Političen list za slovenski narod.
p® poStl prejemali velji: Za celo leto predplaean 15 gld., za pol leta 8 gld., za eetrt leta
4 gld.. za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljA: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošUjan velja 1 gl. 20 kr. veo na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., Je se tiska enkrat: 12 kr ee se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri ve4ratnem tiskanji se cena primerno zman£: Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. TredništTo je v Semeniški uliei h. št. 2. Izhaja Tsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob »/>6. uri popoludne.

V Ljubljani, v petek 14. novembra 1884.
Letiiili XII.
Strosiiiajerjev govor
pri otvorenji galerije s\\k v Zagrebu 9. t. m.
Prečastite gospe! Spoštovana gospoda in prijatelji! Kaicor red zahteva, bi Vam moral sedaj jaz prečitati svoj na današnji dan pripravljen govor; toda naj se mi ne zameri, če tega ne storim, kajti iaz nisem govornik te vrste, pač pa nekak impro-vizator, ki pove, kar mu ravno na jezik pride.
Jugoslovanska akademija ima navado vsako leto ob tem času napraviti shod, kjer se prerešetuje delovanje in postopanje njeno v teku minulega leta. Hvala Bogu, naša akademija sme se z mirno vestjo in ponosom ozirati na preteklost svojo. Čuvala nam je našo čast in našo slavo, kar je spolnovala z ne-čuvano marljivostjo in silno požrtovalnotsjo, kar nam priča veliko število znanstvenih knjig po njej izdanih. Kakor skrbna mati, goji ona z enako ljubeznijo filozofijo, zgodovino in naravoslovje, s čemur si je tudi že ljubezen vseh omikancev pridobila. Iz zgodovine nabrala je dogodke po domačem polji, ki bodo prednikom na slavo, nam in potomcem pa na korist. Sad tega vsega priznanja vrednega delovanja akademije je zgodovina hrvatskega naroda, spisana od moža (Smičiklas), kterega poleg temeljite učenosti krasi tudi skromna ponižnost. Pozdravljam ga iz celega srca kot najmlajšega akademika!
Glede našega narodnega jezika, čegar blago-glasje se po vsi pravici sme z onim laškega jezika meriti, akademija tudi že lahko odlično delo pokaže. Slovar namreč pričela je izdajati, ki nam bo prav v pravem pomenu besede „monuraentum aere perennius" (spominek bolj trajajoč nego bi bil iz grude vlit). Če tudi so misli o delovanji akademije jako različne, nič ne de, vsem še Bog ne vstreže.
Francoska akademija bila je ves čas kraj, kjer so se družili največi učenjaki in vendar so ljudje, ki jih ne priznavajo za take. Moja misel je pa ta, da je ona še dandanes največji hram učenosti in najpomenljivejši znanstveni zavod na svetu, če se ji je toraj i pri nas ugovarjati jelo, bili so temu ugovarjanji prav izvestno najčistejši nameni povod.
da bi se ravno to, kar po mislih nekterih še ni dobro, popravilo. Sploh ima veda pri nas silno težavno stališče, ker se mora riti skozi bedo in pomanjkanje našega naroda; zarad tega tudi le enega nimamo, kteri bi svoje vednosti edino le znanstvenemu delovanju posvetiti zamogel. Ni ga še bilo do sedaj moža med nami, da bi bil spisal knjigo, ktera bi bila vse druge prekosila.
Akademija praznuje danes in se raduje svojih pridobitev. Iz tega namena sklicala se je seja. Ob enem blagoslovilo se bode poslopje, ktero si je ona za svoje potrebe postavila. O naj bi še veliko takih poslopij dvignilo se iz tal glavnega mesta Zagreba. Častita gospoda! Moj prijatelj spominjal se je žalostnega dogodka, ki nas je prehitel pred štirimi leti v našem prelepem glavnem mestu. Bog včasih narodom hude in britke skušnje naklada, toda kar z jedno roko vzame, stokrat z drugo povrne. Glejte ga Zagreb, dvignil se je iz razvalin, kakor ptič Feniks iz ognja, pomlajen, ozaljšan in lepši, kakor je bil! Hvala v tem oziru gre v prvi vrsti presvitlemn kralju Francu Jožefu. Prvi je bil on, ki je prihitel hrvatskemu narodu na pomoč, narodu, ki je bil že od nekdaj najlojalnejši narod, kar se jih druži pod mogočnim žezlom avstrijskim, ter je to svojo vdanost in zvestobo že sto in stokrat kralju dokazal. Nihče toraj nima pravice, očitati mu nelojalnost! Darilo, ktero je presvitli kralj akademiji toraj naklonil, je bilo v resnici kraljevo!
Hvala pa tudi naši deželni vladi, ktera je ob času bana Mažuraniča mnogo pripomogla, da se je poslopje akademiji sploh staviti začelo. Zatoraj rečem: oblast je lepa in velika reč na svetu. Blagor mu, komur jo je Bog podelil in spoštuje naj jo in ceni kakor božje darilo. Bog naj toraj vlado blagoslovi, da bi taisti nikdar ne zamenjala svoje oblasti s strastjo.
Prav lepa zahvala spodobi se pa Zagrebu samemu, ne morda, ker je v sijajnem sprejemu moje osebe častil in slavil znanost, temveč, ker taisto povsod krepko in po svoji moči podpira. Zagreb je prepustil najlepši prostor znanosti in umetnosti brezplačno, za kar mu bodi prav posebna zahvala.
Hvala tudi bratom Slovencem, ki so prišH vde-leževat se slavnosti in so s tem sijajno dokazali, da mala reka ne more nikakor ločiti sinov ene in tiste matere!
Hvala predsedniku akademije, čegar požrtoval-nost in marljivost pospeševali ste dovršitev stavbe. Hvala tudi obema arhitektoma Schmidtu in Bolletu!
(Konec prih.)
Ločitev zakona na Francoskem.
Ni naš namen, na tem mestu obširno razpravljati važnost nerazrušljivega zakona za družino iu državo. Zadosti naj bode, kar piše o tem mož, ne-katolik: „Zakon je začetek družine, onega svetega kroga, v kterem se pričenja vzgoja, razvoj sposobnosti in moči, pred vsemi moralnih in duševnih, in v kterem se značaj določuje, osoda in nravna vrednost narodov. V nobeni točki z večjo gotovostjo napredka narodovega v pravi omiki, t. j. v harmoničnem izobraženji duha in srca, čistote in moči ne spoznamo, kakor po postavah o zakonu . . . Zakon je dobre otroške vzgoje prvi pogoj. Prvi korak do višje stopinje omike je zakon."
To važnost so že Eimljani spoznali; oni so prvi mnogoženstvo odpravili. Žena (matrona) je imela možu enake pravice, ne da bi kratila veljavo moža, kot varuha in rednika družine. Vendar so tudi še dovoljevali Eimljani ločitev zakona iz važnih vzrokov Še le krščanstvo storilo je zadnji korak, ko je zakon sv. zakrament storilo in ga v nerazločljivo vez spremenilo. Preteklo pa je še mnogo stoletij, da je to krščansko postavo tudi svetna oblast prevzela. Celo Justinijan je 1. 542 po Kr. (novela 117) ločitev zakona iz važnih vzrokov dovolil.
Eeformacija je sicer zakon kot zakrament zavrgla, toda nravnega čuta v srcih priprostega naroda ni mogla zatreti. Da, celo sedaj pri protestantih ločena zakonska ne vživata posebnega spoštovanja, in družine, ki so na dobrem glasu, ne puste, da bi njihovi otroci zakone z ločenimi sklepali. Ta „moda" je le v višjih krogih, a še tii redka. In da
LISTEK.
Dvanajst večerov.
Pogovori doldorja Junija s mladim jjrijateljcm.
(Diilje.)
M. Da, da, zdaj mi je že jasno, kako si mislite ono raznovrstnost v enoti, kako iz te razlagate lepoto. Dopada mi. Toda do zdaj ste govorili le o lepoti telesnih bitij, med kterimi je tudi človek; a mi priznamo v telesnem človeku neumrjočega duha, kteri je unoviti princip v človeku, a tako, da ob enem tudi telesne dele veže in edini v skupno eeloto, zatore) pravimo, da so s človeka odseva v telesni obliki lepota enovitega bitja, ktero jo duša. Materijalist, ki taji duha in vsa dušna bitja, tudi v človeku ne prizna dušnega principa, ampak postavi ga v ono vrsto z živaljo, le da je človek nekako so-vršeniše razvita žival; toraj pa tudi lepoto više od materijalne materijalist no more spoznati, vsa lepota mu je v snovi, nje najviša sovršenost v človeku.
J. Da, materijalistu, je človek najviša lepota.
in ta je golo snovna lepota, ker dušnega principa zanj ni.
M. A ker duh vendar-le biva, ne le v človeku združen z materijo v eno naravo, ampak tudi ločen od materije, kakor v čistih duhovih in v Bogu, toraj mora se govoriti tudi o lepoti čistih duhov.
J. Prav praviš, govoriti moramo tudi o teh lepoti, ktera je tem veča, čim sovršeniši so duhovi mimo telesnih bitij in človeka.
M. In čim veča je tudi v njih raznoličnost v enoti in enota, ki je v različnosti, kakor ste Vi lepoto opredelili.
J. In to se prav lahko sprevidi. Enota dušnih bitij je tako nedeljiva, da se absolutno ne dii deliti; ker je enovita in nima delov, ne dil se vničiti z nobeno naravno močjo; tudi se ne dil od dušnega bitja nič ločiti, kakor se n. pr. človeku lahko odreže roka in vendar ostane še človek. A isto tako je tudi raznoličnost delovanja in činov v čistem duhu mnogo veča kakor v človeku, čisti duh je namreč prost od materije in zato ne tako naklonen na prostor, in se tudi v času hitreje in prosteje, zatoraj mnogovrstniše razvija. Njegovi čini so sovršeniši, ker so delajoče moči prostejše in zatoraj čilejše in
bolj gibčne, kakor človeškega duha navezanega na snov v telesu; ker so bolj gibčne, zatoraj tudi v istem času več in čistejših popolniših činov doprinese. Tako n. pr. ako hočem videti Pariz, upotrebim več dni, da pridem tja; duh pa se v enem hipu prestavi od tukaj v Pariz. Ko sva v Parizu, tedaj med tem ko jaz vidim hiše le od zunaj, a kar je za zidovi ugledati ne morem, prešine duh zidovje in vse spoznil, kar je za zidovi; reči jaz sodim le po vidu, duh pa useže tudi notranje bistvo. Zatoraj je pa v čistih duhovih kakor enota tako tudi ona mnogovrstnost v enoti veliko veča, kakor v človeku, tedaj viša tudi lepota.
M. In v Bogu kako si razlagate lepoto? ker je, kakor ste rekli, lepota raznovrstnost v enoti ali enota v raznovrstnosti, vpraša se, kako je v Bogu ta enota, kako raznovrstnost?
J. Enota je v Bogu in sicer najviša, ker v njem ni sestav iz delov nikakih, ne fizičnih ne metafizičnih, vso sovršnosti v njem so on sam. Njegovo spoznanje je ob enem njegova volja in ta je spoznanje, vsak njegov čin je njegovo bistvo, je on sam ; ta najviša enota izrazi se najkrajše s tem, da se reče: Bog jo najčistejše dejstvo (akt). A v Bogu
se je Luter toliko potegoval za ločitev zakona, za to je imel važne vzroke. Vedel je namreč dobro, da se bodo le nVišji" poprijeli tega nauka, in te je on potreboval, da so ga branili in podpirali. Toda katoliško prepričanje bilo je v narodu tako vkoreninjeno, da Lutrovi nauki o zakonu niso posebnega vpliva imeli. Protestantski narodi nikoli ločitve zakona odobravali niso, spregledovali so jo le svojim vladarjem. Tudi nasledniki Lutrovi, protestantski propoved-niki žive vzgiedno zakonsko življenje in si prizadevajo pomiriti zakonska, ki prosita ločitve.
Besede g. Freppela se toraj popolnoma ne vje-majo z resnico, ko je govoril 19. julija 1884 v zbornici: „če so protestantski narodi v tej zadevi pri-jenjati mogli vsled vpliva naukov, ki so se pri Henriku Vin. in Filipu Hesenskem vresničili, bila je čast za Francijo, da ni ponižala dolžnosti pod strast, da zakona kot začasno sklenjeno pogodbo ni one-častila."
V Angliji je mogla dovoliti popolno ločitev le zgornja zbornica, ako je že duhovska oblast pripo-znala ločitev „a thoro etmensa", in ako sta zakonska že prej vložila tožbo zastran „criminal conversation".
Ko je francoska prekucija popolno ločitev dovolila in jo kolikor mogoče olajšala, toraj je ločitev v Franciji vsakdanja „moda" postala. Ženili in mo-žili so se le za „kratek čas", čez teden dni se ločili in zopet iskali nove sreče. V kratkem času je bilo več ločitev kakor ženitev, ker se nekterim že več vredno ni zdelo, da bi se le za nekaj tednov ali mesecev poročevaii. Družinsko življenje je hiralo od dne do dne in žen.stvo je postalo več ali manj „občno blago". Toda Napoleon je zopet prepovedal samovoljno ločitev, in v „Code civil" so bili pripoznani ti-le veljavni vzroki. Nezvestoba moža ali žene,"pretep, znatna sodnijska obsodba in obojestransko spo-razumljenje, to pa le, če je spolnil mož 25 in žena 21 let. Ko pa se je sesulo cesarstvo, bila je vladi prva skrb, da je popolno ločitev prepovedala (28. maja 1816). Pojavili so se v Franciji pozneje še večkrat poskusi, da bi ločitev iz nova vpeljali, toda spodleteli so vedno. Celo prekucijske zbornice so enake nasvete prezirale. Tudi mnogi poslanci, ki so letos glasovali za postavo, t. j. ločitev zakona, glasovali so 8. febr. 1881 proti postavi. Tako je celo Brisson, sedanji predsednik zbornici in strasten prostozidar, še 8. febr. 1881 to-le govoril: „Pazite dobro, Vi namerujete prvo vseh institucij razrušiti, edino pravo podlago dežele, spodkopati edino trdni temelj, na kterega morete zidati druge institucije."
A letošnjega leta mesesa julija je bila postava le sprejeta in 1. avgusta priobčena v listu „Journal Officiel". člen 229 te postave slove: Mož more zahtevati ločitev vsled prešeštva žene. Glen 230: Žena more zahtevati ločitev vsled prešeštva moža. Člen 231: Oba zakonska moreta zahtevati ločitev vsled nasilstva, hude razžalitve in grdega ravnanja. Člen 232: Obsodba enega zakonskih v sramotno, ali sramotno in telesno kazen je drugemu vzrok ločitve.
Ta postava je le ponovljena postava iz „Code civil", ki je bila 1. 1816 preklicana; razloči so od prejšnje le v tem, da se ločitev po dogovoru obeh ne dovoli, in v členu 280 prečrtan je stavek: „ako ima mož sogrešnico v skupnem stanovanji".
Postava toraj določuje popolno ločitev (divor9e), in ločena se lahko v drugič poročita s kako drugo osebo. Za one pa, ki se še nerazvezljivosti zakonske vezi drž^, velja zakon o ločitvi od mize in postelje (separation de corps) še v prihodnje. Spomina vredno tudi je to, da mora po novi postavi ločena žena zopet sprejeti svoje prejšnje samsko im^.
(Konec prih.)
Politični pregled.
v Ljubljani, 14. novembra.
?fotranje dežele.
V avstrijski delegaciji sprejeli so so nespremenjeni predlogi skupnega finančnega ministra in najvišjega računskega dvora, carine, ministerstva zunanjih zadev in vojnega ordinarija. Poročevalec o nasvetu za ministerstvo zunanjih zadev Hiibner omenjal je dogodka, ki se je dovršil v preteklem času, in kterega vsak prijatelj miru s pravo radovolj-nostjo pozdravlja — pristop namreč Rusije k tesni zvezi srednje-evropejskih velesil Avstro-Ogerske in Nemčije. Tisto približanje izraževalo se je jako oči-vidno pri cesarskem shodu v Skiernievicah, pozneje pa se je ravno tisto še posebej potrdilo v cesarskem prestolnem govoru in v razpravah ministra Kalno-kyja. Ees malo je bilo do sedaj še dogodkov v političnem življenji narodov, kterih bi se bila skupna Evropa tako veselila, kakor je ravno omenjeni. Eaz-umelo ga je vse, starina in mladina, diplomat in priprost penzijonist, ki opoludne pri črni kavi ka-naster pušoč časnike prebira, in kaj bi ga ne, ker so ga vsi časniki, mali in veliki po svoje prinašali in dosegel se je namen: Evropa in z njo Avstrija je prepričana, da bo mir.
Nekoliko povoda do neke za javno življenje jako imenitne razprave dal je nastavek v vojnem ordinariji: o vojaški justici (sodništvu). Tukaj je povzdignil besedo delegat mons. Greuter. Pripovedoval je z začudenjem, kako da sta bila na Tirolih dva častnika obsojena na zgubo svojega častniškega dostojanstva, ker sta se branila ponuden jima dvoboj sprejeti. Državne temeljne postave prepovedujejo nam pod strogo kaznijo dvoboje, vojaška prisega protivi se taistim, vojaške kazniške postave so proti taistim in vendar se je zgodilo, da sta dva, ki sta se trdno in določno po predpisanih postavah ravnala — kaznovana bila. Vojni minister pravi, da je on sam kakor tudi vsak drug ž njim vred odločen sovražnik dvoboja. Eesnica pa je, da se dvoboj zlasti pri častnikih ne da ubraniti, kajti opira se na osobne nazore, mogoče tudi da na predsodke. Za take slučaje skliče se med častniki samimi „častni zbor", ki določi, ali je zadeva za dvoboj ali ne. Pred častni zbor toraj pridejo vse zadeve, ktere se ne dajo po kazniškem potu, pač pa po potu občutka poravnati. Odloki častnega zbora niso nikdar obsodbe, temveč le sklepi, ki se opirajo na nazore merodajne med častniki. Da bi se tukaj kaj predrugačilo, treba bi bilo pred vsem druzega mišljenja med častniki, ki je ne le med avsto-ogerskimi, temveč med častniki celega sveta; kajti glede nazorov o dvoboji in njegovi navadi so vsi enih misli. (Ali so pa to pravi nazori o časti? Vredn.) — Vojni ministri tii ne morejo prav nič storiti, ker bi ostali osamljeni nasproti častniškemu čutu celega sveta. In vendar bi se dalo storiti; le zapovedati ali prepovedati je treba. Pri vojakih je „muss" silno velik gospod, ki vse zapreke premaga in prepričanje naše je, da si nobeden, kdor količkaj še vere in nravnosti v sebi ima in se je zaveda, tem potom — z dvobojem — svoje časti iskal ne bode.
Leei6arji, drugače tudi nemško - liberalna stranka, ki je v Avstriji ob vse prišla, kar državna stranka pri narodu sploh svojega imenovati zamore, na vse strani ugibajo, kako bi se dalo napraviti, da bi Taaifeju in njegovemu ministrovanji odbilo, in bi se na to silno imenitno mesto postavilo nemško-liberalno ministerstvo, ti la Plenner, Herbst, ali pa tudi a la dr. Friedjung, o kterem najnovejšem apo-steljnu mlado-nemškem smo na tem mestu že večkrat govorili. Najprvo, kar mislijo napraviti in o čemur se nadjajo, da bo že slovanskemu življu zapadlo Avstrijo še rešilo, bil bi nemški klub, kteri bi moral v najtesnejim kontaktu z Bismarkom stati. Dalje nameravajo že v prvem zasedanji državnega zbora na Dunaji predlagati da naj se izjemni stan ondi odpravi in zopet porotne sodnije vpeljejo. Čudno, da imajo gospodje levičarji pred izjemnim stanom tak strah?! Saj se je taisti le za anarhiste in druge take »iste", ki so državni nevarni, vpeljal. Libera-listi morajo pač slabo vest imeti v očigled bodočih volitev v državni zbor, ker si ne upajo na volišče, ako bi se ne odpravil izjemni stan. Je tudi nekaj, kar kaže na njihove nakane!
Letos spomladi je bilo, ko je v Krakovem na Gališkem šest strmoglavih anarhistov hotlo razsuti ondašnjo policijsko poslopje, ob enem pa spraviti iz sveta dva njim jako nepriljubljena policijska uradnika. Šesterica prenapetežev drla je slepo za svojo strastjo; kar zviškoma hotli so ves sedanji red predrugačiti, — ubogi ničevneži! Najmlajši, ki je bil ob enem najpredrzneji med njimi Boleslav Malankiewicz iz Varšave doma, 17 let star učenec pri bronarstvu, odločil se je, da izrvši peklensko dejanje. Vreči je mislil namreč tlečo bombo skozi okno v urad, kjer sta omenjena uradnika uradovala. Kako da naj pri tem postopa, podučilo ga je njegovih pet tovarišev, med kterimi sta tudi dva sedmo-šolca. Vsi so udje tajne zadruge, ktero je iz Varšave tjekaj pribegli Eoman Piechovvski osnova'1 iz tega namena, da bi z njeno pomočjo sprevrgel sedaj obstoječi socijalni red, ki je po njegovem mnenji silno škodljiv za delavce. Proč toraj z njim, na njegovo mesto stopi naj pa socijalna sistema, po kteri naj bi zemljišče s tovarnami in mašinami vred skupna lastnina delavcev postala. Piechowski je kmalo našel, česar je iskal, radovednih ušes namreč, ki so ga slastno poslušale, toraj mu ni bilo druzega potreba nego pridobljene učence organizirati. Sklenil je je toraj osnovo tajne zadruge, kakor je ona v Varšovi. Ees se mu je posrečilo od novega leta pa do maja letošnjega leta osnovati društvo anarhistov obstoječe iz več krogov; vse skupaj pa je vodil tajni osrednji odbor. — Dotično bombo napolnili so v stanovanji 211etnega kamnoseka Fr. Sulczevskega pod osobnem vplivom ključavničarskega pomagača Ivana Krolikovskega. Sreča jim ni bila mila, kajti smrtnonosna bomba se je v roki anarhista razpočila poprej, preden jo je tisti zagnati zamogel in ga je taUj na tla pobila, kjer je v nezavednosti in krvi obležal pod policijskim oknom od koder so ga prenesli v bolnišnico. Ne dolgo potem prijeli so tudi njegove zaveznike in predvče-ranjem stali so prvokrat vsi pred porotniki. Predsednik je predlagal, da se obravnava tajno izpelje, čemur so se pa zagovorniki vpirali. Sodni dvor se je pa vendar-le za tajno obravnavo odločil. Tako bodo mladi strmoglavci z dolgoletno ječo, glavni podjetnik pa morda celo z življenjem plačati morali svoje prevratne nazore.
Vnaiije držaTe.
Kongo-Konferenca pričela se bo toraj v Berolinu na 15. t. m. to je že jutri in sicer v palači za državnega kaucelarja, ki bo konferenco tudi otvoril. Ona zinimaveč ali manj vse evropejske velesile, najbolj pa Angleže, Nemce in Francoze. Kako da se Angleži za njo brigajo, dokaz nam je to, da, so svojemu poslaniku na Berolinskem dvoru dodali
je tudi mnogovrstnost. Božje bistvo je namreč jestvo samo, kot tako se da v neskončnem številu bitij posnemati in ko bi Bog stvaril na tisoče tisočev vesmirov mimo sedanjega in v vsakem postavil različen red stvarij, po vsih teh bi vendar Božje jestvo ne bilo nikakor popolnoma posneto ali upodobljeno, ker ono je neskončno in se dii v neskončnih načinih posnemati, a vso večnost ne posneti. Tako hrani tedaj Božje bistvo ukljubu svojej bistveni enovitosti vendar neskončno mnogovrstnost v končnih bitjih, v kterih se dd posneti. V tej neskončni mnogovrstnosti je Božje bistvo središče in najčistejši, najrealniši tvorni vir ali početek. In kdor bi Božjo najviše enovito bistvo pojmil ali razumel, bi v tej enovitosti ob enem .spoznal tudi ono neskončno mnogovrstnost, gledal bi tedaj neskončno lepoto.
M. Ees, dopade in ugaja mi popolnoma, kar pravite.
.1. Vidiš toraj, opazovali smo razna bitja, rudo, rastlino, žival, človeka, čiste duhove in neskončno bitje, Boga, in v vseh našli smo enoto in raznovrstnost tem večo, čem popolniše je bitje. A prav ta različnost in enota vzbudi, kakor sem rekel, v nas dopadenje, nas mika, tako, da pravimo: to je lepo.
M. Prav; vendar pa bi Vas prosil, da mi še razložite, kaj je prav za prav ona enota v bitjih in zakaj nas tista enotna različnost toliko mika.
J. To ti hočem drug pot razlagati. Danes zapomnimo si: bistvo prave lepote je raznolična enota, ali enotna raznoličnost.
M. In po tem, hočete reči, da smemo ocenjati tudi naše umetnike, posebno pesnike.
J. Da, naše pesnike, in našli bomo v njih veliko različnosti, a pogrešali —
M. Hočete reči: enoto.
,J. Da različnosti navadno no manjka, a manjka vezilne enote, ki bi posamne dele v skupno celoto vezala in skladno edinila, ki bi mnogovrstnost oživljala, kakor duša oživlja in edini vse dele človeškega telesa.
M. O prav zdaj se spominjam neke pesmi, ki .sem jo nedavno bral. Saj pa imam tukaj knjigo. Pesmi naslov je: „Pri mrtvih".
J. Pri mrtvih, dovolj, dovolj. Znano mi je, imam jo še zdaj na želodci. Saj pa res, da ugaja mrtvim, ako drugo ne, vsaj naslov ji je primeren.
M. Da, nekteri udje so ji popolnoma mrtvi.
J. A drugi gotovo kruljavi.
M. Dosti takih je. Že prva kitica:
Eazdrt, mrtev samostan, Po njem vetrovi /.veno, Nanj roji sedajo vran, Pod njim menihi leže.
Premislite: mrtev samostan, razdrt in vendar nanj sedajo roji vran, pod njim pa menihi leže! Kdo jih je pokopal pod samostan, ali jih je morda ta nenadoma pod svojimi razvalinami zasul?
Pa čujte dalje:
Na moje hodi roke, Ti liost, govori nii zdaj: .Je strastno, burno srce Ljubilo, upalo kdaj V
Toraj kost mora hoditi in govoriti in kar je največ: mora pričati o nekdanji ljubezni, kost, mrtva kost, ki je celo v živem telesu mrtva in neobčutljiva. Ees močnih vrvi treba mu, da, železnih verig, kdor si upa kost zvezati z ljubeznijo. Pač nerodna in mrzla mora biti taka ljubezen, ki se po ko-steh razliva. In vendar pesnik res misli, da ljubezni ogenj res tiči v kosteh:
Zdaj kaplja mrzlo raz strop Se spušea, tebe (kost) hladi.. .
In komu iii znano, da menih je že na tem svetu
če tri vižje državne uradnike, da ga bodo, aiio bo treba, zastopajočega anglešiie zahteve, podpirali. Na jNemšiietn se je v poslednjem času porodila misel, da bi bilo tako za Avstrijo, kakor tudi za Nemčijo posebno dobro in umestno, ako bi se glede pridobitve zemljišča v zapadni Afriki med saboj podpirale. Misel ni slaba in toliko bolje premiselka vredna, ker se čuje, da se Avstrija v resnici misli ob Kongu naseliti; toda pomisliti je treba dvakrat, da bomo imeli zopet z Bismarkom odraviti, in sicer z ravno tistim Bismarkom, ki nas je pred 20. leti v severni Nemčiji na led speljal. Od tedaj se je pač Bismark za dvajset postaral, toda poboljšal nič. Ostal je stari Bismark, kakoršen je bil, kteri kljubu svoji sedanji prijaznosti do Avstrije, vendar le vedno kuka čez njeno ograjo na vrt, kje bi se mu dalo vgrabiti kako avstrijsko pišče. Najljubše seveda bi mu bila ona, ki so se izlegla po Čehah, Moravi in Šleziji. če in naj tudi vse novine hvalisajo nemško sedanje prijateljstvo Avstriji nasproti, mi o njeni poštenosti nikakor nismo in ne moremo prepričani biti, in toraj neverjetni Tomaži ostanemo. Trau, schau, \vem !
Na 4. decembra sošli se bodo elektorji ali volilni možje severo-amerikanskih združenih dr^av, da si izvolijo novega predsednika. Voljen bo, kakor do sedaj razmera mod volilnimi možmi kaže, kandidat demokratične stranke Grover 01 e-veland. Volitve vrše se po zapečatenih listkih, kteri se iz vsacega volilnega okraja posebej pošljejo T Washington, kjer se napravi skrutinij. Tri mesece pozneje, toraj na 4. marca 1885 vstopil bo pa v "VVashingtonu novi predsednik v „belo hišo"' in zasedel predsedniški stol. Ako bo, Lar je sedaj skoraj, res Cleveland izvoljen, pravijo, da je to prvi mož čez dolgo časa, ki bo po Lincolnovem umoru predsedniško mesto prevzel in še nekaj na poštenje drži. Več nego 20 let služilo je to vzvišeno mesto le spridenosti in podkupljivosti. Možje republikanske stranke, kakor so bili Grant, Hayes, Arthur, so vsi od prvega do zadnjega z nastavo uradniških mest kupčijo vganjali. Kdor je več plačal, tisti je dobil višjo in boljšo službo. Javna varnost in narodni blagostan bila jim je še le druga, večinoma pa celo postranska skrb. Cleveland je mož, ako ga bo sovražna stranka kaj časa na visokem njegovem mestu pustila, ki bo v Ameriki „pravici" zopet pomagal do pravice, ki bo vpeljal samoupravo po deželi in po mestih, vsled čegar se bo javni denar stekal v državne blagajnice, ne pa v žepe posamičnih uradnikov in druzih javnih činovnikov.
Izvirni dopisi.
Na Vojskem, 12. novembra. Od kar je »Slovenec" postal dnevnik, ni bilo še v njem dopisa iz našega najbolj visokega obljudjenega hribovja na Kranjskem. Eadi tega menim, da mi »Slovenec" ne bode zapiral svojega predalca, ampak blagovoljno sprejel in ponatisnil za Vojskarje nenavaden dogodek. Že štiri mesece je od tega, kar je zbolel naš častiti gospod farni oskrbnik Valentin Klobus. Ker je sprevidel, da ne bode mogel več opravljati tukajšne pretežavne službe, prosil je za spremembo. Slavno žkofijstvo je v to tudi privolilo. Na 6. t. m. je mnogo zasluženi gospod odpotoval v svojo novo faro. Marsi-kaka solzica se je pretakala in splošna žalost nas je navdajala, in kaj bi ne, saj tekom deveterih let se je med nami popolnoma udomačil in njegove zasluge so velike. Istega dne pa nam je bilo skrbeti, da bodemo počastili novega gospoda dušnega pastirja, kteri je prostovoljno sprejel oskrbovanje naše fare.
odmrl posvetni ljubezni in ukrotil srčne strasti? In vendar pravi pesnik:
Pa« že ohladil je grob Žclenjo strastnih ti dni!
Pač vsakako nesrečna misel govorili o ljubezni in strasteh in v to na pričo klicati mrtve kosti vsemu umrlega meniha. Ees silne domišljije treba k temu.
.J. In duša pesni?
M. Duša je v petah, koder bi je nikdo ne iskal: v petah onega na pol mrtvega, kruljavega telesa:
Menih in vendar srce Ti našlo mir jo, pokoj; A kdo pa« meni pove Kdaj strast mi neha in boji
J. O Bog nas vari takih pesnikov!
M. In takih pesnij!
J. Kjer ni enote in duše, ki bi edinila in •oživljala ude, ampak le debele vrvi, ki jih vežejo.
M. Oprostite, gospod doktor, kasno je že.
J. No, so nas pa že spet pesniki zamudili.
M. Lahko noč, gospod doktor!
J. Presneti pesniki!
(Dalje prih.)
Č. gospod naš dušni pastir Jožef Eegen došedši iz Poljan je prišel že v noč na našo goro, vendar ga je pričakovalo mnogo občinstva in skoraj vsa šolska mladina. Napravil se mu je tekom kratkega časa slavolok in mlaj z več slovenskimi zastavami. Streljanja z možnarji in pritrkovanja zvonov ni bilo ne konca ne kraja. Dospevši naš dušni pastir do slavoloka se ustavi in vrstili so se različni pozdravi in dobro došli, na to podil gospodu deklica šopek lepih cvetic v imenu šolske mladine. Za tem je zapel zbor dvanajsterih cerkvenih pevcev pod vodstvom tukajšnega organista »Pozdrav novega župnika". Ginjen je šel na to v cerkvico, kjer se je tudi pela za to primerna pesmica. Novi gospod dušni pastir se je v cerkvici zbranemu ljudstvu zahvalil za slovesni sprejem in dal blagoslov.
Mi pa s pesnikom enoglasno naznanjamo željo: „Zakličemo Ti srčno vdani: Pri nas Te dolgo Bog ohrani!"
Iz Kamniškega okraja, 11. novembra. Kam bomo prišli? sem si mislil, ako se bodo še zmerom naprej brezverski in protiverski rovarji podperali, kakor je s šolskim nadzornikom Wagenhuter-jem v Gornji Avstriji, kakor poroča sobotni »Slovenec" št. 258. To bomo imeli še prevratov in prekucij, da se Bogu usmili! Ni čuda, da imajo prekucuhi tako rodovitna tla, da jih imajo vse vlade čez rame, pa rečem, da jih bode čedalje več, kteri bodo peli gorje!
Pomnožiti je bilo že sedaj treba redarje, sodnij-skih obravnav je tudi čedalje več, ječe se polnijo, vse na račun davkoplačevalcev, nazadnje pa še svojega življenja in premoženja si nismo svesti, kakor nam časniki iz velikih mest poročajo. O blaženi liberalizem! kako si srečen !
Bogu se smili, da ti ljudje ne vedo, da človek poživinjen, je hujši kakor živina, kar nam že pričajo pijanci, ker so posebno nevkretni in poživinjeni.
Ako se človeku vera in vest vzame, vzeto mu je tudi njegovo poštenje. Prisega mu ni več sveta stvar, ampak osebna korist in podkupljivost, kdor se ne boji kazni od Boga, priseže tako kakor je njemu ali njegovemu klijentu prav. Brezvernemu tatu in roparjfi ni tatvina in rop greh, ako po tem potu pridobljeno dobro skrije. — Ako sodniji pride v roke, nepošteno blago pri njemu najdejo, mu potem tatvino dokažejo, reče po navadi lahkomišljeno: vsaj za to nisem kaznovan, ko sem kradel in ropal, ampak zato ko dobro skriti nisem znal, kar sem tujega vzel. Ta je lepa, liberalci kaj ne!
Pa še druga zla je liberalizem na naša poštena krščanska tla posadil, kajti naš kmet in njegov sin nista nobenkrat hišnih in gospodarskih potreb pri obrtniku in trgovcu na upanje jemala, če nista imela potrebnega denarja, sta ga pri sosedu na posodo vzela, in vrnila v pravem času. — Ti ljudje so na-pravljali. kakor še tudi sedaj tovarne, rudokope po naših krajih. Kakor se je poznej, ko je delo prestalo, zvedelo ali bolje prav govorilo, tudi ne vselej na pošteni način. Koliko zgledov bi zamogel navesti, kako se je tukaj in tam podvzetje začelo z velikim hruščem, in potlej je kar h krati prestalo! Niti delavec ni pošteno zasluženega plačila dobil, da bi bil mogel pri obrtniku in trgovcu svoj račun poravnati. In tedaj je rekel naš pošteni kmetski težak: Če mi gospodje zasluženega plačila ne plačajo, pa tudi jaz ne plačam kar sem dolžan, ko nimam premoženja, me tudi upnik tožil ne bo. Tako liberalizem vest in poštenje z nogami tepta, za to toliko prevar, krivih prič, potlej pa še vprašajo, od kod tako surovo ljudstvo? Kakoršne ljudstva ste hotli imeti, take pa imate! Bote še trepetali pred njimi, ako jim ne boste pustili vere, ktera edina zamore človeka blažiti.
Iz Bohinjske Bistrice, 11. novembra. (Popis novih orgclj.) V 16. dan oktobra t. 1. so bile velike, cerkvi primerne nove orgije dodelane in po strogem kritiku, stolnem kapelniku gosp. Anton Foerster-ju na prošnjo velečast. gosp. župnika v pričo obilnega občinstva poskušene in sojene.
Gg. Zupan-om, staviteljem tega umotvora, se je ob tej priliki dajalo javno priznanje, da zares vrlo napredujejo, in da so se v vsakem obziru po-vspeli do prvih mojstrov orgljarske umetnosti. In-tonacija orgelj je jasna, spremeni popolnem zna-čajni, kakor imena kažejo; nežni glasovi so mili; polne orgije pa zmagovito buče in pretresajo zi-dovje, kakor bi si mogočni glasovi hoteli premakniti zidove in si narediti širejše prostore. Po pravici so tedaj zaslužili gg. Zupani največo pohvalo; kajti oni so bili prvi v naši deželi, ki so začeli izdelovati po sistemi na stožke (Kegelladen), ktera se je skazala
do zdaj kot najboljša in najpopolnejša; kajti eel6 najslavnejši orgljarji v Nemčiji izdelujejo po tej sistemi in tudi drugi orgljarji v naši deželi so že pričeli posnemati te napredke. To so že devete orgije, kojih ostalih osem nam pričajo z dobrim obstankom izvrstnost te sisteme in skušenost mojstra.
Ker nam je g. Zupan to novo sostavo že v »Cerkvenem Glasbeniku" V. letnik, št. 4, 5, 6, 8 in 9, temeljito popisal in predočil, ne bomo jih natančno popisovali, ampak hočemo le omeniti posameznosti notranjega dela.
Vnanjost orgelj je lična, prospekt orgelj pa je razdeljen na 2 strani. Glavne orgije, t. j., I. Ma-nual, stoje na levi strani kora, oddaljene od II. Ma-nuala, v kterem ima tudi pedal prostor 10 metrov. Na sredi kora stoji lično izdelan igralnik, okrog kterega imajo pevci mnogo prostora. Ako pogledaš v notranje igralnika, ne moreš se načuditi umetnostnim strojem, kako čudovito se vežejo in zopet opuščajo, dvigajo in padajo posamezne vezi kombinacij in to vse tako gladko, brzo in tiho, da človek komaj opazi. Od obeh klavijatur se vije po izreku treh inženirjev v vseh lizikaličnih prašanjih pravilno in umetniško vložena mehanika, ktere na tisoče delov se -premiče, suče in vrti v 10 metrov dolgi v tla vdrti strugi. V daljavi od pritiska do žrela zaklopnice 11. metrov skupna poteza, kadar sta obadva manuala zvezana, 22 metrov, se giblje, ako se tasta pritisne, da obadva manuala delujeta, na 56 delih. Vsa mehanika je železna, kakor tudi vse potezne sekirice, stebrci, vijaki; vrtinci, iglice, pa iz mesinga. Dasi je zelo komplicirana, se do vsake reči brez težave lahko pride, da se regulira. Meh obstoji iz velikega ravnala notri in vun tekočimi gibami, kterega bašejo stoječi gibni pistoni, in se dd z nogo prav lahko goniti; cevi po kterih prodira sapa iz regulatorja do vseh stožiških predelov, zavzemajo 19 metrov daljave. Da je pa sapa pri tolikem teku mirna, brez tresajev, so vpeljani praktični ubijalci valov in tehtnica sape kaže 115 mm. in pri gonjenji preminja le eno samo stopinjo. Spremeni so jako okusno nad klavijaturama vpeljani, tako da ves igralnik z zbiralniki in lepo, pripravno pedalno klavijaturo napravlja prijeten vtis na igralca. Igra na obeh manualih, pedalu, odpiranje spremenov, zbiralnikov se vrši jako lahno in začudno gladko in tiho, kar je pri tako oddaljenem mehanizmu zares redka prikazen. Ob kratkem: vse je izdelano z največjo pazljivostjo, da vsak občuduje elegantno in izborno delo.
Dispozicija je sledeča:
I. M a n u a 1 (54 tast):
1.	Principal 8' (42 cin., 12 cink.).
2.	Bordun 16' (54 les.).
3.	Gamba 8' (42 cin., 12 cink.).
4.	Gedeckt 8' (54 les.).
5.	Wiener-Fl6te 8' (18 cin., 36 les.).
6.	Dolce 8' (v prospektu).
7.	Octave 4' (54 cin.).
8.	Flote 4' (36 cin., 18 les.).
9.	Mixtur 4 vrste 2 V3' (216 cm.).
II. Manual:
10.	Geigenprincipal 8' (40 cin., 14 cink.).
11.	Flote harmonique 8' (29 cin., 25 les.).
12.	Aeoline 8' (v prospektu).
13.	Dolce 4' (54 cin.).
Pedal (27 tast):
14.	Principalbass 16' (27 les.).
15.	Subbass 16' (27 les.).
16.	Octavbass 8' (27 les.).
17.	Cello 8' (27 cink.).
Zbiralniki
18.	Manual-Ooppel.
17. Pedal-Coppel.
20.	Octaven-Coppel.
21.	Mezzoforte.
22.	Forte.
23.	Piano.
Izdelava piščali cinastih in le.senih je izborna, cela konstrukcija kaže vse prednosti novih iznajdeb. Vsak spremen služi natančno svojemu značaju ia njihovi mili glasovi zares segajo človeku v srce, polne orgije imajo pa impozanten, veličasten glas.
Omeniti nam je še, da imajo nižji toni spre-mena namesto lesenih piščali cinkaste, da se s tem ohrani spremenu enakomerni značaj. Tega se poslužujejo vsi nemški znamenitejši mojstri, da tiste piščali, koje drugi orgljarji v prvi osmici lesene na-rede, oni nadomestujejo s cinkastimi.
Cena temu vzornemu delu je začudno nizka — 3150 gld. — s tem je dokazano, da gg. Zupanom
ni bilo na tem, da bi si napolnili žepe. Vsled tega z lahno vestjo iu ponosno priporočamo gg. Zupane, vrle narodnjake, kol izkušene mojstre orgljarstva; kajti celo Berolinsko glasilo „Orgel- und Pianobau-Zeitung" odlikuje g. J. Zupan-a vredne zasluge zarad novo iznajdenih pocinjenih piščali, koje so pripoznane kot najboljše od nemških in drugih svetovnih mojstrov do zdaj poznanih piščali.
DomaČe novice.
(f Preč. g. France Gnezda.) Sinoči ob Vsl^- uri umrl je v Ljubljani preč. g. France Gnezda, protesor in učitelj veronauka na Tržaški višji realki, po dolgi in hudi bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče. Eajni je bil rojen 1. 1822 na Vojskem Idrijske dekanije; šolal se je v Idriji, Ljubljani in Gorici in bil mašnik Tržaške škofije posvečen 1. 1848. Po kratkem kaplanovanji postal je vodja mestne deške šole v Trstu in jo vodil do nove šolske ere, ktera je duhovnikom vodstvo šol iz rok vzela. Izročena mu je bila potem služba veroučiteljna na C. kr. višji realki in na mornarski akademiji, koji posel je opravljal do svoje bolezni, ktera je trajala devet mesecev. Bil je zelo priljubljen zaradi svojega naravnega, odkritosrčnega in dobrohotnega značaja kot človek, duhovnik in učitelj. Pogreb bode jutri, soboto, dne 15. novembra ob 4. uri popoludne iz hiše št. 2 na Dunajski cesti. Priporočamo blagega rajncega duhovnim prijateljem in znancem v molitev, ktere je sam v bolezni vedno prosil. Naj v miru počiva!
(Fresvitli cesar) podaril je iz lastnega premoženja podružnici sv. Miklavža v Litiji 200 gld., da se popravi in razširi.
(Železnima postaja) „Verd" pri Vrhniki otvo-rila se bo na južni železnici med Borovnico in Logatcem. Južna železnica poslala je svojega zastopnika tjekaj, ki ji bo poročal o ondašnjih prometnih razmerah.
[Pratika za 1. 1885.) Iz Blaznikove tiskarne se ravnokar med svet razpošilja znana „Mala in Velika Pratika za navadno leto 1885." S svojo pri-prosto vnanjo obliko, lahko umevnimi znamenji ter nizko ceno — mala pratika stane 13 kr., velika pa 15 kr. — se je ljudem tako prikupila, da ne dobiš z lepo hiše na deželi pa tudi skoraj po mestih ne, kjer bi je ne imeli. Pred nekoliko leti še, bila je edina »Pratika", ki je zastopala knjižnico na kmetih, kajti le redko je bila najti še kaka druga knjiga. Kako rad pogleda pa tudi naš kmetič v pratiko, da poizve kdaj bode prihodnji somenj, na kaki dan pade ta ali oni praznik, kako dolg je predpust, kdaj je lunin spremen itd. — kako bi jo toraj pogrešal? In, ali ne potrebuje tudi gospodinja, kuharica pratiko? Še mali otroci gledajo radi rudeče svetnike, zlasti sv. Miklavža v pratiki, se vesele ako že poznajo vsacega svetnika in ako vedo odgovor na vse zastavice. Najstarejša pratika, ki jo hrani šolska knjižnica v Ljubljani, je od 1. 1415, stara toraj 469 let, pisana v latinskem jeziku na pergament. Podobe svetnikov so močno enake podobam sedanjih pratik. V slovenskem jeziku pa je prva tiskana pratika prišla na svitlo v Augsburgu 1. 1726; en iztis te pratike hrani Ljubljanski muzej. (L. 1845 pisali so „natvornica" za „muzej".) — Pri Blazniku izšla je prva pratika 1. 1845, kakor sama pravi: „Na svetlobo dana od c. kr. kmetijske družbe".
Pratika za prihodnje leto 1885 razločuje se kaj ugodno od prejšnjih, ne samo po lepem tisku, po-popolno pravilno zloženem koledarji, ampak se posebno odlikuje po svojem zabavno-podučnem delu, kojemu so priložene tudi podobe.
Gradivo — kaj mnogovrstno in potrebno — je sledeče: Lestvica za kolek k pobotnicam in dolžnim pismom; zastavice; dnevi sejmov na Kranjskem, slovenskem Štajerskem, Koroškem, Primorskem, Hrvatskem, Ogerskem, Sedmograškem in v Slavoniji; kratek životopis s podobo umrlega dr. .Janeza Gogale, kanonika, in umrlega Blaža Potočnika, bivšega župnika v Št. Vidu nad Ljubljano; popis in podobe c. kr. nove dvorne palače in nove zbornice na Du-naji; mnogovrstne gospodarske skušnje; pogovor pod lipo in slednjič razna naznanila.	—y—.
{Vabilo h Besedi), ktero priredi Šišenska čitalnica na Martinovo nedeljo dne 16. nov. 1884 v prostorih Kozlerjeve zimske pivarne. Pevska zbora Todi g. Anton Sochor. Pri besedi in plesu svira
vojaška godba c. kr. pešpolka baron Kuhn. Spored: 1. Vilhar-Schantel — Ouvertura „Jamska Ivanka", godba. 2. Vilhar — „Slavjanska", možki zbor. 3. Prešern — ^Glumači", govori gospica Zorova. 4. Eisenhut — „Mazurka", mešani zbor. 5. Komočar
—	„0)ga", valček, godba. 6. Zaje — »Domovini ia ljubav", solo za tenor, s spremljevanjem orkestra, poje g, Anton Sochor. 7. Donizetti —^ „Belisario", godba. 8. Knittl — Šablenka brušna", moški zbor.
9.	Komžak — „Guslariea", godba. 10. A. Sochor
—	nMedlečej cvetlici", mešani zbor. 11. Putnica. 12. Eisenhut — »Hrvatski napevi", možki zbor. 13. »Mutec". Vesela igra v enem dejanji. Tombola. Vstopnina za osobo 30 kr. častiti p. n. društveniki so prosti. Začetek ob 7. uri zvečer. K obilni vdeležbi vabi najuljudneje	odbor.
(»Slavec"), slovensko delavsko pevsko društvo priredi na Martinovo nedeljo 16. t. m. javni pevski večer v prostorih »Tavčarjeve" restavracije z naslednjim programom: 1. N.: »Pesen", zbor. — 2. A.: »Komično berilo". — 3. Nedved: »V ljubem si ostala kraji", zbor. — 4. Nolli J.: »Strežaj, kakoršen mora biti", komični prizor s petjem; predstavljata gg. Jeršek in Perdan. 5. Vilbar: »Slavjanska", zbor. — 6. Lichtl: »Koračnica", svira godba. — 7. Dr. B. Ipavic: »Danici", zbor z baritonsolo. — 8. Tittl: »Slavjanska ouvertura", godba. — 9. Hudba: »Marjanka", zbor. —
10.	Lange: »V planinski koči", godba. — 11. M.: »Vzgledna prijatelja", komični prizor; predstavljata gg. Perdan in Jeršek. — 12. Grasse: »Slavjanski potpouri", godba. — 13. L. Beldr: »Eojakom", zbor.
—	14. pl. Baifi: Arija iz opere »Falstaf", godba.
—	15. Iv. pl. Zajec: »Jurešičeva putnica", veliki zbor. — Prosta zabava. — Vstopina za nečlane 30 kr. — Začetek ob 7. uri zvečer. — Gg. pevci so vljudno prošeni, vdeležiti se zadnje vaje, ktera bode v nedeljo točno ob 2. uri popoludne v društveni sobi.	Odbor.
(Nekaj za naše gospodinje.) Na Hrvaškem se je prikazala nova kurja bolezen »typhoid" imenovana, ki kuretnino menda kar od kraja pobira. Gospodinje, oglejte si kurnike in skrbite za snago po tistih. Odpadke venkaj, gredice operite, steno pobelite z apnom, kteremu zaradi varnosti tudi nekaj karbolne kisline primešajte. Kuretnini pa dajte na dan po trikrat kake tri zrnje belega popra in bele čebule. Poslednje ponavljajte tri dni in kuretino si bodete rešile.
(Za sadjerejce.) Kdor ima še kaj lepega sadja, odpošlje naj taistega v Maribor na trg, kjer se mu bo prav dobro splačalo. Pravijo, da plačujejo štertinjak lepih jabolk po 18 gold.
(Koze) prikazale so se v Korminu ob Laški
meji.
Razne reči.
—	v Berolinu je bilo ruskim judom zaukazano, da naj svoje cule povežejo, ter kam drugam gredo. Bili so večinoma postopači brez dela in pre-vžitka. — Berolinski liberalni listi so pa pri tej priliki pokazali svoje usmiljeno srce, ter vlado pri-dušali, da naj vsaj milo postopa in s takimi pre-ojstro nikar ne ravna. Prav lepo bi rekli, naj bi listi ne bili enaki pobelenim grobom — hinavci. Kadar so bili katoliški redovniki in duhovniki pregnani, ki so bili rojeni Nemci, domačini, takrat liberalni listi niso solz pretakali in usmiljenje kazali, ampak nasproti vlado šuntali in podpihovali, da naj saj spridoma pometa — policija jim ni bila nikoli preojstra. Da, res, vi hinavci!
—	Novo društvo se je osnovalo v severni Ameriki. Dasiravno se društva snujejo tako hitro, kakor rastejo na spomlad gobe po dežji, bilo bi vendar želeti, da bi tako društvo saj v vsaki deka-niji se vsnovaio, če že ni mogoče ga osnovati v vsaki župniji. Kako društvo je, kaj hoče ter si prizadeva doseči, se razvidi iz zaveznega pisma, kte-rega mora vsak ud o pristopu podpisati, ki se tako-le glasi: »Jaz L I. se zavežem k časti presv. Srca Jezusovega, in neomadežanega Srca Marije Device, izveličanji moje neumrjoče duše, da nenravnih in nemarnih spisov ne bom bral, zlasti ne knjig, zvez-čekov in časopisov, ki so cerkvi in njenim naukom sovražni in sicer nenravne pripovedke ali take podobe prinašajo. Tudi obetam takih reči no kupovati, no brati, ne naročevati. In zadnjič so zavežem po svoji moči in po svojem premoženji katoliške spise podpirati ter njih branje pospeševati." Kaj ne, času primerno društvo, kakor le ktero! Naj bi se tudi pri nas nemuduma taka društva snovala! Gotovo bi se mnogo hudega odvrnilo.
Telegrami.
Rim, 13. novembra. V današnjem javnem konzistoriji prisegli so novoimenovani kardinali zvestobo. Na to spremili so jih v kraljevo dvorano, kjer so poljubili sv. očetu roko in čevljice. Sv. ooe so jih nato objeli, ravno tako kardinali, na kar so jim sv. oče izročili rudeči klobuk. Obredi trajali so do 11. ure; vdeležili so se jih tudi diplomatje pri sv. stolu. V konzistorijalni dvorani pričeli so se potem obredi zatvorjenja in odtvorjenja ust, in pro-konizacija raznih škofov, kakor tudi so se izročili prstani in pokroviteljstva cerkva novo-imenovanim kardinalom, ktere je papež potem sprejel v posebni avdijenei.
Pariz, 13. novembra. Po uradnem sporočilu v poslednjih 24 m-ah 58 mrlioev za kolero. — Ferry je naznanil senatu, da so ustaši Gordona na vožnji iz Chartuma v Berber vstrelili.
London, 13. novembra. V zbornici rekel je Fitzmaurice, da angleška vlada nima še nikakega potrdila, da bi bili Gordona res razmesarili. Edine novice, kar jih o tej zadevi imajo, so od francoskega konzula, ki je sporočil: Baring je včeraj zvedel preko Kosove in Suakima, da se Ohartum podal, Gordona so pa razmesarili.
Tujci.
12. novembra.
Pri Maliči: Tribue, Kisoli in Mikulasclicg, trg. pot., z Dunaja. — Dr. Julij Kosjek, odvetnik, iz Gradca. — Gustav Goldscbeider, trg. pot., iz Jagerndorfa. — Josip Bartelme, trgovec, iz Kočevja. — Josip Merk, c. k. okr. glavar, s soprogo, iz Kranja.
Pri Slonu: G. Stierlen, trgovec, iz Ulma. — Adolf Wien, fabrikant, z Dunaja. — Guido Kantor, trg. pot., z Dunaja. — Žiga Beek, trgovec, iz Biidapešte. — Conte Fabio lieretta, posestnik, iz Vidina. — Anton Novak, grajščak, s soprogo. — Josip Scliott, 0. k. stotnik, s soprogo, iz Zagreba. — Kari Jo-kuš, stavbeni mojster, iz Zagreba. — Anton Majr, inženir, iz iz Spitala. — Avgnst Buzzi, zasebnik, iz Malborgetha. — A. Dietrich, trgovec, s soprogo, iz Postojne. — Janez Belec, župnik, iz Weissenfelsa, — Franc Hartmann, c. k. stotnik, iz Ljubljane. — J. vitez Esclienbacher, c. k. polkovnik, iz Ljubljane.
Pri Južnem kolodvomi: B. Brauner, trg. pot., z Dunaja. — Frane Bobek, zasebnik, z Gorenjskega.
Pri Avstrijskem caru: Mirosl. Czap, vodja v tovarni, iz Ljubljane.
JOuiiajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 14. novembra.
Papirna renta po 100 gld. ...	81	gl. 30	kr.
Sreberna ...........82	„	50	„
4% avstr. zlata renta, davka prosta . .	103	„	85	„
Papirna renta, davka prosta . . .	96	„	BO	,.
Akcije avstr.-ogerske banke . .	872	„	—	„
Kreditne akcije............295	„	—
London.......122	„	90	„
Srebro.......—	„	—	„
Ces. cekini.......5	„	78	„
Francoski napoleond. . . ' . . .	9	„	74	„
Nemške marke......60	„	05	„
Od 13. novembra.
Ogerska zlata renta ....	123	gl. 15	kr.
„ „ 4% . . . .	93	„	65	„
„ papirna renta 5% . . .	89	„	3i)	„
Akcije anglo-avstr. banke . . 200 gld.	105	„	50 ' „
„ Liinderbanke.....103	„	30	„
„ avRt.-oger. Lloyda v Trstu . .	572	„	—
„ državne železnice ....	301	„	25	„
„ Tramway-društva velj. 170 gl. . .	212	„	75	„
4% državne srečke iz 1. 18.54 . 250 gl.	125	„	—	„
4% „ „ „ „ 1860 . 500 „	134	„	50	„
Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 „	173	„	50	„
„ „ 1864 . . 50 „	172	„	-	„
Kreditne srečke . . . . 100 „	178	„	25
Ljubljanske srečke . . . . "iO „	23	„	—	„
Rudoifove srečke ... . . 10 „	18	„	25	„
Prior. oblig. Klizabetine zap. železnice . .	109	„	25	„
„ „ Ferdinandove sev. „ . .	105	„	25	„
5% štajerske zemljišč, odvez, obligae. . .	104	„	50	„
Podpisani kupuje baker, mesing, cin, cink in staro železo, ima večjo zalogo štedilnih ognjišč za vzidanje, ktero on sam oskrbi kar najceneje mogoče. Tudi se dobiva pri njem vedno oglje iz trdega lesa po nizki ceni.
Janez Dolliiir,
ključavničarski mojster v tdicah sv. Flo-rijana št. 32 in v Hrenovih ulicah št. 4.
timimamima^KicimKKHi