ZBIRKA LIRIČNIH PESEM, E FANTAZIJ. HUM 0RIST1ČNIH BALAD, = RAPSODIJ, SATIR, PRIPODOB BASNIJ, PRISLOVIC, E EPIGRAMOV, BALAD IN JUNAŠKIH PESEM. E
Fran Andrejevič Zakrajski.
-
r	v gorici	-
Založil Anton Joretio — Tiskal A. M. Oljuzi	~
E	1891.
miil 'h II11III lllll III llllil II Milil II lllll 1:1:1.111:1 III lil 11111IIIII 1:1 II11IIIIII =1111
POEZIJE.
Zbirko liričnih pesem, fantazij, hnmorističnili balad, rapsodij, satir,, pripodob basnij, prisiovic, epigramov, balad, in junaških pesem.

•ZLOŽIL :
KI(AX ANDREJE VIČ ZAK1UJSKI. "Ž../.,,

• {
V GORICI 1801. Naložil Aptoji Jer^tič — Tiskal A- M. Obizzi,
íe-vt
Predgovor
Vsak umetnik ima pravico prinesti svoje .proizvode v svet j. ¡s-jsebno,»če .se» mu ¿¡cle tuki, da ga mora biti resna volja, oteti je pozabljenja.
Po tem načelu podajem si. občinstvu v tem vezku snopič pesniških umotvorov, katerih nijeden ni bil še v kaki zbirki. Delce se loči v dva razdelka. Prvi, še precej bogato založen, sestoji iz liričnih pesem, raznih fantazij, liu-morističnih balad, rapsodij, satir, pripodob, bis-nij, prislovic in epigramov. .
(Glede tega razdelka, v kterem se nahaja več pesnij veselostnega značaja, utegne se oni, Icojemu je moja nemila usoda znana, ne malo čuditi taki na prvi pogled protislovni prikazni. Ponižen odgovor-, ¡človek, od muhaste usode še tako tepen, ne joče se v eno mer. V večjej meri velja to glede spisov, ki se imajo podati ljudem, da se tu, pa» tam nekoliko-otdahnejo in zvedre. Sicer opozarjam na mojo pesem v tem snopiču: • „ Vodike za življenje11. V vseh obzirih ravno takšen sem, kakor to svetujem drugim temi stihi.) —
Drugemu, oddelku vsebina so balade, dalja povest v verzih: „Matijče iz Zoran" in menila jako zanimiva junaška pesem : „Devin-ska grofica", ktera opeva zelo tragično usodo.
Če bo toraj vsak č. bralec prej pazljivo čital moje proizvode in potler sodil je; v tem slučaju snem skoro brezi skrb i j nadejati se dobrega vspelia. Sicer pa: „Služabnici molk, sodba spodobi se Vam".
V Gorici o. utaja 1891. •
Pisatelj.


P
-gJTT ¡
JOEZIJE b

FRAN ANDREJEVIČ ZAKRAJSRI.
K
Lirične pesmi, fantazije, humoristiene balade rapsodije, satire, pripodobe, poučne pesmi, basni, pri' slovice in egigrami.
Zvečer na krilil pri Soči.
Elegija.
•
tj^egli so na morji že valovi, Kjer mi solnce zdaj slovo blišči; Trudui dan pojema in mrakovi Plavajo po zraku, da temni.
Mira prapor ko plamtečo blano ' Na zaliodii zarja širi v znam, Sum beži, lej, tiho je pod mano, V krilu tu večernem bivam sam;
Le skoz lipo gor nad mano veje Tu na hribu eapic mili duh, Mir mi v srce žalne čute seje, In strmenju služi vid i:i sluh.
Ko od tmin preplašena devica Soča v bližnje morje tja hiti, Le po malem še rudeva v lica, Ker v valeh ji komaj še brli.
Slastno gledam, kjer po zelenim Perivoj mi tih je cvel nekdaj, Kjer zrcali se v vodil sinjim
Grškega neba zmir jasni raj.
•
Kjer na bregu hladna beka rase, Kjer umira solnca žgoči pik, Kjer se beli janec mirno pase, * Pil sem bujnih cvetek sladki mik.
Oj mladost! Spremili njeni časi, Ki j j skrb in strah še ptujca sta; Nič ne mara, p» nebeški klasi: Sla in blagor jo že venčata.
Nič si z žitja trga ni otela Ko v ognjenih prsih silni žar, Vendar je nebesa si najela, Predli® je prinesla spravni dar.
•
Tam ko v čarovitem ogledalu Zrl božanstvo sem, navdušja poln, Ko še mirno po življenja valu Zibal se je mislij lahki čoln.
Iz prepolnega srca je vrelo, V me ni meril trpkih dvomov lok Perje še pomembno je šumelo, Še pomembno mi šumijai je tok.
V vrte nezvenljive fantazija Iskajoče vedla je oko, Kjer je sveže vence poezija Kazala mi z limbarsko roko.
Zdaj v gorečem srenje zatlelo, Pa kipelo je v tihi vzduh Tn po mladih strunah je zvenelo Kakor bi je šlatal skriti duh.
Kakor tihi, lej, metulj cvetice Poljubuje tam, presrečen gost; Tak sem sreče božal covaršice, Pil nebeško sem zamaknenost.
m
Kak je treslo v svetfem me žarenju, Kak sijale so mi nade v prid! Ali silnemu mi hrepenenju Se pripenjal se je blag izid.
Zdaj pa — oj nemilega podira!— Kjer sem drznih upov zidal grad, Gledam vele cvetke sred brebira, Tempelj siplje se, spomin je mlad,
Ki ga ljubljenca osoda veže
Na livado, srečni je pastir: * Onrsmehlja se zarji, srečen leže In življenje mu je večen pir.
Slastnega tovariš je občuta,
Sveta radost spremlja ga povsod, Ker prijetim rožami obsnta
Se pred nj m razteza tiha pot.
» . .
Scer trpina na življenja cesti Temnih spak proganja mene roj, .Le da s špranj nebeških up še zvesti Mi mrliha dol na zeniski boj:
Kjer nedolžnost brez pomoči stoka, še slabost goreč občutek je, Kjer hudoba gleda drznooka. In pravica v volčjem žrelu mre;
Kjer če, ko prijazen videz plava, Jaz zaupno bližam se kak čas, Praznosrčja mi Meduz'na glava, Ko razgrnem jo, moli obraz.
V peznici ječečemu bojazni O temni mi sanj kalejdoskop In njegove pisane prikazni Zibnejo mi v nič, pozabe rop.
Mi leta 1876 *)
^V.a.j te dnuliali, ta ljuta krdela Lačni ko tigri, od sela (16 sela Daleč okoli, kar meri oko: Gor po planjavah, skoz temne lesove, S hribov krvavih, čez puste mostove Vse gonobeče na Srbsko dero?
Kdo je pregleda tam? Kdo je prešteje? Rastejo z.breznov? Je Lucifer seje? Čudna je noša pa jezik neznan; Koder se Jordan, Nil črni se širi, Koder se v Traciji trinog šopiri, Strašne množice te imajo stan.
Tužna Slavjanska! Pokrajine svete, Ki vas teptajo srdite te čete, Solze točite, imate zakaj! Tud' za te spake je zraslo železo, Čujte orožje! Glejte njih jezo! Oh, ve nesrečne, tresite se zdaj!
*) V -spomin osodepoliiej dobi turško - ruske
vojske.
Žig je za njimi in sleme dol'škripa, Z zlobnim korakom ¿lol Turek iz sipa
V	divjem liroliotu prokleto biti: Sivec se joče, deček tam cvili, Mrzlim oblakom devajka se smili. Kri se nedolžna v nebesa kadi.
Gledam li v istini? Alj se mi sanja? In t-e res gledam, o Bog maščevanja ! Kak to požrešno zverjad še trpiš? Ti, ki Jerihovce vbil si presmele, Z jeznega trona t.9 gledaš, pa strele
V	rocf pravičtiej še lene držiš ?
Sii! kak .temne že -sittjine pwj mire,--» - ■ Hrasti Basanski in Libana cedre Jezne vrhove v oblačili treso. Švigajo bliski spod nebnega krova,
V	boj se nad vraga napravlja Jehova, Ciljem: „Ošabnežu zmaga ne bo!"
Prej naj preplašena Sava, če more, Spet v Triglava zbeži skalodvoi^e, Preje se Donava s črnih valov, Preje povrne se v lok spet pušica, Kadar od njega leti kakor ptica, Vstavši se v zraku hiti naj domov!
K višku na noge! Šteti so dnevi!
Planite, planite ven kakor levi, -K-terim je tat mladič« pobral! Ki ga hirkanska je tigra dojila, Raua se vragu je spet zacelila,»
V	Turkisltan ž njim, da ne bode več klal!
Slišite! Slišite! Urno iz stana! 'Cujte, k« daleč grmi rekobrana^ Cujte njih ghise, rožljanje in srd. Bliže podé že razdraženi levi, Silno doné že naprej zmagospevi : „Svoboda, svoboda ali pa smrt!"
Taki ne čakajo! Z leve in prave Viteze gledaih juTiaške postave, Koj'e duh Lazarov vodi na plan. V tla že strmijo osuple tam (Tete! Došja je ura geozivne osvete, Kmalu izplača se Vidov jim dan!
Ki si osmešil, podrl Faraona, Milo, pogledi n,a Jbi;ate zjiad* trona, Strašni Gospod ti vojskinih trum! Sodome žeplo na Turke razgrni, 'Angoro, Sedan ti nanje obrni, Zopet en Timur jim steri pogum.
Zasmehujó naj te še ti surovi In preošabni Madjani? Tvoj novi Gedeon *), dej, naj je trešči v prah Onkraj gora naj maliku kadijo, • V divjih samotah naj luno častijo, Koder razsaja trepet ino strah.
Z grobov tedaj, ve razžaljene sence, JS Kosova urno hitite po vence, Denes Gospod vas maščeval bo ! Ni Vukašina, ni Brankoviča, * Krasno veselje!... Bodite dans priča Kako dajarl bode Turek glavó!—
*) Cenia j ey.
Furlanska te i a.
'e v v.is mrači. Mudi se črnej maj i'i: Neslanega sokii kadi se miza, (Se ta je pičel!) v kulinji mlada riza Se truma v srajci.
(Tako; če z gobca mu visi gazela, Iio .z lova cTt.ec,-. lev skrhan koraka, Mladina lačna mu pred' jazbo skaka Le - tam vesela.—)
Družine gazdo 'z jegna *) je prignalo Gladovno že hlepečega po žlici. Dospo sinovi ž njim... (Ali, vsem je v lici Gladil kazalo !)
Dvoživski vek, ko hrusti se Mesija, Kedor Pavliha bil je že v zibeli, Alj v zvezde se košati, češ da smeli Je nov Elija.
(Pa ni!...), poglej na krasne svoje čine (In vrisk zaženi!), glej v tolste krvopije V.gi^deh, pa v sužnja glej, ki v gladu pije Pregrenke sline!
*) Jegno - dvorišče,
Molčiš ?.. A htečemn se, čn.j, oglaša, Ko jadu skušam si srce izviti Iz urne Cezarjev najbolj nesiti
Rimljanov paša:
„Nesrečni Celt, ti v dolgi trni živoči lu gladili rod, kak trapi te in meče Nezgoda trda v tla ! Alj zora sreče Ti kdaj napoči ?"
„Ko v svet že beda tvoja nosi zvonec Trinogov tvojih trop se zvito smeje; Ančeš, le čaj — da s puto ti zavreje Nedeljski lonec!"...
Utihne zvok.—Zdaj kličem jaz: Krivice Kdaj jenjajo na glavo tvojo vroče, Vsuše solze se ti gorke, ki joče Je tvoje lice ?
Že tožb do sinjega nebes oboka Hiti odmev in kliče tam Gospoda, Ker končevaluo v te mrači osoda, Že vredna joka.
In kliče: Vrzi s tabra vun tirana, Ki bede ga ni sram, se\clo ne klini, Ko boljši svet strmij i'1 v Orka tmini Je sram Rimljana.
SvoMnjata tožbe na cesti.
i®
ef.iliar razsaja, oblaki pode, Nad mano grmi in gore bobne; Želodec nagaja, v mošnji je noč, So strgane hlače na moč, na mcrč !
Svobode sem želel, za njo sem upil, In'glej, kar na cesti sem jo dobil: Nobena ptica svobodniša ni, A mraz mi je v noge, želodec golči.
Oj, ti in tvoje presneto kolo! Ti zoprna sreča, storila si to! Ti vzela si znance, si vzela denar, Ti vzela si Zaljko — pa Bog jo obvar!
Oj, l<je je, oj kje obetani raj ? Svobodo vso drugo sem slikal si kdaj: Želodec nasičen, sladkosti kolač, A zdaj pa mi pravi vsakdo — postopač.
Res, kakor sem hotel, ves svet je moj; Samo da ne vem še, kje spal bom nocoj, Ukazi so naši, tako sem upil — In palico to sem za žezlo dobil !
V sovražnih spremembah živenje slovi; Prej ples po dvoranah, pijača, jedi; Zdnj močnik na pragu in vodo in mraz, Raztrgane čevlje in kisel obraz.
Svoboda, zdaj vidim, vse lajša, sladi: Lej, v.mršavi mošnji ni vinarja ni, Vsi žepi so prazni, v njih grejem roke, Pa tudi me čevlji zdaj več ne tišče.
O mrzli vetrovi, razsajajte le;
Skoz -luknjast' klobuk mi Sprehajajte se. Svobodi le vkljub mi hladite glavo, Ki prej verovala prevroče je v njo*.
Moč in pravica.
z oroslanom so nekdaj na lov Tovariši: Osel pa kozel in v<>1. •
Jelena vlove, ga koj odero: Svoje si ga vsak po svoje nato.
Vol:
„Ugodna je sreča, pogodbo sem čnl: Četrt mi ne uide. Hopsa, ju ju!"
Kozel:
„Jaz z drugo četrtjo pogostil «e bom, Namazano brado ponesem na doni."
Osel:
„In če je pravica, meni pa gre Štrtina ko vama, juhe, juhe!..." •
Poslušal, smehljaje se, lev je vse to. Pa vzdigne koj taco, ančeš, da je bo.
Potem se odreže: — „Lepa je ta! Če hočete norca, iščite si ga.1'
„Oj buče prismojene, vrabčje glave ! Bedakom jaz takim se smejem v zobe.
„ Jaz sodim — pa tiho ! — tako go'* orim: Štrtino tu prvo kot lovec dobim. —"
„Tu druga, in druga" — zdaj lev zareži-
„Tn druga bo moja, ker kralj sem zveri.
• •
„Naslednja pa leva mogočnega bo — Kdor hoče pa štrte — naj piide po njo.".
Zgoljfani pobesi vol gobec nato, Osletu in kozlu pa kine uho.
Molče jo potegnejo, smolo dobe; Namazana brada! Ju, hopsa, juhe!
Taliti*)
Epična rapsodija.
Korotan nesrečni, pripravi se na boj! Spet zbira se nad tabo oblakov temni roj: Nevercev truma senči dolin cvetoči plan, Odloke dan se bliža; bo velik in grozan.
Za stare kak bogove je vžiga zmage up, Ki s koč že spet je tira orožja divji hrup: Prodira s strmih hribov (tako hrumi lijak) Iščoč s očmi-kristjanov, Perunomolec vsak.
Z jeklenih bokov meči bleste se v gozd in vas In s pustih holmov čnje se tulba sivih pas; Čujo se bojne pesmi, ki onkraj še done, In ognjem zla poguma še bolj podžgo srce.
Strle ko trstje gosto jim kopja s krepkih ram, Odmev pa odgovarja rožljanju s skalskih Spomin na dolge boje jim v prsih plameni: Njih teklo že je mnogo in krščencev krvi!
Vkloniti križ se ima? Mar zmore še Perun? O bojna kje nevihta je, vojvoda Valkun, Ki, kakor vlači morje z;i sabo silni kit, Kraj Drave že in Save je tolpe gnal srdit ?
*) Vojvoda Valkun (Valhun zbira junake za boj zcper še nekristjanske Slovence.	• Pis.
Mar, kakor kdaj ugasne nad puščo zvezda kar„ In potnik tam žaluje, ker koj je zginil žar, Sin Kajtimarov biva v razkošji brez skrbi, Ostavši .brate v stiski, ko boja grom preti?
O sladko domoljubje, duha kako mečiš! Veselje -v službi tvojej se smeje s srečnih hiš ; Lej, spomlad tiho veje in roža krog cveti, In z dolov, sinjih hribov, čuj, petje kak doni!
Oblastniša je vera, srce bolj čara še, Ki pot edina smrtnim v nebeške dvore je : Drži in trdno veže in dušo za vse dni Okrili čudovito, da* k višku zmir biti.
Valkun pa ne miruje, v Aguntu zbira moč, V obrvih in na oku temni mu srda noč: Z očes jim šviga plamen, jim v prsih žolč kipi, Ko zbrane gor' na gradu tako ogovori:
„Kristjani, bratje, pozor! Ne vdajajtese snu! Na boj se dvigaj čvrsto moc mojega rodu! Sovrag lomasti šumno, orožje sveti v kraj, Nebeške bliske rama posnema vaša naj!
Dvignite dolga kopja nad brata, ki je top . In moli še bogove, nebes, lažnjivih trop. Sekiro vanj in loke! Naj meni, da z neba Pogubno treska vanjga duhov počastna trna.
Kristjani, alj pretežka zmed žrtev ktera je, Da liram- cerkva visoki sramote se otrnč? Lažnjivke Žive tempelj naj vsuje se v prepad, Razpelo bodi prapor in Bog nam bodi grad!
Pa kje ste, srčni vodje? Privina, miren žar. Ko boja Bog počiva, a v borbi smrten kvar, Ki tvojih sto potokov jeleni gor'pijö In lirtje tvojih gradov zverini smrt nesö?
Mračeča megla v boji! Neverski vstal je trop; Sto holniov pusti svojih, obleci brž oklop, Sovrage klete žeti, oj nade trdni dom, V vrtincili temne bitke alj kmalu zrl te bom?
Pribiti v jed:;em skoku, junakov sjajni cvet! Čuj, krik in divja bilka z ostrogov linije spet! Omoči meč s prevzetnih kočarjev teli krvjo K v veže posvečene sramoto spet nesö.
In Branibor, ti smeli, krščanstva ščit in zid, Ki vrag pred tabo čepa, ujedi lačnej v prid, Dej, v trume, da v kolibe nikdar se ne vrno, Ko listje raztepeno, da v tla ti zibnejo.
Pa Zvitorog, ti lirumni, ki v toku zlih vojska Kar žanješ gosta jata ko makove glave, Na vpornike ošabne razgrni svojo moč Ko toča zonorodna, ko yihre besna noč.
Mar v gozde tihe Vitle okrilil nogo si. Kjer silno bojno kopje še zasvetilo ni ? Ki vnema scer srce ti jeklenih ščitov zvok, Zdaj smrt skakavim srnam pošilja mar tvoj lok? •
In kar vas ni na stanu, ostalih slavni broj, Iz mahovitih tabrov, juuaci urno v boj! Zagnavšim se v krdela ko zvanim na .gosti Naj skoro v bojni grozi vam duh zaplameni!—■"
Zdaj Pargaš trombo sname, ovije ledja v pas, Pa s hriba tam zatrobi, strašan zažene glas. Raznese zvok se v gozde, mogočno v nje buče, Tja v splašene planjave, na cvetnih brd vrhe.

Sjvlov srd pred Gitejo. • •
Biblična rapsodija.
^late večerni žarki, lej, Gibeje Pokojne strehe in močne zidine Smejočega s_e soluca prek Judeje.
V	spomladnem blišči plavajo ravnine, Dežela bujna se okoli smeje
V	veselji rajskosrečnem, ki ne mine; In Oljska gora, lej, se diči v cvetji, Tam Cedron kak šumlja o ptičjem petji!
Ni Savel tak pokojin, ki desnice Presilno ramo tam v svoj meč vpira, Stoječ na znožji- bbrastene gorice.
V	nemirne vale gleda takraj vira Se skale čopljajočega v ravnice^ Notranjega je Savel znak prepira: Obličje možko mu temni oblačno, Oko mu kakor megla biva mračno.
Kako se odlikuje gorostasna
Podoba v dnu njegd, ki groza v vraga Pred njim hiti ti zniir terana, opasna! Razlit je doni nesrečnega Agaga, Trepeče Filistejec že, in jasna Na slavni voz ukleneua ran zmaga Prisveti zmir, ko v temna jata vdarja Se silo zlo saharskega viharja.
Stoji nedaleč tamo pri drevesu
Krvavih bojev tresk, mi Abner čili; Pogum se bliska vojvodi v očesu: Že marsikteri knez kolena v sili Je pregnil zmagana na bojnem plesu Pred njim, ki zvan je orel urnokrili. Sloni mu kopje strašno v jeznem hipu, Leži mu ščit, sveteč ko luna o ščipu.
A kdo je ti^fji, čigar oko -mlado
V	Jordansko tja pobrežje zre sanjavo? Krotak sedaj, grozan je pod čelado Ko polomaj, ki linije skoz dobravo. Spoštuje David v njem največo liado In Izrael ga zove svojo slavo. Mladeniča, le-ta podobna krasna
Je Jonatan, prijatlov zvezda jasna.
Ne čara ga pobratimova struna
Nebeške plunke zdaj, povsod poznata;
V	kipečih prsih mu razsaja buna, Ker vedeti na begu mora brata. Lažnjivega naj strela govoruna
nesreči pa taječega, se svata ! A Jonatan goreči više ljubi	p
Prijatla v svobode nesrečni zgubi:
„Kod hodiš mi pobratim, duša moja? Še iščeš ga, zavetje že te krije? Znebil kalečih si skrbij se roja ? Pri hladnem ti studencu roža dije? Razkrilila se noga že je tvoja ? Alj skrivaš še se v temnem dnu samije? Upaje dobro, alj moj duh se moti, Ki v tvojo sladko lono se peroti?"
Kdaj svidenja se dan v spomladnem krasu Povrne? Alj veselja rosa zmoči Prijatloma obličje v kratkem času, Ki kruti beg temačno zdaj ju loči?—" Tak kraljevič zdihuje belolasi, Ki Davida na pot odvel je snoči, Kar, čuj ga, stari zvezi ščit in veri, Besedo v Savla mrčnega naperi.
„Oj, oče moj! Duha ne čutiš »lega, Ki rije kvarno zdaj v osrčji tvojem ? O jenjaj! Vzrok karkoli ti je krega Notranjega in prečemerni pojem. Odpravi zmaja, ki te hudo bega, In brzo mir naredi v srci svojem. Za sabo, znan ki meč si vsem viharen, Pogled obrni, ak si sreče maren."
„Razvnemi ti srce junaška slava, Grejoča svojce kakor solnčno lice, Ki žarkorodno gor' v sinjim pla^a, In ravne tam zlati in vse gorice. Naj treska grozo v vraga tvoja slava Enako pišu srdiiemu, ki goni ptice, " Da z valom mešajo torobne krike, Ko v burnem' jezeru plešo trstike.
Savel strašno zdaj pogleda, Upije: „Srd ti moj preseda? Sin nevredni, da b' ne bila Kleta majka te rodila, Ki so dragi ti lopovi, Beli zunaj ko grobovi, Toda črni v vražjej duši, Ki zvestobo bratom kruši. Meniš,.David — mor ga vbiti! — Znan da ni mi vpornik zviti? Skrivši snuje sin Jesajev, Ta potomec krutih zmajev, Kar je tebi, slepec, ljubo, Meni v šteto, in pogubo! Predmet mislij, hrepenenja Biva njemu v blišči zdenja Svitla krona, žezlo moje, In, nevrednik, tudi tvoje! Zdaj pa tebi duša v sli Še hinavcu plameni? Nikdar več se mi ne hlhii, Tu prokleti, tu pogini." —
Izreče, in kakor val nad skalo Srditi tja hiti. k drevesu šine, In lice še skrenivši, že prepalo Koj kopje vojvodi iz rok izvine. Le - to zbrči - a Bogu hvalo ! — Zapičenega tam frčanje mine: Lej, kakor streli bil bi žrtva vneti, Od sulice se strese dob zadeti.
Strmi, ki bežal zmir pred njim Je smeli Sovražnik kakor* pesek o viharji Mi Nerov sin in on, ki zdaj mu beli
Zlati se mladi vlas v večerni zarji. ' Nezvesto jeklo Savel pa zbledeli Proklinja v silnišem srca viharji Molče srdit, ko solnce tam od zone Za hribe kananejske naglo tone.

. Doktor Cmokavzarjev hymnns.
red vsem mi zdravniški bil stan je po všeči, Sem fečil, sem videl, da srečo imam?» Ozdravel je vsak — ponosno smem reči — In bil je otet, če — ozdravel je sam.
Prosila je majka. kažoč na bolnika:
„Za Boga! Otmite ga: Sin je, moj sin!" Jaz brzo pritisnem in, čnj, že z zvonika Zaklenka: Otet je bil vbogi trpin.
Izročal mi ženin je mlado nevesto,
„Oh, vsmiljen je, doktor, če ne, je vse preč." Jaz v mirniši stan koj odprl sem ji cesto : On jokal je, njo pa bolelo ni več...
Nekoga v Ameriko gnalo je hudo, Ki, kakor verjel je,- kaj dober je svet, A lej, oboli. Jaz pritisnem in čudo: Takoj preselim še v boljši ga svet.
Število njih ve se, ki pali so v boji Pod Savlom in Davidom- Tisoči so! A živa jih duša nikdar ne prebroji, Ki šli izpred mene na jame so dno.
Z gomilami kinčal mrtvaške sem loke, Sem trgal vezi in sem stiskal solze, Da ne samo čebrov, ampak vodotoke In jezera ž njimi napolnil bi že.
Da več ne morim, marsikaj sem poskusil, Grozi vne. sem smrti zdaj cesti se vprl Zamenjal sem leke, razum sem si brusil Bolnik pa — o groza! — med tem je umrl.
A toljka je dnešnja sveta že prevara, In toljko načinov je zreti stvari, Da ni me nikoli preganjala kvara; Marveč še povsod sem dosegel časti.
Če spravil sem v grob prebogatega kreza Zameril se nisem, še slavo sem žel; Sl-dila je hvala, nikakor ne jeza, Dedičev me trop je objemal vesel.
Lekarne, zvonovi imeli so delo lil mirodvor nov se sezidal je koj, Najetih pogrebcev je kar mrgolelo, Imel sem krog sebe hvaležnikov roj.
In da-si sem dno danaidnega soda
Le polnil in s kraja pustošil sem svet; Bila „no h plm ultra" jo moja metoda, In moje ime kar doseglo ie cvet.
Lekarnarji peli v sonetni so rimi, Zidarji, pogrebci glušili so me; Upili so pompefunebrovci ž njimi, S spominkarjev ust pa grmelo kar je.
Ogoljufani hudič.
(grmeli so Drenjei pšenico sejati,
Pripravljala pluge in brane je vas;. Kar necega jutra se hudi priklati, Tako se zadere nad kmeti na glas:
„Oj Drenjei, ki berete pridno novice, In Kar se enacVa v branje vam da, Pač morda ste brali, učene glavice! Od nekdaj da mojega pol je^ sveta."
Spogledajo Drenjei se: — „Kapa kosmata! , Kaj tacega čital nobeden še ni, In brž izpoznajo, da laž je robata, Kar Črnko blebeče. Alj vsakdo molči.
Zdaj spak nadaljuje: — „To vbijte si v glavo, ♦ Kar tukaj vam pravi na vedenje se, In boste spoznali -- ak umete-pravo — Pol poljskih pridelkov bo mojih odšle".
Že misli, na tesno da spravil je Dvenjce, Mežnrka napihnen in škili grdo; Že šteje v vmazanem duhu vse ženjce, Ki poslal ob času na Drenje je bo.
A Drenjci lisjaki mu hlinijb vero, Pred njim se priklanjajo, to govore : „Oj care mogočni, vse res je, a ktero : Dolenje alj zgornje tvoje naj je ?"
„Dolenje. Halia! To za vašo je torbo!"' Odreže se spak zaničljivo nato, In kakor bi litel še bolj zmešati čorbo,
Pristavi: „Gorenje, to moje naj bo". -•
A komaj iz Drenja se spravi Kosmatko, Zaženejo Drenjci krohot ino vriš : „Le pridi, le pridi; a pazi na prat' ko. Drugače še žetev kako zamudiš".
Kar nič ne zboje se postave neslane, A to si izduhtajo zvite glave; Za letos puste tam orala in brane,
S korumom vsa polja obsade.
■ •
In zopet pritisne rogati za časa, Veselo se muza, si mane roke ; A koj se mu brada pogrezne do pasa, Ko vidi korun : „O gorje, o gorje!"
„Kje bila je glavar? 0'da bi te muri!" Tak Črnec zgoljfani huduje zdaj se: O tristo medvedov ! O kakšen sem Jurij Brez britvice Drenjci obrjli so me!
In lastnim očem sedaj komaj on ver'je, In ovčje pogleda — že padel bi znak — Ko vzamejo spodnje, in njemu le perje-, Prezviti tej buči, puste za tobak.
Jezi se zdaj Črnko, ves zelen na lici, V klobuk se mu smejejo Drenjci nato, Za malo se zdi njegovi butici, Da tak nakacali so kmetje nui jo.
Hudiča je sram, ko so Drenjci veseli, Gorje, o gorje, ko bi ustil se svet, Da kmetje so zlodja za norca imeli, Zdaj Črnko nad Drenjci zadere se spetr
„Ker vidim, da zdolaj je moč ino slava, Shranite mi k letu, kar dolenje je; To želje so moje, to moja postava, Drugače, drugače vam bode goije!"
„Tako primaruha, butice ve drenjske, Mi zveste, da nisem Pavliba ni Pust: Le zbobnajte vkup učenjake slovenske, Ne zmaknete, 11 mi več spodnjega 'z ust".
In Črnko zdaj., dvigne vesel cepelige, I11 ko že pomika 'z dolinice se, Za hrbtom mu Drenjci pokažejo fige : „Že prav, veličanstvo, le pridi po nje".
S prihodnjim poletjem.se Činec povrne, Halia, alj bo Drenjcem pokazal zobe ! Pa kak se prestraši, (glej, skoro se z-vrne) Ko v samem tam žitu zagleda polje.
„O bes te opTili! To zmaga je druga!" Tak Črnec se zvija in škriplje z zobmi — „O kaka sramota, da bi te kuga! Da kozje molitve se zlodej uči".
Zastonje je. Glej, Drenjci vzemč si gorenje, In s težkimi snopi, smejé se, liité ; StrniSče pa Črncu pusté le dolenje, Po kterem, če hoče, naj brusi peté.
A 'z Drenja se zmuzne ko maček pojiti Roté se hudó, da ne pride nazaj ; Ker vé, da se mora še dosta učiti, Da z zvitimi Drenjci se skusi kedaj.
Doktor Lenko in dnplika
odvetnik Lenko na Polici Popoldne zdelan tam sedi, Malialce vlada mu v desnici, Preganja muhe in meži.
Kako sladak je vendar spanec,
---- Ne pintrga- rruben-deirar.—
Kaj proti njemu je piščanec, Gubanic» alj vinea dar!
A le, se ve, ko mir je v hiši, Ti Lenkovič tako zaspi, Da v trdem spanji ti presliši, Na njem če drva čepel bi.
Pa denes muhe in vročina. (Mfihalce^dela, kar se da) Komarjev tolpa pa končina In, ah, njegova duplika:
To njemu kar miril ne dava, Zaspati, šmentaj, kar mu ni, Kako se Lenko premetava: Jecljaje zdaja, škrpenti.
Naposled spanja bog se v s mili, In Lenko, čuj, žahrka že, Da v gostili rojih muhe v sili Oplašene takoj zbeže.
In zdaj odvetniku se sanja, Da z odra društvu govori , Kako na delo je naganja! Kako za narod ves gori!
Beseda vbrana 11111 je, lepa, Povdarja delo le povsod, Pa svoj govor tako-le sklepa : „Na vstrajno delo, mili rod !"
„Nemarnosti se koj izvijte, Posnemati bo mene clo, Iz spanja brž se probudite, Ne spanja, dela časi so." —
A, čuj, kedo na vrata trka,"
„Gospod odvetnik, duplika!" — Kaj še! Odvetnik le še lirka.... „Gospod odvetnik, duplika!"
„V četrtek bo že obravnava, Podpisati le treba.je!" Zaman ! Odvetnik mirno 'spava, Za narod — v spanju trudi se.
Klijent pa rovšta, močno kljuka, Ter s čevlji drsa, tolče v tla, In pazi nanj in pridno kuka : „Gospod odvetnik, duplika!"
Pisar priteče: kaj hudirja Nepokoj grdi delate? — Tako nalašč kriči in zmirja, Zastonj tud' ta mu vhvatka je.
„Gorje vam, pravda ko bi pala, Po časnikih objavim to !" A Lenko zajecljâ: „Ohva..a..ala Občinstvo, za zaupnico !"
„Lej ga, jezi se mož mrmraje — „Tu sanje ti redi in spi, In še zaupnico si daje, Zapal ko je zaušnici !"
„Naj môra Vas !" — klijent zavpije „Gospod odvetnik, duplika !" — Pa kaj ? Alj doktor norce brije" Lej kar poskoči : kaj je ? — Ha
Strié mu, lej lasjè sé silo, Okô jezi se, škriplje zob : „Prokleta bolha !... Vražje šilo ! Drži se kože mi ko klop !"
Mrčes beži. — Spet Lenko vmira : „Gospod odvetnik, ne bo dal !" Klijent na glas zaprotestira — „Prej delo, potle boste spal".
Perô in tintnik prinesite !" Podčrka Lepko s trudojn se. Ter zabebljâ zaspan : „Pustite, Zatraceni, na miru me !"
. Toija P i v ar
aj ? Spreten vodja vam je ta pivar ? Kak6 ? Saj ni mu nič za vodo mar; Ker stvar nobena, od vshoda do zahoda, Mu zoprna ni tak, ko v vrčku — voda.
Pa zna vam mnogo! Ima pamet živo ! Pač res! On ve, kje najdeš — dobro piva.
Tud' treba njemu ni pred krčmo veje: On ve natanko, kde se pivo smeje.
Nikamor, ha, tak močno ga ne vleče Ko tja, kder svitlo pivo teče.	-»
Zato kedaj pobožen je, in v šoli, Da bog bi skrajšal ure, skrivši moli.
Da ga nobena, deste, skrb ne vije ? Kak ne ! Saj"noč in dan skrbi, da — pije.
Kak6 je gibčen! Kak ga delo briga ! Nevtruden je. Glej, zmir po - krčmah šviga.
Da nanj se Aleksander kdaj nameri: „Na! Zberi si palače, njive! Kar češ, ti dam" —. Pri moje] veri, Kaj, menite, bi prosil ? — Vrčka pive.
Moj Bog! Berilo clo mu več- ne pridi, Ker mesto črk, le — polne vrčke vidi.
Voflilce za živenje
va sta prav za prav nazora, Kakor hočeš, vidiš svet: Alj tišči te črna mora, Ali smeh poganja cvet. Vem, da solz ti sili srago Vsoda 'z jedue vreč obeli. Ti obrni brž bisago : Zadej jok, pa spredej smeh.
v	•
Cesto v sprednjo sezi vrečo, Eož si v vence beri ž nje, Zadnjo pa ko temno j"ečo Odurjavaj, boj se je. Krepka hrani zmir čutila -r Da ostane čvrst ti duh: Strasti smatraj kot gonila Zla. — Njim ostani vedno gluh.
Jasnih je plati v naravi: Vonjaj, ti pij i glfj in čuj ! Tud' v živenji sla se javi, Tesne čevlje le sezuj. # Skrbno si dobrote milo . Vsajaj klico v dnu srca — Človek zli je, glej, kaznilo Maščevalnega boga.
Širi jasno si obzorje
S tem, da više zmir stojiš; Kdor se v nizka tla zaorje, Izgubi svitlobe bliš. Toda silno se ti želja Nekoristno ne steguj, I)a te grel bo žar veselja V tem živenji raznih nuj.
Ti duha primerno likaj, Ker nevednost škodi ti. Veruj krepko in ne nikaj, Kar tvoj um za zmir beži; Ker zastonj je, praresnice Ne boš gledal tu nikdar; Ti nevid, iz motne žlice Češ jo s silo zreti mar ?
Jok, nemir,, prepir in dvombe Črnogledu puščaj ti, . V jasni plati ti zaslombe Za živenje išči si. In obličfe bo cvetelo, •Ko odžel si davno klas, • In oko ti bo žarelo, In vesel ti bode glas.
Jurijeva nezaupnica Apolonn. -
večer ob uri mrzli, baš deveti, *) Svetila slavna zvezda je Jeruzalemu, Ko mimo so hiteli kralji sveti, Ki davi so molili, v Betlehemu, —•Kg nad Gorico-zatemni i« jame . -Nevsmiljeno rožljati toča na - me.
Bil hrup je na dvorišči; jaz razločim Koj sinov glas med šumom razuzdanim. Kar pevske citre stran, in koj poskočim Ter planem ven, da dragi život branim O povrnite ve, oblasti večne; Kar videle so zdaj oči nesrečne!
Pretepati nedolžnost za krivico,
Narobe svet, že videl dni sem svoje; Kako' pestiš in drzen treš pravico, To v jezi vsak poet ze davno poje, A kar postalo mi je zdaj» očito, Ganilo bi bilo srce kamnito.
(Humoristično - resen potpouri)
*) Ponižna spomenica na večer 6. jan. 1889. ko je bil Jurij od Lalionov napaden in nakleščen.
Navajen zreti sem Slovenca, brata, Tolčenega na nakvalu nadloge; Prolil tud za - te, scer nesreče svata —. To vesta noč in dan — solze sem mnoge. A sin tepeu — prikazen mi neznana — Dosle me ni še sklela taka rana.
Ki čitaš to, alj ne bi se ti smilil Predragi noseč tvojega imena? Surovo vlečen ne bi se ti smilil ? . Ne zgrela se ti kri še tako lena ? Tedaj pristopim in zavpijen žloti : „O jenjajte, za Boga! Mir .togo ti!"
Na nebu zlo razjarjenem temneče Ne spreobrne vreme se hitreje, Ko stegno se stvori iz goste gnječe. In v glasov hrupni zmesi trop zableje ; »(Bilo bi streslo se srce iz kvarca) „Nabijte ščava! Urno dejte .starca !u
Omolknejo še ne pijana usta, Ko zdajci uzrem osode grenko strano: Popadeta me, lej, dva močili hrusta, Ter naglo zdirjata po dvoru z mano. Med kleto telovadbo hrup grohota Uganjala je tam ostala-žlota.
Ni zla dovolj! — Roke ozeble jima! — Ko v peklu Danteja z meno leteča S pretežkimi pestmi — strašna uima ! — Zabobnata še često v tužna pleča. % O kje, o kje si slavni bil Apole, Da izvlekel bil bi me iz smole!
Prihrul bi bil z Olimpa v gruče
Kot jezni bog v prikazni grozosevca, Ter zagrmel bi bil v ošabne buče : Nesramna vi druhal, pustite pevca. Ki tolike je svat le - tu nezgode; Saj, dasi len, saj časi- kuj zagode.
Dejal bi bil leliko. — A sredi smole Pustil si me, ravuaje vse inače. Zdaj višnjev hrbet nosim, o Apole Ko bil bi ti jim z lahka stresel hlače Trešče z besedo velemožko vanje — Zanašati se" na-te, prazne sanje!
Nekdaj si mož bil, mož (a ne zameri!), Ko šlo zares je pesnikom za kožo : Da le bili so trdni v tebe veri, Takoj pokazal si jim sreče rožo, In zginila je krtova dežela, Ker tvoja je pomoč zvesto zaevela,
Arion pil bi bil grenko mornieo, Da nisi rešuje ti poslal mu ribe : Odnesel zdrave je pete v gorico, Kjer spet zagledal tihe je kolibe; In Ibika, vmorjenega v puščavi, Strašno so maščevali ti žrjavi.
s	*	• - '
Ha, kak pa zdaj ?... Poslušati me raci In ne zameri!... Slep sedaj poetu, Ti nektar piješ gor' miran v palači In,.brez skrbi za nas, čebljaš v Sovetu. Aj, krasno, aj!... Zalivati ambroz'jo! Ko pevca tu uče molitev kozjo!
Ko nov bi bil Narcis, zaljubljen va - se, Alj nov Iksijon, gluh za vse na svetu, Yes drt, zainaknen v boginjske pojase, Šetalec nem po večno svežem cvetu, Zdaj glasnih molb ne čuješ strune zlate, Ko bi s kartavnami jih streljal va - te.
Mar pametiš, ko šlo je tam za Trojo, Kako ste pipali se gor' bogovi, In clo kocnjali — vsak trde le svojo — Da tresli so Olimpa se zidovi: Tu Trojevci, Ahajevci tam zvesti, Hoteli ste, gorje, se kar pojesti.
Strašanski srd je ves Olimp nahajal, Ko z ljubko je Enej sešel se v mraku : Kako je škripal otec Zevs in zdajal, Kako je šviga! mu Merkur po zraku! Dokler da s kraja spravi brodokljune, In tužna se Didona tam presune.
Zdaj .čuj, Apol! Ker v mojem ti slučaji In drugih vstavil nisi se zaprekam, In kjer nemarščino zdaj paseš raji: Zato ti nezaupnico izrekam V imenu — čuj me lipa v temnih lesih: -— Vseh pesnikov na zemlji in v nebesih. —

Blančajda. *}
lH
opoldne iz Gorice, po letu tam nekoč Prispe Cenkin na Blančo, po senci pohajoč : Mešaje paragrafe (kedo bi pač dejal ?)
Na pamet zviti doktor prizive je koval. •
Zatožencu in njemu, ki v pravdi je tožnik, . Če treba,vcvet ta redki, ostril je brambe pik; Kar nič Cenkin jie praša, ustavlja li se vest, Aljne dvoplatstvu temu, da dnar le roma v pest.
Oj dnar, edini balzam, življenja slavna mast! Oj cvenk ti čaroviti, ušesu rajska slast? Presladka simfonija, ki vžgeš človeku kri. Da clo čez Eiflov stolp te veselja skočil bi. —
Tako Čenkin mi duhta in pazi v krasni svet, Kar tam gorje zagleda: ženska najlepši cvet; Gorje, to rečem zopet, ker istočasno se • Veriga mu nadležna v življenja voz pripne.
Očaran vrt, ne polje, Čenkinu zdi se Blanča, Kjer teče med in mleko in raste pomoranča, Kjer rizajo se Vile, razkrite in mlade Ter močijo v studencih ko sneg bele noge.
*) Nekaj kmečkih luš pri»(3prici pod Kostanjevico.
Ve kraji most iz davna čez tok razpet stoji, Na njem pa sveti Janez lesen mi križ drži. Ljubezenski naš Lavdon še enkrat se ozre, -* In tamkaj za ogrado opazno skrije se.
Stoji tam onkraj hiša, oj hiša z latnikom, (Čenkine oboroži oko z dvooenikom) Pod latnikom devojka — saj taka se mu zdi — Sred pur in pičoladov pred vrtečem sedi.
Dobrotni ti božiči, clo lokostrelec Lelj .Jej služijo (Čenkine sanjari v ognji želj) — Gorje, pa kaj krnjoha ?... Ni to preščičji bas, Ki s hleva, čuj, prodira kot raj skruneči glas?
-fhi temena Romej-a do -palcu ih- dol- k« s ti-, ------ -
Ker Rožo zre pred sabo, mogočno premršči. „Krasote, ha, nadzemske ! Tak liinbar še ni žil. Clo Kavkaz ženskoslavni jednake ni rodil".
Tako razpel je roki in zrl, sladko zavzet, Ko Lavro V kopiji samo dobil je njen poet; Tako trojanski starci, vgledavši Heleno, Ko mladci dvajsetletni sladko strmeli so.
Lasje, ko svila tanki lešče se črnoživo
(in ne ko žensk pomestnih ukupljeno predivo) — Oči črne, is skromno je pregnen nos. Bez peg Obličje, vrat in roki so ravno padli snpg.
Oj vitez, vitez manški, ti slavni Don Kišot, In ti, 6 Dulcftieja, kar skrijta se za plot: Kišot, ker mim Čenkina le muha si v ljubezni, In druga, ker o,Roži posnetek si le trezni. -
Vsak dan, čeprav od daleč, od zdaj bo stal prednjo,
Prehuda mu je rana presklela srčno dno; . Čuvit pa mora biti, da drog ne prileti, Alj vanj trdo poleno odkod ne pridrvi.
Nikdo ga nima čuti, ni videti oko,
Ko vzdihoval po Roži in vanjo gledal bo. O ktero snel je zelje, pijačo kako spil, Da v tako je globino ljubezni se zaril
Pristojbine nadležne, srditi vi prizivi,
Odstotki, paragrafi in stranke, bog vas živi! Miruj finančno vodstvo! Čenkin ne ugovarja, Ker vanj je prisijala ljubezni mila zarja.
Nekoč, Čenkinu preveč ko v prsih hruje boj, Žereča misel v glavi postane djanje koj Pred Rožo tja poklekne, ji tam razkrije zdaj Srca ščemeče rane, ljubezni sladki raj.
Kako Čenkin zgovoren ti vpričo Rože je ! Krasoto nje opeva, kreposti njene vse; Kak ona je edina, kar svet jih je rodil, In najbolj vredna ženska, za ktero bode žil.
Prezvita krasotica sladko nasmehne se, In zdaj še le Čenkinu se perivoj odpre ; Vse grome in viharje, clo ravs peklenski bi Preslišal; tak zamaknen zdaj vpira v njo oči...
A čuj, kaj trešči vanjga ? Zadel ga je nirtud ? Nikar, bog bodi hvaljen! — To-cepec je le hud> Ki, joj, odzadej pleča, — Čenkin da zvezde zre — Ko stregel je ljubezni, ošlatal strašno je.
Ko v drugo šine cepec in v pleča kaže pet, Cenkin zdaj, ko bi trenil, preskoči rov in plot: Zdaj v dir; smeje se vanj pa čaj, vpije Rožin mož „To za - te, oj falote, kdo sem, da.vedel boš!"
Čenkina, lej, na Blanči ni zrlo več oko, Odkar ga tam zadelo je v pleča tak hudo : Kar, jaoh, grozovito se vsulo nanj je zlo,
Ki je, dokler bo živel, kaj zvesto pomnil bo. *
* *
Grozno, sprejqj. in hujše neg ogenj ali toča Zadene ti človeka ljubezen, ah, prevroča. Najhujše pa zadene — Čenkin ti to pove — Če v gaj ti prepovedan se zatek6 noge.
Rilkova smrt.
Groteskno-humor¡stična balada.
J^V^ emara grad je Rilkov še marsikomu znan, Ivjer miza je korito in krulba slednji dan, Če vprašaš po graščaku, zastonj je — več ga ni, Napaden in umorjen je sklenol svoje dni.
Trdo je Rilko špaval in sanjal je čelo, Kako mu tam v korito zajutrek že neso, In v sanjah, čuj, zakruli - kako je srečen svat! -Kar zdrami ga, o groza, ropot graščinskih vrat.
To ura ni» navadna, pravičen, ha, je sum: Kaj kljuke zarožljajo in kaj pomenja šum ? Nič dobrega ne sluti; lej, Rilko plane koj: Pripravljenega najdi kar-koli, tudi boj.
A .vragu se umekni, ne hodi mu naprot — Tako si Rilko misli ter stisne še vž kot, Od zadaj je zabranjen, še rilec pomoli, Da grozni zob, če treba, koj v vraga zasadi.
In res, čeprav pri Moltku se boja ni učil,
Načrt je* vojskovanjski izvrstno v bran razvil, In kakor se junaku spodobi, čaka zdaj Z nastavljenim čekanom, ter zm v nevarni kraj.
In ko še enkrat močno, čuj, zarožlja tam ključ, Med vrati že obsije može blesteča luč : Pa znano vrv, iej,-jeden, drug oster nož drži, In kakor rabelj gazda upira vanj oči.
Zdaj Rilko se zadere, kot reči litel bi mu Očitajočim glasom : „I ti, o Brut, si tu ? Izdati hočeš mene, prodati mojo kri ? Izdajnik, kdo bi mislil, da tak si zlobnež ti!"
„Pa'jaz verjel sem tebi, v pogled sem upal tvoj, Ko božal si pred gradom na solnci hrbet moj ? O kaj hinavca nisem probodel koj tedaj! Zaslužil sem krivico, da varaš tu me zdaj !"
„A čuj me ti, ki mleko si •majke tigre pil: Prej volk bo ljuti ganen solze pred ovco lil, Čeljust mi prej odpadi, odgnjij mi tukaj zob, Kot vdam se tebi z lepa, laži nesramni rob !" —
Zdaj Rilko krik podvoji, oko mu zagori, In v trojko, lej, osuplo na moč se zakadi; Za njim se dvigne stelja, pa trojka zdajci v stran Odbuhne kakor ovec pred volkom trop plašan.
Vesel odskoči Rilko, a gazda se jezi : „Mar bereš časopise? Alj zlodi te uči? Ni dosti anarhistov, da človek bi že klel, Ne ! — Vrag celo upora priklatil Se je v hlev".
„To sad je svobodnjaštva, narobe da je svet, In red ko človek ceni, med norce zdaj je štet; Ko zakon se. strahnje, pokorščina je kvar, In polen vražje trme je hlapec gospodar?
A čuj me, krvopija ! Čuj, Tantal in Tiest, Ki točil kri bi mojo tajé srcé in vest, Zastonj obračaš v mene, stoletja slepi rob! Ter brusiš ondi v kotu na veke kleti zob".
„Ni zginola, živi še, spremenjefta pošast! — Se, bognie, vlada reda posvečena oblast..." Izreče to in nadenj, vekšaje srda žar, Mogočno v borbo liujska pajdašev plašni par.
Se zob togotno škriplje, doni še bojni klic, -In jeza, da je groza, temni že z možkili lic, Ko z okom v vraga vprtim, pripravljen zdajci v boj In s krikom se pomakne neznansko vneti roj.
Zastonj se Rilko vpira, v pomoč in bran kriči: Že ondi krčevito tišče ga mož pesti; Glej, vjeti sta ušesi, zaman je vporna moč, Potegnen, ah, iz kota kar javk zažene v noč.
Pa tlak in steljo grize, in krik do zvezd podi, Da kje na zemlje obli rešitelja zbudi, I)a pričo vsaj privabi, pogine maščevan, Če res usoda tirja krvi poslednji dan.
Čeprav vlekó ga grozno, postavi spet se v bor, In možko še poskusi pri vratih zadnji vpor. Zastonj! — Na klop privezan, da s spanja šine vas In kakor ta dejal bi, ginljiv iztiska glas :
„Tedaj umreti moram ? Gotov je moj pogin ? Pravica, če še vladaš, maščuj ta grozni, čin, In kakor sem nedolžen, pravične molbe so, Morilcem ti povrni naklonjeno mi zlo".
Pa v tem ko milo vpije, pogled na moč ganljiv In srdno išče njega, ki toge vse je kriv. Gorje!... Roke taiste (nesreča trešči v nje!) Ki nekdaj so gladile, zdaj — klavni nož drže!
Privida se očesu ? Alj pekel ž njim igra ? Mogoča izprememba, zmotnjava je srca ? Usodinega črta!... Prijatelj mogel bi S hudobno lastno roko točiti bratsko kri ?
Odkritje Rilku vzburka občutke v dnu srca, In vroča solza kane nesrečnežu na tla; Tja v gazdo, čuj, zastoka ančeš, kaj čakal boš, Izdajica nevredni, le brž porini nož.
A gazdi, kalcti njemu, ki krivde se zave, Oblast pogleda čudna presune zdaj srce, In roki dvigne k višku, pa nož zabrusi v stran, Kei kakor pekla ogenj ga speče v grešno dlan.
Čuj, silno ganen vsklikne in komaj vstavi jok: „O jenjaj, ne očitaj!... Srce mi reže stok; Ko ne bi smrti tvoje velela sila mi. Ni žalice. verjemi, ne prizadjal bi ti".
„A kakor tu pred tabo solze si brišem z lic, Potreba je, da spolniš natore nujni klic, Oprosti!... Toda preje, ko mrkne ti oko, Prijatelja v tolažbo besede čuj v slovo".
„Ne žrtva zle pretveze, ne, trikrat srečen si; Za znance, prijatelje, za dom proliješ kri; Čeprav le samotaril, le krulil si živoč, V proslave rožni tempelj, lej, skoro pojdeš mroč"
„Ker — zemlja'naj požre me, me pamet mine naj, V spomin če ti ne kanim hvaležen biti zdaj, In z lovoriko svežo ovijem ti glavo, Da pesnik vsak, vide te, zavidal še te bo".
„Lej, v vencu znad štacune, časti kaznje plod, Mogočna boš spodbujal strmeči zemski rod, Ko slavnega zelenja, pitagorsko molče, Človeštvu bodeš polnil z navdušenjem- src3".
„In pa na hrupni mizi, sred godbe harmonij, Navdušenih obličij in sladkih melodij, O šumni veselici, ko bode srečen pir, Razkošja boš ti priča in pa ponosa vir".
„Mar žensev tvoj dvonožni, ki v slast mu čas brni, Višave slave take kedaj ti doživi ? Nikakor, trikrat srečni ! — Zato te molim kar, Spominjaj se poklica in —* smrti, zabi kvari" —
Izreče.- — Toda Rilko kriče ne zmeni se, In v gazdo, lej, srditi pogled še zadnji vpre, In zadnji vzdihljej priča, ki vre mu i ž srca, Kak prazne so tolažbe sebičnega sveta' •k
*
* * ' f
Nemara, grad je- Rilkov še marsikomu znan, .Kjer miza je korito in krulba slednji dan. Če vprašaš po trpinu, zastonj je, več ga ni;
Napaden in umorjen je sklenol svoje dni. f •
V1 a s n 1 j a.
Humoristična balada.
fOr glediščne lože, ko na dvori Navdušeno v ljubezni zori Nahaja Teklo rajska čut, Dol v sladko vzvišeno prevaro Sred tisoč prič, se svojo Maro
Kak srečen gleda žlahtni Sknt. »
Pušico Lelj je goljufivo Spustil mu zviti raz tetivo Kar najgloGejše — v dno srca. • Iii slatio še ljubezen višo Pra»uuje dol', kjer polno hišo
Sladko preveva boginja.
•
„Me ljubiš Mara ?" — Skut šepeče In trese se, ko to izreke, Pripravljen koj v kolenopad. Nov svet lešči se mu iz oka, . V možganih vre, se trese roka; %Vas ljubim!" Mara de ta krat.
Že če, pustivši vse na sveti, Friedlandovka, o lej, hiteti Na Maksov grob tja v grozi trne. „Je Mara zmožna žrtve take ?" Za boga je!" de Skut in vsake
Ozirbe prost razvname se:
• *
In rami vspne, da ljubo- objame; Kar zdajci - o groza! - vlasulja se sname In z vrele mu glave se loči Pa z lože. odkjer zadoni Se gUs zavzetja, da kost preleti, Naenkrat v parter kot spaka poskoči.
Gledalki se ondi na teme vsede, In v štulo se trdno zaprede. Zajavka, se zvija, otresa z glavo Zdaj Eva pod njo, ln kakor zažene krik še strašan, Občiustvo preplašeno buline na stran. Vse groza vsprčleti, (Clo Tekla na odru odreveni!) „Žač&ran je maček? Lete baziliski?* Vpraša se sleharni v hudi stiski. — Prikazen skrivnostne le - ta je izjave, Pošast je, ki nima ni noge in glave!" Še strmo izbuljene zro tje/oči Ve spako, ki ondi sedi, / In v tihem veselji, nad ž^iSkinim krovom, Peklensko se roga ljudem in bogovom. — Kar čudo, sprebleda v lica, S stopinjic prileti krasotica. (Vsak hrbet od zone zledi, Ko roko na spako le - tam položi,
Ta predno kdo migne,
Predrzno jo dvigne).
A zdajci nastane hroliot
Se zbaše ropot,
In isti trenotek oseba vsaka
Začudi se: „Lejte, vlamlja je spaka-!
Zdaj loža odpre se takoj na stežaj,
In Mara vstopi, razsrjen zmaj,
Pa Skuta s srditim očesom pomeri,
Se predno besedo naperi,
In jezo potlačiti skusi,
Vslasnljo pa predenj zabrusi,
„Tu, nate jo... smešni gorila !"
— Vsklikne razkačena Vila —
(On ves je uništen in bled je ko peča)
„Ljubezni jaz vaše nisem želeča!"
To de„. zaničljivo mu hrbet obrne,
In ž njim se nikdar več ne strne.
Loj Teremka, ruhostrelec.
Teremka je v Pesti še mlad a hnd*Madžar Učen je, vljuden, hraber, besednik, redka stvar „Az ellenabatatlan!" kak vitez je in ptič To kažejo že berki, ostroge, pes in bič.
Razvnet je ves pri „kroni" nocoj naš kavalir; Med dolgimi govori navstal je hud prepir. Visok se suče predmet, slovi politika, Loj Teremka pa psuje Slovane, kar se da.
Per Jovem ! čuj, zaškriplje Loj Teremka kolne : „Slovan mi je sovražen, pa je, teremtete!" — Zdaj bič po čašali trešči (pajdaši vmes rjov6) Sovraino serenado, čuj, pes zalaja clo:
Spet poči v pojasnilo, da vse zažvenketa, Po mizi z bikovico in se zahrohota ; Pa zdaj ne več iz vrčkov (ti Loju majhni so); Kar iz golid naravnoč rumeni sok ti žro.
Omamljenim pajdašem ko sodnji dan buči, (Čeprav so vsi pijani), ko Loj tako kriči. Ko še v osuplo uho ti strašni glasi vro, Pijani koribantje molče se razido. —
A kaj beli za boga, pred dvermi Teremke ? Prikazni so visoke... pet... šest... devet jih je ! „Kaj vraga?... So duhovi?... Duhovi!" vgibljeLoj, In mrzel pot po •ielu, po bradi teče znoj.
Ojoj, kako srdito te bale spake zro!...
(Loj Teremka ni vedel, da srajce, ruhe so) — „Raj'bos na gada stopim. . ni šala, da te mor !-"
Loj Teremka si misli — „Duhov tu čaka zbor".
• * •
Za silo zdaj l»i ltgel. Pijan jč pa zaspan ; Peklenec sam pripeljal je bele spake v stan, In dasi Loj latinski: „Hoj, apage," kriči, Duhove vendar satan še zmirom tam drži.
„Pobere da vas zlodej1. Jaz moram iti spat" Loj Teremka kriči zdaj ter sproži cevkovrat. Koj jeden duh omahne, se zvrne v tla na to, „Haha! Tovariš trave ta tlačil več ne bo !"
In naglo še pet strelov spusti y pošastni stan. Kaj zlodja! Glej, duhovi stoje še vedno v bran. Zdaj vetra dih potegne, pošasti v gibu so In v skleneni zdaj vrsti kar nadenj, huj, ido.
Ojoj, smodnik pošel je. Loj Teremka sedaj Pokazal bi podplate; a kaj to basni, kaj ? Položje je opasno : „Ljudje, pomagajte !•' — Grgutec kar mu nese, zdaj Loj zadere se.
„Prokleti me duhoviJiote raztrgati! Pomozite, je sila.
Že tolpa sem hiti!" To ravno da izreče, že v oknih ko na mig •» Zablisne luč pri luči, sto glav zažene krik:
„Ha... Teremka ?... Duhovi ? Kaj vraga hoče to? A j a j, ne vid;š, sosed?" • na tihem de nekdo -„Dej, pazi! Alj ne vidiš tam srajc in belih ruh ? Loj Teremka bez dvojbe presit je vinskih muh".
„O bes te plentaj, res je!" zavpije vse nato — V duhove Loj je streljal, pa srajce, ruhe so !" Strašan hohot se dvigne : „Hibi! hehe ! liehe ! Loj Teremka je vdarjen, v lase dobil ga je!"
- In v svitu tem peklenskem, na čelu vreli znoj, Loj z jezo in sramoto, spet trezen, bije boj; Ugnane pa osode doživel s tem še ni: Sam Lncifer mu v škodo napinja še moči.
Ni ljuba tam pri vratih ? Da, zdramil jo je šum. Pristopi, rulio dvigne — se meša Loju um — In vsklikne, ha, - narajši bi Loje zdaj bil gluh -In vsklikne zaničljivo: KČestitam, strelec ruh!"...

Zevs in Jnnona.
Humoristično fantazijska epizoda (o rusoturški vojski) na Olimpu.
<_^unona, bog' nja slavne bele rame, Napravljajoča, lej, se v zgodnji jopi Pred zrcalom sede tako povzame,
Ko v toeletnico k nji Zevs pristopi: „Kako si, prepirljivec, mi netečen To znano je povsod, ne le v Evropi,
„Kjer čltajo Ho mera, ki je večen. Kaj mar ne vem, da s Turki sočustvuješ (Ali, zakon moj bil vedno je nesrečen !)
„In Rusu, kder le moreš, nasprotuješ ? A druga cvete, čuj", na mojem polji, Ki vem, da po zemljankah zmir zdihuješ,
- „Ter vedno bledeš*o Konstantinopolji. Nezvesti Zevs! Ne Turki grozoviti, Le turški haremi so ti po volji!
„Povedi, ženskolovec razvpiti, Alj bila varna lepih žensk je ktera Pred tvojimi objemi, nikdar siti ?
„Ti v kalni vodi rad, je moja vera, \Tevil bi kaj za se, alt Turek zmaga Od tod. do Rusov mržnja pa zamera.
Ne vidim, ka-li, kak ti vsaka sraga Krvi že vre, oko celo se sveti, Ko imenuje ženska se ti draga ?
Zato so zmage Turkom ti obeti In zoprni so Rusi ti pa Srbi, Ker v njih ne m igel bi ničesa vjeti.
Fi! Smeje sraka se ti žb na vrbi, Ker netiš še plamena tak nezvesta, Pa imaš tisočletja že na grbi!
Prezirati, ki "tvoja sem nevesta Ti mene, in ki boginj sem kraljica ? Zares, do. sl$,ye .to je.j>rava cesta!"
Ko zreče to, karZevs zaripne v lica In bistroumnosti se nje začudi Ki zakonska je njega, polovica.
Kar najhitreje všel bi stiski hudi; A le še huje zmeša sitno štreno, €eprav, da se kklesti, zlo*se trudi.
Zagrabiti ga mika scer poleno, Da ž njim jezičnico takoj ošlata In hrbet jej izmeri ž njim v zameno.
Odveč za n.j¿"očitanja robafa • Ne bila višnjeva bi pač klobasa; A še za dobe, lej, se spomni svata,
Ki ženi paladini nekaj časa, Došedšega v Olimp za poluboga: Se spomni Heroslava Gorostasa.
Izcimila*bi ž njim se pa n&dlogii, Ker nosi buzdovan in pest debelo, In najnevarniši je 'z vsega kroga ;
Prav zlahka bi po grbi mu zapelo, A tud' poslušati je svet, ki pravi, Pretepat' da ženo je mrzko delo. Ni kod ni kam ne ve. Povsod se javi Zapreka!... Skrpenti in, lej, mrmraje „Prokleta baba!" tiho ven se spravi.
Filozofija in želodec.
Groteskno-humoristična fantazija
zibeli kogar gledalá je luna Nemilo, njemu je boj' vati boje; Povsod le zoprno in zmir mu poje Nezgode struna
Nad Koboridom predla se je tenja Mraku, ko, ah, tipaje se po suknji Izvem, izvem, da všel je vés po luknji Dvotip živanja
Polarna zvezda, dnar, s tebó večerja Beži, beži*planinski sir s Tolmina, Postelje ne bo mehke, niti vina;
Želodec zmerja.
Ko Marija prognanega ne plaši
Me, strah! - Vsaj vem, da prazno bona mizi, Iu kakor Ugolina nekdaj v Pizi
Že zrem se v kaši;*
In če na polji Jupiter me Pluvij Obliti še bo račil s' širne veke, Bo smola res, ker zložil ni mi strehe Za daus Vitruvij. ..
Sedaj tolažbe svečnik koj prisije, A{ tak ogoljufan — ker praznik sluti Filozofijo vso želodec kruti
Na mah prevpije. • *
Jaz njemu: „Aleksander Macedonec Čelado je izpraznil v žeje bedi I11 marsikomu v dneva lačnej sredi Ne vreje lonec.
„Ti zmirom polnih epikurskih jasli Želiš in davkov v sili grozovitni, In tirjaš je, kjer, eksekutor sitni.
Še niso zrasli.
•
„Boecij pravi moj, velja trpeti, In Ciceron se smeje ničel tkalcu — Pro Archia beri! — onemu tirjalcu, Kjer ni imeti."
„Gorje človeku, tvoj ocean ko zine. Ti hujše nego Bren je kapitolu Pretil, režiš razuma se prestolu
Iz zle globine." •
S filozofije te gubanico načeto, Da Holoferna sem lepo utešil,
. Srca Betul' jo, mislim, da sem rešil,
Zadel presneto!
„Odplaviti me kaniš" — on zakruli — „Z modrije plevami tako ! Ti mene J O zvedi! Snove jaz še bolj učene Pridjal bom culi."
Zdaj žvižgaj bič! Ahilov lek pa maži, Po koži kaj preveč če bi srbelo, Alj koga nehote bi kaj zadelo
V dozdevnej laži.
„Vrti da svet — uče te zvezdogledi — Vsled sfer postav se. Kak se motiš ž njimi! Želodec pišče k plesu zdaj in v zimi, Le - to izvedi!"
„Povodov polne čine v dolgih vlakih Izzovem jaz, ko prazen sem obližev, Ne slavohlepje le, tu d' jaz ti križev Rodim na frakih".
'„Zbok mene pesem Žid vam poje staro, Dediče mročih krezov solza zmoči; Ko jaz zakrulim, koj ti v nogo poči Petarda v kvaro".
„Nad raho puntajo se, lej, plenice, Dovtipi v svet deže ko ščavelj kisli, Čeprav ko ribe v suhem mnoge misli Žele morniee".
„V klobuk smeje se, Karbonar rodove S predrznim Ničnikom vznemirjuje ; Zbok mene, lej, po noči tam krščuje Krčmar sodove".
„Navdušene odprô Panateneje Se —, tam zbok mene kist Apel ti zgrabi, Z Menaudroni Aristofan v mojej rabi Se v knjigi smeje".
„Gradé se meni Tebe in Atene, Poetom fantazija, ko že hira, Se vnemlje vsem, od Plavta do Šekšpira Lej, spet zbok mene".
„Abil srdi se, Nestor bister sodeč, Veliki Korsec tat je zel ?.. Praznije ! V povodov jedro glej, in ti zašije Pravzrok : želodec !"
„Kaj svetu pisane rodi prikazni ? Smodniški dim, strupa strašno bolezen ? Rodi poboje, črt in clo — ljubezen?
Želodec prazni\"
„Os nima toliko osir, bliščivih Kaister ne labudov, trup ne članov, Ko svet ti zapeljuje modrijanov
Saj v tem lažnjivih".
„Alkoran Epikur je moj resnični, Ki svet prečara v srečni Eldorado, Naj trobi Diogenov suho stado
In trop jezični".
Tako želodec pojezi se na me; A da - si zel je srd filozofuha : Za zdaj komadček sirkovega kruha Za ljubo vzame!
Zastavljena lira.
(Jurijeve muhe).
e vleglo jutro je v dolino, Ko bliz' Sežane postopaval, Sem prošle dneve premišlja val, Sem premišljaval domovino.
Predrami me srdita Vikj: — „Aj, leni sinko malopridni, Na Helikonu redkovidni, Ne vznaša več te pevska sila?"
Odgovor jej na uho bije : — „Mi, draga Vila, ne zameri; Prav praviš, alj pri mojej Veri! Na Helikonu se ne pije".
„Lej, take zdaj prebiram strune; Kaj pel bi bled o svitu lune !"... „Pa kje je lira ?... Kaj boš pravil!"
„Ah, Vila., lira ?.. Liro sem - zastavil
/
Črnko - nažcan!
a nakvalu železo, lej, žari; V "kovačnico* hudič pricepeti:
„Ovmojster Gašper, kaj vam* kaj vani dam, Če zmorete me tak, da bo me sram."
„Smo slišali, da ste Slovenec hud, Da mnogih ste čitalnic bister Ud.*
„Alo, o Gašperček, če vas je kaj, Poskusiva v kovačnici se zdaj! " —
Hudič se roga, više se zravna; Ošabno maha repom sem ter tja.
Hudič se roga, kaže tam zobe ; A Gašper kaj bo včinil, zdaj že ve.
„To vem, gospod, vi res ste mi močan; A v svojo ste nesrečo dans poslan."
Zasmeje se hudič : „Kaj bo "kmetavs, Hudič je zlodi, koj končan bo ravs."
„Sem zmogel Nemce in Vlahe v zvitosti Pa druge ... In Slovenec mene bi ?"
„Nu mojster Gašper, kaj vam, kaj vam dam Če zmorete, me tak, da bo me sram."
Se Gašper zasmeji , ... Ni top ni slep Odseče se sikiro zlodja rep.
Hudič poskoči ; čuj, zažene jok, Ojoj, kako boli! Strašan je stok :
„Oj Gašper vi, Slovenci taki so ? Naklonil, o groza, ste hudo mi zlo."
O dan nesrečen, ura, misel clo, Ko došel v kleto sem kovačnico! "
„O kaj poreče mi pekel, kaj glavar. Ko pridem brez repa, to je kvar". —
Tišči se v bok kovač, zažene smeh: „Haha, gospod, boli vas meli ?"
,.Tud' mene je bolelo, o hudič ! Ko mene in^brate imeli ste za nič."
Satirične tercine.
i.
Revolver.
v
»
e komu sreča želje ne pohvali, Revolver brž v roko za rabo vzame In trudno ž njim lobanjo si zapali.
Oj zvitorepca! . . Tak dospe do jame, Kjer spi brez prenočnine, prost povoda, Bez žimnika, pa tud' bez trde slame.
Da rešiš se, izvrstna je metoda, Ker izplačavši tak dolge ne maraš, Čeprav reko, da bil si v tem prismoda...
Glej, jeznih upnikov ti več ne varaš, Ki s praznih muli pestj6 so tam ostali, I11 kolnejo, ko ti se več ne staraš.
Ti resno več ne hvališ, niti v šali, Doline, v kterej viher zmirom brije, Ni slepe sreče, ki jo svet še hvali,
I11 v norce in bedake zvesto sije. Ne žali dalje te nezvesta ženska, Ki stavljene roge tako zabije,
Da 'z glave jih ne zbije moč peklenska. Ne maraš več, alj si Madžar oholi. Alj nemška duša si, alj si slovenska.
Nihče ne vodi te za nos okoli
(Ko vlači za sebo cigan medveda), Slovo si dal kadilnici in sm^li,
Slovo zvijačam pitnega soseda, " Slovo krčmarju, ki te več ne tirja (A pametil te bo ko njega kreda);
Nobena te Ksantipa več ne.zmirja Ko druge Sokrate (le v tem ti slične) Domačega znebil si se hudirja. *
Pohišni škrat za nos naj druge vlači Iz sobe v sobo, iz kota tja do kota Ti s ceste všel si nohtom in krtači,
Ko njo, ki z bridko vse kosd pobota Prehitel si, pustivši v dvomu brige, Alj pravšen je tvoj čin, alj je pomota*).
Odloku ravno vkljub helenske knjige. Ki jeznega beguna graja hudo.**) Pač grenke so človeku sreče fige!
*) Samomor se žal dan danes v nekih knjigah in z odrov zagovarja.	Pis.
**) Platon trdi, da človek ne sme kakor suženj begun telesa zapustiti svojevoljno.
Domača bitka.
Al,j kdaj, osode žrtva ti dotične Prenesel vročo bitko si domačo, Ko gre za nos in za oči ?.. Kaj mične
Evolucije so. ko lej, krtačo
Alj kar si bodi ona vanj zabrusi: Kubalnico alj drugo ropotačo.
Ko nosa polastiti se poskusi,
(Kar glavni .smoter je in zdaj edini) In že nolitmi nastavi roki susi,
On v groznem hlačetresu nič ne čini, Ampak kot nov Kunktator zdaj le gleda, JJa zoprnik ne bliža se tvrdini.
Tedaj bez godcev ples se čuj, odseda Po sobi. Hud ropot in vriše nastane, Da spečega bi zdramil clo medveda.
A ko Jlegera bolj odločno plane, Zastonj se nos nesrečni vmika. Že vsečene tam nosi strašne rane!
Krvav se trese zdaj le - tam Nazik» Pod nohtom nje, ki vzrok je vse nezgode,
Tak grozno se maščuje ženske pika!
*
Alj kdo v tem boji se vršeče škode Popiše velikost in nohtov jezo £ Krvave njih učinke, njih povode ?
Pred vsem pa zmaganca sramotno tezo ? Čuj, zdaj #e vlije psovk bobneča plima In sosed vdeie v hišo s to pretvezo.
Kar zdevkov zdaj leti, slovar jih nima, In ženska v zmagi bolj ošabno piha Neg Hanibal, ko bil je vpričo Rima.
Zdaj kakor miš, ki v zanjki tam mrliha Ter vse moči napinja, da se reši, Ujeti nos se vpira, komaj diha...
III.
Duhoviti pohodi.
Ah, manjše je čestitarjev število * In radovednežev, pri mojej veri. Ko skozi slavolok in s slavno silo
Povrača se iz boja Cezar kteri, Ko vsled privlačnosti, za me proklete, So bili, čuj, pohodi tisočeri.
Tako je na-me držal vrag pripete Iz krogov vseh, da počil bi od jeze,
Vse svake, znance, strijne in očete, ■ ■ 1 ■ ...... ..........
A slona spraviš prej skoz drobno sito, Ko ktera se zvijača jih odkriža. Ta"k imajo ti suknjo" v stol prišito. —
Med kvakanjem*le - tem se solnce niža, Želodec, ko že zevaš, jezno kruli, In še rešilno se slovo ne bliža.
Ko on igra z očali, ona v štuli,
Potem pa vsak, (la moti že se v glavi, Izdere ti na dan, kar nosi v culi,
A demant prej doboš> verjemi, v travi, Dobitko prt j največo, primarnim!
• Ko pametna te misel zdaj pozdravi:
Ožbetova da Mica dobro kuha, Da poskočile zdaj so svinjske krače, Da lev ni konj, izveš, ni osel muha.
Čevljarje I a obira, ta krojače; Le - temu, da je ura, zveš, zastala, In onemu, da so preozke hlače.
. Ko vse preneseš to, nebesom hvala! S politiko uganjajo ti burke, Ko ti prisegel bi, da vse je šala.
(Pa ni!) — Ta kara kroj nevarne surke, Ta s.Prusi urno zvezo kar veliča, In ta krvi bolgarske toči curke.
Ko kakor srake kaj 'zdero s kotiča, (Kar počastiti moraš še s smehljaji!) Ogromnih oslarij si tužna priča :
Pri kavi pouče te alj pri čaji, Kak zmogel Mitridat je Termopile, Kak cvete Vera Kruc tam dol' v Ahaji.
Ahil užugal je Sarmate čile, Opel Keril je pesnik Cicerona, In Amazonke Cimbre so pobile !...
Ak zmlela ti hrbtišča ni še zona, Izveš, kaj cvet je obrekovanja, Imen kaj je peklenska, ta šablona.
Lej, kakor v plen se brž zažene kanja, Tak Radomantje ti bite z navali V soseda, ko se njemu najmanj sanja.
Dokler z raketami: — kaj U in ali, S čeravno, ko bi vendar, toda noče, Nesrečno mu ime se v zrak zapali, •
Ko znanec, da srce.se ti razjoče, Še predno se shladi na mizi kava, Zgoli ti kakor drev o času toče.
Sedaj zagugaš se ko ptič na veji, I11 stol nemirno škriplje, čuj, pod tabo, Ko brišeš s čela znoj v nesrečni* seji.
Zdaj spraviš brž zvijačo kako v "rabo, In že se ti zazdi, da si na produ, (Ko zbor se spogleduje zdaj med sabo);
A da si še tako s peklencem y rodu, Opravil nisi nič, ker zmagovita Zave se družba spet ko Favst na sodu.
Napelje nova stvar se zdaj zavita In ruta marsiktera k ustom šine, Ko, da še konca ni, se jasno svita.
IV. Dolžniku.
Kak sopeš v kozjem rogu! - Pač ne sanje Resnične vse so slutnje tvoje bile ! Dolgov je v društvu rahlo še vprašanje.
A l<aj bi to, priprave če so mile, Ko kakor jastrebov srdite kljune (Sijo saj že bodoče tebi sile !)
Prežati blizu na - se zreš račune ! Tak dinamit na skrbi'*je vozarju, Ko zlobno, to tvarino mini štacune
— Privede, -lej, in klanja i-e redarju,
fci temno.streže nanj, ter v strahu pazi, Da vzrok ni veletresku in viharju. —
Nekoliko temne še zdaj izrazi.
(Tak zviti mncek skledo, v tla pihaje Ker vroča se kadi, "še prej oblazi):
Kar, koliko obresti še ostaje, (Ki plačal si je lahko) povedoti Dvorljivo scer, a vendar ne bez graje.
Steguje v pas se ti čeljust. V grenko ti Ko vroče ti tembolj prihaja lice, V tem večjej maniheje zreč drznosti —
In zdaj streljavkati začno menjice In znjili obresti "v te čedalj hitreje, Ko pokale bi urne igelnice.
Ah, kratko upnikov se solnce snierje, In prej ko misliš, ti v spremembi ljuti Dotaknejo se naglo skrajne meje!
Spodobnosti že vidiš zid razsuti,
Kar dolžnih pisem in pobotnic kmalo Se štetev, ne kaj kratko, moraš čuti.
Ker oni so sekira, ti pa tnalo, Zato pogum jim vedno napreduje, Čem niže v strahu je srce ti vpalo,
Prislome, epigrami, jrijolole.
ečkrat se v kuhnji močno kadi, Toda pečenke na mizo le ni.
Bodi polž v premišljevanji, Hiter zajec v izvrševanji.
Kuhe cele, zguljeni podplati So marljivosti dokazi zlati.
Modri v hvali očvrsti. Norec se v njej izgubi.
Sadje najbolj zrelo Ne pade samo v žrelo.
tri modrem, če je srečen, bez straha stoj; Bedaka, ak je srečen, pa močno se boj.
Kader zvonovi veliki začno zvoniti, Tedaj ne čuješ malih se glasiti.
Ko v duši vlada zmeda, Oko je slepo, tud' če gleda.
Eden prede, eden tke, Drugi pa oblači se.
Kjer zgreni, kar sladko bilo je prej, Kar šila poberi, Se nič ne oglej —
Kdor ko porok se košati,
Večkrat z lastno mošnjo plati.
Ko norci bi zvončke nosili, Ves svet bi ž njimi oglasili.
Ko vsak bi grehe na čelu imel, Nikdo bi klobuka sneti ne smel.
Ko pogine oroslan, Hajd' vsi zajci nanj.
Volk marsikteri kroži Po svetu v jančji koži.
Boljši časi bili bi. Ko bi boljši bili mi: V se poglej in pusti čas, Boljši časi so le — v nas.
Hrošč prismojen.
rošč ti hudi, kar ne glodaj, Ne objedaj teh dreves, Ki lepó mi zelenijo, Vsaj si sit že čez in čez ! A hudoba hroščevska — Nič ne mara, to se zna.
Ko bi vodo v morje nosil, Nič svarilo to ne zda; Hrošč le žre, da škodo dela — In ne tré ga lakota, A le škode je željan: „Hrošč ti hudi, pride dan!"
Scer drevesom še ni škodil, Da - si nekaj je srbi. Še*lepé imajo veje: Hrošč pa hudi se jezi. Ko bi litel pojesti vse, Hujše pika, hujše žre.
*) Smešnica, koja ne meri na nikogar.
Zdaj zleti na mlado drevce, Da bi spet napokal se, Ter v drevesa tja pogleda, Koljko škode včinil je. Hrošč zdaj misli tih: Aj presneto, alj sem jih!
A plačila pride ura:
Hrošč ti hudi, zdaj gorje! Spaček luč goreti vidi Ino v njo se spravi že. Ker nad lučjo se jezi,
V	njo zaganja se, frli. —
Ko se hrošč, lej, spet zažene, Kar zastoka, zaječi, Ker osniodil si je gobec, Mili bože, kak boli!
V	drugo jezen tja zleti, Še flafota zagori.
Ah, le z jedno hrošč flafoto Spet na drevce zlezel je: Z jednd tam visi flafoto, Kdor ga vidi, smeje se. „Hrošč ti hudi, gledaj ti, Da še druga ne zgori!"
Ppik Lepeva invokacija.
Le-tam mi Legec v sobi sedi V domači sobi, v sobi malani, In da - si v Olimp kaj čvrsto jo reže, • K(*zarcu pa vendar kaj pridno streže. Rudeč zdaj v lica, roke si pomane, Češ, dans bo ježa. Pika! Koj vstane In s koraki , sobo premeri. Pa v tla gledi. Takoj duha naperi, Noč pesnikom godi! — Zastonj bi žgal Petrolja s vitle dnhe? Ne bo dal! Da vilice v kozarcu ne splevi, Naš Legec prav pridno skrbi. Zdaj v mislili nastane drenje, In mravje hiti navdušenje Po tilcu dol in hrbtu.... Ha, pijača, Ti sveta oblast nikar igrača!" — To de zdaj Legec -— „ti vredna si kron, Ker goniš nam v glavi hlapon!" A kaj bi peval? Zornokrasno lice? Alj črne bi peval oči device ? Alj bele nje prsi, črni vlas? Prebeli vrat? Ttmiiro alj pas? Visok mu predmet v glavi brni, Obrne v zvezde oči. Apola tako nagovori:
„Če nisi še opešal, oj Apole! Ti petja bože, kakor svet ti pravi, Priteci brž, in vleči me iz smole.
Kar Pegaza nocoj mi sém pripravi, Če brbet ima še in rebra cela. (Saj dans ga vse že jezdi in ongavi).
A bog te obvaruj, čuj me, brezi jela Okusnega ne pridi mi in vina, Da bova črvsto ino z ognjem pela.
Pa nektar pusti; meni le starina, Ki ognjevito tam na trti rase Diši, ne plehka ponarejevina.
To drugim daj, ki vse denó že va - se. Pa nektar to zovo in cío ambroz'jo . Ti meni vina daj in pa klobase. a
Izreče. Čuj, Pegaz zalirže, pred vratmi stoji, Že Legec mu zdaj na hrbtu sedi).
„Moré naj druge na zemlji skrbi! Oj živi v kozarcu mi rujni tok!
Aló, moj Pegaz, zdaj v sinji obok!" — *
* *
Probatura! V kozarcu poseben je sok.
Današnji svet
o vzgledih vsi ravnajm» dela. Da smeh in kvar nas ne vlovi; V vrhe kljubestne^poči strela, Izjeme delat' varno ni.
V vodilo šego si zapiši. To stalna zvezda naj ti bo, Drugače norec boš v glediši, Ki nam živenje je zovo.
Ta v sveti jezi dviga cepec, Pa lop, v domišljen zrnat snop. O da ga, jej L. Ne vidi slepec,. Da koplje k norcem sam si grob
Na nebu Kuk resnice išče, In zvezde niza v kolobar, Tako se trudi. Svet pa pišče : Le - ta je norcev sjajni car !
«
Tam verze kuje pesnik Mižga In uma prejke devlje prest; Pa še ne ve, da rakom žvižga, jSmejo tud' njemu da se v pest.
Tako uče te šegokovci,
Če ne boš glodal golo kost: Na žitja odru dans le novci Daj6 ti papo, čast, modrost.
Junaške in drugače pripovedalne pesmi

Zvonček sreče
red sč k postelji smrtni pokliče kralj sinu, In primši ga za roko svoj tron pokaže mu; „Moj sin!" - mu de prijazno - „glej, to ti zapustim, A dobro prej zapomni, kar zdaj ti govorim".
„Ti meniš pač, da zemlja je nam veselja liram, Moj sin, ni taka, vgasni že zdaj lažnjivi plam: Nezgod je mera ■ vedro, alj sreče - kaplja, znaj! Od sto jaz komaj veder dve kaplji dam nazaj". -
To reče kralj in umrje. Razumel sin ga ni, Da svet je raj pomladnji, rož polen se mu zdi: Smehlja se na prestolu, češ, že dokaže se, Kak prazne so besede in neresnične vse.
In ravno nad dvorano, kjer sklepe kuje smel, Kjer spi in pri obedih gostuje se vesel; Ohol nad streho glasen obesit zvonček da, Ki zazvoni, le rahlo če kdo zaziblje ga.
Potegne kralj pa zvonček (deželi se pové), Vsakikrat, ko srečno, prav,srečno bo srcé; In, prinjaruha ! misli, ne prejde jeden dan, Da zvon po vsej pravici n« bil vsem glasân
In dan za dnevom sije, na čelu rožni žar; Pa ko se zvečerijo, veselja nič ni kar: Po vrvi seže večkrat, okô se mti blišči; JPresune pa ga nekaj, ne tika se vrvi.
Lej, enkrat vtopljen v slasti prijateljstva gre tje: „Naj zvejo vsi" - zakliče - „kale srečno je srcé!"-Kar sluga zdaj pristopi, solzav prinese vest:
„Prijatelj tvoj največi, kdajnik je nezvest".
•
Nekoč se vstopi k vrvi, ljubezni kar pijan: „To moram oznaniti - o srečni, srečni dan !" Kar posel bled priteče ter zbegan dé in plah: „Gospod, ni več zvestobe: tud'kralje bodi strah!"'
To zguba ni velika, saj kralj je slavnoznan. Denarja imâ na kupe in pa mogočno dlan, Še ima cvetna polja in paš zeleni tlak, Pri svojih pridne roke, nad sabo božji zrak.
In spet sloni na oknu, okoli se ozrè Misleč: „Ta sela, hiše so v meni srečne vse!" Vesel za vrv prijeti že hoče, kar - oj strah! Se ljudstvo not udere, pred-enj se vrže y prah:
„Gofjpod, alj vidiš onkraj? Strašan jp to požar! Zažgal nam vrag je hiše in z mečem dela kvar"-„Ha, roparji predrzni."- vês v srdu kralj ceptâ, Ter sablja, ne pa zvonček,, v sovrage zarožlja.-
Že sivolas prihaja in slab od žalosti,
Na strehi pa njegovi, čaj, zvonček - le molči Čeprav ga kdaj nname veselja hipni zor : Obešenega zvončka se več ne spomni skor.
Alj ko umiraje starček sloni na stolu tih, Spred okna spodnje hiše zasliši jok in zdih. „ Cniu to?" - prijatia vpraša- „povej mi, o povej! „Pustiš jih, oče mili! Tvoj ljud je doL', poglej !
„Le not! Tedaj ljubeči, bili mi zvesti so?" „Kupili ti življenje se svojo bi krvjo!" In narod se pririne, lej, rahlo že do vrat, Da vsak ga blagoslovi, ga vidi zadnjikrat.
„Tedaj sem ljubljen, dragi ?" Vsi jok zdaj zaženo To vidi kralj, se dvigne, nasmehne se sladko Pogled obrne k Bogu, po vrvi sežč nem In - žvenk ! zazvoni vprvo, ter obledi potem.
Seulel-Zalcrajski.
B e 1 s a z a r.
¿^e bliže prihaja polnoči, Povsod je tiho - Babilon spi.
Le gori v gradu, da trese se krov, Razsaja, razbija trop njegov.
Tam gori v blišeobi dvorane svitle Kralj Belsazar glej, gostuje se že.
Obdaje sijajin njega kolobar, Penečega vinca uživajo dar.
In kupe žvenkljajo in krik je ves čas, Čemernemu kralju se jasni obraz :
Užig-a mu lice vrisk in šum, Se več pa mu vino deli pogum.
Kar smelež glasno se zakrohota. Ter. jame pregrešno psovati Boga.
Bahanje, zasmeh in strašni psov Pohvali ukaje trop njegov. —
Zdaj migne kralj, in urni strežaj Zleti, ko bi trenil. Brž pride nazaj,
Piinese zlatnine in dokaj srebra, Kar v ceikvi bilo ga je vkradenega.
Kralj kelili napolni, nastavi tačas,
(V napuhu se strašno mu sveti obraz).
•
Še peni ob ustih se njemu grozno, Ko v Božjo zasrambo zavpije glasno :
„Jehova, oj tebi zasmeh vselej, Jaz kralj babilonski, jaz kralj sem, poglej!"
Alj vsega še dobro ne 'zgovori, Že v srce ga speče, bridko zaskli,
Ukanje in smeli omolkne takoj, V mrtvaški tihoti nahaja" se roj.
Ker gledi, o groza, na steni planiti, Ko roka človeška tam pisala bi.
In piše plamenom in piše - gorje! Se zvija, poteza, pa zgine uže.
Kralj Belsazar odreveni,
Ga lomi trepet in tamkaj medli.
In sleharni vtiline, je mlad ali star,
Otrpne ves plašen, ne zine ti kar. *
Pismarji prispo, a pove ne noben,
Kaj črk teh plamtečih je pravi pomen.
Trop kralja razburjeni, srda vroč, Zakolje pa v puntu še tisto noč.
Heinc-Zakrajski.
Matijče iz Zoran.
Humoristična povest v verzih.
HM h
¿^^atijčetu iz Zoran po glavi kaj šumi, Da kašljati komarje že sliši, misli si; On moder, on zgovoren, 011 lep, on s kratka vse V primeri ž njim, on meni - clo župan teslo je
2.
A kosa še najbolja zadene v kamen clo — Tako očanci naši že govorili so — Tak Salomon Matijče kaj slan je navk dobil, Da človek še nikoli se preveč ni učil.
3.
Ne le, da ga ne ljubi: sovraži clo ga vsak. Sosebno domišljivcu jte Martin kaj gorak; Ta dubta le, kako bi nad njim se maščeval, Prevzetneža kako bi ponižal kar do tal.
4.
Naposled najde jedno (prav take želel je). Odšle ne da miru si, na delo spravi se, In brzo v to si najine goljufe zrele tri, Ime katerih največ po mestu tam slovi.
In cvet ta poštenjakov -se hitro zbere v zbor, V Martinova je usta zamaknen slavni kor: „Možaki, pozor!" čuj - se odreže Martin zdaj -„Napnite mi vse žile, Matijče čuti naj!" —
6.
Prebrisane glavice ! Nalogo na - te to : Matijče gnal živali dve jutri v somenj bo, Spodmaknite mu osla, da znal ne bo kako, Katerega bo jezdil - in kozo še na to".
' 7.
Oreha nista mehka, še bolj bo tretji trd,
(A plotu vkljub, ko hoče, na vrt se spravi krt) „Naposled naj raz njega obleka se zgubi, Da v Adamovi na cesti ostane suknjiči".
8.
„Ak prav ta rigorozum, možje, doženete, O srečna vaša majka! Lovora vredni ste !.." In ko jim de, da mošnjo namazal dobro bo, Svoj amen brž navdušen prikimlje zbor na to.
9.
Na novo leto v mesto Matijče žene par,
(Da vošči gospodarju in da mu kozo v dar).
Na oslu se šopiri, kaj modro se ima,
Za njim z rujavim zvončkom pa koza škrabotlja.
V volitve se zamika (o ti županski stol !) Do zadnje pike gnati jo če, saj ima sol: Dosežem li te krone, oho, oho, oho! Po mojem pisku plesal sosebuo Martin bo.
11.
A kaj ? Ni rokovnačar, ki leze tam odzad, In dolgo nanj je stregel za plotom kakor tat? Ko najbolj je Matijče zamišljen v slavni stol, Za njim, bere stopinje, hiti možak na lov.
• * 12.
In ne da bi počival, rezilni 'zdere stroj, In kozji zvon obesi na oslov rep takoj; ' Nato. kar, §muk, z bradačo. Matijče pa : ciu cin, Za sabo zmirom sliši. O mojstra vt-eden čin!
13.
Čuj, Martin tam v kolena se tolče, smeje se. In kaj bi ne ? Saj prva tak dobro zmlena je; Alj aj, kaj bode z oslom ? Jahač je nanj pribit, In, ah za en tretjin je brez britve še le brit!
14.
■ •
Martine, kaj li dvomiš ? Ni vsahnil še jim vir, Izbral si cvet možakov, jim viši znan je tir ; Kar skrito še v načrtu teh zvitih bratov je, Pohvali ti vsak doktor - clo vrag podpiše se.
Matijče- vedno jaha, za njim pa le cenglja ; IJhač pa jezno brca, ker rep na moč žvenklja Jezi ga zvon še hujše, ko brencelj vanj bi ril Zato bi, ha, s kopitom to vražjo stvar odbil.
16.
To brcanje pogostno Matijčeta zbudi,
Za sabo tja pogleda in - mraz ga spreleti; Oči si koj pomane, alj vidi prav alj ne, Ukradena je koza ? Vsi vragi! Anti ne !
17.
A koze ni - Martinov kako že tvarja ^trup! Oblast, le - ta je dobra \ Po vodi plava up. Znad osla, lej, obrača na kraje vse oči, Matijče kolne.,- Martin si trebuh tam drži.
18.
Pa kaj je vse pomrlo ? Alj pekel dela kvar ? Nikjer ni žive duše. Nazadnje sreča stvar; Matijče koj se vstavi, suhorček tam sedi; Da zrel je za nebesa, prisegel človek bi.
19.
In jezdeč "še uteši - (ko Turek prej je klel). Za toporišče, misli, da stvai* je že prijel. „O blaga duša", kliče - „alj kozo videl ste ? Povejte, bog vam plati! Lastnina moja je".
Zravna se zvitorepec, (pobožno zre oko).
„O bog vam je prijatelj!" - odvrne mož nato. „Tatu sem videl, hitro za njim ! Ni daleč še, Todisto gori s kozo po stezi hitel je".
21.
Matijče od veselja moža bi kar objel: „Tovariš urili! - vsklikne, z nebes poslan mi sel! Se ljubav mi storite, daj bog vam mnogih let. Pri oslu tukaj čajte, dokler se vrnem spet".
22.
To željo vam izpolnim", odvrne brž slepar. Vesel na to Matijče raz osla skoči kar: Pajdaša poroknje, ter, hoj in smuk, na hrib, Za hrbtom ko bi pelo sto palic mu in šib.
23.
„Bedače, za - te, smolo, ki brž na led hitiš -" Mrmra za njim zvijačnik, na oslov šine križ, „Kjer nisi bil, le idi! Moj zlodi star je bil, Haha, ko tvoj; Matijče, se komaj je rodil".
24.
To reče in požene. Matijče pa med teni, Misle da kozo najde, po brdu išče šem. Le prazno slamo mlati. Zastonj je. Ves potan In truden, da je groza, povrača se na stan.
Srdit se v čelo tolče. Ne pomni take vek ! Po škodi došla pamet gorjup na moč je lele; Scer ovce tudi štete požrešni volk pojé ; A biti brit tak smešno, to več je neg' gorjé!
26.
Pa kaj, alj bode jenjal ? Več potov vede v Rim ! Zašel bo osla hitro, da i'eši kozo ž njim. Da krenen je tak zvito, ne sme prodreti vest; O ne, slepar prok-leti, ne boš smejal se v pest!
27.
In ti, moj sivko dragi, v kopita, kar se dá, Ak hočeš .ovsa v jasli in voljnega sená. Pa osel ?.v Kje je osel ? Moža kje vrag drži ? Gorjé L. Že mrena pada... Matijče tam nori.
28.
Mar Lucifer došel je, in tukaj šali se ? Gotovo dans, ki vlada, nesrečna zvezda je. Matijče v znoji prha na ono stran in to: Zastonj kraj gozda išče izbuljeno okó.
• 0
29.
„Te krst nikar ni vmesil. Peklenski to je kvas!" Matijče zdaj zaškriplje- „Le - tá ne sme mi v vas. Naj bo že ena, šmentaj! A, bes te lopi, dve! O. kje bilá je glava ? Presmešno to je že !
Kako pa se izviti ? - Hudimanov slučaj!
V grgutci že je tesno, reži mu v prsih «maj. Živinčet ni ne penez; to vozel, to je, to ! To čorba zanjga slana, da bug pomagaj, bo !
3i. .
Ukupil kravo v krčmi ? O, bog prenesi, ne ! Po poti mošnjo zgubil? zgiibljavec? Ha, kaj še!.. Alj roparji... in bog še, da kožo vnesel 'si! Nikari, liu, kaj zlomka L. Nu, zdaj pomagaj si!
32.
Pa kaj bi tukaj vrtal! Vse to, pa sol - v očeh ! Ni luknje, da bi zmuznil; le kvar na yseh straneh. Oh smola je le smola. A treba iti v kraj! In, pes naj se obesi, mord' pride v misel kaj.
33.
Ko solnce pa pozimsko ta misel moč imi : Tu zguba", tam sramota: v teh kleščah trepeta. Ko pes polit odrine- (pritožil smolo je) -Tam Martin skrivši v travi od smeha valja se :
- • 34.
„Aha, prijatelj, dve že! Še tretja za-te bo! Ko kanja dežja čaka, tš čakam še nato. Živeli taki ptiči! En lešnik še preti; Le trojka je popolna,„po svetu vsem slovi".
Molitev kozjo moli Matijče v tem nažgan, Temu 6 je v rogu, in klanec je tesan : Naj vita, kakor-koli, si svest je praznih muh. Prokleta zanjka ! Kljukčev opešal clo bi duh!
36.	.
Po kaj bi hlev zapiral, teleta ko več ni, • • Saj zlodisam, je jasno, v to stvar svoj rep moli V bodočnost gleda modri. Kar bilo, bilo je, Ko gnjezdo že je prazno, nad njim ne vesi se.
37.
Pred vshn nikomur vere! - Matijče škrpenti: Kdor ume, ta je moder, to v drugo se glasi -Potem pa zlata usta, "to stara je povest. Naposled sto oči še, da nos ne zajde v pest.
38.
Nato ko kača noge, mehkoto taji le, (Naj bo li krava črna, pa mleko belo je). Oklep bo to in kopje, presneto to drži. .0 redka pač glavica, kak škoda te uči!
39. -
Dobil je slavni vozel. Oho, le pridi kdo ! Za nohet ne odjenja, s prisego zveže to. In sleharno teh gasel, karkolj naj prileti, Bo njemu kamen modrih in Heroslavov kij.
Izzut je tesni čevelj ; Matijče v višji krog, Duha požene v krila, z leti v zeleni log.-In • kaj pred njim zaplava ?... O zlato žezlo, stoj ! Na tron županov smukne. Kak maže upa loj !
41.
Od pete do vrhotca Matic je spet. junak; A lej, kdo roke lomi, naslonjen na vodnjak? ' Čem bliže je Matijče, tem več se jok glasi; V kosti in mozeg ide, v oblake javk leti.
42.
Grozan je krik. Matijče takoj predrami se; Gledi, a brezi vspeha. razuma svečo žge. Hiti, da tam resnici privzdigne precej krov, Nesrečnež da prednjim je, za zdaj je v tem gotov.
43.
„Za božji čas!" zdaj kliče - „s čim prišel stevprepir? In kaj tako, prijatelj, kali srca vam mir?" „O k,.j bi pravil reva ?... Le vsmili se me Bog!" Odstoka mož, ki zvit je še več ko kozji rog.
44.
(O da med zdaj in potler strmi tak grozen zid, In znan je le začetek, zakrit temni izid ! Ko doh imel bi spredi, ne zadej le oči : Bez dvojbe zdaj Matijče, ne čakal, bežal bi).
Goljuf še enkrat milo v nebo zadere se, Potem- stokaje jame in vanj oči vpre : „Kdor koli ste, povem naj, ker tak vas žene mik Kak strašnega me trna v srce tu zbada pik"
46.	. •
Pri samem živem Bogu, sočutja prosim vas, In zvesto poslušajte, darujte mi ta čas; Potem pa bote sodil, ko zveste vse le-to, Alj kakor jaz ua svetu nesrečen še je kdo".
47. •
Zdaj čujte, ki ste božji! Tako-le ta je stvar: Predelat dragotine je v mesto dal glavar, In škatljo dražili kamen izročeno dobim, Da dans jo spet osobno glavarju izročim".
48.
In bil na moč sem truden, in bolel me je zob, Zato pa škatljo denem na ta vodnjakov rob: Ko hrbet pa naslonim - nesrečo čujte vso ! -Nehotoma š komolcem odbijem škatljo v dno"
49.
Velika to je zguba! Prijatelj, to je dnar! Ves lišp je glavaričin, poroke svitli dar ; in zdaj da ne bi tožil ? Solza da ne bi lil Ko takov sem nesrečnež, sem take zgube kriv?
„O zdaj naj kdo izmeri nezgode bežen te! Kaj drugo nego ječa ostane zdaj za me ? Gorje, kedo družino bo mojo zdaj redil ? Pokaj v nesrečo tako sem revež se rodil!" -
. . . 51.
i • •
Plašur te-to izreče. Nato zažene jok, .
Pa pridno vmes zajavka, grozan je jok in stok. Matijčetu se smili, clo kamnu bi se bil, Zato bi rad kaj olja v njegove rane vlil :
. 52.
„Vodnjak ni morje - nevaren tudi ni. Stopite srčno vanjga, zaklad ko v njem tiči: To vas dospeva, znajte. Naključek res je liud: Enaka mu bodita srce in možki trud".
53.
„O dragi, brez zamere! Razsodek vaš strani" -Odvrne oni - „zajec v tem grmu baš tiči, Ko ne bi se, verujte, tak strašno vode bal, O mili bog, v vodnjaku kedaj bi*bil že stal!"
54/
„Zaklad takoj je rešen. V vodnjak, pa je, se ve; Pri tem misle že davno sem zjedel tu zobe ; A strah je moj zadržek - že misli se bojim' -O stokrat rajši v ječo, ko da se tu vtopim".
„O zdaj naj kdo bi prišel, prevzel ta posel bi, (Tako prezviti dulec goljufov zdaj hiti) -„To drago dušo, bože, prinesi; š.e je čas, Pač sreča njemu mila, in trikrat srečen jaz !"
56.
• • # tf
„Tako mi bog pomagaj, ak najde se ta cvet, Dobi takoj od mene cekinov tu" deset, Po časnikih občinstvu potem ga razglasim, In poleg pri glavarji ga še priporočim".
57.
Matijčeta - o lej ga - se tihec prime zdaj.
Od sklepov," ha, poprejšnih zavozi urno v kraj, Alj bal bi se ?... Praznije! Poskusiti velja: Za boga, le en kamen, pa ptiča dva na tla.
58.
Deset cekinov! Smentaj ! Kak bliska se zlato! Vso zgubo ž njim odvrne. Kaj vredno je že 'to ! Pohvaljen pri glavarji, in še natisnen... ha! Denar in poleg slava... Kar pika, že veljal
59.
(O glej Matijče, da te ne dojde gola kost, Na zračnih le obocih si zidaš zračni most: Na vrbi niso hrjiške. Privida zdaj se ti, Zobe le vkup ! Ne zevaj!... Še trnek prost visi).
„Ne prašal bi beliča" •— Matijče čaj, lega — „A sila hraste ruje. Sem reko, že velja. Jaz škatljo, vi cekine; in koj poskusim to, Čeprav je neprijetno in mrzlo, a naj bo!"
61.
„Kaj slišim?" -- vsklikne oni, ko bil bi ves zavzet -„Vi hočete po škatljo, in jaz bi bil otet? O moštva redka zvezda! Sam Bog vam plati naj, In vam in vašim za-me sto sreč na svetu daj!"
62.
„O ne le pred glavarja, to djanje mora v svet! In jaz, in jaz pridenem cekinov" še deset! Poštenih dvajset, požri me črnih mravelj roj — Če lažem — alj peklenski naj sne me tu pozoj!"
63.
Le brzo sreči v kuštre! — Ves vnet Matijče je, Takoj hiti na delo, vesel že trese se: Koj v varstvo še lisjaku obleko vso odda,
In vedro zajezdivši v vodnjak na to zdrdra. *
64.
O zdaj je past se zdrla: Matijče, glej, je vjet. Sleparstva drev pognal je zvijač najviši cvet, Naklepov treh že sije najsjajniši izid, Z odliko je dovršen goljufov treh izpit.
Matijče rije v blatu. Zaklada, šmentaj, ni. Debelo že je uro preklocal dol' z zobmi; In meša na vse kraje in brodi, kar se da: Za dnar mu gre in slavo; do pekla ril bi dna.
66
A kaj je zdaj zagrabil? O trikrat srečna pest! Nahodka to je sjajna, o to bo zlata vest! Pred okom, ha, že maha, lešči ko škatlja se. A kaj je to- le? — Strela!... To šneba.stara je!
67-
Klobuk Matijče v srdu kar v močnik pomečka, Škripaje od togote zabrusi cmok na tla: Da zgubil vse je tukaj, zadosti še ni zlu, V vodnjaku nag in mrzel še norce brije tu!
68
In čuden ga nahaje in muči čut plašan, Kako hlepi po solncu! Kako ga vabi dan! In kliče, prosi, vpije, da glas v nebo doni: Zastonj je, vse je tiho, ker žive duše ni.
69
Hudo drhteče v zanjki, skrbij tesni obroč; Zato še krik podvoji — o zdaj je tu pomoč! Matijče vidi znanca, ob robu gor' sloni: „Za boga, potegnite!... Tu škatlje vaše ni!"
„Kdo je? Ali vi Matijče? Kaj šel v vodnjak ste v vas? (Matijče kai- otrpne: Martinov to je glas!)
križtni balta, Martini" šepeče. O pa ne! Prinesel ga je satan? Zdaj Bog usmili se!"
71
A miši da snedo ga! Prav on je, Martinač!" Matijče škriplje v vodi.... „Alj lizal bo kolač! Okraden, pa v vodnjaku, brez hlafrin nag celo! Vse to še ni zadosti. Hudiman! Zdaj pa to!
• 72
„Alj jezik bode brusil! (Ondnkaj da ga mor!
Oči ali bode pasel nad mano kakor nor! . Iz tega drva grdež bo še le oglje žgal, In v pest-na ptujo lirado bo kleti se smejal!
73
Čeprav je v vodi mrzlo, Matijčetu je znoj. V klobuk pa Martin usta: to maže kakor loj! Smehu popadke komaj v grgutci še drži:
Matijče nag pa — v julii! Za Boga, počil bi.
• •
74
„In tebi, vražje seme, ki dal si mu zaklad" — Ves vznesen zašepeče — „karpalbi ti za vrat. Če kdaj pod milim nebom povzdig te počast', Najvišib vislic, bogme, zato že vreden si."
Zdaj Martin,- ptič naviti, pognavši lilimbo v klas, Pomilovalen, čaj ga, v vodnjak zažene glas: „Karkoli vaš namen je, o sosed brž za vrv ! Sam Bog me je prinesel, iz mlake vas bom zdrl."
76.
„Pa kje je moj tovariš?" — Matijče zdaj kriči, „Tovariš? Vaš tovariš? — Tu žive dnše ni! — „Spustite šaj obleko. Tu gol sem kakor meh. „Je.:, ni!" - odvrne Martin, duši ga strašen smeh.
77. ■
Ta.činil vrag ni jeden, ves pekel delal je," Matijče treščen vzdihne in skoraj zjoče se — Ne ].e, da prazne muhe dobil sem kot zaklad; Ne, mora ga zaduši! Še — hlač§ vzel je tat."
*
- * *
78.	v
Zvečer pa gazda Martin gosti meščane tri, Pijo ti tako vince, bolnik ozdravel bi: ' Odmev je takih smehov. glasan je zbor in živ, Ko bil bi na Olimpu se dans kak bog rodil.
79
Po Zorah vpričo polnili kozarcev in klobas, In tam pod staro lipo ti vlada smeh na glas; V gostilnah in žganjarnali ti smeli ženo glasan. Ta smeli pa je provzročil Matijče iz Zoran!
Prva moja pesem 1. 1855:
Ki ti v srečnih gor žari vrhe
(Duša mi trepta, se v sli topeča!)
Lej, sveto in milo sije v me .
Tebe mislim, naglo me presune,
Pa ko bard prevznesen vdarim v strune.
Tebe čutim, v gozdu ko bnči,
V Soči, kjer čez skale, čuj, bobni.
Molim : deve glej, mi očetnjava! Kak jo sram ovaja, sel nezvest, Ko mladeniču plah6 priznava Prvikrat ljubezni rajsko vest: Tak mi v sle vrtincih ino vrenja Pa v bojazni mladi duh se spenja, Molk veli; a ljubim te. V poklon Sprejmi citer mojih prvi don !
*) Zložena'v 19. 1. moje starosti, a nikjer še natisnena. Tedanje šolske razmere na gimnaziji niso bile kaj ugodne obelodanjenju takošnih proizvodov.
Očetnjavi*)
plamna sveča,
Pis.
s
Šlo je v zvok! — Oj, draga me je čula! Kvišku moč, zdaj hitre na^ne zir! Dej, rotim te, če kedaj si slula Va-me vlij svetlobe divni_ vir!" "Fantazija, ki srce napajaš, Sad nebeški zemlji proizvajaš, Ki žariš ko severna tam luč,
V	prizorišče slik še plašnih gruč.
Ven, vi gozdi v njeni osvečavi! Tiši v vas je bival prošli vek, Kjer prednamec srečni tam v dobravi. Gledal je živenja mirni tek. Milše solnce, ki je nanj gijalo, Grelo srečniše je tod obalo, Severa moril ni tukaj kvar,
V	Libiji ostal je strašni žar.
Pesmij orfičnih bogata muza Kak polnila je pastirju dan! O kak marši ktera Aretuza*) Prešumela gozdov teh je plari! Smrtno vladati, lej, tod ni smelo Deročine grozovito žrelo •, Kot gazele krotke naših stran Koze, srne čuvale-so stan.
Tu kjer ljudna 'zdaj blešči Gorica, Hladovite ceste zdaj šume, Brest v neb& je gledal jasna lica, Samotarec tih je snul želje.
*) Aretuza, sirakuski vir, knji je veličalo mnogo starodavnih pesnikov.	»
Trop pogozdnih VjI kako je skakal, Ko skoz šumo lovec je korakal! Kjer starinski grad se dviga zdaj, Silfu cvetnemu je cvetel raj,
Kteri tjakaj, kjer pastir je peval Sam ko Flak, slaveči časa beg, Ko v sabinskem logu je sameval, Hitel z lipe je na Sočin breg. Tu na veji, 'z modrega zrkala Lastna slika mu j^ v slast sijala: Lej, priroda očetnjave kraj S predstvom dičila j§. že tedaj.
Kar — še pevala je slavka mila —
. Splašenih da ptičev trop zbeži, In pogorska javk zažene Vila, Čuj, sekira v šumi zadoni. Prvikrat o lioste nagli zgubi Solnce prosto prosta tla poljubi; Med jazminom, v senci hladnih bek Praznovala Soča prost je tek.
Oj kako, ko s srečnega Himeta *) Ko z Eolove bi*harpe čaral glas, Z gostega tamjana čbelic četa Je brenčala s hriba v tiho vas.
Hiniet, hrib v Atiki na Grškem, na kterem je raslo tamjana in dragih sladkodišečih zelišč v obilici; njegov med je slovel po vsem tedaj znane mi svetu kot najizvrstniši.
Mirniše sijal je blišč narave,
V	miru vel je duh prihodnje slave; Kjer Gorici stal je Palatin, *)
Ni grmel še borbe hrumni čin.
Kar — oj groze, sile zle, tatinske! — Ko povodnji vsežeroči val, Pribesni le-tod v zemlje latinske 'Z daljnih stran iztočnih trum drhal, Ko volčje dero te strašne ride, In pod Nanosom v kvar izide Boj Evgeniju, kjer, čuj, vzgrme Davorije s sanj ga krasne sle. — . . .
Tu pozdravljam te, o gorska lipa! Kjer pod tabo mladec, lej, sedim In v motrenji prošlih dnij iz sipa Dol v novino duhom zdaj bežim, Tu pozdravljena mi si Gorica, Ki v dolinskem raji ko kraljica Sredi trt, poljan, bliščivih hiš,
V	vencu pridnih sel, vasij sloviš.
Vredno kdo naj pel bi tvojo srečo
V	brambi nje mogočnih repetnic?
Alj te vdar ni bežal grom ni! — Z večo Jezo pregrmel je pravde klic. Cesto vmolknili so tvoji vriski, Strašno so sijali vojne bliski, Ko 'z Ogleja ti vihar je lirul, Pa beneški lev je v te zarjul.
*) Palatin, grič, na kterera se je začel graditi Biin. Grič, na kojem se dviga goriški grad, se tukaj jednači Palatinu.
In v gorj6 dežel ko s Kapitola Korzu nesla je prek Franc'je mej Tam od Sene orla moč ohola Grozovite strele tja naprej. Ponavljaje grome vroče ravne*) So zapele g&liške kartavne, Drev blaginje, joj, ti odcveti In s poljan zdaj plug ti v tino zbeži.
Zlim zaletom tarča je krasota, ln osoda zmir jej zlata ni: Zmajev dlje nad njo reži togota, Ko miru jej oljka zeleni. Jedva mir zašije v jasnem zraku, Spet izviješ se nevihtnem' mraku; Trg se vzdrami, zaslovi obrt, Iz ledine spet se smeje vrt.
Cerera**) vihtila težke snope, Polnil je golide vinski bog, Sreče videla zdaj nisi skope, Sul v naročje je bosratstva rog. Mart***) te stresel pot je marsikteri, Tmavih sil skovikale so vjeri; Spet škrjanec glasno gostoli,
V	šumi slavec spet vrhe budi.
•
Tiho je Belona.****) — Zvezde jasne
V	Slave širni sijejo že hram, Umeteljnosti žari, pa več ne vgasne, Ogenj čistih prs ko Vestin plam.
*) Vroče ravne - pred piramidami
**) Boginja rastva, žita.
***) Vojne bog.
****) Vojne hrup miruje.
Urno v delo kiste, oj Apeli! V dan Lisipi, ven Homer i smeli! Slava in blaginja, sestri ti; Proslavita dom naj v večne dni!
S hriba tvojega, oj očetnjava! Čuj obljube moje prve zvok, Kjer le Tpeni Soča, dere Sava, Kar pokriva te neba obok. Tukaj čuj me, očetnjava ljuba! (,y inočinca trešči naj poguba!) Tebi služi naj odšle moj stih, Misel, slovo, »djanje vid in dih.
DEVINSKA GROFICA.
Junaška pesem v 3 delih:
a)	Uvod.
b)	Nuna devinska.
c)	Osveta.

Uvod.
i.
IS
C^ifevin morje ko nekdaj jadransko mije še: In tiho pere skale in gromno buta v nje, Plavata todi riba mirno ko prošle dni, Z napetimi vetrili še mimo brod hiti.
Ti grad pa, nekdaj hrupen, kak tužen v morje zdiš! Kdaj šum je tvoj potihnil preminil tvoj je bliš ! Po noči vjer skovika, po dnevi kroka vran, Mirišče osivelo, s spomini ven na dan!
Na bojnem polji krivde razpravlja meča ost, S pravice trona stihi, maščujte krvno zlost Plačilo! vpije pesem, s srca doni glob|u: Izdajici, trinogu, brezsrčnežu pogin!
Sina flevinska.
.. ~ ... .^u. ' ..
y'er na skali zreš mirišče Grad je nekdaj bival slaven V njem bliščivo žil je Pemo, Bogat grof, a maščevaven.
Kdo prešteje vse krivice Samosilnika brez vere ? Trd ko kremen, ni se božje, Ni IjiKlij se bal zamere.
A zbt>ji se in nakloni Duh se njemu nečloveški, Kar izdane bližnje kraje
Sebi lev želi beneški."
• « •
Zlo vali to v črnem duhu, Že izvršbo Pemo kani, Rodoljubni Bogomili Pa srce najhujše rani.
Predenj stopi lepa žepa, Milo se pred njim razjoče; Naj se vmakne hudi misli, Na kolenih tam zastoče.
Ter uči ga, kako dobrim Domovina vsem je »veta, Kak o tem da slaba misel Že v sramoto zlo je šteta.
Pa pristavi: „ Oh, odjenjaj, Če te dobri duh navdaje! Glej okrajin, ki je Soča Staroslavna -tam napaj-e.
Še ozri se v tihe kraje, Ki je vidiš tu pred nami, Ki Timav je že od nekdaj Veličastnim šumom drami.
Alj ne pomniš, kako Vesna V njih ponavlja staro slavo, Ko cveticami, zelenjem Jim oblači plan, dobravo?
•0 le dej, poslušaj v duhu Naših ptic premile kore: Kteri kraj njih sladke zvoke
Prekositi takrat more? * *
Glej na hribe, glej na griče, Ino divnih glej gradičev. Petje čuj teh stran pastirjev In veselje čuj kmetičev-
Ni ga liolma, ni je g«ove, Kjer bi znažna cerkev bela Kakor krona na višavi Sred zelenja ne krasela.
Kjer pobožni narod moli Njega, ki po svojem lici Nas je vstvaril in časti ga V mili slavski govorici.
V Alpe glej, ki z modre dalje Kakor v znance zro v te kraje, Tam ko straže, njim izbrane, ZmirDm zvesto je čuvaje.
To tleželo bi, še srečno, Ki te zove zdaj še sina, Ti ničemurno prodajal, Ki je nama domovina ?
Ti sovražiš jo, ko imaš Jo braniti brezi straha, In obogatiti grešno Po izdajstvu hočeš Vlaha ?
Sjajno ti obeta kneštvo : O doboš je, kdo bi dvomil! Zviti Vlah bo zvest obljubi, Ki prisege že je lomil! . . .
On oblastjo bi Primorcem Zbrisal njim lastnije prave, Ter podrl bi in pohodil Stare šege in postave.
Ino njim, ki so jim drage, Kri se nebi razvmela ? Vlah tedaj spustil bi
V	desno, v levo koj krdela.
Vidim klavnice krvave. Kako naše Vlah stralmje, In v ošabnosti nestrpni Obrvi temné dviguje.
Čajem glase ko iz Kame, Žen jokanje, grozno vpitje, Vidim gnane brate naše, In brezupno rokovitje.
O za Boga! S čim se ljudstvo To takó je pregrešilo, Da pogreznoti je hočeš
V	to osodo sprenemiio ?
O pri sladkem, milem bitji, Ki pod srcem že je nosim, Daj slovó hudobni misli, Bodi mož, roté te prosim.
Scer gorjé mi, spregorjé mi, Da bilá sem v svet rojena, Ino z možem, tmo ljubečim, Kdaj bilá sem poročena!....
Dé, in javkom vse napolni, Čaj, prostore tužne liiše, Tei z lasmi solza potoke, Ker zamán je, jok si briše.
Ne zmodri svarilo grofa, 'Nji z udarci je povrne: Pse naščuje srdne v ženo, Krute lilapce v njo obrne.
Zapodi jo ven iz grada Na samotno, tenmo cesto, S kraja v kraj kolne podi jo Kakor grešnico nezvesto.
Tamkaj noč v viharno krilo Jokajočo je sprejela, Luna ni, ne mila zvezda Dol prijazno jej brlela.
Pozno v noč doide dolu
V samostan štivanski. — Kak presune. Skor očem ne verujoče Nje pogled pobožne nune!
Bogomila tukaj hira
Nun zastonj je prizadeva, Ni več zdravja mile nade, Bogomila bolj medleva;
Dokler v stiskah zlih bridkostij Sinčka zalega po vije, In v molitvi blago dušo, Dušo angeljsko izdije.....
Zdaj pa čuj me, dobro moje, Ino groza te prešine Ko spoznaš, neobičajnih Hudobij še globočine.
V grad po spolnjeni osodi, Dete v Jonu, prikoraka Mlada nuna; bridke solze Tam pred grofom zdaj pretaka.
Nuna dete mu ponudi, Noče krutež ga sprejeti ; * Marveč zgrabi njo in dete, Z grada dol ju trešči kleti.
A £orje tedaj zločincu ! Čuj, ko morska bi strašila Ejula, zahrešči po bregu (Se skazuje božja sila!)
In med treskom iz dvojice Mrtve šine kip kamniti: Nuna pestuva tam dete, O pogled pregrozoviti 1
In pošast odšle pogosto S piskom ljuteža proganja Od izbane do izbane Prenesrečnega mu stanja.
O svet a.
m.
vonov štivanskih hrupno po Krasu glas doni, Po morji se razlega in daleč tja hiti : Sirota marsiktera se joče tamkaj vmes, Dans masikteri udovi solze lijo 'z očes.
Lej, v kinč gomil še svežih vseh mrtvih tužni dan Z višav temno oblačnih mrači večer grozan; Še vre na »veto polje saljakov bledi kor, Mole še v cerkvi nun se pri rakvi joče zbor.
Spolnilo skor je leto pomembni svoj obroč, Odkar je Bogomilo zajela groba noč; Že tma prodira pozna prek samostanskih lin, Se nune v domu ranjki solze se tam v spomin.
Bila je, ah, nje $uša ko jutra nježni žar, Bila -je dobrotljiva z nebes ko svetli dar. Pa kakor piš mrazivni mori pomladnji cvet, Vmorila jo je tuga še v blišči zgodnjih let.
• u zdaj lešči v Devimi se grada širni stan ? Nocoj tam grof tuguje? (Da, 011 - in mrtvili dan!)
V	valove morske sije iz oken čuden bliš. Od skal, stenfi se belih odbija bližjih hiš*
'uj, kupe žvenketajo in troblje hrup ženo. In svatje med bučanjem vojaške tam p njo. O mili, mili Bože! Alj um hiti v prepir?
V	Stivanu jok prebridek! - v devinskem gi adu pir!
Za Boga! Kaj pomenja na gradu hrup llocoj ? Soseda v strašnem boji nabil je grofov roj. Sovrag je kar uništeh, posežen skor je ves, Ostanek tužni v ječo je moral, gnan Ico pes.
Rožljajo z lanci v tmini, kolnoč ženejo krik Tja v grad nesrečni robje, (kakbode zmage pik!) Ko gor' bahav o stebrih lešči se vencev sij, In hrup le še glasneje gluši jih davorij.
Potrato kdo preceni, ki bije z miz v oči ? Pene se vina draga, jedil tam vonj duh ti. Ostri jezike svatom nocoj mogočni sok, A ciper' šne še najbolj jih mami žarni tok.
Gorje! Uho kaj čuje? Se zlobno meša svet? Te vitezov, junakov zovo ponosen cvet ? Možaki po pravici, in krščenci so to ? Neverci, rokovnači, divjakov bratje so !
Dostojnost je zbežala," nič sveto ni odslej,
Govor čuj, njih prehaja že bran spodobnih ni!*j; Lej, zubelj hroliotavcem nesramen sije z lic,
V	obrede leta svete zdaj ost njih grdili pšic.
A čuj ti grešni tabor, čuj, grof ti krvolok ! Zdaj šum in smeh je tukaj, enkrat bo tukaj jok! Za kazen maščevanja na vaju pride dan, S&ivikala bo sova, zakroče tukaj vran.
Se hrup se čuj, ne vleže, ko Pemo vstane*spet: „V spremembi "-zdaj zavpije-„zabavpoganjacvet; Tu žensk obličij solnce spomladnj« sije v nas, Kozarce, polne mize in pesmi dal je čas".
„Jedi, pijače, ženske : izvrstno to je že : Vse to nam maže grla, nam maže tud' srce ; Moža Je še, ki kaže, kod tir tja gor drži, Duhovna, da nam moli, zato tu želel bi".
Hrohotom otlej psovki takoj odgovore, Da stresnejo se stebri, dvorane se stene ; Kar, čudo, gorostasnik - lej, kina ga talar -Še prej ko smeh potihne, v izbano stopi kar.
Ukačem o prikazni čeljust se stegne v pas, Naključij vsim to čudnih najviši zdi se klas. Graščak gledi osupel, a naglo zbere se, Ter v prišleca poglede, ne kaj dvorljive, vpre,
In de zasmehovavno: „Mi tu smo zdravi vsi, Zato pa tudi sodim, gospod, da ste zašli; . Tu pesmami, kozarci skrbij podimo roj; Zato pa spovednika ni treba nam nocoj.".
Duhoven se prikloni, miran povzame, čuj:
„Pred vsem nikar zamere, ko jaz Vas vsak spoštuj! O slavni vitez, znajte, zašel jaz nisem, ne, Pogled Vaš milostivo, če v me se dans ozre".
,Bolj pridi tukaj milost, ko biU bi žrtva zlu, Ivi v poslih zdaj iz Rima podvižem se domu ; Gotovo v noč bez krivde zajel sem še temno, Čeprav sem operotil liitečo dans nogo".
„In ker sem toplo prosil, in krije me talar, Koj otca Krotkoslava sprejel je Vaš vratar; Gospod, že dolgo hodimw ostavil kar sem Rim; Zato, ah, dovolite, da tukaj prenočim".
Spočeto grof zdaj šalo pod liimbe skrije*iub, In brž na čelu zbriše oblake temnili gub : „No, dobro došli!" - kliče - „Koristi si «elim, Prisotnosti naj Vaše nocoj se veselim".
„Zabavam vsi živimo, in dolg' čas ja pozoj, Ki tare nas, zato pa kazniv ni časa vboj. Kaj mičnega povejte; a pitje prej in jed ! Čvrsto kaj kup spraznite, zajmite 'z naših skled".
„Karkolj nam pa poveste, če molbi niste gluh, Ko zvok svetov pošastnih zavzetjem sprejmi duh: V kosti in mozeg idi, pa tvarjaj, kar se da; Nemara, ha, predere nam skorjo še srca. —
Smeh vtiline, že začeti, ko dvigne se orjak In v grofa čuj, naperi besedo naglo tak : , „O vitez, zakon vezen izrekli za-me ste, Pripovedi želite ? Zgodi naj urno se".
„Av prej pri tem požirku mi vsalini tu čeljust, Če kdo v govor bi segal - ko pride kaj mi 'z ust. Brez nuj da smenj.do konca, prisegel vitez bo, Drugač ne zinem, nujin zahtevek moj je to".
„Izpolnim to Vam lahko" - zdaj grof odgovori -„Ker duh se Vam tu naše nadlege le boji ; Le urno brez zapreke ! Govor se prosto vlij ; Če mož beseda nisem, me z jasna strela vbij !'
Izvije vzdih se ptujcu iz grla zdaj globok. Na moč mu zazibavši nemirnih prs oblok, In kakor demon zvi.ti, ki kvar radnje se, Tja v grofa, v brojno družbo oči lisjaške vprè
„Na Jadre hregn" - jame - „še grad sloveč stoji Kjer žil je vitez slaven in, žali - še -živi. Trinogov zir sijâl je znati tinin njegovih lic, Vsak čin njegov je nosil krvav pečat krivic.
Le-tam kraj modre Soče cvetèl je grad tedaj Vinogradi opasan ; a zdaj zapuščen raj ; Znad holma zelenine, v goriško zroč ravan,
Z višave nje nadzira doline bujni plan. «
Tu vitez bojne slave prežil je srečne dni, Kar jih v vojske viharji, prebil v nezgodah ni Sinove tu je vežbal za boj in za turnir, Hci cvela mu je brhka, pregrenkih skušinj vir
In kakor krasna Vila proslavi tihi log, Takô po Bogomili zasluje grad okrog • Od bliz in daleč divne lepote njene žar Privabi mladih snubcev ponosen kolobar.
O da v razlita prsa spomin ne hitel bi ! Kak kratko si sijalo oj, solnce rožnih dni ! Tak slul je dan le malo, ko zdajci lej, vedrô Zavije mes'c srditi v oblačno tmo nebo.
Oj, miljena-devojka še žila srečno bi, Da z Jadre vitez temni nje snubit prišel ni: Tak mirni golobici nedolžno mrkne oko, Ko lačen se z višave zažene jastreb v njo. —
Nihče zmed mladih snubcev ne gane jej srca, Ker skrivši le Turami ljubezni jej igra, Tnrana ona ljubi, za njo gori Turan ; Prisege pa nobeden' ni čul ko zvesti dan. —
In otec zbrane snubce pozdravi kaj lepo, Pozdravi brez ovinkov jim reče pa nato : Junakov mila dika, Vaš zbor si štejem v čast, Tajil ne bom, nahaja srce mi redka slast.
A predstva Komu zvezda prisodi tu naj se.
Ko vrednosti Vas slava jednako kinči vse ? , Zamera me ne mika, zato pa ne hitim; Zato pa čujte, dragi, kaj tu vam govorim.
Da spor se tu ne scimi in jenja vsak prepir, Ker že želite hčere, napravim v to turnir. Kdor hoče jo objeti, naj v sulčbi skusi dlan. Jaz, bogme, ne preklicem; moj sklep Vam zdaj je
"(znan. — ... — Govornik tukaj vtiline in vzdihe ponovi, Pa trpen gor -otožne obrne v strop oči; Po kratkenr prenehljaji, obljubi da je zvest, Globoko še vzdihnivši povzame spet povest:
„Dan napoči in turniršče V cvetnej smeje se osnovi, In po odrih že v bršlinu Zlati se vijo pasovi.
In med Ninfami pod nebom Mi!a sveti se Najada, Kakor mesec na zvezdišči
V krasnem lišpu grof' nja mlad - •
Kakor va] šumi o bregu, Ko bučel nemirna gnječa, Čuj, šumi gledalcev truma Videti razvoj, želeČa.
Zdaj zatrobi in v stremenih Zlatih vjezdi dvajsetero Brhkih vitezov v nakitji Se bliščečem mnogotero.
Kaj ponosno lej, o glavi Jim vihrajo perjanice, Bistro zro po sokolovo, Vneto sveti se jim lice;
Sveti se, vsaj gre za srečo _ Njih in Bogomilo blago, " Ki med njimi išče njega, Čegar ni, obličje drage.
Ali kmalu, čuj, ploskaje Truma viteza pozdravi,• Korenjaškega Turana, * Ko prijezdi, tam se vstavi.
Kader vitez v Bogomilo O gospoda, krene glede, Rudečice mila zora Koj obličje jej oprede;
Nesebieniše ljubezni, Mogočnejše srčne spone, Ni še zrlo svetlo solnce,	■>•
Kar vshaja in« tone.
Spet zatrobi. ZJaj "ponosno Prijahavši mu naproti Vsak orjaka se po vrsti K^r mogočnim kopjem loti.
Toda kos mu ni nobeden, S sedla Sleliarni omahne Kakor snop pod cepcem v gumnu Devetnajst jih s konja pahne.
Sreča mila in junaška!* Mladcu bliža se trenotek Zaželeni!.... Trikrat srečni! Le en sam je še napotek....
Bogomila more komaj Srečo videzom odeti; Vsaj ljubezni prva spomlad Jej je prsa jela greti.
Tako med bodečim trnjem V senci, lej, veno cvetice; A ko sSlnce sije na • nje, Spet povzdignejo glavice....
Hrumni plosk še ne potihne, Ko, peneč se, prilomasti Z Jadre vitez, zadnji borec, Koprneč, se koj spopasti.
Šum v zviliranem prahu vstane, In ko grof, jezeč se, skaka, •Velikan visokim ščitom
Jezdeca pripravljen čaka. ■
Grof v napad, orjak se zgane : Konj se spenja bojeviti, Vije grivo, ogenj piha, Tla treso se pod kopiti.
Grof divja in zre togotno Kakor tiger meri leva. Ko se srečata v puščavi, .V boj sileča, polna gnjeva.
.Ali kos ni spretnim suncem, Ki zvene, da kar odmeva. Že mu ščita turja koža Na več krajih tužno zeva.
Še en sunec, pa bo zmagan! Zdaj pa, ah, se sreča vmakne Ko se spet na moč zažene, Konj orjaku se spotakne.
Koj nahipen sunec trešči, Padšega zadene silo, Z Jadre vitez, grof zaslužil Kdo bi mislil? — je darilo!
Da ! Zaslužil, o gospoda! Ž njim zaslužil je vse sreče, Je zaslužil Bogomilo, In sladkosti ž njo največe! —
Ko je vitez stal v sramoti, Kteri upal že je smelo, Iznenadjeno dekle je Hišni v Ionu tam medlelo....
Kaj so sreče vsi - obeti!
V	vništbe čuta vsem zasegu,
V	tla glede, molče nesrečnež Se odtegne v plahem begu.
Tako tužnik, naglo treščen,
V	temnih se nižavah vije, Ki ga zdajci s svitlih vrhov Sreče vrgle so goljfije.
Koj odroma vitez s kraja Tja, kjer sveta kri je lila, Da na tihem, svetem mestu Leči bol, dobi hladila.
In v samoti, kjer so blizu Sveti udje krvaveli,-Živel tam je samotarski Ob studenč dci in zeli.
Posvetivši tam molitvi Na vso moč srce in misli Neprenehoma je molil, Imajoč le sveto v čisli.
Trdo posti pa kroti se Od zore do druge zore, Dušo vadi dolgo časa, Pa spominov le ne zmore.
Misli vse mori na drago, Da bila bi pozabljena. Pa zaman! . . . Le. še živejše. Vstaja v njem podoba njena.
Ah, od dne do dne ^e hujše Prejšnjih ran so bolečine; Da-si moli še toplejše,
Bol le raste, več ne mine. •
Ino predno* mine-lete, Odženo ga srčne sile : Videti on mora zopet Drago lice Bogomile.
In neviht prestane jeze, In bori se s tolovaji, Tja hiti nazaj, da drago Vidi spet v domačem kraji.
A, gospoda, več ni videl, Nje, ki a. nji mu sporočijo, Da je vencem mučeniškim Sla v nebeško domačijo !
Pa, gospoda; zdaj strmite Ino čujte zlo novico : Z Jadre* mož, tiran brez duše, To pomandral je cvetico''' —• ...
S tem se vstavi zdaj govornik, Strmo v .grofa tja pogleda, Ki tam škriplje, ljute jeze, Se treso mu lica bleda.
„To je konec, milost Vaša" — Dé duhoven zaničljivo — „Verno, kakor ate želeli, Vest povedal sem ganljivo."
Da je umrla Bogomila, Kak Turan redil je rano, Zrisal zvesto sem oboje; . Če Vas m'ka, brž nablano!"
Reče. Zdaj graščak znad stola Šine in kliči roté se, Da okoli vse strepeče, Da se strop in steber trese:
„Prej, slepar, se te vsmili, Če si zbol ga, ris v togotl, Ko devinski grof, ki jezik Tvoj peklenski ga sramoti.
Vstani, rabel j, če se valjaš! Kde št» mevže, gnjile straže? Da vas kuga! — Psa zgrabite, Ki nesramno tukaj laže,
Potepuha — bes ga lopi! — Na tezavnico stegnite, Ter natanko, česa išče, Brž iz žrela mu izvijte!
Ti pa, čuj me, pop lažnjivi! Ti spoveš se vpričo teze, Prej ko rabelj te zadavi, Kdo si ti, kaj so pretveze...."
Mrzlo de ogovorjeuec:
„Grof potrpi, stvar bo znana! Le potrpi mi, o Pemo: Še nocoj boš zrl Turana,
Ki v drznoti redkej stare Prišel je rahljat spomine, In nad tabo maščevanja Doprinašat dolžne čine.
Lej, povedal — pazi grofe! — Sam Turan je tebi v lice Tvoje, svoje je dogodbe In nesrečne še grofice.
Da je ljubil Bogomilo Ta Turan, je stvar dognana, Zreti hočeš tekmovalca ? Lej ga tu, tu glej Turana!..."
Reče, se odpnž. - Ko z boka Meč, vsem znani, se zasveti, Zdajci vsklikne vse: Turan je! Vanjga zbor strmi zavzeti. —
Maščevalnosti ko gnjeven Duh, Turan zdaj v grofa gleda, Ki treso se mu v spoznanji In osupu lica bleda.
Dvomno grof strmi v prikazen, Bos ko stopil bil bi v gada, Se v krivice zlej zavesti Prejšnja srčnost mu upada.
A takoj se mu povrne
Srd, teman ko val vihravi; Še molči, oko mu strelja, Vroča kri ga v grlu davi...
Tako merita se leva Stare jeze bridke rane V hujšem srdu ponavljaje. Vsak pripravljen, koj da plane.
In med tem, ko zbor v molčanji V* duhu stvar to suče dvomno, Molk preti že grof zdaj prvi, Da gluši, z besedo gromno:
„Pač imel bi, pritepenec! Shropsti v rabeljnovi pesti; Vendar naj te jaz zakoljem, Da otideš prej k nevesti.
Vrata, hlapci, brž odprite, Kjer v morje se grad obrača, Da zaklanega koj va-nje ' Cabnem z grada dol bahača." —
Koj Turan svoj meč izdere : „Vrisk peklenski že te kliče. Dej, odrini, neznabožnež!
Urno, urno, čuj, kak kliče! *
Pazi, grešnik! Nuna pišče! Hitro sem, nebes nikalec, Žensk nedolžnih ino detet Peklu zreli ubijalec!
Ker, dokler ni Bogomili,
Ki si v zgodnji grob jo pahnil, Spravljen duh, ti ne odjenjam Žitja vir če bi mi vsahnil." —
Vkup zdaj treščita ko leva Uhoglušnim ropotanjem, Svetla križata se meča Kakor bliska, žvenltotanjem.
Vsak navzočih v mrgoljavi « Meč svoj zgrabi brez odmora, * Da pomorejo graščaku, * Alj ju spravijo iz bora.
V nje graščak se koj obrne: „Prenehajte, dragi moji! Pade zmagan, ne napaden, Da-si pes je, naj v dvoboji."
Pa Turan veli, kriče jim . „Zdajci v stran iz tega boja! To je Uvobor; scer pa znajte: Vjetim meč se ne pristoja.
Mar ste prosti, ko so spone « Dol' jetnikom se razbile? Smrt vas čaka, alt se vprete, Scer otidete brez sile.
m
Maščevati padle brate, Njim edine zdaj so brige; Nezaslužene, sramotne %'Todi zbil sem jim verige.
Al spremembe, vam nevgodne, Uho vaše še ne sliši? Alj ne čujete še vriskov, Ki cloné po širnej hiši ?" —
Rekši to podvt)ji mahe: Grofu z rame kri že lije. Grof zakolne. Ko bi trenil, Zdaj Turan mu glavcrzbije.
Odskočivši ta vali se, Po pečevji strmoglavi, Pa štrbonkom grozepolniin Dol' v morjá valéh se vstavi.
In nad njo strašivnim pljuskom, Cuj, zaluskajo valovi, • Zamrazt da poslušale», Ko šumeli bi duhovi.
Zdaj Turán za padlo vpije Ves togoten v globočine, In prisotnikom zbledelim Glas pregrozni v mozeg šine.
„Zgini, v pekel prehudoba! Ljuta kri najhujše zmije! Kar je vode v širnem morji, Grehov tvojih ne omije.
Večni ogenj naj ti sveti! Večni piki te drvili* S pekla y pekel, ki si meni Srečo kral pa Bogomili!
Kri* nedolžno da bi pilo, Žrelo tvoje več ne gine, Tudi priče tvojim činom -•Več ne bodo te zidine.
Črnem' domu, kder za brate Rajnka je zamán prosila, Bogine, črnej hiši tvojej Zadnja ura je odbila!"--
In javk nastane v gradu, in svatje vén hité Po skrivnih izhodišč'h ko splašene ovcé; Vahljajo že plameni, odzdolaj poje vrisk, Grozivno vanj se meša kamnite nune pisk.
Lej, kvar prodira v hišo, razkošja dom gori, Da bližjijih sel zidovje, clo morje zažari, Kjer val zapljivka v svitu, ko vplam bi slastno zroč Sosvetkoval svobode, rešitve sjajno noč.
Kakó divjá v višavah pošastij dolzih bor!
Lej črnih spak in rdečih plamenov silni vpor! Nadkriljájo plameni, kot sli hité v nebó, In žarnokrili vanje svobode vest nesó. —
Devin morje ko nekdaj jadransko mije še, In tiho pere skale in gromno buta v nje; Plavuta todi riba mirno ko prošle dni, Z napetimi vetrili še mimo brod hiti.
Ti grad pa, nekdaj hrupen, kak tužno v morje ždiš! Lej, šum je tvoj potihnil, preminil tvoj je bliš: Po noči vjer skovika, po dnevi kroka vran, Osvete, dom pregrešni, na te je prišel dan.
*
* *
POPRAVKI.
V slučajih, kder stoji n. pr.: š mesto č ali liaopak ; ali pa s m. š kakor str. 9., 2. kit. 2. verz sum mesto: šum itd. blagovoli bi. čitatelj sam popraviti pogrešek.
Sicer je paziti:
Str.	li	2	kit.	3	v.	beri	(jrozione
n	24	5	rt	1	»	n	zle vojske
D		5	n	2	»	t»	mežurka
n	79	3	n	1		»	na-te
D	—	6	M	2	»	»	povedo ti
v	—	7	»	1	»		cjrenkot
n	—	7	D	3	i»	n	dr moti
	128	2	))	1	n	»	vernih.
KAZALO.
Stran
Zvečer na hribu......................................9
Srbi leta 1876 ........................................13
Furlanska be^fl,........................................I"5
Svobodnjakove tožbe na cesti......................18
Moč in pravica..............................20
"Valkun..................................22
Savlov srd pred Gibejo..............................26
Doktor Cmokavzarjev hymnus . ,..................31
Ogoljufani hudič......................................33
Doktor Lenko in duplika............ .	37
Vodja Pivar ..........................................40
Vodilce za živenje . . ................42
Jurijeva nezaupnica Apolonu ......................44
Blančajda..............................................48
Rilkova smrt..........................................52
Vlasulja........................................^
Loj Teremka, ruhostrelec............................60
Zevs in Junona ......................................63
Filozofija in želodec..............................6,5
Zastavljena lira......................................70
Črnko — nažgan......................................71
Satirične trdne:	Stran
Revolver....... .	73
Domača bitka..........75
Duhoviti pohodi ...	76
Dolžniku ,..............79
Prislovice, epigrami, pripodobe....................81
Hrošč prismojen......................................83
Pesnik Legčeva invokaeija..........................85
Današnji svet . .......................................87
Zvonček sreče (. '¿f:\ .<:..............................90
Belsazar .... ..............................94
Matijče iz Zoran ................... 96
Očetnjavi.......................
Devinska grofica (junaška pesem) .....119-144
Opazka: V hum. in satir, poezijah ni v obče me-njen stan niti posamezna osoba, ampak pleme.
	*	
	NAJBOGATEJŠA ZALOGA VOŠČILMIH LISTOV VSE SLUČAJE. J»	
		
	Oznanilo-	
f *	rodpisani, poslužujoč se te prilike, počeš-čuje- se, opozoriti slavno občinstvo na v Soči in iStfinosti z'e izšle razglase, s ko.jimi je bilo naznanjeno,,"Sa ima v nori »roji prodnjahui-i papirja pisdtfiih^ risalnih, niuzikalnih pomočkot: in potreb-¡8», pa fžtidi vsaka h<t&e tiskovin za eerk;ene, so/litijske in župnijski; urade v bogati zalogi ua prodaj, in to sicer na ilrobiio in na debelo. Dočim je pro-dajalnica mnogovrstno jTrevidjcna z vsakoršnim v to stroko »padajočim trpežnim, iz glasovitih tvor-nie ijaročeniin blagom vseh krojev, kteremu se pridružuje tudi zaloga izvrstnih voščenih sveč, priii«rr>ča se podpisani mestnim in zunanjim ku-¿jj^Bleenp ter zagotovlja dobro blago, nizke cene in-toenov»p'ostrežbo. V^akoršna naročila se izvrše hitro in prav ceno, da ni bati se nikake konkurence.	
m	V Gorici, 15. novembra 1891.	
k-,	ANT. JERETIČ. • Založnik in trgovec. t m	
s; r.	? x - VELIKA ZBIRKA	
H	KOLEDARJEV.	
	*'