Dle PostgebUhr bar bezahlt. Poštnina plačana v gotovini.
ILUSTRIRANI UST ZA MESTO IN DEŽELO
Pr«is — cena 1,50 1
DRUŽINSKI TE DIHI K
Leto XVI.
V Ljubljani, 37. avgusta 3044.
št. 33
(770)
Kakršno učiteljstvo, taka šola.
Slovenski rek
UREDNIŠTVO in UPRAVA: Ljubljana, Miklošičeva cesta 14/111. Poštni predal St. 253. Telefon št. 33-32. — ROKOPISOV ne vračamo, nefrankiranih dopisov ne sprejemamo. Za odgovor je treba priložiti 2 liri v znamkah.
NAROČNINA: 'U leta 15 lir, 'h leta 30 lir, vse leto 60 lir. Račun poštne hranilnice v Ljubljani št. 15.393. Naročnino je treba plačati vnaprej. — Posamezna številka stane 1.50 lire, stare številke 2.50 lire. — OGLASI po tarifi.	S	v	severnoameriškem	senatu
»Po Teheranu sla atlantska listina in proglasitev štirih prostosti postali votla fraza. Ali je šla Severna Amerika zato v vojno, da bi si dala vsiliti boljševizem kot vzor za severnoameriški način življenja?«
Izjava senatorja Bridgesa
Močan sovražnikov pritisk v Normandiji se nadaljuje
Fiihreriev qlavni Blan. 15. avgusta. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil lavlja: Jugovzhodno in južno od Ca-?aa je sovražnik z močno topniško ln oklepniško podporo znova pričel 8 svojim velenapadom. da bi prodrl Droti ameriškim oddelkom, ki stoje severno od Carrougesa in ki smo jih bili včeraj s protinapadom potisnili ? obrambo. Po ogorčenih bojih mu je uspelo, da je ponekod vdrl v našo “ojno črto. S protinapadi smo ga zaustavili. Uničili smo 40 sovražnikovih oklepnikov.
Na bojišču pri Brestu smo zavrnili krajevne nasprotnikove napade, s strnjenim topniškim ognjem pa raz-blli ponovne pripravljalne postojanke.
. Posadki St. Maloja in Dinarda drži-a ?voji oporišči vkljub znova z nad-roocnim; silami napadajočemu sovraž-niku. Fort de la Varde smo po junaškem odporu njegove zmanjšane Dosadke v večernih urah izgubili.
Po bistvenem ojačeniu svojih letalskih napadov na obrambne naprave in prometne zveze na iužnofran-coskem obalnem področju v zadnjih dneh, se ie sovražnik danes v zgod-, niih jutranjih urah izkrcal na področju Toulon-Cannes. Naša obalna obramba se je zapletla v boj s sovražnikovimi izkrcevalnimi četami.
Mornariške baterije in varovalna yo_zila so sestreVla nad zahodnimi in lužnimi francoskimi vodovji 30 sovražnikovih letal,
V francoskem zaledju smo uničili v boju 26 teroustov.
Povračilni ogenj na London se nadaljuje.
V Italiji je potekel dan pri majhnih krajevnih spopadih braz posebnih dogodkov.
V Karpatskem predgr rju je prišlo včeraj le do krajevnih jojev.
V teku še trajajočih bojev zahodno od Baranova smo samo na območju enega samega arina d n ga zbora uni-
» cilj 51 sovražnikovih oklepnikov.
Jugovzhodno od Varke so napadli boljševiki z več strelskimi divizijami, uidi tu so boji še v polnem teku.
V Litvi so vreli naši grenadirji Dri Rosieniju s podporo oklepnikov in napadalnih topov boljševike z nekega vdornega mesta nastalega v zadnjih dneh. Uničili smo 63 sovraž nikovih oklepnikov in 18 topov.
V Estoniji so se izjalovili pri Mo-dohnu ponovni sovjetski napadi. V vdornem področju jugozahodno od Pskovskega jezera je uspelo bolj-ševikom. da so vkljub zelo močni uporabi sil le malenkostno napredovali. ker so se naše čete borile žilavo in zagrizeno. Oddelki bojnih letal so podpirali obrambne boje ter zadali sovražniku visoke človeške in
tvarne_ zgube.
Spričo napadov sovražnikovih bomb-niskih oddelkov je nastala včeraj škoda v Mannheimu, Ludwigshafnu, Trier-lu in Kaiserlauternu. Prebivalstvo je imelo izeube. Trierska stolnica je bila težko zadeta.
Ponoči so vrela sovražnikova letala bombe na Berlin in na rensko-vest-falsko področje. Nad področjem Reicha in nad zasedenimi zahodnimi ozemlji je bgubil sovražnik včeraj 22 letal.
*
Iz vojnih poročil nemškega vrhovnega poveljstva v preteklem tednu:
Jugovzhodno od Caena in na obeh straneh Orne so se bili v zadnjih dneh hudi boii. a naše čete so sovražnika povsod odbile. Tudi na odseku
južno od Vire—Mortain sovražnik ni mogel pridobiti pomembnejšega ozemlja Boii na področju Alenco-®o postali še obsežnejši in še silovi-toisi.
Na francoskem področju smo v tem tednu uničil; 570 leroristov.
V Italiii se v zadnjih dneh niso vr. lisi omembe vredni boii.
Na vzhodu so se sovjetski poskusi prebitja naše fronte povsod izjalovili.
Sovražnikovi izkrcevalni poizkusi na južnofrancoski obali
Berlin, 15. aveusta. V zgodnjih lutrnjih urah dne 15. avgusta so napravili Angloameričani izkrcevalni goizkus na francoski južni obali pri Bormesu vzhodno od Toulona. Napad.
ie bil izvršen z majhnimi izkrcevalnimi vozili, se le izjalovil spričo pazljivosti in obrambne sile tamkajšnje obalne obramb«. Neka sovraž pikova skupina, močna pol čete. je jasla na nemško minsko polje ter se ■e vdala.
. Berlin. 15. avg. Mednarodni poro-evalski_ urad javlja: Spričo tridnev-,,e?a težkega bombardiranja utrdb na luznofroncoski obali ter ugotovljenega premikanja izkrcevalne morna-obstoječe iz kakih sto vozi! in ni™,.ne z vojnimi ladjami in moč-.'®i letalskimi silami, lahko uriča-
aineue°anonvadalnie izkrCanie Anelo‘
na tor0k ie bil izvršen prvi T zalivu pri Bormesu, kakih
m vzhodno od Hveraea, ki pa se
Klic prezidenta Rupnika na Dobrovi:
• f
Se boli se strnite!"
»Na delo k zidanju krepkih, kompaktnih temeljev za novo družabno ureditev v novo bodočnost!«
Dobrova. 13. avgusta. V nedeljo že zgodaj zjutraj so se začele zlivati na Dobrovo z vse bližnje in dalnie okolice množice ljudi, da na velikem ljudskem zborovanju znova pokažeio svoie protikomunistično prepričanje.
O poli desetih ie prispel na zboro-vališče poveljnik Slovenskega domobranstva podpolkovnik Krener v spremstvu načelnika štaba podpolkovnika Peterlina, pomočnika podpolkovnika Vizjaka in adjutanta stotnika Laha. Svečanosti ie prisostvoval tudi zastopnik nemških oblastev. Ob desetih se ie pripeljal pre-zident general Rupnik. Po pozdravu zastopnikov oblasti ie_pregledal v vrsti stoječe domobranske Tete. potem so Pa pristopila k niemu dekleta v narodnih nošah in mu no starem narodnem običaju podala kruha in soli. ter šopek
cvetja. Prezident ie nato med viharnim pozdravljanjem množice odšel k tribuni.
Takoi nato ie domobranska godba zaigrala »Naprej!«. vojaki so pa dvignili na naivišii mlaj zastave, ki so mogočno zaplapolale nad zbrano množico ljudi. Po tem obredu se ie začela sv. maša. ki io ie bral višii domobranski kurat dr. Lenček.
Po maši so liudie zapeli »Regiment po cesti grei. »Delai. delaj, dekle nu-šelici in »Venček ia glavi ses. Nato ie stopil na govorniški oder. poleg katerega sta vihrali nemška in slovenska, zastava, dobrovski župan g Ma-ieršič., Čestital ie gospodu prezidentu za 641etnico rojstva ki io ie obhajal ta teden nato ga Pa zaprosil naj spregovori.
Govor g. prezidenta
Ko ie prezident stopil na govorniški oder. ga ie zbrana množica liudi viharno pozdravila, narodne noše so mu začele mahati z robčki v pozdrav nad mladino ie pa zaplapolalo celo morje zastavic. Gen. Rupnik ie pa spregovoril:
Moii ljubi slovenski rojaki!
Možje. žene. fantie in dekleta!
Oe si ogledamo maihno krpico zemlje. na kateri Slovenci bivamo, in primerjamo živlienie in umiranje, ki se na tem majhnem prostorčku odigrava že tri leta in pol. se nam samo do sebi stavi vprašanje: Kakšna bi oac bila naša deželica, in kako bi bilo našemu narodu, če bi marca leta 1941. zmagala prava narodova ‘ volia. to >e volia naših zvestih k-metov in z zemlio in narodom povezanih delavčevem meščanov. in če nas ne bi — državi m narodu tuje. temne, pravemu narodovemu živlieniu in napredku sovražne sile pognale v voino in s tem državo v propast nas pa v boliševiško zaroto in s tem v zmedo in s';oraišnii narodov samomor?
Zakonita in zaradi tega edino odgovorna vlada ie takrat — .(.ty'e marca 1941 — pristopila k protikomm-ternskemu paktu. — Edine dolžnosti, ki bi iih s tem prevzela, država m narod nase. so bile: paziti, da se ne bi razbohotil komunizem, in ne delati težav silam, ki so imele namen, ohraniti Evropo pred boljševizmom. Za orotiobvezo so nam bile zajamčene državne meje in obstoi. Ne bi se nam bilo treba udeležiti voine in- mimo bi lahko šli naprei za svoiim delom.
Če bi držali zavezo lakSno kot smo io podpisali, od vseh Slovencev danes ne bi sedelo menda niti 10.090 komunistov. Med niimi bi seveda bili razni Kidriči. Baeblerii. Vidmarji. Kardelji. Kocbeki. Kuharii. ki so zadnia !eta tako krvavo zapisali svoia imena v slo-vensko zgodovino. Mogoče bi sedela tudi zloglasni ban Marušič in politikantski stremuh Sernec. če bi naši politiki začeli boli natančno raziskovati masoneriio in boljševizem kakor iim ie to tik ored svoio smrtio otipljivo nakazal dr. Korošec, in bi privlekli tudi ta dva jazbeca na dan. To oa bi bila tudi vsa srečna — nesreča. Vs; drugi Slovenci bi mirno opravliali svoie delo in uspevali. Zakai bombardiranju mest Po vsem bivšem jugoslovanskem in tudi slovenskem teritoriju po terorističnih »zavezniških« letalcih se navzlic škodi nepotrebne voine tako ali tako nismo .izmaknili, kakor smo imeli priložnost videti in slišati zaduie čase. Ne bi na imeli strašne komunistične revolucije: ne bi objokovali več desettisočev žrtev, naše domačije ne l>i bile požgane in Porušene: ne bi bilo požganih toliko božjih hramov, kamor se ie orei dobri slovenski narod zatekal po tolažbo k Vsemogočnemu: ne bi bilo porušenih toliko Sol; ne bi bila razdejana žarišča slovenske prosvete — prosvetni domovi: ne bi bilo razbitih toliko za^ družnih ustanov, ki iih ie slovenski kmet z žulii svoiih rok ustvaril po Krekovi zamisli: naSa polia ne bi bila opustošena: ne bi bilo divjanja strahopetnih bodogliovcev: ne bi bilo satanskega sodelovanja med niimi in komunisti na račun slovenskega naroda: ne bi bilo desettisočev nedolžnih slovenskih internirancev, ki so šli no komunističnih zamisli v savojska taborišča
umirat od gladu ali pa bodo za posledicami še umrli.
Kajpada si ne smemo misliti, da bj bilo naše živlienie zaradi tega pakta postopaško. če bj bili kot naimaniši član protižidovske in protiboliševiške evropske družine narodov vkliučeni kot nevoiuiočj se činiteli v antikomin-ternsko skupnost. Čisto zatrdno bi tudi mi morali tej zvezi dati nekaj žrtev.
Predvsem bi morali skoraj dvakrat boli delati kot v mirnih časih. Toda pri tem bi spoznali vrednost tega dela in bi se pravičnemu družabnemu redu mnogo boli približali kot smo e mu danes. — Tudi vzdrževanie notranjega reda in miru bi nas spričo zunanjega in notranjega podtalnega vpliva.iia tekaj stalo. Toda vzdrževali bj ?a sami in pri tem obenem spoznavali vrel; nos' prave narodne discipline, ki bi nam tudi v bodoče prišla zelo prav. —
Tutti draga voiaška pripravljenost nam ne bi bila prehranjena. Toda tudi s tem bi pridobili mnogo na voiaškia vrednostih in se mnogočesa naučili, kar bi nam nekoč lahko prišlo zelo prav. Namesto da smo sedai kot bolan po boljševizmu okužen narod Dadli na breme samim sebi jn sosedom bi zaradi teh malenkostnih žrtev v primeri z današnjo nesrečo, v odločilnem trenutku borbe za zmago protiboliševiške Evrope in niene kulture in civilizacije kot ugleden, zdrav in krepak — čeprav majhen — član evropske družine narodov toliko odtehtali, da se našemu dobičku na zmagi in popolnemu upoštevanju pri preureditvi nove :>ovoine Evrope ne bi nič stavilo na pot.
Če lorei primerjamo poti. ki smo iih ta leta dejansko hodili, s potmi, ki bi jih morali hoditi, če bi bili pametni. mora Uidi politično najmanj nadarjeni Slovenec nrili do spoznanja, da ie v resnici skraini čas. da krenemo s noti nereda, drobljenja sil in trošenja narodnih energii nazai na not reda. da tako v zadnjem trenutku popravimo kar se popraviti še da.
Naš kmet. ki tvori 80 odstotkov našega prebivalstva, in ie tako tudi glavni predstavnik našega naroda, le bil povsem proti srvoii volii. ne da bi ga kdo — v tako imenovani demokratični državi vprašal za mnenje. 'Otis-nien v voino. propadanje nered 'n bedo. ki ie vsemu tejnu sledila. Ta kmet pa ie snet prvi spoznal zablodo bivših politikov, ki nam ie naprtila tako visoke račune, in sedai v prvi vrsti v borbi proti posledicam *ega biie boi hrabro in zvesto za to. da bi vsi spoznali, kako nam ie potrebno zaradi usode naroda pustiti na stran vse stare, škodljive politične razvade in neenotno gledanje nn bitna vprašanja našega narodnega življenja in da bi v disciplinirani enotnosti do konca narod prišel nazai na pravo pot pravega
narodnega napredka	.	-	  —	....... .......
Seveda ie sedai to mnogo teže kot I komunisti s svoio roko. smrt 75 oa ce bi že v začetku šli pravo >ot. Toda I povzročili. 200 fantov so speljali
 ........ ■	i	.	i	>	I	*	mn	iint/*!:	  I	_	_	_	•	•	L.	_
meru ie tako. Zato lahko trdno zaupamo. da nam bo Bog tudi po nai-hujših preizkušiah naklonil pravično zmago in nas blagoslovil če bomo v svoii enotnosti tudi sami storili vse. kar ta borba od nas zahteva
Pred tremi tedni so spet vsi iavno in tajno hote ali zaradi svojega napačnega nagnjenja nehote boljševizmu udinieni naši nasprotniki, ki jim disciplinirana enotnost našega naroda ne gre v račun, zakikirikali, da ie že vsega konec. Po njihovem prepričanju nai bi vsa nrotiboliševiška Evropa in z nio seveda tudi v slovenski domobranski skupnosti zbrana slovenska narodna fronta propadla, čes da se le prva in glavna nrotiboliševiška '.rd-niava Nemčija na zunaj in na znotraj sesedla. Na vse mogoče načine so snet vsi mogoči zaplotniki poskušali opozarjati na zadnji trenutek ki bi nai napočil za ne vem kaj vse Strastno so hiteli s poskusi, da bi razbili molilo. enotno Slovensko Domobranstvo in tako v svoii že tolikokrat izpričani nepoučenosti in zabitosti pognali narod v nove žrtve in nesrečo. Nestrpno so iskali slabičev, strahopetcev in ma-lodušnežev v naših lastnih vrstah, da bi težko oreizkuš. n o mu slovenskemu narodu spe! naredili tek ali no bolj-ševiškem. ali po anglo-ameriškem raju in nas z bedastim prerokovanjem konca vojne spet — kot že tolikokrat v zadnjih 4 letih — odvrnili od enotnega. treznega in zrelega presojanja položaja in tako od ■ ravilne noti. ki io danes hodimo in nas zvodMi v propast in samomor. Toda naš narod ie zda> že toliko trezen, da so takšnih slabičev našli prav malo. P,i še ti so želi snlošen posmeh treznih, hrabrih in discipliniranih borcev ki tvorijo ogromno večino našega mhdega domobranstva.
Nemčija inv iz nio seveda tudi ostala nrotiboliševiška Evropa se namreč navzlic prerokbam ljubljanskih velemo-driianov in strategiiskih vseznalov nista sesuli, nrav tako kot človeški organizem zaradi izrezania gnojnih turov ne umre. ampak ozdravi in postane celo močnejši.
Naš delavec, naš kmet in naša zdrava mladina se niso pustili zapeljati, ker vedo. da sla naš obstoi in naša boljša bodočnost zaiamčena samo v preurejeni. Drotiboliše viški Evropi, kat bomo dosegli samo v neodienliivi. združeni borbi nroti domačemu boljševizmu no gozdovih in mestih.
Zato vas znova pozivam: Se l oli se strnite! Nai nekaterniki poskušajo, kar hočejo, vztrajajte v disciplinirani borbi proli židovsko-boliševiški zmedi, in videli boste, da bo nrokletstvo zadelo nie. Na delo k zidaniu krepkih, kompaktnih temeljev za novo družabno ureditev v novi bodočnosti! Samo tako bomo prav služili svojemu narodu in s tem sami sebi! Take pa nas bo blagoslovil tudi Bog.
Po končanem govoru ie množica liudi prezidentu navdušeno pritrjevala in vzklikala. Val navdušenia Se ie no-lq«el šeje ko ie stopit na oder govornik g. žužek.
Govor g. Žužka
G. Žužek nredsednik Delavske protikomunistične akcije ie v točnih številkah in zalo popolnomo iasno popisal škodo ki io ie novzročil komunizem na Dobrovi in v okolici. Pogorelo je 130 hiš. grad Bokavce. last Vincenciieve konference, dve cerkvi, dve šoli. dva gasilska uomova. Vse škode ie več ko 60 milijonov lir. Vas Brezie. ki ie 95 % protikomunistična, ie imela naivec škode. V internacijo so badoljevci odneliali naivec liudi Iz vse okolice ie moralo tia 350 liudi. od teh uh ie 54 umrlo. 35 liudi so nobili
je vsled čuječnosti nemške obalne obrambe krvavo zrušil.
Od jutrnjih ur današnjega dne leži obala med Cannesom in Nico pod močnim oenjem sovražnikovega ladijskega topništva. Z raznih točk med Toulonom in Čonnesom javljajo o n-adaljnjih izkrcevalnih poizkusih, med drugim tudi o kakih sto tovornih jadralnih letalih, ki jih močno ščiti ostalo letalstvo; Del teh poizkusov so Nemci že razbili. N« drugih mestih pa so v teku boii z nemškimi obalnimi 'zaščitnicami.
prav 7jt\o moramo sedai brez vseh pridržkov in ločenih mišljenj, tem bolj pa brez vseli smrtno nevarnih razbijanj združenih sil ali celo postranskih računov storili vse. da ne zamudimo priložnosti in rešimo kar se rešiti da. Rešimo na lahko še vse. kar ie bitnega. če bomo hrabro enotno, disciplinirano in požrtvovalno šli po poti politične in družabno preureditve in v tem smislu nadaljevali skuoen boi proti židovskemu boljševizmu ne samo z orožjem, ampak tudi enotnih src in mišlienia.
Red ie zapoved božja. Nered ie delo satanovo. Satan ie s pomočjo Židov in prekletega kanitalističuega zlata že stoletja sejal na svet nered. Vso trpljenje človeštva.prihaja iz tega nereda. Tudi to naivečjo voino vseh časov so zasnovali židie. da bi dosegli nered — satanov cili. Sile. ki se bore proti temu neredu za politično in socialno preureditev neboliševiške Evrope, se po tem takem bore za Boga samega, »osebno (e hočeio ustvariti tudi nravno orevoioaeaa človeka. V našem ori-
komunisti v pogubo, ko so iih zvabili v svoie vrste in iih »ognaii v boi nroti lastnemu narodu Glavno krivdo nosita zn vse to gorie Rihar in nn Velkavrh Prvi. komandam dolomitskega odreda drugi bivši blagajnik Jugoslovanske strokovne zveze. Toliko škode so povzročili komunisti v dobrovški okolici, '-akšne strašne številke'so šele. če bi računali vso nesrečo po domovini. Kljub temu so se komunisti upali očitati drugim izdaialstvo Glede koristi slovenskega naroda ie politika Pa rt i ie takšna, da velja o uiei: neumnost ie naidražia stvar na svetu. Z vestjo se sicer ne sme delati kompromisov vendar ie v politiki treba biti taklik. O tem ie Evangelist Krek povedal nekoč ime-uitno zgodbo: Dva Ribničana sta bila zn isti prestopek enako kaznovana. Morala sla iti na Brezie in si doma nasuti v škornie fižola. Eden kmalu ni mogel naprej drugi pa ie kar dobro korakal. Prvi se le čudil: »Kaj tebe nič ne žuli in tišči fižol?« Ta N<u’aljcvanje »ia t. strani
Komunizem in naša ljudska prosveta
Slovenci smo se upravičeno ponašali s tem. da spadamo med tiste evropske narode ki imajo najnižji odstotek nepismenih. Izobrazba otrok je bila našemu človeku vselei prva skrb že v času. ko se marsikje drugod zanjo še nihče ni brisal. Zato pa ima naše šolstvo za seboj že dolgo in častno zgodovino. Naših staršev ni bilo treba šele z zakoni in sankcijami siliti, da so pošiljali svoie sinovc-in hčere redno k pouku, in občin ne da so gradile šolska poslopja. Reč moremo, da so naravnost tekmovale med seboj, katera p a bo orel zgradila in tudi moderneie. Ogromne in ob čudovania vredne so bile gmotne žrtve, ki iih ie naše ljudstvo dalo za liudsko prosveto. Šolska poslopja se bila poleg cerkva ponos naše dežele in občudovanje za tuica.
Nikoli se ni zato v naši preteklosti zgodilo, da bi se bil našel meri nami posameznik, ali nazor političnega gibanja, ki bi nastopil proti šolstvu, ali proti samim šolskim poslopjem. Požigi teh stavb so bili sploh neznani. Morali smo dočakati šele peto desetletje »kulturnega« dvajsetega stoletja, da ie vdrlo k nam barbarsko azijsko gibanje, ki si je med drugim uničevalnim delom postavilo za cili zatreti tudi ljudsko prosveto in požgati šolska poslopja, temelj naše izobrazbe. našega napredka in sploh obstanka. Sele aziisko-židovski boliše-vizem si ie pridobi! pri nas tako hero stratsko »slavo«, da ie pričel namenoma in po načrtu uničevati domove prosvete.
Najprei ie boljševizem onemogoči v pretežni večini naših kraiev šolsk; pouk. češ da v času sedanie vojne in »osvoboievania« ni potreben. Odteg ni! je tudi znaten del učiteljstva njegovemu vzvišenemu vzgojiteljskemu poklicu in ga poslal v gozdove med tolovaje. Ko mu oa tudi to ni zadostovalo. ie pričel »likvidacijo« samih šolskih poslopii Tako ie zdaj na na ših tleh na stotine šolskih stavb, ki so porušene ali požgane ali oa vsai poškodovane. Namesto oreišniih ponosnih domov prosvete štrle proti žalostnemu nebu le še od ognia počrnele razvaline. Žrtve dolgih rodov. kj so si od ust odtrgovali. samo da sc zbrali skupaj sredstva za poslopja, v katerih se bo izobraževal njihov naraščaj. so bile tako čez noč uničene Milijoni in miliioni ljudskega premoženja so šli v dim.
Najbolj tragično ori tem pa ie. da so med tistimi, ki so si pridobili to žalostno »slavo«, tudi oni. ki so bil Po svoji vzgoji in stanu poklicani, do naše šolstvo in šolska poslopja varujejo in negujejo: nekateri naši učitelji in učiteljice. Neizpodbitno ie izgotovljeno, da so bili v nekih krajih prav učitelji tisti, ki so vodili komu nistične razbojnike z ognjem in me čem nad naše šolske zgradbe, ali Pfc so vsaj preprečili redno nadaljevanje pouka tudi v krajih, kjer so šolsk? poslooia ostala nepoškodovana. In ne Primorskem so prepovedali uvedbe slovenskega šolskega pouka in zagro zili s smrtjo tistim zglednim in ref narodnim šolnikom, ki bi se drzni!' oznanjati primorski mladini slovenske besedo.
Zakai vse to? Zakai te komunizem napovedal »osvobodilno« voino slo venskemu šolstvu in uničenje šolskih zgradb? Iz kai preprostega razloga: de bi s tem povzročil kulturno zaosta tost naše mladine katero bi ooten kot nepismeno !aže pridobil za svoje peklensko ideologiio uničevanja vseh tradicionalnih dobrin. Zakaj boliševi ški barbarizem more najbolje uspevati tam. kier ima opravka s kulturm zaostalo Hudsko množico, kakor pr; narodih SSSR, Katero potem lahko pe mili volii »vzgaia« oo svoiih name nih. Zato samo zato ie v toliko na ših kraiih onemogočil šolski pouk v drugih oa porušil ali požgal tudi sa iha šolska Doslopia. da bi bila obnovitev oouka vsai za dališo dobo soloh onemogočena Tako se mu le v preceišnii meri posrečilo doseči da te ostala naša podeželska mladina brez oouka in da bo v mnogih krajih niega obnovitev tudi še dolgo oo koncu sedanie voine nemogoča. Dosegel 1e. da le v teh letih že mnogo mladine odraslo oouki; brez obiskovanja šol da imamo dečke in deklice, ki so nehali biti de ležni oouka že z devetim ati desetim letom, in druee mlaiše ki so stari ie devet, deset let. ne da b! bili solob kdai videli šolo od znotraj. Tako smo doživeli Daradoksni položaj, da so odrasli vsi pismeni, mladina oa ie ostala anaifabetična in da v zelo mnogih primerih tega »ploh ne bo več mogoče popraviti.
Ni oa to edino zlo ki pa ie orikli-ca! na tem področju nad naš naroo aziisko-židovski komunizem. Enako, če ne še večie zlo. <e oodivianie komaj doraščaiore Imadine ki nf odtegnjena samo šolskemu pouku, am*
pak tudi zdravi vzpeti doma. Kai bo samo s kmečko mladino, ki ie pregnana z rodnega doma in se mora adai potepati v bepunstvu? In kai šele s tisto, ki so io pritegnili v svo-te vrste sami tolovaji? Kakšen rod bo nastal iz dečkov in deklic, ki so iih komunisti naučili prezirati vse. kar ie bilo njihovim staršem sveto, in vse, kar daie človeku edino moralno podlago za pošteno življenje? Zla, ki ga ie komunizem zasejal v te nesrečneže prav v tistih letih, ki določajo vso bodočnost, v veliko primerih ne bo več mogoče odstraniti. Iz marsikaterega teh sedanjih mladostnikov se bo razvil v poznejših letih zločinec in malopridnež, škodljivec poštene in urejene človeške družbe.
Ogromnih naporov, žrtev vseh vrst In mnogo let bo treba, da bodo končno vsaj za silo odstranjeni grozni nasledki zločina, ki ga ie azijski barbarizem zagrešil nad našo prosveto in mladino. Koliko bo treba samo. da bodo spet pozidane porušene in požgane šolske stavbe! In z vsem tem ne bomo dosegli nobenega napredka, ampak se bomo komai le približali tistemu, kar smo že imeli, in položaju, v kakršnem smo že bili.
Če bomo hoteli pri obnovitvenem delu uspeti, bomo pa morali naiprej počistiti med učiteljstvom samim. Nočemo posploševati in očitati grehe vsemu stanu, ker vemo, da bi bilo to krivično. Lepo število ie slovenskih učiteljev in učiteljic, ki so se vedno zavedali svojega vzvišenega poslanstva. ki so bili res v službi ljudstva in naroda in iih tudi komunistična zabloda ni mogla izvabiti na kriva pota. Toda prav tako ie gotovo, da ie bil znaten del slovenskega učiteljstva že pred to voino vse prei kakor tisto, kar bi moral biti. Vdor komunizma k nam ie pa del tega učiteljstva sploh onesposobil za to. da bi še kdaj izvrševalo veliko in odgovorno nalogo vzgoje naše mladine. Učiteljem, ki so se kot komunisti omadeževali z zločini. ne bosta noben oče in nobena mati več mogla zaupati v vzgojo svo-lih otrok. Te izgubljence bo treba za vso bodočnost izločiti iz našega šolstva.
Obenem bo pa treba tudi poskrbeti r.n reformo učiteljske vzgoje sploh. Sistem učiteljišč se ni obnesel. Bodoči učitelj imej tehtno visokošolsko izobrazbo in bodi tudi tako oskrbljen z dohodki, da njegova avtoriteta in neodvisnost nikjer in nikdar ne bosta ogroženi! Vzgojitelj našega nai-riražiega. naše mladine, bodi izenačen po izobrazbi z duhovščino, zdravniki. živinozdravniki, pravniki, inženirji itd.
Samo na ta način bomo tudi preprečili, da med vzgojitelje ne bodo prihajali ljudje, ki jim ie postal učiteljski poklic samo »izhod za silo«. Obenem bomo na z zvišano gmotno zagotovitvijo njihovega obstanka onemogočili doslej le prepogostno zagrenjenost. ki se ie nolaščala tudi sicer zglednega učiteljstva, in kvarno vplivala na ljudsko prosveto sploh. Tako potem tudi ne bo več mogoče, da bi bil prav učiteljski stan eden Izmed najbolj dostopnih za komunistično kugo, kar se ie še v veliko večii meri kakor pri nas pokazalo drugod, posebno še na Francoskem.
S. S.
Seiuioclfa v ameriškem senatu
Roosevelt izdal Evropo boljševizmu
Oster napad ameriškega senatorja na prezidentovo zunanjo politiko. »Ali je šla Severna Amerika zato v vojno,
da bi moskovska diktatura zavladala nad Evropo?«
Veliko zborovanje na Dobrovi
Nadaljevanje s 1. strani
se ie odrezal: »V škorie sem nasul skuhan fižol!« Tako bi se tudi naš narod dobro zrezal skozi voina leta. ko bi komunistov ne bilo.
Nato ie govornik pokazal na posamezne veličine v vodstvu komunistične revolucije, kar ie dokaz, da tu ne gre za poskus revežev, kako bi dosegli svoie pravice ampak za poskus, kako bi prišli pokvarjeni častihlep-neži do oblasti. Mi smo za ljubezen in odpuščanje, toda šele takrat, ko bo zavladal pri nas mir. ie deial gosp. Žužek. Naš narod ni nikdar razumel, zakai ie potrebno vojaštvo, domobranci pa so spočeti iz slovenske krvi. Po zaslugi komunistov ie narod doumel, zakai so potrebni voiaki. Hvaležen ie generalu Rupniku, pioniriu slovenskega domobranstva.
Kot bivši funkcionar .jugoslovanske strokovne zveze ie e. Žužek pozval vse delavce iz opekarn, ki so bili v fei zvezi včlanjeni, nai se vrneio v narodno skupnost.
Govor g. Javornika
Glavni urednik »Slovenskega doma« ie v jedrnatem in udarnem govoru poudaril, da ie naša rešitev v tem. da povsod in vedno iščemo resnico. Potrebno ie. da imamo pogum pogledati ii v lice. pa če ie še tako brezobzirna. Predvsem ie potrebno da ne gledamo v svet ampak nase. Že večkrat smo morali plačati neumna de-iania. storjena na glasove iz Londona in Moskve. Naj se zgodi v svetu karkoli, nič nam ne bo več pomagalo, če nas več ne bo. Pogoi. da obstanemo, pa ie: streti moramo komunizem v hosti Pa tudi v salonu. Kaiti še vedno se zgodi, da v varnem zavetin nekateri daie k) vso svoio inteligeco na razpolago komunizmu in da sedeči n« vidnih mestih sabotirajo boi proti komunizmu.
Vedeti moramo, da nam ne ho nihče ničesar podaril, kajti zgodovina ne deli darov. Postavili se moramo na lastne noge in se strniti, kaiti le tako bomo mogli biti kovači bdliše bodočnosti. Vse kar smo storili v zadniih dveh letih v boiu s komunizmom ie bilo nrav storjeno. Prav nikomur ne bomo dajali o tem odgovor, pač pa bo narod vprašaj marsikoga, kai si delal, ko sem jaz trpel. Najboljši Slovenec ie tisti, kdor s« naibolie bori proti komunizmu. V Ljubljani fo sicer še dosti ljudi. ki mečeio domobrancem v obraz očitke a nai se zavedajo da bi bilo niihovega mirnega živlieui« ko-
Lizbona, 9. avgusta. V ameriški politiki ne gre vse tako, kakor bi si Roosevelt želel, čedalje bolj se množi število politikov in časnikarjev, ki razkrinkavajo prezidentovo zunanjo, se prav posebno pa njegovo sedanjo vojno politiko. Značilno je pri tem to, da napadi ne izvirajo samo iz vrst Rooseveltovih političnih in osebnih nasprotnikov, ampak celo iz krogov njegove lastne stranke. To velja zlasti za senatorja Bridgesa, ki je v USA zmerom slovel za zagovornika inter-vencionistične smeri v ameriški mednarodni politiki.
Senator Bridges je te dni Roosevelta zelo ostro _ napadel v senatu. Očital mu je, da je prevaral ne samo ameriško javnost, ampak tudi ameriški parlament. »Roosevelt,« je vzkliknil Bridges, »ne zastopa več severnoameriških koristi, ampak se je dal vpreči v Stalinov politični voz.« Sicer pa citirajmo rajšL ameriški časo-T>is IVashinf/ton Times Herald. Po njegovem poročilu je senator Bridges izvajal v senatu:
»Gospod prezident! Ozračje je bilo zmerom polno_ visoko donečih krilatic iz vaših ust in izpod vašega peresa. Toda zdaj iz bogve kakšnega skrivnostnega vzroka molčite. Resnica je, da prvič v severnoameriški zgodovini milijoni severnoameriških mladeničev in mladenk, _mož_ in žena nič več ne vedo. za kaj naj se bore, in da se od njih zahteva, naj se žrtvujejo za ideal, ki je izgubil svoj zvenk, smisel m ugled. Po Teheranu sta atlantska listina in proglasitev štirih prostosti postali votla fraza. Ali je šlo severno-anieriško ljudstvo zato v vojno, da bi si dalo vsiliti boljševizem kot vzor za severnoameriški način življenja? Ali pa zato, da bi moskovska diktatura zavladala nad Evropo, ali pa, da bi si dalo predpisovati svoja načela po angleškem ministrskem predsedniku in po moskovskem diktatorju?
»Takoj po moskovski konferenci zunanjih ministrov,« je nadaljeval Bridges, »je Stalin izvršil celo vrsto samovoljnih političnih dejanj, od katerih pomeni vsaka posebej neizpodbitno kršitev načela o sodelovanju, načela, ki ga je bil Stalin sam podpisal.«
Senator Bridges je nato naštel dolgo _ vrsto enostranskih sovjetskih dejanj, pričenši pri moskovskih razgovorih z Benešem in poljskem sovjetu, ki ga je ustanovil v Moskvi, pa do boljševiških političnih manevrov v Alziru, v spodnji Italiji in Srbiji. Sleherni od teh sovjetskih sunkov je odnose med »velikimi štirimi« bolj obremenil. »23. februarja t. 1. je Churchill proglasil svoje popolno soglasje s Stalinom v poljskem vprašanju, 3. aprila t. 1. je pa zunanji minister Hull slavil atlantsko listino kot smernico za uresničenje bodoče svetoyne varnosti in za preprečitev bodočih napadov. Kakšen je pa dejanski položaj? Ne Washington ne London se ne upata postaviti po robu docela samovoljnemu moskovskemu početju, ki se roga vsem skupnim dogovorom o vzajemnem sodelovanju.
Moskva postavlja svoje zahodne zaveznice enostavno pred dovršena dejstva.
»Ali to pomeni, gospod prezident,« je vprašal senator Bridges, »da ste izgubili iniciativo v zavezniškem svetu? Ali ste zato dopustili napade na atlantsko listino, ki ste jo sami pomagali ustvariti kot nedotakljiv politični testament? Ali mar tudi zato nič več toliko ne govorite o trajnosti miru?«
Senator Bridges je potem prebral časopisna poročila, po katerih snujeta zdaj tako Roosevelt kakor Stalin mir, ki more trajati le eno samo po-kolenje. »Ali to pomeni, gospod prezident,« je vzkliknil senator Bridges s povzdignjenim glasom, »da so vas, prezidenta mogočne severnoameriške države, prisilili kompromitirati ideal trajnega miru? Še enkrat hočemo slišati iz vaših ust, da je naš najvišji cilj mir na zemlji. Vaš trdovratni molk zbuja med nami čedalje večji strah, da ste že zapravili našo pravico o tem, da bi mogli sami odločati o sebi, in da nimate več svobode, propovedovati in zastopati naše ideale. Vaš molk še pomnožuje naše zle slutnje. Vaš molk je postal za nas poniževalen. Stalin govori in vi molčite. Vemo, da postavljate na kocko vso
našo bodočnost in bodočnost povojnega sveta, ko se podrejujete Stalinu, na kar ne bo narod Severne Amerike nikdar pristal. Zakaj molčite? Zato, ker pošasti, ki ste jo pomagali priklicati, ni moči več ukrotiti in svobodno divja, kakor se ji zdi?«
Washington Times Herald, ki prinaša Bridgesov govor, mu dodaja tudi lasten komentar. V njem ugotavlja, da je Bridgesov govor podrl jezove in da je pričakovati, da se bo tudi kongres (t. j. skupno zasedanje senata in reprezentančne zbornice; najvišji politični forum v USA, op. ured.) ukvarjal s kapitulacijsko politiko Združenih v držav nasproti Moskvi. »Kaj huiiiča_ naj nam ta vojna sploh prinese, če jo dobimo?« se izprašuje washingtonski list. »Ne pitajte nas s svetohlinskim blufom o štirih prostostih ali drugih^ puhlih posploševanjih iz svoje brošure o novi volivni kampanji!«
Takšna in podobna vprašanja, pravi list. si bodo zadajali člani konedesa. »Senator Bridges,« končuje Washing-ton Times Herald svoja izvajanja, »je bil prvi, ki je imel pogum, pokazati s prstom na Roosevelta kot tistega, ki je odgovoren za mednarodni kaos prelivanja krvi in prelomljenih obljub.«
iK<*veznifei med seboj
Sovjeti zmerjajo Turke — mislijo pa Angleže
ie dejgl: »Stvari, ki iih obravnava; mo. so zelo težke. Gre za zadeve, M se tičeio bodočnosti Poljske in odnosov do Sovjetske Zveze. Pa ne le predstavljajo tudi preizkusni prim6* v Evropi, na katerem bomo lahko proučevali možnosti bodočega mi'11 in sodelovanja med narodi. Prav 'a veliki problem pa vsekako zahtev* neko rešitev.«
Obupen krik Poljakov na pomoč
Berlin. 10. avg. Dne 9. avgusta J? prestregli naslednji radijski klic P011" skih uporniških oddelkov za sovje'" skimi črtami iz Kovlja na poljsko **" dijsko oddajno postajo Bari:
»Rusi so nas razorožili. To le nec poljske armade. Živela Poljska1*
Koveli ie brosil poljsko radijske oddajno postajo v Bariju, nai razšli' ta radijski klic na vse dosegljive po'1" ske oddajne postaje. Medtem ko se ie podal min. predsednik poljske be* gunske vlade Mikolaiczvk. pripon1’! njajo k temu v Berlinu na nasve’ Angležev in Američanov na po' Canosso v Moskvo, kier naj bi raz" pravljal z boliševiki o kompromis?' ki ni z boliševiki nikdar možen. postavil Stalin begunske Poljake sPel pred izvršeno dejstvo. Kratko in m3’0 ie pustil razorožiti in zapreti polis"6 oddelke za ruskimi črtami. Kakor D*j ročaio, so poljske častnike že loc’" od moštva in iih odposlali v KiieV' kjer iib bo doletela ista usoda kak®1 njihove tovariše v Katinu, Iz mošt'*3 so doslei odstranili vse neboliševiške elemente. S tem so se žalostno z.P1' šila vsa upanja upornikov tako gle*1® Sovietske zveze kakor glede AnS>°' sasov. Niihov položaj ie brezupe*'
Stockholm, 7. avgusta. Po dolgem in trdovratnem molku je moskovska poročevalska agencija Tass vendarle izvolila zavzeti stališče do prekinitve odnosov med Turčijo in Nemčijo. Kremeljski komentar je en sam srdit napad na Turčijo. Namesto da bi Sovjeti čestitali Turčiji k prekinitvi diplomatskih stikov z Nemčijo, ji očitajo, da je to storila mnogo prepozno, vrhu tega pa izjavljajo, da njenega ukrepa ne gre precenjevati. Z neprikrito brco po Angliji pribija moskovska agencija, da angleško-tur-ški pakt iz oktobra 1939 ni oviral turške vlade, da ne bi bila sklenila junija 1941 tudi prijateljski dogovor z Nemčijo in nato proglasila svojo nevtralnost. Turška politika, ugotavlja gnevno Tass, je dejansko pomenila podporo Nemčiji. Sedanji preobrat Turčije je predvsem izraz strahu pred ponovno politično osamljenostjo, pri čemer se ne sme prezreti — pravi Tass — da se je preorien-tacija Turčije izvršila »brez lastne pobude, zgolj po zaslugi uspehov sovjetske vojske in njenih zaveznic«. Še zmerom pa ta sklep Turčije ne pomeni njenega vstopa »v vrste trdo borečih se zaveznikov« in še zmerom bi Turčija rada »ohranila svoje dobre odnose do zaveznic Nemčije, posebno do Madžarske in Romunije«.
V berlinskih političnih krogih mislijo, da je ta komentar, prav tako kakor poprejšnji demonstrativni molk sovjetskega tiska, jasen dokaz, da Sovjetska zveza ni zadovoljna z dosedanjimi uspehi Anglije v Turčiji. Zanimivi so v tem pogledu, tako govore
v nemški prestolnici, lizbonski, očitno iz angleškega vira prihajajoči komen tarji, ki izražajo domnevo, da je Turčija samo zato pretrgala stike z Nemčijo, da bo nekako z angleško pomočjo mogla nastopiti proti nakanam Sovjetov, ki se jim hoče oporišč ob Dardanelah. Zato, izjavljajo v Lizboni, je razumljivo, da v Moskvi Turčiji ne zaupajo.
Bern, 8. avgusta. »Basler Natio-nalzeitung« prinaša članek o odnosih med Sovjetsko zvezo in Turčijo. List pravi:
Pred več tedni so govorili, da si je predvsem sovjetska diplomacija prizadevala, da bi spravila Turčijo v zavezniški tabor. Zdaj pa izjavljajo docela odkrito, da je Anglija tista, ki je povzročila odločitev v Ankari, medtem ko so Sovjetska zveza in Združene države stale pričakujoče ob strani. Ali ni bilo nič z razgovori, ki sta jih-imela s turškimi državniki Vinogradov in Višinski, ker je postavila Sovjetska zveza prevelike zahteve glede morskih ožin, in je Anglija dosegla svoj cilj šele, ko je dala Turčiji poroštvo ne samo proti morebitnemu nemškemu napadu, ampak tudi proti Sovjetski zvezi?
Marsikaj, nadaljuje list, kaže r.a to, da se je Turčija popolnoma navezala na Anglijo, da bi mogla kljubovati Sovjetski zvezi, in da je Anglija prevzela do nje obveznosti, ki bi Turčijo mogle prisiliti, ali bi ji pa bile tehten vzrok, da bi odklonila določene sovjetske zahteve.
Prisrčno proslavo prezidenlovega rojsfnega dne
V sredo, 9. aveusta zvečer ie bila v operi slovesna proslava rojstnega dr.*- prezidenta generala Rupnika. Predstave se ie udeležilo mnogo občinstva. predstavnikov oblasti, uradov in ustanov. SS Obergruppen-fiihreria ie zastopal Standartenfiihrer g. Griese, prišel ie tudi nemški konzul dr. Mtiller, knezoškof dr. Gregorij Rožman, hrvatsik konzul prof. Sa-11 ih Baliič in predsednik slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Milan Vidmar. Domobranstvo ie zastopalo celotno poveljstvo štaba. Na-vzočni so pa bili še predstavniki eksekutive vseh bojevniških organizacij in vodilne ustanove, vse urade in organizacije so pa zastopali nrihovj načelniki ali predsedniki. Slo-
neč. ko bi ne bili za hrbti »izdajalskih« domobrancev varni.
Ob koncu ie govornik pozval zborovalce na delo za domovino. Ne Rubimo domovine z besedami, ampak z. znoiem in krvio.
Pozdrav g. Majceta
G. Maice, šef Tiskovnega urada, ie kot zastopnik eksekutive vseh bojevniških organizacij iz prve svetovne voiske pozdravil domobrance, na katere so stari boievniki ponosni. V udarnih besedah ie pozval mlade branilce slovenske zemlje, nai stooaio za svojimi poveljniki. po poti. ki io ie začrtal general Rupnik.
Besede g. Jeločnika in dr. Kocipra
G. Jeločnik ie navdušeno pozdravljen stopil na oder v pristni goreniski narodni noši in v ognjevitih besedah zaklical dobrovski mladini, ki ii ie prinesel pozdrave vso slovenske mladine. nai z vsem mladostnim ogniem gredo za programom: mati. domovina. Bog.
Tudi dr. Kocipra ie množica pozdravila kot starega znanca. G. poročnik ie v nokai besedah prikazal pogubnost dela komunistov in njihovih pomagačev. Strnlen protikomunističen tabor, domobranci in niihovo zavetje, bodo zmagali nad komunizmom, nato pa zgradili slovenskemu narodu lepšo bodočnost.
Po zborovanju je vsa množica zapela »Hej Slovenci!« in se med zvoki koračnic ter veselih narodnih, zadovoljno razšla
vesnosti so se udeležili tudi zastopniki kmečkih, delavskih in bojevniških slojev, spodnje lože so pa zasedli ranjeni domobranci iz vojnih bolnišnic.
Proslava se je začela s Smetanovo uverturo k »Libuši«, ki jo je izvajal operni orkester pod vodstvom dirigenta g. Demitrija Zebreta. Ravnatelj Drame g. Ciril Debevec je nalo recitiral Zupančičevo »Našo besedo* petem je pa prezidentu Rupniku če stital za njegov rojstni dan g. Nikole’ Jeločnik in s klenimi besedami orisal prezidentovo poslanstvo med slovenskim narodom. Poudaril je. v kako usodni uri ie Rupnik rešil naš narod in ga združil v enotnost.
Po govoru, ki so ga vsi navzočni sprejeli z navdušenim odobravanjem, ie stopila na oder ga. Ksenija Vida-liieva in odpela spev iz Smetanove »Prodane neveste«. Za njo ie tenorist Janez Lipušček zapel uvodno arijo iz Foersterievega »Gorenjskega slavčka«. potem je pa operni orkester izvajal Beethovnovo predigro »Leo-nore« in Dvorakove »Slovanske plese št. 8«. Gdč. Hevbalova je zapela arijo iz »Rusalke«. gdč. Karlovčeva pa Škerjančevo »Vizijo«.
Po Beethovnovi predigri »L^pnore« ie stopil na oder domobranski pod-čnstnik g. Jože Terdan in prebral »Prezidenlove besede«, to je tiste odlomke iz prezidentovih govorov, ki so položaj slovenskega naroda v sedanjih razmerah najbolj zajeli.
Vsi sodelujoči so na slovesnosti želj za svoje izvajanje toplo zahvalo občinstva. Z Dvorakovimi vedrimf »Slovanskimi plesi št. 8« se je ta prisrčna slovesnost v proslavo Rupnikovega rojstnega dne končala.
Čestitke prezidentu Rupniku
V četrtek. 10. avgusta so obiskali prezidenta Rupnika v niegovi delovni sobi mnogoštevilni predstavniki in zastopniki oblasti in drugih ustanov in niu k njegovemu 64. roistnemu dnevu prisrčno čestitali.
Dopoldne ie igrala pred palačo Pokrajinsko uprave eodba slovenskega domobranstva narodne venčke. Gospodu prezidentu so poleg zastopnikov ustanov čestitali tudi mnogi niegovi sodelavci in prijatelji. V imenu Obergrupoenftihreria Rbsener-ia mu ie čestital nemški svetovalec za ljubljansko nokraiino g. dr Doviak. poleg njeg« nemški generalni kon-
zul dr. Miiller. hrvatski konzul prof. Saliib Baliič. član stava slovenskega domobranstva, predstavi ki zveze bojevniških organizacij, kuietie z gosp. Škuliem na čelu in zastopniki delavskih in drugih organizacij.
Vsemu svečanemu dopoldnevu ie dalo svoj poudarek odposlanstvo mladine. ki ie izročilo prezidentu lepo izdelan, kratek meč. Ročai meča ie izdelan v obliki klasa, na vrhu so pa štiri glave kranjskega orla. ki imaio namesto oči kamne. Na glavah sloni krona, na ščitniku so Da skle-sane poleg datuma besede: »Naprej v zmago!« Nožnica meča ie okrašena z vijugasto veiieo lipovih listov.
Nato so gospodu prezidentu dekleta izročila, šopek potiskih cvetlic s pšeničnim klasom makom, marjeticami in plavicami,
Takoi nato ie stopilo v dvorano odposlanstvo diiakov in dijakinj, želelo g. preži dn tu še mnogo srečnib let in mu prav tako izročilo šopek cvetlic.
Posebej so se prezidentu poklonile še begunke v narodnih nošah, ki so ga prosile, nai iim bo še nadalje tako naklonjen, kakor rim ie bil doslei. Vsa mladina ie potem stopila okrog prezidenta. mu navdušeno zapela več narodnih pesmi in mu tako znova dokazala, kako mu je od srca vdana.
Miko!ajczyk ni v Moskvi nič dosegel
Amsterdam, Reuter javlja iz Moskve, da ie Stalin včeraj zvečer sprejet poljskega ministrskega predsednika Mikolajczvka.
Reuter iavlia še dodatno, da je bil Mikolaiczvk na predvečer svoje vrnitve v London poldrugo uro pri Stalinu.
Poročilo pravi nadalje, da ie Miko-lajcžvk objavil o polnoči, da ie pre-videno nadaljevanje njegovih razgovorov z zastopniki »poljskega narodnega sveta« in »narodnega komiteja« (poljskega sovjeta!.
O svojih razgovorih z zastopniki »poljskega narodnega komiteja« in »poljskega narodnega sveta« ie izjavil Mikolajczvk zastopnikom tiska, da sta obe strani »stavili določene predloge«. Predloge predsednika »poljskega narodnega sveta« bo pretehtal, ko se vrne v London. Mikolaiczvk ie izjavil, da niso dosegli nikakega dokončnega zedinjenja, da pa so pogajanja potekla v prijateljskem vzdušju.
Ko so ga vprašali, ali upa, da se bodo pogajanja uspešno zaključila.
Uprava ljubljanske noliciie ie ,1 i tem mesecu kaznovala že več ko 4<lu
kolesarjev, ker se niso ravnali cestno-Doliciiskem redu. Ker tud1 ponovno opozorilo polici ie glede ces*' nega reda ni zaleglo in kolesarji zmerom v neredu drve po cestah ** povzročajo posebno ob alarmih ne* prijetnosti, bo policija vsakega brsi' telia policijskega reda zelo stroc® kaznovala in segla za ureditev disči' pline tudi po naistrožiih ukrepih
Organi policijskega zbora so ure-ieli strog ukaz. da morajo javiti slehernega kršitelja zatemnitvenih predpisov. Občinstvo rai sp zato strofi® ravna po predpisi!i protiletalske z*-ščite, ker bodo sit -»r občutno kaznO" vani.
V Beogradu ie v zadniem času >l' šla knjiga: »Krvavi beograjski *|S| krst. v katerem ie pisatelj onisal le' tošnii velike/ločni angtoameriški n«' Dad na srbsko prestolnico.
Iz Zagreba poročajo, da ie vJe' me meseca julija zelo ugodno vub"v!!' Io na rast žiiaric in ostalih polis"'" pridelkov. P5< niea. ječmen in rž s® razmeroma Zf’o dobro obrodile n®’ sebno obilen pridelek pa obeta koruza. Sadna letina na lelos na fjr' vatskem na k iže posebno dobro. ■«*' bolk. hrušk, posebno Pa sliv bo ne* primerno,mani ko lani. Še dokai dobro Da kažeio vinogradi
Šolska oblast ponovno opozori* starše dijakov it. dijakinj, da se leto® vrši telovadba v srednjih, strokovnih in meščanskih šolali tudi med počit' nieami in ie za vse dijakinje in d]' jake obvezna. One dijake in diiaki' nie ki ne bodiio redno k telovadb*’ bodo profesorji ob začetku prihodnje" ga šolskega leta iavili pristoiuih1 šolskim ravnateiistvom.
V ljubljanski mestni posvetovalnici so 10. avgusta zvečer slovesno z*' kliučili drugi bolničarski tečai Slovenskega Rdečega križa. Zaključno slo* vesnost ie vodil predsednik Slovenskega Rdečega križa dr. Fettich N® novo izvežbanih bolničarjev in bolničark ie 150. Tem ie dr. Fettich rto: delil diplome in iih ponovno opozori* na niihovo dolžnost in zaobljubo d* bodo vestno izpolnjevali svoie bolničarske dolžnosti.
Mestna cestna železnica bo do na-daljnega spet redno vozila od C. do
8.30 ure. od 11.45 do 13. ure in od
17.30 do 19-30 ure. Ce bo pa mestna elektrarna tudi ob drugih urah mogla dajati tok. bo tramvai vozil tudi razen zgoraj navedenih ur.
Zaščitno cepljenje proti tifusu z uživanjem tablet se v ljubljanskem mestnem domu še z...erom nadaliuie. Stranke. ki se hočeio cepiti dobe tablet# brezplačno med dopoldanskimi uradu*-, mi urami.
Vsi upokojenci ki iim likvidira pokojninske prejemke finančna direkcii* v Liubliani. nai čimprei prosijo za d trdila o višini neposrednega davka ki jih bodo potrebovali pri vpisu svoiin otrok v šolo zaradi odmere šolnin®-Prošnjam, kolkovanim s kolki za 6 lit’ nattfprilože za vsako potrdilo, koliko* iih potrebuieio za 6 lir kolkov Tis*1 upokojenci in upokojenke, ki plačujejo poleg uslužbenskega davka na svoie pokojninske prejemke tudi neposredni davek, nai v svoii prošuii. naslovljeni na finančno direkcijo, nnvedeio tudi pri kateri davčni upravi so obrem®' njeni za neposredni davek.
Osebne vesti
UMRLI SO:
V Ljubljani: Justina Bitenčeva; Vida njakova; Crfinla Dol’narjcva: Nikolaj Betk« šok; Frane Virant; Danim Slakova; Frn,lj-Kordin, uradnik; Dominik Smole; Zofija KJJJ* Jjeva; Viktorija Suharioltiikova; Lucija Knll,h fierjeva; Viktor Rupret, strojevodja drl»v%j železnic; Franc Rauter; Ivan Srebrni. r Inšp. v pok ; Ivana Trevn^vn,
Naše sožalje!
POROČILI SO SE:
Llubljani: G Jo iv Pavlin, akaduinik Branislava Bohinčeva; r. tram:	o*
V
gdč. Branislava Bohinčeva; k. in gdč. Geni DolipSkova; K. ing. Tone p runi k in gdč, Mica Ingličeva. čestitamo!
Listek ..Družinskega tednika*1
Skrivnosti vesoljstva in človeškega življenja
te »ritnoriamo starost človeške kul-Ure s stotisočletii življenja človeštva °a zemlji. se nam zdi. da traia t» kul--r,ia doba komaj pol dneva v primerjavi s prejšnjim časom, o katerem -iam niso ohranila nobena zanesljiva Doročila. Tako bi lahko rekli, da ie tara vsa sedanja človeška kultura v Primerjavj s preteklostjo komaj pol 'l«ya, da je 2aradi tega silovito mlaji3 ta od nje tudi ne moremo priča-5>vali, da bi nam že mogla odkriti to *n sto skrivnosti, ki jih še ne poznamo.
Kaj malo vemo o zadnjem bistvu toveka samega kot takega, in še manj 0 resničnem bistvu vesoljstva, najmanj Pa o odvisnosti človeka in njegovega “vljBnja od vesoljstva. Dandanes so "P^oče o tem še prav tako samo “OHineve, kakor so bile n- pr. za časa starih Asircev, Babiloncev in Egipča-Mnov. Toda tudi tedaj so ljudje že Prisojali vplivom iz vsemi rja na človeštvo veliko veljavo. S tem se je “kvarjala astrologija, ki se je razvila najbolj pri Kaldejcih, a z njo so se P*v.'li tudi vse veke pozneje, posebno U(h še v srednjem veku, ko je imel ■®ak vladar in veljavnejši mož svoje-8a posebnega astrologa, ki mu je napovedoval »srečo«.
Astrologi so trdili, da vodi človeško {‘‘‘pdo položaj zvezd, in njihov rek je ’	. >V zvezdah je zapisana tvoja
soda!« Dandanes vemo, da zvezde ne morejo določati naše posamezne člo-Y”ke usode, in da ai iz nobenega njihovega položaja mogoče prerokovati, ^j bo kdo kdaj počel in kako se bo ttjegovo početje končalo, srečno ali <te»rečno. Toda nekaj, kar je prevse-gavedna znanost zadnjega stoletja zaletavala, bo tudi na tem le res. Čedalje bolj se namreč zdi, da zvezde 'es vplivajo na usodo človeštva, četudi Je v smislu verovanja davnih in sedanjih astrologov. Njihov vpliv se razteza celotno na vsa zemeljska živa >llia; in res bo tudi, da učinkuje na Posamezna različno. Nekatere so gotovo za te vplive bolj, druga pa manj občutljiva. To se potem razodeva zlasti v počutju in fizičnem razpoloženju, ki soodloča seveda tudi o duševnem. Kako vpliva in kakšni so nasledki teh vplivov, seveda še ne vemo, in tudi tega ne, kje je prav za prav izvir teh vsemirskih vplivov
Dandanes vemo, da prihajajo iz vesoljstva na našo zemljo najrazličnejši *"rki, med katerimi so gotovo najbolj zanimivi tako imenovani višinski žar-k Te višinske žarke, ki so nedvomno ^en najnevadnejšh pojavov na področju naravoslovja, je odkril pred dobrimi tridesetimi leti nemški profesor Kolhorster. Od tedaj so se 3 tem, ®prva zelo spornim problemom, ukvarjali mnogi učeni raziskovalci, ki so prišli do presenetljivih dognanj. O 'eh dognanjih je šele nedavno govrr‘1 pred zastopniki nemškega tiska sam odkritelj višinskih žarkov, prof. Kolhdr-ster.
Učenjak je povedal, da so bili višinski žarki posebno natanko preiskani v času, kar se je posrečilo organizirati polete v stratosfero in v še večje višave. Ti poleti so se izvršili s posadkam; v balonih, ali pa z "baloni brez posadk, ki so se dvignili tudi do 33 tisoč metrov visoko, a so bili opremljeni g posebnimi zadevnimi registrirnimi in raziskovalnimi aparati. Tako h! bilo ugotovljeno, da imajo višinski žarki naravnost neverjetno prebojno nioč. Prof. Kolhorster jih je odkril celo pod zemljo v rudnikih. Nadalje je »poznal, da morejo prebiti tudi 1000 nietrov debelo vodno plast.
Če je prebojna mač teh žarkov, ki prihajajo iz vesoljstva, tako silovita, je docela razumljivo, kaka ji je izpostavljen poleg drugih živih bitij tudi človek. Višinski žarki prebije]., človeka vsak dan na milijone kratov, ne da bi se tega sploh zavedal i" ne da bi trpel zaradi tega neposredno škodo. Ali pa ne trpi morda vendarle neposredno škodo? Tega ne vemo. Ali ima nemara od njih tudi kakšno korist? Tudi tega ne vemo. Vse okoli bombardiranja s temi žarki, kateremu se ne moreivo izmakniti, je zavito *«. v nepredirno temo skrivnosti.
Raziskovanja so dalje ugotovila, da razvijajo višinski žarki ogromno energijo, ki presega daleč celo bilijon vol-otv, med tem ko more človek s svojimi pripravami ustvarjati v rentgeno-vih žarkih konu-j energijo r ilijon voltov. To Se pravi, da je energija višinskih žarkov z rentgenovimj žarki v razmerju kakor 11 dni nasproti 30.000 letom. Soj višinskih žarkov na nas pa ni enakomeren, ampak se po svoji intenziteti zelo spreminja. Ta po ni valovno, ampak korpuskularno (snovno) žarenje, katerega posamezne delce (korpuse — telesca) je bilo v zadnjem času celo mogoče s pomočjo supermi-kroskooov videti in fotografirati. To žarenje, ki je zaradi omenjenega bolj resnično bombardiranje, se pojavlja včasih v orgomnih 9nopih, ki padajo na površino od 300 do 500 m istočasno s še povečano energijo. To žarenje je po izsledkih prof. Kolhorsterja, ki jih ie napravil na svoji znanstveni ekspediciji proti severnemu tečaju, močno vplivano po zemeljskem magnetizmu.
Nadalje bi bilo ugotovljeno, da so višinski žarki zelo važni tudi pri nastajanju strel, zla9ti pri treskanju na zemljo. Znanstveniki domne\ajo. da
določajo njihovi vdori skozi ozračje tudi pota strel ob nevihtah. To pomeni, da more treščiti strela »am6 tam, kjer ji je vdor višinskih žarkov omogočil pot, po kateri gre kakor po žici strelovoda na zemljo.
Ogromna energija, kakor tudi okol-nost, da je njihova intenziteta v višinah nad zemljo vedno večja, nam dokazuje, da ie izvir višinskih žarkov treba iskati daleč izven območja naše zemlje in cel6 našega sončnega sistema. Določeni dotok s sonca je sicer bil ugotovljen, enJar pa ni niti edini niti najmočnejši. Izvir glavnega ž-ienja teh žarkov je zato neprimerno dalje v vsemirju, v Spiralnih meglah, v tako imenovanih orjaških rdečih z uzdah pred vsem pa najbrž v novih zvezdah, v N .vi (Novae) in še neprim .ieje strahotno oddaljeni Super Novi. Tu stoji znanost še pred novimi nalogami, in prav nič ni nemogoče, da bodo nova zadevna odkritja vodila do presenetljivih ugotovitev in odkritij.
Tako bomo morda kdaj spoznali, da zvezde res vplivajo na usodo Človeštva na zemlji, in morda tudi, kakšen je njihov vpliv in v čem se nam praktično razodeva. Nič ni izključeno, da so vplivi kozmičnih žarkov v kakšni zvezi s človeškim rojstvom, razvojem in smrtjo. Kajti že lajik mora spoznati, da neprestano, a po intenziteti nihajoče prestreljevanje naših teles z delci tvarne materije višinskih žarkov, ne more biti brez posebnih učinkov na našo telesno in z njo tudj duhovno in duševno usodo. Iz zdaj šele vidimo, kako malo vemo pe sam<5 o vesoljstvu, ampak tudi o svoji lastni najbolj osebni skrivnosti življenja. Ali pa bo človeštvo kdaj vedelo vse? Dosti več kakor ini, ki živimo v dvajsetem stoletju po Kr. r., gotovo, čisto vsega pa nikoli.
»Potem si pa misli, da sem si nn primor jaz zlomil roko.«
»Kaj praviš? Kako neki?«
»Morda pri sekanju drv. Ali si to lahko predstaviš?«
»Da, to bi bi!o že podobno.*
»No, naposled! Zdi j si pa misli, da imam vročino, da ležim v postelji, da imam zlomljeno roko in ne morem pisati domov, da se vrnem v ponedeljek.«
»Zakaj pa šele v ponedeljek? Saj bi lahko že v nedeljo odpotoval?«
»V nedeljo potuje preveč ljudi.«
»Aha, ko sem pa jaz prej to rekla, si me ogorčeno zavrnil.«
Objava I
Dne 5. septembra t. I. pridne zaeetniftki
specialni enomesečni telaj
it brezorof.ne samoobramba
džiu - džitsu
pod vodstvom strokovnjaka. Zugoupode: torek in Četrtek ob 18.80 uri za dame:	torek	in četrtek ob 20. uri
Prijave in pojasnila vsak torek tu četrtek od 19. do 21. ure
Ghnnattiina Sola. Muzejska ul. 3, pritliiie
Lišaji in suha koža so nadlog« marsikatere inne in dekleta. Odpravite jih s kremo »1SVA«.
v vojaških kakor tudi v delavskih kuhinjah. Na ta način so dala prizadevanja za izboljšanje in izpopolnitev umetne volne tudi novo dobi,, hrani vo.
Največji uspeh prizadevanj za izboljšanje umetne volne je pa bil dosežen s tem, da se je posrečilo izdelati volno, ki je v notranjosti niti votla. To so tehniki dosegli s tem, da uporabljajo pri napravljanju vlaken neki plin. Spočetka je bila votliua še neenakomerna. zdaj pa je že ustaljena. Na ta način je ta umetna volna elastična, kljub temu da je večja, ter daje boljše predivo in tkano blago. Od naravne volne je debelejša za 40 odstotkov.
OBVESTILA »ŽEG0ZE*.
zadruge malih gospodarjev
RAZGOVOR £]
* NAPISAI IO H AN N S ROSLER * *
Bila je jesen. Spet so se zbirale na telefonskih žicah lastovke in se pripravljale za pot proti jugu. Ljudje so sedeli pred hišami in se greli v jesenskem soncu. Tudi Ema in Peter sta sedela na klopiei in opazovala lastovke.
»Čudno!« je vzkliknila Ema.
»Kaj je čudno?« jo je vprašal Peter.
»Da se ptice vsako leto zbirajo na telefonskih žicah. Saj bi to prav tako lahko opravile na drevesih ali na strehi naše hiše.«
»Mora hiti že tako prav,« jo je potolažil Peter.
»A drugače vendar zmerom sede na drevju,« je nadaljevala Ema.
>Res je, a kadar odhajajo na jug, se zmerom zbirajo na telefonskih žicah.«
»A zakaj, Peter?«
Peter je zajel sapo. »To je vendar čisto preprosto, Ema. Samo zamisli se nekoliko. Recimo, da hočeš odpotovati domov. Kaj boš najprej storila?«
»Kupila si bom vozovnico.«
»Dobro.«
«Kaj boš pa še pred tem naredila,«
»Pripravila boin kovčege.«
»Dobrot A kaj bi naredila še prej? Dobro premisli. Danes je na primer sobota.«
»Kako, Peter? Danes je vendar torek.«
»Saj sem ti to samo kot primer navedek«
»Zakaj neki?«
»Zato ker hočeš vendar odpotovati.«
Peter je dvignil glas, zdelo se je, da postaja živčen.
»Ilotela si vendar vedeti, zakaj se jeseni lastovke zbirajo po telefonskih žicah, ali ne? No, torej, prosil sem te, da se zamisli, kako bi bilo. če bi se v
sot>oto spomnila, da boš v nedeljo odpotovala domov.«
»V nedeljo ne potujem. Tedaj so vlaki prevoč polni potnikov.«
»Potem pa zaradi mene potuj v ponedeljek.«
»No, pa naj bo. A kam?«
»Saj vendar ne gre za to, kam boš potovala. Na potovanju si pač.«
»Na potovanju? Zdaj se moram pa res smejati.«
»Saj gre vse skupaj samo za to, da si predstaviš, Ema.«
»Torej kakor sanje.«
»Odločila si se torej, da boš od po-
vzemite
za ledvične bolezni
URIDON čaj
Dobite ga v lekarnah
tovala. Rada bi, da bi te douia pričakovali. Kaj Ikiš torej storila.«
»Pisala bom dopisnico.«
»Ta bo prišla prepozno.«
»Poslala jo bom ekspresno.«
»Misli *i torej, da si bolna, ležiš v postelji in imaš hudo vročino...«
»Z vročino vendar ne morem potovati. Kako moreš biti tako brezobziren.«
»Zaradi mene ti ni treba imeti vročino, lahko si na primer tudi zlomiš nogo...«
»No, res lepe želje imaš. Če bi te moja mati slišala, ki mi je zmerom tako branila poroko s teboj.«
Peter se je zgrabil za glavo. »Kaj naj torej naredim, če hočem, da boš v ponedeljek, ali pa zaradi mene v nedeljo izvedela, da se vračam domov.«
»Kakor te poznam, bi telefoniral.«
»No, naposled!«
Peter si je obrisal pot » čela. »Torej, telefoniral bi. Prav tako se godi tudi lastovkam. Ko mislijo oditi domov na jug, prej telefonirajo, da jim tam doli pripravijo stanovanje.«
Nekaj časa sta oba molčala. Potem se je oglasila Ema:
»Ali si ti neumen, ali pa jaz. Lastovke vendar ne znajo telefonirati.«
Peter se je nasmehnil: »Kako pa to tako zanesljivo veš? Zakaj bi se pa potem vsako jesen zbirale ravno na telefonskih žicah? Vprašati jih vendar ne moreš.«
»Rada bi vedela, kaj bi odgovorile, če bi jih to vprašala.«
»To ti pa lahko povem.«
»No, kaj?«
»Dejale bi: Nismo lastovke, temveč škorci.«
Izpopolnitev umetne megle
Znanstveni poizkusi za izboljšanje in izpopolnitev celične ali umetne volne so se v Nemčiji nadaljevali tudi v tej vojni na najširših osnovah. V laboratorijah vseh zadevnih podjetij so se delali nepiestani poskusi, katerih namen je bil dati umetni volni čimbolj svojstva pristne, naravne. Za uspešnejši rezultat prizadevanj je bila ustanovljena posebna družba, katere naloga je posredovanje izsledkov in napredkov med posameznimi nemškimi industrijami umetne volne.
Nemška prizadevanja se osredotoču-jejo najprej okoli izboljšanja same celuloze kot surovine, iz katere se umetna volna izdeluje, kakor tudi. okoli večje uporabnosti raznih vrst dovršenih izdelkov. Pri tem se je posrečilo izločiti iz surovine manjvredno celulozo. Pričeli so izdelovati celulozo iz slame in odstranili so že vnaprej s pomočjo razredčenih kislin slabšo snov. Tako prihaja v tovarne za umet-, no volno že več ali manj popolnoma j izčiščena celuloza. Do 95 odstotkov 1 čista celuloza daje kot fabrikat volno, ki se po kvalileti ne da več primerjati s slabšim predvojnim izdelkom. Iz slame pridobljeno celulozo pa potem še dalje predelujejo. Grozdni sladkor, katerega dobivajo na ta način, služi za gojenje neke vrste kvasnih glivic, ki spreminjajo grozdni sladkor v beljakovino. Ta beljakovina vsebuje važni vitamin B in se uporablja tako
Krmila delimo samo vsak ponedeljek. torek, sredo in četrtek nonoldna od ik»1 15. ure do pol 18. ure. Riževo zdroblienko in otrobe delimo ie uroti zamenjavi: 2 jajci za 1 kis,
Oh petkih je članom na razpolago: klanio apno. bučne tropine, krvna moka. kostni zdrob, močno krmilo, seno. umetna smolila. razkužila, predmeti in kniige.
Mali gospodar t poletju fe naslov zborniku, ki ga prejmejo v naikrai-šem času člani društva in zadruge »Mali gospodar«. Zbornik bo prinesel kopico strokovnih in z* današti'* čase nad vse primernih oDučbih razpr*u let bo opremljen z velikim šlevilotn stik iz vseh panog malega gospodarstva. Med tem. ko dobo člani, ki so v redu poravnali svoie obveznosti naorarn društvu.in zadrugi, to kniigo brezplačno. bo ostalim reicem ta knjiga proti plačilu na razpolago v društveni -lisami.
Mesečne kontrolne liste nesmisli
vpeljite ori svoiem perutninarstvu, ako hočete napredovali in dognali nesnost pri svojih kokoših. Zato so potrebna kontrolna gnezda, ki se avtomatično zapro za vsako kokošio ki pride na gnezdo. Kokoši moraio biti seveda tudi obročkane, da jih razločujemo in beležimo s številkami v kontrolni listi. Tiskovine in načrti za kontrolna gnezda so na razpolago v društveni pisarni. Kokoš z nesnofilio 100 iaic letno plača samo svoi« oskrbo. Kar znese nad 100 iaic. ie gospodarjev dobiček. Zatorei uvedite kontrolo in se prepričajte.
Tobačni prah ie najboljše sredstvo za zatjranie uši pri kozah in nerulni-ni. Med tem. ko nudimo perutnini tobačni prah pomešan z drobnim peskom v primernih zaboiih. kier »e živali lahko okopljejo ie pri kozicah postopek povsem drugačen. 2iv?! ob-drguemo zuoai na prostem » tobačnim prahom ter io dobro skrtačimo. To ponovimo vsak teden dvakrat in živali bodo rešene te nadloge. Pri fižolu odpravimo uši. ako potresemo >bačni prah ziutrai ko so rastline ie rosno. Enkratno oprašenie » tobakom drži za 14 dni.
Kunčje kožice r strojenje na krzno in usuje sprejema zadruga vsak petek ves dan. Odvišne kunčie kožice odkupuje zadruga po naivišjih uradno določenih cenah. Sedai ie še čas za »tro-icnie in predelavo, ker na zimo ie tako delo veliko zam ldneiše in draž-ie. Kožic, objedenih od moljev ler lažjih od 70 g zadruga ne kupuje in ne sprejema v predelavo.
Riževo zdrobljenko in otrobe dobo pri Zadrugi malih gospodarjev na Gallusovem nabrežju 33 vsi re;ci, ako priiieso za vsak kg po 2 sveži, nad 50 g težki jajci.
Veterinarska ambulanta za obolele živali posluje na Galunovem nabrežju 33 vsak dan ob 11. urj dopoVlne razen ob sobotah nedeljah in praznikih.
UiDjeot izdelke barvajte le i »pe-eialno barvo ki usnju ne škoduje Rlaks — Napoleonov tr«
Cesar po volji prostaka
Umor Gaja Cezarja Kaligule Nemorala na rimskem dvoru
_ Dne 24. januarja leta 41. je sedel rimski cesar Gaj Cezar Galigula. mož visoke postave, drobnih nog, velikega trebuha, plešast, nizkega in širokega cela in * gosto brado poraslega obra-*a. do 12. ure opoldne v cesarski loži gledališča, ki je bilo poleg Palatina grajeno v spomin Avgusta in Livlje. Ko je bila predstava končana, se je ®eaar dvignil in odšel po podzemeljskem hodniku s svojim spremstvom v vladarsko palačo. Pred njim sta sto-P?la njegov ujec Klavdij in svak Vi-■»jcij, za njim so se pa razvrstili visoki ča-'t\iki in centurioni pretoriancev.
Spotoma se je cesar ustavil, da je l^slušal petje skupine dečkov, ki so ?.u I»oz IravMi s posebnim spevom. uečki so bili zgnani skupaj v Rim iz u *'	'*	1	*mPer'ia,'največ jz Grčije
*** Male Azije. Medtem pa ko se je ce-"ar pogovarjal z dečki, so sj njegov Pfvj komornik Kalist in gardna čast-'ka ICasij Hereja in Komeli Sabin ®*al pomembno namignili. Ko je im-Safat°r nadaljeval svojo pot, je stopil sil tn.neua<tonva predenj in ga tapro-nal določi gesto tistega dneva. > lu-zakr’* Že 0<M°voril cesar, Hereja je pa U«1 v odgovor: »Vzemi to od 'je-
ga!« in mu zasadil svoj meč v grlo. »In še to, in še to!« so vzkliknili ostali častniki ter planili drug za drugim na imperatorja ter ga še na tleh ležečega prebadali z meči.
Tako je končal svoje življenje ri.n-ski cesar Gaj Cezar Kaligula, ki se je bil jz m., loslnega razposajenra razvil v vladarskega tirana, kakršnih je premogel Rim le malo. Toda bil je tak vladar, kakršno je bilo njegovo ljudstvo. Rim in on sta bila drug drugega vredna. Kako je Gaj Cezar Kaligula cenil svoje Rimljane, nam priča najbolj njegov izrek: »O, če bi imelo rimsko ljudstvo samo en vrat!« Če bi ga imelo, bi ga presekal in bilo bi ga konec. Tedaj je pa Rim njemu presekal, odnosno prebodel vrat Vendar se je zanj še zavzela njegova germanska telesna straža, ki je planila po morilcih in jih večinoma pobila.
Zdaj je bil rimski imperij brez imperatorja. Senat je hotel izkoristit] to priložnost in jo na naglo sklicani seji sklenil oklicati republiko. Toda od besed do dejanj senat ni prišel. Rim je bil twlaj že preveč razkrojen, da bi bil mogel in smel uživat; svobodo Ijudo-vLide. Bili sta zanj lo dve možnosti: imperatorska tiranija ali monarhija. In najemniška vojska je dobro izkoristila to stanje. Vojašlvo je vdrlo v cesarsko palačo, divjalo po njej in plenilo.
Pri tem plenjenju so vojaki iztaknili nepričakovano ujca umorjenega vladarju, princ« Klavdija. Ko se mu je
bilo posrečilo pobegniti s hodnika, kjer so bili umorili imperatorja, se je zatekel v višja nadstropja in tam zlezel v neko luknjo med dvema zavesama, kjer se je skril. Čisto po naključju ga je našel eden izmed plenilcev in ga izvlekel ven. Tresoč se po vsem telesu in jecljajoč — bil je sploh jecljač — je princ zdrknil pred vojakom na koiena in ga prosil milosti. Bil je trdno prepričan, da je napočil zadnji trenutek njegovega življenja. Toda kdo ve kaj je vojaka napotilo, da je Klavdija dvignil in ga pozdravil z naslovom »imperator«. In njegovo odločitev so sprejeli tudi drugi plenilci. Naložili so novega cesarja na nosilnico in ga slavnostno nesli skozi mesto v taborišče garde.
Senat je pred tem imperatorjem, imenovanem po navadnem vojaku Gratu, kateremu je — kakor tovarišem — objubil 750 tolarjev nagrade, kapituliral. In tako je za umorjenim Gajem Cezarjem Kaligulo zavladal nad Rimom in rimskim imperijem slaboumni la pokvečeni cesar Klavdij. Star je bil že okoli petdeset let, dolgotrup in kratkonog, jezljiv in bedast, pravi spaček, katerega je celo lastna mati zaničevala in zmerjala tiste, na katere se je razjezila, z besedami; »Neumen si bolj ko moj sin.«
Po duhu bebec je bil Klavdij po vzgoji pedant in ukvarjal se je tudi s »pisateljevanjem« in »znanstvom«. Pisal je »Urenskac in »kvartaška raziskovanja«, knjigo o umeta^stj itd. ter
ukazal 9voja dela prebirati javno po posebnih lektorjih, kar je bilo za njegove podložnike največja morija. Izdajal je vse mogoče ukaze in se vtikal tudi v področja, ki niso imela nobenega opravka z vladanjem. Tako je n. pr. z ukazom predpisal tudi »zdravilo proti kačjemu piku«. Kot najvišjj sodnik — sam je predsedoval sodnemu senatu — je hotel biti najboljši pravnik, čeprav o pravu ni imel pojma. Tako se je potem prav lahko zgcnlilo, da mu je neki kazenski zagovornik ob neki priliki zabrusil: »Tj si največji osel,« neki drugi zagovornik mu je pa zagnal v glavo tablico in črtalo.
Tudi pri izvršitvah smrtnih kazni je hotel biti navzočen. in v arenah, kjer so se gladiatorji borili z zvermi, je »študiral« s posebnim zanimanjem in užitkom izraz obličja umirajočih nesrečnikov. Kljub svoji kaj malo mikavni zunanjščini in revnemu umu je bil močno nagnjen k lepemu spolu. Da ga ni nobena ženska res ljubila, ni treba dokazovati. Svojo prvo zaročenko, Emilijo Lepido, je l»il moral na cesarjev ukaz zapustiti. Njegova druga nevesta, Livija Medulina. je umrla prav tistega dne, ko bj so bila morala poročiti. Smrt po vsej priliki ni bila naravna; baja je izvršila samomor. Od 9voje prve žene Pavcije Urgulanije se ja ločil, ker je bilo njeno ljubimkanje z drugimi moškimi le preočitno. Ta mu je rodila sina Druza in hčer K lav. dijo, katerih pravi oče pa ni bil on. 6» krajši je bil njegov zakon z drugo
ženo, Elijo Petino. Rodila mu je »cer hčerko Antonijo, a živela je tako javno razvratno, da je bilo celo tedanjemu razvratnemu dvom preveč — in moral jo je zapustiti.
Tako je nastal potem ob Klavdiju prostor za njegovo tretjo in zadnjo ženo, hčerko njegovega bratranca Bar-bata Mešale, Valerijo Mesalino. Toda ta tretji zakon »imperatorja« Klavdija nj prekosil le obeh prvih, ampak je prešel v zgodovino kot kuriozum, zakaj takih, kakršne je počenjala M:*sa-lina »imperatorju« Klavdiju, ni počenjala menda ne prej ne slej nobena žena na taken. položaju svojemu možu. Nazadnje je bil prisiljen ločiti »o tudi od nje, toda Mesalina je imela še toliko moči, da bi ji bil vse odpustil, če je ne bi bili njegovi dvorjani nazadnje spravili s pola. Toda podrob. nosli o tem spadajo že v poglavje o Mesalini sami.
Tak je bil Rim v prvi polovici ''i ve-ga »lolotia, v času. ko s<> že vstajale nove sile, da njegovo nagnilo stavi«! dokončno porušijo. Dve <vl leh »la bili tudi tisti, ki sta ga uničili: kritanslvo* ki je prihajalo kot nova zmagovita duhovna sila od vzhoda, in novi narodi, ki m> silili proti jugu z evropskega severa, da uveljavijo svojo osvajalno voljo ter zadajo rimskemu imperiju >nd nji milostni sunek. Vendar je bilolr*s. ba še nekaj stoletij, preden «o je da do konca dopolnila. Vmes je mo ralo pretrpet; tedanje človi.št"o še obilno vsakovrstno** gorja.	M.	3.
' '^smm
S PALIČICO JE PBEISKO' VAL VSA« KONČEK VRTA.
KUaDEL 3E iz TVOZIE 6LAC.A3NE IN JB MOTEL BAŠ ZAKOPATI DENAR.
<j5yx \\ W
SAS4 t>OBlMJ-4
.Spomin no Alaha*
Obisk pri albanskih derviših
jCiepinje jedo kckoi slaščice. - Zobadajo se 7 meči, a ne prelijejo niti koplje krvi
Derviši so pri muslimanih nekako »edovniško organizirani verski fana-ftiki, v marsičem podobni indijskim ifogijem. V zgodovini Mohamedovega jgibanja so igrali veliko vlogo, v naj-movejšem času pa so stopili v ozadij o in izginjajo. Na Balkanu so se ich ranili zlasti pri albanskih muslimanih. 0 obisku njihovih verskih vaj je napisal nedavno nemški vojni poročevalec Friedhelm Kaiser v »Do-jnauzeitung« zanimivo reportažo, iz skatere posnemamo tudi mi sledeče odstavke.
! Kaiser se je peljal v družbi svojih tovarišev v neko malo severnovzhod-jno albansko mesto, lijer je prišel v 'hišo albanskih dervišev, ki so se (pravkar zbirali, da proslave >Sikr ul (Alah« — spomin na Alaha. Hiša 'dervišev ima en sam prostor. Po stenah štirikotne dvorane so razvešene Raznovrstne kože. V vzhodni steni je Vdolbina, v kateri je, prav tako na kožah, pripravljen prostor za dervi-Ikega poglavarja šejka. Nad vdolbino je zamreženo okno; za njim opazujejo de r v iške vaje čez obraz zagrnjene tr.uslimanske ženske, ki v prostor Bame nimajo dostopa. Siicer pa n: (tvorima ne opremljena ne okrašena.
Ka stenah visita samo dve sliki mo-lej v Meki in Me<lini, in ponekod so papisi izrekov iz korana. Pač pa vis: naokoli mnogo tromb, pos-»l in brežia.
| Derviši 90 najprej negibno čepeli |la tleh in kadili svoje cigarete, ka-, lere »o takoj pogasili, čim je vstopil lejb. Obrnjen proti vdolbini, se je »ogreznil v molitev. Trideset dervi-lev se je * glavami sklonilo k tlom. 3oleg šejka so sedli na tla njegovi »novi, med katerimi je bi.l najmlaj-ti star šele šest let. Vsi ti 90 po tra-liciji določeni, da tudi postanejo lerviši. In tedaj so se pričele izpre-aiemb polne molitve. Derviši so v iboru poljubili tla, si simbolično umili obraze in monotono peli. To mo-lotouo petje je spreminjalo samo P<>-iasnejše in hitrejše ritmično pregi->anje klečečih dervišev. Vsi derviši, tudi mali šejkovi sinovi, znajo vse )repevane molitve na pamet, in nji-lova pobožna zatopljenost je narav-lcst čudovita. Vsi ponavljajo gibe svojega poglavarja šejka. Med glasove prepevanja molitev se meša le še rožljanje kroglic na molku predstoj-lika.
Skoraj uro dolgo |e trajalo to dolgočasno monotono prepevanje molitev n ritmično pregibanje. Tedaj so se pa derviši dvignili in pričeli drugi pel svojega obreda. Šejk Je obhodil krog svojih dervišev in se vsakemu ritmično priklanjal, pozdravljajoč njihovo petje in zaklinjajoče poglede. In počasi se je že pričenjala šejkova ekstaza, ki je postopoma prehajala na Vse ostale molilce. Tempo molitev se je naglo stopnjeval. Tedaj so »tonili pred moleče tudi bolni derviši in tlrugi bolniki iz mesta in okolice, proseč pobožne može za milost zdravja. Toda vrhunec tempa še vedno ni bil dosežen. Bolj in bolj, do neverjetnega, se je stopnjeval, da se je (dišalo že odsekano hropenje. Ob-jenem so pograbili derviši tudi trombe, pokrivate in gonge ter udarjali Ipo njih s strahotnim truščem. »Spomin na Alaha« je postal tal:o močan, Ida so mogli derviši že pričakovati čudežne (-Kijave. In kar se je nato zgodilo, je bilo tudi reg nepojmljivo.
| Vse to divje stopnjevanje verskega poglabljanja je spremenilo derviie v jHkstazo zamaknjene ljudii, od katerih fci gledalec pričakoval, da bodo eksplodirali. Ves prostor je napolnjen s Ki lov Rimi kriki pobožnosti in fanatičnimi gibanji. »Alah je velik in Mohamed je njegov prerok« se ponavlja vetlno znova in znova kot derviški jvzklik. Sugestivnost narašča, in refleksi ran je človeka evropskega razuma se po-ilopoma izključuje. Gledalec in poslušalec mm zapade vplivu neke ne-Biiane moči. Šejk prične deliti dervi-žem nože. ostre in tanke, potem še turške sablje. Vsak derviš sprejme oboie z zamaknjenimi pregibi in vzkli-iki. Sej k pleše pri tem dalje okoli njihovega kroga. Derviši pa si zabadajo 'nože in sablje v spodnje dele telesa v vrat, skozi lica in roke. Malega dečka postavijo boseaa na ostro nabrušeno turško sabljo in ga nosijo naokrog. Nekemu dervišu postavijo enako sablje P*1^ telo, in šejk ptopi nanj in pleše po njem. Oče zasadi svojim sinovom skozi lica dolce igle. In nikjer ne nastane rana. nikjer ne teče kri. Vsak* v boi lija j pokrijejo po izdretjai s Blino. Le kje pa kje se kdaj pocedi po koži drobna kapljica krvi. j Nazadnje prinesejo šejku stekleni evetilčai vali, katerega zdrobi na pod-nos, ga položi na sredo in naokoli sedejo derviši, jemljejo ž njega črepinje jn jih — jedo. Jedo jih kakor da bi “bile največje slaščice v Alahovih sedmih nebesih. Ritem spevov je postal divji, in trušč raznih glasbil človeka že ogluševa.Nenadoma pa se vse neha. Le 8e medlo ee ponovj v«e prejšnje iaanmknjenje, potem »ledi ekataii iir
Po bombardiranju Budimpešte: Ljudje iščejo iz ruševin preostanke svoje imovine.
črpanost. Derviši zaključijo z mrmranjem svoje zadnje molitve. Vsa prireditev je trajala polni dve uri, in 6ieer v času največje dinevne vročine.
Derviši fio ste spet spremenili v vsakdanje Albance. Nasadili so si zamazane bele fese na glave in slekli molitvene redovne halje »tenure«. Tu stoje kakor prej v svojih širokih hlačah z navitimi pasovi in z opankami na nogah. Spoštljivo se poslavljajo od svojega šejka. Ta je povabil nemške goste v evoj jselamlik« na turško kavo, cigarete in pogovor. Tam je sve-tovnjak, ki e smehljajem verskega poglavarja pripoveduje, da so pokazali derviši samo to, kar zmore resnično verovanje: vee. Da, on je res prepričan, da zmore vera vse.
Obisk pri obredih opomina na Alaha« albanskih dervišev je pokazal, da 'muslimanska versiki fanatizem še ni izumrl, čeprav ne geni več milijonov ljudi v osvojevalne boje za razširitev Alahove slave, kakor jih je gonil prej dolga stoletja po polovici Azije, Evrope in Afrike.
Dva važna pogoja
Znani nemški kirurg Theorod Bill-ronth (1829—1894) je nekoč na nekem predavanju dejal zbranim medi-eincem: »Dober zdravnik mora imeti dve lastnosti. Biti mora zelo dober opazovalec in obvladati se mora znati.«
Medtem ko je dalje govoril, je postavil na mizo kozarec, v katerem je bila neka sivkasta, smrdeča tekočina. Zdravnik je kozarec od vseh strani pokazal medicincem, potem pa dejal:
»Tako, gospodje! Zdaj bom pomočil v to tekočino prst in ga potem oblizal. Kdor gi tega ne upa za menoj narediti, nima obeh lastnosti, ki so za zdravniški poklic potrebni.«
To rekši je zdravnik pomočil prst v tekočino in ga obliznil. Ko so niedi-cinci to videli, so se sicer skremžili, a nihče izmed njih ni hotel veljati za
bojazljivca in so zato drug za drugim stopali h katedru., pomakali prst v smrdečo tekočino in ga potem oblizovali.
Kirurg jih je molče a porogljivo gledal, ko so pa končali, je spregovoril:
»Res. dragi gospodje nisem 6e motil! Znate se premagovati, a manjka vam dar opazovanja. Ko bi namreč tega imeli, bi bili videli, da sem pomočil v tekočno drugi prst. obliznil sem pa tretjega.«
Zanimiva iznajdba v protetiki
Radialne mišice so žarkovne mišice na rokah, s katerimi premikamo prste. Ljudjej katerim radialni živci ohrome, ne morejo svojih prstov več poljubno pregibati in se jih posluževati pri delu, posebno ne pri finejšem. Nedavno se je pa posrečilo nemškim zdravnikom izdelati posebno protezo, imenovano radialična manšeta, ki more pregibati tudi vsak prst posebej. Ta radialična manšeta, o kateri poroča zdravnik dr. Sohneider, nadomešča ohromele živce tako popolnoma, da je z njeno pomočjo mogoče poljubno gibati vse prste. V zadnjem času so radialne manšete tako zelo izpopolnili, da morejo ljudje, ki se jih poslužujejo, izvrševati tudi najrazličnejša mehanična dela. Mimo tega jim je mogoče tudi igrati na klavirju, violini, harmoniki in citrah.
Gobe pod asfaltom
V Frankfurtu ob Meni so doživeli nedavno nepričakovano presenečenje. Na neki skrbno asfaltirani cesti se je pričel asfalt nenadoma dvigati, kakor da rastejo v njem mehurji. Sprva so Rile te izbokline še nizke, a široko 15 do 30 cm. Potem so se dvignile do višine 5 cm in asfalt je pričel pokati. Ko je počil, so se prikazale na dan gobe. Ponekod je bila le ena. drugod
.Saša 3>o?>*ula
jih je pa bilo več. To je bila tudi za znanstvenike senzacija, kajti doslej ni nihče mislil, da bi s«; mu^le gobe zaploditi i>od asfaltom in še manj. da bi imele tako moč, da bi ga dvignile in uničile.
Steklene gramofonske plošče
Na Danskem so nedavno iznašli in patentirali docela nov način reproduciranja glasov s pomočjo gramofona. S postopkom, podobnim posnemanju glasov v zvočnem filmu, so napravili aparaturo, v kateri teče fotoelektrična celica čez štirioglato stekleno šipo na kateri so posneti irlasovi. Na ta način ne morejo nastati pri reprodukciji nobene motnje, kakor nasfajajo pri dosedanjih gramofonih s šumenjem, prasketanjem in bleščanjem. Godba, petje in govorjenje je zato na teh gramofonih dosti čistejše, kakor ie bilo na starih. Razen tega reproducirajo nove plošče lahko tudi daljša izvajanja, a največ do 44 minut. Tako je mogoče igrati na gramofonu celotne simfonije, ne da bi bilo treba vmes menjavati plošče.
Skrivnosti vitamina K
Po najnovejših dognanjih znanstvenih preiskav je bilo ugotovljeno presenetljivo dejstvo, da ie vitamin K. od katerega je n. pr. odvisna tekočnost krvi in služi kot važna obramba pred infekcijami, mogoče dovajati človeškemu telesu tudi drugače kakor 9 pomot, hrane. Zdravnik d Pfannen-stiel, profeso-r na univerzi v Marburgu ob Lani, ug ugotovil, da morejo dovajati Ui vitamin telesu tudi v človeškem črevju živeče bakterije, zlasti kolibaeili. Iz tega spoznamo, da je ko-libac.il, katerega se tako bojimo, na drugi strani izredno koristna klica, dokler živi le v črevju. Brez njegovega proizvajanja in dovajanja vitamina K bi bila tekočnost krvi nevarno ogrožena.
POMEN BESED Vodoravno:	1.	Vrsta tkanine.
Skedenj. — 2. Pesniški veznik. Oziralni zaimek. Ni vsak učen, kdor ga ima. — 3. Voditelj azijskega ljudstva. — 4. Urejuje cene. Druži sorodne stvari. —	5. Glasbilo. Leo-
pard. — 6.Najvažnejši zaimek. Evropski denarji. — 7. Orodja. — 8. Veznik. Ne ljubijo čebel. Medmet.
— 9. Mehkužec je nimfa. Telesne poškodbe.
Navpično:	1. Izvržek človeške
družbe. — 2. Kiparjeva surovina. Števnik. Medmet. — 3. Sad. — 4. Napaka. Njegovo ženo je prevelika radovednost kaznovala. — 5. Žensko ime. Domača žival. — 6. Jeza. Moško ime. — 7. Žensko ime. — 8. Predlog. Fizikalna enota. Osebni zaimek. — 9. Napačno, a splošno rabljeno ime nekih jagod.
Rešitev križanke štev. 23
Vodoravno: 1. puta (>Puta več k« jaice ve«); otep. — 2. od: tok; ni. —• •1. j... ,i\ — 4. Otelo: Abo. — 5. tema; oko-. — 6. nac. ( = nacionalen); imena. — 7. izliv. — 8. ko; lok; oj. — 9. isto; avbe.
Navpično: 1. popotniki. — 2. ud; Tea; os. — 3. Nemci. — 4. Atila; zlo. — 5. oko; ilo. — 6. Oka: omika.
— 7. rakev. — 8. en: bon; ob. — 9. pirovarije.
IN TAM V KOTU
tor.
Gosja peresa
Se v začetku prejšnjega stoletja s° v neki trgovini v vzhodni Prusiji na leto pripravili za »vaje kupce nič manj ko dva milijona gosjih peres. Ostrili eo jih na roko. in sicer z navadnim žepnim nožičem.
Spretna ptica
Neke vrste ptica. Ui Živi v Indiji,
zgradi svoie gnezdo iz lističev, potem pa s kljunom izdolbe vanje dve luknji. Nalo poišče močno pajčevino in z njo skozi luknji pritrdi gnezdo na vejo.
Kačo vzgoje ' za domačo žival
V Avstraliji živi tako imenovana potujoča podgana, ki so jo eem prinesli iz Azije. Da bi se ljudje rešili te nadloge, goje na svojih domovih kače. ki ni tj oranim niti otrokom ne store nič zlega. temveč napadajo samo nadležne podgane. Te kače so ljudje tako vzgojili, da celo perutnine ne napadajo. Podnevi leže v klopčič zvite, ponoči pa love podgane
Riba s svetlobnim organom
V vzhod n »indijskih vodah žive neke
posebne vrste ribe. ki imajo razvit svetloben organ, za katerega pa še ni znano v kakšen namen ga uporabljajo. Vsekako pa te ribe lahlco svoj svetlobni organ ugasijo ati prižgo kadar jim je volja. Ker ta organ celo pri mrtvih ribah nekaj časa sveti, ribiči te rib« love, jih ubijejo, poleni pa jim odvzamejo svetlobni organ in z njim spretno love druge takšne ribe na vabo. „
Sončni mrk
Dne 20. julija smo imeli spet kolobarili sončni mrk, ki je pa bil viden le v nekaterih tujih krajih. Prav La mrk je dal povod za razmotrivanja, ki širši javnosti doslej še ^niso bila znana, da se pojavljajo sončni in lunini mrki po posebno uravnanih zakonih. Ce imamo n. pr. v enem letu le dva mrka, potem sta oba sončna. V takem letu torej ni nobenega luninega mrks. Dva nnka pa sta dalje tudi najnižje število mrkov, mogočih v enem letu, a več kakor sedem jih tudi ne more biti. V zadnjem primeru je vedno pet sončnih mrkov in le dva sta lunina. Vzrok za to je v kotu nagnitve lunine poti na pot zemlje. V prihodnjih desetih letih bo samo še 1. Ij.u. tako revno na mrkih, kakor je letošnje. Največ mrkov bo leto lJ4t>.,namreč šest. Po pet mrkov bosta imeli leti' 1953. in 1954., po štiri leta 1945., 1049., 1950. in 1952., po tri pa leti 1947. in 1948
Zaradi zaščite pred letalskimi napadi odstranite železne rešetke na kletnih in pritličnih oknih ali jih vsaj tako priredite, da se bodo lahko in hitr® odstranile.
Križanka štev* 24
1 23456789
»)az rukoli ne lažem. Toda ti, lela, » ze neštetokrat lagala v moji navzočnosti. In tudi robčka ti ne bom popravljala, če boš to 2ahlevala v Jakem fonu. Če sem ti doslej v vsem “Stregla, sem delala to prostovoljno. Delati zate nisem dolžna, kajti moj £ce plačuje zame dovolj. Tudi take žalitve niso v soglasju s častjo moje rodbine. Povedala bom sama vse stricu Lojzetu in ga vprašala, če sem res dolžna opravljati ti taka dela, če n,e za uslugo vsaj spodobno ne poprosiš. Ti sama veš prav dobro, da so se čipke znova raztrgale po tvoji lastni krivdi, ko si mi robec surovo 'trgala iz rok.«
Sonja sama nj vedela, od kod je ’Zela naenkrat toliko poguma, da je Povedala teti kar je čutila, toda obtežitev laži jo je le preveč razbu-
VAN KAIT
ZOBNA KBEMA
m mm
* LJUBEZENSKI ROMAN V
.jja. Lydija je pa stala pred njo z Pliskajočimi očmi in vsa bleda. Vendar samo trenutek, potem je z vso n®Qlico dvignila roko in udarila ;»onjo Po obrazu.
‘Kaj, nesramnica, ti si upaš mene dolžiti laži!« je zakričala razkačeno.
**i me hočeš žaliti?«
Sonja se je prestrašeno umaknila Pod tetinim udarcem. Prejšnji pogum a le trenutkoma upadel in na njegovo rneslo se	je	vrnil stari strah pred	to
sovražno	ji	žensko.	Le toimo je	v
Prvem hipu še zmogla, da je dejala: . 'Ti si mene prva imenovala laž-nivko.«
l-Ydijino divje kričanje je privabilo vero, da	je	pritekla	in vprašala:
»Kaj se	je	zgodilo,	mama?«
»Oglej si to nesramnico!« je zakričala Bregantova. »Zmerja me z laž-nivko, zato ker sama laže. Tu je robec, o katerem je dejala, da qa je Popravila. Oglej si čipke! Vidiš luknjo? Tako! in ko sem ji dejala, da ■ože, me je ozmerjala «
. Vera se je še bolj razburila kakor plena man, čeprav je vedela, kako le z njeno resnicoljubnostjo. Toda tu le spet našla priložnost, da se znese nad sestrično. Ta pa je obstala pred niiina visoko in ponosno vzr. ... no, |u Zviška gledala in jima ni odgovorila nobene besede.
Prav tedaj se je prikazala, privabljena po kriku, tudi še gospodična Berndtova. Ker ni vedela, kaj Se je zgodilo, je poizvedujoče zrla na vse tri. I.ydija in Vera po sta ji hitro povedali — seveda po svoje — 'so dogodivščino. Toda gospodična Berndtova, ki se sicer nikoli ni vmešala v nobeno zadevo in bi tudi zdaj molčala, če ne bi bila itak že na odhožu z gradu, je nepričakovano deiala:
»Oprostite, madame, Sonje še nikoli nisem slišala lagati. Prav gotovo je res, da je robček zašila in je ta luknja nastala pozneje «
»Ne, ni nastala pozneje. Lagala je,« je vztrajala Lvdija.
Sonja ic molče pogledala vzgojiteljico. Nič več moči ni imela, da bi še enkrat dokazovala svojo nekrivdo. Mimo tega Te mislila na strica Lojzeta, ki bo spet trpel, ko se bo vrnil od najemnika in izvedel, kaj se le zgodilo. Ne, saj stric gotovo ne bo verjel, da je lagala, toda potem bo spet tako žalosten in potrt, a prav to bi mu rada prihranila. Zato je pobrala robček, ki ga je bila teta vrgla na tla, in dejala:
»Oprosti mi, prosim, teta, da sem storila, kar ne bi bila smela! Za to si me udarila, in ta udarec naj mi bo za kazen, ker se ne znam obvladati. Robček bom takoj spet zašila. Samo to te prosim, ne reci o tem nič stricu, ker bi mu bilo hudo!«
Tudi Lvdija je spoznala, da ni ravnala prav in bo imela z možem prepir, če zve, zato je dejala:
»Ker me že prosiš oproščenja, naj bo. Tudi stricu ne bom povedala, da te ne bo kaznoval.«
»Saj te ne prosim zaradi tega,« je odvrnila Sonja, »prosim te zato, ker je stricu v zadnjem času večkrat slabo in se zato bojim, da bi se utegnil po nepotrebnem razburjati.«
Po teh besedah je Sonja takoj odšla k svoji šivalni košarici in se lotila dela. Lydija in Vera sta odšli, gospo-
VAN KAIT
KREMA EMOLLIENTE
dična Berndtova je pa prišla za Sonjo v sobo in jo vprašala:
»Saj nisi lagala, Sonja? Kaj ne, da nisi?«
»Nisem,« je odgovorila Sonja in prepričevalno pogledala svojo vzgojiteljico. »Hvala vam, da ste me skušali braniti! Koristila vaša obramba itak ne bi, samo sitnosti bi s: z njo lahko nakopali. Prav tega pa ne bi hotela, posebno ne zdaj, ko odhajate od nas.«
»Ubogi otrok!« je vzkliknila Eernd-tova in pobožala Sonjo po laseh.
Zgodilo se je tedaj prvič, da je pokazala stara vzgojiteljica tako odkrito naklonjenost do svoje učenke, in Sonja se ni mogla več premagati. Solze so ji oblile lica, poiskala je vzgojileljičino roko in si jo pritisnita na ustnice.
»Hvala vam, da ste tako dobri!«
»O, kako malo dobra sem bila s teboj!« je ginjeno vzkliknila Berndtova. »Morda bi ti bila pokazala vse več naklonjenosti, da nisem tako čemerna in polna bojazni pred spori. 2ivljei.(c me je napravilo tako, da nikoli ne pokažem svojih re.ničnih čustev. Pa saj ti s tem tudi ne bi bila mogla pomagati. Bog naj te čuva, dragi otrok!«
Se enkrat je Berndtova pobožala Sonjo po laseh, nato pa je naglo oddrsela iz sobe, ko da se boji, da je pokazala preveč čustva. Utrujeno je zrla Sonja za odhajajočo staro gospodično in medel smehljaj ji je obkrožil ustnice. Uboga ženica! Kako sram jo je nežnosti in sočustvovanja. Pa ji je vendar izkazala toliko dobrote prav v trenutku, ko jo je Sonja najbolj potrebovala. Da, saj zdaj je vedela še dosti bolj ko dotlej, koliko sovraštva je v teti in sestrični -u-sproti njej. Toda zakaj? Kaj jima je storila? In tudi to, da ji teta kljub njenim besedam ni odpustila, je Sonja vedela le predobro. Vdala se je bilo samo zato, da ne bi izvedel njen mož o tem, kaj se je zgodilo. Kako bi se razburil, če bi vedel, da jo je udarila!
O tem je premišljevala Sonja, ..o je popravljala nanovo raztrgane čipke tetinega robčka. Toda pri srcu ji je bilo neizmerno hudo.
XXIII.
Ko je gospodična Berndtova odpotovala, se je počutila Sonja še bolj osamljeno kakor poprej. Spoznala je, da je imela v njej le neko oporo, saj si teta in Vera v njeni navzočnosti nista upali pokazati nasproti Sonji vsega svojega sovraštva, kakor potem. Sonja je čedalje bolj trpela, zlasti še, ker je stalno naraščalo njeno hrepenenje po osvoboditvi iz neprijaznih razmer na samotnem' bretonskem gradu. Toda potekali so dnevi, tedni in meseci, ne da bi prispela tako težko pričakovana očetova odločitev. Tudi strica si ni več upala spraševati o vzrokih, zakaj ne sme domov in bolj in bolj se je je pričel lotevati strah, da morda sploh ne bo smela v svojo domovino.
Tako sta pretekli spet dve leti. Sonja je postala dorasla mlada dama in Vera tudi. Podobnost med njima se tudi zdaj ni docela zabrisala, toda medtem ko je ostal Sonjin obraz nežno mehak, so se pričele zarisavati
VAN KAIT
KREMA RAPIDA
v Verinega neke ostre in nesimpa-
tične poteze. Sonja je cvetela v vsej mladostni lepoti, ki pa je ostajala skrita v samoti, saj jo je le zelo poredkoma kdaj videl kdo mimo domačih.
Gospa Bregantova in Vera Ja
vedno bolj silili v Breganta, naj poskrbi za to, da bo Vera že vendar prišla iz tiste samote v družbo in svet. Treba bi bilo kakor koli naiti potrebni denar, da bi mogli vsaj nekaj tednov v zimskem času pre-ivefi
v Parizu. Toda Bregant za to ni imel denarja, in Lydija je pritiskala nanj, naj si ga izposodi pri svojem bratrancu, Sonjinem očetu. Vendar ga ni mogla pregovoriti. Bregant je dobro vedel, da tako posojilo ne bi bilo častno, iudi če bi mu ga bratranec dovolil, in da tudi ne bi veliko zaleglo, kajti žena in hči bi v Parizu naravnost razsipavali denar.
Lojze Bregant je moral skrbeti za to, da ne bi popolnoma obubožali. Sam je že nekaj let bolehal in nezadržno hiral, vedenje žene in hčere ga je pa še zagrenilo. Njegova edina uteha je bila še Sonja in z njo je rad govoril, kadar je to bilo mogoče. Ona je pa skrbela zanj kot za očeta in mu posvečala vso pozornost, in Lojze Bregant je moral vedno češče misliti, kako nespametno je ravnal njegov bratranec Fran, da je Sonjo odstranil od doma. Sam se je pa tudi vedno bolj zavedal, da bi mu postalo življenje brez nje neznosno.
2ena in hči nista odnehali in njun pritisk nanj je postajal od meseca do meseca večji. Nazadnje sta nepomirljivo terjali od njega, da jima om -goči obiskovanje Pariza, ker se sicer
lahko zgodi, da Vera sploh nikoli ne bo našla moža. Ko se ju sploh ni , eč mogel ubraniti, je nazadnje dejal:
»Dobro, poskrbel bom za to, da bo mogla Vera vsaj za nekaj časa v Pariz. Saj jo lahko pošljemo h kateri tvojih nekdanjih prijateljic, Lydija.«
Vera je zavrisnila od veselja, Lvdija je pa posinjela od jeze, kajti njej je bilo sami do Pariza morda še več kakor hčeri. Da se hči veseli potovanja v Pariz brez nje, jo je le še bolj vznejevoljilo, da je dejala:
»Prav nič ne vem, komu bi jo mogla zaupati. Razen tega si brez mene ne bi mogla pomagati. Zato morarn na vsak način z njo.«
»To ni mogoče,« je odgovoril Bregant. »Stroškov za obe ne zmorem. Vera mora med ljudi, to je razumljivo, ker sicer bo ostala samica in stroški zanjo tam ne bi bili posebno veliki, če bi jo spravili k znancem. V Parizu ne manjka ljudi, ki so bili nekoč neprenehoma naši gosti in deležni vseh naših uslug. Med njimi bo pač mogoče najti koga, ki bo čutil do tebe ali mene nekaj hvaležnosti in bo Vero uvedel v družbo. To pa je tudi vse, kar morem storiti, čeprav le z največjo težavo. Piši torej kateri izmed tvojih prijateljic1 in jo poprosi za to uslugo!«
Lydija se je po teh moževih besedah s še večjim sovraštvom ozrla po Sonji, prepričana, da bi mogli že davno spet živeti v vsem razkošju, če nje ne bi bilo. Pa tudi na hčer je bila jezna, ker jo je v skritih globinah razjedala nepotolažljiva nevoščljivost. In ni se mogla premagati, da ji ne bi bila rekla, ko sta bili sami:
VAN KAIT
SHAMPOON
»Nikar se tako ne veseli! Brez mene bo tvoje bivanje v Parizu ne-upešno. Moje nekdanje prijateljice, katere smo jSied leti gostili, so revne in ne pomenijo veliko v dobri družbi. Razen tega tudi ni gotovo, če te bo sploh katera hotela v svojo hišo. Samo jaz sama bi te mogla dostojro uvesti v veliko pariško družbo.«
V tem Lydija ni imela čisto neprav. Na y*se dopise, ki jih je pošiljala naslednje dni v Pariz, je dobivala sama puhla opravičila in odklonitve. Ena izmed nekdanjih prijateljic se je izgovorila, da bo v kratkem odpotovala na jug, druga je zatrjevala, da ima v svoji hiši že toliko gostov, da res ne bi mogla nikogar več sprejeti, tretja je pa trdila, da je nevarno bolna in zato sploh ne zahaja v družbo. Skratka — iz zasnovanih načrtov o Verinem potovanju v Pariz ni bilo nič.
Da je tudi za Sonjo napočil čas, ko bi morala v družbo, na to pa seveda nihče ni mislil. Najmanj še ona sama. V njeni duši je živelo le eno samo hrepenenje, ki je še stalno naraščalo — hrepenenje po vrnitvi domov v Ljubljano.
Lydija ni bila posebno užaloščeno zaradi tega, da Vera ni mogla v Pa-
riz. Če ona ne more z njo, je potem itak vseeno, če ostane še dalje doma. In nekega dne je celo reklo hčeri:
»Ah, tudi če bi bila šla v Pariz, moža najbrž tam ne bi bila dobita.«
Vera jo je užaljeno pogledala.
»Ali nisem dovolj lepa, da bi mogla najti moža?« je vprašala živčno.
»Prerevna si za to. Ni ga v sedanjih težkih časih moškega, ki bi sf izbral revno dekle za ženo. Moral bi biti res že Krez.«
»Da,« je potrdila Vera in zavzdihnila, »če bi bila bogata, bi si mogla izbirati po mili volji. Potem tudi ne bi bilo treba hoditi v Pariz. Prihajali bi sami sem k nam, kjer bi mogli vedno imeti polno najodličnejših gostov. Ko bi imela vsaj tako visoko zveneče ime markize, kakor si ga imela til Meni se vse zdi, da sploh nikoli ne bomo prišli iz te odljudne podrtije.«
Lydija se je ugriznila v ustnice. Ponos na hčer, ki ji je nadomestoval materinsko ljubezen, se je v njej znova razgorel, ko je dejala:
»Ti si lepa, o, lepa; če bi bila še bogata, bi se vsi trgali zate. Somi ne bo težko najti moža, ko bo stopila med svet. Vsak moški bi si obliznil prste po njej.«
V Verinih očeh je vzplamtel požar sovraštva.
»Oh, mon dieu!« je vzkliknila. »Ta ima srečo. Res, radovedna sem, kdaj bo stric Franpois odredil, da mora v družbo? Pred njeno polnoletnostjo si tega menda ne želi, pravi papa «
Sicer bi mogli priti med ljudi .saj v njeni družbi,« je rekla Lydija. »Sama itak ne bi mogla nikamor." Ampak kdaj bo še to!«
»Kdo ve tudi,« je menila Vera, »če si ne bi izbrala druge spremljevalke, ko tebe itak ne mara.«
Lydija je planila kvišku kakor raz-jtrjena zver:
»O, če človek pomisli, da nima prav nobene pravice do dediščine^ ki ji je namenjena, potem bi moral ponoreti!«
»Ali res ni mogoče ničesar storiti, da izgubi dediščino?« je, vprašala Vera.
»Koliko sem o tem že premišljevala, koliko načrtov zasnovala, pa ni nobeden izvedljiv,« je dejala mali. »Eden sam bi bil mogoče uresničljiv, če bi imeli dovolj poguma, in — Cc papana ne bi bilo.«
EVO
PBALNI PBAŠEK
»Kakšne je?« je hlastno vprašala hči.
Lydija je stopila k vratom, jih odprla, se ozrla naokoli, jih spe! skrbno zaprla, se vrnila k hčeri in ji šepetajoče dejala:
»Zamenjati bi morali vloge...«
Vera je vprašujoče pogledala mater:
»Zamenjati vloge? Kako to misliš?«
»Ali res ne razumeš? Ti bi morala namesto nje priti v svet kot Sonia Bregantova, kot dedinja velikega premoženja,« je zašepetala mati.
»Kaj bi mi to koristilo?« je nejevoljno vzkliknila hči. »Prej ali slej bi se itak izvedelo «
»Ne bi se smelo izvedeti. Nikoli...«
»Kako naj bi bilo to mogoče?«
Dalje vrihodniii
KULTURNI TEDNIK
■KSKnHHBMBMHBlIHHii---------
Stoletnica smrti Jerneja Kopitarja
Dne 11. t. m. ie preteklo 100 let, kar ie umrl na Dunaru eden naiveč-iih slovenskih učenjakov, slavist Jernej Kopitar. Ves filološki svet vidi v niem enega od osnovnih stebrov te znanosli. Slovanom ua pomeni še veliko več — začetek sistematične slovanske filologije. Zakai Kopitar ni dal znanstvenih doenani samo slovenščini. ampak tudi drugim slovanskim jezikom. Naivečii pomen ie »mel. razen za nas Slovence, še za Srhe. Brez njega ne bi bilo Vuka Karadžiča. Kopitarjeva in KaradŽi-čeva zasluga ie na, da so Srbi dobili svoj živi kniiževni iez,ik. da ie svet spoznal srbsko narodno epiko in da &e ie pričel tudi politično zanimati *a njihovo usodo.
Kopitarjevo delo ie segalo na zelo Uroka področia. Polec znanstvenih koncepcij ie imel tudi svoie politične ‘deale. ki se sicer niso uresničili, a ®o vendar vplivali na nadalinii zgodovinski potek zadnjega sloletia. Kot knjižničar, cenzor in jezikoslovec na Dunaju. ie bil v svoii dobi središče Novanskih jezikoslovnih in še marsikaterih drugih prizadevanj. Niego-vi znanstveni snisi so orali ledino na kaiširših slavističnih področih: nie-kov osebni sliki s slovanskimi znanstveniki so vezali v enoio ves slovanski znanstveni svet: iz niegove šo-..v..8o izšli veliki možie Vuk Kara-Fran Miklošič in še drugi znani oceniakt Za svoiega živlienia ie imel u<ii več nasprotnikov, tod« čas ie jokazu| da niegove veličine in nie-,.^v°aa zgodovinskega polena nobe-81?!ptke in obdolžitve niso mogle s'J.an*šati. Čop in niegov krog s Premom. ie 2e tedaj pravilno cenil
Kopitarjev pomen, čeprav mu ie Prešeren iz zamere zaradi neke sodbe o njegovih pesmih napisal, znani epigramski sonet, ki se končuje s stavkom: Le čevlie sodi nai kopitar!
Sedanie voine razmere niso dovolile. da bi proslavili Kopitarjevo stoletnico smrti tako. kakor bi bilo treba. Naibolie se ca' ie zato spomnila Slovenska akademiin znanosti in umetnosti, ki ie s tem datumom pričela izdaio Kopitarjevih zbranih spisov. V uredništvu univ. prof. dr. Nahtigala ie namreč izšel kot prva publikacija teh del II. zvezek Kopi-
OKVIRJI
Uk
SLIKE, FOTOGRAFIJE. GOBELINE
KLEIN
LJUBLJANA, Wolfova 4
tarievih spisov z znanstvenim uvodom in komentarii. To na ie tudi naidosloineiš.i proslava velikega Slovenca Jerneia Kopitarja.
Itfušičeva monografija. Ob priliki razstave slik akad. slikarja Zorana Mušiča v Benetkah ie izdala »Picco-la galleria« de Pisisovo monerafiio >Zoran Mušič« v velikem formatu na 48straneh in v bihiofilski numorirani nakladi 150 izvodov, ki ie oa bila ta-koi razprodan in so io morali natisniti vdrugič. De Pisis. eden nai-znatneniteiših sodobnih italijanskih in sploh evropskih slikarjev, piše v svo-iem uvodu da ie Mušič resničen in /.iv slikar. V njegovih delih se razodeva neka vzhodnjaška finesa, izvirajoča nemara iz oddalienih vplivov
krvi. zakai Mušič ie Slovenec ki se spaia v enoto z nekako barbarskim zanosom in siluo strastjo do ustvar-iania. Slikar ie kultivator tona in v njegovih ekspresijah ne manjkata skorai nikoli živlienie in poeziia. Posamezno se ustavlja tudi pri nekaterih slikah, ki so reproducirane v monografiji. žal le črno. Drugi del ie prikaz Mušičevega življenja in dela. Nato sledi 25 celostranskih reprodukcij slikarjevih del. Pričeuiaio jih Dalmatinke na trgu. gva^ iz 1. 1938.. potem slede dalmatinski, mariborski, španski. ljubljanski, primorski in beneški motivi tihožitje, akti, interieri itd. S svojimi zadnjimi razstavami in to monografijo ie dosegel Mušič pri-znaie tuiine kakor le malokateri slovenski mlajši slikar.
Spomini eskimskega glavarja. Češki ključavničar Jan Welzl ie prišel kmalu po dvajsetem letu svoiega živlienia sam čez vso Sibirijo na sever, se naselil na Novosibirskih otokih in obhodil potem vse celine in otoke okoli Severnega Ledenega morja. \Velzl ni pisatelj ampak samo pripovedovalec svoiih doživljajev, katere sta zapisala dva češka novinarja. Tako ie nastala kniiga >Na zlatem severu — spomini glavaria Eskimov«, ki io ie izdala Dobra kniiga v Bolkovem prevodu Delo. prevedeno že na mnogo jezikov, ie prava epopeja volje. vztrajnosti, optimizmu in poštenosti. zraveu ua nonis res svojevrstnega živlienia domačinov in prise-liecev na skrajnem' severu. Kniiga »Na zlatem severu«, katero dopolnjujeta v Češčini še dve nadaljevanji, ni delo leposlovnega zato na tem boli dokumentarnega in tudi etičnega pomena.	in
Hišni starešina je dolžan posredovati med hišnim eospo-darjem in strankami.
HUMOR
Nesreča
Gospod Brihta se pritožuje svojim prijateljem, da njegov sin ne zna kvarlati.
»Boga zahvali, da ne zna,« mu pravijo prijatelji.
»Saj v tem je ravno nesreča,« pravi Brihta, »ko ne zna, pa vseeno kvarta-«
Po ovinku
Gospodar vajencu: »Le kako si mogel tako poškodovati pnevmatiko na
kolesu?«
Vajenec: »Steklenico sem povozil, gospod šef.«
»Gospodar: »Neroda, ali je nisj prej videl?«
Vajenec: »Nesrečnež jo je imel v žepu, gospod.«
Copata
Gospod Ocvirek prišepa k zdravniku in mu pokaže svoje zateklo koleno. Zdravnik mu nogo pregleda, zmaje in dd:
»To je pa precej hudo. Kako dolgo je pa koleno že oteklo?«
»En teden, odgovori Ocvirek.
»Vraga,« se začudi zdravnik, »zakaj pa potem že prej niste prišli k meni?«
»Veste, gospod zdravnik,« potoži Ocvirek. »Mislil sem, da se bo kar samo pozdravilo. Tako se bojim bitj bolan. Veste, kadar me kaj boli, mi žena zmerom prepove kaditi.«
V restavraciji
On njej: »Srček, od same ljubezni bi te kar pojedel.«
Poleg stoječi natakar: »In kaj želi gospod piti?«
Ljubezniv pisatelj
»Tale pisatelj je pa res ljubezniv človek,« pravi gospodična Minka, ko bere neki roman.
»Zakaj neki?« se začudi gospod Kodra č.
»Skoraj na vsaki strani me imenuje ljubko čitateljico.«
Maščevanje
Malemu Ivančku je zobozdravnik izdrl zob. Ko je bilo vse pri kraju, ga je deček prosil, naj mu zob vrne.
»Prav rad ti ga vrnem,« je dejal zobozdravnik, »a povej mi, zakaj ga boš imel?«
Ivanček se zvito nasmehne in dd: »Postavil ga bom na mizo. ga potresel s sladkorjem, potem pa gledal, kako ga boli.«
Pojasnilo
Jurček je bil na kmetih na počitnicah. Nekega dne gre s svojim starim očetom, kmečkim očancem v gozd po borovnice.
»Dedek, zakaj so pa borovnice še rdeče?« vpraša otrok.
»Zato, ker so še zelene,« mu pojasni ded.
Prav takšno si želi
Gospod Dihur išče sebi primerno sobo. Pride na neki naslov, ki ga je bral v časopisnem oglasu, in vpraša gospodinjo:
»Ali tu oddajate prazno sobo?«
»Ne vem, kako bi rekla,« se izgovarja, gospodinja. »Doslej sem zmerom imela takšne stanovalce, ki niso nič plačali.«
»O, potem sem pa ravno prav prišel,« se razveseli gospod Dihur. »Prav takšno iščem.«
Zakaj se otroci boje zobne ščetke?
Otroku je najhuje pri duši kadar o,v mati ukaže, da si mora umiti vrat *}i pa kadar si mora očistiti zobe. Po vsakem kosilu in po vsaki veter ji se boji, da se bo mati spomnila, da si še ni umil zob in bo dejala:
»Takoj vzemi ščetko in si umij zobe!«
Šele ko otrok nekoliko dorasle in je že prestal prvo preizkušnjo pri zobozdravniku, nekoliko rajši seza po zobni ščetki v dobri veri, da bo s tem ohranil zdrave zobe in mu potem ne bo treba k zobozdravniku.
Zakaj neki se majhen otrok tako zelo brani zobne ščetke? Ali mu ne ugaja njena trdota, ali mu je zoprn okus kreme? Morda leži vzrok v obeh. Nekatere matere so dosegle, da so si jim otroci radi negovali zobe s tem, da so jih tedaj, ko so jim kupile zobno ščetko, kremo in kozarček, vzele s seboj v trgovine in jim dovolile, da so si vse troje izbrali po svojem okusu. Navadno so v tem primeru otroci segli po živobarvnih majhnih in ne preveč trdih ščetkah,, navdušili so se za kreme, katerih tuba je bila tem bolj živo poslikana in izbrali tem bolj živo poslikan kozarček. Potem so imeli z vsem trojim vsak dan znova veselje. Sami od sebe so se spomnili, kdaj si morajo umiti zobe in so med umivanjem venomer ogledovali vse tri pripomočke kakor igrače. Otroku vsekako lahko dovolimo, da si izbere manj trdo ščetko kakor mi, ker mu pretrde ščetine lahko ranijo nežne dlesni in celo povzroče lažja vnetja v ustih. Otrok se takšne ščetke upravičeno hoji, saj mu povzroča bolečine.
Potem ko smo pri otroku dosegli, da sam od sebe rad seže po zobni ščetki, mu moramo v primerni obliki razložiti tudi važnost izpiranja
ust in grgranje. Otrok naj izpira usta' z mlačna vodo, ki ste ji pridali nekaj drobcev soli in sicer tako, da nagne glavo močno nazaj, ker samo tako pride voda do požiralnika in tam uniči morebitne bacile. Zgornje tobe naj si otrok čisti tako, da jih s ščetko drgne od zgoraj navzdol, spodnje pa takoj, da jih ščetka od spodaj navzgor. Le tako bo pobrala ščetka iz zob vso nesnago in bo imelo čiščenje svoj smisel.
Otrok si mora ščetkati zobe trikrat na dan. Posebno večerno čiščenje je velike važnosti, saj uničuje škodljive klice, ki bi sicer čet noč ostale med zobmi in poškodovale zobno sklenino. Po dvakrat na (eden lahko otroku namesto večernega čiščenja damo pred spanjem pojesti eno ali dve jabolki. Sadna kislina v njih bo očistila zobe vseh škodljivih' klic in tako popolnoma nadomestila •ščetkanje.
Skrbna mati bo otroka že tedaj, ko ima še mlečne zobe peljala vsako leto dvakrat k zobozdravniku, ki bo pregledal, če se ni kje naredila majhna okvara, ki jo je treba plombirati. Tako otroku mlečni zobje ne bodo gnili in bodo potem na njihovo mesto lahko prirasli zdravi in močni pravi zobje.
Ker je tudi za mlečne zobe važno, da ostanejo čim dalj zdravi, mora mati paziti, da si otrok zob ne bo po nepotrebnem kvaril z raznimi predmeti, ki jih tako rad nosi v usta. Nikakor ne sme otrok z zobmi treti raznih sadnih koščic, lešnikov, orehov ali drugega. Po vročih jedeh ne sme takoj piti mrzle vode, ker se tako kvari zobna sklenina. Ostankov jedi naj si iz zob nikar ne čisti s šivanko ali z drugimi kovinskimi predmeti, temveč zmerom samo z zobotrebcem.
NAS NAGRADNI NATECAI
Kotiček za praktične gospodinje
Za vsak prispevek, obiavlien v tei rubriki, plačamo 10 lir
Makaronov paprikaš
Kuhano, odcejene in z mrzlo vodo splaknjene makarone stresi v kozico, kjer se pra5i čebula (sesekljana} na olju ali na masti in ie ž« lepo bledo^ rumena (dve veliki čebuli za 4 pesti makaronov). Vse tr> premešaj nekaj časa duši in posipaj s sladko papriko in nekoliko moke. spet premešaj in po kratkem dušenju zalii z vodo (1 do 2 zajemalki za 4 pesti makaronov). Oljenem s papriko lahko dodaš tudi paradižnikovo mezgo. in sicer 1 do 2 žlički. Soka lahko narediš več ali mani. poljubno, s tem. da zaliieš z t do 3 zajemalkami vode. M. S.
Paradižnikove vrečice
Napravi testo iz 15 dkg moke,
1 iaiea in 3 do 4 žlice vode. Razvaljaj razreži na štirioglate krpice in jih obloži z majhnim kupčkom paradižnikove sladkane omake ali mezge, kuhane z vinom (zadostuje V* del) ali pa s primesjo limonina. Nadevane krpice prepogni, krepko stisni ob robovih in kuhaj v slani vodi 10 do 15 minut. Odcejene in z mrzlo vodo oblite krpice povaljal v praženih drobtinicah.
M. S.
*
Honorar za objavljeni recept dvignete lahko takoj oo objavi \ naši upravi. Po pošti pošiljamo šele takrat, ko se nabere več takšnih nakazil. — Prispevke naslovite na Uredništvff »Družinskesra tednika«. Kotiček za praktične 'tbspodinie. Ljubljana. Poštni predal 25'!.	_
Leskečoči se lasje
Če bi radi, da bodo imeli vaši lasje lep naraven lesk, .aredite takole: Ko ste si lase po umivanju dobro posušili in počesali, namočite svojo mrežico za lase v briljantino in počakajte, da se olje dobro odteče z nje. Potem jo previdno raztegnite čez lase in jo pustite na jih nekaj minut Ko jo boste potem odstranili, bo na laseh ostalo ravno toliko briljantine, da ne bodo mastni, a se bodo lepo naravno svetili.	_
Otroška obleka naj bo preprosta!
Pametna mati bo svoje otroke oblačila preprosto ker ie to zanie edino okusno in primerno. Samo pomislite, kako smešno ie videli dekletce v čip; kasti oblelcci. s klobučkom na glavi in svilnatimi nogavicami. _ Če otroka tako oblačimo, ne škodujemo samo svoji denarnici in grešimo proti neokusnosti. temveč otroka tudi napaK vzgajamo. Otrok se- bo namreč v takšni obleki nehote počutil vzvišenega nad drugimi preprosteje oblečenimi otroki, postal bo domišljav in oboi in kmalu ne bo imel pri igri nobenega tovariša.
. Otroška obleka nai bo torei preprosta in po možnosti pralna. Posebno poleti nai bo otrok čim mani oblečen, da pride zrak in sonce do njegovega telesa in ga utrdi za zimo Za igre na prostem pa deklicam kakor dečkom kratko in malo oblecite kopalne h lučke, ki nai imajo naramnice, ker se \nt v njih otrok najboljše počutil.
Iz majhnega veliko
Kljub pomanjkanju volne bo znala pametna in iznajdljiva gospodinja jz starih raztrganih iopic. čepic in podobnega dobiti še nekai klopčičev volne, iz katere lahko naredi vsai najbolj potrebne predmete zase ali za svojega najmlaišega. Često takšne koščke ali pa celo cele pramene volne podcenjujemo. misleč, da iz njih pač ne moremo nič koristnega narediti. In vendar lahko včasih iz enega samega pramena volne naredimo sebi. svojemu otroku ali pa celo svoii prijateljici za darilo prav čedno malenkost, ki nam bo pozimi zelo prav prišla. Poskusite!
Iz enega pramena volne lahko spletemo palčne rokavice za otroka do desetih let.
Lahko spletemo same sebi copate, ki iim podplat izrežemo iz starega klobučevinastega klobuka.
Dojenčku naredimo iz euega samega pramena volne rokavičke in čepico.
Petletnemu otroku pa naredimo nogavičke za zimo.
N
{Ti trije model! to rtaaui itrcčno c« »Družinski tednik« Id o1«o bilt te objavljeni)
Prvi model na naši sliki kaže preprosto športno bluzo iz rumenega blaga, , ki se najiepše poda k lemnemu krilu. Pas na krilu je visok in pripet z dvema gumboma. Drugi model kaže belo svileno bluzo s čipkami, ki je od sedelca navzdol močno nabrana, zapenja se pa na ramah. Na fretji sliki vidite šporlno bluzo s širokim pasom. Podolgovate proge na njej so iz drugega blaga. Krilo je ozko.
Lepotna nega ni razkošje in nepotrebna izguba časa
Dandanes je treba z vsem varčevati. Pričeti pa moramo pri majhnem. Ali ste morda tudi vi ena izmed tistih, ki ne znate iztiskati kreme iz tube. Rekli boste gotovo, da ne. In vendar vam ne verjamem. Ali po vsaki uporabi Hibo s kremo od zadaj pravilno zložite tako, da v njej ne ostane prav nič kreme? Prav gotovo tega ne storite. A na uho vam povem, da je takšoa
Nega polti na soncu, zraku in vetru
Na soncu, vetru in zraku postane marsikatera polt suha in hrapava, ter dobi namesto lepe zagorele temne barve samo tu pa tam temne lise. ki niso nič kai lene. Brž ko pri sebi opaziš takšne znake, si lahko prepričana, da potrebuje tvoja koža maščobo. Vsak večer redno moraš obraz dobro namastiti z mastno ' remo in to ne da bi mast vtirala v kožo. Sele no nekai dneh boš opazila, da ie polt nekako poživela in spet zadobila zdrav lesk. ki priča, da ni več presuha.
Če hočeš, da bo tvoja polt spet videti lepo enakomerno zagorela in m la-
li/f f* rt *n	zdravje	zahtevala
^ Q Q zdravo, športno zagorelo ' ' ' ' polt. Dosežete jo le s kremo
EVA CafiME DU VISAGE JOUR
Dobi se v vseh boljših strokovnih trgovinah
DARMOL
najbolj!« odwl»lno sredstva
dostno sveža in prožna io vsak dan umivaj v kamiličnem čaju. ki si ga dobro prevrela, potem pa pustila, da se ie precei ohladil. Seveda moraš prei obraz očistiti nesnage in si ga s 'kamiličnim čajem umiti šele potem, ko ie že popolnoma čist.
V soncu in na vetru posebno trne ustnice. Navadno razpokajo, se oluščijo ali pa nastanejo na njih se kakšne večje okvare, ki nam za nekai dni izkaze vq3 obraz. Taksne ustntee morete pozdraviti samo z vazelinom. Seveda se uspeli ne bo takoi prvi dan pokazal, temveč se boste morati truditi nekai dni. Pa tudi potom, ko, ustnice ne bodo več razpokane, si Uh še večkrat na dan namažite z vazelino Seveda si tako raAolelih ustnic nikakor ne »mete šminkati * rdečilom.
malomarno iztisnjena tuba grda na pogled, nazorno priča, da sle površni, poleg tega pa ni nič kaj varčna glede uporabe kreme. če boste po vsaki uporabi tubo dobro zavili, boste kremo vse dalj uporabljali,
*
Laka za nohte nikdar ne smete puščali odprtega, ker se bo sicer preveč zgostil Ce se je pa to že zgodilo, kanite vanj nekaj kapljic acetona, ki ga morda še hranite doma, in lak bo spet tekoč.
*
Milo je danes dragocenejše ko kdaj prej. Kato moramo vsak košček mila po uporabi takoj položiti na suho krpo. suhega pa shraniti v zato primerno škatljico. Koščke mila, ki so premajhni, da bi se mogli z njimi umivati, shranimo, potem ko se nam jih nabere več, jih pa skuhamo, da se sprimejo, nato pa vse koščke sllačimo skupaj v gmoto, ki jo lahko spet uporabljamo.
* •
Vaše roke zdaj potrebujejo več nege ko v„ prejšnjih časih, ko vam ni bilo treba sami opravljati vsega domačega dela. Čeprav so postale zaradi dela na vrtu in v kuhinji raskave in črne, nikar ne obupajte, temveč jim kljub vsemu še zmerom vsak dan posvečajte vsaj nekaj minut nege. Če jih boste vsak dan odrgnili z dobro ščetko in lih potem pred spanjem namastili z dobro kremo, vam ne bo žal. Roke iKido kljub vsakodnevnemu delu ostale lepe in koža ne bo suha in raskava.
Vsakodnevno ščetkanje las ni ni-kakšna potrata časa. Ženske, ki mislijo, da se s tem zamude in vsako jutro samo nekajkrat potegnejo z glavnikom čez lase, potrebujejo potem mnogo več časa, da si pričesko res dobro urede, ali morajo pa mnogokrat k frizerju, ki jim šele štrleče lase res dobro uredi. Tako potrošijo več denarja in izgube tudi veliko več časa. Samo zdravi lasje »o lahko lepi in jih je moči tudi lepo urediti v pričesko. Zdravje las pa dosežete samo z vsakodnevnim ščetkanjem, ker tako pospešite krvni obtok po lasišču in dosežete, da lasje hitreje rastejo in se krepe njih koreninice.
*
Deset minut trajajoča jutrnja !a večerna gimnastika je vsaki ženski
bodisi mladi ali starejši prepotrebna. Ali ste se že morda kdaj vprašali, zakaj nekatere ženslie ostanejo tako dolgo mladostne kljub gubam in sivim lasem? Njihova skrivnost ni nikaltšna skrivnost. Znale so si vsak dan utrgati vsaj nekaj minut za gimnastiko svojega telesa. Tako so ostale prožne, ne da bi za to kaj posebnega storile. Bile so pač vztrajne in te gimnastike i}i-kdar niso opustile.
Naposled naj ponovno potrdim, da nega lepote ni nikakšno razkošje ali nepotrebna izguba dragocenega časa. Narobe, vsaka ženska se mora nego vati, če hoče ostati koristen član človeške družbe in služiti splošnosti. Samo z vedro, negovano zunanjostjo bo lahko kljubovala vsem težavam današnjih dni.
Praktični nasveti
Nekatere ženske kar venomer in pri vsaki priložnosti gubajo čelo. Temu je lahko vzrok slaba razvada, ali pa tudi bolne oči. Če ste se prepričale, da gubate čelo zato. ker slabo vidite, odidite takoj k očesnemu zdravniku, ki vam bo predpisal primerne naočnike.
Nogavice bodo vse bolj trpežne, če jih potem, ko ste jih oprale, narahlo nadrgnete s suhim milom po podpla
Kaj mora vedeti gospodinja o zdravilstvu
Krvavenje z nosu Slabokrvni liudie pogosto krvave * nosa. V tem primeru najbolj pomaga košček vate. ki ga takoi v začetku potlačimo v nos. potem pa ležemo tako*, da nam visi glava nazai. Kdor pa I® preveč pogosto krvavi, nai se zateče k zdravniku, ki bo ugotovil pravi vzrok njegovi nevšečnosti.
Katar v nosu Nekateri liudie imaio stalno v nosu alar. Seveda pa to nevšečnost 1,0 smemo zamenjati z navadnim uah'> dom. Oni. ki jih muči ta nadloga, lj* si morali po večkrat na dan izpirati nosnice s slano vodo. V ta namen nai kupijo v lekarni posebno cevko, ki i® nalašč za to narejena. Potem nai vsujejo v kozarec mlačne vode približno eno. kavno žličko soli. nagnejo glavo močno nazai in slano vodo skozi cevko počasi vlivaio v nosnice. To izpiranje sicer ni prijetno, slana voda namreč izteče iz nosnic skozi ozek vod v grlo. uspešno ie.
Omedlevica
Omedlelega človeka položimo na Ha in mu nekoliko podložimo glavo, potem 11111 odpnemo tesen ovratnik >'1 obleko, ki ga tišči v prsni koš. Nato sa po prsih, obrazu In vratu poškropimo z vodo. ki smo ji pridali nekai kaplji« •kisa. Nikdar pa ne smemo omedlelemu ^človeku vlivati vodo v usta! Dobro ie. če mu tudi sezuiemo čevlje in g» p. mrzlo vodo pomočimo po podplatih. Če bj vse to ne pomagalo, ie omedlevica težjega značaja in moramo ne-mudoma poklicati zdravnika.
Zastruoljenje z nikotinom Kdor se zastrupi z nikotinom; čuti hude prebavne motnje, močno se poti. muči ga slabost, srce mu prehitro utripa in živčen ie. Bolnik nai leže v posteljo in nai popolnoma miruje. Potem mu položimo na glavo mrzle obkladke in mu damo piti dobrega vina ali močnega žganja. Tako bomo bolečine in motnie samo za nekai časa odpravili. Kadilec, ki omenjene ne; všečnosti večkrat čuti. mora nehati Itaditi.	_
Važnost listja
Napisal Josip Strekelj
Ugotovljeno ie. da potrebujejo rastline za rast naslednje prvine: fosfor, kalij, dušik. apno. magnezij, jod. mangan. železo, žveplo in osliik. Te črpajo lasovite koreninice po potrebi iz zemlje, ogljik Pa listi potom oglien-čeve kisline iz zraka. Izmed navede: nih primanjkujejo v zemlji naiboli fosfor, kalij, dušik in apno. Zato ijh dodajamo v obliki raznih gnoiev m umetnih spojin. Vsa hrann — sok — ki io naitanše koreninice črpaio razredčeno v veliki množini vode iz zemlje. prehaja oo debelih koreninicah in nadalje po deblu, veiah in vejicah v liste kot surovina. Istočasno, spre-ieniljeio listi ogljikovo kislino iz zraka. iz katere izločajo kisik, ogliik na obdrže. Neštete stanice v listih predelujejo to mešano surovo hrano v škrob, sladkor in vlakno in nresnav-lieno oddaiaio po potrebi nazai vejicam. cvetju in sadiu. pa tudi deblu in koreninam, ki jo potrebujejo za nadaljnjo rast. odvišno vodo pa izpulite. Vsaka Staniča v listih ie čudodelna tovarna. Stroji so ii zelenilo katerim daje pogonsko moč sončna toplota in svetloba. V senci in v temi rastline ne uspevajo: le malo Uh it^ki se zadovoljujejo v senčui legi. v teini pa nobena. ker brez zelenila, ki nastane pod vplivom sončnih žarkov, zastane delovanje staničevia v presnavljanju hrane. Ob suši in pomanjkanju vode v zemlji se delovanje listnih slanic zmanjša, rastline ovenela io in ker primanjkuje dobava surovin — hrane, pe-
tih in po peti. Tako sfe zaradi veno-
mernega drgnenja ob čevelj ne bodo	bi	rastline	izumrle.	Z	nji-
tako hitro raztrgale.
Za hladilnik, s katerim se le malo-katera gospodinja lahko pohvali, poleti s pridom lahko uporabite odprt kamin.
Zdaj ko so vrtovi polni cvetlic in primanjkuje dobre kolonjske vode, si
KRZNENE PLAŠČE
lisičje boe, dobro ohranjene, kupuje
Krznarstvo Rot, Mestni trg 5
Sprejem samo dopoldne. Vhod skozi vežo
kaj lahko sami pomagate. Naberite na vrtu cvetne liste vrtnic, nagljev in kakšnih drugih močno dišečih cvetlic, položite jih drugega na drugega v majhno stekleničko, nalijte nanje eno malo žličko alkohola in st- klenico dobro zaprite. Potem vse skupaj postavite za en teden na močno sonce. Po tem roku steklenico odprite, iztisnite iz cvetnih listov ves sok in ga pretočite. Potem po okusu dodajte špirita in domača kolonjska voda je gotova.	,	,
Starih klobučevinastih klobukov ne sinete zametovati. Iz njih lahko naredite po mili volji podplate za copate, lične pasove ali torbice, če klobučevino nekoliko omočite z vodo, jo je moči oblikovati po mili volji.
Vsak stanovalec mora točno poznati vse Izhode, zasilne izhode in zidne proboje svojega zaklonišča tako, da lih najde tudi v največ ji razburjenosti pri popolni temi. j
mi bi izumrle vse žive stvari na svetu od najmanjšega žužka pa do naivišie-ga bitja človeka. Drevje ne bi rastlo. žilo ne bi rodilo zrnia za kruh. krompir in drugo gomolinice ter korenstvo bi samo iskalilo a rastlo ne bi sočivie in zeleniadne rastline ne l>i poznali, tudi trava bi izumrla. V obče ne bi preostala na svetu nobena rastlina za človeško in živalsko prehrano. Vse bi izumrlo, ako ne bi imele rastline listov in v njih tovarne kj pripravljajo hrano obleko in vse druge potrebščino ljudem neposredno ali posredno oo niih samih ali po živalih
Zato pazi kmet da mu bolezen m škodljivci ne uničijo listin na trti in sadnem drevju, da mu žilo ne opali rja. da obvaruje krompir strupene rose. da ne požro gosenice listja na ze-liu in repi itd. Poslužuje se raznih pripravkov. da ohrani zdrave tiste, ki so davni poiroi dobrega pridelka zakai že mala okvara ira zmanjša.
Letos ie dovoli moče. morda še ore-;eč. Ako ne primanjkuje v zemlii tistih snovi ki lih rastline potrebujejo, je rast izredna, zakai delovanje v listnem staničeviu ie v polnem teku Na vrtovih rasto paradižniki korenje oe-teršili zetie tudi sončnice in koruza in še mnogotera povrtnina. Pa se bliža čas. da bodo na te si roti ce polagali roke neuki liudie. ki vec* veruieio ko-niedercu kakor zdravniku, ter a trga-niem in rezaniem listov zadrževali rast namesto da bi io pospeševali * okopavanjem rahljanjem zemeljske skorje, z gnojenjem na glavo in koder je potreba z redčenjem, če en sani zelen list odpade ie pridelek zmanjšan no dobroti velikosti in trainoati zato roke proč!	.	.
Ker ie ta napaka vkoreniniena ort mnogih tukaišniih malih vrtnarjih i«l sem že letos oni dan videl žensko ki ir» rezala list ie korenin mi ie dalo povod. da sem to napisal
Hertuisgeber: S. Bratuža
Mihalek — alle i»
Uj u bi jam! — I »da j™ IC. * r ■ t	novin ar jodgo^i* h!	ti*«*	ll«ku*	d.	d.	v	Ličani;	*	tiskarn.	od«ovar