazano s pretresljivo dramatsko silo. Dejal bi, da prekaša pri nas znani >Konec poti«. Igra ie češka in hkrati čisto Človeška; nemara pomeni višek Langerjeve dramatske tvornosti. Avtorju je bilo že znano, da jo pripravlja za prihodnjo 6ezono ljubljanska drama Skušal sem ga prepričati, da bi bilo prav, če bi ob tej priliki obiskal Ljubljano. MVernerjevo novo igro »Ljudje na ledeni plošči« (Lide na kre) je minule dni 50- uprizorilo Stanovsko gledališče. Občinstvo je očitno in skoraj enodušno zadovoljno z igro, ki mi je o nji dejal neki praški kritik, da je nastala pod vplivom Nušičeve »Beograd nekoč i sadi. Obema je skupen generacijski problem. Nemara je polovica uspeha v tem. kako je prikazano ozračje v rodbini poštenega in po svoji socialni usodi povprečnega profesorja: tako torej žive starejši praški intelektualci. Prva hčerka je doktorica medicine. druga strojepiska, ki sanjari o karieri filmske igralke in naseda špekulantom, sin je brezposelni inženir kemije- Z ene strani imate profesorja z njegovimi strogimi nazori in tradicionalnim poštenjem, z druge otroke, ki podlegajo zlasti v pojmovanju erotičnega življenja vplivu velemesta in »sodobnih« nazorov. Sina demoralizira brezposelnost. Žena odnosno mati je sredi obeh tečajev. Tudi ti konflikti, ki jih je Werner zagrabil psihološko prav srečno in pretkal z zdravim humorjem, preidejo v happy end; starost naposled kapitulira pred mladostjo Toda v srcu profesorja— poštenjaka ostaje nadalje zavest, da so se v svetu izvršila velike in usodne spremembe; odtrgali smo se od kopna in plavamo kakor ledene plošče neznano kam. V zadnjem ča-eu smo videli več dramatskih del, ki obravnavajo stari konflikt med očeti in sinovi: \Vernerjeva komedija je ena najboljših. Njena idejna vsebina je nabita z dramatično silo. Daleč od umetnosti m miselnih konfliktov časa stoji Beneševa opereta »Uličnice«. ki sem jo videl v Veliki opereti. Toda, če že govorimo o opereti, ni »Uličnice« nič boljša ali slabša od nemških in madžarskih operet, ki jih uvažamo zaradi gledališke blagajne. Motiv, ki ga je obdelal Nicodemi v »Scampo-lo«, je tu postavljen v tipično operetno okolje- med , visoko« družbo, ki zapravlja denar v barih i>n išče prilike za osvežitev 6vojih dekadentnih užitkov. Delo je prepojeno z dokaj ljubeznivo glasbo. Kajpak, Velika opereta ga je razkošno opremila in izmed sodelujočih posebno - triumfira Tauberjeva v naslovni vlogi. Posebnost leta, ki stoji v znamenju kuUa pesnika K. H. Mache. so uprizoritve njegovih del v D 36. F. J- Burian. ki ga ne smemo zamenjati s popularnim komikom Vlasto Burianom, je po sodbi nekaterih kritikov najoriginalnejši češki režiser, odkar ni več med živimi dr. Hilarja. Njegovo Divadlo 36 (številka se spreminja vsako koledarsko leto) je pribeževališče avantgardne umetnosti. Videl sem 6amo uprizoritev M^chove pesnitve »Maj«. Burian je združil štiri elemente; starogrški zbor, ki nevidno recitira določene odstavke pesnitve, soliste, ki ee pojavljajo na odru ali za transparentom in izražajo z dramatskimi sredstvi 6tanja individualnih oseb pesnitve (Jarmila Vilem), dalje glasbo, ki naj slika razpoloženje narave in oseb ter dviga fantazijo poslušalca, slednjič pa film, ki tu obenem z reflektorji bistveno izpopolnjuje odrsko dogajanje in občinstvo vizuelno napaja. Ta zmes je dala precej krasnih in zares machovsko poetičnih podrobnosti, a dokaj neuravnovešeno in malo pregledno celoto; s svojo kričečo efekt-nostjo je zastrla temno pesniško skrivnost in lepoto Mžchove pesnitve. Celoten vtis je dokaj neenak, estetski in idejni učinek problematičen. Presenečajo pa bleščeči režiserski domisleki; recitacije kažejo visoko kulturo glasu in ritmičnega govora. Vsekakor interesantno tipanje za novimi gledališkimi možnostmi. Dvomil bi o strogi avant-gardnosti dosežene oblike, kajti podobne, stilno zelo sorodne odrske forme je že pred leti vzbudil pri nas nemški ekspresionizem; iruski znanec je ob njih obujal spomine na moskovske in futuristične teatre nekaj let pred revolucijo. Nedvomno pa bo režiser takih sposobnosti, kakor jih ima Burian iz D 36. ustvaril še popolnejšo odrsko sintezo in krenil počasi od starega Majerholda k najnovejšemu: k stilu socialnega realizma. pestra kronska na&h modsebojnib stikov, zlasti na. kulturnem prodročju. Rubrika »Jugoslov, literarne novosti« prinaša poročila dr- O. Berkopca o novih slovenskih in 6rbohrvoAskih knjigah- Izinctd slovenskih knjig so informativno označene: Gosar, Za nov družabni red; Derganc, Svetozar; Ži-gon. Veliko pismo; Finžgar, Zbrani 6pdsi VIII; Šorli, Izbrani spisi; Ingolič, L u kar ji. Priloga »Slovanski Jadran« prinaša celo vrsto zanimivega, večidel drobnega gradiva (urednik Veeselr. »Československo-jiho- Kulturni pregled Literarni pomen Maksima Gorkega vzor dobro napisane proze, so čitali kakor oznamenje novega sveta vsi, ki so pod kakršnimkoli pritiskom sanjarili o široki svobodi in drugačnem, »nekonvencionalnem« človeku. Že v »Konovailovu«, ki je spisan ob koncu devetdesetih let, zaznavamo novo plast v delu M. Gorkega: socialni realizem- Tej usmerjenosti je dala revolucija 1. 1905. dokončno obeležje. Poslej vidimo v spisih Gorkega čedalje ostrejšo razčlembo ruske družbe, nje kritiko in slike njenega notranjega razkroja- Roman »Foma Gorde-jev« je eden izmed daleč vidnih mejnikov te razvojne plasti. V njem se bavi Gor-kij z življenjem najdebelejšega sloja ruskega meščanstva: trgovec (kupci). »Foma Gor dej ev« je nekak, prolog poznejšim porevolucijskim spisom, kakor so »Delo Antamonoviih«, »Egor Bulyčov« i. dr. Gorkega socialni realizem je dosegel najvišji predrevolucijski razpon v velikem romanu »Mati« (1906—1907). Snov za ta spis mu je daila sormovska delavska vstaja v 1. 1901—1902; Pavel Vlasov, glavni junak tega popularnega romana, je posnet po enem izmed voditd.jev te vstaje, delavcu Petru Zalomovu. Roman kaže, da je Gorkij tu že podrobno proučeval gradivo im zajemal iz svežega toka podtalnega Ln javnega življenja ruskega proletarijata. V poznejših Tomamiih (»Mestece Okurov«, »Življenje Maitveja Kožamjakina«, »Otroška leta«, »Med ljudmi«) se čedalje jasneje kaže pisateljev protest zoper obstoječe razmere v Rusiji: njih dejanje dviga kvas revolucionarne tendence. Po oktobrski revoluciji 1- 1917. je Gorkij za nekaj časa utihnil. Doba »besov«, ki je stirfLa tudd nešteto nedolžnih življenj, perioda državljanskih vojn in lakote ni prijela nilti Gorkemu. Sicer pa ga je slabo zdravje zadrževalo v Italija, kjer je imel na otoku Gapriju svojo znamenito vilo. L. 1923. je spisal knjigo »Moje univerze«, av-ibobiografično delo, ki ga je pričel že z »Otroškimi leti« (Detstvo) in nadaljeval s knjigo »Med ljudmi« (V ljudjah). Novo plašit v delu Gorkega tvorijo spisi: Delo Artamonovih« (1925), »Življenje Klima Sam gina« (1927—1931) in dramaitska trilogija »Egor Bulyčov in drugi« (1932—1933). Ti spisi so nastali pod vplivom druge, zrelejše faze ruske revolucije in kažejo z njenega zrelišča razvoj ruske družbe v zadnjih štiridesetih letih. Znameniti so njegovi članki »Moji sodobniki«. To je delo Gorkega v najpoglavuitnejsih obrisih. Delo pisatelja, ki je imel aktivno vlogo v ruskem revolucionarnem gibanju in je temu gibanju podredil svoj nenavadni pisateljski talen/t. Odločitev o tem, kaj je važnejše: da je Gorkij ostal samo ne-zainteresiran umetnik (kar verjetno sploh ni ustrezalo njegovemu osebnemu značaju in je torej nemogoča zahteva), ali pa da se je postavil v službo idej, ki jih je spoznal za zveličavne — ta odločitev je seveda zadeva svetovnega nazora- Preobilna in enostranska tendemčnost v delu njegovih spisov je gobovo posledica dejstva, da ga je socialistična »ecclesia miliitans« štela med svoje bojevnike; ostal pa bo ne le ruski, marveč tudi svetovni klasik prole-tarske razredne literature. Izven njenega kroga bo delo M. Gorkega predstavljalo rusko književnost prve četrtine 20 stol. z vsemi njeniim viharji ih spremembami: ne glede na svojo idejno vsebino, je to delo velik donesek k obči in umetniški kulturi in značilen proizvod svojega zgodovinskega časa- Z Gorkim je umrl pisatelj, ki se je izšolal samo v življenju in je osital do zadnjega diha v službi življenja, ki zanj velja izrek starega hrvatskega pesnika, da »stalna na tom sv'jetu samo m j ena jest.« Z Maksimom Gorkim je zaipustil občestvo živih eden najpomembnejših sodobnih pisateljev sploh. Poudarjamo: sodobnih. Zakaj sleherna doba ima pisaitelje, ki so značilni predvsem zanjo, nositelji njenih gibalnih idej, izpovediovaloi njene razpo-ložemosti, njenih sanj in upov. Ruska literatura ima nedvomno večje pisatelje — umetnike, kakor je bil Maksim Gorkij. Genialna tvornost Puškina, zanesena umetnost Gogolja, mogočna epična sala Tolstega, vidovita prodornost Dostojevskega, plemenitost Turgenjeva, umetniška drobno-risba Čehova prekašajo v marsičem celotno delo Maksima Gorkega. Toda doba, v kateri je Gorkij ustvarjal in družbena plast, ki jo je predstavljal v literaturi^ sta mogli dati samo pisatelja takega značaja, kakor je bil pokojni Gorkij. Hjegov veliki literarni talent, ki se je čudovito zaiskril že v prvih črticah, je bil ves v službah nižjih plasti ruske družbe, z njimi je sanjari] in Plavalni dvoboj Ljubljana: Gradec Drevi ob 19. se srečata v graškem kopališču »Bad zur Sonne« plavalni reprezentanci Ljubljane in Gradca. Bo to že četrto srečanje obeh mest, ki jih je doslej vse odločila Ljubljana v svojo korist. Tokrat je spored povsem olimpijski, edino proga na 1500 m odpade. Tudi skoki se ne bodo šteli v konkurenco, temveč bodo propagandnega značaja. Ljubljansko reprezentanco sestavljajo člani Ilirije, morda jo bo izpopolnil mariborski prsni plavač Rostaher. Na 100 m prosto nas zastopata Wilfan in Ziherl. Prvi ima za seboj dober zimski trening na Dunaju in je letos dosegel že sijajne rezultate. Na 400 m pro3to plavata Fux in Mihalek, od katerih je zlasti slednji v dobri formi. Na 200 m prsno nastopita Cerar in Rostaher, mogoče bo slednjega zamenjal Jamnik. Tudi na 100 m hrbtno smo dobro zastopani z Wilfa^ nom in Schellom. V vseh naštetih točkah ima Ljubljana, z izjemo prsnega plavanja, najboljše izglede na prvo mesto. Težak boj bo v štafeti 4X200 m prosto, kjer Gradčani računajo, da bo njihova štafeta plavala pod 10 minutami. Toda tudi naše moštvo v postavi Cerar, Wilfan, Mihalek. Schell ali Fux lahko doseže 10 minut ali celo bolje. Propagandne skoke bo izvajal od Ljubljane državni prvak Ziherl. Zadnja točka dvoboja bo waterpolo. Ljubljana nastopi v postavi Linhart, Jamnik, Vrankar, Fux, Čuden, Lenart, Otruba. Moštvo je odpotovalo davi ob 7 z osebnim vlakom v Gradec. Teniški reprezentanti na odmoru Poročali smo že, da gredo naS teniški reprezentati za nekaj dni na zaslužen odmor. Vsi so že odpotovali Palada gre kot gost zagrebških »Novosti« v hotel Belvede-re« na Bled, Mitič, ki je tudi gost »Novosti«, se bo odjx>čil v hotelu »Eriki« v Kranjski gori, Punčec bo pa gost hotela »Lišanj« v Novem. Četrti naš reprezentant Kukulje-vič je kot edini jugoBlovenski udeleženec odpotoval na prvenstvo Anglije v Wimble-donu (od 22. t. m. do 4. julija). « n jama se upiral, z njimi je pripravljal preustroj družbe. Po zmagi revolucije ni biki v Rusiji boli popularnega pisatelja od Gorkega. Osebno je dobil največje zadoščenje, kar ga lahko da človeški rod kakšnemu pisatelju: rta prostoru, ki je šestina sveta, je postal pravi kralj literature, oboževan vzornik, voditelj in učitelj vsega naraščaja. Ugotavljamo dejstva in se ne spuščamo v vrednočenje. Več mili jonske naklade njegovih knjig so že same najobjektivnejši dokaz neizmerne popularnosti Gorkega- Obsežno in v celota še nepregledno literarno in publicistično delo Maksima Gorkega se deli v več razvojnih plasti Prvo plast označuje ruska kritika kot »revolucionarni romantizem«. Sem sodijo poleg prvih povesti (»Makar Čudra« 1892, »Starka Izergil«, 1895, »Pesem o Sokolu«, 1895 i. dr-) tudi povesta iz bosjaškega življenja, kakor na pr. »Emeljan Piljaj« (1893), »Če.lkaš« (1894), »Konovalov« (1897), »Mal-va<; (1897). Za vse te povesiti in črtice, legende im pravljice je značilno dvoje: čuv-stvo večnega stremljenja po svobodi, združeno s protestom zoper gnilo življenje, v katerem »na ne zraka, ne prostora in ne ničesar, kar potrebuje človek«, z druge sferami pa iskanje originalnih, čisto po svoje živečih ljudi, ki jim je skupen prezir do vseh. kateri »služijo rublju«. Samo človek iz nižine, samouk, ki mu ni nobena šola vsiljevala tradicionalnih form mišljenja, mož, ki se je sam klatil po ruskih cestah in stepah in opravljal tudi najnižja dela, je mogel tako globoko prodreti na dno ruske družbe in odkriti tipe, ki bodo imeli v poznejši revoluciji znatno vlogo. Gor-keea zgodnje povesti, ki so v marsičem Službene objave LNP 25. 6eja u- o. dne 17. junija 1996 Svoboda—Lj. javlja nov odbor; predsednik Jugovec Franjo tajnik Fain Ciril, Tyrševa 51- Za podsaveznega delegata na proslavo Mure ob priliki otvoritve Stadiona Viteškega kralja Uedinitelja se delegira inž. Debelak, JNS se naprosi, da s svoje strani delegira delegata. Zaradi incidentov ob priliki olimpijskega dne v Mariboru 11. t m. 6e uvede poetova-nje proti Mariboru. Železničarju in Rapidu. S tem v zvezi se po § 23 k. o. suspendira moštvo Rapida, ki je nastopilo v tekmi prerti Železničarju, in sicer; Sinkovič Ivan. Bar-lovič Jo6ip, Antoličič Avgust, Fučkar Josip, Heller Ivan, Zgonc Josip. Werbinger Oskar, Baumel Ervin. Marič Vili, Rakar Fric, Kraj-ner Ernest. Preiskavo o gornjem vodi na licu mesta g.Kralj. zasliševanja bodo v soboto 20. t m. ob 20." v lokalu, ki ga določi o. o-, stroški preiskave se razdelijo v enakih delih na Maribor, Rapid in Železničarja. K zaslišanju se pozivajo vsi igralci gornjih treh klubov, ki 60 nastopili v tekmah za olimpijski dan. delegati gornjih klubov, vabijo ee k zaslišanjem gg. Mozetič, Fischer, Schneller. V sporu med Reko in Jadranom glede žreba po pokalni tekmi Jadran-Roka dne 31. maja se določi, da se bo žreb ponovil v poidsavezni pisarni ob prisotnosti zastopnikov obeh klubov. Žreb izvede drugi tajnik LNP. V kolikor se Reka ne bi žreba udeležila, odredi predsedstvo LNP za Reko zastopnika. Za žreb se določi 24. junij ob 18.30- Na lastno prošnjo se razrešita zaradi službene premestitve dolžnosti predsednika o. Iz praških gledališč Praga, v juniju-Izmed številnih predstav v praških čeških gledališčih naj bežno omenim nekatere domače igre, ki ti utegnile zanimati tudi naše občinstvo- V Narodnem divadlu so počastili spomin pokojnega dramatika Jaroslava Hilberta z uprizoritvijo drame »Drugi breg«. Pravijo, da je nastala pod vtiskom atentata na dr. Rašina. V ospredju dejanja je problem re-■volucijske akcije, ki ji je tudi atentat dobro sredstvo k cilju. Mlad študent, sin socialističnega politika, je nezadovoljen e prepočasnim razvojnim tempom, ki je bistven znak očetove politike. Pridruži se tajni, radikalno levičarski skupini, ki bi hotela z revolucijo izsiliti preustroj družbe-, torej problem očetov in sinov v socialistični rodbini. Skupina izžreba atentatorja, ki naj ustreli pomembnega ministra. Zreb odloči sina socialističnega voditelja. Atentat uspe, toda preden krivec in sokrivci pobegnejo v Rusijo, se izprva neznani atentator zlomi pod težo dejanja, prizna krivdo in se celo izpove duhovniku. Psihologija atentatorja spominja na Raskolnikova, pri nae pa Ima naliko v Levstikovem »(Dejanju«. Zanimivo je prikazan tudi očetov lik, zlasti v trenutkih, ko trpi zaradi dejanja sina, ki je njegove besede pretvoril v meso. Težišče drame je v moralnem konfliktu, v zavesti etičnega imperativa. Ponekod novelistično razvlečeno in v nekaterih prizorih neprepričeval-no dejanje so reševali izbrani igralci (E. Kohout. V. Vydra. Deyl in dr.) z odlično igro. V Vinohradskem Mestnem gledališča sem videl Langerjevo »Konjeniško patruljo« (Jizdni hlidka). Patrulja češkoslovaških vojakov obtiči v sibirski vasi, daleč od ma-gistrale. Neprijazni ljudje kroginkrog. če-hoslovakj hočejo v domovino, a tu jih zapletajo v boje med rdečimi in belimi in nočejo razumeti njihove nevtralnosti. Pouoči pomore patrulji konje. Začenja ee odpor in boj. Legionarji se zapro v kmečko hišo in zapored odbijajo napade. Počasi padajo drug za drugim, in preden pride pomoč, ostaneta v hiši 6amo en izčrpani in en umirajoči vojak. Usodnost njihovega položaja, herojzem odpora, toplota medsebojnega tovarištva, »Československo jihoslovanskd revue« pri-občuje v pravkar izišletn 3—4. zvezku na uvodnem mestu članek znanega češkega publicista dr. Huberta Ripke »Majmiške beograjske konference«, dr. Dragutin Proha-ska karakterizira v zgoščenem članku pesnika Vlad. Nazora; kot primer njegove pripovedjne umetnosti je objavljen prevod proze »PaJiica«. Božidar Borko ie prispevali članek o slovenskem pesniku Srečku Kosovelu. Vlastimil Klima daje v posebnem Članku osnovne informacije o Jadranu. Sledita dve opombi k novinarskim člankom gospodarskega značaja (dr. Dj. Račič, ing. Vaclaiv Paleček). V rubriki »Dogodki« je TOLSCI PODVRŽENIM IN MIŠICA-STOI, PRI KATERIH SE KAŽEJO ZNAKI RAZNIH TEGOB ZARADI NEZADOSTNEGA IZLOČANJA SOKOV* pomaga odlično večtedenska pitna kura z naravno FRANZ - JOSEFOVO grenčico. Taki ljudje morejo tudi doma — a pod nadzorstvom svojega zdravnika —i delg*? kuro za hujšanje. Ogt ng. & br. 8M74/36. najmanjše znamenje, da je sovražnik blizu, so se ti možje plazili po gozdu s tisto premišljeno, a trdovratno in žilavo odločnostjo, ki je bila značilna-za naselnike. Nazadnje so se vzpeli na pečino, ki je štrlela nad veličastno reko, in ko so zrli v valovito, brezmejno, zeleneoo širjavo, so jim srca burno utripala v radostnem upanju. Ostre sekire, ki so Jih vflitefle močne roke, so kmalu izknčile Jaz in stesale na pologu ob reki trdne kladare. Nato so šli Ebenezar Zaaie in njegovi spremljevalci po svojce, in kmalu je jela naselbina rasti in cvesti. Ko se je naselilo v vasici blagostanje, so postali rdečekožci vsiljivi. Nekatere naselnike je doletela smrt, ko so oradi na poljih ali pospravljali žetev. Tolpe sovražnih Indijancev so sc plazitle okrog, tako da je bik) nevarno zapustiti laz. General George Rodgers Claric, poveljnik vodnih sil na zahodu, je prišel leta 1774. v naselbino. Ker so se tisto leto 'bali napada divjakov, so na-selnfki sklenili zgraditi trdnjavico, da bi branila mlado naselbino. General Clark je napraval načrt, postavili so jo pa sami. Najprej so jo knstili Fort Fincastle, lordu Dunrnoru na čast, ki je bil ob času njene zgraditve guverner Vrrginiiske koloni;e. Leta 1776. so jo prekrstili v Fort Henry, da bi počastili Patricka Hemrja. Mnogo let je bila to najslavnejša trdnjavica ob meji, potem ko je bila odbila nešteto indijanskih napadov in dve znameniti oblegi, prvo leta 1777., v tako imenovanem »letu krvavih sedmič,« drugo pa leta 1782. Pri tem drugem obelganiu se je borila brit sika konjenica pod Hamiltonom na strani Ifid1\ancev, in tako je bil indijanski napad prav za prav zadrga bitka revolucije. ZANE QREY at €Z dtf S ic d pClf flllfd — Jlotnan & sli (č ah. Copyright »Pantheon« & >Jutroc. Vlomilska četvorica je pobila nočnega čuvaja na tla in mu zamašila usta. Treba je bilo samo še odpreti blagajno. Palice za golf so bile najmodernejši svedri za navrta-nje jeklenih blagajniških vrat. V izvrtane luknje so natlačili dinamita. □□□□□□□□□□□L Pridušen pok je odjeknil po kleti. Vrata jeklenega tresora so se na široko odprla. CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi tn ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka ea vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—* Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—^. Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« T|?n 1 . - odgovor, priložite U1H > V TflfllflKaP Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji tmarocila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tiloca se matih oglasov, Je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra44, LJubljana« ShtfBMm Bee«da 1 Din. davek S Din ta Silro »U lajanje aaslcvs B Din. NajmanjSI ene«* 17 Din. Dve služkinji ia kuhinjo in eno ia pranj« perila, išče solidna gostilna. Repuš, Zagreb, Savska cesta 206. 14100-1 Mlinarja i dobrimi spričevali, sprejmem takoj. Valjčni mlin Cerklje pri Kranju. 14179-1 20 kuharic perfektnih, mlajših in ki kuhajo preprosto hrano, — Bprrjmemo takoj. Udruže-nje. Zagreb, Ilica 29/1. Odgovor Din 5 v znamkah. 1.4239-1 Veliko podjetje v Dalmaciji, išče perfektno korespondentko - stenotipi-stinjo za srbohrvatski in nemški jezik, po možnosti tudi za italijanski jezik. Ponudbe pod »Zanesljiva iu p^rfe-kma* na ogl. odd. Jutra. 1435(1-1 Perico v letoriški hotel preko poletja, iščemo za takoj. Ponudbe pod »Letovišče 335« na ogl. odd. Jutra. Brivskega pomočnika dobrega ondulerja, z mojstrskim izpitom, sprejmem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14238-1 Kmečko dekle 6p"lrK). idr&vo, staro 38—95 let, ki znNapredak« je do danes pomagal okrog 8.QqO srePetar Svačič«, 20 v konviktu v Banjaluki, po 17 v konviktih za ženske »Katarina Zriinjska« in »Zora Zrinjska«. Niso vštetg podpore, ki jih je razdelilo med dijaštvo preko 247 podružnic, ki ob_ stojajo po vsej državi. Samo zagrebška podružnica »Napredka« je podelila letos gori nevštetih 7 štipendij za visokošolce, 3 pa za srednješolce, izven tega pa še slučajnostnih podpor v znesku 33.250 Din. »Napredak« vzdržuje povrh še 7 konvilktov kjer so večinoma brezplačno nastanjeni siromašni dijaki pod strogim nadzorstvom učiteljev tn katehetov. Največji komvikt je »Kralj Tomislav« v Sarajevu. »Napre-dak« je žrtvoval do danes v svoje plemeni, te namene že preko 15 milijonov dinarjev. ! Sobo odda Uesed* 1 Din, davek 8 Din ta šifro Ul dajanj« naslov« Din. Najmanj« cdmsV 17 Dta. Sobo čisto ln zračno s hrano ali brez, oddam 1 ali 2 gospodoma ali zakonskemu paru. Naslov v vseh posl. Jutra. 14160-23 Razno Separirano sobo bližini bolnice, takoj oddam. Jenkova ul. 13/1. 34342-33 Sobo . sredini mesta, za 2 Ofbi, oddam takoj ali 1. julija. Gajeva 3/11. nad., Jevo. J«Ml-33 Veliko prazno sobo kuhinjo in drvarnico, sredi na Ljubljane ugodno oddam 1. julija. Mestni t.rg lll/I. Ciglič. M095-33 Beseda 1 Din. davek 8 Din za šifro sit dajanje naslova Dia. NajmanjSl znesek 17 Din Foksterier ostre dlake, mlad, se je zatekel. Masarjrkova .VIT. J. J. 14346-38 Mala papiga zelena tigrioa imenom Pikica. je ušla. Govori: Mi-mi, Oga, poljubčka dau itd. Cenjeni, komur kaj znano, se lepo prosi, da sporoči: Fani Arhar, Sp. Šiška, Le-podvorska 26. - 34201-38 Iščem stanovanje obstoječe ii sobe in kuhinje in vsemi pritiklinami. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točen plačnik 350«. l<4359-31a Dopisi Vsaka besed* g Dtn: lavek 3 Din. n Uit* al! lajanje naslova g Din. najmanjši mroek 30 Dfn 24/6 Pridem gotovo. Poljub. — Tvoj. 14350-39 Lahka LETNA OBLAČILA buret, kaša I i s t e r i. t. d. v odlični izdelavi si nabavite najceneje pri PRESKERJU, SV PETRA C. 14. SATOR za 3 osebe Din 630.-dobavi Kolb & Predalič Ljubljana, Kongresni trg 4. KLIŠEJE ENO IN VEČBARVNE SV.PETRA NASIP Si. 23 QQQOQGO Med mestom in deželo posreduje Jutrov mali oglasnik »Napredak« ima lepo število pevskih zborov in godb ter je do leta 1927., ko je bila 251etnica obstoja, izdal razna zgodovinska dela in knjige v 58 tisoč izvodih, od katerih je preko polovice bilo razdelje. nih brezplačno med narod. »Napredak« ima svoj posebni list, ki ga mesečno v de-settisočih izvodov pošilja svojim članom brezplačno. V kulturnem programu je or_ ganiziralo društvo številne analfabetske tečaje, gospodinjske šole, periodična popularna predavanja, ustanovilo je centralno knjižnico v Sarajevu s posebnimi 26 poto_ valnimi knjižnicami. Društvo ima svojo Zgodovinsko-kulturno zbirko. Čeprav so vse funkcije v tem društvu sama častna mesta in sta oba ženska kan_ vikta v vodstvu redovnic je bil »Napredak« prisiljen iskati izven članarine še druge vire dohodkov. To so uredili v obliki raznih zabav, koledarja itd. ter v obliki najemnin v lastnih zgradbah, v lastnem kinu, restavraciji, kavami itd. Tudi Slovenski klub v Sarajevu se je nastanil v palači »Napret. ka«. Da pa si popolnoma zagotovi dohodke, je »Napredak« ustanovil še lastno zavarovalnico »Napredkovo zadrugo«. Pred 12 leti je bila ta zadruga, pri kateri so tudi vse funkcije brezplačne (razen stalnega uradništva) in kjer se ne izplačujejo ni_ kake dividende in tantijeme, ustanovljena z bore 26.100 Din kapitala. Dočim je leta 1924. jznašala zavarovana glavnica 1,586.900 Dim je bila lani že 445,084.275 Din. »Napredkova zadruga« ima poleg svojega namena, da podpira svoje kulturno društvo, tudi namen pospeševati za_ drugarstvo v splošnem in združiti v solidnem podjetju ves narodni kapital. Zato se ukvarja z vsemi vrstami zavarovanja in ostalimi bančnimi posli. Zgled pričuje, koliko se da doeeči z nesebičnim in po. žrtvovalnim sodelovanjem iz zelo skromnega začetka. Nase gledališče OPERA Sobota, 20. junija; Vesela vdova. Red B. Nedelja, 21. junija: Apropos, kaj dela An-dula? Izven. Globoko znižane cene od 24 Din navzdol. Ponedeljek, 22. junija: Kavalir z rožo. Red A. A D I O Sobota. 2q. junija Ljubljana 12; Pestra revija plošč. — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Čas, spored, obvestila. — 1315: Plošče _ 14; Vremenska napoved. _ 18; Za delopu6t igra Radio orkester. — 18.40: Anton Martin Slomšek (dr. Franc Kovačič). — 19". Čas. vreme, poročila. spored, obvestila. _ 19.30: Nac. ura; Ministrstvo vojske in mornarice. — 19-50: Pogovor s poslušalci- — 20-10; Zunanjepolitični pregled (dr. A. Kuhar). _ 20-30; škofjeloški večer. — 22: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.15; Radio jazz. Nedelja, 21. junija Ljubljana 8; Kazaške pesmi na ploščaii. — 8.45; Čas, poročila, spored. _ 9: Dolinar; Venček slovenskih narodnih pesmi (plošče). — 9.15: Prvi Slomškov dan (reportaža iz Maribora). — 11: Preljubo veselje, oj kje si doma? in druge Slomškove pesmi poje ženski sekstet. — 11.30; Otro-ska ura (vodi gdč. Slavica Vencajzova). — 12; Čas, spored, obvestila. — 12.15: Radio onkester igra po željah naročnikov. — 13.15; Plošče po željah. — 17: Kmetijska ura; O sušilnicah in sušenju sadja (g. nadzornik Martin Humek). _ 1720: Koncert pevskega zbora Glasbene Matice v Mariboru. Dirigent: ravnatelj Marijan Kozina, vmesne samosp* ve poje ga- Vida Vedralova, pri klavirju prof. Vasilij Mirit. — 19; Čas, poročila, spored. obvestila. — 19-30: Nac. ura: Prenos iz Bečeja. — 20; Operni spevi in fantazije: Poje g. Robert Primožič, spremlja radio orkester, pri klavirju prof. Marjan Lipovšek. — 21; Radio orkester. — 22: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Valčkova ura Beograd 16: Mladinski koncert. _ 18.15; Orkester. — 19-50; Plošče. _ 22.20: Lahka in plesna muzika. — Zagreb 16.30: Godalni kvartet. — 20: Violinski koncert. — 20.45; Pester glasbeni program. _ 22.15; Orkester. — Praga 19.30; Prenos opere »Rusalka«. — 22-45: Plošče. _ Varšava 21: Zabaven večer. _ 21.30; Pesmi in plesi. _ 22.30: Plesna muzika. — Dunaj 12: Koncert Lisztove glasbe. — 15.40; Komorna glasba. — 17.45: Iz operete »Netopir«. — 1930; Pesmi. — 20; Straussov koncert. — 22.20; Opereta »Trije valčki«. — 23.45; Plesni orkester. — Berlin 19: Iz Stuttgarta. _ 20: Pester program. — 22.30: Iz Munchena. — 24; Plesna muzika. — Miinchen 19.40: Plošče. — 20: Kresovanje na Bavarskem. _ 23; Nočni koncert. — Stuttgart 19; Švabski večer. — 20-10; Pester glasbeni večer. _ 22.30; Iz Munchena. — 23; Orkester in solisti. _ 24: Nočni koncert. Glavni kuhar potreben je Oficirskom Domu v Skoplju. Uslovi 1. Da je podanik Kraljevine Jugoslavije. 2. Da je uredil vojaško obavezo. 3. Da je popolnoma zdrav, kar se bode dokazalo zdravniškim pregledom v Skoplju. 4. Da ni starejši od 45 let. 5. Da je dobrog vladanja. 6. Da ima preporočljiva spričevala o svoji službi kod kuhar. 7. Plača po sporazumu. 8. Hrano dobija bresplačno v Domu. 9. Stanovanje plača sam. 10. Nastop službe 1. jula 1936. Zainteresovani da pošlju svoje ponude Upravi Oficirskog Doma v Skoplju do 26. juna. Ponudi priložiti dokumenta: domovinski list, vojaško knjižico, rojstni list, policijsko potrdilo o ponašanju in spričevalo o dotadanjim službama. AUTOPODJETJE MAGISTER naznanja, da so na progi Ljubljana—Jezica uvedene z nedeljo kopalne karte po Din 4.— tja in nazaj. Autobusi vozijo po potrebi tudi čez most. IIHHI IM« BOROVIMA Kupimo borova debla in rezan les. Pripravljeni smo kupiti tndi borov les na panju ali gozdne objekte za lastno sečnjo. — Ponudbe na Propaganda d. d., Zagreb — Jelačičev trg 5 pod »Borovlna«. t Odšel je v večni pokoj k svojemu Stvarniku, naš nepozabni, nad vse ljubljeni soprog in papa JOSIP ŠVALJ NADZORNIK PROGE V KRANJU. Pogreb dragega blagopokojnika bo v soboto ob 5. uri popoldne, izpred Jenkove ulice št. 6, na farno pokopališče v Kranju. KRANJ, dne 19. junija 1936. Žalujoči: AGNES — soproga; JOŽICA, MALCI_hčerki. Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar, — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Prane Jezeršek. — Za inseratnl del Je odgovoren Alojz Novak. — Val v Ljubljani.