f
H a J ▼ • t j i Bloreiukl dnerrnik t Združenih državah.
Vel j® za vse leto.........$6 00
Za pol leta............... $3.00
Za New Yorlfr celo leto... $7.00 Za inozemstvo ccio leto - -. $7.00
GLAS NARODA
1M	,crtavt*5«r v Ameriki
Thi largest Slovenian Daily hi the United States.
Issued every day except Sundays and legal Holidays. If" 75,000 Readers.
TELEFON. 2876 C0RTLANDT
Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3f 1879.
TELEFON: 4687 CORTLANDT.
NO. 81.
ŠTEV. 81.
NEW YORK, FRIDAY, APRIL 7 1922. -- PETEK, 7. APRILA, 1922.
VOLUME XXX. — LETNIK XXX.
POSPEŠENJE POGAJANJ V MAJNARSKI STAVKI
PGGAJANJA, KOJIH NAMEN JE NAPRAVITI KONEC STAVKI V ANTRACITNI INDUSTRIJI, SE BO POSPEŠILO TAKO, D/, SE BODO VRŠILE SEJE TUDI KONCEM TEDNA IN PREKO NEDELJE — UNIJSKI UR ADNKI SO PROTI VSAKEMU NASILSTVU. — BARONI ZVR AČAJO KRIVDO NA MAJNAR-JE — ZMANJŠANJE DOBAVE MUNŠAJNA.
New York, X. V.. (I. aprila. — <»(.•• stranki |*>dkomiteja antra-** i t r t i 11 premog ar je v in dclodajal-c<\. ki pogajata glede novega i	kotit l akta, sta sc dogo-
v« rili, <la sr bodo vršile seje tu-<1: -koncem tedna in preko nede-!.!• v namenu. da se pocpeii potja-j;.i!.ia t< r napravi čimpreje konoo stavki v poljih trdega premoga T. ko se je objavilo danes v tu-k.jsnjcm linijskem plavnem stanu. —
John I.. Lewis. pi*dse»lnik| I I :t. I .M i ne Workers of Anic. r.ea. >r |»i( 4m čelu nnijske dele-j 1 i J • ■ pri komiteju in premolar-j .h izjavili. da bodo pripravijo-1 ni do onega časa da podprejo na Temelju nabranega matec+jala ' sv... /;ii;t»'\'e. tikajoče se zniža-! h..:, rila-"' premo«arjev.
Porodila, tla j.* država Penn-1 s\!v.!iii;i | m »/val a unijo, naj da na i r; |m.!.|._'i, uirnje^rasee za neki jm>-/; i • i-iivii. ki je izbruhnil včeraj, j .[<■ potrdil Will am Ilrennan. pr-d-' sednik okraja št. 1 v >>erantoim,
V;	i
«
Mr Hreiman je rekel, da bo! i.i i. i li niis dr,hiti od podkomi-! d< \ ..I'»-nj.-. da odjtošlje lic« mesta t i ko j potrebno Število
1 -žar. ki j,- >.,- četrti. za kate. t»jia se jo prosilo pomoči, odkar ." izbruhnil;1 stavka dne 1. aprila j - rekel. — je spustiti nov' šef' d rek t no .v srce, požara. 7,.\ to' m.logo Ih» treba zflruženih moč! ve«" sto mož
lr«»ti trem nadaljnim jh»žarom, *■>• istotako borili linijski mož- j j«'. Hden teh jo izbruhnil v,' \\ ilkesbarre. dva pa v Seranton ] okraju.
Mori^antown, W. Va.. apr. J Cradniki prcinogarske korapani-j". ki direktno načelu j-'jo rovom | v Monniigahela okraju, bodo od-V vorni ra izdelovanje in j>onc-! st.MVanj«* miinšajTia v premogar-sl:ih naselbinah. nahaja jočih m* p««l ii i!i kontrolo. — kot je ob-' javi! državni pravdnik Posten.
! <* korak je bil storjen, da so /manjša dobavo munšajna v o-
kraju ter j»* t > i I potreben prav p- sel no za rasa stavke.
Indianapolis, Ind.. G. aprila. — Xa konferenci, ki se je vršila dares tukaj, se je sklepalo o načr-i it /.a pos|>ešenje organizacijskega dela med nounijskimi premo-garji West Vjrginije, da podpre-jo narodno stavko pri-mogarjev. k;toro j«- odredila I'nited Mine V. orkei-s of America. Konference sla se vdeležila William (4reen. zakladničar premogarske organizme je in Lawrenee lhvyer iz 1 ckJey, W. Va.. elan linijskega eksekutivnega sveta. Kot s** gla-s.. se je razpravljalo o tem. če na. so odpošlje v West Virginijo v«-o linijskih organizator jev.
Charleston, W. Va.. ti. aprila. 1>\;i osumljena, katera je prijela državna policija v zvezi z bombni«. napadom, sta bila izpuščena na prosto po završeni preiskav!. f"/:ijski uradniki so izjavili, da ne bi do trpeli nikakih terorističnih dejanj t«>r ponudili službo unije pri zasledovanju atentatorjev.
Pittsburgh, IV, (i. aprila.__
V odgovor na povabilo naeelnika Xo|;uia hišnega delavskega komi-t«va. ki je bilo poslano zastopnikom Pittsburgh Coal Producers Asssoeiation, naj s<' sostanejo z eradniki I'nited ^fine Workers v Wa-shinyrtonu. bo še danes odposlan v Washington. ^eja zveze delodajalcev sc je vršila včeraj. \< udar pa ni prišlo iui dan nii^e. sai. kor 1 i znaeilo. v kakšnem smislu so ho glasil odjrovor.
r. r. ( lark iz Indianc, p reci-sodnik zveze T 5 i t nminous Coal (>[;erators o.' Central Pcnsylva-nia j«- objavil pismo na delav-ski L'a tajnika Davisa, v katerem trdi. da niso bili delodajalci, ki s., kršili sklenjeno i>o«rodbo. tem-vi preinoiearji. ki so zastavkali dno 1. aprila. Rekel je. da določa do-ovor. ki je ugasnil dne 31. marea. nadaljevanja starega do-jrovora za trid«set dir, tekom ka-t« rili na.j bi s«' obe stranki podajali jrlede sklenitve novega kon-ti akta.
CARISTI IZGNANI IZ GENOVE
NEKATERI MONARHISTI, V GLAVNEM ČLANI STARE RUSKE ARISTOKRACIJE, SO BI LI DEPORTIRANI IZ GENOVE. SOVJETSKI DELEGATI ZAVAROVANI. POROČILO 0 PRIHODU AMERIŠKE GA POSLANIKA.
TTJDI TA DVA STA Z ASTRA J KALA.
Gerova, Italija, G. aprila. — Oennvo in tkolieo m est a se jo iz-listilo sumljivih Ivasov, o katerih se je domnevalo, da bi lahko nin-t"2i bližajočo se mednarodno ekonomsko koiif ?nco. Večina TTu-sr.v, katere s.-1 je izgnalo iz Nervi drugih kopališč v bližini Členov je < bstajc.la iz monarliistov. v glavnem članov stare mske aristokracijo, ki so trdili, da morajo ostati v Italiji iz. zdravstvenih ra/logov.
Nekatere Ruse se jc spremilo do meje, o drugim se bo dovolilo ostati v Italiji, v Florenei, Rimrt ali drugih mestih, ce želijo tako.
Po zadnjem poskuaenem atentatu na profesorja Miljukova v Berlinu so sp pojavile velike bojazni. d;: i -•(]■. dcušali rnski mo-narliisti v iialiji. polni ogorčenja nad kon"e.-< wen. o kateri domneva jo. da bo najbrž priznala, boljše viško vlado, vprizoriti demonstracije proti Clčerinu in drurrtm članom sovjetske delegacije naj konferenci.
M. C i čer in in njegovi tovariši bodo prav posebno zastraženi v Tmperial hotelu v Rapallo. V Genovo bodo prišli s posebnim vlakom. na kraljevo postajo, ki nahaja neposredno za kraljevsko palačo. Ta postaja je obdana od lesene zgradbe, slične aerodromu, vsi od česar ni videti s te postajo drugih javnih vlakov, ki prihajajo na postajo. Posebne stopnji-eo >;a kralja vodijo preko ceste. kj**r vodi neke vrsto 41 most vzdihljaj"v" naravnost v kraljevsko palačo. (Italjanski kralj se tako z*do boji svojih vernih podanikov v Genovi, da mora imeti posebno postajo in poseben mo-stič. po katerem pride v svoj zaviraj. Res. ganljiva je ta ljubezen do očeta dežele in ljubezen tega očeta do svojih backov.)
Slična postaja obstaja pri palači svetega Jurija, kjer so bo vršila generalna konferenca. Bolj-seviska delegacija bo vsi cd tega lahko prisostvovala vsem ofici-jelnim sestankom konference, nt« ča bi zapustila direktnega zavarovanja italjanske vlade in 110 da bi ji bilo treba voziti se z avtomobilom po eeetah.
Včeraj je dospel semkaj poljski poslanik v Ukrajini. To je pr\ i dejanski delegat, ki je do-f pel v konferenčno mesto. Finska delegacija bo prišla danes ii v petek jih bo prišlo več nadaljnili.
Konferenčna palača dobiva svojo defintivno obliko iz rok de-koraterjev. Parki in vrtovi v mestu so polni cvetja in drevje jo že pričelo zeleneti.
Zelo dober utis je napravilo poročilo, da bo dospel v nedeljo z ministrom za zunanjo zadeve, Sehanzerjem, tudi ameriški po. slanik%- Italiji. Child. To se smatra za dokaz, da se Amerika za-nima za razpravljanja, čeprav se ne bo oficijelno vdeležila konference.
Poslanik Child je ugotovil, da pr:haja le kot ameriški poslanik v Italiji, ker bo tukaj italjanski minister za zunanje zadeve, ne pa
rad i te ga. ker ima izvršiti kak<» misijo na konferenci. Kljub t-"4-mu pa je znano, da bo navzoč pri votvorilni seji. Za njetra je bil ro-serviran poseben prost >r. kot odličnemu gostu. Znano je tudi. da bo prišel semkaj svetnik ameriškega poslaništva Franklin Mott Gunfher. kakorhit.ro se bo poslanik Child vrnil v Rim.
Rim, Italija. G. aprila. — Uradniki v Vatikanu so danes izjavili. da j" brez vsake poodlagr. poročilo, ki je krožilo včeraj in v katerem se je irlas^lo, da bo naslovil papež poslanico načelnik •
delegacij na ekonomski konferenci v Genovi.
Glasilo se je. da je imelo to poročilo svoj izvor najbrž v dejstvu. da sledi papež z velikim rn-nimanjem ter neprestanimi molitvami vsem naporom, da se r.-ši svetovne probleme in da se konično uveljavi mir po celem svetu. Gorko je odobril inieijativo nadškofa iz Genove, ki je priporočil vernikom, naj molijo za uspeh konferonee tekom pogajanj, ki se bodo kmalu pričela in od katerih je v toliki meri odvisen b.td»>-či mir v K vropi.
Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah
m puitm aaAc tauik« U^hijeJ« p« nbU ceni, utmIJIt« la Utr«. TAenJ m kOe mOe trnom sleMa:
IUz^IU» m wmšn!i pošt* te is^oj« -Ir. p^tal Mi—vM mrUT tal "Jadran lika btalu" v LjoUJaaL
300 kron .... $ 1.15	1,000 kron ..., $ 3.60
400 kron .... $ 1,50	10,000 kron .... $35.00
500 kron ____ $ 1.85
Olmmom uredb« ministrstva sa pofito^ln brzo>T	t Jo^oelavlJl je sedaj moco£c tam aakaxoraw] sneske potom poAta	edlnole v dinarjih; ca vsake Iliri krme bo izplačan «1 dinar;	razmerjt med dinarJ«MB la kraw wUse UceJ aeispremcoJeM.
Italija la zasedeno osami je:
Baspeillja aa aadajw pmšU la' lsplatejs "Jadranska taaka" v
Trsta.
50 lir----$ 3.30	500 lir ____$28.50
100 lir---- $ 6.00	1000 lir____$56.00
300 lir ____ $17.70
If »mika Avstrija:
»■■»stnja aa sadajs psi*« ii Isplal^H "AdriatWtae Bank
Dnaaja.
POSLEDICE VOJNE HITRO IZGINJAJO
Senator Lodge je rekel, da je umeriški narod gotovo solventen, ker raste cena Liberty obveznic.
Boston, }Iiiss.. (i. aprila. -— V<"era.j zvečer je izjavil senator ileiiry t'a hot Lod«;e na letnem l»auketu trgovske zbornice za tir-žavo Massaehusetts. tla dokazujejo vedno naiaščajoče cene Liberty obveznic v družbi dejstva, da se je v dveh letih skrčilo javni dolg /n ^:{.r><XUXH).000: da so se Združen" države kaj hitro opomogle oil ran, Tiatere jim jc prizadela svetovna vojna.
— Narod, ki je odplačal v dveh letih več kot svoto, — namreč tri tisoč milijonov dolarjev, — ki je predstavljala skupni narodni dolt; Združenih držav ob zaključku Državljanske vojne, je precej solventen narod. — je rekel senator Lodge. •— To pa velja tem bolj. ker smo se ve-i!-.to tako blizu velike vojne kon-vulzije.
Poleg nagovora senatorja Lodge, ki je na kratko obrazložil delo na Washingtonski raz-oroževalui konferenci, se je razpravljalo na banketu tudi o ve-1'kem načrtu, kojega cilj je združiti vodno pot preko Velikih je-zer t«■!■ St. Lawrenee reke. Se^ nator KansdelI iz Louisianc je zagovarjal ta načrt, a nasprotno -rran je zagovarjal kongresnik Dempsey iz Xcav Yorka.
Radi velikanskih raeiik w tetajn kplstajm« sedaj r AtiMJI itm amrrikanske dolarja. Nate pristojbina sa vsako posamezno nn^-'11* da — »naia 69 ccniav; od $lt.— * $51.- p« |1,—; ta sa večja aa-kasila po t rento od dolarja.
Pod Istimi pogoji izstavljamo tudi doia?-£eke In psiljtma iae> rlike dolarje w Jugoslavijo In t Italija.
Vrednost denarja sedaj al stalna, sseaja se ve&ra* ■ ipilTutai rano; Is teca razloga nam ni mpii poda« aatoaive um vnaprej. HI ražtmama po eenl Istega dna kal aam postani denar t^« r reka.
Kot feaeratal ■■■tspnnil "Jadransko Banka" ta	piiisl
al«	sajami ene Izvanredno agedae pogoje, ki koda velika ka-
rta« n ki « Is sil aa koda peahiševatl aata tamka
*a Jo pooiatl najbolj pa Uiaidli Manj Orla. aH pa pa Nam laik Ba* Ovali.
fllHI ■iTKE STATM BAIK. H Oortlandt K«w Tork
IZJEMNE POSTAVE
j PROTI INOZEMCEM
_
1
Če bodo postave odobrene, bodo depotirani vsi inozemci, ki kršijo suho postavo.
"Washington, I), C. (i aprila
jn!> temu. da se jim je od 'Številnih strani povedalo britku ! resnico v lice mi prijatelji prohi-|l. cije včeraj \ poslanski zborniei j>rodrli s predlogo, ki dodaje se-[danjini prohibicijskini določbam. ! radi katerih se jc razburila cela j dežela, natlaljno določbo. Ta .nova postava, katero hočejo uveljaviti. ima namen deport irat i vse jiuozemce. ki se p regrese proti jVolsteadovi enforcement postavi 'iu proti postavam, ki sc tičejo jrazpečavanja omami jivib sred-(ste v. Predloga je bila sprejeta z ,'Jl!^ glasovi proi 7:J. Izročena bo 'sedaj senatu.
Proliibieijonisti vidijo v tej 'I redlogi korak k boljšemu izve-jdenju prohibieijskih ]>ostav. — a
•	Graham iz Pcnnsvlvani ja je rekel. da je to jrorostasna postava
jkot si je hujše skoro ni mrigoee J misliti. Mann i/. Illinoisa je tudi , rekel, da bi bil z uveljavljen jem [take posave ogrožen tudi celi si-stem izveden ja postav. Porotniki ji e bodo spoznali krivim nohene-i<ra obtoženega, če lii bila z ob-!sodbo spojena nevarnost <leporta-
I \\alsii i:: Massuehusetrsa je u-jgotovil. da ni mogoče pravnega I zastopnika Antisiilonske lige smatrati sovražnikom butlegarjev, :kaji on jim je s])loh omogočil (posel, s katerim se pečajo sedaj. jSoeijalist London iz Xew Yorka j j** imenoval predlogo krono vse ibedastoče in liinavščine. Slični Tostri izrazi so prišli tiuli iz u>t nadaljnih kongresnikov. med n.ji-imi MeGregorja iz Xew Yorka j Sled
nji je izjavil da ne vidijo I milijoni Amerikaneev v kršenju lYolsteadove j>ostave nikake mo-
•	moralne pregrehe.
GROZEN ZLOČIN
V NEWARKU, N. J.
_ i
Mati umorjena, ko je hotela re-(
siti hčerko iz rok napadalca. _'
Slednji je napadel deklico v veži.
Newark, X. ,J.. ti. aprila. — Pet'
i'i šl indc-et let stara .Mrs. Anto-i.ija ("a^rella. ki .i'* stanovala na' -ši. 27S .Mo ris Ave. v N«-warkii.i hži s ]>re>!j-«'ljriiimi prsi na mrt-. \ aškem odru in njiuia osemnajst1 h't nI ara hčerka Carrie skuša sedaj pomagati policiji, da najde morilca.
Deklica je bila včeraj zvečer, v nekem gledišču in neka prijateljica. v k oje spremstvu se j" nahajala, jo je spremila malo po polnoči do prvega cestnegaj vogala. Carrie je zapazila, kaVoj ji je od tam naprej sledil neki. možki. Napadel jo jc v veži. Kof' izjavlja ona, je parkrat zakriea-' la. nakar je nadla nezavest. Oči-! \idno jc hotela j>riti mati svoji, hčerki na pomoč, ko je slišala kričati ter odprla vrata stanovanja, nakar je napadalec ustre-! lil nanjo, kajti truplo žene sol rasli na pragu. Sosedje so poklicali policijo in slednja jc našla. po preiskavi, da je zbežal morilce po South Orange cesti in nato- skozi neko garažo.
V Xewaiku so spravili v bol-' nico tudi 38-letnega črnca IIop-1 kuisa z rano v spodnjem telesu.' Xjegov rojak Perry izjavlja, da 1r.11 j«' Hokins ponovno grozil in da je včeraj zvečer urdl v njegovo stanovanje, da mu zopet jirozi. Žena Berrv-ja je odhitela po policijo, a medtem je bil 011. Berry, prisiljen streljati na Ifap-kinsa, ker mu j«* slednji pretil.' Berry-ja so zaprli.
RUMUNSKA PRINCESINJA ZBOLELA.
ANGLIJA OPROSTILA SINN-FEINSKE JETNIKE.
j London, Anglija. r>. aprila. — Štirinajst Sinnfeincev je bilo iz-Ipuščenih iz angleških ječ tekom j tedna na povelje vlade.Domneva I se, da so to zadnji taki kaznjen-jtii, ki so bili spoznani krivini jpregreškov v tej deželi, | Poroča se. da je bilo njih oproš-Čenje poslediea vladnega sklepa, da dovoli amnestijo vsem sinn-feinskim jetnikom v Angliji, brez ozira na to. če »so izvršili svoje zločine pred uvel javi jen jem premirja ali pozneje.
Belfast, Ifska. 5. aprila. — J)va otroka, ki sta bila" ranjena tekom neredov koneem tedna, sta tukaj umrla.
Belgrad, Jugoslavija, 6. aprila. R'siimnska kraljiea Marija. ki se je mudila več dni v Belcrradu. da ra.rpravlja o pripravah za poroko njene hčerke Marije z jugoslovanskim kraljem Aleksandrom, je odpotovala v pretekli noči v Atene. Opustila je nameravano potovanje na jadransko obal radi bolezni svoje najstarejše hčerke Elizabete.
PORTUGALSKI LETALCI NA CAP VEBDE OTOKIH.
St. Vincent, Cap Verde otočje. G. aprila. — Oba portugalska letalca. ki sta odšla na polet iz Portugalske v Brazilijo, sta dospela semkaj srečno včeraj popoldne cb pol šestih s Kanarskih otokov.
Iz Las Palmas na Kanarskih otokih sta se dvignila v zrak ob pol desetih, zjutraj. _ _
FORD KONČAL SVOJE POČITNICE V FLORIDI.
Fort Myers, Fla.. 5. aprila. — !I«*urv Fojd bo še danes napravil k<ine<* svojim počitnicam na jugu ter se napotil proti severu.
Tekom preteklega večera se je obrodilo vse potrebno za njegovo od potovanje. Čeprav ni bilo mo-iroči> izvedeti definitivno. katero pot si bo izl.urd. se je vendar gta-silo. da bo potoval preko Wash-ngtona. T *k'.m svojega tukaj-Šnjega iuvtrja se je mudil Ford najve" v družbi svojega prijatelja Ed'sona. k' bo ostal še nadaljnili dest t dni.
SRCE KAROLA BO ŠLO NA DUNAJ.
Funchal, Madeira, 6. aprila.— Sree prejšnega avstrijskega cesarja Karola. katero so včeraj izrezali iz trupla, bo poslano v Avstrijo, dočim bo poslano ostalo truplo na Madžarsko.
Tekom pogreba prejšnega cesarja. ki se je vršil včeraj, jc bil vstavljen ves promet v mestu in tudi prodajalne so zaprle svoja vrata.
Pozor potniki!
Parnik "Argentina", ki je imel 29. aprila odpluti v Trst. jc preklican. 20. maja pa bo odplul v Trst parnik
"President Wilson".
IIT. razred do Trsta $102.50; ir. razred $160.00 in $5.00 vojnega davka.
Vsa pojasnila daje tvrdka Prank Sakser Stats Bank, 82 Cortlandt St., Hew York, N. Y.
SKRIVNOSTNI UMOR STRAŽNIKA V D IS TILER I JI.
Baltimore, aid.. r>. aprila. -Harry Blue her, stražnik v G.vvn Brook distileri ji, petnajst milj sr-vero-iztočno o«l tukaj, je bil ustreljen tekom pretekle noči od nekega skrivnostnega napadalen. Mož se je pripeljal pred disli-lerijo ter trdil, da je carinski uradnik. Poklieal je Blucherja te-pričel streljati nanj, kakorhitro se je slednji pokazal pri vratih
Blueher je umrl kmalu potem v uradu distilerije.
Nikakoga motiva ni mogočo najti za ta umor. Polieijski pn-ročnik Drosey je našel modro mornariško suknjo v (iroff's Lam« po kateri je avtomobil izginil.
Rayvinond Dean, kurjač v distileriji. je stal poleg lUm-ii"- j;i. ko je slednji padel. zadet od 1 ou-1 jc.
Pošiljateljem denarja na znanje.
Pri kr. poštnem čekovnem nm-dti v Ljubljani smo izposlovali, da dobimo vbodoČe za vsako naše na. kazilo izpla: dno potrdilo a podpisom naslovljenca ali njegoveg« pooblaščenca.
Sporazumno s tem ne bomo na prej več razpošiljali dosedaj običajnih obvestil z označbo 'jec-va, ko je bil odposlan denar Ljubljane na zadnjo poŠto. Mesto teh obvestil bomo ooslali za vsa^. ko denarno polil iatev, ki smo jo prejeli dne decembra 1921 ali kasneje, izplačilno potrdilo s podpisom naslovljenca oziroma njegovega pooblaščenca.
Te vrste potrdila p« prhajajo večkrat le pogasi z zadnjih po5* nazaj v urad čekovnega urada v Ljubljani, kjer se zbirajo in S<de nato odpošljejo v Ameriko; radi tega ter drugih možnih zamud ram bo mogoče razposlati potrdila šele v približno devetih tednih od dneva, ko sme izdali pre* jemno potrdilo oziroma kakorhitro ista prejmemo. Denar pa bo neglede nato izplačan enako hitro in pod istimi pogoji Eot do aedftj.
Frank Sakser State Bank.
*
vi
GLAS NARODA. 7. APE. 1922
"GLAS NARODA"
(SLOVENIAN DAILY)
FRANK
Own*« and Published by
lloreaic Publishing Company
(A Corporation)
OAKSEft, President	LOUIS BENEDIK, Treasurer
Iz Slovenije.
Place of Business of the Corporation and Addresses of Above Offlearas M Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y,
"Glas Naroda'* Izhaja vsakt dan Izvzemil nedelj In praznikov.
Za	calo leto v«lja list zi	Ameriko	Za	New York xa četo leto	........ »7.00
Za Zm	In Canada , --........ pol lata ...............	«6.00 ......... (3.00	Za	za pol leta ^	• • ■ va (3.50 _________ $7.00
	Catrt lata ............	........ »1.S0		za pol leta .	........ »3.50
O L A S NARODA (Volcr ot the People) Issued Every Day Except Sunday* and Holiday*.
Subscription Yearly »6.0G
Advertisements on Agreement.
Doplal brea podptaa In oeebnostt ee ne priobCuJeJo Penar naj se blagovoli po-
Slljatl po Money Order. Pri aprem«inbl kraja naročnikov rrosimo, da s© nam tud! pr^jlnjo blvailSC® naznani, dm hitreje najdemo naslovnika._
GLAS NARODA Cortland« Street, Borough of Manhattan, New York, N. Y. Telephone; Cortlandt 2876
PRILIKA DELODAJALCEM.
Peter Zgaga
Glas Xaroda objavlja oil časa do časa ]w»d posebnim zagla vjem novice izpred ljubljanske porote.
Več ali manj zanimivi in sila pestri slučaji, ("boji. umori, de-tomori. verižništvo itd. brez konca in kraja.
Samo en razred zločincev nt pred po Pot« zastopan. To so po-n a rejevalei den arja.
Pravijo, da se t;i biznez v> goslovanskimi kronami ne plača.	*
iz-
3fugxislmmrtska
Ustanovljena 1. 1598
1
SCatnl. Iplmnta
Inkorporirar-a 1. 1900
GLAVNI URAD v ELY, MINN.
Konec mezdnega spora v šentjan-|i škem premogovniku.	j t
Pred kratkim so se vrnila prill pokrajinski upravi pod vodstvom'] rudarskega glavarja inž. Strga rja; \ mezdna pogajanja /. namenom, da jI' koučnoveljavno resi mezdni spor 1 med podjetnikom iu delavci šent-j-jaiiškega premogovnika. V to svr-;s Lio od ministrstva za »ume in rud- J' iiike določena komisija je povabi-'1 la -Jakila kot lastnika premogov-nika in pa krajevni delavski od-j^ bor v Krmelju, da obrazložita/ pred komisijo svoje stališče. Ola-1 som mezdne pogodbe, katera je " bila sklenjena med Jakilom in ] njegovimi delavei, se je zadnjim < priznalo prilično iste minimalne * plače, dragmjske iu rodbinske do- i klade kot deiaveeni pri Trbovelj-' ski ipremogokopni družbi z izrecno določbo, da dobivajo delavci; živila iz konzuma, na katerega pa niso vezani, po dnevni ceni. ne pa i pu znižani ceni. kot so jili prejemali pred pogodbo. Jakil je me-see a junija res znižal prilično za', i>0% doklade, je pa kasneje oddajal iz konzuma potrebna živila po znižani ceni. Delavci so na ta na-! čin dobili v drugi obliki nekaj nazaj. niso pa kljub temu še dosegli onih prejemkov, katere so imeli meseca januarja preteklega Jeta.' Ker so se tekam Jeta življenjske potrebščine izdatno podražile, so delavci z gotovo upravičenost jo zahtevali, da se jim prizna vsaj one prejemke, katere so že dobi vali. Ko so vsa tozadevna ]vo>re-. dovanja pri premogovniku "Mala brezuspešna je končno minisir--t v o za šume in rudnike imenova-j !o komisijo 7. dalekosežnimi pra-■ vieami, da reši mezdni spor. Po-j gajauja so bila zavržena z chiseže-j' liini sporazumom obeh strank, poj' katerem plačuje Jakil svojim de-j lavcem v skuj m«*! n znesku približ-i no iste prejemke, kot jih je pla t-eval meseea januarja 1!*21. ven-J dar s to razliko, da >o ostale v ve-j Ijavi znižane rndhin-ke in dra-j' Lrinjske dokl ide. da pa dobivajo1 <!e!av<-: v dosego višine prejemkov' iz januarja	višje minimalne*
in akordne plače. Minimalne pla-1 e povišajo pri v,-h kale gor i-J
jali delavstva /a L'U kron za storjeni šijir in vse akordtie postavke! /.a j(J odstolkov.
»
Zakon o zaščiti delavstva. j
Zakonodajni odbor j»* odobril' i - • • 1 načrt zagona o zaseiti delavcev, ki
določa razdelitev podjetij po ka-| tegorijah, dalje delavni in re-j gulii anjc dela ob praznikih. Za' industrijska in rudarska podjetja | je določen f?urni delovni <*-as; kot" :udustrij>ka podjetja "-mat rajo le tista. ki zaposlujejo najmanj 15 delavcev. Za ostala podjetja velja 6—1 Ourlii delovnik; delovni! čas a- teli podjetjih določi ministrstvo za socialno politiko v sporazumu z ministrstvom trgovine in Industrije po zaslišanju trgovske! in obrtniške ter delavski' zbornice. Poleg reguliranja delovnega časa odloča ministrstvo za socialno politik o tudi o času odpiranja in zapiranja deiavnie tako ob delavnikih kakor tudi ob priliki raznih narodnih in konfesioiialnih Ipraznikov. Da se bodo mogle vpo-števati pri reguliranju delovnega j časa krajevne potreb«- in želje pr-»-Ibivalstva. skliče pokrajinska u-I prava v najkrajšem času zastop-nike trgovske in obrtniške zbornice. dalje zastopnike delavskih' organizacij, kakor tudi druge zainteresirane faktorje, kat-rih naloga bo. da se izjavijo glede uvr-i stitve podjetij v kategorije. poj kater d t se ravna delovni »"a--, dalje, kako bi s,- v vsakem po edinem' mestu moralo regulirali odpiranje
ker- društvo je prav potrebno za vsakega, 'bodisi mož. žena. tan! ali jdekle,
Moraii. še pripomniti, da m.* žejni pokojnikov st-stri iz znane iKonciljeve rodbine v SoprUu. ka-jterini izrekam iskreno sožalje.
Mts Mnrv Smith.
Ely, Minn.
N« redili mesečni seji dnistvai Marije ("istega Spočetja ŠT« v. 120, •JSK-T. d ie "_?. aprila se je sklenilo, priredi-!: veselico dne 17. aprila v •Tos. Skalovi dvorani. Veselica se pt i ene ob 7 /.večer. Vse članice povabljene, da >e te veselice v.b-
Istotako vabimo vs<* sobratejl in s<»sestre naše JeduotP. Odbor zl bn \sl«^transko po>krbel za točno postrežbo z jedili in pijačami.
S s.*strskim pozdravom
Odbor.
Delavski komitrj £ioslausk<* zbornice je dal premu-garskim delodajalcem priliko, da se operejo v očeh javnega mnenja in sicer s tem, da jili je povabil na skupno konferenco t zastopniki premogarjev v Wasli-iugtonu.
Pa vabilo je bilo ]m »slano le del<»dajaK-ein v Illi-noisu, Indiani iu severnem Ohiju, h delokajalci v zapadni fVnnsylvaniji in južnem Oliiju su bili tudi informirani, da I>i l»il;i njih navzočnost dobrodošla.
Zadnji dve skupini sta oni. ki <tu v glavnem odgovorni za kr>*-nje dn^ovura. ki 1 >š 1 razveljavljen dne prvega aprila.
Tu kršenje dogovora je napotilo premogarje, <la so zasta vkali.
Sedanja doba je doba koiiferein-.
Konferenca v Washington!!, ki se vršila, da tu*av-ij;i iiekiitere najbolj mučno zadevi* m'Mlnai'odm^a značaja. je st«»rila v*za mir kot l>i mogel pričakovati od nje največji optimist v <*a>n. predno si* je vršila.
Kar ji* doln-o v nn-dnarodnih zadevali.	treba
uravnati ditVn-iu-e med narodi in državami, je tudi do-bio \ domačih, notranjih zadregah.
Stavku, izvojevjina do kon<-i». n»* bo ničesar končala.
<	o bo<lo zmagali delodajalci, se l»odo vrnili premo-Harji na ilelo jiolni >rda in hrejK-nenja	osveti.
i V pa bodo zmagali premogarji. bodo prieeli delodajalci kovati načrte ter čakati prilike. k«»T je sedanja, ko bodo lahk«' npali. da /.drobe orn-anizaeijo jireinogarjev.
Ničesar s,- m* bo uravnalo, in širša javnost 1h> trpela! še naprej.
Na dru^i strani pa bi konferenca v resnici laliko vrgla nekaj luči na dejanski položaj.
<	'e so zahteve lucmogarjev pretirane, kar pa je skoro izključeno, ne bodo mogli premogarj i ust rajati }iri njih.
Primerno uravnavo bi se dalo doseči, če bi vse prizadete stranke nastopih* v dobri veri.	+
To je neposredna potreba.
Naj se zgodi kar hoče v sedanji krizi, javno mnenje bi moralo ust rajati pri tem. de se vprizori resnično znanstveno preiskavo glede cele preinogarske industrije v namenu, da se napravi konec neznosnemu stanju, vsled katerega stane premog veliko več kot bi moral, ne da bi se dalo delavcem za njih delo to. kar dejanski zaslužijo.
J in zapiranje obratov, dalje, ob ka-Iterih narodnih in konfesionalnih I praznikih, razen nedelje, bi bilo 'potrebno p<»polnoma# ustaviti delo i v vseh podjetjih, dalje, v katerih j krajih naj bi se dovolil izjemno 2nrni delovni čas "b nedeljah in ! končno, kako postopati tam. kjer |so nedeljski ali prazniški semnji.
■	ker zakon o zaščiti delavstva ne 'predvideva izjeme za dovoljeva-1 nje dela ob nedeljah v navedenem •slučajn. V vseh večjih podjetjih
ostane torej dosedanji Sumi delo vnik neizprcme.njen. Delovni ras -e more po+laljšati v rudarskih pod-jetjih dnevno za eno uro. a v drugih največ največ za 2 uri. če se odloči 4 petine delavstva s tajnim srlasovanjem za podaljšanje.
1
Okraden šofer.
j \* Vilfanovi gostilni na Jezici je neznan tat ukradel šoferju Pro-šku kožuh, vreden 2000 kron.
Umrl je
■	dne S. marca Damijan Lužar. krojač iu posestnik v Zaljni pri Višanji gori. v 77 letu svoje starosti.
Pod vplivom alkohola.
Frane Keinic. posestnikov sin iz Obsij j>ri Ljubljani, je šel v gostilno po domače Zove \ Snebrjah. Kmalu za njim je prišel Iv. Plev-nik. delaaei* iz Smartna... ki je bil /e zelo vinjen ter je brez vsakega povoda ustrelil Remica v levo nogo. Prepeljali so ga v bolnico.
Nesreča z vojaško puško.
V Ijoškem potoku je bil sejem, katerega je po-etil tudi 171etui '.tidvik Košnierlj. Ko je lvošmerlj prišel z.ve-cr tlomov. je prinesel s si*bo.j vojaško puško, katero ji-začel doma takoj razkazovati, kako s t* mer>. sproži itd, Naenkrat pa se je puška res sprožila in krogla j<- zadela 2oleiiiega brata Franceta v levo roko. odkoder mu je šla v ivbra in obtieala v životu. Vevarno iaji.]en«*tra - - !]>.»-i.iali \ bolnišnico. Kje je dobi! Ludvik pu4ko, noče povedati.
Ako se otrok odda v varstvo.
j Ciraeija Mati jas. žena delavca | južne .eleznice v Uorovnici. j'1 j 'dš!a po opravku v Ljubljano, za-Ito je oddala 9irojo> enoietno hoi v i varstvo neki sosedi. K ■ s.- j.- zve-jčer vrnila domov. j- ]•• zdelo j čudilo, za kar da otrok venomer, jf-če. Pri natančnejšem ogledova-jnju jut je nesrečna mati opazila. :da je otrok po zadnjem delu ves .opečen. Materi končno ni pre-Jostajalo drugo, kakor tla je "d-dala otroka v bolnišnic«.*.
Vsled zaljubljenosti pobegnil od vojakov.
Pred sarajevskim vojnim sodiščem s«- je zagovarjal redov l\d-vard Princ, ker je pobegnil od vojakov ter izvršil več Tatvin na škodo države in svojih tovarišev Princ jo pred sodiščem izjavil, da je pobegnil od rojakov vsled svoje ljubice, ki ga je v pismih rotila. naj se vrne, ker da brez njega ne more živeti. Celo pretila tla mu je. da ga zapusti, ako se ne vrne. lirez denarja in brez doku-metov ni mogel domov. Mučila ga je tudi misel, kako naj se zatrovarja pred vojnim sodiščem kot begunec in tat. Tako je kolebal iz dneva v dan, dokler se ni podal v S i I— štrih pri Sarajevu v tunel. k,j"i- >e je hotel vreči ptnl vlak. Tam <ja je prijela policijska patrulja ?er <ra izročila njegovi komandi. Ivo je njegova ljubica v Ljubljani do-znala, da je. ujeti fant v zaporu, mu je pisala, da mu ostane zvesta do groba in da ju ne more ločiti niti vojaški zapor, edino smrt...
Razne nezgode.
Martin Keverju. delovodji južne železnice v Ljubljani, je pri delu priletel košček premoga v desno oko in ira ranil.
Marija O^ris. soproga finančnega komisarja v Ljubljani, je šla na trg. Xa poni pa je padla .n zlomila >vo roko.
Marija ^ernak. dninarniea. stanujoča Reber št. •"». je šia k maši v ljulvijansko stolnico. Ravno pred cerkvijo pa ji i<* spodrsnilo, da jt- pad In in si zlomila desno roko.
Ludvik -Ing. nadsprevodnik j. žel., je doma v .Jenkovi uli^i v 1 jnl>l jaji* prod hišo padel ter si zlomil levo nogo
Albin Crček. dijak, je telovadil na droeru. Sošolec Smodej pa ga je po naključju sunil, da je padel z droga in si zlomil levo roko.
Cvetna nedelja.
Bog daj cvetja in veselja! — to je moja vroča želja — vse posreči in koristno: z lie devic naj cvetje rdeče ornanju.ie srčne*sreče.
Le še nekaj: cvetje pristno naj žari ti zorna lica.
srčno ljubljena devica.
* * *
Kot sem že poročal, živi v Xe\v Yorku velik športnik Rickard po imenu. Možak j" star nad peti lese! let. oženjen je. brez otrok.
To je morda tudi vzrok, da se je začel zadnji čas jako zanimati za dvanajst in trinajstletne otroke ženskega spola.
Pred sodiščem se je moral zagovarjati zastran raznih nemo-r cd ni h dejanj, ki jih je izvršil med otroci.
Dickard pa ima denar. ŠodiŠče je reklo: O. to je vse skupaj "otročarija — in j ■ obtoženca oprostilo.
• * *
Smej se. j>rijatelj. predno s* srečen.
Ce si v svojem srcu sklenil, da *c boš šole tedaj smejal, ko boš postal sreč.-n. ii smeh nikdar ne
:o razvedril obraza.
* »
. *
Nizke pete pri ženskih čevljih, ki so bile pozimi v navadi, so zn-'e]c zginjati. A'isoke pet-* stopa-j.- na njihovo mesto.
Žensk« so prebrisane. Seda'3 spumladi. v krasni naravi, v temnili. tajinsTvenih ]ia.rkih jim nn treba ]>o>ebno trdnih stopal. ♦ # .
veliki noči ho začela kom fen-nea v Genovi.
Kakšno j;<isb*di<*o bo imela: al
\'< liketioč ali veliko noč?
* *
Pravijo, de je ljubezen slepa Dobro, naj bo. Toda zakon ti oč
na široko odpre.
* .
štrajkarji se v zmoti. Mislij.. dn je premog edino kurivo. Pa ni
Strajk bo zlomljen, «*,. boili> r.n celi naročevati Amerikanci pa pirnati denar iz Evroj) *. .Za p >'
dolarja — celo tono!
# * *
V zadnjem času so si ženski začele striči lase. Proti temu s« nastopili duhovniki in delodajal e* Duhovniki pravijo, da je fr nemoralno, delodajalci so pa nun nja. <la ženske uslužbenke j»osve čajo preveč pozornosf? svojiir odstriŽenim lasem.
In proti temu je tudi neki dom žf.-ski rojak Downtownu.
— Da bi si lase odstriglaf — je vzkliknil. — Ne. stokrat ne Njeni lasje sa moja edina opora ec nv začne zmerjati, ko priden ponoči domov.
G tarn! •dfeondkt
Predsednik: BTJDOLF PETtDAN, 933 E. 185th 8t. C51rvel«fkl, O. Podpredsednik: LOUIS BALA NT, Bor 10« Pear! Ara, LonJa, O. Tajnik: JOSEPH PISBiSR. Ely, Mintv Blagajnik: GEO. L. BHOZ CE, Ely, Mian. Blagajnik neizplača-?ila smrtnln: JUH N MOVERN, N. 2nd W. Dnlutta, Mina.
•	Vrhovni tdnralk:
Dr. JOS. V. GRAHEK, 843 E. O lilo Street, N. B., Plttelsnrgh. Pa.
Nftdwnl tAir:
MOHOB MLADIC, 2®0S So. LawimaJe Ava, Chicago, m. FRANK 8KRABEC: 4822 Washington Street, Den?ar, Golo.
Porotni odbor.
LEONARD BLABODNIK, Box 480, Elf. Minn.
GREGOR J. PO H EXT A, 2f>]J lleacon Ave, Seattle, Wash. FRANK ZORICH. «217 St. Oalr Ave., Cleveland, O.
Kdrnievainl odbor:
TALENTIN PIRO, B19 Meadow Ave., Rockdale, Jollet, I1L PAULINE ERMENO, 639 — 3rd Street, La Salle, I1L JOSIP STE3LE, 404 E. Mesa Avenue, Pueblo, Cola ANTON CELARG 700 Market Street, Waukegan, I1L
—^- Jednotino nradno ghisilo: "Gla» Naroda". ( -
Vse strari tikajoCe se uradnih zadev kakor trudi denarne po§llja-tvo naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov ln bolniška spričevala naj se poSilja na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska Katoliška Jedoota se priporoča vsem Jugoslovanom sa obilen pristop. Kdor želi postati Qac te organizacije, naj se zglasl tajniki bljifcega društva J. S., K. J. Za ustanovitev novih društev •e pa obrulte na gL tajnika. Novo društvo so lahko vsta.novi m 8 člani ali Sanicami.
Iz Jugoslavije.
i i
i i

Donisi.



5
c" vsak dan proč vrženih ali drugače zapravljenih, je uničenih v enem letu $18.25, ali v petih letih $91.25 -
za kar bi med tem dobili v samih obrestih $10.95.
$5. naloženih pred 10. aprilom ua naš "Special Interest Account" tekom eatga Itta jh> 4%, bo prineslo $—.20.
$ SO.	naloženih pred	10.	aprilom	bo	prineslo	$ 2.	na leto.
$ 100.	naloženih pred	10.	aprilom	bo	prineslo	$ 4.	na leto.
* r>00.	naloženih pred	10.	irprilom	bo	prineslo $ 20.	na leto.
$1000.	naloženih pred	10.	aprilom	bo	prineslo	$ 40.	na let^.
$5000. naloženih pred	10.	aprilom	bo	prineslo	$200.	na leto.
Delati, Paziti in Varčevati — to nospešuje vašo neodvisnosti! Pričnite 8 vašimi vlogami TAKOJ DANES—$5—in pošljite jih po pošti.
. Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Strut, Nw York, N, Y.
Mam zastopstvo: JADRANSKE BiNKE
i j
Radičev memorandum — nevar-' nest za Slovence.
*• K-iitftijski list" j»i>t : Zgini:1<» se je nezaslišano izdajala! v« Ua-h'*- in ii ji iii vred vseh G-! p -lan-; •rev Hrvat.-kejra bh?ka pu^ialo-na iiieilnarmlno konfereiieit v i»e-aovo inemoranduni, v katerem za-iiitevajo, naj iiLednaroiliio p> f vanje <>tii'>»<.r-i n«tatn»viTe\- sjiin«--i stf.jne hrvat-ke re[>ul»like. [>a to m- Ni l)iti» 1UOOIHM-. naj d«-seže V-a j izpreii!>".ui»a .fuir«'»•!.• vije v l'e<|erativno {zvezno' državo. Da l)i meruorandimi bolj tile-; ' meljHi. nal)asali vanj njegovi <m"-i je tr«»ro laži 'ti dumlšlji.'. "^i! in> se hvalijo - rt-ns, da j«' bila Hrvatska /<• stiiit-tja i>i • j »a!i:"-t 'jna iližava. ila>i je to udloeiiu neres nie;». Na druui »trani pa napailajo S-b" tako. !<;•!<.-i- - i jili napadali kver-jeimi št- pre i v -jnn nemški !i-u. Mi ni''raMdutii je nt* le škan-ilat. kakr<nei»a n* jnizsi i skoro >.ifudovina. ampak i<* tu<li /loriu. !iakršnei.ra nn»re /airn-šiti It- podla duša. (\	v -;i<>rii med seboj.
.*> to naše notranj- vprašanje !<i ■ut.i ira i < ši sku[;-i"ina izvoljena pri svobodnih v >litva'n »»<! v^ejya isaroda. La/. jt-, da ne bi moyel d<>-ce.'i liadit- >porav.uma •/ l»eo»ia-dom !v< i ^a -ploh š.-%j»oi/kuv'! . '
doM-'-i. Kd»«r pa zahteva, naj r i/ ^odi o naš,-in iioTranit ni vprašanju ■Ilje«-. jt- i; la jat.-.-, iu; jpj-dl.' v- -h zl>:eineev. Ali ^ more dobiti
■	!ia avtu v i>'sn;ei i.- t-pt--. ki . ni-ili. <la bi»d" ustvarili zavrni;'
hrvaško republiko /aradi I<-pili / >"i 'S. Rr.db'a ' Ali in- uei vs^i z<_r'»-»lovina. da -mo ]>*'i»lae;d; v—dej < •;r\jt> v<ako i"H/>ttdbo. ki nam jo ' je narekoval tnjee ' Ali je res m..-' Lroea taka -.lepota. <la ^e ne -p. /na. * da »rorje nani. nas ln !<> r» Š<*
■	vali [ta?jaui. Vi<i'k brezve-riu>sti
■	pa je Tladi.-ev meinorandum. ker i p"Mieni naivet"-jo nt :alast r tfa'no
i'"varuo--r Slov.-n«-«-. N'a i na*ta-. m- hrvatska repiibvka.	'-«i
.vseh žid"\- in špekulantov naj st» odtrga lfrvaUka eT Srbov. t<» se
, pfivi od Jugoslavije, »a bo /e ■ Iruu dan konee slovenski neiMlv**---nosti. Kranjska postane plen Ita-jljanov i rt štajerska j d hp Nemcev.
^!ov. n.-ki ii.tr...1 jja leže. tedaj v grob. Iiadi'-evo izdajstvo ni plavali prvi -ii Slovem-i, ko bi bili pa pokopani mi. tetiaj bi prišli ua »■rs i o Hrvati. Naj se Hrvatje ven-Uar i.' e i!" 111 iš ju je j11, da pomenijo :ako >ilo zato, ker imajo zairreb-ši-o uitelii>t-neo in tri tniljone lju-i »t. /f v«-e,ji narodi ><» posrin ili, ee -o ;>'-!ušaii izdajalce! Radiov •lemot amlnm pa j<* tudi velika ne-lUiiino^'. Že >e.ia.i je jasino. da za-vez: 11 i ne ni'e-ejo tvegati viharja n:, HrvaJskem u na Ualkanu. ki 'bi nastal. r<- bi -e j>"izkušaIo ui-fs n: iti Ilatii.-t-v ua-.-rt. Na dru^i stranipa je S:ij>'n.-a liadit- tmli v s\ftu znan kot neresen elovei;. /' ' ineinorandtiJiii se nikomui* ne im~ itouira. ker \s;,k pametni eJovek: -oili p > dejan.fils ;ti ne ]>o besedah. l)'-jai:j pa -e liadie boji f-Miua :■'.<!,- lira mem«»r:indutna bo. <la bo i naša valuta b<.l.f padl|:. To bo (ves u-peh prol inarodne iu ■-1 I?adiet\e politike. Kom*-no naj i rečemo -e nekaj! Vst«!»*j - mo s»» Slov iti-i trudili, da bi 'iv-di s Hrvati v >Ic.siPo lladii'-': ne bomo >-;<lili VM'»a hrvatskega itaf« da. < '»• ibi se pa z<»' <lilo. da l»i morali mi i plačat i Radi.-evo 1 samostojno iir-,vat-k» republiko", tedaj seveda 'bi nastalo med SI o vem-i "n Hrvati iii premi'-rljiv't orezdm>. [{ad: :-v! s\./.•! '" ne bon«" nikda*-'
Nevarnost poplave
irrozi Ilanatu. liački. :n djuyrim krajcu. Donava neprestano narašča ter jt- na nekaterih krajih že p; e-tonda br- iiO\ e in napravila veliko -k< de. l-to'lako je tudi reka Ti-a le plavila /e Vr" krajev, do-• r Sava in Drava neprestano nn-a-čata. Ljudstvo /i\i v strahu.
Za novo jugoslovansko himno
V l4eo«;rjidt| -e je vršila le dlll ; konferenca, na katero je bilo po. I vabi lenih nekoliko naših književ-'nikov in umetnikov, da se : vore t. novi himni -Jugoslavije. Sklt.nilo se je. da do-edanje tri himne ne odgovarjajo svojemu, ! uanieiiu in da jih je treba zame-jnjati 7. novo skupno himno, za katero sf* TaKpVse natečaj.
Dunlo, Pa-
Tukaj smo odl»z;li \<e delu za uetioloceu čas. Tudi v neunij^kih1
prpiuo(?or«»vih so vrtr*viii. k«*r >o izvedeli za ilovvi eeiio. kakor v St. Michael. Vindber m ves branč » i
i i. Ivot se sliš:, nekatere kom-1 panije zadovoljne plačat >.t ai-v' leslvieo. pd mogoče samo pri ile-lavcih. črno na belo pa ne bi podpisali. Kodom- solidni, pa bo zmaga!	Naroenik.
Trestle, Pa.
IKa velika unij»ka preniojjorn-J v« Rent on in Newtiehl >ta obra-! tovanje vstavila. V r^k• ►!Tui*tle Oeeka. Trestle. I nit v in Noith 1 »essemerja je ve.-je število malih' premogu rov «iv. iz katerih /alatrajo' /eUv.uiee i * i stranke. Ti i»remn«o-| r«.vi iiino uuij^ki. to<ia v ujm za-1 ponikni dela vt*. "xnlii i ^ušajo! organizirati in [ir:>>t<Apiti k uniji.'
Obratovanje je večina n>t<>
i« i i ijeuo. urug"«ra nt ni- |).»viifr'£j.i.t
S: a ,• 'ri.a r
Morlev. Celo. j
V naselbini Sopris. ('ob>.. kate-i
ra je »nldaljena kake 4 milje od'
j
Trinidada. se je pripetila velika nesreča v r»»vu št«-v. 2, ki je last Colorado Fuel A: Iron »'o. Nesreča je zahtevala 17 elove^kih žrtev, med njimi tudi dva Slovenea brata Franka in Maiijt> Valenčiča. Frank zapušča mlado žalujočo so-J progo. I)va otroka sta mu umrla j l>ri zadnji iuflueuei. Matija ^apu-l
■>ea mlado zalujtW-o s»^propfo in dva otroeiča. Doma .sta bila iz Dole-nj ua IM-imorskeut. Tukaj zapuščata ' nejra brata, ki je prišel pred par
•	iiesfei i/, domovine. Žalostno, ker >t- ni mogel vdeležit i sprevoda, i^er je bH strašm> bolan. Frank je !il star 30, Matija pa let. rrauk j-' pripadal k treau <lru-š: v« u : društvu sv. Andreja št. S4 •ISKJ . v Trinidadu, št. 284 MIZ.
Trini ladu in št. S4 HZ. v Trini-dadu. Matija je pripadal k št. NH'/. in št. S4 HZ. v Trinidadu Društva —■ .jiaia izkazala zadnjo i-.-.-t. D rušit veniki k#-aikali z dvema zastavama }>red krstama, za njuni ]»a več k»>t (i<» avtotmrbi-l"\- na pokopališče v Tr hi i dad, kjer po.-iva že neb roj naših roja-■\-<v. I .e malo takih sprevcnlov je v -dej. kot je bil ta. ker sla bila ranjka . ako priljubljena. Pokopa! -ui" ju "J—, umiva po cerkvenih obredih.
Siv it. da ni eksplozija i»ol ure poj i rej nastala. Ponesrečenih bi bilo 'JoU t»seb. Nekateri ponesre-
•	•eiiei «.<> bili vsi obžgani, da jih ni bilo po/nati. Žalostno, ko jiride /.eu«» /. < it roe i [»ogledal svojega skrbnega reditelja in ga kliče, zakaj jih je zapustil, ali on jih ne sliši vee.
Nekaj dobrega je. ker imamo p4Hi|w>rna društva, da malo olajšajo sree vdovam in sirotam. ŽaJ. [da se jih še dobi med našimi ro-Ijaki. ki niso še pri nobenem društvu. Kateri še-ni, naj pristopi,
s
GLAS NARODA, 7. APE 1922
Izgubljeni zakladimongolskih kanov.
Genova, mesto pestre preteklosti
Iz iztočne Indije prihajajo novi dokazi, da niso legende o zakladih nekdaj vsemogočnih mongolskih Kanov le proizvod domišljije. Tekom zadnjih par let je p-išlo v Indijo oeč velikih dragocenih kameno v. vključno srednjeveške turkize iz Sirdarije, ene iz-med velikih r«-k centralne Azije, obenem z zelo redkimi azijskimi ol .atiki ter deli tartarske zlatarske umetnosti. Vse te stvari so prišle n severa U*r je gotova stvar, da se jih ni liioelo dobiti nikjer diugod kot v grobovih Kanov, izgubljenih skozi petsto let in še več. Te grobove se je izgubilo in našlo — ter zopet izgubilo.
Pred nekak, osemnajstimi leti s(> dobile carske ruske oblasti <m d\<h mož iz .larkanda. ki sta slu-čajno zadela na grobove mongolskih Kanov par kosov tartarske zlatarske umetnosti ter nekaj čudno i/rezanih dragocenih kani« nov.
(»lasi M-, da so bili ti pred met f na čudovit način si i č ni redkim umetniškim delom, ki mi prihajala od časa do časa iz Nepala, ne da bi se vedelo ali razmišljalo «> tem. iz katerega vira prihajajo ti predmeti.
Centralna in južna Azija ima in.številne tradicije o izgubljenih zakladih, ki leže v grobovih j>o-rabljenih cesarjev in kraljev in ki so skriti v razvalinah izgubljenih mest. pod peskom puščave ter v starodavnih in pozabljenih svetiščih. Največji med vsemi temi zakladi pa so oni. katere spaja trad eija v Kerganistanu, Kašgar-ju in Turkestanu z izgubljenim! grobišči mongolskih ali tartarskili Kanov. Ti mongolski Kani so o-pustošali v trinajstem stoletju Evropo od G danska na severu pa do Jadranskega morja na jugu in /apadno do Hena. Nj h plenjenja so obubožala Evropo za več kot eno stoletje. Glasi se, da so Mongoli uničili v celem nekako f5.~ lnT-1 ji nov življenj. v Aziji in Evropi. Horde velikih mongolskih Kanov. Džmg s Kana. Otogaj Kana. Manga. Hat i in drugih so izvršile to delo opustošenja in morije, ki ni ii .. nobene primere v zgodovini človeštva. Zaklade, naravnost neprecenljive zaklade, katere so nagrabili skupaj ti Kani. jva se je položilo z mrtvimi trupli Kanov vred v katakombe cesarske mongolske družine.
Ugotovljeno dejstvo j«\ da sta omenjena dva moža ir. -larkanda v Kašgarju obiskala grobišča mongolskih Kanov. Njih povest, kot so jo sestavile ruske oblasti v I tok ha ri. s.- bere kot poglavje ir Tisoč in »'lie noči.
Ta dva moža sta pripadala ne k: karavani, ki j«' tržila i/ Jar-kanda do ("erčena «►!» reki istega imena t«r tned mesti, ki meje na I ii Ša puščavo v Turkestanu.
K«-r pa nista bila zadovoljna s |H*topaiijem. katerega sta bila deležna. sta zapustila karavan* pri Kotami ter sklenila vrniti se v Jarkaml. Igubila |>a sta i>ot med gorskimi zasekam1 in prepadi in potem ko sta blodila skozi tri dni tned gorami, sta se znašla naenkrat na ozki stezi, izsekani v živo skalo, med nebotičuimi vrhovi. Sledila sta tej stezi ter prišla v veliko duplino, pred katero je stala dvojna vrsta velikih kipov.
Vstopila, sta t«t našla večje števil«. starodavnih grobov in pole? vsakega groba so ležali neštevilni piedmeti velike \-rednosti. Oba sta tnlila, da sta videla več dragi cenih kamenov kot l>i jih mo-vW. nositi par kamel. \Vla >ta le t« liko kot sta mogla nest i, napolnila svoje mehurje z v«mIo t«*r se umaknila. Natančno pa sta si zapomnila položaj skale, kjer se je .pričela st»**a ter postavila tudi kup kamena, ki naj bi služil kot znamenje. I'redno pa sta zopet pr Šla na redno karavansko pot., vodečo v Jarkand. sta morala vreči proč večji del svojih zakladov, da r«-šita svoje ž vl jen je. — tako oslabljena sta pitala vsled velikih štrapaeov in pomanjkanja.
Ko sta dospela v svoj domaef kraj. sta se deloma zavedala vrednosti svojega razkritja in ker sta domnevala, da jima bo to razkritje koristilo in da bosta dobila večjo ceno za svojf dragocene
predmete, sta se napotila v Bx>k-haro preko Kašgarja. Oš in Ko-dženda. Nikomur pa nista zaupala po poti svoje skrivnosti in dragoceno kamene in zlato sta skrbno skrivala.
V nekem prenočišču v Bokliarl sta prišla v stik z nekim znanim angleškim potovalcem in raziskovalcem v centralni Aziji. — Henry Spaudnigom. kateremu je bila takozvana "zibelka človeškega rodu", od Pokhare pa do Kašgarja bolj znana kot pa gričevje in gorovje njegove lastne angleške domovine.
S pan ld ing je izvabil iz obeli njih skrivnost in ko jc pregledal njih zaklade ter z njih dovoljenjem obvestil o tem ruske o-hhisti. je bilo takoj sklenjeno, da se odpošlje na dotično mesto znan stveno eksjvdieij<>. Razkritje je namreč zelo uplivalo na domišljijo Špauldinga in ni kak: h težko? ni imel pri organiziranju ekspe-d:cije, čeprav se je moral dost" truditi, predno je pi-emagal strah obeli mož ter ju pregovoril, da sta spremljala ekspedieijo kot vodnika.
Cela centralna Azija je že skozi stoletja sanjala o zakladih v izgubljenih grobovih mongolskih Kanov. Not ran j,' svet bokharskih hazarov je šumel od najbolj div-i;ii g«<v««ric in povesti gle<le neiz-memosti bogastev katera se j«' razkrilo sedaj. Vse kaže. tla je imela cela stvar neko čudno oza-dje. kajti turške ruske oblasti so posvarile Špauldinga. da se bo na-(»otila njegova ekspcdicija v sko-ro gotovo pogubo. Vse to pa ni nič ]>omagalo in eksepdicija je odšla.
Na temelju poznejših poizvedovanj rt.skih oblasti se je ugotovilo, da se je napotil Spau Id ing po neki stari karavanski poti. ka tere s«- sedaj več ne rabi. ki p?-j - bilo splošno rabljena med Kitajsko in centralno Azijo v časih mongolskega cesarstva. To je juž in jwit preko Kašgarja in Kota-na ter votli skozi puščavo LoV Nor in od tam v iztočni smeri do Sa Cu in do velikega Kitajskega zidu. Nikakih informacij pa in bilo mogoče dobiti, če so Spaulding in njegovi možje v resnici dospeli, do grobov mongolski! Kanov.
A* hazarih Samarkanda. Bok h a h- in Kaštrarja se je govorilo, dr
je ekspediciji posrečilo priti de grobišč- mongolskih Kanov. «la s< je tam polastila 'gotovega dela zakladov ter se nato napotila pro ii Nepalu, kjer pa j«' bila uničena do zadnjega moža. Carske ru ske oblasti pa so prišle d<» jmvsen-drugačnega zaključka. —- <la s/ našli on in njegovi možje svoj«--n it v divjinah Dapsanga iz rok rasledovalcev.
Urez ozira na uničenje Spaul dinga in njegov h mož pa j«1 go tova ena stvar. Sel«- od tedaj na prej. ko se j«» neustrašeni Angle:" po'lal s svojimi ljudmi na skrivnostno ekspedieijo. s«> se pričeli jMijavljati v Nepalu in Indiji Sir-darja turkizi in drugi dragoceni kameni iz centralne Azije obenem 7. «i«-li tartarske zlatarske umetnosti.
Sklepalo s«1 je. da leže grobišča mongolskih cesarjev približne« šestdeset do sedemdeset milj se-v« r<.iztočno od meje Kašgarja. na |»oti iz .larkanda v Koatn. sredi rrzoranih gora. ki so bile priče pričetka vseh stvari in kjer j** čuti le odmev hudournikov ter kr'čanje orlov.
Tajnosti centralne Azije so o-stale š«' vedno tajnosti.
Benetke so hitro prevzele vse kolonije Pisc in večine trgovine te-gi, mesta.
Skozi sti> let po porazu Pisc sta si bili Benetk in Genova neprestano v laseh. To je bilo izključno le vprašanje trgovskega rival-stva in nadvlade na morju. Kma-nu nato so porazile Benetke Genovi.« v bitki pri Chioggagia. leta loMJ. a Turki, ki so neprestano napredovali v Aziji in tudi na Balkanu, so odrezali trgovsko pot v Orijent. Ker j" b:la odrezana od trgovine ter je bilo njeno h rodov je uničimo, je bila Genova popolnoma paralizirana ter si ni ve*- opomogla.
Poznejša zgodovina Genove ob staja v glavnem iz notranjih bojev in neodvisnosti Genove je napravil konce Napoleon, ki je uniči! tudi Benetke kot samostojno državo. Po padcu Napoleona je Dunajski kongres izročil Genovo Pijemontu, kateremu so takrat j vladali sa vojsk i vojvode in sar- j d"i>ki kralji, ki so postali ozneje italijanski kralji. Predno pa je. nzginila zadnja sled neodvisnosti ponosnega mesta, je Genova še' enkrat pokazala svojega uporne-1 ga duha. Neka angleška armada > je morala s silo zavzeti mesto, a I ko se je izvedelo, da bo Genova' izročena Pijemontu. je prebival-J stva masakriralo angleške vo-1 jake. Ko pa so se pozneje prebt-1 vii le i m«, sta bojevali med seboj za J kontrolo, so to priliko porabile j pijeinontske čete ter se vgnezdile v i.iestu. za stalno.	j
Tekom stoletja, ki je ravnokar ( poteklo, so pokazali Genovezi več kot -nk-t-at bojevitega duha. Tekom leta 1917 so bili prvi voditelji v revoluciji, da sc napravi konec svetovni vojni. Izgovarjali so s«' s slabim kruhom, a lobili mesto boljšega kruha le preki sod. — Velikanski problem sedanjih gospodarjev Genove v Rimu pa je. kako zadržati upornega duha Ge-. nove tekom konference, ki se bo i I: m tkem pričela, j Zadnji ostanek stare genovske .slave je najti v kneževini Mona-ko, kateri vlada še vedno ena iz-1 med slavnih genovskih družin, ona Grimaldijev. kajti princ iz -lonaka je direktni potomec te družine.
I
\
1
Mrtva Odesa je pravi sim-
I bol Rusije.
i --—
Politika in njene posledice predstavi jajo mogočno seč med tem pristaniščem in svetovno trgovino.
Ekonomsko mrtvilo, v katero se
i .
je pogrezuila liusija in radi katerega tudi največ trpi, je najbolj razvidno v takih pristaniščih kot je Odesa. Prostrano morje j«* pred vrat mi t«-ga nekoč bogatega me..ta. a seč. mogočnejša «r i vinle. ' ločuje zemljo »ni nove pro,s »erute-te. T h seč pa obstaja* iz p«dilike in posledic politike
P ii,-sta trgovina med državljani Rusije ter zunanjim svetom ni sedaj mogoča me posamezniki. Kusi morajo trgovati z inozemci potom inozemskega trgovinskega sveta, kateremu na č elit j c Leonid Krasili, ki mudi v I>_»ndonu. Ta politika pa ovira ravno sedaj trgovinske izjgled« v < )desi prav tako kot tudi d ru hI.
pristanišče Ode » j«- prišlo ]>rejc vsako leto do 7<M.l ladij. Danes |»a se oglasi v Odesi le par grških trgovskih ladij iz Carigrada, ki prevažajo moko in sladkor. Tu-patam pride kaka angleška ladja. ( ki raj lož i tovor premoga, katerega s:- je plačah« v — Lomhnui. Ameriške ladje pa razkladajo žitna semena, katera se j" nakupilo :ia isti način.
Krajevni trgovci v Odesi izjavljajo da n« more biti nobene resnične trgovine z Rusijo, dokler s-1 ne vrže preko krova vsi-li komunističnih regulacij, d« kler se v polni meri ne prizna privatna las'-uina. dokler se ne uveljavi stalnega denarja in dokler nc oživi produkcij«- v Rusiji potom inozemskih posojil, danih na -lolgt reke.
I Ti trgovci nisi protikomunist.i i lavno radi politike. Oni hočej»> . da bi obdržali komunisti državn« , sil<» v svojih rokah vendar pa hočejo predvsem omogočiti trgovino Oni pravijo, da so komunisti edin! ! ljudje, ki so možni držati Rusije j skupaj: da bi vsaka nova vlads - pomen j al a novo revolucijo in i l. tem tudi nadaljno razdejanje, i. Prva naloga Rusije in prav v i posebni meri poljedelske Ckrajim
Mesto, v katerem se bodo zbrali zastopniki evropskih narodov{ je bilo skozi stoletja središče sporov. — Zavezniški ministrski predsedniki bi si laljko izbrali kak boljši kraj za konferenco "harmonije'*
Poroča Edvm D. Haskell.
Benjamin Franklin - oče varčevanja z dnevno lučjo
še vedno jc neke vrste skrivnost. zakaj so s: zavezniški mini-»trski predsednik izbrali Genovo v Italiji kot pozormeo za največjo m(<lna rodno evropsko konfe-r« nco. kar se jih je še kedaj vršilo.
Nekateri bojazljivci liapovedu-jejo ž" sedaj vnaprej sitnosti in zadrege v tem starodavnem .tall-janskem jiri.stanišču. k>j bodo priči li orijentalei in zapadnjaki. — boljševiki. Nemci. zavezniki in Tuvtralci dvigati svoje glasove kio-jr konferenčne mize. Politiki i:i narodni ekonomi z različnim? idejam1 bodo navzoči v Genovi. Prišlo ho do sjH>padov med revolucionarnimi in reakcionarnimi in končno tudi progresivnimi idejami. Na l:cu mesta bodo italijanski komunisti in soeial ^ti in istotako italijanska — Ku Klux Kl; u organizacija, obstoječa iz protisoc:aIističnih fašistov.
Mogoče so si bojazljivci. ki s<» napovedovali vnaprej bolj zanimive stvari kot pa so ekonomske ra;;prnve. ogledali zgodovino mesta Genove. Ce se zgodovina ponavlja. bo napravilo naslednjih pav tednov Genovo za eno najbolj zanimivih mest na svetu s stališča novic. V vsakem slučaju pa bo to mesto, katero m> bo največkrat omenjalo v svetovnem časopisju. Genova uživa mogoče malo zavidanja vredni sloves. ,la ji- najbolj revolucionarno mesto na svetu.
Genova kot taka ima posebno piivlačno silo za Amerikance. —-ker je vsakemu šolarčku v Ameriki znano, da je bil rojen tam Krištof Kolumb Ln ker je najmanj devet izmed desetih italijanskih Amcrikancev. njih stari-šcv ati j>rastarišev od[x»t«»valo iz Genove j>r«»ti obljubljeni deželi. Genova je poslala več priseljencev v Ameriko, kot katerokoli drugo pristanišče v južni Evropi. Ameriški šolski otroci p-i ne vedo. da je pričela Genova svojo bojevito karijero nekako osem-lfiaj>t stoletij predno se je znašel Krištof Kolumb v- zibelki, to je nekako leta 400 pred Kristom :n od tedaj naprej je uživala Genova neprestan«^ sloves bojevitosti.
(»enovezi današnjih dni so /.(]o ponosni na Krištofa Ko?um-ba.a stari Genovezi j>ar sto let na-<aj, so hi 11 vse prej kot ponosni na tega človeka Edina stvar, katero je storil za Genovo, je lv.la, de je bil odgovoren za par suhih h-t v zgodovini genovske trgovine. Genova je morala zahvali-
za svoj obstoj trgovini z Ori j«ntom. to je daljnimi iztočnimi deželam' preko Eevanta. K«« pa je prišel Kolumb na dan s svojim jajcem in svojo teorijo, so imeli '.lestni očetje v Genovi prav t;ik< malo pojma o <»bliki sveta. k««t ga ima Wilbur Voliva iz Zimi C: t v Nikdo jim ni mogel ubiti v riave .da bi bil svet okrogel. — \*sh*«| t."ira je odnesel Kolumb svn ie jajce in svojo teoriio na špansko iti Portugalsko. Pot v daljni Orjcnt je nato vodila preko Južne Afrike in posledice tega .j«* občutila predvsem Genova. Čas pa ublaži vsa sovraštva in nasprot-stva in Genovezi so sedaj resnično ponosni na svojega Kolumba i Genova si jc medtem opomogli! i< mrtvila, v katero je padla pc razkrijtjih Kolumba in njegovih naslednikov. Njeno pristanišče ji danes prv<» pristanišče v Italiji in IX to v Evropi, kajti na vrsto pri ie takoj za Marši jem, čeprav šteje prebivalstvo mesta manj kc 200.000 duš. S stališča burne zgo. dovine. bi si Irci lahko vzeli Ge no veze za vzgled. Če bi se mogla vsa stoletja stisniti skupaj v en dan. bi bila stara Genova brc? uvoma globoko zakopana pod t« upi i onih. ki so padli v njej.
Številni delegatje se bodo iz pi a ozirali na Genovo z mešani mi čustvi. Nekateri bodo prese nečeni ml lepote in sijaja mesta a d i •igim se bo gabila nesnaga ir umazanost. ki sili povsod na dan Ker se nahaja mesto ob Rivjjeri bodo številni pričakovali tud krasno podnebje.
Genova je zgrajena v oblik amfiteatra kro<» pristanišča. Ne daleč od Sredozemskega morja s< nal-ajajo majhni griči, ki se dvi gujejo do višine nekako 600 ee\* ljev. Vsi ti griči so na gosto pose j.;ni s palačami in brlogi. Za te lin griči se dvigajo drugi, še vlšj
griči in zoiM*t za temi gore. ki sc-g.-:j<> polagoma v višine vočncgii snega.
Povsem drugače kot Florenea, ^lilan in Relictke. katera mesta so slovela tako glede svoje trgovine kot glide umetnosti in učenosti. ni Genova nikdar'trdila, da je kaj drugega kot priprosto trgovsko mesto. VM*učilišče je bilo ustanovljeno v tem mestu š«*le 1. 1S12. Občinska knjižnica ima le 40.000 zvezkov in mesto jc izza časa starega Rima -proizv^llo manj umetnikov in pisateclJev kot kater«»koli drugo majhno mest e. v L«»mbardi.j;. (Jenova j«' v glavnem zanimiva radi svoje trgovine in svojega ozračja vojn. umorov in intrig.	!
— Izza pradavnih časov, še pred nastopom Rimljanov, je bitu Genova sloveča radi svojega pristanišča. Že leta 400 pred Kristom je vršila ž/vahno trgovino z Grki. Kelt j in Etrnski. Pozneje, k* o t rimsko mesto, si je znala Genova obdržati svojo lastno ustavo eb času invazije barbarov, a j-* služila kot post i janka za nn-pade na Ilanibala. Pozne je so s«-]ir>časi frankovski fevdalni lordi nastanili mwl krajevnim plemstvom ter ustvarili nov element z-i spore. Genovezi so bili v d«-se-tem stoletju zaposleni r. bojem jiroti Saracenom in Arabcem, kf s«i neprestano napadali ligursk«' vasi in katerim se je celo posrečili! zavzeti 'ii oplcniti Cieuovo leta 93fi po Kristu.
Prvotni Genovezi so prodajali svojo službo vsakemu narodu, ki ! jih je hotel plačati. Rili so najbolj znani mornarji in b< r lei o-n«*ga časa. Ob različnih pr likali s«) stopili v službo Rizantincev. Ilohenstaffov. papežev, francoskih kraljev. Napolja. Sicilije. A-ragona in drugih dežel. Od kon-! ca Azovskega morja pa do An-
' gleškega kanala so se boril«* ti jih 1, ,. . laaje v prav toliki meri kot so trgovale ter pridobile Genovi velik ugled in sloves. K«'t* so bili vsakemu na prodaj in ker .j«* bila domača vlada skrajno nestalna. ! niso mogli razviti politike smo-j trene ekspanzije ali razširjenja k:stnega ozemlja. To nam tudi ]>o l javi. ju je. zakaj ni postala Geno-I va državii z vclik'm bogastvom I ter i>osestvi. kot so bile Benetke, čeprav je bila pozicija mesta bolj-' š.i k««t ona Benetk ter jc bilo I prebivalstvo bolj energično kot ■ono Benetk.
Vse pa bi šlo dobro, če bi mogla mesto Genova in Pisa izhajati t kot zaveznika, kajti obe republiki sta bili enako močni na morijo in enako uspešni na trgovskem polju. Sprli pa sta se med seboj I radi razdelitve plena, prav kot so 'se sprle balkanske dVžave po prvi Balkanski vojni leta 1912 in na isti način, kot je sedaj velik del evropskega nesporazuma pripisovati ]>oskusom, da si razdele nem-
|š!;i plen.
Pisa in Giiiova sta se borili rano« bo rami. ko sta rasli, proti Sa-jracenom. a leta 1017 sta se napotili skupaj, da vržeta Saraeene iz Sardinije. Dogovor se j<* glasil, il;-. naj dobi Genova plen, Pisa pa otok kot tak. Genova ie izjavila, tla ne bo deležna svojega plena v polni meri. dokler ne bo popolnoma o plenila vseh mest na otoku, a Pisa ni hotela, da bi bila pros-pi riteta njene nove kolonije uničena. Cnel se je spor in posledici je bila. da se je polastila Pisa o-toka Korzike, leta 1070. Do takrat je bila Korzika posebni varovanec Genove. Oba mesta sta postala sovražnika, a se nista dejanski borila. Nasprotujoči si tr-gevinski inten-si so še bolj netili obstoječe slabo razpoloženje. — Oba mesta sta napadla mohame-dance v Afriki kot zaveznika, a Pisa .je dobila večji del plena kot pa Genova. Odimšaji nuil obema so postali vsled tega odločno napeti. To bojevito -razpoloženje e-nega mesta proti drugemu je trajalo celih ir»0 let.
Končno pa sta obe rebubliki sklenili odločiti celo stvar. Rro-dovja obeh mest sta se sestala v bližini otoka Malorka leta 1284. P-jsa je bila popolnoma ]H»ražena. Geiiovezi so storili to s tem. da s«* skrili trideset rezervnih ladij z-i otok. ki so se nato pojavile v kritičnem trenotku. Pisa je bila uničena, a Genova ni imela dosti dobička od svoje zmage, kajti
Varčevanje z dnevno lučj se si,- at ra 'splošno za angleški izum, i ker se ga je predlagalo in praktično izvajalo v oni deželi že več leT predno se ga je uvedlo v Zilr. d;; avah. Sedaj pa sc je izkazalo, da je to "ameriška iznajdba" starejšega izvora, kajti na to mi---e'i prišel Ren ja min Franklin, ko se je mudil v Franciji kot a-mtriški poslanik. Neki pisec v L" Intran.sigea.nt* spominja na dejstvo. da jo bilo dne aprila leta 1784 objavi j< no v 'Journal ile Pars* neko pismo tega velikega ameriškega državnika in modri-1 jana. v kateri m .j«' obrazložil svoje p«i.jme o varčevanju r. dnevno lučjo.
Franklin prijx«veduj«', kako je prišel nrke noči dmnov krog tretje nre zjutraj ter š«'l spat. v upati ju. da bo deležen dolgega spanja. Kmalu pa ga je zbudil rop »t. .katerega so delali njegovi sosedje j I v nadstropju nad njim.
—	Prcs: i«e«"en s«*m bil. — pisc i . Franklin. — k<» seiu videl, da je
bila moja soba razsvetljena ter »sem izprva ni:>lil. tla gori naj l manj en ducat svetilk. Ko pa sem si zm«-l oči. sem s|n^zn:d. da je n> o j služabnik pozabil zapreti jvol-l kna in da je solnce vzhajido. Pogledal sem na ure. ki so vse dob-iro šle ter videl, da je šele š«-st. j Ker sc mi je zdelo skrajno čudno.
Ida solnce vzšlo tako zgodai. s« m pr jel za almanah ter č-ital. da I bo sobice vzhajalo vsak dan še preje do konca junija.
•— Tjove o ru..zdčb ivbglc mh
—	To je vzbudilo v meni par piav resnih misli. Razmišljal sem.
tla bi spiil nadaljnih šest ali se-dem ur, če bi dotični slučaj ne prikrajšal mojega spanju in da delajo isto številni ljudje vsak dan. Vwmimo. da je v Parizu —» 100.000 ilružin. kojih vsaka porabi jxd funta voščenih sveč na uro. Ta poraba bi šla naprej skozi sest mesecev in jh» sedem ur na dan. kar bi predstavljalo za 100.
000	družin v P;lrizu samem 12S. 000.000 ur. predstavlja .jočih G4. 050.000 funtov voska, ki stane povprečno souov funt ali letnh v.datek 9.ti7."» (XK) liber.
— Kakšno razkritje in kak pr7-liranek. — je vzkliknil Franklin. — če bi s' moglo pregovoriti Pa-ri/iine. da so pokoneu in delajo lo ■->b dnevni luči! Kako pa prepričati jih ?
Frank! n predlaga nato tri st^edstva:
Prvič: 1"vi-ljivljen_r- davka , onega loirsdorja na vsako okno, ki ima jvdkiui. ki pre]>rečuje —. v-top soliii'iie lnči v sobo. k;iki»r-
1	hitro s.- dviiriie sobice na obzor-.
Drugič : l vel ja vi j«*n je po--tave za zmanjšanje m>oral»e voska in -.ve«"-. Vsaka posamezna dru žii a bi n«' smela kupiti na teden več kot «*n funt sveč. seveda le ob času dolgega dneva.
Tr« t-ič: __ Zvonovi v> -h cerkva naj I« r v« nil i ob solnčncm Jvzl iidu in če treba, naj bi se stre-) Ijalo s kanoni po vseli ulicah, da j se odpre oči lenih ljudi, ki se na.f-| ra :e v.-i ja jo po }>ernicah. i Sredstva, katera s-* v porablja v j ta namen v modernih časih, so seveda jMivsem drugačna.
Kako se zarluži s pijačo
Navadno se s pitjem samo denar zapravlja. Neki Angle', pa jc sedaj Tj pitjem zaslužil. Na Tirolskem je kupil steklenico vina za .">00 avstrijskih kron. Na p«tfi do Švice je vse vino srečno izpil. Ko je prispel v Švico, je prodal prazno -*• kler«i.-o za ."»•> švicarskih vinarjev. ki jih je zamenjal nato za avstrijske krone ter dobil z an ji 7tM> avstrijskih kron Izpil je torej vse vino iz steklenice, poleg tega pil še zaslužil 20<1 avstrijskih kron. Mal primer, kako krivična je dandanašnja valuta.
Od Ivana Groznega do Lenina.
Napoleonov otok je sedaj zapuščen. •

Zgodovinska epizoda iz časov b jiiki Groznega j«' bila ravnokar ponovljena tekom vlade Nikolaja Len vn a.
Oh času. ko je, e vrtel a republika Ni/ni j Novgorod, še predno jo j* uničil Ivan Grozni, je stal na glavnem trgu mesta zvon. katerega so imenovali meščani '"zvon I pravice". Vsak drža vi jan. ki ji* domneval, da se mu je zgodila kri viea. je imel pravico zvoniti s tem zvonom, ponoči ali podnevi, da l>oklič>e ljudi na j>omoč, a smrtna kazen je bila odločena za onega, ki bi zvonil s tem zvonom brez zadostnega vzroka. Neke noči. ko se je oglasil ta zvon. so našli ljudje. ki so prdiiteli na li«-e mesta, pod stojalom, kjer j" visel ta zvon starega in slepega konja, ki j<> ves sestradan glodal vrv zvona.
Lastnika uboge živali so obsodili na globo, in ««d onega časa naprej j'> moral bolj skrbeti za svojega konja.
Se v istem letu pa j«- padlo m«-sto v roke Ivana Groznega. Ivan je poznal j n «ves t o tem zvonu t«M-ga dal prevesti v Moskvo, kjer so ga obesili v zvonik, noseč njegovo ill««*, ('ar pa «.» prisegel. <Ia l>o vstal maka r iz svojega p roba. da drži svojo prisego, če bi kdo zvoni. na ta zvon ter zahteval pravi-e > v njegovem imenu. Skozi p--T stoletij je zvon molčal. Pred kratkim pa se je oglasil o polnoči.
Rdeče straže so pohitele na Ii-e* mesta ter našle izstradanega, slepega starega konja, ki je glo-d.-! vrv. Ljudje so poznali legendo o Ivanu Groznem ter bežali vsi prestrašeni z mesta.
je pridelovanje žita V Odesi se nahajajo Š« vedno zastopniki ka kega pol ducata ameriških, angle Škili in nemških fcvrilk. ki se^,e-čajo S prodajan jem pol jedelskega orodja in drugih sličiiih potreb-ščin. V	pred vojno s«» proda
jali na 'idljo?!.. dobirjev vrednosti
poljedelskih strojev. Danes pa sii oripravljeni pričeti izuova. kakor hitro bodo uveljavljen^ pravilni m primerne razmere.
Agenti teh tvrdk bi lahko rešili letino tekočega leta v tej žitniei Kvrr.pe. če bi l»ila dovoljena prosta trgovina. Njih parni plugi bi lahko e-pravili delo konj. k: s«> bili pobit! tefeom komunističnega režima. Lahko bi dobili nadomestni dele ter popravili stare stroje, ki s»* nahajajo sedaj v različnih vaseh.
Kaj takecra «toriti pa jim ni do. voljeno. Vlada, če dobavi takt stroje potom plačila v zlatu v ino-zem<tvn. je prisiljena izročit stroje neizkušenim farmerjein al takim ljudem, ki nimajo kapitala Stroji, kupljeni odv-»-la«le v majhnih množinah, pa so bili v gotovili
Sveta Helena, otok v Atlantskem oceanu, na katerem je za-iključil svoje ilneve Napi>leon T., j" seilaj hujše prizadeta kot koda; izza otvorjenja Sueškega kanala. To je. v glavnem pripisovati v««!:««« man« pogostim obiskom la-J dij. Izjalovljen je lam-ne industri-l je. katero se je uvedlo na otoku po vojni s |tomočjo vlade, je nadel ini vzrok poman jkan jn j>ros-peritetc. Jamestown, glavno mest«« t«'ga otoka, je bilo pred štiri-1 desetimi loti bogato majhno m«*-stece. polno življenja. Sedaj pa so ceste (»razti«' in liiši- napol ra*»-P idle. < "elo ]>o d '-želi so številne j hiše za]>uš''ene. «li»«"-ini so neka-jtere /.*• v razvalinah. Kabelska ]io-! staja je ena izmed maloštevilnih' •naprav, ki nis«. trjvde izza pričet-i ka vo jne. Otok pa še vedno lahko vzdržuje- svo i tedenski list po imenu ''Guardian **.
Prebivalstvo Svete Helene je ;čudno. Številni priseljenci so pri-i šli na otok p<> velikem londonskem i«« žaru leta lfilKJ. Nailaljni ri -'o bili nrejc sužnii na Maibu , "askariu. 1'osledica tesra je me-š -no plenu*. Večina moških s-- p^-č;» z momn r-sj vom. i Podnebje otoka je zelo zdravo, i T-.; i TI morski vetrovi lajšajo Iro-, P;čno v roe i no. 1',-t šestin otoka [obstaja danes iz praznili skal, ; ka.!t vedno naraščajoče čredo ko-,' unič.H- skoraj vso vegetacijo.
j < ♦'!•«•!•* tie morejo živeti na tein joteku. in \sled tega ««> mogočo i k i r 11 i vi ra t i le malo sadežev. • En« izmed p< scbuosti otoka so jv.'bki moi-ski valovi, ki se dvig-jn« i«) brez vsakega svar'la v m*r-; nem morju ter ogroža io ladje, ! za-M r> n«> v bližini obali. ) Otok ie tudi nrestoliea škofa, (Iroie<rM škofija obsega otoki« Sveti Helena. Ascension in Tristan
i Cunha. i ____
T z dežele "varnosti".
V h;š > ilrwzin«- .Maračič v Nova-jkih pri Pm-ziiiu v T-tri je vdrla tolna obor. /fnih razbojnikov, ki I-o de m n če ga go.--.podar.ia ubili ua j mes-tu. 'ij'*govega nivaka na tako i težko poškodovali.	je kmalu
.umrl za ranami. Rnoarji m nato ;ukradli iz. omare 70fM"> lir in vso I obleko ter izginili v temno noč.
Nesreča v rudniku.
I?ud ■•»■ Ivan .Te»-o\-šek ie delal v . i '-.trmrl j -Vem nulniku. K«» je po-jkladal iz svoje biknje v glavni jl.fvlnik. je n-o-ivoz.d tnuno indu-'♦rii-Vi voziček in "a pritistnil v
h m z t f* t'o močno, da mo je stri i čel ju* *. Podal se1 je v l>olnico.
i-----------
delih Rusije nanovo prodani od sprejemnikov v namenu, da si kupi za skivpičev nekaj krula.
GLAS NARODA. 7. APR. 1922
Ljubezen in domovina.
Poveiu vain zelo tuž&o in žab»st-in» povest izza časa bolgarsko-tur-fcke vojne ki s«- je doj?«>dila v So-13ji, piv^tolici lJ<»lgar>ke.
Neka mlada -»»tfjska gospa Don k a >1—ova, katere rodbina! zavzema v javnem, zlasti pa v vo-1 jaškern svetu zelo odlično mesto, bf je morala pred pet i mi leti poročiti proti svoji volji z nekim odličnim ca-' nikoui generalnega štaba, stotnikom V.. elegantnim in lepim mladeničem, odličnim rodoljubom. kateremu so prerokovali .sijajno bodočuost, katerega pa ni
ljubila.
Donka -«• .i'-, dasiravno .je bila! liolgarka. še kot dekliea strastno in globoko zaljubila v nekega lepega tut;kega nizamskega častnika, ki je Idi t'*daj vojni ataše v Sotiji in tudi tedaj zasnubil roko »jiiade dekliee. »»prisegajoč na koran, da m bo imel nikdar druge žene
T<sla eela deuličma rodbina je energično izjavila, da je ta zveza' nemogoča. Odlično mesto, ki «ca je zavzemal dekličin oče v bolgar.;k:| armadi, je bilo za]»reka, da izvolil za soproga svoji hčerki Turka, a še manj Turka, ki je turški č:lsI-! nik. Poleg tega pa se je prav tisti čas začela po javljati nesloga ^ obema narodnost ima. Pričakovati je bilo že tedaj, da pride dan, ko udarita naroda drug na drugega.
Turški častnik se je navidezno vdal us«Mli. Vrnil >e je zopet domov v Turčijo in dekle je po enoletnem vzdihovanju in joku pristala na poroko s stotnikom V. in se poročila ž njim. Imela je tudi: sinčka iz tega zakona.
Nekega due pu je bilo v časopisju pitati vest, ki je vznemirila obe rodbini. Turški a tašč se j« v posebni misiji vračal v S.-fijr. Od je tedaj major. So£jL s«, predstavil stotniku V. iu bil je tako prisrčen in IjulK/.niv z možem ter Jako spoštljivo korekten tia-pratn svoji s'ari ljubezni, da je takoj izginila napetost. ki je prej vladala iu"«l obema tekni« eema. Častnika. Turek* in I lolgar, s»a >i postala Jiajl»o|.»Ka prijatelja.
'J'oda • im. «'•« mm ni bilo mo-j g oče iz« »g 'i", n.- j« vendar zg •-]
dilo.
Pri tur-vem častniku in L>onki je stara ljube/.« i	p'>g;tš.-:;i
o »jen j iu gomila pepela — zop« t v/,plamtr:a /. ■"*«♦ silo. .M lati a žena1 je pot/afcda vse moža, otroka, svojo okoliro.
Vdala se je v-a sv »ji stari ljubezni iu ni se niti bala p<'kazati se v javnosti s turšKim častnikom. ki( se je v ostalem izogibal vsake t'a-f mili jamosti ž njo in trudil s«- je; z vsemi iii"čmi. da bi je javno ne i kompromitiral.
Nekega dne j«- bil ».»pet pok I i--j ean v ("arigrad. Preživel je osem! dni ob liosjtoiu in pofeiu zopet j prišel \ Sofijo. Bil je ves v skrbeli] in mračc.i. V nekem takem tre-j nutku velike žalosti je zaupal1, mladi ž ni. da so mu njegovi š«-ti' nahžili, da naj čim več in čimprej* more prtbavi važnih dokumentov/ o bolgarski mobilizaciji.
—	t'e m* ne posreči to pod-j je i je, za katero je ta moja poslanska misija samo izgov«»r, me cIjmi-kličejo in mi za kazen izr»»če po-J \ djiiištvo nad kakim polkom v, Albaniji ali Anatoliji, b«»gve kako daleč odtod. Ločiti s* bova morala za v t č*iio. Ali h<«*-ete. da se odpovem službi i:i odpotujeva skupaj kamorkoli v inozemstvo?
—	Vi niste bogati, je odgovorila' niladu žena. — Živeti bi morala! tamkaj bedno, ker tudi jaz ne mo-l rem od svojih pri- akovati ničesar J Počakajte malo!
—	Kaj mi h« čete povedati?
—	Nič... Počakajte malo!
» _ *
*
Nekoliko dni 'pozfteje je prišla l>otika skrivaj v Turkovo stauo-' vanje ter mu je izročila sveženj I papirjev.
—	To sem vyda za vas pri svoji m očefu in iz pisarn«* svojega soproga. Prečitajte iih. fotografirajte jih in jih |w»t«-m vrnite meni.
Turški častnik je ostrmel in nato začel prelistavati papirje. To so bili dokumenti prve vrste.
—	Nesite nazaj te papirje, ji je ri kel pridušeno, — jaz nisem videl niče-ar.. . Ko hi se izvede!«*, kaj ste napravila! Nesr^inica. ali ne veste, da j** to zločin vele izdaje in da ta zločin kaznuje s sm rt jo?
—	Kaj me briga, j** odgovorila mlada žena. —- Jaz vas Ijnbim. Moja domovina me je enkrat že ločila od vat ona je napravila mene grestno ®oprog«». uporno hčer,
Hudič in ameriški dolarji.
Pred več leti se je neki kmet iz bližine Lvovn v Galiciji izselil v Ameriko. Pred kratkim pa se je vrnil v svojo vas. z žepi polnimi ameriških dolarjev. Odpeljal se je v Lvov. <la zamenja tam dolarje za poljske marke. Njegov odhod je {»ostal znan v vasi in še v isii n >-i je nekdo potrkal na, vrata njegove hiše. Njegova žena je odprla vrata ter skočila nazaj vsa preplašena. Na pragu je stal sam hudič, ves kosmat, z žareči mi očmi in od njega je prihajal smrad p > žveplu. Potisnil je kme-tieo v sobo. zaprl vrata, pričel) rožljati /. verigami ter tuliti prav po peklensko. Konovno pa je re-j kel. kaj da hoče. Za pretil je kmetic' r vsemi peklenskimi mukami, če mu takoj ne izroči vsega denarja. katerega je bil prinesel njen mož iz Amerike.
Ženska je slovesno prisegala, da je odnesel mož Ves denar s seboj j v Lvov, da ga tam izmenja. Nato | pa je preiskal "hudič" vse škri-! nje in <mare.a ker ni našel niče-
Idealist.
Humoreska. Spisal Milan Pugelj

reče nagajivo igralka iu se veselo posmeh a va.
"Ni za želodec!" odločim že tik gostilniškega praga in spusjtim igralko v vežo. Prijatelj Šalamun si je naročil brizganee. jaz sem pil rumeno vino*, igralka je naročila vrček piva. Šlo je za to. kaj bi jedli. Gospod Šalamun je trdil da on malo jč. samo trikrat na dan in večkrat tudi samo po dvakrat, -laz sem povedal, tla jem po večkrat, iuralka je bila odkritosrčna in je priznala, da je vsaj šestkrat ua dan in včasih tudi sedemkrat. Kadar spremeni zrak. tedaj dobi grozovit tek.
(Jospod Salamon je bil vt*s rdeč zavoljo takih btsed. Presedal se je. kakor bi ne mogel sam com sebi najti mesta.
"Prinesite mi kranjsko klo4>a-'so! Celo!" sem slovesno naročil. ! Šalamon me je pokaral s pogle-'dom gospodična igralka je priljudno vzdihnila in pokoketirala z obema: z gospodom Šalamonom in z menoj.
; 4'S« eno prinesite za gospodični*!" '»eni naroeil in ji postregel. ! "Zelja tudi!"' je dinlala ona. ' Ko sva pričela jesli, je bil gospod Salamon silovito zaripel, ko 'sva pojedla, j*' bil bled kakor prt. 1 Nazaj grede je zaostajal za nama, 'da sva ga na vsakih dvajset ko-' rakov čakala in klicala.
Nazadnje sva nanj popolnoma i pozabila. šla sva in (prišla sama v mesto. Jaz, ki imam petero — Hog nas varuj! —
1 "Kakšen si pa bil. kako to bo pa marala.' Ti si bebast!" sem ga zmerjaj, ko je odšlo dekle zopet , domov.
j "Šaj j«.* vseeno!" je odgovarjal slabovoljno gospod Šalamon. "Ne (bi je mc»gel gledati, ne bi je mogel prenašati! šestkrat na dan — celo sedemkrat, ua sprehodu jč . kakor drvar. . . Ali je to ženska, vprašam te. ali more človek tako /> nsko ljubiti!"
J ddaz sem mu ponovil svoje prepričan je.
"Dragi prijatelj Salamon, ti si . bebast! "
ji Saj še jaz. prosmi va*. ki imam . peten.* otrok. saj 1>| še jaz skoro .•P»og nas varuj!
i
Szpred ljubljanske porote.
r	_
1 Dne 1. marca se je prvi zago-' varjal Alojzij Avbelj zara<li hudo-{delstva tatvine. Obtoženec je bil l<zaradi tatvine že petkrat piv i-; I kaznovan. Leta 1!>20 je bil od po-' | rot nega s<xlišča k;iznovan na ]>••' " let težke ječe, kot jetnik pa je po-begu i l iz zapora in š-l v Julijsko " lienecijo, kjer se je preživljal, ka-' kor pravi, z denarjem svojih prijateljev. Kmalu [Ki se je zopet vrinil domov in v noči od "JP. na "JI. Haprila prišel ua stanovanje svojih staršev, kjer je ukradei svoji sc-
-	stri, ki gledališka b!a^rajnič;ir-
-	ku, v času. ko nobenega ni bilo . donia. Tl'.o^H) kron. ki so bile last. ' narodnega gledališča v Ljubljani. ' Po izvršenem dejan.ju je zo^x-l po-
-	begnil v Trst. Starši so takoj sumili svojega sina in mati mu je
1 sledila v Tr-4 in ga dala aretirati. " Pri n join so tuj.šli še 431*2 lir ter :hmm>0 dinarjev. f)l>to/.f9iee svoje I dejanje priznava, pravi pa, da ni ■ imel namena krasti, ker ni lnopel ved eti, da ima sestra doma toliko
-	denarja, škodo v gledališču je po-i ravnal admiui.strati\Tii ramatelj 1 gledališča Marij blus, ki je bil za
časa tatvine uradno na potovanju v Beogradu. Marija Avbelj, se-) stra obtoženca, s«.* j«- 'pričevanju l odpovetlala. Senat je sta\dl p<-»isvi-l nikom glavno vprašanje glede lm-; dodelstva tatvine Lz zaklenjenega prostora v znesku nad 40,000 K. Predlog zagovornika dr. Brejca, ;da se .stavi kot dodatno vpra.ša-.Iuje, je-li obtoženec izvršil svoje . dejanj« v času, ko je živel s sestro
-	v skupnem gospodinjstvu, je bil 1 odklonjen. Porotniki so soglasno
potrdili glavno vprašanje glede j hudodelstva tatvine, toda iz nezaklenjenega prostora. Senat je ob-e toženca obsodil na leta težke je-i če. poostrene s poetom in trduu • ležiščem vsakega četrt leta.
Tajna obravnava preti Josipu Hafnerju zaradi hudodelstva posilstva je l>^a vsled 'pomanjkanju prič preložena.
Pavel Salamon se je nedavno-
I
tega neskončno zaljubil v neko igralko. Lepa in mlada je in očarljiva iti sploh resnično vredna vseh takih izrazov, ki so rabili, se rabijo in se b-»do kdaj rabili ua' tem svetu v opisovanje vsestranske ženske slave.
Seznanil se je ž njo pismeno. Ko ji je pisal prvič, je govoril o J sami ljubezni in je pozabil pripisati spodaj k svojemu imenu tudi svoj stan. Dobil ji kmalu krate*k poziv, naj to izpopolni. Drugo pismo je bilo talcoj daljše in pri jaz-j nejse. in tretje je bilo že tako odkritosrčno, da je bil gospel Šala-inon «>d same odkritosrčnosti ve-.| .vzuemirj* v in razmainljen. Ko, sva se srečala v mraku, mi je pal okoli vrata in me hotel poljubiti
"Daj mir-" sem ga zapodil. —J "Strela zaljubljena!"
"Ona mi je jiisiila, da se hoče-z mano sniri!" je pripovedoval. "Hoče se. hoče! Čakaj, preberem ti. stopi sem — pod svetilko!"
Sredi gneče me je vlekel za rokav k bližnjemu kandelabn\ privlekel je i/, žepa pismo in čital: "Ker ni tako dopisovanje in vzbujanje čutov vse skupaj nič, Vas prosim, da bi mi povedali, kdaj ste doma, <la Vas obiščem. Ce je Vam ljubše, da bi sc sesla v mojem stanovanju, tudi lahko pridete vsako jutro tnl S. do 10. Kje stanujem, že tako veste..."
Šalamon je bil ves rdeč v glavo, ko je čital. besede je izgovarjal, kakor bi jih vedno deloma požiral, ko je končal, se je obrnil name tako. kakor bi bil jaz tista njegova igralka.
Zganil sem z ramama in mu svetoval, naj gre k njej, ali pa naj ji piše, da pride ona k njemu. Kakor mu je pač ugodueje. » "A", je jeeal, "e — ilo — vidiš. prvič ne bi bil rad sani ž njo, ne bi bil. Poprej bi se rad mal-nanjo navadil, v družili najrajši Mislil sem. da bi jo povabil ua 'z prehod in ti bi šel z nama."
Jaz ne maram takih izprehodov, Nesorazmerna Števila v mešanih družbah sploh ne veljajo. Zdaj j« tam č len preveč, zdaj je tukaj zopet ena popolnoma nepotrebna prave zabave ni nikoli. No. prijatelju šalamonu nisem hotel ud.*e-či. šli smo torej.
*
*
V nedeljo popoldne siuo se se->ta!i na tem in na tem trgu in tam smo se pomikali počasi in zmerno v mestno okolico. Dan ji bil lep.
Gospod Šalam >n je imel tisti dan slab dar govora božjega Vedno se je zdelo, da hoče nekaj povedati, -pa se je vedno samo za letava!, s predmeta na predmet j» skakal kakor kak avstralski ken guru. Oglašal se je, kakor bi s< mu nekje znotraj nekaj sprožilo pa je zopet vse nenadoma obtiča »o kakor v kakem. pohabljenem stroju.
Igralka je bila spretnejša. lic-seda ji je tekla kakor iskreče vino. smeli ji je zvenel neprestano, podolgovate oči so vedno ožili v prijetnem veselju, na lieih v» pojavljale vsaki hip prav priljud-[ne jamice in zobje s » se svetili v solneu, kakor pravi biseri iz dim morja! Prijateljevi nestrpmwti s. torej spričo ljubezni iu zadivlje n ja ni bilo treba toliko čuditi. Sa.j še jaz. ki sem oče peterih otrok — Dog nas varuj! —
"Ali sta že .bila gospoda v Pragi, v stostolpi, v zlati.'" žgoli igralka. "To je škoda, ker nista bila. Dva tako prijetna, blaga ni izobražena gospoda, kakor vidva bi si pa*? morala ogledati Prago. Vesta kaj: pojdita z mano! (J praznikih se .peljem tja, pa vaju vzamem, s seboj ! O — jaz ne bom nič nadležna!" In takoj zn£>ojc z rahlim in zvonkim glasom menda po "Dolarski princezi":
'"V hotelu ločene tri sobe —
o, vsak bo zase ei?>to sam!"
Pridemo do gostilne, in jaz <xl kritosix-.no priznam, da sem lačen Gospe d Salamon me sliši in je sko raj v zadregi. Kot idealistu se nu ne zeli umestno, da je človek \ ženski di-užbi lačen.
"Jaz sem žejna!" se oglas igralka.
"Tam je studenček!" pokaži gospod Šalamon dalje tja pro* oddaljeni hosta. "Jaz vem zanj Sredi drevja rz\'ira Izfiod maha Jako poetično je!" 1 "Kdo bo pil vodo!'' ga zavr ■ nem jaz.
"Taka poezija je bolj za oči!*
slabo mater... Kaj me briga domovina! Jaz je neljubim, jaz Iju-bim vas! Da vas ohrajiim zase, se odrečem svoji rodbini. svojega
otroka, svoje domovine in svojega boga.
—	IV-pozno!. . . Taka žrtev!
—	Molči! Jaz te ljubim. Vzeiui to iu prečita j !. . .
Sest tednov je i>rinašala ne-srečnica tm*šk«*mu častniku vse. kar je mogla Potem pa se je poetični horizont, namesto «|a bi si.* bil razjasnil, strahovito zmrači! in pokril z nevarnimi oblaki... Nekega dne s'» ob obali Jadranskega imoj-ja zagt ineli čr;i«*goi*ski topovi.
To je bila vojn;*.
obupana ljubimca s?a rekla j drug drugemu "Zbogom" hi staj >e poslovila.
-- Mi zavzamemo v desetih t«*-1 dnili Sofijo iu tedaj postanete moj
ju ž era ! —
Toda vojna usoda si* je že prvi j dan izrekla v kori«^ Bolgarom...; Turki, flemoralizirani. *?jzbiti. bežali j>red bajoneti bolgarskih vojak' v.
V	kraju Mustafa Paša so neke-i ga dne ujeli nekega tunškega ar-j tilerijskegii častnika, mladega* Polkovnika, v katerem takoj spoznali bivšega atašeja v Sofiji, i
V	prtljagi, ki je Lila zaplenjena ; ž njim vrtni. s» mišLi tudi sliko: njegove ljubice, jiapirje, meil njimi t ti« li neko kopijo v bolgarskem m turškem jeziku, ki je bila popolnoma natančen posnetek nekega zelo važnega dokumenta.
* * *
Konec te povesti sc more povedati v par liesedah:
Mlada žena je bila obtožena ve-b'izdajf. Izročili so jo vojnemu sodišču :u obsodili nn smrt. Ista usoda je /.ad da tudi turškega oii-eirja. < K*e mlad« žene si je kroglo pognal v glavo. Sopmg. ki je imel neko važno poveljuištvo. tutli ni le tel pi- -živeli sramote in se je pri napadu na Lozeiigrad tako iz]»o-siavljal sovražnikovim strelom, da j" poginil. Mati j«* -/blazin-la in je mora'a v ldazuieo.
Donka V-«ivh pn |>očiva v hladil. m grobu, v predelu za zločVn«*e, z dvaj-*t;mi kroglami v prsih.
Dobra stran ničvredne evropske valute. !
— i
V. Dunaja poročajo o značilnem j slučaju v zvezi z jzprememhami J in d«*nano n1. trgu. ki so bile po-' -ie lice vojne ter nj-nega slal>ega ji i«la. kolikor je pri tein priza-^ri-ta Avstrija.
| (Gospodična Klara Drexler. ena i> in"« 1 lepotie pre j.šnjegti [>onos-
Ire-ja e"v«rskega mesta in gospo«! Kurol P»uehbijuler. upravitelj ne-! k«- avsti-ijske zavarovalne dntžbe. sta s-.- zaročila na Veliko noč leta Jlf»14. Ni-žno sla ljubila dmg dni-' ,_-e,.ra in družini olieh sta prinier-
i:«o prosi;,\nll ta dn^r'nlek, Sklen-j« n*j ji- bih« iln se bo vršila poro. ' ku mladi .m para dne 4. avgusta
j i-tega l.f-i.
t ins pod jena Klara in »r«»sj»od ; Karel začela nalo premišljati. , kako bi opremila s\oj<- bodoče zakonsko gnezdo.
—	dar vama bom opremil vse.
— j«.....kel upravitelj neke velike
prodajalne. — in prav nič se vajina n; treba brigati za nobeno ' r va r.
^ Kol reči no. lako storjeno.
Dne 20. junija j«k bilo stanova-,n> opremiSrebrn i na je bila
jT.a svo*em mest u. in T7ivno tako n«di prt:, brisače, stt-klo in ^ploh vse. kar .-q>n«??' k redm'i^u gosjm-dtnjst vii.
Nato pa j« izbruhnila vojna. |i'iu*oka se ni mogla vraiti. K aro I je p-idel v bojji mes4*ea septembra. V-l.k;< p'odajwlna. ki j«* <ip-remil;* s1an«»vanje. je marala za-[»reti svoja vrntu.
Klara, k oje dmžina je bila tuii-;čer»fj je bridko j«ikala. Kljub tesnili pa je oburŽida )H>hištvo. Po-]t«-kel j«- tedeii '.i pr«illožilo se ji lje račun. — SO.OOO kron — ob-je*iem ^ pretnjo da bo tožena, če i ne plača
' — P'ačati h> čem. — je rekla. • Prodala je mizo. sest. posteljnih i juh. štiri i.amizne prte s «""-fp-|k«iini in še p.,;- drugih drobnarij
J za ^J.000 kr«)ii.
]	drugo pohištvo ji je ostalo
,i in elobila je sa!ei>an račun.
Splošna uporaba brezžičnega tetefona.
R;>z«'n kinematCgrafa se najbrže ni ne-bena iznajtlba tako hitro posplošila ko: s«L j«* brezžični telefon. Za dvesto ali tristo dolarjev si človek že lahko nabavi popolni aparat. Slika nam kaže Newyor-čanko. ki sedeč na oknu, posluša s pomočjo brezžičnega telefona keiicert. ki se vrši v oddaljenosti več milj.
Priseljevanje v Ameriko.
Nepismenost.
I sar, j«- rekel, da se bo vrnil pri-J h«nlnjega dne. ko bo prišel njen mož nazaj. jZabičal pa ji «la ne sme živi duši ničesar črhniti o nje-go\ eni obisku, ker jo bo drugače takoj odvedel s seboj v pekel. Ženska je vsa tresoča pričakovala jutranje zore. Zjutraj pa je priset sir.čajno v hišo nelci orožnik. Našel je žensko v stanju terorja in po dolgem prigovarjanju se mu je posrečilo izvabiti iz nje povest n nočnem obisku. Orožnik ji je obljubil svojo pomoč. Skrila ga je v sobi. Ob polnoči je zopet nekdo potrkal na vrata. V tem slučaju p-i je orožnik odprl vrata ter potegnil masko z obraza hud?ča. Skočil je nazaj ves preplašen^ ksjti pred njim j«* stal vaški sodnik. ki se je hotel na ta način na hiter in lahek način polastiti dolarjev. On žn i k je izročil <*vojiega pre«Izstavljenega okrožnemu soil šču.
i
Zanimivosti iz francoske zbornice.
Ob priliki debate o novem zakonskem predlogu glede vojaških uovine. v. je izjavil poslanec Be-n;>zet. <fa finančni položaj Francije ne dovoljuje osemnajstmeseč-ii" vojaške službe. Enoletna službena doba popolnoma zadostilje_v sedanjih razmerah. Nemčija ht mogla «laties v danih razmerah mobilizirati vojsko, ki bi bila skoraj tako močna, kakor je bila nemška vojska b*ta 1914. Nemčija je tako organizirana, da bi mogla napovedati vojno brez vsake rezerve. Poslanec Benaz«*t je končni svoj govor z vprašanjem: Kaj bi mogla storiti naša vojska, tudi če bi pričela ofenzivo v državi, kjer je šestdeset miljonov tako dobro organiziranih prebivalcev .* Nato je govoril Fabry, ki je rekel. da j«* francoska «»kupacija Kena sredstvo, ki l>i zel«> o težko-čilo nemško mobilizacijo, nakar j" govoril zopet Bernazet. ki je obširno razpravljal o močnih nem ških organizacijah. Demokratsko-republikanski poslanec Ossola je izjavil, da se razvijajo iz bojišč. vedno večja tovarniška podjetja, kjer n«* delaj«> toliko vojaki, kakor pa stroji. Zato se čudi, da.potrebuje vlada kar 32 divizij. Fabry je nato povdaril. da namerava vojna komisija s svojim načrtom 7>ospe5iti nemško rajwrozitev. Francija potrebuje 32 divizij, da more v slučaju nemškega napada |m staviti napram Nemčiji dovolj vojaštva. Nemčija ima še vedno nad 250.000 vojakov v službi. Francija nikakor ne more dopustiti mnenja, da je francoska zmaga na korist Nemčije.
■ —!■■ ■■! —
MINISTRSKI PREDSEDNIK SASKATCHEWAN A OD-STOPIL.
.
Regina, Sask., 4. aprila. —-! Ministrski predsednik Martin je izročil včeraj svojo res i gnati jo v roke n a d o m est n jočegn gover-aerja Neulandsa.
(Jugoslovanski oihbdek 1*'. L. I S. N« \v York.> — Da sit prišeljen4, en dovoli vstop v Združene «lrža-: ve. se zahteva o«l njega. «la zna čitati. Po ib»lgih letih pi-egovar-janja in kontroverzij v kongresu i.i javnosti j«' bil takor.vani "Li-t«»ary Test" f izkušnja o pi-me-no>ti» vključen v sedanji priseljeniški zakon od februarja — 1!)17. Po ihdiH-bah tega zakona se pit poved uje vstop v Združene države vsem iimzemcein. ki so čez Iti let stari, ako ne znajo čitati angleščine ali kateregakoli drugega jezika ali nar«*eja.
Le sledeče oseb«* v star«»si,; čer 1 Si let s.j izvzete in smejo priti v Združen«' države, tudi ako >o nr>. piMiiene:
1.	Inozemci. ki radi telesne hibe niso v stanu čitati;
2.)	Vsak pripusti jiv ali zakonito pripuščen inozemee ali državljan Združenih držav sme pripeljati ali poklicati sem svojeira o-četa ali starega «»četa. ako sta prekoračila ">•"». leto starosti, svojo ženo. mater ali staro mater ali svojo neporočen«* ali ovdovelo hčer. Ako ni drugih ovir proti njhovi popustljivosti, smejo ti siuodniki priti, tudi ako so nepismen i.
.'i. Iimzeinei. ki prihajajo v Združene države. «la ute*čejo ver-sk« mu preganjanju v deželi, kjer
so l>ili zadnjič nastati jeni.
4. Inozemci. zakonito pripuščen i v Združen«* države, ki so se j>o |x*tletiiein bivanju v Združenj h dižavah jH»dali v inozemstvo, ako s" vrnejo tekom šestih lnesecv P< svojem odlUKill.
G.) Inozemci. ki so 1»> na jn.tn preko Združenih držav, ali |»a oni z; konito pripuščeni inozemci. ki se kasneje poda.>«) iz enega v drug d«*! Združenih držav preko soseil-njega inozemskega teritorija.
(i. i Razstavite!ji in urailniki na razstavah, odobrenih |*> kongresu
Nepismen brat: prihajajoč k sestri, oziroma bratu, ki stanuje v Združenih državah ali je celo drž avljan. ni — kakor mnogi napačno mislijo — izvzet od zaht«*-ve pismenosti, marveč je izključen. ako n«' ztia čitati.
Izpit v e i tal} ju obstoja v tem. da sc mozenicu pre«lloži kos papirja. na katerem je tiskanih ne manj kot 30 in ne več k«»t 40 besed v jako čitljivem tekstu in v o tu m jeziku ali narečj.u ki «ga in« zenree sam navede. Od ljudi, prdiajajočib z istim parnikom. — dobi vsak drugačen papir s tiskanimi besedami. Ako navaden način izkušnje ni umesten, smejo priseljeniški nadzorniki rabiti tiskovine posebne vrste, v katerih se zahteva od č;talca, naj stori t«» a^i ono. Federalno okrožno sodišče v New Torku j«» nedavno raz-sndiln. da mehanično čitanje br«*z razumevanja prečitanega berila, ni zadosten izpit o pismenosti v zmislu zakona.
Ako priseljence ne mor«* zadovoljili izpvašujočih nadzornikov glede svoje sposobnosti, da zna čitati tiskano berilo v določenem jeziku. j>ridržijo dotičnika za ]>o-sebno i/knšn.jo pred '"Hoard of Sj*f-«-ral IrKpury ". Ako ■ \ izključi priseljenca ra«li njegove nepismenosti. ima isti pravico vložiti pri-ziv na delavskega tajnika in pri-h žiti zapi-isežene izjave affidavits i. \ kalerih naj se dokaže, da bi depnrtaci ja }M>v/jvi"iU izvan-redne težave. V takih posebnih sli:'"-ajih sme'<b*lavsk: tajnik do-; v«.liti p»-ise|j«'n«*n začasni v.stop ]>o«i jamščino in slaviti pogoj. <?a ' s<- mora dotičnik naučiti čitati te-k«un šestih mes«*cev. A* takem slu-č.-, u s., ima vršiti ta naknadni izpit v najbližji priseljeniški posta-«j'-
\ sak parnik. ki pripdje nepismenega pris<-lji-nea v Združene države, i«* p«»dvrž«-n gh bi od s200 , in ako je istj zključen, ga mora j ]>«djal i naza j «»dk«»der .i«* prišel, brez nadaljnih stroškov ter mu
p< vrniti plačano prwoznino. --------
Močno sleklo nove vrste.
i ___
j (>ški inženir. Vaclav llorak i je izumil novn v!-sio stekla, ki si-Ivei- ni nezdn-bljivn. a je vendar nr jbolj trdno steklo, kar se jih j« še doz 'aj proif.ve^lo. Dr. Ifo-LM.k je pi\, ! 12 let pri proizva-janpi teg;i t'-(Jega stekla ali pravzaprav s e« J»d j jst let. J*e Tifieem«) biti na! a in";-k ;n za« 1 nji h dvanajst mesef-e^ j,. ,- dmžbi svojih prija-in ovražnikov p««rabil za to. <|;: s! »>•;: rdrobiti to steklo.
Novo st«-kl<» s. imenuje Silex in t«»koni svojih za«lnjih posku-sov ki so se vršili v Pragi prišli i'.H-jim številom jiraških industrij ji Icrv j-«* vz«*l dr. llorak votlo pa-' li«-«» iz tega stekla ter zabil ž njo' ve"- Žebljev v lesen hlod. T'e vr-ž-*te č.-i^o, napravljeno iz tega stekla. na-tla. bo odskočila nepoško-i Ll« vana. a nikakih jamstev se ne .daje z a tla. Tekom preizkusnih j Stadijev so se delavci v Sazava t napravah, kjer se izdeluje to steklo .igrali 1<t si naredili football kroglo, napravljeno iz tega stekla in koncem igre je prišla ta t ki ogla ponavadi manj poškodova-jnr. kot pa so bili oni, ki so igrali
i ž 11 ">o.
( «■ se ho to steklo v resnici obneslo. o čemer je komaj mogoče dvomiti, bo lahko češka stekTar-;-ka industrija konkurirala z vsemi drugimi steklarskimi napravami. tudi onimi v Združ«nrh državah.
bojakj, naročajte se
na "glas .naroda", največji slovenski dnevnik v zdr. državah.
GLAS XAROPA, 7. APR. 1922
Vladimir Levstik:
GADJE GNEZDO.
Povest iz dni trpljenja in nad.
(Nadaljevanje.)	Ji
XII.	.;
Sveti dan je. V peči pokajo bu- ' kova drva, toda Kastelk ina soba . e kljub toploti pusta, kakor da j >o pravkar odnesli mrliča in po-j spravili oder. Popoldanska luc 1 medli na pohištvu in tleb. Iz kota J ' poganja ti-iuna goščava mraku; j zdi se. da vidiš rast njegovih vej ! tli jih slišiš šumeti.	i,
Kastelka sloni pri svoji pisalni ■' nun, ki so jo izpremenUi ti inese-j ri \ oltar gen I ji veg a malikovanja. !' Kamorkoli pogledaš, vidiš Jožev j ^ obraz. Njegova fotografija v otroškem krilcu »Joža petošoiee z vi- i hrajočo ovratnico, .loža v Pragih med veselimi tovariši. Joža z lov-1 hko puško na rami. Joža v oficir-1 ► ki uniformi, Joža na bojišču — sam Joža je razpostavljen v lesenih. kovinastih in papirnatih okvirčkih. Pod steklenim zvoncem Iv/i pramen prvih las. ki mu jih jc odstrigla, in stena jc cel muzej njegovih spominkov: cvetlice s Triglava, rogovite dveh srnjakov, nakopana mokotievka. orglice, na katere je deček Igral. '/. bojišča s« poslali materi njegovo listnico ln uro; zdaj tika na novem črnem srojalcu. navita vsak dan o prvem put ran jem svitu, in bo tikala dokler Kastelka živi.
Pred temi relikvijami obdaja e-diuo človeško ljubezen, ki Je ni pr« gnala ?z svojega srca. Mrtvega sme ljubiti, ko ga zemeljsko gorje nr doseže. . . Vseh milili be-sed si j.* z«lsij naučila, vsa nežna imen? z.la.j ve, brez skopati deli njegovi s«>uei poljube; o. kako mehko
si«»ni Joža na vdovinih prsih! Kar svet stoji, ni videl bolj zaljubljene matere, bolj oboževane«a sina. Po e«-le nve in dni sta sama. in kadar jo kli.-ejo stran. sepeče njegovi sliki:
—	Potrpi. .loža. otrok moj zlati. da skočim pogledat za jxisli: Katra j«1 lonec razbila, Jcrnač .je z vozom prišel; vse je narobe. niTT "■e si u«> ve pomagati. Ali kmalu bon; pri tebi. moj gad!
Kdor bi jo videl takrat, bi ko-n.aj spoznaj kamenito Kastelko.
In kdor l»i j<> videl, ko se o»>r ne oil mrtvega k živim ljudem, bi komaj verjel, da so ta otrpla usta zmožna mehke besede in je v teti brezdušnih očeh prostora ra než-r.0 luč.
Pred vrati stoji Zina. otresa čevlje in trka. Stara molči, ona ne kliče nikogar več. In Zina vstop; sama kakor vedno.
Svež duh po mrazu napolni srak. ko se izmota iz to!-»le volneni rute. Izpiemenila se jc Zinka v teli mesecih, omedila se v žalosti kakor hruška v jesenskem s..lii; višja in polnejša, obraz cvete v ljubki bledosti. Višnjeve očke •Jeda jo. kakor bi vedele vse skrivnosti.
Dober večer. mati. — |»o-z iravi Zina. Zadnji čas kliče Ka stelko za mater. ker jo beseda spominja nanj.
—	I tog daj, — o« I go va rja gospa in ne vzdigne glave. — Bog daj, pa sedi.
—	Važne novice i in a m za vas,
—	hiti dekle. — Vesele in žalostih hkrati.
—	Zame ni več novic na tem svetu. A_ko >»• zame potreba, govori ; če ne, rajša molči.
Plašna bol trepeče Zinki na ustnicah: takšno sporočilo Ima. da je ves dan jokala nad njim.
—	Glej tam. — pravi stara. — pismo leži na mizi. ve hočeš odpr» ir« beri. pa zase.
List jc Ton če v. iz Zagreba; dekle se ne more krotit?:
—	Vaš Tone piše. mati' Ranjen je.
—	Cigav Tone! — vzroji Kastelka; iu vendar povzame: —-Kam je ranjen? V glavo?
—	V prsi je bil ustreljen. . . Rešili so ga,- rana se celi, čeprav jf slab.
—	Nu da, ta je šel brez jfolju-
bfi !
V gospejinem glasu drhti l*ogo. kleten posmeh; z zadovoljstvom čuti, da je srce ostalo mirno. Al" vendar se zgane v kotičku še drugo veselje; in zdajci pograbit« staro jeza in strah.	•
—	Kaj me briga! Jaz nimam si
%
nov. Naj umre ali okreva, živi al pogine — meni nse mar.
- Mo» Bog! — se ustraši Zina
—	Tone. piše. da hi pogledal do
' mov, kadar vstane. . . In zakaj da[< sc ga nič n.? spomnite, ah ste ne-1« mara bolni' Tak najde vrata za-j« prta. ko pride?	j?
—	I)om je njihov jx» oe» tu.^iiša J ] in zemlja, vse. kar je. Vrata v j s\«.jo noI>«» pa menda še pozna, ji
| —* Mati! In Janez — katlarj] i { lide Janez, uiari tudi oli nc naj-!, j de matere?	ji
/Zina sklepi je roke.	I!
j — Če hočeš. «la ga izgubiš, lUlj] ga vsiljuj!	j
j — Iz same ljubezni ste ju žavr-:; gli. mati. o, saj vein! Kakšui črni j j strahovi so vas zmotili? Vsaj do- j < j.i-o besedo mu privoščit \ pismo iz I-materinih rok. ... * j — JU a t ere nima, — trdi Kastct-■ ika. — I bijavka ni mati. . - | J — Kotim vas! — Zina se sprav-1 lja na kolena. — V vsakem pismu piše r zakaj? Kako naj mu raztol-mačim Itoji se. da ste umrli, mi pa mu skrivamo.
_ Če hočeš, da ga izgubiš, lili
ga vsiljuj. — ponavlja gospa. — I Meni je vseeno j vrzi mi ga v naročje. če mu n«- privoščiš sreče in življenja. Sama premisli; kakor želiš, tako ukreni. Jaz ne ganem s prstom, ne s srcem, ne z mislijo. Če bi ga hotela ubiti, vzamem nož ne ljubezni. Zame ga ni. ti pa kakor hočeš. Le pripelji ga.
—	Saj ne more priti! — ihtr dekle. — To sem hotela poveda-t: . . Ali veste, mati/da tra je sodišče oprostilo? Resnica in pravica se je izkazala ! In so ga vendar —
—	Zaprli ? — potegne vdova ravnodušno.
—	Ne. . . Velike tabore imajo, kakor za vojne jetnike; in kogar sodii'ki oproste. pride tja in ostane ujet do konea vojne, češ, pravica je dokazana, sum pa ostane.
Toliko da Kastelka ne zakotne: v prvem hipu jc čisto pozabila, da Janez ni ve"- njen rin. Toda premaga se.
—	Da. sum! —pravi še hladneje k<» prej. — Dandanes lehko sumiš. kogar hočeš, magari iz gole hudobije.
Iz česa drugega? -lam-z je nedolžen!
—	Jaz tudi mislim, da je; all včas h tehta crkel Judež več ka-
' kor zvrhan paradiž svetnikov. Nu.
! kaj je njim do resnice in,pravice! 1 in kaj briga mene vse to?
—	Kaj vas briga, mati? — Zinka stiska peščice na prsi: v o-č« h ji plameni ogorčenj".
Ah. pusti! — mahne vdova
z roko. — Rajša ]x>glej drugo pf-
. smo — tisto. tla. Odvetnik piše. i 1
i rviuara prav o tem.
—	In ga niste sami odprli*
j — Poč cm u ? Vseeno mi je. . . i Ž«* tretji dan leži tam; kaj ga ni-!si videla včeraj? |k j Zina bere, kima in vzdihne. _ j — Zina ! — povzame gospa. —-j Kako veš vse to?
—	Oče poizveduje, odkar se vi . re zmenite zanj. Nekoga mora j vendar imeti na svetu!
Ta hip bi se mala sprla s Ka-( stelko; toda stara se ogne vade.
—	Reci Galjotu, naj stori zanj kar hoče, samo ne v mojem imc-
!, nu. ne meni na ljubo.
—	Mati. mati, kje imate srce: Tam, glejte, v taborih jim ni dors l»i«». . . Morda potrebuje denarja?
—	Ce mu kdo kaj posodi, si vzame ob času iž njegovega deleža ;
-	jol grunta je Janezovega, vsak to a ve. In kar je stvari, obleke In
drugega, lehko pobereš in pošlješ _ — jaz se ne dotaknem ničesar. •» — Hog vam pomagaj, mati Kastelka! Toliko brezsrčno "iti. in je vendar ljubezen. . .
—	Zato. — se zdajci obrne vdo-n va k nji. — zato si dobra z mano.
ker misliš, da ga imam rada? Za-s- radi mene starke pač ne bi hodila
-	jr^ri. kaj?Hahaha! Jo j, to se motiš' Toliko mi je zanj in zate. ka.
. kor zl lanski sneg, ali slišiš ? Ka iv kor za kamen na eesti — Se manj kamen mi je napoti, zate mi j< t- vseeno, ce si ali če te ni. Mala
pa stopi tesno h Kastelk ■». ter položi* svojo mehko dlan ns m koščeno gospejfrio ramo; !• — Bodi vam hvala za te besede
i-	— ji prav: z vročim šepetom. — ta bodite zali val jen i. mati! Trde so • ali meni pričajo, da se bojite za
ii-	me. ker me imate radi; in tega m ili je treba, tega želim ves Čas. .
Vidite, kako so me zmedle vaSf a. črne misli, da večkrat sama trepe o- čem zanj! In zato - ne odneham
dokler ne bom vašemu srcu draga. kakor vam je sin ljub in drag čeprav ste ga zatajili; ako me •»podite, poklkenem pred vašim pragom t erbom klečala in prosila. da hrastova vrata preprosim. da kamnati prag omečim. . . Zakaj Ves svet ga je zapustil, ali jaz ga ne zapustim; njegovo življenje je moja luč. Ako je res. kar pravite, da rodi vaša ljubezen poj*uho, potem hočem biti deležna te strašne ljubezni; Zina ostane ž njim v življenju in smrti.
Se preden se stara osvesti, jo drži z obema rokama okrog vratu in ji poljublja sive lase. zgu-ba učeno čelo. drč a.s t i lici. nabrekle oči in ležnjive ustnic** ki skrivajo ubogi Človeški drget
—	Pusti: — vikne vdova uazad« i:je. — Sebe pogubljas iu njega. .,
Tega sc prestraši Zina in mat: se izvije njenim rokam.
—	liudalo! — najde zdaj prave besedo. — Kje si pobrala te av šaste marnje? Bodi vesela svoj« mladosti in hvaliJBoga, da živiš!
Dekle pa, kakor v pečat m svojo daritev, se skloni prav dc zt mlje ter poljubi rob njeneg; krila.
Molče sedite še pozno v mrak i gospa v naslanjaču. Zina zravei na pručici. Dve .veliki soizi visiti Kastclki na vejicah; hvala Bogu da ju mala ne. vidi.
—	Kje so zdaj njene misli? — u giblje dekle. — Pri njem? O Bog. če bi vedela.
Strašne reči je slišala, kako -ravnajo z jetniki: nad temi zgod- I baini bi kamen zajokal, ne le ma- • terinsko srce. Toda Zinka ne črh- ' nc in grize ustnice; upati "hoče, J dvomiti še v zadnji uri ne. , ;
—	Vera - Upanje - Ljubezen! — -■ ponavlja sama pri sebi. neslišno i gibaje ustnice. Ona je rekla Jane- ! ru to čarodejno besedo: zvesto jo ] hoče hraniti v duši ter ostati moč- i i.a. da njemu ne upTahne duh. In I vest jo skoraj peče za hipe. kadar i jo premaga mrtvaški zrak te hiše, < d i upogne svojo lepo mlado zaverovanost in svojih smelih sedemnajst tet preti Kastelkinimi strahovi.
VIi hkrati je zadovoljna s se-boj .
—	Jela je ležala mesec dni za vročico in bledla ; zdaj pa sc smeje in suče med pivci ter meša moškim glave! Kako je v njenem srcu. Boir vedi. . . Ona. pravi, da hoče užiti mladost, zd&j nalašč: žlv-
i 11 jen je se punta v nji zoper sknrt. . Jaz ne bi mogla tako; kdor ima . j svoje lepo in visoko, naj mu sledi j kamorkoli, kamorkoli, tudi onkraj grobov. . .	j V Kastelk i n i sebi je črna tema . kakor v zadnji postelji njenega sina. Zina j«* tiho odšla; stara volkulja sloni sama in bulji v no?, i ki ji zaliva srce s svojim mrzlim šepetom:
-- Toue pride. . . Tone pride. . . Tone pride. . .
fTklif Dinhodn ii * V
j Kaj je najtežje na sveftu?
Nek danski list je vprašal svojci čitatolje. kaj jc najtežje na svetuj : na kar je dobil različne iu zani-
-	uiive odgovore. Tukaj majhna iz-? hira: Najtežje na svetu jc: biti
-	baletna plesalka, če presega njena ; teža 150 kilogramov; — najte žen-r> sko, ki vsaj en dan ne mbrekuje n svojih prijateljic; — dobiti izpo-S sojene knjige nazaj; — žetrsko
pripraviti k molčanju; — ujeti
-	bolho z boksarskimi rokavica-e mi; — zjutraj vstati. — Neka
žcuska, ki ima najbrž slabe izku-»- šnjc, pravi, da jc najtežje s>ami sobi polskaJi — moža.
1r
a	Papeževa tiara.
t Tiara je pra«>ta krona rimskih škofov, ki sestoji iz treli kron. .. Gorenji dt.1 ima obliko kape, pod T njim pa so ti-ije zLati obroči, katerih vsak ima štiri zlate liste, po-:J sutc z dragulji. Sprva je bila tia-a ra le nekak visok klobuk, sčasoma pa je dobila dandauaimjo ob-» liko. Oblika tiare se je iapreme-_ nil a ob času ]>apeža Bonifacija v VIII. ki je dal obložiti tiaro ie z enim obročem. Tretji obrrn? je dal it ari papež Urban V. Sedanjo zlato tiaro z značilnimi latinskimi [f napisi na obročih so poklonili f». verniki papežu l/conu XITf. «>li n. njegovi per In d va jse<tl et n ie. i.
Kriza v Zvezi Jugoslovanskih Pevskih Društev,
Po polletni stagnaciji je v vr-Jj stali Zveze Jugoslovanskih Pcv-^ skill Društev nastala reakcija, ki t jc znak življenja, če se tudi bol-J1 ilik še vedno nahaja v kritičnem i stanju.
1 lanstv«. .požrtvovalnega tiru-j« št v a Jugoslav*! tu v Johns-townu !i Pa., je s svojim dopisom v Glasu t Naroda z dne 27. februarja 1922j zahtevalo obračun koncerta /. dne J 17. septembra 1U21. Društvo sej] pritožuje, tla so jim nekateri, -ki so bili delavni i»ri prireditvi tega j < koncerta, obljubljali zlate gore. < da pa od tega niso ni.esar imeli.'j Društvo je imelo veliko niateri.jal-no škodo, ki društvo zadižuje pri razvoju in ki bi po lijiliovcm za-J Urdilu obstajalo pod niUogo bolj-' Išimi i»kolnostini, ako nc Ju bili za-'lieljani z lepimi obl.juhami, da jim bodo potni stroški povrnjeni.
S tem dooisuiu se je društvo
i
Rode ljub iz Johnstovvua. Pa., ču-1 i tilo jirizadeto ter skušalo vso od-( govornost zvaliu a sebe na druge ( in največ ua predsednika Zveze. Nadalje tudi pogreva vprašan j e; 1 zakaj je bil koncert preklican in zopet navzlic jasnim vzrokom krivi predsednika. Odgovor tega dru-' . 'štva jc izoiel 1!). mi'rca v Jugosla-venskeui Svijetu in 24. marca v , Glasu Naroda.	I
, Medtem pa je 20 marca g. Ivan t Vaixjga. tajnik pittsburškega odbora za prireditev koncerta, objavil poročilo, v katerem se pritožu-' , je. da so celo prireditev pokvarili , nekateri, ki so svoje roke mešali(
v	odbor ter delali preko njegove glave, tako da je od skupnih pre-'
_ jemkov $1720.20 od koncerta iu piknika preostalo dobička samo .444.71. Iz natančnega računa je % razvidno, da so znašali prejemki likulka $!>0S.70, stroški pa — tf) 8..'»6, tedaj so napravili izgubo ca $50.00. Na koncertu pa so znašali prejemki	50, nt roški pa r717.08. Od koncerta jc teti a.j ]>re--talo čistega samo $!»4.42. .Mr. Va-roga je v imenu o«!boia zvalil vso krivdo na osebe izven odbora. lil- . lo bi prav. da sc izve za te osebe, i tla se jih /cjno v b«>doče varovati, i kajti pri tolikih prejemkih bi mo- i ialo preostati vsaj .$400.00 čistega s dobička. j t Rotloljub je odgovoril Jugosla- i
vi	ji. ttxla ni odgovoril , tixlitve. -katere je Jugt>slavija uveljavila, i Zato je Jugoslavija takoj objavi-J« la protiodgovor. v katerem svoje 1 trditve iz prvega dopisa še Ixlj I utemeljuje ter z večjo hladnostjo i i^ mirnim tonom razpravlja o| zvezinih vprašanjih iu o računih i koncerta.	|'
Ker smo potem slišali v tej i mnogostranski "komediji", ka- i kor jo jc imenoval Mr. VarogaJ;
tli strani. s<* je oglasil dne 1. auri-'
j
la v Glasu Narod* tudi gl. pevo-j vodja Jilr. Ign.' liudč, ki je obclo- ! danil nekatere zakulisne igre na koncertu v Ytmngstownu, Ohio.1 pa je navali v temu pozival pevec k delu ter da naj pozabijo na ono,' kar jt b-lo iu kar se nc da popra-1 viti.	i
To je kratek opis polemike, ki sc je razvila v naših listih in ki se bo mogoče še razširila.
Da bomo takoj na čitem, pfnl-t1 i sa n i zavrača vse poskuse, da bi se krivda ali pohvala ter splošna odgovornost za koncert 17. sep-. t temina 1921 pripisovala Zvezi Jugoslovanskih Pevskih Društev ali j pa njenemu predsedniku, kajti |Zveza ni tega koncerta priredila iter tudi predsednik ni aktivno sodeloval pri tej prireditvi.
Da je temu tako, dokazujejo; jCirkularna pisma, ki mj bila po-'slana zveznim društvom 16. avgusta iu v katerih jim jc bilo mtziia-njeno, da se letni koncert ne bo( vi-šil, kot je bilo prvotno objav-( 1 j eno. Ta razglas jc bil tedaj tudi objavljen v mnogih naših listih, j Koncert so priredila društva iz Pittsburgha iu okolice in to na1 predsednikovo priporočilo, kot je1 bilo oznanjeno v imenovanem cir-j kularneni pismu iu oglasu. Dosledno se tedaj vsa- vprašanja gle-j de koncerta tičejo samo prirediv-l Ših društev, ne pa Zveze.	j
Xa žalost jt? glede odgoditve' koncerta svoječasaio nastal uespo-J
razum med člani glavnega odl»o-_ . i ra, od katerih so .se štirje zaradi.
tedaj obstoječih gospodarskih razmer pinmeuo 'zjavili za odgoditev, dočim prti član ni potial izjave ne za. ne pr*rti.	j
Pozneje pa je en iKlbornil., ki se je pi«votno izjavil za odg«ditev. I premeni! svoje mišljenje, toda še-' le potem, ko je bila od godit ev že i razgla«e>na. Da je svoj« stališče
•	s
premeni!, tiči vzrok v tem, da »u na njega vplivale osebe, ki so hotele Zvezi po svoji volji zapovedovati. nc ozirajoč sc nc ;ia glavni odbor, ne na treznejše mišljenje večine članstva, ki sc je izrazilo, da vsled slabil delavskih razmer nc more sodelovati pri tcui kt^ii-L*ertu.
Vsa ta zadeva je bilA natanko laztoiniačcua s c-irkularuim pismom / dne 2. sojiteuibra ter nato IS. wpteTubra ustmeuo članom društev, ki so sodel&vala pri okrožnem koncertu v Pittshur-ghu. Ogromna večina prisotnih na i eni sestanku je odobrila postopanje predsednika. Pri tem sestanku so sodelovali skoro vsi člani Rodoljuba in morebiti se bo kdo /med njih še spominjal, kako i Mie obsipali z ^»ravičevanjem za-radi svojega postopanja. Kak«i morejo svoje stališč«; po koncertu IS. sei>tcmbra -praviti v so^lasjt-s svojim tlopisoui preteklega me-secu, prepuščam njihovi domišlii v ost i. Nn tem sestauku sc jc tud pok;i/.alo, čegava je bila krivdi-nesporazuma ter b-ta vslcu tegi ti va glavna o«i'bornika podala iz javi. da se* (»tipov est a odbornišk časti.
Zato nc smatram za potrebno u j umestno, da bi še nadalje o ten razpravljal, ker jc to vprašanje ž< davno rešeno. Ako pa bi bil« o ten še potrebno govoriti, sc ne bo ti 'kalo več javnosti, temveč sam« zvezinega članstva, vsled česar h (sc morala razprava omejiti sanr naftdriibtva.
| Meue zanima največ to, da j Zveza navzlic rešitve iu odlok okrožnega zbora v Pittsburgh (ostala tudi nadalje nedelavna i da jo sedanjo polemiko več kn | kdo drugi povzročila ravno ta ni delavnost.
; Prireditelji, pittsburškega koi certa v* bodo še spominjali, da j prišlo tam d«> glasnega sporazi ma, totla na predlog p«>dpisaueg; da sc izvede volitev novega otlbo-' ,-a pismenim, potom, ker ta sc^ta-ick ni bil koinpetenten, da volil lovi odbor Zveze, jc bilo sklcnje-j lo, tla volUcv odbora izvede pred-j •eduik Zveze; spominjali se bodo] udi. da sem pred vsemi prosil gl.j
ajnika Mr. Duphm, da deluje J •kupno z menoj v tem poslu, toda »ud obvezo, da bo na moja pisma •dgovarjal ^kajti ravno t-o jc bil rzrok celi zmešnjavi v Zvezi). Mr.« Dupin je i>red vsemi obljubil z j nenoj in izvesti volitev
Tal.oj nato s«'in izdelal jmtreb-le tiskovine za nominacijo ter navodila, kako naj volitev :zvi*ši Ler druga pojasnila iu poslal glavnemu tajniku, da nadaljuje s podom. Takoj pri prvem koraku sem zadel na pasivno rezisteneo. ker jc glavni tajnik nadaljeval svojo taktiko, ki mu jc bila lastna pred koncertom, namreč tla ni odgovarjal na moja pl-ma. Zaradi tega sem bil prisiljen imenovati odbor dveh članov (glavna odbornika Mr. Vidrieh in Mr. Sladki) v namenu, da izvedeta nominacijo. Nominacije so bile tedaj izvr-j šene in ta odbor, kot je mene obvestil, jc izročil vse spise tajniku, da uoniinirauc osobe obvesti ter postavi kandidate, kateri sc imajo društvom predložili v glasovanje. Tukaj pa je cela stvar zastala, ker tajnik ni hotel,'*da bi sc volitev izvršila. Navzlic moji zahtevi nisem prejel od njega najmanjšega poročila, ako jc kaj napravil, ali kako namerava storiti. Tako danes stojimo s to volitvijo.
Kot vse kaže, ni to brezbrižnost ali slaba namera ene same osebe, temveč je to organizirana zadeva nekaterih oseb. ki niso bile zadovoljne z izpadlo nominacijo ter so vsled teg preprečile nadaljnje postopanje. Zaradi tega sem prišel do zaključka, da bi vsi moji po-sku?i bili neuspešni, dokler sc članstvo samo nc zavzame ter napravi red iu prepreči škodljivo delovaje in vpliv oseb, ki hočejo, da Zveza služi njihovim osebnim i ciljem, to je, da dela stafažo nekaterim osebam izven Zveze, j V tem se nisem varal. Reakcija je tu in sem uverjen. da se bo požrtvovalnim in iskrenim prijateljem Zveze posrweilo očistiti naše 'vrste in da bu iz te krize izšla Zveza mnogo močnejša, večja in de-Ijavuejža. Po krizi mora nastopiti proces eliminacije, vsaj, kolikor tj; t-iče .skupne smeri in organiza cijskega dela. Tolažljivo je, da j« tudi naša Zveza na tem potu vsled česar ne smemo odnehati.
Santo nekaj želim ^poudariti in to je, da iskreno proaim vsa. naša
društva in vse vplivne člane, da »e ue puste 'predaleč zapeljati. Zdrava iu iskrena kritika je potrebna in koristna, toda potrebno je. da se drži meje in iskrene težnje, da popravimo abnormalno stanje, v katerem se danes nahajamo, in da pričnemo z grajenjem naše Zveze, tako da bo koristna vsakemu našemu društvu iu članu. Na sedanjih pogreškili sc učimo, kako se jih ogibati, tla vanje več nc pademo. Posebno pa se varujmo cepljenja, kajti pogubno je za vse Mi pevci imamo «*no .>>vrho. da gojimo našo lepo pesem in s tem plcmcnimo sebe iu drugu. ki I nas poslušajo.
11 koncu pa še samo t«<: j Spali smo pol leta; dovolj jc itega in že čas. tla se počue z dedom. Potrebno je uspešno delo. tla I sc nahajajo v glavnem odboru ,' sebe. k^ imajo voljo delati, med-(it-m k«» ima no v sedanjem «Hlhoru , dva člana («1 ta.inik in gl. b!agaj-' »lik. . ki sta podala ustmem« ostav-1 ko že v Pittsburghu in «il teti a j (ni^tti niti ]>omigala s prsroin. P«>-jtrebiK jc. da društ\a vzamejt« ti '••»stavki na znanje Ln tla njihovi ' iaesti izpolnita z osebama, ki \ voljni zasukati rokave iu delati. ', Zaradi tega, tla ne izgubi jami * po nepotrebnem časa, je po 1 trebilo:*
1 1. da društva spre jmejo »rstk 1 gl. tajnllxa in gl. blagajnika; 'j 2 da pooblaste glavnega pred ' sevlnika, da imenuje na njihovi 3,mesta druge osebe, ki bodo delo " i vale do prihodnjega zborovanji Zveze.
'l Otb brujetc to? Odgovorite!
[>,	Ivan Mladineo,
j glavni predsednik ZJPD.
e 119 AVe^t 41. St., New York City, ai	__f
"i
l; Jugoslovanski odnošaji z , | Bolgarijo.
IC i	-
"Primorske Novinc" izvajajo: J- (»tikar je s porazom bolgarske vojsk»* na makedonski zemlji bor-1 iia meti bivšo kraljevino Srbijo in i Bolgarsko končana v korist Srbije. ki .»«■ istočasno dosegla tudi os-\ >bojenjc in ujetlinjenje ostalih jugoslovanskih plemen *■" močni jugoslovanski državi, se je znf-šTa Bolgarska naenkrat pr«.*d popol-roma novo situacijo. Za časa dolgotrajne vlade bivšega cesarja Ferdinanda je bil bolgarski na roti vzgojen v duhu ainbicijoznih kon eepeij nemškega princa. Bolgarski narod je bil tako nesrečno vzgojen. da je zahrbtno napadel celo svojega osvoboditelja, ruski narod, ki je na balkanskih poljanah žrtvvalna tisoče svojih sinov za svobodo bolgarskega naroda, ki pa je takoj zopet padel v ^e težjo sužnost nemške misli in —-momentih velike vojne je ves i>oT-garski narod naglašal madžarske fraze o madžarsko - bolgarsko -turškem bratstvu ter zatajeval svojo slovansko kri. Bila. jc to huda bolezen v vseh slojih bol-\ir-skega naroda-in j«' nemogoče, da hi bolgarski narod ]>opolnoma oz-jdiavil v par letih. Bolgarski nn-} rod mora zavzeti svoj položaj, kt I ga čaka med ostalimi jugoslovanskimi plemeni. Postati mora del moene jugoslovanske zajednice na Balkanu, totla preje se mora r-svobodit tujih vplivov in prežeti svojo dušo z jugoslovanstvom. Bolgai*sko časopisje konstatira z zadovoljstvom simpatije, ki jih imajo za Bolgare Hrvatje in Slovenci ter sklepat, da so .Srbi nasprotni pristopu Ikdgarske v jugoslovansko zajednieo. ker vedo. da bi se Bolgari združili s ITrvatf in Slovenci proti hegemoniji srbskega elementa. Zat«> ni čudno, da sc ravno časopisje Hrvatskega bloka zavzema za pristop Bolgarske v jugoslovansko zajednieo. Brezdvomno čutimo krivico, ki jo je zadala bolgarskemu narodu scv reška mirovna jMtgodba. ker smatramo to izgubo tudi za našo. toda ni v interesu jugoslovanstva da bi ne i;aši sedanji notranji plemenski spori povečali še z bolgarskim sodelovanjem. Še od Gaje-vjh časov smatramo bolgarski na-re d kot del naše nacionalne celote, toda tuji vplivi so preprečili popolno ujedinjenje vseh jugoslovanski plemen ter z ozirom na bolgarska narod odgodili ta moment za dolgo dobo. i---
Iz veterinarske službe.
Dr. Vlado Arko, dosedaj prak • tični živinozdravnik v Postojni, je imenovan za veterinarskega asi
^»tenta pri oddelku za kmetijstvo i pokrajinske.uprave v Ljubljani.
- — .i,., . . Pozor, potniki!
P« ■ M liki. ki prihajajo v New* York kaj lahko postanejo žrtev raznih zakotnih agentov, ka eriii je v New Vorkll vse polno. Ko i pride potnik" iz vlaka, ga «-bsujejo jtaki agenti in vsak ga h«-če vzeli iS seboj. Ako potnik reče. tla je -uameii.icn k nam. b«» agt :i* rekel, da jc on naš zaM««piiik ter ga pc-|!je v svojo pi-arno. Tam j» fnik >ele spozna, iia ni prišel na pravo mesto, i '«• ima pi i na- ž«' aro m agentu t«>'pove. mu j«* ag«?iit ta-kt»j povrne. V t-ikein slučaju bi na t I agent seveda moral o tem obvestiti. da mu ptivrneuio izplačano aro; t«.da tega 'jc stori. Kako si i leda j tak agent povrne tak i/.tla-,iek? Potnik mu ga |«lača na ta .ali oni način in najve"- pH izmeni denarja. .
! Trkih lučajev je bilo zadnje 4 , mesce«' že Potniki s i prišli v New York v namenu, da gredo k liani, pa so bili zapeljani v drugo pisarno. Agent jim je ar«» katero so nam pi -dali. povrnil, pa j'h je na drug način prevaril se za j večjo s.voto.
Vsaktl«) na i t.'daj pri prihodu v ".New Yuri? pripne naš gumb na . I vidnem mestu, da ira bo naš za-'jstopuik spoznal. Ako našega za-.i topnika ne bi bilu na j>ostaji, nas t J p« kličite na telefon, ali pa prosite - j železniškega uradnika ali polic*1-1ja. da nas pokliče. Naš t«defon jel ? Cortlandt 4687. Pred svojim odlnv
I dom vedno pišite, ipo kateri želez-i , j niči in vlakom pridete in nas za-
'.-.topnik vas bo gotovo pričakoval
!:ia postaji.
Frank Sakser State Bank.
| Zastopniki |
Zastopniki "tilas Xnrotla" kateri so |)tK»l>lašeeni pobirati uarociiiiiti /ui tlcv-uik "Mas Naroda".
\ s;.k zastopiuk iz«!a l k »trdilo za svoto, katero je prejel in jih rojakom pripo-jrocaiuo.
i Naročnina za *«Uas Narotla" je: Zit eelo leto st;<hl; za pol leta $.!.<hi: /.a štiri nimif $J.lK): za četrt leta
ft.r.o.
San FraneLsrv, C'al.: Jakob Lausiii. Denver, C6!o.: 1'rauk Skrabee. Pueblo, Colo.: i'uter Cnli-, .lubu (icrui,
in I rank Ja nesli, hulida, Colo.: Louis Costello. Imlianapolis, Intl.: Alois Ituduian. Clinton, Ind.: Lambert Bolskar. Aurora. lil.: J- VerbiC. . i bitago, 111.i Joseph Blisb iu Jos. j Leveie. 1 1 Juliet, 111.: Fr. Da m bič. John Zaletel.
Liscoutali, m.: Frank Autpistin. • North Chicago, 111.: Anton Kobul in
Math Ogrin. ] Springfield, III.: Matija Bart»orieb.
Waiikegan, 111.: Frank Petkt»všek. " Franklin, Kans. in okolico: John He-
|M»VS.
» Kitzmilier, Md-: Fr. Vodopivee. Chishohn, Minn.: Frank UovJc. Kly. Mhin.: J«w. J. 1'eshel. -iveleth, Minn.: Louis iiovže. (Jilbert, Minn.: Louis Vesel. Hibbing, Minn.: John Po v še. Virginia, Minn.: Frank Hrovatlch. St. Ixmis, Mo.: .Mike Urabrian Fast Helena, Mont.: Fr. Hrella. Klein, Mont.: ur«ikur ZoIkm'. bowanda. N. Y.: Karl Stcmisha. Little Falls. N. Y.: Frank Maslc. Carberton. O.: A. Okolisb. Cleveland, O.: Janko l*iešk«». Jakob
Resni k in t'bas. Karlinger. Collinwood, O.: Math Slapuik. Lorain, O.: Louis lialant in J. Kuui?5e. Niles. O.: Frank Kogovšek. \oungstoviiiw. O.: Anton Kikelj. Ambridge, Pa.: Frank Jakse. Itessemer, Pa.: Louis Hribar, liroughton. Pa.: Anton Ipavec. Burdine, Pa.: John Deinskar Conemangh, Pa.: J. Brezovec in Vid
Rovansek. Claridge, Pa.: Anton Kozoglav iu A. Jerina.
Dunlo, Pa.: Atnoii Osbaben. Cxport, Pa.: Lt»uis Supančie. Forest City. Pa.: Math Kamin. Farrell, Pa.: Jerry Okorn. Imperial, Pa.: Valentin Petemel. Greensburg, Pa.: Frank Novak. Irwin, Pa.: Mike PavSek. Johnstown, Pa.: Jobn Tolanc. Iuxerne, Pa.: An ten <>solnik. Lloydell. Pa.: Anton Malovrh. Manor. Pa.: Frank Deuisha". Moon Run, Pa.: Fiauk Maček, Frank
Potlmi? 5ek. Pittsburgh. Pa.: 1?. JakoblHi. 7,. Jak-
i*he. Vine. Arh in Ig. Magister. Ralphton. Pa.: Martin Korosbetz. Heading, Pa.: J. Pestdire. Porkwood, Pa.: A. Iloehevar. Steelton. Pa.: Anton Ilren. Turtle Creek, Pa. in okolico: Franlč Schlfrer,
West Newton, Pa.: Joseph Jovan. White Valley. Pa.: Jurij Previč. WiLoelt, Pa.: J. P^ternct. Owetou, W. Va.: Frank Kocian. Milwaukee, Wis.: Jos. Tratnik. Sheboygan, Wis.: H. Svetlin. ,West A His. Wis.: Frank Skok. , Rock Springs, Wyo.: Louis Tauchar | in A. Justin.
Poleg gori navedenih so pooblaščeni pobirati naročnino tudi vsi tajniki J. S. - K. J.
GLAS NARODA, 7. APR. 1922
Požig alec.
F9LAHC08XI DETEKTIVSKI ROKAH.
gpiii] Emil« Gtboriaa, t» "OIm Narod*"	O
81
(Nadaljevanje.)
_ADVSBTISEKEHTB.
Fosfor je čudovito živčno zdravilo.
Vsak del 11 lesa zahteva liran<> ne vrste, da zaradi orjrane, jih t«jaei hi napravi nuKiie. Cv ne dobite ]H>tom jrdil dovolj liraue, je jhkivIhio. da vzamete zdravil«, ki nadomesti i»o k maukljivost. Vaši živci in možgani 5 morajo imeti fosfer. če ne. IhkIo ihh staii vaši živi i slahi in slabotni, in iahko s<> vam zgodi, da dobite živčno l lHiirtost.	liHKiiih. trdnih žtivee\
je življenje hreme. Živčni sistem kon- ( trollra vsako delo in vsako delova- ( nje. Dobro zdravje je nemogoče brez močne, živahne živčne siie.
N'uga-Twie je znano fosforno zdravilo za možgane in živee. Vsak. ki , .ina slabe, oslabele. slat>otne živee. naj ' si nabavi takoj steklenieo tetia čudo- * vitega zdravila. V k ni tkem času 1m> , sto opazili veliko izpremembo v svoji živčni sili in moči. f'o hranite svoje < živ«i» s fosforjem ter gradite živčni ! sistem, bo to koristno vsakemu organu v telesu. Sreo, želod ee. čreva. jetra leilie«- in vsi drugi življenski organi 1 '»j«' Ik>Ijš»* opravljali svoje delo. Itol ' J*ik bo zdravo, nkrečujoče spal. dobil 1m> zdravo, sveže meso in novo življe- < rsjf- si* bo razvilo. Nujra-Tone je ]m»jk>1 noma garantirano, da bo dalo popol ( no zadovol istvo, ali se j*a vrne denar I"olnomesečno zdravljenje stane same >T1.00. Prodajajo jra vsi dobri lekar-Wfji.„ ali st> pa pošlje naravnost po l««>šti. i>oStnina plačana. National Laboratory, lols s. Wabash Ave.. '"Iiieago, po sprejemu S1.(H».
—Adv't
— - _-_____ !
JOHN" SALMICH, neznanega na- J slnva. -iua pri nas ček za večjo 1 svoto <"hl državnega deipartmen- , ta iz Wa>ibinprtona. Ako bi kdo i/med rojakov vedel /a njegov iias'uv. je s tem na-sprošen, da nam «a naznani. — Frank Rak ser State liank. 82 Cort-landt St.. New York Citv. !	(7-22- -4)
i-----
POTOVANJE IZ EVROPE. ■ Ako imate sorodnika v Avstrij ali Nemčiji, kateri je tam pristo • jen ter želi priti v Ameriko, gs i zamorete sedaj dobiti sem. N* | dalje za morejo sedaj ameriški dr Pavijani dobiti žene in otroke iz ' Dod 18. leta n Jugoslavije ali za ,sedenjga ozemlja, j Avstrijski podaniki morajo pla ■^ati vire j pii amerišken. konzuli ! ' amerikanskim denarjem iu {no tf.ko morajo na Bdlis Islandi j<*voto $25 00 Dokazati v ameriški) iolarjih.
Glede denarnih jjošiljatev i U. S. dolarjih, za vsa pojasnila, glede potovanja, potrebnih listii < affida~itov> in voznih listko* se obračajte na najstarejšo slo vensko *vrdko:
Frank Sakaer State Bank, *2 Cortlandt Stn New York, N. 7
i«M«MMMMMM»MM>M/
0	Dospelo je novo::
suho grozdje.
i <'	Mu5k»tei selo sladke debele ja- !
j J *	gode, boksa oO funtov .. $6.50 *;
(<►	Clr«r giozdje največje in naj- «» ( ^sladke j Se Jagode, boksa 50 fun- * I
; [	tov......................$7.50 -1
1	-	Malo črno grško groždje, zelo *!
sladko, boksa 50 funtov .. $630
•	► Cesplje funt io 10 centov. Za -! ' * večja naročila poselEie cene. * |
•	► PoMjlte SS. r>« račun mki boks« .»
•	► kX oaroeiu ln ooalaN bomo takoj. * ■
0	BALKAN IMTORTING CO. V,
51-53 Cherry Street
1	New York, N. Y,	4
Dr. Koler
SLOVENSKI ZDRAVNIK
638 Penn Ave. Pittsburgh, Pa.
if	Dr. Koler je naj-
k	starejši slovenski
^	zdravnik specja-
f%!.	list v I'ittsburghu,
—' ^	ki ima. 24-lctno
I	prakso v zdravlje-
___i	nju vseh moških
Ibolezni.
)E>> Zastrupljanje kr-
i*^-* vi zčravi s e-n^"-I vitem 60», kf (,*a je izurnel dr. prof. ' Erliuh. c'e' jinule mozolje ali mehurčke po telesu, v griu. izpadanje la.«. lK»lečine v kosteh, pridite in izčistil vam bom kii. Ne čakajte, ker ta bolezen naleze.
Vse moške bo!»-zni zdravim j'O o-krajšaiii metodi. Kakor hitro opazite da
ti m prenehuje zdravje. Tie čakaj- V[ te. tem ve 2- pridite in jaz vam ga bom zopet povrnil.
Hvrosoto ali vodno kilo ozdravim v "G. urah in sicer brez operacij«.
Bolezni mehurja, ki povzročajo bolečine v križu in hrbtu in včasih tudi ; pri puščanju vode. ozdravim z eoto-| vostjo.
Revmat:zem. trganje, bolečine, o-tekim». srlječti p, žkrofle in druge k«.-Sne bolezni, ki na.stanejo vsled neči-j?te krvi. ozdravim v kratkem času in ni potrebno ležati.
Nekateri drugi zdravniki rabijo «••!-mate, da v;js razumejo. Jaz zru»m ž** iz starega kraja, zato vas hr.jc zdravim, ker vas razumen sloven.^k!. Uradne ure: ob delavnikih od 3. d'i _Ob nedeljah od 9. do 2
er BOJABX NABOCAJTZ 81 I NA "OLA3 NAHODA" NAJ VEČJI SLOVENSKI DNEV I mE V ZDE. DEŽAVAH.
—	Juz not-in pol*e^rTiiti. AM pa bi mi preskrbeli ljudje, ki so se zavzeli za inoj be«r. par ur prostosti izven ječe T
—	Mislim. d:j. — je odvrnil:* mlada deklica, — in ee hočeš to, uredim vse potrebno.
—	Dobro, t« j»* mojroee moje zadnje upanje.
S temi bese l: mi sla se ločila, potem ko sta si obljubila, da se vidita v par d:i<'h.
Dioniziju jc jsašla ubogo teto zelo izmučeno od dolgega čaka- i nja. Odšli sta hitro domov.
—	Kako bledi si, je vzkL lnnl stari Šandore. ko je zagledal, svojo unukin,'.. — bi kako rdeče so tvo.ie oči. — Kaj se je zgodilo?)
Dionizija mu je povedala vse. Starejra pospoda pa je zazeblo ( prav <lo mor.w.. ko je nušel. da t,e bilo le od Žaka odvisno, če bi ho- i *el odvesti D:onizijo. On pa ni tefra storil.
—	Poštenjak .ie, — je rekel.
Nato pa je pritisnil svoji ustnici ha čelo Dionizije ter dostavil:
—	Tu ti ga ljubiš bolj kot l.edaj preje?
—	lJaT --- j vi odvrnila ona. — Ali ni sedaj bolj nesrečen kot ke-< daj preje ?
(Dalje prihodnjič.)
KRETANJE PARNIKOV
Kedaj prlbiiino odpluje j o is New York*.
\QUITANIA	11 aprila — Cherbourg
jEYDUITZ	12 april« — trcmii.
RANČE	12 aprila — Havre
/RDUNA	15 aprila — Hamburg
4YNDAM	i& aprha — Boulogne
aMERICA	15 aprila — Cheioourg
-INLAND	22 aprila — Cherbourg
HOMERIC	15 aprila — Cherbourg
SAXONIA	18 aprila — Hamburg
ENNISULA	20 aprila — Cherbourg
iLYMRlC	22 aprila — Cheroourg
»OTOMAC	82 aprila — Cherbouro
LA TOURAIN'E	22 aprila — Havre
<AUH£ T AIM i A	Za aprila — Cherbourg
ARABIC y	25 apiila — Genoa
*RAmC	25 aprila — Genoa
■MANCHURIA	26 aprila — Hamburg
1ANOVEH	26 april« — Brem«<
>ARIS	26 aprila — Havrt
-tOCHAMBEAU	27 aprila — Havr.
IROPEIA	29 aprila — Hamburg
IEEUANO	29 aprila — CneiDour,
AMSTERDAM	29 aprila — Boulogne
»ONE STAR S"«.	29 aprila — Cherbourg
— «j i i'ANIA	2 maja — Cneroourv
»T. PAUL	.3 maja — Hamburg
-A SAVOIf	• maja — Havri
S. WASH'GTON	6 maja — Cherbourg
-IOMERIC	6 maja — CherUaurg
<ROOMLAND	6 maja — Cherbourg
mOORDAM	6 maja — Boulogn«
/ORK	10 maja — Bremai
rRANCE	10 maja , — navr*
CHICAGO	11 maja — Havre
.Afi_ArM0	«3 maja —jCheruouri
5RB1TA	13 maja — Cherbourg
OLYMPIC	13 maja — Cherbourg
iUDSON	13 maja — C.nfbourv
ROTTERDAM	13 maja — Boulogne
IARONIA	13 maja — Cherbourg
^NDANIA	13 maja — Cherbourg
M Au PET AN IA	16 maja — Cherboun
MONGOLIA	17 maja — Hamburg
wlAJESTIC	M maja — Cherbourg
■»YNDAM	20 maja — Boulogn*
AMERICA	80 i<iaja — Cherbourg
'RtS, WILSON	80 maja — "rr«t
PESTRI S	20 maja — Hamburg
*wUlTANIA	23 m*ja — Cherbourg
3ARIS	24 mija — Havr«
iAXONIA	25 maja — Hamburg
,AFAYETTE	20 maja — Havre
MANCHURIA	24 maja — Hamburg
_A TOURAINE	25 maja — Havre
'RDUNA	27 maja — Cherbourg
\NTON IA	27 maja — Cherbourg
N LAN D	27 maja — Cherbourg
3R. MATOIKA	27 maja — Cherboura
■WPENGARIA	^0 mala — C^^ruourg
MINNEKAHDA	31 maja — Hamburg
-RANČE	31 maja — Havre
»OTOMAC	31 maja — Bremen
ROCHAMBEAU	1 jun. — Havre
OLYMPIC	3 junija — Houlognr M. AMSTERDAM 3 jun. — Cherbourg
DROPESA	» junija — Ha-burp LONE STAR ST. 3 maja — Hamburj
tEELAND	6 junija — Cherboui q
M AURETANIA	6 jun. — Cherbourg
ST. PAUL	7 junija — Hamburg
LA SAVOIE	10 jun. — Havre G. WASH'GTON m iun — Cherbourg
HOMERIC	10 jun. — Cherbourg
KROONLAND	10 jun. — Cherbourg
NOORDAM	10 Jun. — Boulogne
AQUITANIA	13 Jun. — Cherbourg
PARIS	14 junija — Hav+e
CHICAGO	15 jun. — Havre
hvj I IEHOAM	17 junija — B?ulogrt«
MAJESTIC ■	17 Junija — Cherbourg
LAPLAND	17 Jun. — Cherbourg
HUDSON	17 Jun. — Bremen
CARONIA	17 Jun. — Cherbourg
VANDYCK	17 lpnija — Hamburg
CARONIA	17 jun. — Hamburg
BERENGARIA	20 Junija — Cherbourg
MONGOLIA .	21 jun. — Hamburg
OLYMPIC	24 Jun. — Cherbourg
LAFAYETTE	24 Jun. — Havre
ORBITA	24 jun. — Cherbourg
AMERICA	24 Jun. — Bremen
RYNDAM	24 Jun. — 'Roulogno
FRANCE	28 Jun. — Havre
MAURETANIA	27 Jun. — Cherbourg
MINNEKAHDA	23 jun. — Hamburg
LA TOO RAINE	29 Jun. — Havre
HOMERIC	1 Julija — Cherbourg
SAXONIA	1 julija — Hamburg
PR. MATOIKA	1 Julija — Bremen
ANTONIA	1 julija — Bremen
AQUITANIA	4 julija — Cherbourg
PARIS	5 Julija — Havre
ROCHAMBEAU	6 julija — Havre
FINLAND	1 Julija — Cherbourg
MANCHURIA	S Julija — Hamburg
ARABIC	8 Julija — Genoa
MAJESTIC	8 Julija — Cherbourg
ORDUNA	8 Jullj? — Cherbourg
LONE STAR ST.	8 julija — Cherbourg
N. AMSTERDAM	8 Julija — Boulogne
PRES. WILSON	8 Julija — Trst
OROPESA	10 Jun. — Hamburg
ST. PAUL	12 Julija — Hamburg
BERENGARIA	11 julija — Cherbourg
Mil BAN	12 julija — Hamburg
ZEELAND	12 Julija — Cherbourg
OLYMPIC	15 Julija — Cherbourg
NOORDAM	15 Julija — Boulogne
LA SAVOIE	15 julija — Havre
; G. WASH'GTON	15 Julija — Cherbourg
MAURETANIA	18 Julija — Cherbourg
ARGENTINA	15 julija — Trst
AN DAN IA	22 julija — Cherbourg
ROTTERDAM	22 julija — Boulogne
HOMERIC	22 julija — Cherbourg
: LAFAYETTE	22 Julija — Havre
j OROPESA	22 julija — Hamburg
I '-M'OSON	22 julija — Bremen
MONGOLIA	26 JuiiJa — Hamburg
j FRANCE	26 Julija — Havre
CARONIA	29 Juilja — Cherbourg
MAJESTIC	29 J ill ja — Cherbourg
RYNDAM	julija — Boulogne
VANDYCK	23 Juiija — Hamburg
AMERICA	29 julija — Cherbourg
AQUITANIA	1 avg. — Cherbourg
PARIS	2 avg. — Havre
CRET1C	8 avg. — Genoa
BELVEOERE	10 avg. — Trst
LA SAVOIE	12 avg. — hdvre
LAFAYETTE	19 avg. — Havre
PARIS	23 avg. — Havre
PRES. WILSON	26 avg. — Trst
' ARABIC_29 ava. _ Geno>
Žak ib' Boaslzoran jo bil ^ nj» n do skrajnih «;lobin svojega srca in lotila sc l'.s je i>«*ki' \rst»- tkslaxa. ki niu ni dovoljevala, da bi nadalje ohra lil vojn masko I.■v>.strastne brezbrižnosti. Ali je bil s«* kj»- kak človek na >v«ti». ki b1 mojreLsprejeti kak bolj slavni do-k:ir. Imbt zni in |w sv-'iVnja ' ln o l kak«- ženske! Od mlade deklice, ki j" združevala v si-bi \>e lastnosti, kojib vsaka posamezna bi napravila «lr'i«re ixmosr.e, — inteligenco in «rracijo. visoki rod in b«v gastvo .lepoto in ange'jsko čistost	/
In <>n;i s' t- i.!.utav!Jt»la kol l>i s»* kaka druga. Ona ni mislila na t<>, tla lu /.ahtv\ :i!a .';:t»:vtva. pivdno je dovolila pr\"o uslugo. Ona ni trapravila ztiaiv.". iti «?vostroč'io«ii in hinavščina ni bila njena < ed-iio-*. I <l.i 1.; s<* i«- pojto'noma. lu-<vsakega pridržka.
lu v .v t<< j<- /godilo v treiiutku .ko je Zak videl, kako se je i "drli: sbhrna si\ar kro>_r njeir;-. ko .h- b i na robu škrainega obup;. 'IV'la.j um j« pi 1a -re.-a. ta velika in nepričakovana sreča, ki j«* »*koi"f» rb-iiiUa njegovo sn*e.
J/.a trenutek s- ni nn «;el prenial l.iti, ni mogel mislitii.
N*a'*nk»Mt pa .je p< t«-^nil svoju raročenko k fsebi, jo pritisnil na src, pokril nj. ne l ise s tiso?" poljubi ter vzkliknil:
•laz te b!ag«r-lav!jaiu. mu ji- srce. Hlagoslavljam te. moja ljub-1 j•*i'h. Nič več ne lu m žaloval. Naj se zgodi kar hoče, jaz sem imel »voj delež nebeAke sr^če.
Ona mislili, da ;•«• privolil \ i ačrt. Tn*|K'taje kot ptica v roki o*roka j'« 'iiaakuil;.. ozrla v Ž.:ka z nezreen<» Ijnijernijo in než-itOMjo ter rekla :
—	Določiva dr«.
—	Kakšen dan 1
—	I >ati za t j beg.
-—Te bt-seile -o -pi-avib' Žaka nazaj k razumevanju strašnega po-loža.M. v k;:t»-r«ii; m- .j«* nahajal. Plaval	nebeških višinah sreče
in naenkrat p;: d t! /> pet nazi.i \ grdo blato realnosti. Njegovo li-e«'. pr' je o- ve:'.m-iio od ncbe.-k« sn«-č. j«- jwistalo v trenutku z^|>et t"nnso in rekel je bripa\o:
Te siju;«* so preveč le|K\ da bi s»> jih moglo udejstviti.
—	Kaj praviš* — i«- zajec a I a ona.
—	>li/ ne moreni, ne smem j»oI»egii:ti. Ti ne zavračaš, Žak ?
On ni ničesar odgovoril.
Ti ni»* ziivi-JH-aš. ko ti vndai prise«ram. da s«- ti bom pridru-
t<-r d-'lilu !/-jir.jvt\o s t«*l*< j. Al; dvomiš o moji besedi ? Ali s* boj da m* be »"aii ,n"o pridrži tukaj kljub moji volji?
V	s, pričo teL'.i /;ipe-ivega "'asu je Zak čutil, kako ga zapušča njegova • net '.ija in kaKo se ruši njegova trdna volja.
—	l'rosim ie, hionvija. — j" rekel. — ne sili dalje in ne oropaj me mojega poguma.
< >na .H' <■• \ idii<> trp»'da ag<mj« Njene oči so blestele in njene suhe listnice so se tjes'.«
Ti pojde.š torej pred Mod:oče ' — je vprašala.
—	I>«.
—	In ee *e obsodijo
—	Vem. da se te iahko zgodi.
T«r je blar:i«M. -- je vzkliknila mlada deklica.
V	sv «m oitiipu \ila roki i?, nato so ji prišle preko ustnice best (b-, skoro nezavest ti« :
Veliki Keg. " *Kla. i.avdahni me. Kako naj ga vklonim? Ka,, naj rre»'iu Radi mene. ."e ;>•• /c raili tebe. te prosim, da pobegni-va. Iz«« 'i"l b š NMtin ti ter zagotovil prostost. Ali. te ne more ir;ir»iti noin na stvar' Kaj Ium'os .' Ali naj padem p red te na kolena?
In resničn . j ■ pa lla predenj ns kolena.
•leži. je fe n ivijalff. -- I i' sim te. beži.
Kot vsi re nično eo"rgieni ljudje se je Zak obvladal ravno radi t":';* ek. resa trinjenja. Zbral je svoje razdivjane m sli. dvignil I)io~ • iv.ijn 14-r jo p«»ne-el, d;oro »•"/.a\* sino, na surovo obtesnno klop. liini ie |M.k'eki.'i polt g nje. jo prijel za roki ter rekel:
l»ioni/ija. >.i o.->\io voljo ti prosim, obvladaj s<* in ]w»slušaj. ■ l.i/ " ni nedo'riu. pi.l ".'.fiti pi "»i j omenjalo pr znati. da sem kriv.
—	In ka. za t ».'
Ali iii'sliš. da »•« moj l»i.'v nsiavil sodnijsko postopanje.' Ni-kakor. spo i.ah bi me krivim brez odpora. Onečašeen bi bil za vedno.
—	In kaj to ?
<'nt 1 i.-. <la Je n«* ludo taki a-irniin-nt i nikdar sj»ravili nazaj k p:iM"l i Dvi^l'il ~P j«* s tli'. 11 i lil glasolii:
lloee',1 ti jiovi dati nekaj, eesai ti ne veš. Zbežati bi bilo lahko, ti> pri»!isvjini. Misbni kot 'i. da bi lahko prišla v Anglijo ter celo \ n !a tam Sa Ijo. n.imenjeno \ Ameriko. Kaj pa potem? Kabel je hitrejši ko* najbolj Mini parnik in ke bi se izkrcal na ameriški obali. '.i br«*z i!v«»»ua »aka'i name j-olieijski agenti s povelj", da me aretira • ». Vz< mimo pa «-e'o. «la <ei.. s>> izognil prvi nevanisti. Ali res m.sliš. da j»-	i>i. ■ rlt'ni tem s\etu pribežališče za požigalee in
iiiorde- Nobenega n*. < eb» na :k.ajiiih mejah civilizacije bi še ved-iio zadel na policijski- agente v. jake. ki bi me izročili moji vladi ("e bi bil ŠTTn, bi mogoče ušel \ \ejn tem nevarnostim. Nikdar i>a bi ne bil izpeto n. "•»• bi imel poleg st be t« be. starega očeta in obe tvoji teti.
Na D'oniz.ij » > napravili velik litis ti ugovori, ti kater:h se ji ni niti -anjalo preje Ničesar'ni rekla
—	- Vzemimo |»a. da bi ^e izog.;ili vsem tem nevarnostim. Kak-siio ž vljenje bi bito u ' Ali « iš. kaj bi pomenjalo skrivati se ter bežali bt »j-, proianka .' Izogiba*.! se pogledom vsakega tujea ter se tresti noč ti! dan ob misli na vazkr'tje? Z menoj bi bila tvoja eksistenca ona žeti:, mili bantlitov. katere preganja policija noč in dan.
ri moraš vedeti da j«- tako življinje neznosno in da ga ne morejo prenesti niti /a!.*k;iieni zločinci, ki so se rajše izročili oblastim za par ur mirnega spanja.
Dve veliki soJ/i sta potekli po lieih mlade deklice. Mrmrala je:
—	Mogo'-e imaš jnav. Zak. Kaj jia. ee ti1 bodo obsodili;
No, st.»ril s'M.i \sak svojo do'žnost. Naj bo razsodba taka ali *aka. mene ne bo premairala. 0? umr.iem. prctlno se mi posreči dokazati s\njo nedohuost, bom zapusti! tebi. Dionizija. tvojim sorodnikom in mojim prijatejtin boj za očiščenje moje časti.	. -
Onn j,? znala ceniti taka čustva.
N»*m i"i:ely pivv. Žak - je rekla ter um ponudila svojo . roko. — Oprosti mi
Dvignila se ie ter hotela po par trenutkih obotavljanja zapu-
«titi sobo, ko jo je zadržal Zd^.___*	_______ _	r
' i "
t
Zbašnikove "Pesmi".
''Tiskovna zadruga" v Ljubljani je storila jako hvalevredno prosvetno delo, ki je v lični opremi in vseskozi neoporečeni izdaji ■založila izbrane pesnitve jako na-idarjenega. a žalibog po vojni nam j izgubljenega mladega !ii-skega pesnika Franceta Zbašnika. France Zbašsiik je bil rojen%19. novembra 1897 v Dolenji vasi pri Ribnici kot sin ket sin kmetskih star-! šev. Oče je moral par i^iesecev po Francetovem rojstvu v Ameriko za kruhom in se je vrnil šele čez , deset let. Tako je bil deček v svoji detinski dobi brez očeta. Že to mu] je položilo kal otožno«.* i v dušo.j i ki preveva vse, tudi najvedrejše [njegove pesmi. 1'soda mu tudi po-jzueje ni bila mila. Čeprav najboljši učenec, je il na ljubljanski TJ državni gimnaziji zaradi neke pesni i v "Mi gremo naprej*\ nek-išnem dijaškem listu, preganjan in izključen. Žalosten pečat tedanjih srednješolskih razmer! Pozneje je bil sprejet nazaj, je 1. 1!H7. z odliko maituriral in je moral k vojakom. Ts-tega leta je moral na bojišče, kjer 4ii bil dolgo, V ranem jutru dne 15. junija 1M1S mu je « b vznožju Montč di_ val T5<'lla sovražna granata vzela mladost in j življenje. Pokopali so ga v soteski j F mize!] a daleč od domovine. Fr. Zbašnik je lirska narava. Pri svo-jjih mladih letih seveda še ni mo-'gel v razvoju do vrha. vendar so med njegovimi verzi .tudi krasne j pesmi:
Tam med drevjem, nuni zelenim sami beli dvori, med pšenieo-zlatolieo črni so razori...
i Jaz pa moja mlada pesem prek poljane greva, in škrjanček tam v obla kili mi nekje odpeva...
Ali čutite to plastiko" Ali vidite našo vabljivo pokrajino in v njej človeka, mladega fanta, ki živi ž njo? Verzi kar kriče po komponistu. In -.ličnih je v knjigi 'mnogo. Močno so vplivali nanj naši moderni; najbolj tisti, ki najtesneje koreniiiijo v domači grudi: M urn. Golar itd. izmed tujih >■<• razen liumsa posebno jasno pozna vpliv Ukrajinca Tara« Sev-čenka. Sola njegova je bila vsekakor dobra — in le škoda, da mu j ni bilo dano-daljše življenje. Na-t gibal se je tudi k filozofiji, kakor 'vsi. ki ljubijo samoto, kakor jo je on. Sicer ni načenjal kakih težkih. globokih problemov, pač pa se je vdajal premišljevali ju.
VSKII MRTVIH DAN.
Pognalo na grobeh je pestro cvetje
jesenskih križan tem in georgin: vzbudila se je v srcu skrita misel.
potrkal je na-duri tih spomin.
O majka ko spominjala se bodeš
to leto vseli, ki spe pod tiho rušo:
daj. še pri meni se pomudi
v mislili in zmoli očenaš za mojo dušo...
Trpka slutnja, ki se je žalibog ■iresmčila.. . Knega je-tika. dru-! gega granata, tako nam umira mladina, prechio stopi v svet. Fr. Zbašniku niti ni bilo dano. da bi bil mogel v kakem uglednejšem listu stopiti ]>red javnost. Povsod s > ga odklanjali, čeprav je iskren | iu pristen v svojih delih: kajti njega še ni bila ob lizal a tisti kla-|Vma struja, ki s kričavostjo hoče zakriti reviseino in s preziranjem in blatenjem svoj lastni prah ' Morda je sreča zanj — kdo ve* 'Eno je gotovo: za svoja mlada leia je storil mnogo in je pustil za seboj lep in topel spomin.
Hrib se je utrgal.
Pri Sapjonu ob reški železniški progi se je dogodil pred kratkim zvečer zanimiv slučaj. Nedaleč od postaje se utrgal ko>s hriba iu se' vsul na železniško progo, koder je ravno vozil prazen tovorni vlak. Sreča je hotela, da je bila lokomotiva že izven soteske in se jo tako osobje vlaka rešilo vsake nezgode. Vozovi pa so bili več ali manj razbiti. Iz št. Petra in z Reke "so se pripeljali oddelki delavcev in se lotili takoj čiščenja proge.' Ves železniški in ]>oštni pro-/ met je trpel občutno zamudo.
i
--I
i
V staro domovino j
S posredovanjem tvrdke Franki Sal rser State Bank so odpotovali? t staro domovino:	t
S parnikom Italia
24. marca :
i !
Anton Verderber z družino iz Cleveland, O., v Staro cerkev. 1 Valentin Škarja z družino iz| West Newton, Pa., v Moravče.
S parnikom Homeric
marca:
| Frančiška PauII iz New York City v Domžale.
-Jakoib Kokal Lz Irwin. Pa., v Krsnice-
Toino llabič s soprogo iz Cass, \V. Va.t v Topolovac.
Tomo Šivak iz Cass, W. Va., v Zagreb.
Josip Gojsič iz Ca-w-v W, V a., v Draga m ič.
Andrej Hrovat iz Tamarear- 111. v St^čo.
Nikolaj Triller iz Library, P^.. v Skofjo Loko.
S parnikom Rochambeau
28. marca:
Anton Eržen iz Waukegan, Ilk, v Rtivte.
1 Franc -Kukec z družino iz T/tv-ing.-ton. III., v Kostanjevico.
S parnikom Orbita
MI. marca:
Štefan Ilorvatli iz Tamarca 111.. v Hamburg.
S parnikom La Lorraine
t. aprila:
•Janez Kramar iz Cleveland. O., i v Sotesko.
J Janez Sel iz Cleveland, Ohio, v i Vipavo.
Andrej Fort ima iz Cleveland. Ohio, na Vrhniko.
S parnikom Olympic
1. apr i la :
Janez Logar iz Piney Fork, O., v Bohinj.
Janez Prime iz ISarberton, Ohio, na Ig
Jernej Kom-ar iz Forest Citv. Pa., v Vače.
Anton IJajde z družino iz Forest City, Pa., v Litijo.
S parnikom Paris
5. aprila:
Alojzija Mlakar iz New York City v Ljubljano. • Mile Agbaba iz Purgslove, W. (Va.. v Lik«.
1 Frane Juršič iz V.'est Fran k-*foi-t. 111.. v Stop i če I Janez Urbas iz Lloydoll, Pa., na Rakek.
i I Marija Tiaznik i/ Cleveland, O.. L v Sv. Križ pri Krškem, j Milutin Karaš iz Staunton. 111.. ' v Suhor
i! Nikolaj Re-ba Lz Staunton. I I.. •Iv Metliko.
'i Tomo Cantar iz Alix, Ark., v i Dole nad Tdrijo
lj Franjo Moguš iz Pickens, W. Va., v Ogujin.
OINg^^OR
Najhltr*"J$! »nodernl parnlkl na j
svetu. Izborila postreihr; potnikom
V	va^em mestu ali biiži-l Je lokal*
nI agent.
V	Jugci'irjo , Bolqai ^ko, Rum^nsko in Madžarsko,
Preko Cherbourg^:
Aquitania
11. aprila - 2. maja
Mauretania
25. aprila - 16. maja
j Parobrodni listki $100. Davek $3. j Železnica do Ljubljane $10-
O POTOVANJU
Za potovanje spomladi, poleti in začetkom jeseni je dragi razjed na prekoceanskiti pa mikih že »ee mesece^ naprej razprodNn. Že >edaj je ležko dobiti proBtore uru-cega razreda za jnnij in dru^e mesece. Ie malo prostorov je šv na razpolago. Kdor bi tedaj hotel potovati prihodnje mesece v drugem razredu, naj nam takoj na-'nani, da mu preskrbimo prostor.
Frank Sakser State Bank.
W B0JAKI. NAEOCAJTE SE NA *'GLAS NARODA" NAJ. VEČJI SLOVENSKI DNEV vrr jt mu državah
pRENCH LINET
g CCKPAaM C GENEM1E TRAN5ATLAHTIQ JE &
DLektna slniba t
Jugoslavijo I
preko Havre
* velikimi parnlkJ tn S bi S Fljake
U LORRAINE ....... 1. aprila
PARIS ................ "). aprila j
CHICAGO ............ 6. apr'la .
[FRANCE ............. 12. aprila
'Izborne udobnosti trctjeRa razreda.
'.Kabine z umivalnico in tekočo vo-
Ido. za 2. 4 in 6 oseb. I'osebna jedilnica, soba zu. kajenje, bara in brivnica na razpola&o potnikom tretjega razreda. Vino in pivo br«-z-jpIaC-no. Za nndaljne^ podrobnosti JvpraSaJte pri lokalnih zastopnikih jFrench IJne.
Kje moja p o polsestra M A KIJ A PETELIN ? Pred šestimi leti mi je pisala iz Lead vi lie. Colorado, kjer je imela naslov A. V. S., /.bij pa ne vem. kje j«'. I Vos.! m eenjene rojake, če k<b> ve. da mi javi, ali naj se j>a sama oglasi na naslov: Frances Lopar. 44 Danube St.. Little Falls, N. V. (7-8—J)
StPVtNSKA BANKA
Zakrajšek & Ceš&rek
ro — »th Av;*.. NEW YORK, N.V
(med it. In IS. CHto)
poSllja denar v Jugoslavijo, Italijo Itd; — prodaja vozne listke za ve* važnejie črte: — lavriuje notarske poele. kl»ovzvezt e ctsrlm krajem. — Cen« vedno med najnlijlml. — Telefon Watklne 76»
Klektrični varilec.
Zadošča vsem zahtevam za dobro delo v industriji.
Ciifti so brez ognja, obdrže vig -oko enakomerno toploto, zmanjšajo škodo ter nevarnost ognja.
Kjerkoli je treba uporabljati varilec, naj se uporablja električnega. Glede poskušnje se lahko domenite našim Heatingliureau.
The N cw Vo.rk Edison Company
— ~ytt Tour Ser z-ice General Olficci: Irvimr Piacc and 15th Street
roariUniee kjer se razkazuje ln razstavlja clcktrlPnc priprava za udobno?' občinstva.
124 West Azd St
" Norfolk St	E^t g6th St	36» East i+9th St
10 Irving Piace	15 East iz5th St	*55 Tremont Ave
Znižanje cene za 40°;o.
t —NajnoVejša 14K. čisto zlata— I	ZAPESTNA URA
Hlza žene ln dekleta, na 15 rub*- fino kolesje, do-
bite danes «a $29.50 prl IVAN PAJK,
24 main street	conemaugh, pa.