iitim t II. izdaja. t,.. . Cena Din 1*— — " rt.!.—------pri farji. Uhaja ruk dan zjutraj raire« R o k o p!«o t b « r r a S a m •. r ponedeljkih I. dnevih po ^ g-,, M g ^ ^ “ P8 **owm. Posamezna *1 m«- j^V^bH — W MijBB j^K SSm jffl )ino BO'-. Uredništvo t ^ SV ^MMg |A_ JV #_ Aflf M JfflT sandrovo St 24. tel. 29-60. Telefon V Celju: Slomškov trg uredništvu ft0-70. SO-M> In 30-71 po5t *ek. raB.t Ljubljana 15621. St. 33 L]ubi)ana, torek, dne 10. februarja 1931 Leto H. Sedemdesetletnica profesorja dr. Murka jjaims izpolni 70 let življenja eden najslavnejših sodobnih slavistov prof. dr. Matija Murko, ki mu s tem doteka njegova sijajna karijera akademskega učitelja na staroslavni Karlovi univerzi v Pragi, kjer je našel drugo domovino, domovino požrtvovalnega dela in znanstvenega izživljanja. Njegova rodna domovina je blizu tam, kjer se vzpenjajo loki slovanskega mostu z juga proti severu, je ona klasična filološka vzhodnoštajerska zemlja, ki nam je dala toliko naših odličnih jezikoslovcev pa literarnih zgodovinarjev, da navedemo samo nekaj spoštljivih imen: Anton Murko, Davorin Trstenjak, Božidar in Anton Raič, Maks Pleteršnik, Jakob Sket, Franc Kidrič ter prvi med prvimi Franc Miklošič, mentor današnjega slavljenca. Narodil se je 10. februarja 1861. leta na Drsteli pri Ptuju, kjer je začel, a v Mariboru končal svoje gimnazijske študije. L. 1880. se je podal na Dunaj, da se posveti študiju slavistike in german., pri čemur je bil menton glavni ožji rojak Fr. Miklošič, s katerim je kmalu navezal prijateljske stike in mu zadnja tri leta pomagal pri izdaji njegovih slavnih del, katero sotrudništvo je nadvse pospešilo visok polet in širok razmah mladega znanstvenega delavca. L. 1886. je bil promoviran »sub auspiciis imperatorisc. Ker je kazal posebno vnemo do poglobitve slovanskih študij, je leto nato kot štipendist dunajske univerze nastopil poldrugoletno studijsko potovanje po Rusiji, da se je potem 1889. vrnil poln razširjenega znanja na Dunaj, kjer si je utrl pot odlični karijeri s habilitacijo >Deutsche Einflusse auf die Anfange der slavischeu Romantik«, s katerim delom je širom zaslovel. Po šestih letih dociranja na dunajski univerzi je bil po Krekovi smrti 1902. 1. povabljen od filozofske fakultete univ. v Gradcu in je tu kot redni profesor prevzel stolico za slovansko filologijo ter vodstvo slovanskega seminarja, razvijajoč vsestransko delavnost. Ko se je izpremenila slavistična katedia na univerzi v Leipzigu vsled smrti znanega slavista A. Leskiena, je bil prof. Murko 1. 1917. pozvan tja za njegovega naslednika, kar je bilo njemu in nam v priznanje. A tu mu ni bilo usojeno dolgo ostati, zakaj pp prevratu ga je poklicla nazaj v slovansko zemljo matuška Praha, ki je postala posihmal središče slavističnih študij in mu poverila njih vrhovno vodstvo, ki ira z ogromno erudicijo, širokim pogledom mladeniško delavnostjo in ljubezuiio vr«i’ od leta 1920. pa do danes. In vendar je ta slavistični svetovljan ves naš človek, ki so mu zadeve naših razmer prav tako pri srcu kakor koncepcije velikega formata in daljnosežnega okolja in nas nenehoma uvaja v širni svet. IVinogo študij je posvetil tudi domačim problemom in čeprav ves polno krvenučenjak, je preoe-sto nastopil kot javni delavec, kjerkoli se le javlja iskri človeški duh. Bogatil je s svojimi dragocenimi prinosi našo domačo literaturno znanost, pa prihajal s severa na jug in zahajal med narod ter prisluhnil guslarju, pa intoniral slavo epa, ki ne izzveni. Ves naš narod je proslavil Matija Murko s svojim delom in zato je Murkov jubilej praznik za naš narod, ki ostane vedno h vi- Nevarnost tekmovanja v oboroževanju na morju Začasne pomorske počitnice med Francijo in Italijo so pretekle brez novega sporazuma Francija je bila prisiljena izdelati nov pomorski gradbeni program - Pred novim po« sredovanjem Anglije in Amerike Pariz, i francosko februarja. Ker je provizorična italijanska pomorska pogodba 1. januarja prenehala, je francoska vlada izdelala obširen gradbeni pomorski program. »Le Matin« pravi, da se ho zopet pričelo tekmovanje v pomorskem oboroževanju. Francoski mornariški program predvideva gradnjo cele vrste novih tipov okropnih križark, ki bodo imeOe veliko hitrost in bodo oborožene s težkimi topovi. Nove križarke bodo štele po 28 tisoč ton. Med drugim predvideva francoski mornariški program gradnjo dveh desettisočtonskih križark, sličnih znamenitim nemškim malim oklopnicam. Francija bo končno zgradila mnogo podmornic in drugih vojnih ladij, ki niso prepovedane po londonski pomorski pogodbi. London, 9. februarja. AA. V Newcastlu je prvi lord admiralitete Alexander govoril o angleškem stališču do pomorskega oboroževanja v bodočnosti. Govornik je rekel, da je Anglija l’-ajno omejevala svoje izdatke za vojno mornarico, čeprav se opaža v drugih državah ravna nasproten pojav. Bridgemann je končno zahtevaj, naj se stabilizira razmerje v bojnih pomorskih silah med raznimi državami. Washington, 9. februarja, r. Tukajšnji vladni krogi so še vedno pod vtisom izjave prvega lorda angleškega admiralata, ki je rekel pred par dnevi v dolnji zbornici, da je treba računati z možnostjo revizije londonskega pomorskega pakta, če ne pride do sporazuma med F-ancijo in Italijo. Da se odvrne ta eventualnost, ki bi bila za Ameriko zelo neprijetna stvai, se na-glaša v omenjenih krogih potreba norih korakov pri francoski in italijanski vladi. Čim bo položaj nove •ancoskn vlade utrjen, bo Anglija — tako se predvideva — r j nudi la v Parizu in Rimu vncvič svoje posredovanje za dosego pomorskega sporazuma med obema državama. Čim bo ta angleški korak storjen, 1 — kot se računa w Washingtonu — tudi ameriški poslanik v Bruslju Hugs S. Gibson zopet ponudil svoje usluge ter bo podprl inioijativo angleške vlade. Država v državi na Bolgarskem Borba na življenje in smrt priznavata le oblast Sofija, 8. februarja. AA. Danes je bil v Sofiji ubit Jordan Gjurkov, člau makedonske organizacije mihajlovističnega krila. Ubili sta ga dve osebi, ki sta se po umoru takoj sami prijaviDli oblastem. Morilca sta oddala na Gjurkova okoli 20 revolverskih strelov. Sofija, 8. februarja. AA. Morilca Gjurkova sta 221etni Ilija Stojanov iz Panaržuri-šča na Bolgarskem in 281etni Rajko Mila-dinov iz Ohrida. Oba sta priznala svoje dejanje ter izjavila, da sta Protogerovista. Umorjeni Gjurkov je bil pristaš in osebni prijatelj Mihajlova. Rodom je iz Štipa in star 38 let. Sofija, 9. februarja. AA. O umoru Gjurkova smo zvedeli te-*le poedinosti: Včeraj dopoldne je šel Gjurkov iz svojega stanovanja v ulici Hrista Boteva 89 v rusko cerkev na bulvarju Carja Osvoboditelja, kjer je prisostvoval službi božji. med makedonstvujuščimi - Morilca Gjurkova izjavljata, da VMRO - Podrobnosti o zadnjem političnem umoru Nato je šel po raznih ulicah do cerkve sv. Nedelje, očiviidno zato, da zabriše sled za seboj. Odtod se je vrnil s tramvajem po raznih ulicah v ulico Hraste Boteva. Ves ta čas sta ga morilca zasledovala. V trenutku, ko je izstopil iz tramvaja, je streljal nanj Rajko Malidinov. Gjurkov je zbežal v neko prodajalno rib, kjer se je skril za mizo, toda morilca sta mu sledila. Miladinov je ostal na ulici in stražil pred vhodom, Stojanov pa je stopil v prodajalno ter začel streljati na skritega Gjurkova. Gjurkov je z besedami »Dosti, dosti, umiram!« izdihnil. Morilca sta izstrelila vsega 40 strelov, kar je izzvalo strahovito paniko. Ljudje so zbežali na vse strani. Ko je slišal streljanje, je pritekel policijski agent Pešev ter z revolverjem v roki pozval morilca, naj se predata. Miladinov mn je odgovoril, da se bosta predala le uniformiranemu orožniku. Nato je prišel na kraj zločina orožnik Mi-hajlov ter oba morilca pozval, naj odložita orožje in se mu predasta. Stojanov mu je odvrnil: »Zakaj naj beživa? Izvršila sva svojo dolžnost.« Nato je pozval svojega druga, naj se tudi on preda. Policija je uvedla takojšnjo preiskavo. Morilca sta priznala pri zaslišanju svoje dejanje in izjavila, da sta imela nalog ubiti Gjurkova. Nalog jima je prinesel neznan kurir, ki jima je izročil 4 revolverje in 2 bombi. Ko sta prejela poročilo, sta zapustila svoje delo in 5 dni zasledovala Gjurkova. Dalje sta izjavila, da je za nju VMRO edina oblast. Gjurkov je bil učitelj, v vojski je služil kot kapetan. Za časa Stambo-lijskega je zapustil učiteljsko službo ter odšel v inozemstvo študirat. Po umoru Protogoreva ga je imenoval Ivan Mihajlov za svojega glavnega pobočnika v'organizaciji. Sodeloval je aktivno v borbi. Obdukcija je ugotovila,da je zadelo Gjurkova pet strelov, od teh 2 smrtonosna. Pri Nove Briiningove zmage v parlamentu razpravi o izpremembi poslovnika so bili vsi obstrukcijski predlogi desnice in komunistov gladko odklonjeni Berlin, 9. februarja, d. Današnjo sejo nemškega državnega zbora so pričakovali z največjo napetostjo, ker bi morala prinesti odločitev o novem poostrenem poslovniku. Seja se je pričela v znamenju obstrukcije. Najprej bi se moralo razpravljati o predlogu, ki določa, da v bodoče za sklep o odvzemu poslanske imunitete ni pristojen več imunitetni odbor, ampak naravnost plenum zbornice. Komunisti so takoj ob otvoritvi seje predlagali, naj se la predlog odgodi, in so zahtevali poimensko glasovanje. Med glasovanjem pa so komunisti^ in za njimi tudi narodni socijalisti, nemški socijalci, kmečka zveza in nekatere manjše skupine na desnici zapustile dvorano in napravile tako zbornico nesklepčno. Zato je moral predsednik Loebe sejo odgoditi. Ob četrt na 5. je bila otvorjena nova seja. Narodno-socijalistični poslanec Stoli r je zahteval, naj se takoj snide svet starejših in naj se seja zopet odgodi. Dejal je, da dvomi v sklepčnost zbornice, in je zahteval, naj se poslanci vnovič preštejejo. Pri štetju se je dognalo, da je sedaj na-vzočnih 291 poslancev in da je državni zbor torej sklepčen, kar so poslanci v cen-trumu sprejeli z viharnim odobravanjem. Nato so bili obstrukcijski predlogi za od-goditev seje odklonjeni. Zbornica je nato začela razpravo o predlogu centrumskega poslanca Bella glede spremembe poslovnika. Predlog so podpirale vse velike stranke, razen komunistov, ležen svojemu velikemu sinu Mu rku. Na mnoga leta našega naroda — Matiji — zvesti in slavni Matija Murko! sin narodnih socijalistov in nemških nacijonal-cev. Vse te tri stranke so takoj vložile celo vrsto spreminjevalnih predlogov. Nato se je razvila daljša debata o poslovniku glede trajanja govorov. Predsednik je predlagal za vsako parlamentarno frakcijo tričetrt ure časa. Nemški nacijonalci so zahtevali poldrugo uro, narodni socijalisti in komunisti pa dve uri. Vsi ti opozicijski predlogi so bili z 279 glasovi proti 170 odklonjeni, nakar je zbornica sprejela predsednikov predlog za tričetrturno trajanje govorov za vsako frakcijo. Nato je sledil govor narodno-socijalistič-nega poslanca Fricka, ki se je skliceval na poslovnik in zahteval, naj se skliče svet najstarejših. Seja je zato morala biti zopet odgodena, da je svet najstarejših dobil priliko zavzeti stališče k predlogu. Italijanska kr. dvojica poseti Sofijo Budimpešta, 9. februarja, n. Doznava 6e, da italijanska kraljevska dvojica dne 5. in 6. aprila službeno poseti Sofijo. Ob tej priliki pride v bolgarsko prestolnico tudi italijanski zunanji minister Grandi, da vrne tako poseit Bu-rovu, liti je že večkrat obiskal Rim. Položaj na Španskem Madrid, 9. januarja. AA. Policija je našla lajno tiskarno, ter zasegla velike množine revolucijonar-nc literature. Aretiranih je bilo vež oseb. Oblasti menijo, da so v tej tiskarni tiskali anarhistične letake in liste, ki so krožili že več časa v glavnem mestu in na deželi. Madrid, 9. februarja. Službeni list prinaša odlok španske vlado o otvoritve novega parlamenta, ki bo 23. marca. Volitve v parlament so določene za 1. mate, za senat pa za 15. inarc. Gonja proti slovanski duhovščini Trst, 9. februarja, n. Pred kratkim še so faši stovski listi ostro napadali slovenskega duhovnika Ukmarja, češ da dopušča, da se župnijski cerkvi pri Sv. Jakobu v Trstu poje in moli po slovensko. »II Popolo di Trieste« je takrat trdil, da je Ukmar župnik pri sv. Jakobu. Sedaj pa list to demantira in pravi, da je župnik pri Sv. Jakobu bivši jugoslovanski državljan Omerza, ki se je izkazal kot jugoslovanski nacijonalist in bil aktiven član uprave družbe sv. Cirila in Metoda. Krivda za slovensko petje v tej cerkvi leži na njem. Toda tudi svečenik Ukmar ni brez krivde. On je svetnik tržaškega škofa Fogarja in- kar se dogaja v tržaških cerkvah kakor tudi v cerkvah po vsej tržaško-koperski škofiji, je sad njegovega dela. Za časa svetovne vojne je bil izrecen srbo-fil, po vojni mu je italijanska vlada priznala pokojnino. Sedaj je upravitelj škofovega imetja in škofov svetovalec. Značilno je, da »II Popolo di Trieste« na eni Strani priznava, da je duhovnik Ukmar pošten in bogoljuben mož, da ga pa na drugi strani napada, češ da je prevelik panslavist in da v Trstu in vsej tržaško-koprski škofiji skuša ohraniti jugoslovanske pozicije. Razkol v avstrijskem Heim-wehru se poglablja Gradec, 9. februarja, d. Včeraj se je v Gradcu vršilo glavno zborovanje Štajerske zveze za zaščito domovine. Na zboroanju je imel zvezni vodja Starheniberg velik govor, v katerem jo zavzel ostro stališče proti disidentom. Na naslov dr. Steidlea, majorja Feya in poslanca Raaba in drugih je rekel, da ne more pristati na koncesije. »Dokler bom jaz zvezni vodja,« je dejal, »ostane tudi Rauter zvezni štabni načelnik. Od vseh voditeljev žalitvam slepo in brezpogojno pokorščino in železno disciplino.« Odločilen je uveljaviti se na vsak način in puntarje, kjerkoli bi se uveljavili, napraviti z vsemi silami neškodljive. Zborovalci so Starhembergu izrekli zaupnico. Starhembergov govor in graški sklep je oster demanti vseh vesti o dozdevni bližnji spravi t heimvelirovskein taboru. Jubileji naših mož Žalostna slovenska resnica je včasih bila, ’ krščanski socijalci 3559 glasov in 9 mandatov (proti 10 mandatom leta 1926), Velenemci 1682 glasov in 4 mandate (proti 11 mandatom leta 1926), narodni so-cijalisti 3006 glasov in 5 mandatov (proti 3 mandatom leta 1926), domovinski blok 1508 glasov in 4 mandate (preje nobenega mandata), komunisti 444 glasov in 1 mandat (preje 1 mandat). Socijalni demokrati so torej najmočnejša stranka, Velenemci, ki so bili svoj čas najmočnejši, pa so zgubili več ko polovica v korist narodnih socijalistov in Heimvehrov. Krščanski socijalci so se približno obdržali na prejšnjem stališču. Razstava o napredku J ugoslavi je NiI, 9. februarja. AA. Jutri bo otvorjena velika razstava grafikov o napredku Jugoslavije, ki jo je centralni presbiro priredil najprej v Ženevi, nato pa jo razkazuje z največjim uspehom po vsej Jugoslaviji. Razstavo so prenesli iz Skoplja, kjer jo je poselilo 8000 ljudi. 21. t. m. bo razstava v Sarajevu, zatem pa v Banjaluki. Jugoslovanski literarni večer v Varšavi Varšava, 9. februarja. AA. Koncem tega meseca bo v Varšavi v prostorih mestne posvetovalnice poljsko - jugoslovanski literarni večer. Svoja dela bodo čitale ugledne osebnosti poljske literature in predstavniki jugoslovanske književnosti. Cisti dobiček je namenjen za iz-danje jugoslovanskega almanaha, ki izide koncem meseca aprila o priliki kongresa poljsko-jugoslovanskih lig. Aretacija nemškega učitelja v Italiji Pariš, 9. februarja, n. »Liberta« je v svoji zadnji številki objavila vest iz Bocena, da so faši-stovske oblasti aretirale nemškega učitelja Franca Oberhoferja iz Tschara v južni Tirolski, ker je baje privatno poučeval deco v nemščini. Ober-li ferja so^ konfinirali. Pariški antifašistovski list pravi, du je takšna usoda doletela že sila mnogo nemških učiteljev v južni Tirolski. Nov strahovit potres na Novi Zelandiji Pariz, 9. februarja. AA. Po zadnjih vesteh iz VVellitigtona je bil včeraj ponoven strahovit potres. Begunci v okolici Naipiera in Hastingsa bodo prisiljeni zapustiti te kraje in podati se v notranjost otoka, ker grozi nevarnost morske poplave. Wellington. 9. februarja. AA. Po najnovejših poročilih so bili v opusi oše n eni ozemlju novi potresni sunki. Med prebivalstvom je izbruhnila kuga. Mnogi, ki so srečno preslali potresne katastrofe, so podlegli tifusu. Mrtvi in ranjeni pri fantovskem pretepu Novi Sad, 9. februarja, k. V noči od nedelje na ponedeljek se je v starem Bečeju odigrala krvava tragedija. 14 kmečkih fantov se je na maškaradnem plesu zaradi nekih deklet hudo sprlo. Prišlo je kmalu do pretepa z noži. Na koncu je obležal mrtev 19-letni kmečki fant Sokodovski, ki ga je nekdo z nožem zabodel naravnost v srce. Neki drugi mladenič, katerega istovetnost pa še ni dognana, leži v bolnici ker je dobil 8 ran z nožem. Njegovo stanje je zelo kritično, ker je zgubil mnogo kr- vi Ostalih 12 fantov je žandarmerija zaprla in jili jutri izroči sodišču v Novem Sadu. VREMENSKA NAPOVED Dunaj,' 9. februarja, d. Večerna vremenska napoved meteorološkega zavoda za jutri: Jasno, tu-intam jutranje megle, sicer pa oster jutranji Enotna narodna strokovna fronta rudarjev Velika manifestacija rudarskega delavstva kralju in Jugoslaviji Trbovlje, 8. februanfrf.. Vgrajeni ebod rudninskega delavstva, ki g« je sklicala tukajšnja organizacija Narodne el rele ovne zveze v dvorani ge. Forte na Vodah, s» je pretvoril r v olik o manifestacijo rudarskega delavstva svojemu kralju in jugoslovanski narodni miselnosti. Velika dvorana je bila nabito polna rudarjev, katerim se je pridružilo tudii precejšnje Število obrtnikov, ki so prizadeti od težke gospodarske krize. Predsednikom shoda je bil soglasno izvoljen naš stari borec za delavske pravice g. Miha Koren. Miha Koren se je delavstvu zahvalili za zali panje ter poudaaiU, da so časi s Lino resni. Hotel so je za vedno umakniti javnemu udejstvovanju v strokovnem delavskem pokretu, kateremu je že od zgodne mladosti posvečal vse svoje duševne In telesne sile, danes pa, ko vidi, da se nahajajo tisoči rudarskih trpinov r brezupni bedi, ko vidi da stradajo žene, nedolžni otročiči in da preti rudarskemu delavstvu še hujša beda, kaitere ee rudarsko delavstvo ne ve ubraniti, se je — disiravno težko, kajiti (tudi njega tarejo eksistenčne Skrbi — vendarle odločil, da stopi še enkrat na plan in *e ipo vseh svojih izkušnjah, podprt od zdru-Se.nih anočl celokupnega rudar, delavstva z vso lodloSnootjo zavzame za trpeče rudar, delavstvo. — Ta težka beda mora rudarsko delavstvo zopet združiti v enotno narodno falango, kajti le Icot tesno združena enota bo sposobna se ubrali iti najhujših udarcev, ki mu pretijo. Delavstvo naj zaupa v svoje voditelje, kajti iprifiel je čas, ko je treba pozabiti na vso prošlost, na vse, kar nat> je do danes umetno razdruževalo, pasti morajo vsi predsodki, da nismo eno — eno po želodcu in eno ipo slovanski narodni prlnad-nostii — sinovi velike in močne Jugoslavije. - Hočemo zopet postati vaši vodniki in enako kot nekoč, si hočemo tudi tokrat z dejanja in uspehi pridobiti vaše zaupanje. Podvzelii bomo v doglednem času vse mogoče korake in če ne bo drugače, boano šili do našega vrhovnega poglavarja Nj. Vel. kralja, kateremu bonio obrazložiti vse vaše trpljenje in bedo im uver-Jeoi smo, da bomo nslišani, kajti tudi na najvišjem mestu 6e dobro zavedajo, da je rudar-delavec velevažen gospodarski faktor v naši državi, je zvest in neumoren sograditelj granitnih temeljev velike in srečne bodočnosti naše države. To je naš narodni kralj v svojem »godovinskem manifestu, ko je dejal, da bo svojo posebno pozornost posvetil tudi reševanju perečih delavskih vprašanj, prav posebej podčrtal. (Veliko odobravanje!) Ker po kraljevem manifestu med kraljem in narodom ni več posrednikov, katere je sani uklonil, ker eo sejali razdor tudi med delovnimi množicami, de gospod Koren predlagal, da se pošlje Nj. Vel. kralju sledeči brzojavni udanostni pozdrav in prošnja: Njegovo Veličanstvo kralj Aleksander I., Rudarji in obrtniki občini Trbovljo, zbrani na nhodu NSZ se klanjajo Vašemu Veličanstvu z izrazom zvestobe, udanosti in globoke ljubezni. Ob enein prosijo polni zaupanja, da Vaše Veličanstvo s svojo mogočno in pravično roko odstrani veliko nevarnost, ki preti našim rudarjem in obrtnikom z redukcijo rudarskih delavcev in obrtnikom in ki žive danes v največji bedi. Bog živi Vaše Veličanstvo in ves kraljevski dom. Miha Koren, predsednik shoda.« Nato je prežita,1 Koren drugo brzojavno proš-njj, naslovljeno ministrskemu predsedniku generalu g. Petru Zlvlkoviču, ki se glasi: »Predsedniku ministrskega sveta, armijske-mu generalu g. Petru živkoviču Beograd. Na shodu NSD v Trbovljah zbrani rudarji in obrtniki občine Trbovlje se obračajo do Vas polni zaupanja, da z Vašim velikim uplivom zabra-nite pretečo redukcijo rudarskega delavstva, ki že danes ječi pod posledicami delavske kri- *e. Na tisoče delavcev je brez zadostnega kruli*, otroci iu odrasli vsled pomanjkanja živeža bolehni s stiahom gledajo v negotovo bodoč-nost.^ Vmša oWki znana človekoljubnost nam je-mči, da n*m bo vlada ponagala. — Miha Koren, predsednik shoda.« Obe brzojavki, ki jih dal g. Koren na glasovanje, sta bili soglasno z velikim navdušenjem sprejeti. Za Korenom je nastopil predsednik glavnega odbora NSZ g. Juvan iz Ljubljane, ki je pred-očil delavstvu uspeh svoječasno ustanovljenega akcijskega odbora združenih rudarskih strokovnih organizacij, ki so ga dosegle s sklenitvijo kolektivne pogodbe, ld jo je sedaj TPD delavstvu odpovedala. Prečital je kolektivno pogodbo in spomenico Delavske zbornice, naslovljeno na vlado radi krize. Govornik je nato številčno dokazoval, da se je v zadnjih letih produkcija znatno dvignila, (ločim so plače ostale na isti višini, kar je dokaz, da so rudarji pridni in radi delaijo. Mi tudii ne zahtevamo nič več in nič manj, kot da ima naše delavstvo, ikii je kri našega jugoslovanskega naroda, na svoji rodni zemlji, v svoji svobodmi državi delo in primeren zaslužek, ki nvu bo nudil mirno dn stalno eksistenco ■ter človekavredno življenje. (Živahno odobravanje). Zatem je prečita! g. Koren naslednjo resolucijo: Delavstvo, zbramo na shodu NSZ v Trbovljah, 7. februarja 1931 je glede na položaj, v katerem se nahaja vsled dolgotrajne premogovne krize in po zaslišanju zastopnikov NSZ ter načelnika II. skupine Rudarske zadruge o novih nevarnostih velike redukcije rudarjev v rudnikih Trboveljske premogakopne družbe, ter po prečkanju dopisa TPD z dne 28. januarja t. 1., s katerim je TPD odpovedala sedaj veljavno kolektivno pogodbo, sklenjeno med TPD na eni in delavstvom na drugi strani, soglasno sklenilo odposlati deputacijo, in sicer po enega zastopnika NSZ, JSZ, ZRJ in zastopnika II. skupine Rudarske zadruge na vsa merodajna mesta, da tam osebno izrazijo prošnje rudarjev dn ukrenejo vse potrebno, da se preprečijo bližajoče se redukcije rudarjev in mjih že itak skromnih plač. Ob tej priliki se tu zbrano delavstvo obrača na vso javnost z opozorilom na to. da je rudarsko delavstvo, zaposleno v rudnikih Dravske banovine, osobito pa v revirjih TPD vsled zmanjšanih naročil premoga od strani državnih železnic pni TPD gmotno tako izčrpano, da se je, alko bi se novi naval krize, t. j. nove redukcije delavstva ne dalo preprečiti, bati resnih posledic. Vsled tega in z ozirom na obstoječo bedo, ki ne upropašča samo delavski marveč tudii obrtniški in trgovski stan, se tu zbrano delavstvo s tem obrača na vso javnost in merodajne faktorje s prošnjo, da podpira našo delegacijo in uvažuje naše upravičene prošnje in predloge, da se vendarle vposiavi stanje, v katerem bodo dela in zaslužka žoljni rudarji zamogili vsaj za silo preživljata svoje družine in naraščaj, (krt bi nam in vsem moral biti up naše nacijonalne bodočnosti. Tudi resolucija je bila soglasno in z velikim navdušenjem sprejeta. Koren je nato pozval navzoče zastopnike strokovnih organizacij, da se priglasijo k besedi, naikar je nastopil načelnik II. skupine rudarske zadruge g. Jakob Štruc. Kot načelnik II. skupine rudarske zadruge je takoj intervenira' pri TPD radi odpovedi kolektivne pogodbe ter prosil, da odpoved TPD umakne. Generatni ravnatelj g. Skubec mu je pa dejal, da družba sicer še ni storila nobenega koraka o znižanju plač odnoeno reduikcij, da pa se mora zavarovati za slučaj, da bi pogajanja začetkom aprila za večje dobave premoga s strani državnih železnic ne rodila za željenega uispeha. Gospod Koren še pripominja, da je uspelo po dolgotrajnih pogajanjih postaviti za volitve zaupnikov II. rudarske skupine skupno kandidatno listo. Te volitve naj se vršijo v znamenju rudarske solidarnosti in v smislu zapo-čete akcije, ki bo prinesla rudarskemu delavstvu sigurno rešitev iz te krize in lepšo bodočnost v veliki in močni Jugoslaviji. (Zivio-klioi). Skupščina bratovske sliEadnice Pribitek v blagajni — Zvišanje podpor ob smrti. Zagorje, 8. februarja. Danes dopoldne ob 10. uri se je vršila v ri-salnioi topliške osnovne šole krajevna skupščina bratovske skladnice. Pred skupščino so imeli delavski zaupniki istotam predkonferenoo, na kateri so pripravljali poročila za skupščino. Navzočih je bilo 40 zastopnikov 900 zavarovanih članov ter zastopniki podjetja TPD gg. inž. Ulrich, Lapornik in Pertot. Skupščino je vodil predsednik bratovske skladnice rudniški ravnatelj g. inž. Loskot. Zapisnik zadnje skupščine je bil brez pripomb sprejet. Takoj nato je bilo podano blagajniško poročilo. Letnih dohodkov (prispevki članstva in podjetja) je bilo 1,101.624-87 Din, izdatkov pa za 4.694-46 Din manj. Izkazani pribitek vzame članstvo z zadovoljstvom na znanje. Predsednik nadzorstvenega odbora g. Zore Franc predlaga absolutorij krajevnemu upravnemu odboru, kakor tudi računovodji g. Lazarju. Predlog je bil soglasno sprejet. Podporni sklad je razdelil mnogo podpor ob bolezni, pri čemur se je oziralo na sledečo lestvico: samci, oolni 12 do 15 dni, so prejemali 40 Din mesečno, 16 do 18 dni 50 Din, 19 do 21 dni 60 Din, 22 do 24 dni 70 Din, 25 do 27 dni 80 Din, 28 do 81 dni 90 Din. Poročeni so dobivali za ženo in vsakega otroka po 5 Din več. Podpore ob smrti so se izkazale kot nezadostne, zato so jih zvišali, in sicer po smrti moža prejme žena 800 Din, za ženo 400 Din za sanica prejmejo ttarši 400 Din, za upokojenca 400 Din, za otroka 300 Din. Pogrebnina za .noža znaša 1200 Din, za ženo 500IXn. Mnogi člani morajo oditi med letom na orožne vaje, kjer so brez vsakršnih sredstev. Tudi tu pomaga sedaj podporni sklad in dobivaj" neporočeni člani, ki so 4 tedne na >žnih vajah 400 Din, poročeni pa 600 Din. Blagajniško poročilo je bilo z odobravanjem .sprejeto. Sledila je tretja točka dnevnega reda, volitev nove0 nadzorstvenega odbora. Vršila se je z listki in sta bila izvoljena kot delavska zastopnika gg. Žibret Rudolf in Mrgole Ivan, za namestnika pa Škraber Franc in Flisek Andrej. Od podjetja sta bila imenovana v nadzorstveni odbor gg. Bulcovšek in Dolinšek. Pri slučajnostih se je ravnavala nameravana priključitev bratovskih skladnic k splošnem socijalnem zavarovanju. Naša brato’"’ a sklad-nica je bila ustanovljena 1. 1858. in je danes že mnogo delavcev, ki so njeni Člani po 50 let in še več. Ves ta čas sc plačeva’i prispevke za pokojninski sklad, iz k 'erega dobivajo •'sečne pokojnin'1 1000 Din največ, pri spl ?nem zavarovanj- pa le 600 Din, kjer bi tudi vd^va ne prejemala ničesar, medtem ko j pokojninski ’dad 'M-atovskih skladnic 50% moževe pokojnine. Posebej poroča k tej točki član krajevne uprave in glavnega upravnega odbora g. Franc Šober. Povdarja, da je dolžnost krajevne skup- ščine, kot najvišji upravni organ krajevne bratovske skladnice, da resno razmotriva rešitev tega vprašanja. Omenja težak poklic rudarjev in povod dolgoletnega obstoja bratovskih sklad nic, ki so ves čas svojega delovanja vršile po danih zakonih dolžnosti v pogledu socijalnega zavarovanja, kakor je predvidena v osnutku zakona o splošnem zavarovanju, iz česar sledi, da bi bili člani bratovskih skladnic prizadeti Nato prečita tozadevno resolucijo, ki je bil« sestavljena na konferenci pri ministrstvu za šume in rude dne 15. in 16. januarja t. 1. ter razloži posamezne točke. Splošna želja rudarjev je, da ostanejo bratovske skladnice kakor so bile doslej in s to željo so se rudarji razšli, ko je zaključil predsednik dobro uspelo krajevno skupščino. Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izvršitev. 398 Zborovanfe radovljiške* ga učiteljskega društva Referat o Sokolstvu br. Matije Sušnika. — Ud« nostna brzojavka starešini SKJ N j. Vel. prestolonasledniku Petru in podstarešini SKJ br. Gang-lu. — Referat o slovanskem zadružništvu g. ravnatelja Trčka. Blagajniško iu prosvetno poročilo. Jesenice, 8. februarja. V navzočnosti precejšnjega števila članstva se je vršilo 7. februarja dopoldne v risalnici osnovne šole na Jesenicah zborovanje radovljiškega učiteljskega društva. Predsednik in upravitelj osnovne šole na Breznici g. Egidij Šifrar je Vivodoma pozdravil vse navzoče tovariše in tovarišice ter takoj prišel na spomenico, ki jo je izdalo Udruženje Jugoslovanskega učiteljstva povodom na kritiko pri prvem zasedanju banskega sveta o učiteljstvu. Inšpektor kranjske sokolske župe br. Sušnik je podal stvaren referat o zvišenem smotru Sokola kraljevine Jugoslavije, pojasnil stališče Sokolstva do vere in končno do šole in učiteljstva, katerega je vabil k sokolskemu društvu, kjer naj bi kot prvi poklicani aktivno sodelovali pri naeijonalni-kulturni in telesni vzgoji. Učiteljstvo je sprejelo predavanje br. Sušnika na znanje z največjim aplavzom. Tovariš, upravitelj Leo Pibrovec je dal duška za razpoloženje vsega navzočega učiteljstva ter prečital udanostni brzojavki Nj. Vis. prestolonasledniku Petru in prvemu podstarosti br. Gan-glu. Na zborovanje je bil povabljen ravnatelj Zveze slovenskih zadrug g. Trček, ki je predaval o razvoju in pomenu slovenskega zadružništva. Poudarjal je važnost zadrug v gospodarski po litiki na Slovenskem in vobfe za gospodarski procvit Jugoslavije. Bolj kot kedaj poprej je treba ustanavljati v sleherni vasi nove in najraz ličnejše zadruge, h kateremu poslu pa sta po klicana v prvi vrsti učitelj in duhovnik kot izobraženca. V Dravski banovini imame okoli 100 zadrug, pri katerih deluje že precej Suje število učiteljstva, vendar bi pa bilo želeti da bi se odzvalo temu poslu še več učiteljev, zlasti mlajših, ki bi z ustanavljanjem teh zadrug dobili vse potrebna navodila in smernice pri Zvezi slovenskih zadrug v Ljubljani. In približno za 30 Din si lahko nabav vsak učitelj vso slo vensko zadružno literaturo, t. j. Lapajneja, Mar kuna, Žmavca, Štiblerja in Kušenjaka. Blagajniško poročilo je podala tov. Nada Šega. tov. Golobič je dobil razrešilnico. Predsednik prosvetnega odseka tovariš Pibrovec je podal svoje poročilo. Tov. Pibrovec je s tovarišico Čibejevo sestavil predloge za postavke o izvenšolskem delovanju učiteljstva v radovljiškem srezu, ki jih bo rabilo poverjeništvo HJH v Ljubljani. R. B. Ouida: Kneginja Zurova „ Naslednjega jutra že je prejela sledeči odgovor: »Ravnokar sem v trovillskem parku v dvoboju preluknjal s kroglo vrat Vašemu pevcu, tako da je za vselej končal peti. Zaradi te zadeve moram za nekaj časa zapustiti to deželo. Želim pa, da vi ostanete začasno še v Felicit6. Da bi pa zaradi vaših muh zapodil iz hiše markizo, ženo svojega prijatelja, je izključeno. Vi ostanete in tudi ona ne bo ostavila Felicitč.c Sesedla se je na stol, ki je stal poleg nje. Pismo ji je padlo iz rok. Molče in nepremično je strmela predse, dokler ni vstopila njena sobarica in ji rekla: »Sluga čaka zunaj, gospa kneginja. Gospod knez prosi za odgovor.« S težavo je vstala. »Kaj?« je vprašala s takim gla-sem, kakor da se je prebudila iz hudih sanj in se ue zaveda, kje je. »Odgovor hoče? Recite mu, da je zdaj vsak odgovor odveč.« Do zdaj je z vztrajno potrpežljivostjo prenašala svojo usodo. V tem trenutku pa je sklenila, da strže verigo, ki jo je uklepala brez ozira na cerkveno zapoved in posvetne predsodke. Opoldne, ko se je Jeanne de Sonnaz izprehajala po vrtovih in dvoranah v Felicit<§ in prevzela vodilno besedo v razpravljanju dnevnega dogodka, je Vera neopazno odšla. Zvečer je sedela pri postelji moža, za katerega ji je srce bilo, dasi je bila njena roka zvezana z drugim. Večerno soluce je pošiljalo svoje poslednje žarke v sobo, kjer je ležal težko ranjeni pevec. Ko je odprl oči, je začudeno zastrmel v prikazen, ki mu jo je nebo poslalo. Tedaj je pokleknila ob njegovem vzglavju. »Jaz sem,« je zašepetala. Premikal je ustne, toda ni mogel govoriti, le gledal Jo je. Sklonila se je nadenj, on pa jo je prijel za roko. »Vse ste izgubili zaradi mene. Ce vam morem biti v tolažbo — tukaj sem.« 19. Sredi Valiških Alp leži jezerce, okrog njega se razprostirajo travniki in jelkovi gozdovi, nad njim se dvigajo zasnežene gorske kope. Zrak je čist in jasen kakor kristal in poživljajoč kakor staro žlahtno vino. Tu se je nastanil slavni pevec, ki Je izgubil svoj glas. Stanuje v trdni stavbi, ki more kljubovati nevihtam in viharjem, okna so široka, da moreta v hišo poletje in solnčna svetloba. V sobah so shranjene lepe umetnine, darovi, ki so jih cesarji in kralji in drugi mogočneži sveta položili Corrfezu k nogam, ko je še pel. Corr&ze sloni na ograji balkona, gledajoč, kako veter odnaša rožne liste, dokler ne padejo v zeleno vodo gorskega potoka. Na marmornati mizi poleg njega leži nekaj listov glasbenega rokopisa. Opero sklada in upa, da zaslovi kot velik skladatelj, ker je izgubil slovos velikega pevca. V žarečo večerno solnčno luč na balkonu je stopila zdaj v belem oblečena ženska v spremstvu velikega psa. Vitka je in mlada. Z obličja in iz oči ji bereš srečo, vendar pa ne moreš prezreti nekih otožnih potez, ki jih je neizbrisno začrtala preteklost. Tudi Corrčza se pri vsej sreči loteva včasih otožnost. Ni mu žal po zmagoslavnih nastepih, pač pa si želi nazaj čarobno moč, s katero je umel privezati nase duše svojih poslušalcev. Stojita drug poleg drugega, naslajajoč se z razgledom na gorske vrhove, ki jih zlati večerno solnce. Ona pa mu govori: »Ali v resnici ne hrepeniš po nekdanjem? Pomisli, kaj vse si izgubil.« »Pozabil sem na ono, kar sem izgubil. Izgubil pa nisem nič, ampak sem izginil iz sveta v svoji polni moči iu slavi. Prihranjena so mi razočaranja propadanja. To pa je velika sreča.« Nasmehnila se je » krotkim, resnim smehljajem, ki Je bolj smehljaj oči nego usten. »To praviš iz veliko- dušja. Ce pomislim, kaj te stanem, skoraj ne morem razumeti, da me imaš tako rad.« »Ne razumeš, ker ne znaš presoditi svoje vrednosti. Ponižnost te zasleplja kakor druge ženske neči-mernost.« »In vendar so mi rekli, da sem ohola.« »To pa zaradi tega, ker si bila drugačna od drugih žensk. Kako so mogli doumeti duha, kakršen je tvoj?« »Ti me razumeš — in Bog me vidi. To mi zadostuje.« Ob istem času mrgole v pariških izprehajališčih množice. Vranci kneza Zurova nestrpno bijejo s podkvami sredi vrveža kočij. Knez gleda srdito in nevoljno okrog sebe. Po ženinem begu je nekaj časa razsajal kakor besen, ko pa je nekega dne markiz pl. Sonnaz padel s konja in si zlomil vrat, se je potolažil. Ruska pravica je razveljavila njegov zakon. Njegovi služabniki so iz strahu pred njegovo jezo pričali njemu v prilog in proti Veri. V kratkem se poroči s svojo staro prijateljico, vdovo po markizu pl. Sonnazu. Markiza pa se na tihem smeje. »Ce je človek prebrisan in potrpežljiv,« si pravi, »vse doseže.« Ko pa včasih razmišlja o možu, s katerim stopi v kratkem pred oltar, ga precej nespoštljivo primerja medvedu, katerega bo sčasoma vendarle naučila plesati, kakor bo sama godla. Samo kneginja Nalagina ni prekinila odnošajev z ženo svojega brata. »Jaz ji ostanem še zanaprej dobra,« je rekla, če so jo o njej spraševali. »Nikoli ne bom zatajila plemenite ženske, ki je bila žrtev mojega brata in gospe Jeanne. Seveda bom morala v kratkem poljubiti tudi Jeanno, da se ne zamerim svetski hinavščini.« N Najbolj si jemlje k srcu zadnje dogodke kajpak lady Dolly. Njeni prijatelji jo glasno in iskreno pomilujejo. Tako dobro je hčerko preskrbela, pa ti pride tak zlom. Prekinila je vse odnošaje z Vero. Kako bi mogla drugače ravnati! In ves svet sočuvstvuje z njo, ki je morala pretrpeti toliko žalosti zaradi svoje ničvredne hčerke. KONEC. Človek in srakoper \Jz ‘Dvavskc banovine Zadnjič sem čital v ljubljanskem dnevniku takole vest o smrti ljubljanskega srakoper ja na daljnem Peloponezu. To je precej lepo od ljudi, da imajo toliko samaritanske ljubezni v svojih srcih, da so lahko z njo obsuli tudi najzadnjo stvar pod Bogom — glejte, še ta nesrečni srakoper, ki vendar v svojem življenju ni naredil nobene večje reči, kakor da je bil mizeren, nič prida srakoper, s kakršnimi so šolske knjige včasih vaša otroška srca neprestano plašila in ki so nam ga naši dobri vzgojitelji včasih venomer stavljali za vnebovpijoč vzgled, kakšen naj človek ne bo (človek naj ne stika po tujih gnezdih, naj ne krade in ne ubija jajčec izpod valečih stark, naj ne preganja in ne davi nedolžnih mladičev — kakor menda vse to počne srakoper), glejte, še ta srakoper je našel usmiljenje pri ljudeh. Ministrstvo, šumska direkcija, lovski biro, društvo za varstvo ptic pevk, slovenski dnevnik — vsi so započeli pravdo, da proniknejo v tajno tega srakoperjega srca, da poiščejo občino, iz katere je bil tragično preminuli vagabund doma, in da tako družno uredijo njegove posmrtne pozemske zadeve. Pa kar je še največ: v vseh teh prizadevanjih se nihče ne peha iz kakšnega materialističnega pričakovanja, da mu bo morda na koncu pripadel delež kakšne imenitne dediščine, vse te korporacije in ljudje delajo te usluge — kakor se pač delajo usluge pticam pevkam — iz golega, naj-čislejšega, najbolj človekoljubnega idealizma. Pa vse te šale na stran! V času, ko brez konca in kraja ljudi živi v pomanjkanju ln brez vsega, ko skoraj sleherni človek pogreša vsaj človeka, vsaj dobre besede, če ga je Bog že s kruhom oskrbel, v tem času se nam takle humbug z ljubeznijo do narave in do živalstva zdi malo več kakor smešen. To se skoraj pravi, režati se v obraz človeku in vsem bojem, ki jih mora pod solncem biti. — Dom Nj. Vel. kralja Aleksandra v Subotici. Na pobudo Sokola v Subotici bodo tam zgradili Nj. Vel. kralju Aleksandru, ustvaritelju Jugoslavije, lep spomenik v obliki doma. Akcija za gradbo doma je že pričela. Stal bo oko- li 5 milijonov Din. — Mednarodna razstava v Novem Sadu. Odbor za prireditev razstave v Novem Sadu priredi od 14. do 18. marca t. 1. v Novem Sadu prvo mednarodno razstavo plemenske živine. Za to razstavo vlada že zdaj jako živo zanimanje. Svojo udeležbo so prijavile Turčija, Grčiji, Albanija in Bolgarija. — Umetnostna razstava v Beogradu. V nedeljo je bila otvorjena v Beogradu razstava slikarja Koste Hakmana in kiparja Sretna Stojanoviča. 2e prvi dan jo je obiskalP izredno število ljubiteljev umetnosti. — Prva uprizoritev jugoslovanske drame v Beogradu. V nedeljo so uprizorili prvič v Beogradu dramo »Ivan Vladislav«, katero je napisal sekcijski Se! v ministrstvu za prosveto g. Momčilo Miloševič. Glavno vlogo je igral Dobriča Milutinovič, glavno žensko vlogo pa žena •vtorja Dara Miloševič. Uprizoritev je v vsem uspela. — Sadjarji! Kljub neštetim konkurenčnim sredstvom je še vedno ARBORIN najboljši preparat za spomladansko zatiranje sadnih zajedavcev. Arborin dobite pri tvrdki: »Chemotechna« družba ■ o. z. Ljubljana, Mestni trg 10 (na dvorišču). 495 d Kraljevska banska uprava Dravske banovine razpisuje na osnovi § 81. zakona o banski upravi v območju Breškega cestnega odbora Radovljica službeno mesto banovinskega cestarja, in sicer za cestni progi: a) od odcepa ceste Rečica - Mlina do mosta čez Savo pri eTar. žagi v Soteski, b) Bohinjska Bela - kolodvor. d Na zagrebški univerzi je 7. t. m. diplomiral za inženjerja agronomije gosp. Janez Pucclj, sin ministra v. p. in člana VZS iz Velikih Lašč. Mlademu inženjerju iskreno čestitamo I d 9. otroška maikerada Atene bo na pustno nedeljo popoldne v veliki dvorant Uniona. Kdor se je želi udeležiti naj dvigne v pisarni Atene, Dunajska c. 1 a/II. potrebne kokarde. Istočasno se dobe vsa pojasnila. Več otroških mask je brezplačno na razpolago. Vabljeni bo vsi prijatelji mladine 1 601 d Vreme. Barometer je kazal včeraj v Ljubljani ob 7. uri 773-2, v Mariboru 772-4. Temperatura je Mia ob tem času v Ljubljani 0-4, v Mariboru —4, v Ljubljani je pihal W, oblačnost je znašala 10, najvišja temperatura je bila v Ljubljani 0’6, najnižja —8, v Mariboru —4, v Zagrebu —2, v Beogradu —5, v Sarajevu —1*8, v Skiopliju —1, v Splitu —4. F. Fajdiga sin Zaloga pohištva in tapetniških izdelkov Ljubljana, Sv. Petra cesta 17 Ustanovljena leta 1879 317 Ljubljana Torek, 10. februarja 1931., Skolastika. Pravo slavni: 28. januarja, Jefrem. Nočno službo imata lekarni P i c c o 1 i na Dunajski c. ln Bakarči.č na Sv. Jakoba trgu * ■ Sokol II v Ljubljani priredi drevi v telovadnici na realki skioptično predavanje o »Jugoslaviji«. Predava br. Vladimir Kravos. Članstvo in vsi prijatelji Sokola vljudno vabljeni. Pričetek ob 20. uri. Vstop prost. ■ Duh in slog evangelijev je naslov predavanja, katerega priredi drevi ob 20. v Alojzi-jevišču na Poljanski cesti 4, soba 26 Bogoslovna akademija v Ljubljani. Predaval bo univ. prof. dr. Andrej Snoj. Vstop prost. ■ Predavanje v »Pravniku«. V sredo 11. februarja bo predaval na sestanku društva »Pravnika« g. namestnik višjega državnega tožilca g. dr. Munda Avgust: »Nekaj pripomb k sodni praksi glede na novo kazensko zakonodajo.« Predavanje bo točno ob šestih popoldne na sodišču v Ljubljani soba štev. 79. ■ Orkestralno društvo Glasbene Matice javlja članom, da bo prihodnja vaja v torek 10. t. m. ob 20. uri v Glasbeni Matici. Vsi tn točno. I Strokovna predavanja. Javao predavanje gospod pomočnika direktorja ljubljanske direkcije g. inž. Klodič-a Maksa o temi: Kvarnerske luke in nova zveza Slovenije do njih, dne 11. februarja ob 20. url v dvorani »Sloge« v Ljubljanskem dvoru Je namenjeno poleg železničarjev tudi širši javnosti in vabimo na udeležbo. ■ K simfoničnemu koncertu. V mojem poročilu o koncertu v nedeljski številki čita-j namesto »skoraj« »Sploh« (< i pogledal v partituro), kar smisel rtavka izpremeni. S. Osterc. ■ Uspele prireditve. V soboto je priredil svoj večer ljubljanski Družabni klub v veliki dvorani hotela »Union«, katerega so se udeležili odlični predstavniki naše javnosti. Bil je pod pokroviteljstvom ge. Sernečeve, soproge ministra za šume in rudnike inž. Serneca, kateri se večera ni udeležil, ker je bil zadržan. Predsednik kluba g. Ivan Vrtovec, predsednik Pokojninskeg zavoda, je sprejemal z drugimi domačimi visoke goste, kakor bana Dravske banovine g. dr. Draga Marušiča, podbana dr. Pirkmajerja, divizijonarja g. D. Iliča, župana dr. Dinka Puca in druge. Prireditev je otvoril s plesom predsednik g. Ivan Vrhovec z go. inž. Sernecevo, ban dr. Drago Marušič z go. župa-ujo dr. Pucovo, diviaijonar g. D. Ilič z gospo Pirkmajerjevo, nakar so sledili drugi pari. — Tradicijonalni bohemski karneval športnega kluba »Ilirije« je tudi letos nad vse pričakovanje uspel. Vršil se je v dvorani na Taboru, ki je bila karnevalsko razposajeno dekorirana. Številne maske so kmalu spravile vse številne goste v veselo razpoloženje. Opazili smo izredno okusne maske. Med temi pa tudi zelo komične, kakor je bila skupina gospe iz starih časov s hčerko in teto, ki so vzbujale splošno pozornost. Nič manj zanimive niso bile tudi opice ki jih je s težavo krotil krotilec, originalen, kakor da ga je ravnokar reduciral cirkus »Kludsky«. Karneval je bil izredno živahen, morda doslej najbolj živahna prireditev v sezoni. Kot najlepša maska je dobila danilo ga. Štefka Mihelčičeva is Zagorja. Za najlepšo ko-stimirano masko so pa pripoznali gdč. Evico Roinerjevo. ■ Odprta noč in dan so groba vrata. Umrli so: Sattner Fr. Ksaver, 65 le »tar, frančiškan, Marijin trg 4, Ekel Karel, 65 let Btar, višji administrativni svetnik v pok., Gledališka ul. 12, Kozel Valentin, 70 let star, ravnatelj finančne deželne blagajne v pok., Pred Škofijo 2, Lavrič Leo, 61 let star, uradnik Pokojninskega zavoda v Ljubljani, Čopova ulica. Pokojnim blag spomin, žalujočim naše sožalje I ■ Nesrečna dijakinja. V Gradišču je skočila v samomorilnem namenu iz drugega nadstropja dijakinja Ksenija K. Mladenka je dobila baje, ker se je udeležila nekega plesa, ukor. Bala se je očeta in je zato sklenila, da se usmrti. K sreči je K. dobila lažje poškodbe, tako da je upati, da ostane pri življenju. ■ Nesreča pri delu. Pri gradnji ceste Begu-nje_Št. Vid nad Cerknico zaposlenemu delav-cu Sušanu Francu iz Ogulina je padel velik kamen tako nesrečno na levo nogo, da se mu je zlomila. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v splošno bolnico. Dve tatvini. V ,’redovičevi ulici 9 je bilo ukradeno strojniku Štodoli Venčeslavu z odprtega domačega dvorišča kolo, vredno 1000 Din. — V hotelu Lloyd na Sv. Petra cesti je bil ukraden iz nezaklenjene »obe trgovskemu pomočniku Rujčiču Francu brivski aparat, srajca, kravata in 2 žepna robca v vrednosti 120 dinarjev. Celje Jz drugih banovin Izseljenci v januarju Jesenice, 8. februarja. V minulem mesecu se je izselilo i* naše države le 54 oseb, v prekomorske pa se je izselilo 421 oseb, in sicer v Argentinijo 158, v Uruguay 108, v Zedinjene države Severne Amerike 121, v Bolivijo 1, v Brazilijo 8, v Kanado 18, v Chllle 11 ln 1 oseba v Južno Afriko. Vrnjencev pa je bilo iz prekomorskih dr-Isv v minulem mesecu 854. Rijavec na poti v Ameriko Ljubljana, 9. februarja. Na povabilo barcelonske opere »Teatro de la Scala«, je pred kratkim kel naš rojak Josip Rijavec, stalni ilan berlinske državne opere, v Bizetovi operi Carmen Njegovi uspehi t Berlinu, Leipzigu, Dresd**-nu, Pragi, Parizu, Montecarlu potrjujejo veliki sloves, ki ga uživa kot eden najboljših tenorjev v Evropi. Njegovo gostovanje kot Don Jose v Barceloni je bil pravi triumf in takoj po predstavi je podpisal pogodbo za >;stagiono« v Veliki operi v Buenos Aires-u. Pel bo v Tosci, Butterfl.v, Bohemi, Gianni Schiehi. Aidi, Rigolettu, Tra-vtati, Carmen, Manon itd. Obenem se pogaja za daljše gostovanje v Chicagu, New-Yorku in Hollywoodu. — Amerika in njeni dolarji znajo ceniti kvaliteto in kaže, da ga Evropa ne bo slišala več tako kmalu. In mi, ki smo ga pred kratkim slišali v Rigolettu, bomo morali pač še malo potrpeti, da ga bomo spet. — Amerika in njeni dolarji razvadijo človeka — ne le slišati, temveč — plačati. Ostane nam pač le tolažba, da nas v velikem svetu, kot do zdaj še nobeden, veledostojno repre-zentira. Mi mu čestitamo in vso srečo na pot. Kralj je kumoval devetemu sinu V Veliki Gorici so imeli v nedeljo pravcato narodno slavlje, katerega se je udeležilo izredno mnogo seljakov ist okolice. Kmetu Josipu Rebiču iz Velike Gorice se je namreč nedavno rodil deveti sin in srečni oče je prosil Nj. Vel. kralja, da bi kumoval. Prošnji se je kralj odzval in pooblastil za svojega namestnika pri krstu polkovnika Jemneriča, komandanta zagrebškega vojnega okrožja. Velika Gorica, kakor tudi okolica, je sprejela v nedeljo kraljevega zastopnika vsa okrašena * jugoslovanskimi zastavami. Sprejeli so ga poleg številnega ljudstva na kolodvoru Sokoli, gasilci iz Velike Gorice in nekaterih okoliških vasi, šolska deca, člani Obrtne zadruge z jugoslovansko zastavo in z godbo, 80 konjenikov ter zastopniki vseh uradov g sreskim načelnikom Ivom Trojerjeni. Po prihodu kraljevega zastopnika je krenila povorka do vasi Kurilov-ca po dete, ki je dobilo pri krstu ime svojega prevzvišenega kuma Aleksander. Krst so opravili zelo svečano in po starem običaju, kakor ga opravijo ob sličnih slavnostnih prilikah. Nadvse srečni so bili seveda roditelji, z njimi se je pa radoval tudi ves narod. Po krstu je bilo kosilo, na katerem je imel slavnostni govor župnik Mijo Štefanič, ki je nazdravil naj-prvo Nj. Vel. kralju in prevzvišenemu njegovemu domu. Po povratku zastopnika Nj. Vel. kralja v Zagreb je tamošnje prebivalstvo še ves dan slavilo ta radosten dogodek. Hotel je postati milijonar, pa je postal berač V Stari Moravicl pri Subotici živi seljuk, ki je portal pred dnevi žrtev dr/.ncga sleparja, pa tudi svoje lahkovernosti. Zelja po denarju in bogastvu je tega človeka 6pravila na beraško palico, to »e pravi ob vse njegovo premoženje, ki ni bilo ravno majhno. Kmet Balini Urban je imel tri jutra zemlje, pa je vendar šel na limanice ljudem, ki ao ga ►pravili ob vse. K Urbanu je namreč prišel cigan Paja Dimovič in mu zaupni, da pozna vlomilce, ki so oplenili sladkorno tovarno v Novem Vrbami ter odnesli milijon Din. Ker pa tolikega denarja ne morejo nositi pri sehi, niti ga ne morejo pro> dati, ker bi vzbudili sum, da so tatovi, bi radi je rekel cigan, ta denur prodali. Cigan je govoril tako prepričevalno o denarju in o vlomu v slad korno tovarno, da mu je Urban vse verjel 'n končno pristil na kupčijo. Zmenila sta »e s ciganom, da bo Urban dal 25.000 Din za ukradenih milijon Din. Ker pa Urban ni imel gotovine, je prodal svoje posestvo in svojo liiio za 28.000 Din. Z denarjem je »el, kakor »ta se dogovorila s ciganom v MartonoS, kjer so ga takali ■ milijonom. In res, r neki ulici Je Urbana nagovorila stara ciganka * velikim zavojem. Urban ji je izročil 25.000 Din, za katere je dobil savoj in ko ga je hotel odpreti pred ciganko, mu je rekla: »Pazit«, ne odpirajte, lahko vas kdo vidi s tolikim denarjem. Urban zavoja res ni odprl, temveč ga je ves srečen odnesel domov v prepričanju, da je postal milijonar ter da bo takoj naslednji dan kupil 100 jutrov zemlje. Urban je Se videl samega sebe na velikem posestvu kot velikega gazdo. Doma je sedel za mizo ■ ženo in otroci. Lahko si mislimo, kako so bili vsi presenečeni, ko so is zavoja potegnili staro perilo, cunje in papir na mesto bankovcev. Urban je takoj obvestil orožnike o veliki sle pariji. V okolici Subotice se jim je posrečilo pri' jeti tri cigane, ki »o priznali, da »o Urbanovih 25.000 Din že zapravili. b Samomor na pokopališču. Na pokopališču v Bajiši v Subotici je izvršil samomor vpričo orožnika, ki ga je zasledoval, neki Geza Ladjar, ki je dva dni pred tem pri Bački Topoli ubil ženo Petra Andraša, veleposestnika. Okoli 10. ure zjutraj je prišel k njemu in ker ga ni našel doma, je s puško v roki nagnal služinčad na podstrešje, kamor jo je zaklenil. V hiši je bila samo Andraševa žena Margita z detetom. Geza je bil v njo zaljubljen, »e predno *e je omožila. Napadel je nezaščiteno ženo, ker se je pa branila, je nameril nanjo puško in ustrelil. Bila je na mestu mrtva. Morilec je pobegnil in se skrival na pokopališču. Orožniki so mu prišli na sled, in ko jih je zagledal, je zakri čal: »Tukaj sem, ne iščite me več!« Predno so ga mogli orožniki prijeti, si je pognal kroglo v glavo in se težko ranil. Odpeljali so ga v bolnico, kjer je kmalu nato umrl. b Zločin v pijanosti. V Varaždinu je obso lilo sodišče na eno leto zapora seljaka Zlatka Lovrenčiča iz Kunjovaškega brega. V pijanosti je pred mesecem dni udaril nekega M. Tepeša tako silno, da je ta umrl. Sodišče je ugotovilo, da Je izvršil »ločin v popolni pijanosti, potem ko je dva dni neprenehoma pil »direktorja«. Začetek nocojšnje predstave v Mestnem gledališču, na kateri gostujejo člani ljubljanski drame z NuSičevo komedijo »Gospa mini-•tinica«, je točno ob 20. Slovo g. Pfeiferja. Dolgoietni igravec Mestnega gledališča g. Pfeifer Adolf, se je v nedeljo popoldne odpeljal na svoje novo mesto v Novem Sadu. Na kolodvoru so se člani Dramatičnega društva prisrčno poslovili od njega. G. Pfeifer pa se tem potom poslovi od mnogoštevilnih prijateljev in znancev, od katerih 6e ni mogel osebno posloviti ter lareka vsem, zlasti pa obiskovalcem gledališča, najislkrenej-fto zahvalo za njih naklonjenost. ♦Gospodična napravila topit za pekovsko pomočnico. Gdč Kiirbisch Elza, hčerka pekovskega mojstra in posestnika g. Kiirbisfha Jo-•ipa, je pred izpitno komisijo z dobrim uspehom položila pomočniški izpit za pekovsko obrt. * Ustanovitev Sokolskega društva v Veliki Pirešici. Ob ogromni udeležbi ljudstva se je vršiil v soboto 7. t. m), ob 20. v narodni šoili t Veliki Pirešici ustanovni občni zbor Sokolskega društva v Veliki Pirei&ici. Iz Celja je prihitel ob skrajno slabem vremenu požrtvovalni starosta Sokolske župe v Celju br. ravnatelj Smertnik, ki je v krasnem govoru razložil pomen Sokolstva. Pni znanj e je treba izreči vsem bratom in sestram Sokolskega društva v Celju, ki so se udeležili zbora. Vsa čast gre tudi pripravljalnemu odboru, ki se je požrtvovalno potrudi], da je prišlo do ustanovitve. Društvo šteje te nad 80 članov in Članic. Uprava, potrjena od župe, Je sledeča: starosta Teržan Martin, posestnik; p^dstairosta Grobelnik Franjo, posestnik; načelnik Oplotnik Konrad, posestnik; namestnik Puncer Ivan, posestnik; načelnica Srebrnič Karla, učiteljica; namestnica Floremtni Amanda, učiteljica; tajnik Cajnko Avgust, nadučitelj; prosvetar Klemenčič Jože, nadučitelj v p.; blagajnik Cokan Martin, posestnik; v odboru so Kranj Davorin, ŠpegMČ Jože, Rednak Ivan, Videmšek Tone, Grobelnik Jakob, Podpečan Martin. Zavedni Veliiko-Pirešičani, zbudite se in podpirajte ter pristajajte društvu, da bo lepo cvetelo in delovalo »a blagor naše ljubljene domovine. Zdravo! * Medklubska slalom-tekma Zimskospornega odseka SPD v Celju. V nedeljo 15. t. m. priredi Zimskostporini odsek SPD v Celju na Celjslki koča medklubsko slaloan-tekmo. Start bo ob 10-30 pri koči. To bo v' Jugoslaviji druga tekma te vrste, prva se je vršila na Jesenicah. Vršil se bo tudi slalom za juniorje in seniorje. Tekmovalo se bo po pravilniku JZZS. Prijave sprejema SPD, skrajni rok za prijave pa ije pol ure pred startom. * Odobritev elektrovoda Velenje - Dobrna. Kranjske deželne elektrarne so zaprosile, da se jim iada uporabno dovoljenje za elektrovod iz Velenja v Dobrno ter za transformatorsko postajo v 'Dobrni. O tem se bo vršila komisijska obravnava 19. februarja ob 10-80 s sestankom v Dobrni. Mejaši in interesenti se na to opozarjajo. * Nezgoda otrokn. Komaj leto dni stara Pohar Milka, hčerka delavca v papirnici v B«-dečah, je v petek tako nesrečno padla, da si je zlomila desno ključnico. Obroka so morali prepeljati v celjsko bolnico. Šmartno ob Paki Fond sa zgradbo Sokolskega doma. Glede na svoječasni odborov sklep o zbiranju fonda za (graditev Sokolskega doma je društvo razposlale 140 prošenj za podporo na posamezne gospodarske institucije in zasebnike. Odziv na te prošnje je dosedaj sledeči: Po 100 Din «o poslali Franc Kolenc, lesni trgovec v Juvanjih, dr. Janko Rak, san. referent v Gornjem gradu, Zavarovalna družba »Dunav«, pivovarna »Union« in Ivan Srebotnjak, lemi trgovc v St. Petru v Sav. dolini. Po 50 Din Nabavljalna zadruga državnih nameščencev v Mariboru, Prvi mestni mlin v Celju in drogerija »Sa-nitas« v Celju. Firma Oswatisch v Celju je dala JO Din ln dr. Mirko Černič 20 Din. Vsem darovalcem naj bo na tem mestu izrečena najtoplejša ishvala. Druge pa, ki so prošnje že sprejeli, oziroma jih še bodo, prosi Sokol v Šmartnem, da teh prošenj ne prezrejo. . Stanje iolskega poslopja je vedno slabše. Pri pregledovanju razreda, v katerem se vdira pod, se je dognalo, da je tramovje popolnoma trhlo. Krnj. iol. odbor je ta nedostatek hotel popraviti na ta način, da bi pod naslonil na vzidane traverzo. Uradni izvedenec je tak način popravila prepovedal in odredil, da se mora vse tramovje izmenjati. To se dosedaj ie ni zgodilo, pač pa je položaj toliko slabši, ker se je pri preiskovanju defekta naredila luknja »kozi strop v upraviteljevo stanovanje. V stanovanju se vsled tega počai-i kruši omet, luknja sama pa »edaj v zimHkem času Izborno služi kot ventilator. Taki »naravni venti-latorji so tudi vsa stranišča, na katerih vleče kar ta stavo. Vsa vrata v šolskem poslopju so v inizer-nem stanju in služijo podganam za treniranje zobovja. Peči v razredih energično skrbe za to, dn bo treba šolske sobe čimprej beliti. Pa se na tem ljubem svetu še najdejo ljudje, ki se čudijo, da v takih šolah učitelji ne delajo čudežev. Zagorje Smrtna kosa. Včeraj so pokopali na tukajšnjem farnem pokopališču ženo tukajšnjega trgovca gosp. Prcmelča. Premclč si je v poletju postavil lepo hišo in otvoril trgovino ® mešanim blagom. Umrla gospa je dalj časa bolehala na sladkorni bolezni, urnrla pa je radi oslabljenjtf srca. N. v m. p. Žalujočim naše sožalje. _____ Agitirajte za Jugoslovana! Mcaribop m Mariborski dijaški šahovski klub v Rogaški Slatini. V nedeljo je priredil tukajšnji dijaški šahovski klub pod vodstvom predsednika Bogdana Pušenjaka izlet v Rogaško Slatino, kjer je nastopil v turnirju s tamkajšnjim šahovskim klubom. Igrali so na 64 deskah 4 ure. Rezultat 3:3 je bil neodločen. Šahisti v Rogaški Slatini so mariborske srednješolce lepo sprejeli in jih tudi pogostili. m Mariborčan v upravnem odboru »Fidaca«. Pretekle dni je bil imenovan g. Jakob 1’er-havec, trgovec in predsednik pododbora Udru-ženja rezervnih častnikov in bojevnikov v Mariboru, za svetnika v upravnem svetu »Fidaca«, ki ima svoj sedež v Parizu. Zveza medzavez-niških bojevnikov šteje okoli 9,000.000 članov in jo tvori 10 medzavezniških držav. m Občni zbor Slovenskega lovskega društva. Podružnica Slovenskega lovskega društva v Mariboru bo imela svoj letošnji redni občni zbor v nedeljo, dne 15. t. m. ob 10. uri dopoldne v lovski sobi hotela »Orel«. m Na naslov glavne tobačne zaloge. Te dni so po vseh mariborskih tobakarnah zmanjkale cigarete »Drina«, ker jih glavna zaloga ni pravočasno naročila. Mnenja smo, da bi se v mestu s 35.000 prebivalci to ne smelo dogajati. m Smrti. Pretekli teden so v Mariboru umrli: Marija Saveršnikova, žena hišnega posestnika, stara 56 let; Mira Krabonjeva, hči natakarice, stara 5 mesecev; Stanislav Koren, sin zasebnika, star 3 mesece; Josip Ferenc, delavec, star 62 let in Pavlina Kokotova, žena železničarja, stara 70 let. N. v m. p.! m Smučarski tečaj za začetnike. Mariborski smučarski klub bo priredil te dni več tečajev za začetnike. Prvi tečaj bo danes, v torek ob 14. uri pri Treh ribnikih, kjer naj se zberejo vsi interesenti. m Za brezposelne. Pri Borzi dela dobi namestitev: 20 viničarjev in pristavnikov, 6 hlapcev, 2 pastirja, 2 ključavničarja, 3 kovači 2 fotografa. 2 mlinarja, 1 kolar, 2 natakarja', 1 črkoslikar, 1 železostrugar, več vajencev ko-larske, mizarske, kovaške in fotografske obrti, 1 trgovska pomočnica, 10 kuharic, 20 služkinj, 2 vzgojiteljici, 2 natakarici, 2 servirki, 2 po-strežnici, 2 mlajši gospodinji, 3 šiviljske vajenke, 1 trgovska vajenka in za Zagreb: 1 natakarica, 1 prodajalka za buffet ter 2 prodajalki za trgovino. m Težka nesreča na Aleksandrovi cesti. V nedeljo popoldne se je pripetila na Aleksandrovi cesti pri Špacekovi gostilni težka nesreča, katere žrtev je postal 401etni zavarovalni in trgovski zastopnik g. Franjo Klemše. Klem-še je šel na sprehod s svojim psom in se že vračal proti domu, ko pa je hotel prekoračiti ustje Sodne ulice, je pridrvel avtomobil gospoda Čenibe, katerega je vodil šofer Franjo Pečenik. Klemšetov pes je skočil naprej, in ko je gospodar videl, da je žival v nevarnosti, da jo bo avto povozil, se je pognal za njo, da re41]- Pri tem se mu je pa spodrsnilo in si mg.,* /"v!'0 .8iIV, K,avo v av‘°mobil, da si je razbil lobanjo. Poleg tega mu je blatnik odtrgal nos in ga tudi sicer ranil po obrazu Nezavestnega so prepeljali v bolnico kjer ga je primarij g. dr. Drnovšek takoj ’ operiral, vendar pa je njegovo stanje še vedno brezupno. m Nov zločin napadalca žensk. Pred par leti je neznan moški v okolici parka stalno napadal ženske, z namenom, da bi jih posilil. Naposled so ga le našli in spoznali v njem leta 1904. rojenega slikarskega pomočnika Josipa Kristla. Zaradi obilnega dokaznega materijala 16 M ^r'_sN obsojen pred tukajšnjim okrožnim sodiščem lansko leto na 15 mesecev težke ječe. Ker pa je bil v zaporu zelo miren in dostojen! je bil pogojno izpuščen za 7 mesecev. Nekaj casa je živel dostojno, v soboto zvečer pa je zasledoval učiteljico gospodično A. F. do stanovanja v Cankarjevi «1. 14, kjer jo je v veži napadel in hotel posiliti. Na klice napadene so pa^ prihiteli ljudje, pred katerimi je Kristl zbe- :«vs ~,o v K“w™"ki Snežno poročilo v . . Zagorje, 8. februarja. V noci od ectrtka na petek je pričelo polago. nia snežiti m Je potem sneg naletaval ves dan, tako da je že sedaj nad 30 cm snega. Ker sneži že vedno, se je bati, da se tu ali tam vsled pre-obremenjenosti potrgajo žice. Stariši opozorite »lasti otroke, du se utrgani električni žici ne približujejo, ker 1.1 to plačali lahko z življenjem. Uosedaj 5e ni sneg napravil nikake škode. Sv. Gora nad Litijo. Priljubljeno izletno točko Posavčanov je pokril zelo debel sneg. 2e v petek je bil tako visok, da otroci iz Sv. Gorske okolice ne morejo več v šolo. Za koliko časa bo prekinjen, »e moremo poročati, ker je verjetno, da se gazi ne bodo tako hitro napravile. Letos pa se je uresničil stari pregovor. »Če zima ob novem letu ne ča ~7.,ra(.la °k koncu k repom udriha!«. Si). / lunina. Nam Planincem bi bilo pa zares d«.,,,., p,, «.y* •e smučarji greli na planinskem solncu. Dober te. aen dni pa imajo tudi pri nas smučarji vesele urice, kajti vsak dan prihajajo novi. V petek pa smo dobili šc novega snega,, in sicer nas je za-medel nad pol metra visoko. Sneg je suh in ie torej za smuko izvrsten. Ker je vsled ugodnem terena za smuko Sv. Planina priljubljen in precej poznan kraj, sc nadejamo v prihodnjih dneh tudi smučarjev iz Zagreba. Z zasnežitvijo Sv. Planine pa bo ugodno tudi Zagorjanom, ker bodo lahko izvežbali smuški naraščaj, zato vabimo vesele smučarje, želeč jim dobre smuke in mnogo pik. Sv. Kum. Naš očak Kum se ponaša s svojo belo kapo, ki jo je dobil v petek in je za starca pre-cej debela. Sneg je zapadel do tričetrt metra vi-soko. To pa seveda podjetnih športnikov ne moti, kar nam priča dejstvo, da so baš v petek, ko je najbolj snežilo, poselili Kum športniki iz Zasavja. Pripomniti pa moramo, da se poti na Kum, da6. januar in njegov vpliv na literaturo s posebnim ozirom na moje pero« je Milčinski poslušalcem podail sliko neznosnih strankarskih razmer, ki so vladale pri nas in pokazal in s satiro dokazal, kakšni ne smemo biti po 6. januarju. Dobro je opisal tedanje stanje in povedal, da bi trajanje take politike dovedlo do »volitev mrličev in režima vernih duš.« Hvala bogu, da je ostala o strankah le »smrdljiva žlindra«. Razvideli in slišali smo, kako smo bili smešni In neumni, ko smo se med seboj prekljali in delali baš ono, kar nam je škodovalo. Vse javno in družabno življenje, od volitev pa do nastavljanja državnih in privatnih uslužbencev, je nosilo pečat »strankarstva«. Bil si lahko pedagog, pa so te nastavili za vlakovodjo — seveda na podlagi strankine izkaznice. Nič ti ni bilo treba narediti dobrega za splošnost, za svoj narod, a na podlagi strankarske legitimacije, so ti vendar časopisi zapeli ob 601etnici slavospev o »zaslužnem možu«. Naši politiki so iz Inozemstva »pismeno« ustanavljali nova režime in nove države na ozemlju Jugoslavije. Slovenci nismo bili več kompaktni, pač pa je bilo med Slovenci toliko narodov, koliikoa’ je bilo strank. 6. januar je Milčinskega pero gotovo »ošpičil« v drugo smer, a pustil mu je njemu lastno satiro. Konštaiiirati moramo ,da je res bil Milčinski »kriv« lepemu posetn predavanja, kakor je dobro povedal gosp. Sfiligoj v svojem pozdravu, in da je poslušalce popolnoma zadovoljil in da si želijo iskreno ga še videti v ^svojem krogu je 1Requiema« — Grande Messe des Morts v narodnem gledališču v Zagrebu. Ljubljanska Glasbena Matica je, kakor še v spominu, pred kratkim izvajala istega skladatelja »Faustovo pogubljenje* tudi v Zagrebškem gledališču. Pri »Requiemu« je sodeloval orkester zagrebške Filharmonije. Pevskemu društvu »Lisinski* se je pridružil pevski zbor »Tomislav* iz Varaždina. Na proslavo so pohitele d epu tanje raznih glasbeno-kulturnih društev tako tudi iz Beograda in iz Ljubljane. Iz Ljubljane je prišlo odposlanstvo, obstoječe iz gg. Svinje, ali ne vidite, da je ranjen,« sem zarjovel in vrgel svojo tornistro proč, da bi imel prosti roki. Ludvik je med tem ležal že na tleh; vsled rane na roki se ni mogel braniti. Mornarja sta trgala njegovo uniformo in hodila po njem. >Poročnik!« Je kričal neki ženski glas, »ubijte ga, krvoločnega psa!« Predno sem mu mogel pomagati, me je nekdo tako udaril v obraz, da sem se opotekel. »Satanova šleval« sem zahropel in zasadil napadalcu s polno močjo svoj Škorenj v trebuh. Zaječal Je ln se prekopicnil. V tistem trenotku so naskočili name trije drugi ln me pobili na tla. »Luč ven — no« ven —« je kričala babnica. Med cepetajočimi nogami sem opazil, da je Ludvik s prosto, zdravo roko davil enega od obeh mornarjev, katerega Je spravil na tla s tem, da ga ja od spodaj udaril v zakolenje. Ni hotel popustiti, čeprav so se vsi drugi navalili nanj ln ga tolkli. Potem me je udaril nekdo z jermenovo spono po glavi, nekdo drugi mi je stopil na usta. Nisva se Jih mogla otresti, pri vsakem poskusu so naju pobili na tla ter naju hoteli zmleti v kašo. Ves divji sem poskusil izvleči svoj samokres. V tistem trenotku Je tresknil eden napadalcev na tlak. Zopet tresk — zopet eden brezzavesten — takoj nato tretji —. Takoj sem se spomnil, da Je tu Willy-jeva pomoč. V skoku Je pridrvel, vrgel med tekom svojo tornistro proč in začel divjati nad njimi. Po dva in dva napadalca Je zagrabil za vratove ter bunkal njujini glavi skupaj. Takoj so postali brez moči, ker če postane Willy divji, potem je podoben kovaškemu kladivu. Oprostil naju je. Skočil sem pokonci, toda napadalci so jo že odkurili. Posrečilo se mi je samo to, da sem zalučal enemu izmed njih svojo tornistro v hrbet, potem sem se začel brigati za Ludvika. Willy je zasledoval napadalce. Videl je, da je eden izmed obeh mornarjev obdelaval Ludvika. Tega je tako vrgel, da Je obležal ves plav in Javkajoč v obcestnem Jarku, drugega Je pa podil pred seboj tako, da Je bil s svojimi vihrajočimi lasmi podoben rdečemu orkanu. Ludvikova obveza je bila zmečkana. Kri je curljala iz pod nje. Njegov obraz Je bil zamazan, čelo ranjeno. Obrisal se Je in počasi vstal. »Ali si Jo dobro skupil?« sem ga vprašal. Smrtno bled Je zmajeval ■ glavo. Willy Je med tem ujel mornarja ln ga privlekel kot vrečo. »Preklete svinje,« je rohnel, vso vojno ste sedeli na vaSlh ladjah kot v letovišču, da niste niti strela slišali — zdaj pa hočete odpirati gobce ln napadati vojake s fronte! — Vam bom že pokazal! Poklekni, tl kozel iz etape! Prosi odpuščanja!« Sunil Je moža pred Ludvika. Pri tem je tako strašno lzgledal, da Je bilo človeka strah pred njim. »Ubil te bom,« je pihal, »na koščke te bom raztrgal Na kolena!« Mož se Je zvijal. »Pusti ga, Wlily,« je dejal Ludvik in pobral svoje stvari. »Kaj?« Je vprašal začuden,« ali si blazen? Ko tl je vendar pohodil roko!« Lepotičenje v Ameriki in drugod Lepotičenje spada sicer med novejše industrije, njegovi začetki so pa menda tako stari kakor je star človeški rod. Izvira namreč iz globoke želje človeka, zlasti žensk, po večni mladosti in lepoti. Ameriška moda se ravna danes po treh na-4elih: zahteva mladostno svežost, potem hoče kazati neke znake imovitosti in hoče spraviti v sklad barvo in »linijo«. Industrija lepotičenja je dosegla v Ameriki te stomiljonski letni promet — seveda v dolarjih — in spada v vrsto 20 najmočnejših industrij. V Ameriki si barva danes svoja lica nad 75 odstotkov vseh žensk, pa tudi mnogo moških se že poslužuje barv kot sredstva za pomlajanje. Moški in ženske si barvajo vse: lica, obrvi in ustnice. Včasih se je ves svet prezirljivo ali pa zasmehljivo oziral za »namazano« žensko, danes so pa namazani in pobarvani ljudje v večini. »Lepotni val« je zajel celo Ameriko in ves zapadno-evropski svet. To Je danes eden izmed najbolj zanimivih duše-slovnih pojavov. de pred kakimi 30 leti je bil svet ponosen na jeklo in na stroje. Danes pa mora stati tudi v najmanjši koči lonček z barvo ali a kakšnim mazilom in ljudje, ki znajo druge lepo pobarvati, žanjejo miljone. Mohamedanska vera uči, »naj najde človek na tem svetu svojo srečo v molitvi, v ljubezni in v parfumu«, Amerika pa pravi, da je potreben za srečo na tem svetu tudi še »štift« za barvanje ustnic, dišeče milo in puder. Industrija lepotičenja se razvija z neverjetno brzino. Odkar so leta 1914. mladi fantje in možje začeli odhajati v vojno, se je število lepotil popetorilo. Vsak starejši človek se še spominja na čase, ko je veljala pobarvana ženska za veliko grešni to in nobena »poštena in solidna« ženska si ni barvala lic. Danes pa uči novo umetnost nešteto knjig in povsod organizirajo posebne tečaje za olepševanje. Danes silijo trgovine svoje prodajalke, da se morajo lepotičiti, češ da se s tem dvigne privlačna moč prodajalk in da bo moški svet na pr. kravate rajše kupoval pri »lepih« ženskah kakor pri grdih. Zato dajejo nekatere trgovine svojim nameščenkam lepotila zastonj. V Chikagu je neka velika tvrdka poklicala več strokovnjakov na pomoč, da ugotove, kako bi se dala znižati režija. Ti modrijani so kmalu ugotovili, da bi mogla biti režija znatno nižja, če bi se prodajalke manj lepotičile med delom in več delale. Posebni ogleduhi so povedali, da se ameriška dekleta na dan po štirikrat lepotičijo, vsako lepotičenje pa traja po 14—16 minut. Vodstvo prodajalne je nato odredilo, da je za lepotičenje dovolj 0 minut. Ali je bilo tvrdki s tem kaj pomagano ali ne, tega zgodovina ne pove. Bržkone nič, ker ženska trma se ne briga za nobene zapovedi, če gre za lepoto. V nekaterih ameriških državah so lepotičenje kratkomalo prepovedali, češ da ženske pre-« več zapravijo za lepotila. Kmalu so pa spoznali, da to ne gre — ženske so zmagale. Zelo- pa se lepotičijo v Ameriki tudi moški (pravijo, da se ta pojav kaže že tudi pri nas). Razlika med lepotill za moške in ženske Je le ta, da so lepotila za moške nekoliko krepkejše parfumirana. Zanimivo pa je, da ženski svet danes veliko bolj čisla umetnika v lepotičenju kakor pa učenega zdravnika. To je pa lahko razumljivo. Učeni zdravniki niso tako vneti za lepoto, ampak se brigajo bolj ra zdravje. Ženski je pa vseeno, ali je zdrava ali bolna, veliko važnost pa polaga na lepoto in za to žrtvuje svoj (oziroma možev) zadnji vinar. »Ti, dane« sem pa ustrelil »nega farana in enega zajca!« »Kako? Vsaj si imel danes zjutraj samo 10 dinarjev v žepu!« Mnogo zarok - malo porok V Londonu nimajo statistike le o tem, koliko porok je vsako leto, ampak imajo tudi statistiko o prijavljenih, neizvršenih porokah. Najnovejša taka statistika izkazuje n. pr., da se je prijavilo na londonskih občinskih uradih preteklo leto okoli 3000 ljudi, ki so bili zaročeni in ki so že prijavili tudi svoje poroke, v zadnjem hipu pa so od poroke odstopili. Odstopale pa so od poroke večinoma ženske in moški svet je kar strmel, ko je to zvedel. »Ali smo mi možje res že tako propadli in zavrženi, da nismo več za ženitev?« — tako so se vpraševali gospodarji sveta (pod žensko nadvlado). Ženske so pa rekle: »Ne, ne, moški danes niso nič slabši kot so bili nekdaj, in so za zakon ravno tako sposobni kot nekdaj, ampak punčke so postale nekoliko bolj pametne. To niso več tisti nedolžni angeljčki in polpretekle dobe, ki se hočejo omožiti za vsako ceno in si vzamejo vsakega za moža, samo da so omožene, ampak danes so dekleta pametna in znajo moški svet vse drugače presojati na njegovo moralno vrednost, kakor so ga znale nekdaj. Ravno v tem pa je velik napredek, da se ženska ne boji več odstopiti pravočasno od poroke, če vidi in spozna, da njen zaročenec ni tak, kakor se ji Je zdel na prvi pogled.« Elektrika naravnost iz solnca Graški list »Tagespost« poroča, da se Je posrečilo nemškemu učenjaku dr. Lange-ju na zavodu cesarja Viljema najti način, da se soln-čna energija izpreminja naravnost v električno energijo; brez premoga, vodne sile ali bencina. O nekaterih kovinah so učenjaki že zdavnaj vedeli, da so za svetlobo zelo občutljive. Cin-kova plošča n. pr. oddaja negativno elektriko, če jo damo na solnce. Dr. Lange je pa delaj poskuse z bakreno ploščo, ki je bila prevlečena z bakrenim oksidulom ln je dognal, da proizvaja taka plošča, če Jo deneš na dnevno svetlobo, prav močne električne toke. Z drugimi kovinami pa je dosegel dr. Lange še lepše uspehe in posrečilo se mu je celo upaliti žarnico in pognati majhen elekromotor. Italijanski državnik Tittoni t. Bdvfti dolgoletni italijanski minister za tun »oj* eadeve Tommaso Tittoni je uminl. Zadnja leta se ni več udeleževal političnega življenja. Pospravljanje ruševin razbitega angleškega velejetaia »Iris III«. Kakor «mo že poročali, se Je pred nekaj dnevi ponesrečilo na obali pristanišča v Pljnmouthu na Angleškem veliko letalo »Iris III.« Devert mož posadke je takrat prišlo ob življenja. Slika nam kaže, kako pospravljajo razbite dele letala. Vodni Jenleci. Mladi športniki v kopališču Miami (na Floridi, Zedinjene države), ki goje ježo na vodi, so »I pritrdili na svoje aparate mal motor, tako da ne potrebujejo več brmh motornih 6otoov, kd bi Jih vlekiti. Zima v Velikem Kleku. Pogled na planinsko kočo na Velikem Kleku s znanim ledenikom. V ozadju vidimo na sliki Veliki kletk. Izdaja tiskarna »Merkur«, Gregorčičeva ulica 23. Za tiskarno odgovarja Otmar HihAlek. - Urednik Milan Zadnek. — Za inseratni del odgovarja Avgust Rozman. — V«( » Ljubljani.