125. številka. Izdanje za soboto 17. oktobra 1896. (t Trstu, t soboto zjutraj d*e IT. oktobra 189«.) Tečaj XXI. „EDINOST" iihaja po trikrat na teden ▼ iestih ii-danjih ob tovklli, ćstrtklh in aobotahi Z jutranje iidanje izhaja ob H. uri zjutraj, ve&erno pa ob 7. ori Tečor. — Obojno isduje stane: ta Jeden mesec . f. 1.—, izvea AvitriJ« f. 1.50 » tri mesec. . „ 3,— » , . 4,50 ca pol leta , , „ 6.— fl t • 9.— u vee leto . . „ 12.— a • »18.— Naročnino Je plačevati naprej «a aaročbe krez priložene naročnina to oprava na ozira. Poeami&te storilke se dobirajo t pro-dajatnioah tobaka v lratu po S nr&. is&veo Trata po 4 ar4. EDINOST Oflaai o« raione po tarifu t petita; ta BaaloTa a debelimi irkaaai oa plajajo ?rostor, kolikor obsega naTadnih Trstie, oelana, osmrtnice in javno sabvale, do« maii oglasi itd. aa računajo po pogodbi. Y«i dopiai naj to poiiljajo uradniitvn ulica Caserma it. 13. Vsako pismo mora biti frankovano, kar nefrankovana se na •prejamajo. Rokopisi se na vraiajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema npraviiiitvo ulica Molino pic« oolo hftt. 3, II. nadat. Naročnino in oglase je pla&evati loco Trat. Odprte reklama eije so proste poitnine. 81 •„* šm j• m*o". Spomenik Dante-u v Tridentu. TTjfc* BILO na javni narodni shod, ki ga sklicuje politično društvo „Edinost" ▼ prostorni dvorani gostilne gosp. Marina Lukie na Prošeku v nedeljo dne 18. oktobra 1896. ob 3. uri popoludne Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo deželnega poslanca Ivana G o r I u p a. 3. Utemeljevanje resolucije radi osnutja okrajnega glavarstva za tržaško okolico. 4. Eventuvelai predlogi. Triaski in okoličanski Slovenci! Sedaj Vam je prilika, da pokažete svoje zanimanje za javne stvari Vade občine, in po tem takem tudi za svoj lastni blagor. Vsakemn bode prilika, da pove, kar mu je na srcu. Politično društvo »Edinost" bode sklicevalo zaporedoma shode po okolici, a okoličanom je dolžnost, da se v velikem številu udeleže teh shodov in da posežejo tudi v razpravo, kajti le tako izvedo bodoči poslanci, česa ieli in zahteva ljudstvo. Odbor političnega društva „Edinost*. ter po popolnem in izključljivem pravu italijanskega jezika v javnem življenju. Da bi dosegli to svrho, oprijeli so se pasivne politike, tako, da italijanski poslanci ne zahajajo v deželni zbor v Inomostu. Pasivno politiko tirajo oni do skrajnosti in izgledno vztrajnostjo in jednoduftnostjo. Morda nikjer v monarhiji niste dve stranki v tako silni borbi med seboj kakor v Tridentu: tako zvana liberalna in krščanska ali klerikalna. V Tridentu izhaja tudi katoliški dnevnik ,La voce cattolica', ki je poleg turinske .La unita cattolica* morda najbolji katoliški dnevnik, kolikor jih izhaja na italijanskem jeziku. Ali v obrambi narodnih pravic sti obe stranki zložni injed-nako nepopustljivi. Da bi podprli prizadevanje vlade, ustrojili so tirolski Nemci „Schulverein" in v znak borbe in svojih teženj so postavili na meji med obema Tiroloma spomenik nemškemu „Minnes&ngerju" Waltherju von der Vogelvreide. V povračilo temu so Italijani ustrojili društvo „Pro patria", kasneje »Lega Nazionsle", katero pa se je, žal, v drugih južnih pokrajinah avstrijskih prelevilo v bojno sredstvo zoper Hrvate in Slovence. V odgovor na oni nemški spomenik so Italijani razen tega skle- I. Jedno točko imamo v Avstriji, kjer se Nemci in Italijani ne borš rama ob rami zoper Slovane, ampak se borć — med seboj. Ta točka je Tirolska. Ta dežela se deli v dva dela: v pravi Tirol in v Tirol, ki se službeno zove ,južniH, a to je Trident. Gornji del Tirola, „severni", je povsem nemški, dočim v Tridentu živi jedino italijanska narodnost Avstrijska politika je menda zato pri-lepila Trident Tirolu, da ga ponemči. 0 tem ni dvoma, da so v Tridentu nekdaj bivala germanska plemena, ali pred njimi je bil Trident — Tridens — latinsko mesto, a kasneje so germanska plemena povsem izginila pod navalom italijanske narodnosti in kulture. Kar-koli je bilo mogoče storiti, da bi se oba Tirola stopila v jeden sam nem-iki Tirol, vse je storila avstrijska politika, ki je preplavila Trident z nemškimi šolami. Ali ni se jej posrečilo. Trident se je odločno uprl vsem poskusom ponemčevanja in ostal je to, kar je: italijanska zemlja. Tridentinski Italijani ne zahtevajo naravnost, da bi se južni Tirol odoepil od severnega, pač pa streme po administrativni avtonomiji PODLISTEK. Prijatelj Lom. Črtica po resnici. — Spisal Augmt Senoa. Preval C—č. Dovrši vsi srednje šole znal je Lovro več, nego večina njegovih učiteljev; pa ako je kedaj mislila majka, da jej sin dočaka župniške slave, trdili so sedaj tudi pismeni ljudje, da gotovo postane mladim kanonikom. Došla je doba, ko se je imel Lovro podnhovniti. Srce mu ni bilo veselo. Žarkemu srcu mladeniča je bil svet prevabljiv, hrepenelo je preleteti preko sveta, veliko sveta, a sedaj bi ga hoteli ločiti od sveta, zapreti ga v samega sebe. Je takih mirnib, krotkih, pobožnih duš, v katerih je toliko moči, da denejo vse svoje življenje na oltar božji, a da ne obžalujejo nobene žrtve. Ali Lovro ni bil tak junak. V njem je vse kipelo, vrelo, plamtelo. Bil je preslab v to, da bi si sam zlomil krila. Vendar se je dal poduhovniti. Neizmerna žalost mu je prevzela srce Pamet mu je blodila v polutemi. Črna halja se mu je zdela kakoi oklop velikana na prsih pritlikovca. Ali junaški je skrival svojo žalost, zakopal je isto na dno svojega srca. To pa ni bilo junaštvo oduševljenoga vojnika, drvečega v boj plamenenim srcem; to je bila nema zaresnost vojaka, ki je prisiljen nositi puško in ki mirno odhaja pred sovražnika, ne mareči za to, ali ga prebode sablja, ali ga poruši v zemljo svinčeno zrno. A kdo ga je silil v ta nezaieljeni poklic, v ta sveti, zanj preteški jarm ? Kdo me sili P vprašal se je često tudi Lovro sam. Di\, nikdo, prav nikdo. A zakaj ne odložim svetih verig? Silil ga je, silil nasmeh materin, materine solze radostnice. Pred tem nasmehom nabranega starega lica, pred tem sijajnim biserom zlezlo mu je v nič vse njegovo junaštvo. Lovro j« ljubil svojo mater nenavadno, a ta ljubav zaustavila mu je v grlu vsako oporekauje, vsako upiranje misli v glavi. Pod večer nekega jesenskega dne — v dobi praznikov — povrnil se je Lovro v svojo rojstno hišo — prvikrat v duhovski haljini. Nad ostrimi pečinami pustega krasa je drhtelo večerno rumenilo. Sred kamenite pustinje je sijala zelena osama, a sredi nje kamenetia hišica. Župni zvon je zvonil „Zdravo Marijo*. Pred ogrado je stala mlada ženska, polna, močna. Na dvorišču je molil starec nill postaviti drug spomenik — in to očetu italijanskega jezika, simbolu italijanske narodnosti, pesniku najdivneje pesmi, kolikor si jih je izmislil človeški um: Dante-u Allighieriu. V to svrho so prispevale vse občine v Avstriji, italijanske in italijanaške, a prihitelo je na pomoč tudi nekolike občin iz kraljevine italijanske. Nabirali so takim navdušenjem, da so v treh mesecih nabrali 50.000 gld. Prirejenje spomenika pa je bilo poverjeno jednemn najglasovitejih kiparjev italijanskih, Zocchiu, ki je v Florenci izdelal spomenik Garibaldiu. Veščaki trd6, da spomenik Dante-u nadkrijjuje vsa dosedanja dela njegova. Minole nedelje se je odkril spomenik največim slavjem, ob soudeležitvi tržaške občine, pa vseh italijanskih ali italijanaških občin v teh pokrajinah, katere imenujejo Italijani „posestrime italijanske pokrajine". Med ostalimi je sodelovala tudi zadarska občina, ki je doposlala, kakor vse druge, svoj venec. O tej priliki je došlo v Trident tudi lepo število pravih Italijanov iz kraljevine. Svečanost je imela povsem iredentistiški značaj, in avstrijske državne oblasti niso bile niti povabljene na to slavnost. Motto vsega slavja, vrezan tndi na spominski medalji, je jeden stih iz Dantejevih vic, ko se Sardello raduje, da je na drugem svetu srečal rojaka, govorečega njegovim jezikom: „io son Sordello della tua teira* — Jaz sem Sardello s tvoje zemlje. Kakor je lahko posneti iz vsega tega razlaganja, spremljali£bi mi vso to svečanost največo simpatijo, ako bi šle le za to, da se italijanska narodnost Tridenta obrani pred tujo pohlepnostjo. Mi smo veduo na strani onih, ki brauijo svoje. Toda ta svečanost se je pretvorila v i r e-dentistiško manifestacijo, na koji so sodelovala zastopstva pokrajin, ki so naše, a ne italijanske. Trst, Gorica, Istra, Zadar so sodelovali na slavjn kakor italijanski kraji, zložni s Tridentom v obrambi italijanske narodnosti. Zaradi tega značaja moramo mi Slovenci in Hrvati povzdigniti svoj glas ter svečano protestovati. Da se je manifestacija omejila na Trident, da je bila stojć, na čelu io mu sijali zadnji žarki solnca, motajoči svoje zlato na srebrne mu lase. Pred hišo na kameniti klopi je sedela starka sklenjenih rok. Tudi ona je molila. a Jezus" plesknila je mlada z roko, opazivši, kako se mladenič, oblečen v črno, po brdu primiče k hiši. „Matit Mamica! Evo gosta 1 Lovro grel Duša moja ! Lovro 1 Mamica t" in shitela je niz brdo došlecu nasproti. Oče je šel za njo, mati pa je privzdignila glavo, spustivši roki v krilo. Drhtela je. Skoro je dsletel k njej mladi bogoslovec, pokleknil in spustil glavo v krilo staričino. A ona? Razprostrla je roki in gledala, jokajoča se in sme« joča, uprtim očesom na mlado glavo. Slednjič je spustila roki in glavo na sinka svojega. V tem trenotkn ni bilo na vsem svetu hkratu veče žalosti in večega veselja, kakor na tem mestu. Na večer je bil Lovro vedregi. Svoboda, sveži zrak, mila mu lica in pogled na mesto, kjer je u-gledal ta svet — vse to ga je navdušilo, da je pozabil na svojo črno haljino. Govoril je z očetom o tem in onem, govoril razborito, bistroumno ali pripiosto po duši priprostih mu rojakov. (Pride še.) ona le kulturno slavje zojer nemštvo, mi bi od srca ploskali Tridentincem, ali spomenik Danteu ni bil druzega nego pretveza v dosezanje oni li ciljev, po kojih stremi društvo, obstoječe v Italiji pod njegovim imeuom. Vprašanje Tridenta, mesto da je dovelo k sebi Italijane, jim še bolj meša pojme. Kadar jim je do tega, da bi branili namišljeno italijanstvo Istre, tedaj oni radi in lahko puščajo iz vida sedanjost, da se morejo sklicevati na nekdanje latinske zemlje. Da ne velja ti njihov razlog, uvideti bi morali oui v Tridentu, kjer Nemcem rabi ista krivična taktika, katera služi njim — Italijanom — v Istri, in se sklicujejo na nekdanje germanstvo Tridenta. V Tridentu bi se morali Italijani učiti, kako to boli, ako te hoče raznaroditi tuji živelj, in kako opravičena je borba proti temu življu. Mesto tega poskušajo oni, da v Istri, Gorici in Dalmaciji delajo to isto, kar delajo Nemci zoper njih v Triden u. Da je v Italijanih le mrvica politiške zdre-losti, uvideli bi, kako od ist« strani preti pogibelj nam in njim, pa bi se sporazumeli s Hrvati in Slovenci za borbo proti nemštvu. Ali oni, na žalost, ne le da pozabljajo na nemštvo, ampak mu še — v svojo škodo — gladijo pot se svojo krivično borbo proti našim pravičnim težnjam. To vse so razlogi, da se z ozirom na siavnost v Tridentu ne moremo postaviti na ono stališče, kakor bi hoteli. Vendar pa naj bi se Slovani nekoliko učili od Italijanov, ki toli žilavo branijo ono, o čemer mislijo, da je njihovo. V to jim mora služiti vsaka prilika, da se kažejo duševno kompaktne in zedi-njene in naj pripadajo katerikoli južnih pokrajin. Tacega duševnega jedinstva bi trebali tudi mi; in kakor so Italijani izbrali svojim središčem in zavetiščem ime svojega najvećega pesnika, tako bi morali tudi mi izbrati ime največega zgodovinarja hrvatskega, kateri je po svojem delu in po težnjah svojega dela najsposobneji, da sintetizira idejo narodnega edinstva. Te misli smo posneli iz .Obzora". Nekoliko svojih misli o Dantejevi slavnosti in o teh izvajanjih „Obzora' priobčimo v prihodnjem članku. Politiške vesti. V TRSTU, dne 16. oktobra 189«. Državni zbor. V proračunskem odseku poslanske zbornice se je pričela splošna razprava o proračunu. Finančni minister je opravičeval, zakaj je postavil ▼ proračunu pusebuo posojilo za inve« stacije. Proračunski odsek je izvolil pododsek, kojemu bode naloga poročati v 8 dneh o tej investicijski predlogi. Zatem je pričel proračunski odsek s podrobno razpravo o proračunu. K položaju. Včerajšnja .NeueFreie Presse* pravi, da je vedno bolj vidno bližanje med vlado in Čehi. Vlada si je prizadevala, da bi se v splošni razpravi o proračunu v proračunskom odseku stranke ne dotikale političnih vprašanj. Ako se jej spolni ta želja tudi od mladočeške strani, potem — tako meni nemškoliberalno glasilo — bi kazalo to, da so aMladočehi res zavili svojo opozicijsko zastavo'. Tako je pisala ,N. Fr. Presse* pred včerajšnjo sejo proračunskega odseka. Po današnjem kratkem poročilu o tej seji, moramo sklepati, da se je izpolnila vladi nje želja. Brzojavka res ne ve druzega, nego da je v splošni razpravi govoril finančni minister Bilinski in da je proračunski odsek zapričel podrobno razpravo. Mi nočemo delati nikacib zaključkov iz tega dogodka, kajti ob toli nejasnem položenju je vsako ugibanje sila težavno delo za onega, ki ne vidi za kulise. In če bi že hoteli kaj reči, mogli bi govoriti le o svojem subjektivnem in instiktiv-nem domnevanju. Utis pa je res tak, da razmerje med češkim klubom in vlado ni več tako napeto, kakor je bilo. Ali prosimo: ta izrek naš nq se ne smatra kakor trditev ali prorokovanje — prorokovanje je silno nehvaležno delo v sedanjih časih —, kajti sleherni trenotek nam lahko prinese vest, da je res ravno nasprotno od onega, kar smo si domišljali. Ker že govorimo o položaju, bodi omenjeno se, da je nastala nekaka mučna tišina o tem, kar namerujejo naši slovenski in hrvatski poslanci in kai nameruje vlada, ako sploh kaj nameraje, z ozirom na nenaravne, nezdrave in nevzdržljive odnošaje v naših pokrajinah. Kaj je vzrok temu molku : ali previdno računjanje ali pa — zadrega?! Da bi znali mi to 1 Car v Ilimu?! Danes beležimo le brez vsacega komentarja: Današnji „Mattino" objavlja vest, da glasom ruskih .Novosti* car gotovo pride v Rim toda — še-!e prihodnje leto. In če bi prišlo drugače v poslednji hip, zgodilo bi se to le v dokaz posebnega prijateljstva carjevega do Črnogorel — To istirao trdimo tudi mi. Zgodovina rusko francoske zveze. Bis-marekovo glasilo, „Hamburger Nachrichten", prijavljajo članek, iz katerega posnemamo, da je knez Bismarck vedno delal na to, da bi se bila zasnovala zveza med Rusijo, Nemčijo in Avstrijo. Taka zveza da bi bila najbolje jamstvo za evropski mir. Pokojni knez GorČakov pa ni hotel razumeti teh naporov Bismarckovih in se je leta 1878 še bolj oddaljil od podlage dobrim odnošajem med Nemčijo in Rusijo in se je jel približevati Franciji. Vzlic takemu vedenju Gorčakova, je knez Bismarck še nadalje podrejal koristi Nemčije interesom miru (!!!) in se je trudil, da ne pride do sporov med Avstrijo in Rusijo. Na kongresu v Berolinu — po rusko-turški vojni — se je vedel Bismarck kakor predstavitelj Rusije, podpiraje ognjevito nje želje. Tedaj ni bilo še znamenja o kaki rusko-franeodki intimnosti, še manje pa je bilo govoriti o kaki rusko-francoski zvezi. Le grofu Capriviju je bilo pridržano, da je privel do dozorenja kali iz leta 1875 in da je povspešil ona prizadevanja, ki so rešila Francosko iz osaraljenja. Kakor se vidi, ima knez Bismarck le jeden valjar v svojem godalu: Nemčija je zgubila rusko prijateljstvo le vsled tega, ker ni on več kancelar Nemčije. V zadnjem izdanju in tuđi že popred večkrat smo povedali, kako sodimo mi o vzroku razdruženju med Rusijo in Nemčijo in o postanku sveze med prvo in Francosko. Z ozirom na to vprašanje so jako značilne besede, katere je car — glasom lista „Gaulois" — izustil pred odhodom iz Chalonsa: .Cesar VHjelm mi je kazal le vojakov, v Francoski sem mogel priti v dotiko s toli mi simpatično množico. Kako bi se mi mogel izbrisati iz srca spomin na toli ganljivi prizor lu In potem: „V Vratislavi sem videl navadno nemško parado, tukaj sem prisostvoval pravemu ogledovanju, kakor-ina se prirejajo v svečanih trenotkih. Ne da bi hotel zmanjševati ceno nemških vojakov, sem vendar dolžan, da konstatujem, da dajem prednost prizoru, katerega sem videl tu. Vedel sem, da je francoska vojska močna in hrabra, a tega nisem vedel, da je v toliki meri.* O Ženitbi italijanskega kraljeviča. Na Cetinju hitć • pripravami za odhod dvora v Bar in Rim. Dvor se odpelje 19. t. m. zvečer na par-niku „8avoia*. Spremstva prinčev in kneza vkrcajo se na vojnih ladijah „Stromboli" in .Bausan*. Poslednje dni je bilo i na Črnigori vreme prav slabo. Ako se ne obrne na bolje, kneginja Milena ne bode mogla v Rim k poroki svoje hčere, kajti bolna je že nekaj dni. Dvorni zdravnik dr. Kaludjerovič je odsvetoval kneginji potovanje. Odloči se še-le v ponedeljek, da-li odpotuje kneginja ali ne; to je zavisno od tega, da-li bode morje v pouedeljek razburjeno ali ne. — „Balo* princese Jelene — 18 velikih zabojev —-odposlali ao dne 15. t. m. v Bar, da jo vkrcajo na parnik .Savoia". Danca je bržkone dospel na Cetinje vojvoda Genoveški. Ker je bil prijavljeu službeno, določeno je bilo vsprejeti ga z vojaško počastjo. Zvečer bode sijajen obed njemu v čast. Stanoval bode v Danilovi palači ukupno s princem neapeljskim. Princ neapeljski je podaril princu Danilu krasno sabljo, princ Danilo pa princu neapeljskemu jako dragoceno zbirko starinskega turškega in črnogorskega orožja. Ustaja v Makedoniji. ,Neue Freie Presse" poroča iz Aten: Iz Makedonije prihajajo glasovi o novih zmagah upornikov. Minolo nedeljo je bila pravcata bitka med močno četo upornikov in turškimi vojaki. Boj je bil krvav, srdit. Turki so morali slednjič ubežati. Uporniki so imeli izvrstna ■tališča, raz koja so prizadevali Turkom težkih izgub, a zaman so se Turki trudili, da bi vrgli u-pomike. Različne ve31 i. Sličice iz litre. Z ozirom na vest „Obiskovalci osramočeni", katero priobčujemo dane* na drugem uiestu, no še posebno interesantne naši opne črtice, katere priporočamo v pazno Čitanja ^sem onim kukavicam našega rodu, ki se vedno le drgnejo ob naše uprave in ne morejo prehvaliti italijanskih. Čitatelji dragi, poletite z nami v občino motovunsko, okraja poreškega. Tu kraljuje italijanska stranka. Ljudje pa so že davno šepetali, da v občinski blagajni ni vse tako kakor bi moralo biti, da se gode stvari, o katerih ne bi hoteli italijanski kolovodje, da bi prišle na svetlo. Saj je celo poreška „Istria" govorila o neki — „krizi*. Resuica je le ta, da so v Motovunu uveli natančnejo preiskavo. Do nedavno je načelnikoval tam neki Tomasi. Ko je le ta prevzel županstvo, znašala je imovina občine 80.000 gld. Dosedaj je dokazala preiskava, da se je zmanjšalo za 30.000 gl.t katera svota se ni potrošila ni tu ni tam. Občinski tajnik je hotel obrniti hrbet svoji hiši, a so mu zabranili oni, ki imajo v svojih rokah moč in bajonete. Govori se, da so v zadnjih treh letih potrošili 300 gld. za same — metle! (Ardigata — to so pometali. Vsklik stavčev.) Ali so tako drage metle v Motovunu P Druga sličica. V Zrenju smo, blizu glasovitega Oprtlja, tudi okraja poreškega. Minole sobote so imeli tam volitve upravnega sveta. Vodil je te volitve seveda občinski načelnik iz Motovuna. Vo> lilcev je došlo toliko, kakor še nikdar. Naša stranka je bila v ogromni večini. Naših je bilo kakih 150, nasprotnikov kakih 90. Pričela se je volitev. Isto je vodila italijanska komisija. V očigled takemu številnemu razmerju med našimi in italijanaškimi volilci, poiegnila je komisija po že znanem, mnogo rabljenem receptu: Corriger la fortune! Ogromni večini volilcev pa ni bilo po misli to. Hkrati je navstal krik in vik v volilni sobani. Erik se je razširil na ulico. Izvedši, kako postopa komisija, so sklenili naši volilci, da ne pojdejo v dvorano. Zastonj je čakala komisija na volilce. Slednjič je komisija pobrala spise in gospod načelnik Be je srečno povrnil v Motovun. Vsakako je bil zadovoljen, da se je italijanska stranka tako lepo izognila hrvatski zmagi. Tako se vrše volitve po Istri. Pa naj reče. kdo, da ne živimo v ustavni in svobodni pokrajini 1 Vsakako zanimive sličice to, ki se vse vkup harmonično združujejo v veliko sliko — italijanskega nadvladja nad slovansko večino. Klevetnlki — osramočeni 1 Italijani koperski ne morejo preboleti dejstva, da je občina pomjan-ska vrgla od sebe italijanski jarm, ki jo je neusmiljeno tiščal in žulil skozi desetletja. Zato pa vedno iščejo prilike, da bi mogli črniti in obre-kovati tamošnji občinski zastop z očevidnim namenom, da bi vlada razpustila ta zastop in postavila komisarja, kateri poslednji naj bi seveda u-pravljal občino v italijanskem duhu. Na take mnogobrojne pritožbe in laži, bilo je v Pomjanu že raznih uradnikov in deželnih odbornikov, ki so došli pregledovat upravo občine pomjanske. No, vsi ti preiskovalci so se uverili, da je mnogo mnogo italijanskih občin, ki so veliko slabeje upravljane nego je pomjanska. In če v tej občini še ni vse v redu, ni to čndo, ako pomislimo, da se obč. zastop mora boriti z žalostno o s t a 1 i n o mnogoletne italijanske uprave. Takih sledov ni možno zbrisati tako naglo. Resnično je torej le to, da oblasti niso imele povoda, da bi ustregle zahtevam Italijanov po razpuščenju občinskega zastopa. Nedavno so bili zopet zagnali hrup, da je v Pomjanu zmanjkalo denarja iz blagajne bratovščin v Pomjanu, da je ta denar poneveril tajnik, in sličnih stvarij. Hitro je pritekel v Pomjan gosp. deželni odbornik Gambini, pregledal vso upravo, in posebno račune bratovščin. Upravo je našel tako urejeno, da je konečno — čestital tajniku. Gosp. Gambini je seveda vršil svojo dolžnost, prihitevši v Pomjan, ali nadejamo se, da odslej v Poreču ne bodo več poslušali vsake babe, ki si bode brusila zobe ob našo občino. Obrekovalci pa so — osramočeni 1! Lopovska obrekovanja. Pod tem naslovom piie .Naša Sloga": Radi priznavamo, da ta nastov ni parlamentaren in da ni navaden v dostojnem no- vinstvu, ali opraviči ga vsakako pred našimi cenjenimi čitatelji, kar hočemo navpsti nižje doli : V zadnji številki smo v članku »Šolske takse" dokazali tudi slepcu, kdo je naprtil šolske takse našemu siromašnemu ljudstvu in kdo se je protivil temu zohmt in nohti. Vendar se je našlo na Koperščini — in menda tudi drugod — takih brezobraznih obrekovalcev, ki so vrgli med naše ljudstvo grdo laž, da so ono takso naprtili ljudstvu naši hrvatski in slovenski poslanci v deželnem zboru istrskem. Našlo se je — žalibog — neukih in lahkovernih oseb, ki so verjele nesramnemu obrekovanju italijanskih spletkarjev ; zarad) t^ga prosimo naše rodoljube širom Istre, posebno pa gg. duhovnike in učitelje, da raztolmačijo ljudstvu to stvar, in če ne drugače raz lečo in v šolskih klopeh. Resnica mora na svetlo prej ali slej in laž ne sme slaviti zmag nekažnjeno. Italijanska gospoda se ne boje samo našega ljudstva, ampak tudi že svojih lastnih pristašev, ki bodo, istotako kakor naše ljudstvo, le težko prenašali to novo breme. Zato treba odpreti oči tudi italijanskim kmetom ; tudi oni n*j bi uvideli jedenkrat, da gospoda ne mislijo dobro žnjimi in ne čutijo pošteno žnjimi. Tej gospddi treba sneti krinko z obraza toliko pred našim, kolikor pred italijanskim kmetom, da jih bode videl vsakdo v vsej njih nagoti. Iz .Tržaftkega Sokola". Da ustreže mnogo-stranskim željam iz občinstva, prihajajočega na veselice, odredil je odbor, da se temeljito popravi in potem pobarva ves pod v telovadnici. To bode jako ugodno toliko za veselice, kolikor tudi za telovadke in telovadce, ker odslej ne bode nika-kega prahu več v telovadnici. S to odredbo svojo je pokazal „Sokolov* odbor, da se ne plaši nika-kih stroškov, ko gre za to, da ustreže svojim podpirateljera in prijateljem. To delo bode stalo blizo 100 gld., tem bolj je opravičena nada od-borova, da ga bode občinstvo odslej še izdatneje podpiralo v njega naporih za povspeševanje soci-jalnega življenja med tržaškimi Slovenci. Telovadba je seveda zaustavljena, dokler se ne izvrši gori označeno delo. Po dovršenem delu ae otvore dne 25. t. m. običajne plesne vaje prirejenjem lepega plesnega venčka. Podrobnosti prinesemo pravočasno. Nova brzojavna postaja. Dne 14. t. m. se le odprla v Pičanu, polit, okraja Pazinskega, brzojavna postaja z omejeno službo, spojena s tamošnjim poštnim uradom. Pevoko društvo „Slava* pri sv. Mariji Magda-leni spodnji priredi jutri pevsko zabavo v prostorih krčme konsumnega društva v Bojanu. Pričetek ob 4. uri popoludne. Hal rojak, gosp. Josip Š t o k a, je odprl z današnjim dnem svojo gostilno v prenovljenih prostorih nekdanje poznane gostilne „Luzietta* na trgu Cordaiuoli. Ker je g. Stoka poznan slovenski narodnjak ih hoče računati le na slovensko občinstvo in v tem zmislu urediti svojo gostilno, opozarjamo naše rojake na dotični današnji oglas. črnogorska ministra, to je ministerski predsednik Božo Petrovič in minister pravosodja, Bo-gišič, sta se vrnila iz Italije, kjer sta bila podpi-■ala ženitbeno pogodbo princese Jelene. Iz Trsta sta se odpeljala parnikom „Wurmbrand* v Kotor. Car za princezo Jeleno. Iz Kotora javljajo: Car je priobčil knezu Nikoli, da je odredil za princezo Jeleno istotako, kakor pokojni njegov oče za princezinji Milico in Stano, namreč odredil ji je j e d e n milijon r u b 1 j e v dote. Ruska carska dvojica pokloni izven tega princesi, kakor ienitbeni dar, jako bogat okras iz briljantov, katerega sta kupila v Parizu. Drobnoiti. Pišejo nam s Krasa dne 15. oktobra: Trgatev se je imela pričeti tu na zgornjem Krasu: due 12. t. m. v Koprivi in Skopem, dne 13. v Dutovljah ; ker pa je po prošnji nekaterih občinarjev dutovljanskih prišla pregledna komisija zaradi škode na grozdju, p^otf&očene po plesnobi in peionospori, je bila odfoierii lifcatev na dne 14. t. m. Zarad slabega vremena in velikega dežja se pa tudi danes ni mogla pričeti trgatev. Dež in slabo vreme delata veliko škodo na grozdju, kajti isto je pričelo gniti. Za Tomaj, Križ, Šepulje, Utovlje, Dobravlje i» druge vasi je bila določena trgatev za danes, a se istotako ni mogla pričeti zaradi slabega vremena. Tako je bila, mislim, odložena trgatev za Avber, Štorje, Kazlje in Sežano. V Tomaji bo dne 22. t. m. volitev starešinstva za I. razred, mislim, da se ne bodo vršile nikake nerednosti. V Dutovijah so napravili nove orgije, a kakor se sliši, nido Dutovljanci nič kaj zadovoljni žnjimi — Ker je veduo dož, je voda napravila tudi po Krasi nekoliko škode. Ubogi kmetovalec! Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani so poslali od 19. julija do 4. oktobra 1896: (Dalje.) Prijatelj naše družbe nabral na novi maši č. g. Fran Oranica v Križah pri Tržiču za velikovško Šolo 16 gld. 66 nč.; gospa Ant. Pibernik v Ljn-bljani po gospej Gutnikovi 50 nč.; ženska podružnica v Drnbergu 11 gld. 60 nč. (in 4 gld. 40 nč. za prodane knjige); možka podružnica v Zagorju ob Savi za I. 1895. še 20 gld.; beljaška podružnica po g. M. AVuttiju 20 gld.; možka podružnica v Postojim po g. blagajniku R. Šeberju 53 gld. 25 nč.; si. I. ljubljansko del. kons. društvo nabralo v 4 nabiralnike 3 gld. 92 nč.; g. Fr. Petsche v Starem trgu pri Rakedn 3 gld. 50 nč. nabrane v veseli družbi Čehov v Šmarati, 1 gld. 50. nč. iz pušice v Danah, 4 gld. nabrane pri odhodnici g. Ant. Kluna v Čitalnici in 1 gld. iz čitalniške pu-šece; si. uredništvo „Slovenca" zbirko 7 gld. 35 nč.; podružnica v Mokronogu prebitek dohodkov veselice dnč 26. jul. v znesku 14 gld. «7 nč.; č. g. Gr. Kadunc, župnik v Krašnji, 10 gld. 70 nč., katere je nabral na novi maši č. g. Iv. Žavbija v Blagovici; — za našo družbo vedno vneta sent-peterska ženska podružnica v Ljubljani je skupila na glavni skupščini za svetinje in pahljače in izročila po gdč. ŠkofiČevi 155 gld. 50 nč., ženska podružnica v Gorici po gospei Am. Drufovki 100 gld.; g. A. Kukla z Bukovega 32 gld. 10 nč., katere je nabrala gdč. Reg. Negry-jeva v veseli družbi v Cirknem. Odlikoval se je posebno g. c. kr. notar Franc Čulk v Oirknem ki je podaril sam 30 gld.; č. g. A. S. Tolminec 5 gld. kot mesečni prispevek ; gospa Fr. dr. Tavčarjeva 10 gld. dar • prvega vpisatelja visoškega Srednika*; gosp. primarij dr. V. GregoriČ v Ljubljani 10 gld.; č. g. Ljud. Jenko, župnik pri sv. Duhu 3 gld.; g. stavb, vodja Jos. Lat 50 nč.; g. slikar Strnad 50 nč. ; gospa Mat. Sebenikar na Sakeku iz nabiralnika 4 gld. in sama dodala 6 gld.; č. g. župnik B. Grča v Šempasu iz nabiralnika 2 gld. 30 nč.; za prvih 5 škatljic Ćirilskih užigalic so so darovali; gdč. Mici Kopačeva in gdč. Ivanka Škoflčeva ter g. Iv. Štefe po 50 nč., g. DuČ. Dragan in g. Ivanov po 20 nč. (Pride še.) Znamenje 6asa v Budimpoitl. Kakor posebno znamenje za odnošaje v glavnem mestu Ogerske, služi naj dejstvo, da je letos v Budimpešti prijavljenih že preko 70 trgovskih stečajev (konkurzov) ter se proti dotičnim trgovcem postopa sodnim potom. Vsi ti konkursi pa so v zvezi z milenijsko razstavo. A še-le, ko bode zaključena razstava, dozna se „koliko je gnjilavi na milenjju". „Perpetuum mobile". Nedavno se je potikal okolu cesarjevega gradu v Budimpešti neki človek, ki je nosil pod suknjo nekaj skritega. Ko je tega tajinstvenega človeka ustavil stražar in ga vprašal, od kodi in kamo, ni dobil odgovora. Odvel ga je torej seboj na komisarijat. Tam je mož izjavil, da je čakal na cesarja, da mu izroči opis o svoji kolosalni iznajdbi „perpetuum* mobile* (stroj, ki se brez pripomočka giblje na veke. kar je nemogoče.) In res je imel pod sukajo velik omot spisov, ki so dokazali dovolj jasno, da v glavi „iznajditelja* niso v redu vsa kolesa, zatorej so ga izročili v zavod za umobolne. Razprava proti mednarodnim tatovom Papa-kosta in tovarišem bode na Dunaju novembra meseca t. 1. Hiša so jo podrla vsled deževja. Na stezi S. Fortunato na Greti stoji stara, jedno nadstropje visoka hiša, čije lastnika sta zidar Anton Škrl in njegova žena Marija. V jednem delu te hiše stanujeta omenjena priletna lastnika, drugi del pa ima v najemu 421etni dninar Ivan Likon, ki stanuje tam se svojo ženo in dvema hčerama. Oba dela imata v pritličju kuhinjo, v I nadstropju sobo. Staro poslopje je bilo vse razkopano, toda Liko-novi so se temu tako privadili, da jih stvar ni akrbela čisto nič. Lani o velikonočnem potresu so zbežali vsi prebivalci u stare kolibe, trula ista ni trpela nikakoršne škode. Česar pa ni naplavil potres, to je napravila voda, deževje. Predvčerajujem predpoludne, ko je Marija Likon bila sama doma in pripravljala kosilu, je opazila dva prsta široke razpokline. Kakor rečeno, bila je navajena razpokli-nam in te nove razpoke niso napravile uikakorš-nega utiša na njo. A popoludne so bile te razpoke mnogo širše. Žena je to avojo ojiazko povedala vrnivšemu se možu, in o isti stvari je izvedel po sosedih tudi lastuik-zidar Škrl. Ogledal si je stvar, in opazivši nevarnost, je ukazal Likonovim, da se takoj izselijo. Počasi je ta obitelj izpiaznila stanovanje in se začasno naselila pri sosedih. Po 9. uri — bril je mcčau veter — udrla se je streha in se je posul zid. O tem so obvestili policijo, ki je, osvedočivša se na licu mesta o nevarnosti, prijavila dogodek po telefonu vodstvu magistrata in stavbenemu uradu. Okolu polunoči sta došla na lice mesta magistratni vodja Gandusio in poveljnik gasilcev Chaudoin. Konstatovala sta, da za tre-notek vsaj ni nevarnosti, da se poruši tudi oni del poslopja, v kojem stanovanje škrl. Natančneje odredi tehniška komisija. Madrid brez vode. Po strašnih nalivih, ki smo jih imeli poslednje dni v Trstu, slišati je nekako čudno, da španjsko stolno mesto hrepeni že skoro tri mesece po kapljici de^ja. Rastline so se posušile. A i v mestnem vodovodu jela je primanjkovati voda in le še za nekoliko dni je je v re-zervoarih. Oblasti so ukrenile vse korake, da se izogne večemu zlu. Mestni župan je izdal oklic do prebivalstva, katerim je pozivlje, da bodi varčno z vodo. V 5000 madridskih krčmah, kjer je bila vodovodna cev odprta noč in dan, mora se odslej po noči zapirati. Vse tovarne, katerim je voda glavna gonilna sila, so morale ustaviti svoj posel. Baš tako tudi obrtniki, ki potrebujejo mnogo vode, razven pekov. Po cerkvah se opravljajo posebne molitve za dež. Žrtev zakotnega pisarja. Belovarski „Tjednik* piše: Neki V. P. je prodal ves svoj imetek za kupnino 1000 gld., dobivši 50 gl. zadatja, dočim se je ostala svota imela izplačati v obrokih. Sestava pogodbe in izvedenje iste poveril je neoprezni mož zakotnemu pisarju, ki vrhu tega sedi kakor dnev-ničar v uradu neke belovarske oblastnije. Ta nevešči pisač je sestavil in izvel pogodbo tak6, da prodajalec za svojo kupovnino ni imel nikakoršnega jamstva, džt, niti pogodbe ni dobil v roko, kajti pisar je bil napravil jeden sam primerek iste in tega je dobil — kupec! Kupec je dobil na ta način posestvo čisto, dasi je niti izplačal ni. To okolnost so uporabili mnogoštevilni njegovi upniki ter izveli sodnim potom vknjižbo (intabulacijo) na posestvo. Pričele so že ovršbe in danes jutri pojde posestvo „na kant*, a prodajalec ostane praznih rok, ako si ne bode znal pomagati na koji drugi način. — Res bi bil že skrajni čas, da se v naši državi zatre zakotno pisarstvo, kakor se je to po drugih državah zgodilo že zdravna. Nsoprezen voznik. Onega voznika, ki je predvčerajšnjem v ulici Rossetti povozil 41etneg& dečka Viktorija Polacco in pobegnil, iztaknili so organi policijskega komisarijata v ulici Scussa. Ta voznik se zove Ivan Stepancich, je rodom iz Kopra, 21 let star in stanuje na Vrdeli hšt. 538. Ni treba omeniti še posebe, da so ga deli pod ključ. Zasačen lopov. Blagajnik Mehrer (Žid!) Be-rolinske družbe „Berliner Disconto-Gesellschaft" je pobegnil dnć 15. t. m., poneverivši 70.000 gld. Lopova pa so prijeli še istega dn6 v Mecklenburgu, od koder je hotel odpotovati na Dansko. Pasja pefienka. Dunajski perici Alojziji Geiger je izginol nje veči pes povodom selitve. Vse iskanje je bile brezvspešno, dokler ni nekdo opozoril perice, da je psa izvestno uzel v isti hiši stanujoči zidarski pomočnik Haječek. Perica je šla takoj na stanovanje zidarjevo. Trkala je dolgo časa, preduo ji je odprl zidar. Kako pa se je prestrašila ženska, zazrši svojega psa ležečega na podu — zaklanega. ~ Perica je obvestila policijo o tem. Zidarja so prijeli zaradi tatvine. Mož je izjavil v svoj izgovor, da je že dlje časa brez posla in zaslužka. Ker je bil lačen, ukradel in zaklal je psa, hotć prirediti si mastne pečenke t Sodnijsko. 30letni slikar Ivan Olivetti, stanujoči v ulici Rigutti hšt. 21., vstopil je dn6 21. avgusta t. 1. na Vrdeli v neko gostilno, da se nekoliko okrepča. A ko je bilo treba plačati, izjavil je mož, da je .suh'. Gostilničar ga je izročil atra-iarju, toda le-temu se je Olivetti uprl. Predvčerajšnje« ga je obsodilo sodišče zaradi javnega na-ailstva na štiri mesece težke ječe. Dnć 14. septembra t. 1. sta se sprla težaka Miha Kosmač in Ignacij Miklavec, oba službujoča v Dreherjevi pivovarni. Miklavec, razjarjen, vrgel je svojemu tovarišu velik kamen v glavo, prizadevši mu na rso srečo le neznatno rano. Sodišče je obsodilo Ignacija Miklavca zaradi telesnega poškodovanja na 14 dnij zapora. Koledar. Danes (17.): Hedviga, kraljica; Viktor, škof. — Jutri (18.): XXI. pobinkoštna nedelja. Posvečevanje cerkvi. — V ponedeljek (19.): Peter Alk., spozn.; Etbin, opat. — Prvi krajec. — Solnce izide ob 6. uri 23 min., zatoni ob 5. uri 8 min. -- Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 15.5 stop., ob 3 pod. 19 stop. C. lan^vri naše nove literarne šole. Podlistek .Edinosti" se semtertje bavi tudi s leposlovjem, in reči moram, da je to njeno zanimanje hasnovito v marsikojem oziru. Želeti je sam6, da se dii o tem popolnoma svoboda na obe strani, in se ne prezira ona ravnopravnost, o koji v eno mćr pišejo naši časopisi. Naj naše časopisje prvo začne z izvrševanjem prekrasnega načela ravnopravnosti ter v tem d & dobrih izgledov! S tem pričakovanjem Vam pošiljam sledeče vrstice. Slovenci inamo srečo — katero pa jaz smatram za nesrečo —, da razrešujemo najvažnejla vprašanja današnjega Časa, a jih dakako nikdar ne razrešimo. Tako vprašanje je nova literarna smćr današnjega veka: ali idealizem ali naturalizem ? Kajti o tem, kako naši moderni rabijo besedo „realizem", mi zdaj na dolgo ni treba razlagati. Ali razvozlavanje takih perečih problemov nič ne bi dejalo, ko bi se to »poštenimi sredstvi delalo, kar se pa, ialibog, ne godi vselej. V najnovejšem času se vmešavajo v stvarne razgovore tadi osebne mrtnje, kar se godi v razglašenih „karikaturah*. Naslikovati karikature, osobito slabe, nikakor ni težaven posel. Takolnjih prvenskih poskusov so ilustrovani listi ^olni; a praša se, Čemu in kojemu namenu da služijo in imajo li kaj istinite podstave. Slobodno smem reči, da oni očividno malo iskušeni mladi slikar ei je delal malo preglavice s svojim slikanjem. In to je kažnjivo ne samo z umetniškega, temveč tudi z moralnega ozira, ker je grešil proti prvemu načelu svoje šole, „resničnosti'4, kakor jo ona imenige. Da nekoji naši mladi literati sploh niso izbirčni v svojih sredstvih, to se nekako tolmači iz slabe njih odgoje, a kar je žalostneje, še bolj iz njih sebičnih namenov. Česar ne mog6 doseči s duhovitostjo, to dosezajo s tem večo drzovitoatjo in samopašnostjo. In k tenu jih vspodbqjajo navidezni njih vspehi. Ker so zaslužnega Boris Mirana literarno zastrupili, menč zdaj, da isti manever velja povsod. Po njih mnenji treba se samo z umazano roko spraviti na vsakega, ki jim je na poti, ali ki se novim malikom ne klanja, ter grdo omazati ga, in vspeh je gotov: eden nasprotnik je menj. Pri tem se ne delajo razlike niti mej spolom niti mej tem, ali jim kdo dela napotja ali ne. Dovolj jim je, ako le sumijo, da ta ali ta ni slep privrženec njih nazorov, in glej, brž gredo z blatom nanj ali na-njo. V najnovejšem času jim služi za tarčo pisateljica Pavlina Pajkov a. Morda ti junaki mislijo: ženska je, kaj dć P Saj braniti se nas — mogoćnikov, kakoršni smo ! — ne more. In tako gre ta gonjba žo nekoliko časa naprej, njim samim v veselje, v veselje pa morebiti tudi slovenskemu občinstvu, katero je po njih menenju lačno ia Žejno samo »škandalov*, ki so očividno glavni predmet vse te njih pisarije. Pri tem juuaškem delu se pa pisatelj .karikatur" ne zadira samo ob spise, ampak celo v toaleto in hrano imenovane pisateljice. Recimo, da je ona .slikarica" onih karikatur v resnici kakšen mladi zdravnik, ki se je na kaki besedi sešel z rečeno pisateljico, je-li to delikatno, da bolnico, kakoršna je bila, pred svetom opisuje z očitim namenom, osmešiti jo ? Mladi gospod zdravnik, vi ae slabo skrivate za svojo krinko, vi kažete malo takta za svoj bodoči posel, ker raz-kričujete v svet svoje bolnike. Jaz hvalim Boga, da danes, ko je bolnica ozdravela od dolgotrajne bolezni, ljudij vašega posla ne potrebne več. Da-li vam omenjene pisateljice toaleta res ne prija? Ne čudim se. Pisatelji „novešole* znajo k večemu opisati g r i z 6 t e, a poštene slovenske žene so jim preproste. Iz vaših romanskih popisov sodim o vašem pravem ukusu, katerega pa ne usiljujte še drugim ! Da ona pisateljica živi o samem „mleku z vodo*, to vam je narekovala vaša domišljavost, v koji vi uživate samo „meso* ter tedaj tudi dosledno pišete — „drugače". Dakako „drugače* — namreč o sami mesenosti. Saj po vašem vkusu morajo čitatelji sklepati, da ves svet drugih skrbij nima, nego kako bi se pogrezal v razkošnost. Za vse bede, ki vladajo med svetom, ti moderni pisatelji nimajo oči j in sluha. Tudi niste v nje pregovorih našli „duhovitostiu. Verjamem, kajti težko je ženski, ko bi bila še tako duhovita, „duhovito* pogovarjati se z mladeničem, ki nima riuh&. Saj pa je tudi smešno, ako ljudje, ki vso svojo zaslugo iščejo v opisovanju mesenosti, od drugih zahtevajo „duha", ki ga sami nimajo, niti ne poznajo! V resnici tudi ni najti niti ene bistroumne opazke, niti ene same zdrave misli v vseh teh naturalističnih spisih. Sama brezupna pničaval Lahko bi završil s temi opazkami, da bi se mi za potrebno ne zdelo, vendar še dati dober svet tem gospodi čem: Povprašajte pri slovenskih materah za svet, kakov utis delajo na materinsko srce vaši najnovejši, takozvani modćrni romani, in — odgovor na to obdržite radi pri sebi. Da je vsa ta „krvava* in „mesena" vaša pisava v resnici pravi „škandal* in za Slovence neizmeren kvar v vsakem, ne samo literarnem pomenu, za to vam rad zastavim svojo besedo. Samo, ker se je naš svet naveličal vsega domačega prepira in gnjusa, zato molči k temu; a na neskončno Škodo in v kazen vsega naroda. Na Dunaji, 19. oktobra 1896. Dr. Janko Pajk. Najnovejši reati« Budimpešta 15. Ogerska družba rudečega križa je imela slavnostno zborovanje, katerega se je udeleiil tudi nadvojvoda Ludovik Viktor. Cetlnje 16. Ker se je bilo govorilo da knez Nikola namen^je obiskati papeža, povdarja se ae-daj, da se niti mislilo ni na takov obisk. Barolln 16. Danes popoludne so zaključili obrtno razstavo. Cesar je prijavil svoje obžalovanje, da je zaprečen udeležiti se na zaključnem Sinu toli velikanski zasnovane in lepo dovršene razstave. Madrid 15. Kakor javljajo iz Manille, so uporniki napadli oddelek Jalisary. 400 mož, ki so hiteli onemu oddelku na pomoč, so se morali umakniti in je padlo pri tem 18 mož — med temi dva častnika — in 93 je bilo ranjenih. V podporo onemu oddelku sta odšla dva bataljona pod poveljstvom generala Blanca. ŽELEZNIŠKI VOZNI RED. a) Oiiavna ielemloa. (Postaja pri sv. Andrejo Tvgovlnake bnojavh* In vmII. Badlmptita. Pieniea ZA jesen 7-68 7 70 Pianin* s« ■pomlad 1896 7-95 d« 7 96 —.—. Oves za jesen 5-IS5—5-70 Rft za jesen 6*68—S'S7 Koruza sa sept.-okt. —•----•— Pienioi. nova od 78 kil. f. 7-66-7*60 od 79 kilo. 7.B0—7-65.. od RO kil. f. 7-65—7 70 od 81. kil. r. 7*75 7-80 , od Hfi kil. fo'. -.--.—. IflAraeii 5-10-8 — prono 5-16 - 5 80. Pšenica. Trg jako živahen, silno povpraševanje, rastoče, 6—10 novi. draije. Prodaja 60.000 .met. etot. Ri 5 ni. draije. — Vreme : dež. Praga. Nerafinirani sladkor for. 1T75, oktober* deoember 1185 mirno H»vr«. Haiitoa good a?ei»g<. za oktober i8'5Q ■h februvar 68.50 rastoče. Praga. Centrifuga! novi, potitUTljne v Trat s carino tred odpošiljate* precej f, 34'BO — Gonoasee 85-50—■ — •—ČotTorni V gUrah sodih 37-60-'— Hamburg. Santos «ood H»«»r*K« z» oktober 51.75 za deeember 52 75. za mare 1897. f. 58'— rastoče. Dnnajaka bona 10 oktobra 1998. Državni