-----------.... ... -ovv®^ Edini slovenski dnevnik v Zedinjenih državah. :- Velja za vse leto... $3.00 •s Ima 10.000 naročnikov gr^ v-; • ■ . V' - ■ -r,. ,(< s. ^ £ •' ' - ^ -[ * 4 List slovenskih delavcev v Ameriki. jtf The only Slovenian daily in the United States Issued every day except Sundays and Holidays TELEFON PIS AKNE: 4687 COBTLANDT. Entered as Second- Class Matter, September 21,1903, at the Post Of flee at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISABNX: 4687 COBTLANDT, NO. 158. — STEV. 158. NEW YORK, WEDNESDAY, JULY 8, 1914. — SREDA, 8. JULttA, 1914. VOLUME xxn — LETNIK E.XTT. Upor med^federalci pred Vera Gruzom. Federalne čete, ki se nahajajo nasproti ameriškim pred Vera Cru-zom, so se uprle. ... PBEHOD K USTAŠEM. Poveljnika ameriških čet se je o-pozorilo na upor, nakar je odredil vse potrebno. Vera Cms, Mehika, 7. julija. Signalni oddelek je poslal s svoje postaje generalu Funstonu sledečo brzojavko: "Težko streljanje bilo daues čuti na mestu, kjer je prekinjena železniška zveza z Mexico City, nekako poldrugo miljo južnozapadno od Tejira. Kapitan Anderson poveljuje vlaku." Pri Tejira je v resnici prišlo do krvavega spopada med mehiškimi vladnimi četami in uporniki, v kojega «0 posegli tudi kon-stitueijonalisti. Polkovnik Yizun-za je odredil napad na upornike, ki s*- hočejo pridružiti usta&em. Z dvesto ljudmi, ki so ostali zve-Mi, je pričel boj, a je kmalu za-ipazil, da so dobili uporniki ojač-be. Dasiravno je znašalo število u-pornikov le 60 mož, je bilo vendar pripravljenih ir>00 ustašev z eno strojno puiko, da jim priskočijo na poinoč. Polkovnik Yizun-za je bil pognan nazaj ter je br-zojavil generalu Pena v Coroba za pomoč. Že po preteku ene ure je odšel na poxori4če bojev vlak s federalnimi vojaki. General Funitgn se boji, da bo pretrgana zveza z Mrxieo City,' tli r* WHWMij«, da bi se zapodilo upornike proti araeriftkim postojankam. v O. Campero, tajni agent ("arrange, je pustil danes zjutraj ob 1. uri zbuditi generala Punstona ter ga je prosi! za varno varstvo izvan a tu er likih črt. Sestati se hoče z uporniki ter jih privesti v taborišče koiratitucijoualistov. Dams zjutraj iz Mexico City sem dešli častnik španske križar-ke Carlos V." je sporočil, da je odšel general (jarcia Pena na iz reeno prošnjo Huerte v glavno mesto. Huerta mu je formelno izročil prednedniitvo, da ga pozne je izro«i Cirranzistom Med generalom Funstouom ter polkovnikom Yizunza se je izmenjalo več brzojavk, v katerih se potrjuje, da je izbruhnil v taborišču federalne snnade upor. Yizunza je 'brzojavil; "Del mojih prednjih straž je pobegnil. Ko jih zalotite, jih po-gnajte nazaj, kakor hitro bi skušali iti preko ameriških predujih ■traž," Nato je odgovoril Ftrasten: "Preduje straže sem podučil v tem »mislu. Policiji v Vera Cruz je naročeno, naj prime vse ubežnike, katere zaloti v mestu." Ameriške prednje straže so vsled tega ipodvojile pazljivost in nikdo izmed častnikov nizatisnil v tej noči očesa. Straže se je podvojilo, kajti upravičena je bila bojazen, da bodo neodgovorni u-bežniki iz zseede streljali na Amerika nee. Kljub temu pa je noč povsem mirno potekla. Med fedcralci in ustaši je prišlo danes zjutraj v bližini Tejira do spopada, tekom kojega je bilo izmenjanih kakih 2000 strelov, povečini iz strojnih pušk. Izgub ni bilo, ker je na strani ustašev padel le en mož. Ustaši so bili konečno pognani v beg. Na čelu upornikov je stal poročnik Aguillar, ki je pozneje u-be?al v Vera Cruz. Uvoz stavkokazov. Stavkarji Westinghouse naprav, ki trpe pomanjkanje, so dobili od komiteja živil. Pittsburgh, Pa., 7. julija. — Naval stavkarjev, da zopet vstopijo na delo, katerega je pričakovala uprava Westinghouse Co., je izostal. Noben stavkar ni prišel prosit za delo, pač pa se je uvedlo kakih sto stavkokazov. Pri uhodih je stalo več stav-karskih piketov, vendar pa so bile množice popolnoma mirne in varnostni organi niso imeli nobenega vzroka, da bi posredovalk" Stavkarski komitej je dobil danes veliko prošenj od stavkarjev, ki trpe pomanjkanje. Med potrebne se je razdelilo živila in za samce se je ustanovilo poseben prostor, kjer se lahko do sitega najedo. Sodnik Evans je zavrnil danes predlog stavkarjev, naj se potom sodnijskega povelja napoti šerifa, da bi odpoklical iz stavkarskega okraja deputv-šerif e. Sodnik je izjavil, da ne more razpravljati o predlogu, ker ni navedenih v tožbi nobenih slučajev poškodb oseb ali imetja, ki bi opravičevali iz-stavljenje ustavnega povelja. Odvetniku stavkarjev pa se je dovolilo, da sme vložiti novo pritožbo. Preteča stavka železničarjev. Osemdeset tisoč železničarjev je pripravljenih, da zastavkajo na dano povelje. Hraber rešitelj. Kovač je rešil dečka elektrokuci-je. Deček je splezal na brzojavni drog, da išče gnezda. 121etui Oranžo (Justino z iztoč« ne 2l>4. ceste v New Yorku bi včeraj zvečer skoro postal žrtev električnega toka, ko je prišel na vrhu brzojavnega droga na Webster Ave. v dotiko z močnim električnim tokom. Kovač John Shee-han, ki je postal pozoren na nevarnost, v kateri se je nahajal de-čt*k. je brrz daljšega pomisleka sj»ležal na drog ter rabil pri tem kot rokavici dva črevlja iz gumija. Na ta način je lahko prijel dečka, ki je bil že nezavesten, ter ga spravil na varno. Fanta so prepeljali v Fordham bolnišnico, kjer so ga zdravniki ktnalu zopet k zavesti. Razven par opeklin je deček popolnoma nepoškodovan, dasiravno je šel skozi njegovo telo električen tok, močan več kot tisoč voltov. Deček je bil splezal v navzočnosti več tovarišev na brzojavni tlrog, ker je mislil, da bo našel na vrhu ptičja gnezda. Pri tem je S4 g»'| v eno odprtino ter se dotaknil žive žice. Kljub temu ni izpustil ter čakal, da je prišla pomoč. Na mestu je bilo več odraslih, a nihče si ni upal rešiti dečka. Nato je prišel Sli ee h an, splezal brez pomisleka na drog ter rešil dečka. Simplon predor pod vodo. Ženeva, Švica. 7. julija. — V Simplon predor je začela dreti iz nekega podzemeljskega jezera voda in preplavila par čevljev na visoko tračnice. Promet je ustavljen. Za pasaži rji!'so vpeljali preko prelaza provizoričen avtomo- h1 Sni Ditcm^t j"^** *** y ' '' - K umoru v Blue Island. Chicago, III., 7. julija. — Policija ni še dosedaj našla sledu morilca, ki je v noči od nedelje na penedeljek s S"kiro umoril starega Jakoba .Misliča (in ne Ne-slela kot je sprva pomotoma poročalo),, njegovo ženo, hčerko in otroka slednje. Sum se obrača proti nekemu slaboumnemu' gostaču družine, kateremu se je pred par tedni odpovedalo stanovanje. Policija skuša tudi ugotoviti bivališče svaka starega para, Williama Mans-fielda, ki je pred enim letom zapustil svojo družino. Proti obema pa ni nikakih določenih dokazov. Konec suše v Missouri. Montgomery, Mo., 7. julija. — Vččeraj je padel po treh mesecih prvi dež. Čeravno ga je bilo samo tri palce, so ljudje popolnoma zadovoljni. Ce bi se nekaj časa ne deževalo, bi bili poljski pridelki popolnoma uničeni. ODKLONJENE ZAHTEVE. Do 14. julija morajo biti končana vsa pogajanja z obratnimi vodstvi. Važna seja. Chicago, III., 7. julija. Generalni managerji 67 železnic za-padno od Hiicaga bodo dobili tekom tega tedna obvestilo, da bo zastavkalo 80,000 uslužbencev, ako se do 14. julija ne ugodi njihovi zahtevi, da se skrajša delavni čas od deset na osem ur pri dosedanji plači. Zastopniki 31 delavskih organizacij, kojih člani so zaposleni na železnicah, so imeli danes tukaj zborovanje, na katerem se je sklenilo, da se stavi ultimatum. Seja se je vršila v uradu Lawrence Currana, predsednika Int. Association nakladalcev in delavcev v skladiščih. Zahtevo za enotno plačilno lestvico in skrajšanje delavnega časa so železniške družbe že odklonile in delavci so že glasovali o vprašanju, ali naj se započne s stavko. Pretežni d-1 uslužbencev je glasoval za stavko, ako bi se zahteve konečno odklonilo. V seji, ki se je vršila danes, se je vzelo na znanje glasovanje uslužbencev ter določilo dan 14. julija za termin, do katerega morajo biti pogajanja končana. Springfield, 111., 7. julija. — V najtemnejših barvah je slikal danes Duncan McDonald, tajnik Illinois Mine Workers, situacijo premogarjev v Illinoisu. Stal je pred državnim komitejem, kjer se razmotriva o reorganizaciji delavskih in rovskih agentur. McDonald je izjavil, da je 40,000 izmeti 90,000 premogarjev brez posla ter da vlada med njimi strašna beda, ker ne razpolaga unija z zadostnimi sredstvi, da bi jim priskočila na pomoč. Kot vzrok velike brezposelnosti smatra McDonald nadprodukcijo premoga v tej državi. Glasom njegove izpovedi je preteklo leto bankerotiralo 19 družb m število takih se bo v tekočem letu še pomnožilo. McDonald .priporoča postavo, s katero bi se kontroliralo in omejilo število novih rovov. Aretirana kot zastrupi j evalka. Pittsburgh, Pa., 7. julija. — Pod obtožbo, da je dala Mrs. Annie S; Linderman iz Creighton s strihninom zastrupljen "candy", so aretirali danes 18-letno Mrs. Pearl Stuckney ter jo stavili pocT $500 varščine 7 ~ V ' "T. 5 ■•if5-"v SB GLAS NARODA. 8. JULIJA, 1914. Dopisi. Pittsburgh, Pa. — Tukaj je u-mrl dobroznaui rojak Josip Luk-man v starosti 55 let. Nahajal se "ems NARODA" « Stovemc Daily.) Owned and pubiiahed by the tAotcnic Publishing Co. > (a corporation.) FRANK SAKSER, President. ) JANKO PLESKO, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasurer. FM 8f 'Portlandt hattan, Sa celo leto velja fist za Ameriko in Canmdo........................$3.00 zapušča žalujočo vdovo. Naj v :: dL'^mWtoNew York:::::::: tS;miru ^iva! Janez B°Jane-" pol ieUra mesto New York ... 2.00 Canonsburg, Pa. — Tukaj je u-Z Evropo vse^eto...........4.50 mrl pQ kratki in mučni boiezni 44 " ffetrtlet*.'.1-70 povsod priljubljeni rojak Fr. Po- , točar, podomače Lužar. Bodi mu Mi — mmmmm H plemiči so odhiteli k dvorano razstreliti z dinamitom, hodu sklical bojno posvetovanje, ske." kar se pa k sreči ni zgodilo. — Na tem posvetovanju je imel Kmetski Da ne bodo rojaki po Ameriki glavno besedo Nikola Matlekovič ' svojemu vodji, mislili, da smo kaki skebi, mo- ki je služil kakor kapitan pri ba-| "Ti plemiči niso nič boljši ram omeniti, da smo takoj usta- novcih, a je bil ravno sedaj na novili novo unijo z imenom Butte dopustu, ker je imel urediti neke je skoraj štiri leta v bolnišnici,'^"10 Workers, ki že sedaj šteje rodbinske stvari. Gospod kapitan kjer je slednjič v Gospodu zaspal. 2200 članov. Nova unija bo delala in major stanovske vojske je sve-Rojen je bil v Toplicah na Do-;samo za korist delavca in ne bode toval, da krene močan oddelek lenjskem v Ameriki je pa bival *ako pokorna kapitalistom kot konjenice proti Bisagu, kjer seje 41 K. S. K. J. V stari domovini kmetov, okoli Bisaga ter nameravali na-j "St> cvl° Radovl,'a imamo!" se pasti Varaždin. In tu ga je pri- Je pohvalil hitro Celinič. "Jaz ju.ua, na praznik proglašenja itl pri vSaki priliki postavi za f P™8"" . d™Bi 1I>,'ijH* 1 0 4 , . \ 1 jtelj , je pričel viceban z glasom, v katerem ni bilo sledi kaki jezi. od v od v ti, pred staro dvorano jdelavca .S takimi napadi se ne da ti v Philadelphiji go- veliko napraviti, pač se pa v prvi ■. v katerem j»> rvk.'l: vrsti škoduje Jednoti in dobri Mi smo ustvarili ty narod iti Utvari sploh. Gospodje bi radi do-. eilj j. bil. da ga zgradimo nabili v svoje roke Jednotino bla-Jlagi .-lovskih pravic. Nobene gajno in potem po SVoji volji razlike nismo delali m.-d tem ali polkgali ž njo. Cpam, da se jim m RMidom. t »tu več odprli vra-;n,. ]>0 ^ar tako na lepem posre-cel.Miu svetu t it poklicali vse čilo. Vsak trezno misleč človek lcli biti prosti. da1 udi, ki so želeli biti prosti ridejo k nam ošli. I/.javili smo, da ni naša nc-dvisriost cdinole za nas, temveč i vse, kateri more j /ni te dobrote." Te besede so zelo lepe. vendar a ne odgovarjajo dejstvom. uunada ndtt pr »v in ti lovanj. obsoja tako postopanje. Gospodje da bodo dobro-jdtihovniki naj se ne mešajo preveč v Jednotine zadeve in naj se ne bratijo posili z delavci, ker tu-postati de- d i brez njih prav lahko izhajajo. S tem seveda ne mislim vseh, ampak samo nekatere. Imen ne bom navajal, ker jih že takoalitako se izključi na Kllis Is- pozna vsa slovenska javnost. Ro-ljence iz ničevih vzro-'jaki, ne pustite se voditi še dalje uradnikih, /a kojih odgovoren predsed- ivnanje s priseljenci na Ellis IsIhikIu je sramota za 20. stoletje. Temu ne more oporekati nihče, ki pozna tamošnjv razmere in ki ima količkaj srca v svojih prsih. Tudi zagovorniki sedanjega sistema izjavljalo, da ima izvajanje nasehiiške inšpekcije za posledico okrutosti. Pravijo pa, da s«* teh okrutosti ne more prepre- Ti nativistir-ui fanatiki so vsaj odkriti in konsekventni. Ne lili-nijo se. V tem se pa razlikujejo od predsednika Wilsona, ki pravi: "vsi so dobrodošli", dočim razganjajo njegovi pomočniki družine, povzročajo samomore, izročajo otroke v okuženih prostorih gotovi smrti. Kaj bi pač rekel ubogi priseljenec, ki je hranil in varčeval dve leti. da dobi sem svojo družino, katero se pa potem deportira iz kakega ničevega vzroka, ako bi > lial be*ede predsednika Wilso-ao dobrodošli"? predsednik Wilson na-priseljevanja. vsaj vsa* ngleškega priseljevanja, • vse dobro. Neumestno govori v priseljevanju i smislu, dočim govore lejanj« čisto drugo be-je hinavščina, katero je nest i. "Ne ravnaj se po mojih dejanjih. ampak po mojih besedah." To je bilo že v starih časih glasilo farizejev in pismoukov ter je čaiibog še danes. If a pad na kinematograf v Sofiji ** Peat ep Lloyd' |>©roča, da napadla v Sofiji neznana tolpa s po močjo policije in vojaških obla-iitlotno kinematografično gle-Jadarja (Vsterr icherja !a. Skoda znaša A0 Napad so izvršili, i>rreicherja smatrali ta. — Oester-Oger in se je že tro-ograkemu po-s pomočjo svoji ri na: 44Vi Da je aprot ii i k kega ne bi bilo : pa je, d prijazne njegova aedo. Td težko pr za nos! Najboljše je, če jim poveste na prihodnji konvenciji, kar jim gre. Delegat je, glejte za bodočnost naše K. S. K. J.! Pri srcu naj vam bo napredek Jednote in njenih članov. Ce boste delali tako, boste izpolnili svojo dolžnost. Pozdrav! — Naročnik. Solor, Colo. — Glede stavke se še sedaj ne ve. katera stranka bo zmagala. Najboljše bi bilo za nas, če bi se organizirali in pristopili h kaki dobri organizaciji. Edino na ta način se bo dalo kaj doseči, edino na ta način bo lahko prišel delavec do svojih pravic. Odkar se nahaja zvezno vojaštvo po naših naselbinah, je veliko bolj mirno kot je bilo prej. Ce se je kedaj prelivala v stavkarskem okrožju kri. so to v prvi vrsti zakrivili miličarji. V Walsenburgu je vse ljudstvo zadovoljno, posebno o-troei so zelo veseli. Gotovo bodo še v poznih letih pomnili, kako so jih bele strehe šotorov varovale pred dežjem in snegom. Lep pozdrav! — M. J. B., desetletni naročnik. Butte, Mont. — Tem potom hočem pojasniti rojakom, zakaj so delavci 13. junija demonstrirali. Ta dan so hoteli rudarji praznovati, ker so se ločili od Western Federation of Miners. Odbor, kateri je vodil unijo, je bil v zvezi z Amalgamated Copper magnati. Predsednik tukajšnje lokalne linije je bil ponižni sluga magna-tov, kar je seveda razkačilo delavce. Dne 17. junija so imeli splošno glasovanje. Za odstop je bilo 6348 glasov, proti pa samo 243. Ko je predsednik1 W. F. of M. zvedel, kaj se je zgodilo, je 19. junija dospel sem, hoteč pomiriti delavce, pa ni mogel doseči nikakega sporazuma. Nadalje je odredil, da se bo vršila dne 23. junija ob 7. uri zvečer seja. Pred dvorano se je zbrala velika množica občinst\a. ki je začelo upiti: 4'Kje je Moyer!" Pri tem je nekdo ustrelil na Petra Bruna, ki se je takoj zgrudil težko ranjen na tla. Temu strelu je sledilo še kakih dvanajst drugih. Med ranjenci se nahaja tudi delavec Ernest J. Noj'. Delavce je seveda to tako razkačilo, da so nameravali "kako ste vendar mogli iti brez mojega dovoljenja, ne da bi komu povedali kako besedo? Ce bi vsakdo delal po svoji glavi, bi bili kmetje kmalu z nami gotovi. Pomislite samo, če bi vas potolkli pri Stančiču. kako bi jim vzrastel greben, in še drugi, ki ,so sedaj mirni, bi se uprli. Pa ta sramota! Prosim vas, da ne delate nič na svojo roko v vojski, kateri zapovedujem jaz. V njej imate mesto vi kakor konjeniški, a gospod Nikolaj Matlekovič kakor pehotni major, ki sedaj prosim, gospoda, da za vzamete svoje mesto." Nova majorja sta se zahvalila vicebanu ter sta bila srečna, da se je vsa stvar tako ugodno sešla, ker sta čula od Ivrčeličjl v Stančiču. da je viceban besnel in da je nameraval sam iti nadnje, če bi se bila protivila. Okoli vjetih kmetov se je bilo medtem zbralo precejšnje število vojakov in častnikov, ki so prezirljivo gledali na te reveže, zasmehovali, psovali, pljuvali ter jih strašili s kaznimi, ki jih čakajo v Zagrebu. "Kaj ne, neumne kmečke pare, sedaj vam je lepše, ko ste privezani na vrv kakor lovski psi!" se je rogal podložnik kaptola upornikom. ki so samo tiho gledali predse in trepetali od mraza. 4'Še lepše jim bo", je pristavil plemič iz Turopolja, 4iko jih bodo vlekli po vrvi v nebo." "Ali kadar jih bodo priveza-vali na kolo", se je oglasil nek drug vojak. V tem je prijahal k gruči sam viceban. "V kraj!" so zapovedali častniki iz njegovega spremstva in gosta tolpa vojakov se je tako razdelila razdelila, da je videl viceban vso sliko, kakor jo je hotel videti. Pogled na te ubožce je bil tako grozen, da je tudi vicebana, ki ni bil ravno mehkega srca, zazeblo okoli srca. Ujeti kmetje niso niti z očesom trenili, temveč so stali kakor živi mrtveci na svojem mestu ter se tresli kakor šiba na vodi. Viceban je poklical Krčeliča k sebi. "Amice Krčelič! Odpeljite te ljudi takoj v Zagreb. Izročite jih županijskemu kaštelanu. Naj jih da vkovati in- dobro zastražiti, dokler se ne vrnem. Hitite, da se še danes vrnete!" Krčelič je pognal ujetnike pred seboj kakor ujeto živino. Kmetje po vaseh, koder so šli ujetniki, so na skrivnem gledali ta žalostni prizor, tolkli se na prsa in pošiljali obupne poglede proti nebu. 4 4 Tudi za vas pride dan plači-( la. okrutneži!" so govorili z glasom, ki je prikrival grožnjo v sebi. Viceban je po Krčeličevem od- hitel grof Draskovic, ki je potolkel uporne kmete, ki so krenili proti Varaždinu, glavne krivce o-besili in od ostalih, ki so se mu udali, sprejel prisego zvestobe. Podžupan Petkovič. je šel zelo oprezno proti Bisagu. Njegovi konjeniki so morali med potjo pre-iskavati kmečke hiše, gozdove, i da bi ne bilo kje uporniških zased. Do Sv. Ivana ni opazil ničesar suml jivega, ali dalje idoč, so videli njegovi ljudje, pa tudi on sain, da so cele* trope kmetov bežale v. hribe ali v gozdove po ravnini. Ni vedel, kaj naj to pomenja, in naposled je verjel, da beže kmetje pred njegovo silo. Ze je hotel zapovedati, da jih naj polo-\e konjeniki, posebno one, ki so bežali po polju v gozdove.; a je vendar odnehal od te nakane, prvič. zato, ker je moral čim preje priti v Bisag, drugič pa, ker se je bal kmetov, da bi ga mogli lepo izvabiti v kakšno zasedo. V mraku je prišel Petkovič s svojo četo pred Bisag. Stoječ pred mestom, se je čudil, da je vse mesto razsvetljeno. Po vseh hišah so gorele luči in skozi odprta okna je prihajalo do njega hrup in veselje. Okoli mesta je videl nameščenih nekaj kmečkih ljudi, ki so bili gotovo straže. Ni se varal v tem. Poslal je k tem stražam nekoliko konjenikov vprašat, čegavi so. Konjeniki so se kmalu vrnili ter ž njimi nekaj oboroženih stražnikov. 4'Kaj je. čegavi so ti ljudje?" je vprašal Petkovič svoje ljudi. '"Mi smo plemiči od Sv. Ivana in stražimo proti upornim kmetom." "A kje so kmetje?" je vprašal Petkovič hitro. "Boga mi, vaša milost", je odgovoril plemič, "danes zjutraj smo jih pošteno pomeli iz graj-ščine, razgnali na vse vetrove in vjeli njihovega vodjo Radoviča in mnogo drugih kmetov." 4'To' je lepo!" je rekel Petkovič. kateremu je bila v resniei po godu vest, ker sedaj ne bo treba njemu, da bi se udaril s kmeti, ki bi ga bili lahko potolkli. "In kje imate • ujetnike?" je vprašal Petkovič takoj nato. "Vsi so dobro zaprti v pivnici!" je pripovedoval plemič/ "Pošteno smo jih zvezali in stražimo jih, da ne more nihče uiti." "To ste pametno naredili!" jih je pohvalil Petkovič. "Kdo pa je oni, ki se tako veseli v gradu? Gotovo pijejo." "Da, vaša milost!" so govorili stražniki. "Dosedaj so pili kmetje, a sedaj pijemo mi, ki smo jih pregnali iz gradu. De še malo vina je ostalo. Ti kmečki psi kar ga niso mogli popiti, so ga pa polili, da sta bili dve kleti skoro polni vina. Skoro bi se bil neki pijani kmet utopil v vinu." Petkovičevi konjeniki so se glasno nasmejali. "Pri moji grešni duši, utonil bi bil v vinu", je ponovil plemič, da ga nismo izvlekli in vrgli v mlako pred gradom, kjer sedaj vodo pije." 4'Dobro, dobro!" ga je prekinil Petkovič, ki je videl, da so že pričeli zbijati šale. "Povej mi, kdo je vaš vodja, kdo vam zapoveduje?" "Lepa hvala za vprašanje, vaša milost", je pričel odgovarjati plemič, ki je videl, da njegovo pripovedovanje ne ugaja gospodu podžupanu. 4'naš komandant je Blaž Celinič. plemenita kri___" "Privedite ga sem!" je zapovedal Petkovič stražnikom. 4 4 Povejte mu, da hoče ž njim govoriti major Petkovič iz stanovske voj-, sam sem ga ujel z lastnimi ro-, kami." "To je lepo! Vedli ste se kakor pravi plemiči", jih je pohvalil Petkovič. "Gotovo dobite lepo nagrado od stanov. Gospod vice-, ban bo zelo zadovoljen z vami. V kratkem pride sam semkaj." "Sem v Bisag?" je vprašal Celinič, kakor da bi mu ne bilo pogodi. "Da, sem!" je rekel Petkovič. "To sem hotel ravno povedati, ker se viceban s svojimi častniki naseli v gradu in treba je. da vaši ljudje čim preje odidejo iz njega." Celinič je dobro razumel Pet- v koviča. Sedaj, ko so oni mesto vicebana obračunali s kmeti, morejo kamor hočejo, a vojska z vi-cebanom bo žela sadove njihove hrabrosti. To ni bilo nikakor po volji Ce-liniču -in tovarišem, a vedeli so. da se morajo pokoriti vicebanu. Celinič je dal izprazniti grad, kar j so hitro storili, odnesli s seboj vi-j na kolikor se ga j(? dalo odnesti j v malih sodčkih, ki so jih imeli j seboj. Drugega ni bilo nič, da bij odnesli, ker so bili že kmetje odnesli. | Drugi dan je prišel viceban z vojsko v Bisag, odkoder je dal poročati stanovskemu direktoriju, da je s pomočjo svetoivanskih plemičev razgnal glavno četo u-pornikov, da bo sedaj na vse strani preganjal kmete, jih lovil in sodil po zakonih kraljevine. (Pride še.) <*) O) (*) 9) NAJBOLJŠA <*) 9) (S) 9) SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem več strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Cena v platno vezani $1.00. Rojaki v Cleveland, 0. dobe isto v podružnici Fr. Sakser, 1604 St. Clair Ave., N. E. Dr. Josip V. Grahek. EDINI SLOVENSKI ZDRAVNIK V PENNA. Zg. Zdravim vse bolezni moške, ženske in otročje. 841 East Ohio St., [Allegheny] N. S. PilUborg, Pa Nasproti "Hotel Pavlina:". -- Kare štev. 1. 2. 3 in 4 vozijo ranemo moj« Pfoi I. ra opomniš, ihi je po rodu Srb, la govori srhski j«'/.ik i'> da gre Malo Azijo med same tujce, kjer ga niluV razumel ne bo hiti on drugih, tedaj odgovarja: "Xe, pri Bogu! ^li govorimo bosenski jezik in nas cesar nas bo /.« uniel. 1/. Azije smo bili prišli in j v Azijo s- vračamo". In čez hip tužnega molka* pristavi res 'gni-rano: "'Tako je hotel Alah, kismet..." Srbi s krvavečim sr-cem gledajo t:o blodno izseljevanje krvnih bratov, ki jih v tujini nedvomno čaka najbridk jša usoda, za srbski narod pa poni ■-nja to izseljevanje veliko izgubo duševnih in telesnih sil; ('r-nagora pa bo kot država tua na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se nebode »ziralo. Druitveno glasilo: "GLAS NARODA". novanje, našli so zdravnika in _ „ . , „ ___ , .'njegovo taščo v postelji. Dr. Za- Težka telesna poškodba. 231etni . ,f J . .. s,. T ihalka se je zastrupil z morfijem, rudar Martin Rotar v fct LenarJ ki je tudi privolila v tu pri Trbovljah je zadobil od Ml žUe Zdrav_ nekega tovariša, ki je vrgel vanj njka go nagJ. mrt nj a steklenico. smrtnonevarne po- tagža je še živela? a se bojej da skodbe na glavi 'zaradi dobljenih poškodb umre. Proti to& je streljal.cevljar J Vzrok sam01Jn0ra zdravnika je ba. Štuel v Mihalovcih pri Ormožu je t da nJ x izdati Hdene Ko je vrtal neki moznar, ki je bil Tereig za gvojo ženo> da ie skušal nabit se od lanskega leta m se ta- od iti lod kar se mu ni krat ni hotel uzgati. se je isti hi-'poansčilo in se je sedaj bal. da poma vnel ter je ves naboj pras- ide eeJa gtvar na dan in bi mo. ml v nesrečnega strelca. Obzgalo rfl, on stiti vojažko službo. mu ie hce, obrvi in brke lil tudii _ , , _ „ v, obleka mu je že gorela. Sedaj leži' TatlMl^ berac,ca- Tržaška po- V ormoški bolnišnici, vendar je helJ,a J1*.18" J""11" *>let- «• i i , „ .. i . • «.,„ j; no beracico Marcelino Jadresich, upati, da bo okreval, m sicer tudi ... . . „ „ _ ' na očeh. Pomenljivo je, da se je pn beračenju kradla. Zasa- ta mož že enkrat pri enaki pri-,elll.so J®V?vn0 cmu- °ddah Hki obstreliL . so jo sodišču Iz crmc£rih goric. Letos se vre-] N srednje šol1, se bodo otvorile začetkom šolskega leta 3914-15. Gališki deželni odbor pa se ne bo več sestal, marveč se bodo jeseni razpisale nove volitve. 'v Sreča se igra. Neki tovarnar na Nemškem je igral 20 let v razredni loteriji s celo srečko, a zadeval je le malenkostne svote. Njegovo podjetje je šlo rakovo pot in konečno je prišel tako daleč, da je nekega dne tovarišu v gostilni prodal svojo srečko. Komaj je to storil, je izvedel, da je zadela njegova srečka glavni dobitek. Moža je ta zahrbnost sreče tako pretresla, da se je na mestu onesveščen zgrudil. Mož je od tega dne blazen in v blaznici preživlja svoje dni s štetjem medenih mark, o katerih meni, da so zlati po 20 mark. Da ni bil vržen na cesto. Krojač Flaminio v Rimu je žino morfija. Prvo pomoč jej je prišel na dobro misel, da obvaru nudil zdravnik rešilne postaje,'j'1 in svojo rodbino pred tem. P^nnna^s^ei'ToiraTinta" »ato Pa 80 -i0 prepeljali v mestno,^' bi ga vrgli na cesto. Sedem let Sesava' st^ na sHrej^ ^ofge in bolnišnico. Vzrok poskušenegaV stanoval v majhnem stanova-vsesa\a se na starejše rozge m, Inju ter natančno plačeval najem- s tem uničuie trs , ---------------plačeval najem Vojake nabira. Na Štajerskem Najden utopljenec. Dne 18. V zadnjih mesecih pa je se je pojavil Se meseca aprila nek *ija so našli v bližini žavelj trup- P V fino oblečen tujec dobrih raailir.Ilo utopljenca precej velike posta-' 1 ' e ki je > oblečen tujec dobrih manir,|lo utopljenca precej veli je nabiral mladeniče za tujske Jve- starega kakih 35 let s crmmi i plačal šest mesecev Tako ni najemščine. francoske legije. Kako je življe- brkami in brez jopiča. Domneva k* k® . nje tam, se je že večkrat poroča- ^ da je najbrže v pijanosti pa-! Tistega dne pa. ko bi ga bil imel reči iz stanovanja, je NOVICE IZ STARE DOMOVINE. KRANJSKO. Rop. 11. junija ponoči je napadel dosednj neznan zlikovec posestnika Jožefa Peenika i/. Vrhni- se takoj ustavila in hotela dečka takoj odpeljati v reško bolnišnico, kar je pa dečkov oče odklo nil. ker je menil, da deček ni do legijo, se pravi prodati se naravnost v su žil ost, iz katere je zelo težek izhod pred izpolnjeno dobo. I ta v svoje največje začudenje na- moralo biti v vodi kakih 24 ur.|še1' la stanovanje sploh nima l,WitPt» tvnnl, «P ni vrat- Krojne je namreč vrata od- lo. Iti služiti v tujsko francosko del v vodo in utonil. Truplo je ' i . • • ______• ____ i . x! _ ________ m n v a 1 r\ Ki ti vn/11 1/ n Lr i li OJ. nt« I ? ke iiu poti iz Črnega vrha ter mu bil nevarnih poškodb. Kasneje se v>vl i/, žepa srebrno žepno uro in J" otrokovo zdravje poslabšalo, nikelnasto verižico. Knt osuni-inj,kar K* j^1 oče po železnici od-Ijenca so aretirali dva hrvatska' v reško bolnišnico. ■delavca ter jih oddali okr. sodišču na Vrhniki. Nezgoda. 321etnega delavca Fr. Kastfliea v Smartnem pri Litiji Skala se je odtrgala 17. junija dopoldne v Zali pri Idriji okoli !». ure, ravno ko je zadnji avtomobil mednarodne gorske tekme je 16. junija sunila telica tako zapustil Zalo. Skala je padla rav močno, tla je zadobil težke notranje poškodbe. — lOletna hčerka no na sredo ceste ter bi se bila avtomobilu Sicherla, ki vzdržuje kočarja Pavlina Murn iz Planine redni promet med Logatcem in si- je zabavala* na pasi s strelja-! Idrijo, pripetila nesreča. Skala se njem s patronami. Pri tem ji je je vsled močnih nalivov zadnjega košček pat rune priletel v desno | časa in vsled pretresa po tolikih oko in jo težko poškodoval. ; avtomobilih omajala in se govori Same merilni poizkus dijaka. V Ljubljani se je 17. junija ustrelil na grobu svojega očeta na poko- lahko o sreči, da ni padla na cesto. ko so vozili mimo avtomobili. Cerkev v Spodnji Šiški. Fran- ]»ališ< u Sv. Križa dijak (i. razre-j čiAkani so kupili v Spodnji Šiški da realke lKletni Dragotin Fat ur,1 Rfiningliausovo zemljišče ob stanujoč na Sredini it. 1*. I'stre glavni cesti, kjer bodo zgradili lil se je /. revolverjem dvakrat v cerkev, župnišče in pa društveni levo straw prsi in se sinrtnonevar- dom. Vlada jim je baje v to svr-ho t anil. Imel pa je še toliko nio-jho dovolila visoko brezobrestno t-i. tuj ^ivvl Je zeJo razko5uo ko_ nekim "lordom (bržkone pustolov-, 1jK.mo pa ne da bi plaC.al cm!), s katerim je spri, ker dolgove. je dvoril njegovi sestri. Fant mu je namreč dal klofuto. Napovedala sta si dvoboj, in sieer amerikanski. Šla sta v Št. Vid v neko gostilno, kjer sta vlekla krogi je. Fat ur je potegnil črno krogljico. Amerikanee pa mu je dovolil 2-letni rok, da uredi svoje razmere. Ker je imel preteči ta rok z 21. junijem, je šel 17. junija na pokopališke, da bi se usmrtil. Na pokopališču je pustil svoj revolver in palico. Prijeta tatica. Trgovcu in gostilničarju Ivanu Malu v Peči je zmanjakaio že dalj časa več denarja. Da bi dognal, kdo mu krade, skril se je te dni opoldne v trgovini in čakal. Kmalu je prišla v trgovino neka pri njem služeča dekla, vzela naj prvo več sladkorja, nato pa odprla predal z denarjem ter hotela vzeti denar. Vtem trenutku pa je priskočil Mal ter je tatico prijel. Samcmorilec, katerega truplo so našli v travi pri Brezovici, je 27letni Srečko Žele/nikar iz Čudno tele. Posestniku Francu Suhadolniku iz Blatne Brezovice pri Vrhniki je porodila krava tele z dvema glavama. Tele je naravne velikosti. Čudna pa je glava, ki ima dva gobca, štiri oči in dva uhlja. Ako tele leži in se mu vlije mleko v desni gobec, priteče mleko pri levem ven. Ako pa vlijejo v levi gobec, gre mleko v želodec. Tele je zdravo. Železniška nezgoda. Na progi med Zalogom in Lazami je 19. junija skočil s tira parni stroj tovornega vlaka. Druge nesreče ni bilo. Azijska divjačina v Karavankah. Listi poročajo, da se snuje ekspedicija za znanstvene in kinematografske namene v gorovje pet rajske Arabije, kjer so posamezne gore pokrite z vedniin snegom in imajo celo ledenike. Eks-pedieijo, ki je preračunana na eno leto, bo vodil znani raziskovalec dr. Friderik Grotte. Ekspedicija namerava ujeti tudi nekaj ..... . živili eksemplarov sinajskega ko-Smartnega pri Litiji. Kaj ga je (Z0r0ga> ki bodo poizkusiii a_ gualo v smrt. ni znano. klimatizirati v koroških Karavan- PRIMORSKO. Otrck utonil. Dne 16. junija proti večeru je padel dveinpol-letni sinček Antona Kranjca v Trstu na vrtu v nek nabiralnik vode in utonil. Ko so ga našli, je gjV^j^ bilo že prepozno, da bi ga rešili, bil je že mrtev. Pcskušen samemer. Dne 17. junija okoli 5. popoldne je skočila v bližini grada Miramar neka mlada dama. najbrže tujka, v morje. Ljudje, ki so ta njen čin opazili, so jo po hudem naporu potegnili iz vode ter oddali v opazovalni oddelek splošne bolnišnice. Ime samomorilke in .vzrok samomora sta neznana. Nezgcda. 71etni učenec Anton Finfinato je padel 17. junija popoldne v deškem oskrbovališČu v Trstu z gn gain ice. pri čemur si je pretresel možgane in se tudi drugače hudo poškodoval na glavi. Oddali so ga v domačo oskrbo. Ped kolo je prišel 17. junija zvečer okoli 8. ure 161etni sobni slikar Anton Delpin, ko se je vračal od Miramara. Pri padcu si je zlomil levo zgornjo čeljust in je izgubil štiri zobe. Prvo pomoč mu je nudila rešilna postaja. Aretiran tat. Na zahtevo zidarja Lovrenca Frigo je bil 17. junija zjutraj aretiran neki 201etni zidar Anton Grandus v Skednju pri Trstu, ker je le-ta ukradel neko zlato žensko ovratno verižico. vredno 100 K. Javno nasilje. V neki kavarni v starem mestu v Trstu je pričel neki Hermangild Zerquenik razgrajati, a ko ga je poklicani policist hotel odstraniti,, zagnal se je ta vanj ter mu hotel iztrgati sabljo. Pri tem mu je pa priskočil na pomoč tudi neki drugi težak. nakar se je vnel silen pretep ter je moralo priti še več redarjev, da so oba nasilneža ukrotili. Dva samomora. 18. junija okoli H. zvečer se je neki neznanec zastrupil v ulici dei Lavoratori v Trstu s karbolno kislino. Umrl je na licu mesta. Truplo so prepeljali v mrtvašnico k Sv. Justu. — V tržaški bolnišnici se nahajajoči izdelovalec kočij Avgust Persa je skočil radi neozdravljive bolezni iz stopnjišča v prvem nadstropju v pritličje in se tako poškodoval, da je kmalu nato izdihnil. Poboj med cigani Dne 18. junija so se na Opčinah stepli med seboj cigani in je bil pri tem 32-letni Jurij Hudorovič ustreljen v prsi. Prepeljali so ga v tržaško bolnišnico. Rodbinska drama v Polju. Te dni se je za vršila v Pulju rodbinska tragedija, ki je zahtevala troje žrtev. Fregatni zdravnik dr, Karel Zahalka se je poročit pred časom na skrivnem s 24letno Heleno Tercis po pravoslavnem ob- Identiteta trupla se dosedaj še ni dala dognati. Nezvest uslužbenec. Dne IS. ju nija so aretirali 241etnega težaka jstranil in dal odprtino nekemu znanemu .zidarju zazidati. Ko je prišel eksekutor, je krojač s svo- Kornelija Vucicha, ker je kradel radbino ^dovoljno gledal iz svojemu gospodarju, trgovcu s stanovanja, ki je bilo brez kavo Harrv Giitzlu v Trstu večjo x a '_ množino kave. Trgovec trdi, da! IŠČEM ima vsled teh tatvin kakih 720 K'Slovenko za delati v kuhinji v ho- 4 * S&mcmer. Iz Četrtega nadstropja neke hiše v ulici Sctissa v Trstu je skočila 19. junija 251etna bančna uradnica Ada Tiiller na cesto ter obležala na mestu mrtva. Vzrok: nesrečna ljubezen. Žepni tat. V neki kavarni na ribiškem obrežju v Trstu je bil te dni aretiran neki policiji dobro znani 271etni Rajmund Russian, ker je izmaknil kurjaču Ceregato 50 K denarja, a neki ženski tudi denarnico z okrog 60 K denarja. KOROŠKO. Žalostno znamenje. Dne 16. junija so se vršili v Celovcu nabori. Iz okolice Celovca je prišlo na nabor 172 nabornikov ter je bilo za vojaško službo sposobnih spoznano le 37. To pač ni razveseljivo znamenje za zdravje ljudstva. Zanimivo bi bilo poizvedeti za vzroke te degeneracije. Zopet eden. C. kr. deželna vlada za Koroško je preklicala, da se Tomažu Mitterju. roj. 1885. v Šmarjeti, pristojnemu v Steuer-berg, okraj Celovec, na račun njegove domovne občine ne sme dajati več podpor. Mitter je delo-mržen in tujemu imetju zelo nevaren individij in ni bil zaradi tatvine in podobnih deliktov nič manj predkaznovan, kakor dvanajstkrat. Grczoviteži. Iz Trbiža poročajo: Aretirali so 761etnega Jožefa Dalierja, ki je spolno zlorabil neko devetletno deklico, in pa 23-letnega, ključavničarja Horvat ha, ki je posilil neko 231etuo slaboumno raznašalko kruha. Otrck zgorel. Iz Št. Petra pri Takenbrunnu poročajo: Triletna Antonija, hči dekle, se je v hlevu igrala z vžigalicami. Pri tem se je vnela obleka in otrok se je smrtnonevarno opekel. Umrl je v celovški bolnišnici. telu. Katero veseli, naj se oglasi na: t ± Alojzija Ratejz, Highland Hotel. ' (6-8—7) Springfield, ^fass.' POZDRAV. Na ;hl. I Janny Lin*, Ar k. In okolica: Mlchaal Or&r. •an Francisco, Cal.: Jakob Liorflln. Danvar, Colo.: John Dobava tal A. V Tor bo ve. Loadvlllo, Colo.: Jerry Jaauifk Pueblo, Colo.: Peter Cull« la J. M. Cleveland, Ohio: Frank Hakasr. J, Mm- rlnčič, C has. Kaxllnjfer In Frank Ke-vaafi. Bridgeport. Oblo Hi ekoHcei lallda, Colo. In okolica: (The Bank Saloon). Walaenbura, Colo.: Anton Battle* ■ndlanopoils, Ind.: Frank Urajner. Depue, III.: Dan. Badorlnaa Cblceao. IIS.: Frank Jurjoree. La Salle, III.: Mat. Komp. Joliet, III.; Frank Laurich In John Zaletel. Mineral, Kane.: John Stale. Waukatfan, III.:. ~~ Math. Oarln. So. Chicago. III.: Sprlnafleld, III.: Matija BarbodS frontenac. Kana. In okolico; Frank Mulbery, Kana. In okolico: Martin Koa Calumet, Mich in ckolloo: Pavel Skalta la M. F. Koba. ^Manletlaue. Mich, hi ekoltoei B. Ko- Seuts Ran pa. Mlak. m efceileei M. ft Ukori«. C hie holm, Minn.: K. Scone. Frank Medved In Frank Zagar Puluth, Minn.: Joaeph Sharabon. Sly, Minn, in okolico: Inn Ooufte, Jakob Skerjanc In E L Kapech. Eve loth, Minn.: Jurlj Kota* la SHbert, Minn. In okollea: 1 Nibbing, Minn.: Ivan PouBa. Niphwauk. Mlnn.j Geo Mai Virginia, Mine.: Anton W. SC. Louie, Mo.: Mike Grabrla* Aldrldpe, Mont.: Gregor Sobe« twain, ^o«,t.:Mich. KrtTeo. *>ntt»» m. v., aiMeM - LttUa Fells, N. v.: Frank Berbeton, O. |n okolico: Alda Coll In wood, Ohio. Math. Slapnlk. Lorain, o. In okolico: John K I9SS. E. 29th St. Youngetown. O.: Anton KlkelJ. Oregon City, Oreg.: M. Justin-Allegheny. Pa. In okolico; M. •raddock, Pa.: Iran Germ. SrldflOvllle Pa.: Rudolf Pleterftek. Surdlne Pa. in Jkollco: John Conemauph, Pa.: Ivan Pajk. Clarldge. Pa.: Anton Jerlna. Canoneburg, Pa.: John Kokllch. Srougthon, Pa. m okolico; Anton ■ar. Export, Pa. in okollea: John Prostor.^ Foreet City, Pa.: Karl Zalar In Frank Z. Farrall, Pa.f Anton ValentlnOE Irwin, Pa. In okolico: Frank Dei Johnetown, Pa.: Frank Gahrenja. Meadow Lands, Pa.: Geo. Schulta. Moon Run, Pa. .n okolico: Fr. Pittsburgh, Pa.i Ignacij Ignaz Magister, Frank Bambič in JakSe. Unity Sta., Pa.: Joaeph Skerlj. Steelton, Pa.; Anton M. Pap«. WIIlock. Pa.: Frank Seme In Joaept Peternel. Wlnterquartere, Utah: Lonla BlaMeS Stack Diamond, Waah.: Or. Poranta Ravenedele. Waah.: Jakob Ro Thorn aa, W. Va. In okolloei Kodan In Frank BartoL , Grafton, Wis.. John StaapfeL Milwaukee, Wle.: Joalp ~ Milwaukee, Wle.: Josip Tratnik, John Vodovnik in Frank Meh. Scheboygan; Mick Badorlnaa In Frank Novak. Went A Mo. Wle.; Freak RML Wya.i A. Jaetta m M 411 parmkg* 1.41T.T10 torn Imbtrg-Aneriki Irt* ■ajveCia parob'odna droit a mm i kl Tidria]« 74 ratlifiaik tit ••VATBRLAND", •SO ererh av dole, 68.000 ton, •*impbrat6r», *1B CcvIJav dolg, 12,000 tea. _ Direktna gypsa med NEW TORKOM is HAMBURGOM, PHILADEiPfflO ■ HAMBURGOM, BOSTONOM m HAMBURGOM, RALT1M0REM is HAMBURGOM, HALIFAX m HAMBURGOM. Najsiqe cese za v atari farsi i> sazaj. Nairečje udobnosti v MEDKBOVJU In TRETJEM RAZREDU ki veebnje kabine po lj 4 in 0 postelj, o bedni ce, kopalnice, pralnica itd Za nadaljne podrobnosti obrnite m aa: Hamburg-American Line, 45 Broadway, Ne« Tork ali sa krajevna ageatg. RED STAR UNE Plovitba med New Yorkom in Antwerpnom. Redna tedenska zveza potom poštnih parnikov z brzoparniki na dva vijaka. ZEELLAND 11,304 tone FINLAND 12,760 ton. ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. KROONLAND 12,760 ton, »•i VADERLAND 12>017 ton. UAPLAND 18,694 ton. Kratka In udobna pot ia potnike v Avstrijo, na Ogrsko, Slovansko, Hrvatsko in Galicijo, kajti med Antwerpom in imenovanimi deželami je dvojna direktna ielezniika ivexa. Posebno se ie ikrbl sa adobnost potnikov medkrovja. Tretji rasred obstoj* od malih kabin «a 2, 4, 6 in 8 potnikov. Za nadaljns informacije, cene in voine listke obrniti se ja nai RED STAR LINE No. 9 "Broadway NewiYork. 94 State Street Boaton. Maaa. 1319 J Walnut St. Philadelphia. P«. 19 Second Ave. le. Waah. Izšla je lična knjiga: "VOJSKA NA BALKANU". Yale d vsestranske želje naročili smo več iztisov te knjige ia je sedai eenj. rojakom srn razpolago. Enjigs "...'.,........v..---r --- -~T, $25.0Q ZAGREBA ..................... $26.08 KARLOVCA ........................................ $26.24 OPOMBA. Cena karte za parnik Kaiser Franz Jeseph L in Martha Washington znaša $4.00 več. II. razred od Marthe Washington in Kaiser Franz Joseph L od $65.00 do $70.00. Vsi dragi parniki od $50.00 do $60.00. Phelps Bros & Co., Gen. Agents, 2 Washington Street, New York, N. Y. Ti spodaj navedeni noti ijrodi na dva vijaka imaJt brezžični brzojaV jIIJICB, LAUMZ. MARTA WAJHINQTOIL ARGENTINA, . OCEANIA, RANZ jovatm t j\t \ i