POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Leto VI. — št 17 CENA 8 DIN
Ureja uredniški odboi — Glavni urednik Štrukelj Karel — Naslov uredništva in uprave: »Posavski tednik«, Krško 56 — Telefon 33 — Čekovni račun pri NB FRU Krško. štev. 615-T-145	- Tiska
Mariborska tiskarna — Celoletna naročnina 350. polletna 180, četrtletna 90 dinarjev — »Posavski tednik« izhaja enkrat tedensko
KRŠKO, DNE 25. APRILA 1953
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI OKRAJA KnctoKO
Živel 1. maj - DELAVSKI PRAZHIK
ŠTRUKELJ KAREL
Ob letošnjem L maju
Vsako leto pričakujemo z večjo radostjo 1. maj — praznik vsega delovnega ljudstva. Nove in vedno večje zmage, ki jih dosezajo delovni ljudje Jugoslavije, opravičujejo borbeno razpoloženje v srcih delovnih ljudi ob vsakem 1. maju. Ono izvira iz uspehov, iz dela, ki se visoko ceni in spoštuje, iz dela, ki je naš ponos. Baš zaradi tega, ker vladajo pri nas socialistični družbeni odnosi, je delo in uspeh posameznika v prvi vrsti njegov uspeh, a hkrati uspeh nas vseh. Delovni ljudje, ki so na življenje in smrt povezani s svojim državnim in političnim vodstvom, se radujejo vsakega uspeha v graditvi socializma in žaloste vseh eventualnih neuspehov in izgub ter stopajo kot en mož iz leta v leto naproti
1.	maju, svojemu na j večjemu prazniku, da bi na ta dan kot zmagovalci dali duška svojemu veselju.
Že od vsega začetka je bil delavski razred v svetu kakor pri nas ponosen na svoj praznik 1. maj, ne glede na to pod kakimi pogoji, kako in kje se je praznovalo. Toliko bolj so delovni ljudje Jugoslavije danes ponosni na ta dan, ker ga praznujejo v svobodi in sreči, kakršne žal nima delavski razred nikjer v svetu.
Ni bilo lahko priti do tega. To najbolj vedo še danes živeči de-lavci-rudarji, ki so zadnjih 50 in več let preživeli v delavskih centrih in rudarskih revirjih. Proletarska in delayski kri, temnice, puškina kopita in glavnja-če — so spremljale vsako prvomajsko proslavo. Neprestana borba za minimalne dnevnice in najosnovnejše svoboščine in človečanske pravice so delavski razred združevale ne glede na narodnost in raso, v borbi proti
— ker so se borili za boljše življenje delovnih ljudi. Vendar družbeni sili, ki neprestano rase in se nenehno razvija in ki ima v svetu že svojo dolgoletno revolucionarno zgodovino, se preživela kapitalistična družba počasi ali sigurno umika zmagujočemu delavskemu razredu. Novi svet, za katerega so žrtvovali svoja življenja naši predniki, je svobodna družba, ki ne pozna izkoriščanja človeka po človeku — socializem. Socialistične ideje, ki so prav toliko stare kot delavski razred, so v vseh akcijah spremljale borce za pravice delovnega človeka. Borili so se za socializem in verovali vanj, čeravno še njegovega bistva niso spoznali mnogi naši proletarci in to pod raznimi režimi, zato je toliko večji pomen 1. maja v najnovejši jugoslovanski zgodovini
Nekoč tako zatirani delavski razred Jugoslavije si je z ljudsko revolucijo priboril tisto, za kar je krvavel dolga desetletja. Ljudska oblast in delavsko upravljanje je zasiguralo načelo »Vsakemu po njegovem delu«, zasiguralo enakopravnost in demokratičen razvoj. Narod hlapcev je postal narod junakov, ki ustvarja tako družbeno ureditev, kakršna mu najbolj odgovarja.
Nas ni strah bodočnosti! Medtem, ko trpi delavski razred v ostalem svetu še vedno pod kapitalističnimi izkoriščevalci ali pa mu sedi na njegovih ramenih birokratska kasta, ter neusmiljeno ropata presežno vrednost, se pri nas — in to edino pri nas — uresničujejo veliki Marxovi ideali — ideali delavskega razreda.
Po družbenih odnosih smo najnaprednejša edina socialistična država. Od poražene, toda še vedno živeče pariške ko-
kapitalistienim Izkoriščevalcem. Zato je bil 1. maj kljub najrazličnejšim poizkusom razbijanja od strani nosilcev kapitalističnega družbenega reda — vedno tudi manifestacija enotosti delavskega razreda. Zaradi neomajne vere v njegovo osvobodilno vlogo, junaških podvigov ob štrajkih in prvomajskih proslavah itd., je goloroki delavski razred pod vodstvom KPJ (tedanje socialne demokracije) pognal buržoaziji strah v kosti in je morala zato tu in tam popuščati. 1, maj je potemtakem nastal kot rezultat politične moči delavskega razreda, kot rezultat enotnosti, akcije in volje. 1. maj ni zato le praznik dela. temveč tudi praznik mednarodne proletarske solidarnosti.
Od leta 1890, ko se je v svetu prvič slavil 1. maj, so mnogi proletarski sinovi padali od pušk in bajonetov buržoazne policije. Mnogi so bili zaprti, pregnani v taborišča, ostali brez kruha in strehe, kpr so branili 1. maj — praznik delovnega ljudstva, da bi ostal to kar je
mune do današnjih dni je poteklo preko 80 let, toda nikjer v svetu ni do sedaj uspelo delavskemu razredu ustvarjati nekaj sličnega. Oktobrska revolucija, v katero je napredni svet toliko veroval, je zaradi degeneriranega birokratskega in kontrarevolucionarnega vodstva — ostala le še zgodovinski spomenik herojskemu proletarcu in kmetu Rusije, a delavski razred vsega svetu pa je ostal globoko razočaran.
Ker se prvič v zgodovini le prj nas ustvarja resnično socialistična družba, so na Jugoslavijo uprte oče svetovnega proletariata. Nam sc nalaga zgodovinska odgovornost, da uresničimo stoletni sen delavskega razreda vsega sveta pa zamisli velikih učiteljev proletariata Marxa, Engelsa in Lenina.
Delavsko upravljanje, ki je pri nas postalo tista centralna točka, kamor se upirajo oči vsega naprednega sveta, je doslej dalo bogate izkušnje za naš nadaljnji razvoj. Objektivne ekonomske težave, ki so še vedno

Iz pozdiavnega pisma kongresa mariaiu Tilu
DRAGI TOVARIŠ MARŠALI
... Naloge, ki so pred nami in o katerih smo razpravljali na našem kongresu, bodo osnova našega bodočega dela. Poglabljanje socialistične demokracije, utrjevanje in razširitev delavskega , upravljanja, borba za pravilen razvoj naše vasi so za nas pol, ki pelje k boljši bodočnosti našega delovnega človeka, pot, za katero so naši narodi žrtvovali svoje najboljše sinove, pot, na ka- ( teri je omahnil v smrt eden naših najboljših tovarišev — Boris Kidrič Delo vsakega posameznega borca za socializem naj bo del te poti Vi ste v svojem govoru nad odprtim grobom tovariša Kidriča govorili o razdelitvi bremena, ki ga je doslej nosil on. Zagotavljamo Vam, dragi tovariš Maršal, da hočemo tudi mi — borci socialistične fronte — biti deležni tega bremena in tako doprinesti k čim hitrejši izgradnji socializma pri nas.
... Naš kongres ni bil samo mogočna manifestacija politične strnjenosti bratstva in edinstve naših delovnih ljudi. Bil je tudi po svoji obliki deloven kongres, ki je jasno začrtal našo pot. Obljubljamo Vam, da bomo pc tej poti stopali odločno m smelo s ponosno zavestjo borcev, ki /edo, da jim poveljujete Vi.
Naj živi Socialistična zveze delovnega ljudstval Naj živi naša socialistična ('o movina!
DELEGATI IV. 'KONGRESA SZDL SLOVENIJE
SZDL osnovno orožje v borbi za uveljavljanje socialističnih odnosov na vseh področg h našega živi enga
VI. KONGRES 0F-
Socialistične zveze delovnih ljudi Slovenije
Socialist ena zveza kot celota in vsaka njenih organizacij mora postiti sredice političnega življenja
Socializem daje vse možnosti zato, da resnično zainteresira kmeta v borbi za socializem skupno z delavskim razredom
posledica naše nedovoljno razvite dežele in vsakoletnih elementarnih nezgod, rešuje pri nas le delovno ljudstvo. Kdo drugi je poklican, da še nadalje razvija delavsko upravljanje, se bori za socialistične odnose, znižuje proizvodne stroške, dviga maso in kvaliteto proizvodnje, razvija kulturno in vzgaja socialističnega človeka — kot ravno delavski razred? Usodo naše lastne sreče ali nesreče imamo sami v rokah. Od nas delavcev, kmetov, delovne inteligence in drugih poklicev je odvisno, s kakšno brzino bomo stopali v lepše in boljše življenje. Prav od nas pričakuje svetovni proletariat, da uresničimo in oživotvorimo idejo socializma, ki edini lahko odreši svet nesreče in zla.
To ni majhna odgovornost, ki jo nosi naše delovno ljudstvo. V kolikor bomo vsi razmišljali o problemih, ki jih imamo in aktivno sodelovali pri njihovih rešitvah, v kolikor se bomo učili na bogatih izkušnjah in istočasno vodili odločno borbo proti vsem ostankom stare družbe, okorele ljudske miselnosti, malomeščanski neiskrenosti, laži in hinavščini, nepoštenosti, birokratski brezdušnosti itd. — ne bomo nikogar razočarali.
Zato, tovariši in tovarišice, smelo naprej v nove delovne zmage, v borbo proti vsemu, kar zavira naš nadaljnji razvoj. Storimo vse, kar je v naših močeh za pospešitev proizvodnje, materialnih dobrin, za dvig storilnosti pri delu, zato, - da se vsepovsod uvedejo socialistični odnosi.
Utrjujmo socialistično zvezo delovnih ljudi Jugoslavije, kise bori za izgradnjo socialistične družbe, za mednarodno sodelovanje in mir v svetu. Krepimo obrambno sposobnost naše Jugoslovanske ljudske armade, ki čuva pridobitve ljudske revolucije, mimo graditev in neodvisnost naše dežele. Storimo vse, da bomo prihodnji 1. maj s še večjim zadovoljstvom slavili.
Predsedstvo Glavnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije
Predsednik: Miha Marinko, tajnik: Boris Kraigher,
člani: Viktor Avbelj, France Bevk, Marijan Brecelj, Tone Fajfar, Janez Hribar, Albert Jakopič, Stane Kavčič, Vlado Krivic, Franc Lubej, Ivan Maček, Zoran Polič, Jože Potrč, Ivan Regent, Jože Rus, Janko Rudolf, Franc Svetek, Maks Snuderl, Vida Tomšič, Josip Vidmar, Boris Ziherl.
V	soboto nekaj po 10. url v svečano okrašeni unionski dvorani v Ljubljani je začel z delom IV. kongres OF — Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije.
V	veliki unionski dvorani se je zbralo 691 delegatov, ki so jih izvolile osnovne organizacije Socialistične zveze po vsej Sloveniji, in 217 članov dosedanjega Glavnega odbora OF.
Delo kongresa je začel predsednik Glavnega odbora OF tov. Josip Vidmar. Spomnil se je umrlega organizatorja in vodilnega funkcionarja OF Slovenije tov. Borisa Kidriča. »Ni dvoma,« je dejal, »da je obenem z organizacijo OF, s svojimi dejanji za vselej vpisan v našo zgodovino tudi Boris Kidrič.« Kongres je z enominutnim molkom počastil spomin velikega pokojnika. Nato je posebna delegacija prevzela od tov. Vidmarja venec in ga položila na Kidričev grob.
Tov. Vidmar se je nato s kratkimi uvodnimi besedami dotaknil zgodovinske vloge OF v zmagoviti borbi slovenskega ljudstva za svobodo in njegovih povojnih naporov. Poudaril je zgodovinsko vlogo in odgovornost naših narodov, ki prvi v zgodovini gradijo novi pravični družbeni red — socializem in pri tem uživajo vedno večji ugled in priznanje drugih narodov. »Na nas članih Socialistične zveze je,« je poudaril, »da temu priznanju in ugledu priskrbimo naj večjo in naj višjo Čast — čast narodov, ki so prvi v zgodovini v realnosti uresničili veliko za^.sel socializma.«
Kongresu prisostvujejo gostje iz ostalih republik, delegacije iz Trsta, Gorice in Koroške ter predstavnik JLA.
Prv ije na kongresu podal politično organizacijsko poročilo o delu OF med III. in IV. kongresom tov. Marjan
so delegati razpravljali o organizacijsko političnih problemih socialistične zveze delovnih ljudi.
V	drugi komisiji, kateri je predsedoval tov. Stane Kavčič, so razpravljali o družbenem upravljanju v gospodarstvu. Delu te komisije je prisostvoval tudi tov. Miha Marinko.
Tretja komisija, katero je vodil tov. Viktor Avbelj, je razpravljala o referatu »Osnovne politične naloge Socialistične zveze na vasi«. V debati je sodelovalo nad 20 delegatov, ki so iznašali problematiko slovenske vasi.
V	ponedeljek so delegati in gostje IV. kongresa SZ DLS vedeli, da bo prisostvoval delu kongresa tov. Edvard Kardelj. Zato je bilo zanimanje za ponedeljkovo zasedanje veliko. Nekaj čez deveto uro je stopilo v kongresno dvorano delovno predsedstvo in tov. Kardelj. Prisotni so priredili velikemu gostu večminutne ovacije.
Prvemu delu dopoldanskega dela je predsedoval Tone Fajfar, V uvodu se je spomnil 27. aprila 1941. leta, dneva rojstva Osvobodilne fronte in zborovanja na Pugledu pred desetimi leti. »To zborovanje na Pugledu je bilo dejansko prvi kongres Osvobodilne fronte,« je poudaril tov. Fajfar. Za tem je pozdravila kongres partizanska patrulja s Pugieda.
Po pozdravu patrulje se je nadaljevalo delo kongresa. Poročilo nadzornega odbora je prebral tov. Novak, v njem predlaga nadzorni odbor, da sc odobri Izvršnemu odboru OF raz-rešnico. V imenu komisije za politična in organizacijska vprašanja je podala kongresu poročite tov. Vida Tomšič. Tov. Vida Tomšič je v daljšem poročilu med drugim tudi navedla, da so
Priprave za delavski praznik 1. maj
V celem okraju se vse množične organizacije in SZDL pripravljajo, na bodo dostojno proslavili 1. maj.
Krško. V Krškem je bil na pobudo okrajnega sindikalnega sveta, vseh predstavnikov množičnih organizacij, kjer so določili spored za proslavo 1. maja. Sklenjeno je bilo, da se proslava 1. maja izvede na predvečer 1. maja. Pred gimazijskim poslopjem se bo zbrala množica ljudi iz vsega mesta Videm-Krško, od koder bo krenila povorka s krško godbo na čelu proti Vidmu in nazaj. Člani sindikalnih podružnic, kakor tudi šolska mladina bodo prinesli s seboj bakle. Povorka se bo ustavila na sejmišču, kjer bo svečan govor.
Obsežne priprave se vršijo v Brežicah, na Senovem, v Sevnici, Leskovcu. Brestanici, Kostanjevici in drugod.
Delovni kolektivi organizirajo skupinske izlete v Gorjance na proslavo Gorjanskega bataljona. na Lisco, v Rgoaško Slatino Mokrice in drugam.
Na Studencu, Bučki in na Velikem Trnu pripravljajo mla-
Brecelj. Nato pa je tov. Miha Marinko govoril o vlogi Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, o družbenem upravljanju gospodarstva. Popoldne pa je govoril tov. Boris Kraigher o osnovnih političnih nalogah Socialistične zveze.
V	nedeljo je IV. kongres Socialistične zveze delovnih ljudi Slovenije nadaljeval delo v treh lcomisijan, kjer so diskutirali o prejšnjih referatih.
V	prvi komisiji, kateri je predsedovala tov Vida Tomšič,
je, ki jih bodo postavili za 1. maj.
Po vseh bližnjih in daljnih hribih bodo goreli kresovi tako na Libni, Trški gori, Sremiču, v Gorjancih, Bohorju itd.
delegati mnenja, da je svobodna razprava o vseh vprašanjih v organizacijah Socialistične zveze eden bistvenih pogojev za uspešno politično delo Na koncu je predlagala, da kongres predložene sklepe komisije sprejme kot sklep IV. kongresa.
Kongres je soglasno sprejel sklepe politično-organizacijske komisije, prav tako tudi predlog tov Helene Borovščak. ki je predlagala, da IV kongres potrdi delo glavnega odbora OF za čas od III do IV kongresa. V imenu kandidacijske komisije je tov. Vlado Krivic prebral predloge za glavn, odbor SZDLS. Volilna komisija je pričela takoj s pripravami
(Nadaljevanje na 2. strani)
Nainoveiše vesti
Dunaj — Avstrijski zunanji minister dr. Karl Gruber je v ministrskem svetu sporočil, da je Molotov pred dnevi izjavil avstrijskemu predstavniku v Moskvi, da se nedavno objavljena pomilostitev v ZSSR nanaša tudi na Avstrijce. Sovjetska sodišča so od leta 1945 obsodila 920 avstrijskih civilnih oseb. Poleg tega se okrog 1000 avstrijskih vojnih ujetnikov še vedno nahaja v sovjetskih taboriščih na podlagi obsodb, ki so bile izrečene po vojni. Pomilostitev bo omogočila osvoboditev 198 oseb zaradi starosti in 39 oseb na podlagi zmanjšanja kazni.
Dortmund — Sodišče v Dortmundu je sporočilo, da se bo 18. maja pričel proces članom zahodnonemške desničarske organizacije »Gibanje za Reich«. Glavni obtoženci so: bivši namestnik gauleiterja Južne Vestfalije Heinrich Vetter, bivši predsednik občine Otto Bucke in pet drugih funkcionarjev te organizacije. Vsi so obtoženi za kovanje zarote zoper notranjo varnost.
Rim — Italijanski pravosodni minister Zolli je na predvolilnem mitingu demokrščanske stranke izjavil, da pripravljajo zakon o pomilostitvi. Po njegovih besedah bi pomilostitev zajela tudi tiste Italijane, ki so pobegnili v tujino in tam dobili zatočišče.
Pariz — Profesor beograjske univerze dr. Jovan Djordjevič je na povabilo direkcije za kulturne zveze s tujien "Sssieike-ga zunanjega ministrstva prispel v Pariz. Na francoskem inštitutu za politične znanosti je predaval o ustavnih spremembah v Jugoslaviji. Obe predavanji je obiskalo večje število najvidnejših osebnosti pariškega znanstvenega, kulturnega in političnega življenja.
Beograd — Predsednik FLRJ maršal Tito je izročil odlikovanja Jugoslovanske zastave I. stopnje dr. Ivanu Ribarju, bivšemu predsedniku Prezidija FLRJ, Mariji Vlahovi za pokojnega Dmitra Vlahova, bivšega podpredsednika Prezidija FLRJ, Josipu Rusu, bivšemu podpredsedniku Prezidija FLRJ, Filipu Lakušu, bivšemu podpredsedniku Prezidija FLRJ, Milu Peru-ničiču, bivšemu tajniku Prezidija FLRJ in Franu Frolu, bivšemu članu Prezidija FLRJ in zvezne vlade. Marko Vujačič, bivši podpredsednik Prezidija in Stanoje Simič, bivši član zvezne vlade, se zaradi bolezni nista mogla udeležiti svečanosti. Predsednik republike se je odlikovancem zahvalil za njihovo požrtvovalno delo pri graditvi socializma in krepitvi enotnosti naših narodov. V imenu odlikovancev se je dr. Ivan Ribar v krajšem govoru zahvalil za izkazano priznanje.
Vatikan onemogoča uredite? odnosov med katoliško cerkvijo in državo
Razgovori s katoliškimi škofi niso dovedli do uspeha — Po direktivah iz Vatikana se niso smeli posamezni katoliški škofje spuščati v razgovore, ki bi lahko dovedli do sporazuma
(Nadaljevanje s 1. strani)
V	drugem delu dopoldanskega zasedanja je predsedoval tov. Janko Rudolf. O vlogi SZDL v družbenem upravljanju gospodarstva je v imenu komisije poročal tov. Stane Kavčič, ki je med drugim navedel, da je bilo v diskusiji te komisije govora tudi o tem, da obstaja še precej nejasnosti glede obveznosti tio-lektivov do skupnosti, o odnosih med podjetjem, krajem in Sporom proizvajalcev. Na osnovi tč diskusije je komisija sprejela resolucijo, ki jo je kongres odobril.
V	imenu tretje komisije je poročal tov. Viktor Avbelj in prebral predlog resolucije o nalogah SZDL na vasi. K razpravi o poročilu tov. Avblja se je prvi prijavil tov. Kardelj. Po njegovem govoru je predlagal tov. Sergej Kraigher, da se na osnovi govora tov. Kardelja vnesejo v resolucijo o nalogah SZDL na vasi nekatere preciznejše formulacije.
Po končani razpravi je delo nadaljevala volilna komisija. Tajne volitve so trajale do 15. ure Po končanih volitvah je dal predsednik volilne komisije tov. Miloš Ledinek poročilo o volilnih rezultatih. V Glavni odbor SZDLS je bilo izvoljenih 71 tovarišev, v nadzorni odbor SZDLS pa 11 tovarišev.
Kongres je na predlog Ade Klanjšek poslal pozdravno pismo maršalu Titu. S krajšim govorom je tov. Miha Marinko zaključil kongres.
Po končanem kongresu sta se Glavni in nadzorni odbor sestala k prvi seji, ki jo je začel Josip Vidmar Za predsednika SZDLS je predlagal tov Miha Marinka, za sekretarja pa Borisa Kraigherja. Njegov predlog je bil z navdušenjem -sprejet.
Postani član
„Prešernove
dražbe**
Zvezni izvršni svet je imenoval komisijo, katere naloga je bila, da s predstavniki katoliške cerkve prediskutira načrt zakona o pravnem položaju cerkve v naši državi, kakor tudi o ostalih vprašanjih, ki jih načrt zakona ne predvideva
S tem je Zvezni izvršni svet želel, kakor je to bilo že večkrat poudarjeno s strani naših državnih voditeljev, da se končno najde možna in zadovoljiva rešitev s predstavniki katoliške cerkve.
Komisijo Zveznega izvršnega sveta za razpravljanje s predstavniki katoliške cerkve je vodil tov. Boris Kraigher, a na čelu predstavnikov katoliške cerkve je pa bil beograjski nadškof g. dr. Josip Ujčič. V predstavništvu katoliške cerkve sta bila med drugimi tudi ljubljanski škof g. Anton Vovk ter mariborski apostolski administrator škof g. dr. Maksimilijan Držečnik.
Na skupnem sestanku je beograjski nadškof in vršilec dolžnosti predsednika škofovske konference g. dr. Ujčič uvodoma izjavil, da predstavniki katoliške cerkve lahko prisostvujejo razgovoru samo v informativne svrhe. Izjavil je tudi, da navzoči predstavniki nimajo od svojih predpostavljenih nikakih pooblastil, da bi lahko s predstavniki Zveznega izvršnega sveta razgovarjali o kakršnihkoli vprašanjih.
Pri posameznih predstavnikih katoliške cerkve se je vendar opažalo, da bi želeli razgo-varjati v smeri obojestranskega razumevanja. Istočasno je bilo jasno razvidno dejstvo, da se
ne smejo, po direktivah Vatikana, spuščati v razgovore, ki bi lahko dovedla do sporazuma.
V	teku razgovora je bilo ugotovljeno, da niso mogli predstavniki katoliške cerkve navajati dejstev, iz katerih bi se lahko ugotovilo, da se v naši državi cerkev preganja ali omejuje verska svoboda. Nasprotno so ti razgovori pokazali, da imajo vrhovi katoliške cerkve v FLRJ od Vatikana nalogo, da zahtevajo spremembo ustavnih odredb v vprašanju konfesionalnih šol ter ukinjen j e obvezne civilne poroke.
Kljub dejstvu, da obstaja v mnogih državah princip ločitve cerkve od države, kar tamkajšnjih cerkvenih krogov prav nič ne moti, da ne bi uredili odnosov do države, pa imajo predstavniki rimokatoliške cerkve v Jugoslaviji od Vatikana nalog, da nasprotujejo temu principu.
V	razgovorih, ki so bili vodeni te dni, je bilo ponovno potrjeno, da stoje predstavniki Vatikana čvrsto na stališču zaostritve odnosov, Vatikan dovoljuje razgovore predstavnikom cerkve z državo, vendar samo zato, da izkorišča priliko za stavljenje novih zahtev, ki bi dovedle do zaostritve odnosov. Iz tega je razvidno, da Vatikanu ni sporazum načelno vprašanje svobode vere in veroizpovedi, temveč vprašanje rehabilitacije Stepinca in njemu podobnih. Vidi se, da oni zahtevajo privilegije za višje cerkvene predstavnike zato, da ti lahko izkoriščajo Cerkev za dosego svojih protinarodnih političnih ciljev.
Boštanjsko vprašanje
Na prvi seji Sveta za prosveto in kulturo LRS z dne 10. IV. določena komisija, da prouči Boštanjsko vprašanje, je zbrala obsežno gradivo ter se na štirih sejah posvetovala s tovariši, ki so po službeni dolžnosti sodelovali pri razčiščevanju tega vprašanja.
Dne 24. t. m. je imela komisija sejo, kateri so prisostvovali med drugimi tovariši tov. Boris Ziherl, Franc Kimovec, Rozika Bohinc, predsednik Sveta za prosveto in kulturo pri OLO Krško, Kafelj Štrukelj in drugi.
Predsednik komisije tov. Ada Krivec je povčfarila, da se je komisija pri dosedanjem delu omejila predvsem na vzgojne probleme in na vse tisto, kar se v tej zvezi nanaša na prosvetne delavce. Komisija je preštudirala ves dosegljivi material in se pri delu držala sledečih principov:
1.	Odnos do telesne kazni. V času, ko pri nas razvijamo ljudsko samoupravo, delavske svete in ko smo storili velik korak v razvijanju našega družbenega življenja na tem področju, smo obratno na področju šolstva in vzgoje še premalo uveljavili demokratični princip, da je celotna družba odgovorna za vzgojo otrok. Vkljub temu, da je minilo tri in pol leta, odkar je tov. Djilas na tretjem plenumu CK KPJ govoril o vzgojnih problemih in je plenum nakazal perspektivo razvoja na tem področju, nismo v tem času uspešno napredovali. Dokaz temu je ponovno postavljanje vprašanja, alj je telesna kazen dovoljena ali ne. Dejstvo, da moramo o teh načelih ponovno razpravljati, dokazuje, kakšno vzdušje vlada v naših šolah glede tega vprašanja.
V	zvezi z odnosom, kako naj vpliva šola na domačo vzgojo, smatramo, da šola doslej ni odigrala svoje vloge v dovolj ni meri s tem, da bi s svojim zgledom in vzgojnim vplivom vnašala napredne vzgojne metode v družino.
2.	Sodelovanje javnosti pri vzgoji in šolskih vprašanjih. Sola je družbena ustanova in mora služiti ljudstvu. Zato ima ljudstvo pravico in dolžnost, da z vso odgovornostjo sodeluje in soodloča pri obravnavanju šolskih in vzgojnih vprašanjih.
V	razpravi, kjer je sodelovalo več tovarišev, je bilo iznešeno, da je bila diskusija o razmerah na Boštanjski šoli med prosvetnimi delavci v krškem okraju enostranska in nenačelna. Nadalje je bilo omenjeno, da boštanjski primer ni nov, niti ni edini v krškem okraju, da je delo okrajnih šolskih inšpektorjev slabo in enostransko, da dajejo svojo oceno samo na osnovi dvo ali triurnega prisostvovanja pri pouku, med tem pa ko se
v probleme vzgoje ne poglabljajo, ker če bi okrajni inšpektorji vršili svoje delo drugače, bi morali do razmer na boštanjski šoli zavzeti že prej jasno stališče in zahtevati potrebne ukrepe.
Ugotovljeno je bilo tudi,- da je pri učiteljstvu krškega okraja premajhen interes za proučevanje političnih in družbenih vprašanj, kar se nujno odraža v njihovem vzgojnem in javnem delu.
Nadaljnji diskutant je izvajal, da je Mile Smolinski v svojem članku v preseki ene vasi nakazal probleme, kakor se dejansko prepletajo. Dobili smo sliko vasi in družbene odnose v njej — boj med reakcionarnimi in naprednimi silami — kakršni so v boju ob prehodu v socializem, hkrati pa tudi družbene nosilce tega boja. x Pokazal je, kako se razredni koflikti odražajo v lokalni prosvetni politiki. Prednost članka je prav v tem, da je v merilu ene vasi pokazal povezanost prosvetne politike z vsemi ostalimi družbenimi dogajanji.
Društva prosvetnih delavcev so poskušala oprati kritizirane učitelje in prikazati članek kot napad na vSe učiteljstvo. Pri tem pa niso tovariši iz društev upoštevali dejstva, da učiteljstvo ni politično monolitna celota, da je dostikrat izpostavljeno najrazličnejšim vplivom. Še danes se opaža, zlasti na podeželju, da so otroci vaških veljakov privilegirani; da jih često hvalimo kot najboljše učence, da predvsem nje angažiramo pri raznih prireditvah in zapostavljamo socialno ogrožene otroke, katerih starši dostikrat niso krivi svojega položaja.
Poslednji diskutant je izrazil mnenje, da je komisija načeloma pravilno ocenila stanje. Obravnavanje vzgojnih problemov pa je pokazalo pri nas globoko krizo v prosvetnih vrstah.
Članek o Boštanju je osvetlil odnose na vasi in odprl celo vrsto problemov. Tisti prosvetni delavci, ki se učijo s tem člankom prizadeti, samo kažejo, da imajo slabo vest, sicer ne bi na tak način reagirali. Napačno pa je postaviti se na stališče, naj bi strokovne organizacije branile vsakogar, ki bi bil zaradi svojega družbeno škodljivega delovanja javno kritiziran. Slabost sindikalnih organizacij je prav v tem. da hočejo ščititi in braniti ljudi, ki karambolira-jo z našim družbenim razvojem.
Na koncu se je komisija zedinila v tem, da predlaga tako republiškemu svetu za prosveto in kulturo, kakor tudi okrajnemu svetu v Krškem potrebne ukrepe, da bi se odpravile nezdrave vzgojne metode na boštanjski šoli. Obsodba telesnih kazni v boštanjskem primeru je
S IV. seje okrajnega ljudskega Dogodki odbora Krško
V	četrtek, dne 23. aprila t. L, je imel okrajni ljudski odbor Krško svojo IV. sejo. Zasedala sta oba zbora Okrajnega ljudskega odbora. Odborniki so obravnavali splošno davčno politiko, predvsem pa probleme, ki so se pokazali ob določevanju davčnih akontacij in dokončni odmeri davka za leto 1952.
Širše poročilo o teh vprašanjih je podal predsednik okrajnega ljudskega odbora tovariš Tone Zupančič, v katerem je izčrpno obravnaval dosedanje delo okrajnega upravnega aparata v zvezi z davčno politiko. Poročilo je osvetlilo vso dejavnost, nakazalo marsikatere slabosti dosedanjega dela in začrtalo smer, ki naj davčno politiko vskladi s cilji, ki smo si jih zastavili.
V	živahni diskusiji, ki se je razvila po poročilu tovariša Zupančiča, so odborniki obeh zborov iznašali razne pomanjkljivosti, ki se kažejo na področju okraja prav v zvezi z davčnimi problemi. Jasno je, da se skušajo mnogi nezavedni ljudje izogibati svojim obveznostim do družbe. Kakor je okrajni ljudski odbor oz. njegov aparat v premnogih primerih polagal premalo pažnje na pravilno in dosledno izvajanje davčne politike na vasi, v gotovih primerih tudi brez posveta z izvoljenimi organi izvedel gotove konkretne sklepe, ki niso bili povsem v skladu z borbo za čim širšo ljudsko samoupravo, tako so delali napake tudi občinski ljudski odbori, predvsem tam, kjer so v odborih večji posestniki. Oni stremijo za tem, da imenujejo v občinske davčne komisije ljudi, ki skušajo davčna bremena naložiti na ramena malega, gospodarsko šibkega človeka.
Po končani diskusiji sta oba zbora okrajnega ljudskega odbora Soglasno sprejela več važnih sklepov za nadaljnje delo.
Tako je bil sprejet sklep, da se material za seje ljudskega odbora, predvsem pa v važnejših zadevah, predhodno dostavi članom okrajnega ljudskega odbora. Na ta način bo članom odbora dana možnost, da se s problematiko, o kateri bodo razpravljali na seji, že prej seznanijo in tako lahko pripravijo svoje predloge.
Odborniki so podprli predlog in osvojili sklep, da se takoj pristopi k delu za obnovo katastra, ki bo služil za osnovo pri obdavčenju po katastrskem donosu. Od tega smo morali začasno odstopiti prav zaradi neurejenosti katastra, ki se je v toku .70 let znatno spremenil.
Ob tej priliki so odborniki stavili predlog, naj bi se takoj pristopilo k arondaciji zemljišča, v kolikor nam to dopušča tehnična možnost in to tudi v privatnem sektorju lastništva. Ta arondacija, to se pravi, zamenjava parcel ali zemljišč, pa naj bi slonela izključno na prostovoljni bazi, na podlagi svobodnega dogovora med strankami. O tem važnem in aktualnem vprašanju se bo razpravljalo še na eni izmed prihodnjih sej.
Ker je obrtništvo, posebno v gotovih panogah, eno izmed zelo perečih vprašanj, je okrajni ljudski odbor sklenil, da bo posebna komisija proučila vse te zadeve in na prihodnji seji OLO istemu . predložila ustrezajoče predloge Isto velja za gostinstvo, ki je na področju okraja zelo neurejeno ter se kaže nujne potreba, da se kompleks teh vprašanj čimprej uredi. Tudi za ureditev gostinstva je bila izvoljena posebna komisija, sesto-ječa iz članov obeh zborov okrajnega ljudskega odbora.
Okrajni ljudski odbor je tudi sklenil predlagati Sekretariatu za zakonodajo pri Izvršnem svetu LRS predlog, da se izpre-meni zakon o dednem pravu, ki je zastarel ter nastanejo zaradi tega najrazličnejše težave.
Istotako je bil sprejet sklep, da posebna komisija prouči stanje socialnega skrbstva, predvsem vprašanje pokojnin in invalidnin. Okrajni ljudski odbor je mnenja, da bi se predlagala sprememba tozadevne uredbe, da bi se na ta način izravnale in odpravile znatne nesorazmernosti, ki se opažajo med posameznimi kategorijami upokojencev.
Predvsem pa je treba omeniti sklep okrajnega ljudskega odbora, ki daje občinskim ljudskim odborom nalogo, da o vseh sklepih, ki jih sprejemajo občinski ljudski odbori samostojno ali pa od strani okrajnega ljudskega odbora, natančno in pravočasno obveščajo prebivalstvo potom objav in razglasov, da bodo vsakomur razumljivi in na razpolago ob vsakem času.
Seja okrajnega ljudskega odbora, ki je sledila kmalu po tretji seji, je pokazala živo zanimanje ljudskih odbornikov za vso dejavnost, tako politično kot gospodarsko, ki se razvija na področju našega okraja. Predvsem pa je pokazala, da naša ljudska oblast raste in se razvija s tem ko se naši odborniki vedno bolj zavedajo svoje vloge in odgovornosti do svojih volivcev.	-ič-
Zasedanje zbora proizvajalceo
V	torek, dne 20. t. m., se je vršilo tretje redno zasedanje zbora proizvajalcev okraja Krško. Na dnevnem redu je bil referat in razprava o izvajanju družbenega plana za prvo tromesečje leta 1953 ter sklepanje o razdelitvi že ustvarjenih sredstev, ki izvirajo iz viška akumulacije, ki so jo sprejela naša podjetja.
V	prvem tromesečju so naša podjetja dobro izvajala plan in je bila zbrana akumulacija presežena. Resno pa sedaj ogražajo izvajanje plana problemi in težave v naših rudnikih Šentjanž in Senovo ki zaradi vrste, predvsem objektivnih težav, ne morejo prodati večje količine premoga. Ker predvidene dajatve teh rudnikov predstavljajo za ustvaritev celotne naše akumulacije, tako za republiške kot okrajne investicije velik del v našem družbenem planu, je razprava potekala predvsem okrog tega vprašanja. Zbor proizvajalcev je sklenil, da o tem detajlno spozna republiški gospodarski svet, ker v okviru okraja to ni rešljivo. Z druge strani pa je treba v samem okraju poiskati vse možne vire, da se naš dohodek poveča in s tem osigu-ra izvajanje investicij, ki so v planu predvidene. Tako imamo pogoje za povečanje proizvodnje v tovarni pohištva Brežice, dalje je treba ugotoviti možnost proizvodnje kremenčevega peska oz. kaolina v Kostanjevici.
nujna zaradi tega, da bi vzgojno vplivala na odnos do otroka v šoli, družini in družbi.
Prav tako pa komisija smatra za potrebno, naj družbene organizacije in javnost dajejo naprednemu učiteljstvu več podpore pri njegovem vzgojno družbenem delu.
(Po Poročevalcu)
Prav tako je treba proučiti možnosti razširitve proizvodnje v rudniku Globoko itd. Rešiti je vprašanje odvajanja akumulacije v naš plan od strani podjetij, ki imajo svoj sedež izven okraja, kot n. pr. SAP Brežice itd. Prav tako je treba, da občinski ljudski odbori, kjer je to le možno in potrebno, ustvarjajo nove obrate. Razen tega je dal zbor proizvajalcev še vrsto pobud, ki naj jih gospodarski svet okraja prouči in rešuje. Skratka, treba je storiti vse v okraju samem, da zadostimo tako obče državnim kot našim lastnim potrebam.
V prvem tromesečju je bilo po izračunu Narodne banke iz viška akumulacije ustvarjeno za okrajne investicije tri in pol milijona dinarjev. Zbor proizvajalcev je sprejel predlog gospodarskega sveta, da se ta sredstva dodelijo za gradnjo studencev in vodnjakov, za veterinarsko bolnišnico, dalje za že opravljena dela na šolah, za zdravstvene domove, za raziskovalna dela in že v naprej nabavljeni material za hišo v Krškem Zbor proizvajalcev in gospodarski svet se bosta v bodoče ravnala pri razdeljevanju sredstev za predvidene investicije predvsem po tem, koliko so koristniki že vse pripravili, da se denar čim hitreje in učinkoviteje porabi. Zelo škodljivo in negospodarsko bi bilo, dd bi nekje ostala sredstva neporabljena. Predvidoma — seveda v kolikor bomo izpolnjevali plan dotoka sredstev — bodo večje vsote na razpolago šele v drugem polletju. Vsi koristniki, ki so jim sredstva v družbenem planu predvidena, naj skrbe za to, da bodo imeli vse priprave pravočasno izvršene.
Po krajši razpravi o davčni problematiki, je zbor še načel več manjših aktualnih problemov.	Sz.
BRALEC. NAROČNIK! KAJ Sl STORIL ZA RAZŠIRITEV SVOJEGA DOMAČEGA ČASOPISA? POKAŽI GA TUDI DRUGIM PRIPOROČAJ NAŠ LIST NABIRAJ NOVE NAROČNIKE!
po svetu
GEN. SKUPŠČINA JE KONČALA SVOJE DELO. — V četrtek popoldne je Generalna skupščina Združenih narodov končala drugi del sedmega zasedanja. Ce pregledamo njeno delo, moramo ugotoviti, da v celoti ni dosegla svojega namena. Izvolila je po dokaj kratkem razpravljanju Šveda Hammarskjoelda za glavnega tajnika, se dotaknila korejskega vprašanja brez kakršnih koli novih predlogov ali priporočil, postavila anketno komisijo, ki naj razišče sovjetske obtožbe o bakteriološki vojni Američanov na Koreji in se brez uspeha merila o znamjšanju oborožitve na svetu. Največji uspeh je doživela o zadnji točki dnevnega reda, t. j. ob burmanski pritožbi proti zadrževanju kuomintanških čet na burmanskem državnem ozemlju. Zgodilo se je namreč, po dolgem času enkrat, da so vse delegacije, razen prizadete nacionalistične Kitajske, enotno obsodile kuomin-tanške namepe v Burmi in zahtevale, da se ostanki Cangkaj-š kov ih čet ali umaknejo, ali pa se puste razorožiti in internirati. Tudi ameriški predstavnik je moral priznati, da so se nekateri kuomintanški častniki ponašali v Burmi kot — banditi.
Večina v Generalni skupščini te podprla NAJNOVEJŠI RAZVOJ DOGODKA na Koreji. Zamenjavo ranjenih in bolnih vojnih ujetnikov, ki se po medsebojnem sporazumu med obema borečima se strankama na Koreji vrši te dni brez vsakršnih ovir, je pravilno ocenila kot nov korak za dokončno pomiritev na Koreji. Svetovna javnost le tudi z veseljem sprejela vest, dc se bodo 25 t. m. znova sestale mirovne delegacije ter se skušale ao me niti o nadaljevanju pogajanj za premirje. Preostalo jim je samo še, da se zedinijo o re-oatriaciji vseh vojnih ujetnikov.
Po vesteh o prvem sestanku še ne moremo govoriti niti o dobrem niti o slabem dnevu, ker sta delegaciji zamenjali samo svoji stališči. Kitajsko-severnokorejsko poveljstvo želi, da bi ujetnike vrnili najpozneje v šestih mesecih, vse one pa, ki se ne bi hoteli vrniti v domovino, pa začasno prepustili neki nevtralni državi. Po njegovem mnenju Švica, ki jo zadnje čase priporočajo ZDA, za to nalogo ni primerna.
Predstavništvo Združenega poveljstva meni, da bi za zamenjavo vojnih ujetnikov bilo dovolj dva meseca, ujetnike, ki ne bi hoteli domov, pa bi pod nadzorstvom neke nevtralne države začasno zadržali na raznih pripravnih mestih na Koreji. Švico priznavajo po svetu že od nekdaj kot tipičen primer nevtralne države in bi prav zaradi luga bila najprimernejša.
Upati je, da bodo te, na prvi pogled večje razlike v stališčih lahko odpravili, kolikor bo na obeh straneh dovolj dobre volje in težnje po dokončni pomiritvi na Koreji. Svetovna javnost, ki je še vedno pod vplivom sprememb moskovske taktike v duhu njene najnovejše »mirovne ofenzive«, s odi, da bo le-ta tudi vplivala pri pogajanjih v Panmun-džomu. Navada pa je že, da so prvi dnevi polni začetnih težav in vztrajanj na tem ali onem stališču, niso pa tudi redki primeri, ko je treba zaradi »tehničnih razlogov« preložiti pogajanja ali jih začasno prekiniti. Spomnimo se samo lanskoletnih pogajanj in njih dokaj brezuspešnih poizkusov ob začetku tega leta!
SOVJETSKI ODGOVOR na Eisenhov/erjev mirovni program, o katerem smo pisali zadnjič, je te dni objavilo sovjetsko uradno glasilo moskovska »Pravda«. Kaže, da bo sovjetska zunanja politika ostala ista kakor doslej. Pričakovanja, češ da je Kremelj spremenil svoje dosedanje stališče »radikalnejše«, so bila zaenkrat odveč, gre torej le za novo taktiko. Vendar tudi »Prav-din« uvodnik govori o odnosih z zahodnim, kapitalističnim svetom bolj uglajeno, v njem ni več doslej običajnih fraz o zahodnih imperialistih in vojnih hujskačih.
Medtem ko na Zahodu sedaj toliko govore o spremembah moskovske politike, ozir. njene taktike, pa se KOMINFORMISTIC-NO ROVARJENJE na naših mejah stopnjuje. Posebno na jugo-
slovansko-madžarski meji so skorajda na dnevnem redu izzivanja madžarskih obmejnih organov. Samo v mesecu marcu je prišlo do 223 incidentov Za njimi ne zaostajajo Romunija, Bolgarija in Albanija. Radijske postaje kom-informističnih držav trosijo obrekovanja in laži o naši državi, o našem vodstvu in o jugoslovanskih narodih kakor doslej. To pomeni, da se v odnosih do Jugoslavije moskovska politika ni niti za trohico izpremenila. Zato naši narodi ne morejo ocenjevati najnovejših moskovskih ukrepov kot dokaz, da se je v Kremlju kar koli bistvenega izpreme-nilo Dejanja govore zgovorne-/e, kakor najlepše mirovne ob-liuhe novih voditeljev SZ.
Zdcai/3 stati cUu&ti'
S takim veselim pozdravom se pozdravimo v našem Posavju 70 do 80 let stari sošolci, delavci, gasilci in socialisti. V Slovenskem poročevalcu sem čital in sii tudi spravil izrezek Golgota »Pot bridkih izkušenj socialide-mokrata«, nadalje Roze Lu-y»mhn.rq in Liebknechta v Nemčiji. Pri čitanju sem se spomnil tudi na naše začetno spoznanje mednarodnega Marx-ovoqa socializma. Približno 1. 1900 smo se znašli nekateri tukajšnji domačini v tako imenovanem »Fremdu« in to delavci raznih poklicev.
Leta 1895 do 1899 se je v Zagrebu cenzura časniku »Slobo-da« podvojila. Pod madžarsko-hrvatsko vlado je bil 1. maj strogo zabranjeni socialistični mednarodni praznik.
V Sloveniji smo se od leta 1895 bavili z avstrijsko socialdemokracijo in čitali nemške časnike kot »Arbeiterwille«, »Gmcklicher« s slikami prvoiz-voljenih socialdemokratskih poslancev, kateri so imeli na ustih obešenke (žabnice) ključavnice kot dokaz, da v dunajskem državnem parlamentu ne smejo govoriti resnice. Leta 1896 smo pa že čitali od organizatorja slovenske socialdemokrat, stranke Etbina Kristana slovenske časnike in brošure, katere so nam naročnikom na marsikateri pošti skrivaj zadržali, da so jih pokazali našim sovražnikom. Zato smo večkrat čakali službeno vozeče se železničarje, ki so se vozili od Zidanega mostu do Brežic in Dobove in ki so čas-
nike in brošure na tej progi delili. Paziti pa je bilo treba, kajti mnogi postajni uradniki so bili veliki nasprotniki socialdemokratov. Mnoge člane naše organizacije so prignali iz raznih mest in industrij in jih na-zivali »nevarne elemente« ali »rdečkarje«. Marsikateri od njih pa svoje napredne zavednosti ni opustil, ljudstvu pa dokazal, da se mednarodni Marxov socializem ne da opustiti. Znano je, da so pred 50. leti bili to začetniki, in po večini zaničevanj trpini. Mnogo je k organizaciji socialdemokratov pripomogel s svojimi shodi Etbin Kristan. V Brestanici je s svojim govorom . okrepil začetnike v tem okra- j ju. posebno še senovsko-reštanj- j ske rudarje ter njihove male kmetovalce, katerim so večji go- j
Delavska mladina se je posvetovala
V nedeljo 19. aprila je bila v Ljubljani republiška konferenca delavske mladine, ki jo je pripravil CK LMS. K posvetovanju. na katerem so govorili o vlogi delavskega naraščaja v razvijanju socialističnih odnosov, borbi proti birokratizmu in drugim ostankom preživelega družbenega sistema kot tudi o problemih, ki zadevajo mlade delavce, se je zbralo preko 100 mladih delavcev in mladinskih voditeljev.
Tudi delavska mladina iz krškega okraja ni izostala — bila je na konferenci zastopana po treh delegatih (Celuloza, rudnik Senovo in kopitarna Sevnica). Da bi konferenca lahko tehtno in živo razpravljala o problemih mladinske organizacije v delovnih kolektivih, je bilo potrebno sedenje stanje v tem po- * v
spodarji zagotavljali, da agrar- |	........
ne reforme ne bodo nikoli doži- i darjem. Toda napredni ljudje v veli. Poleg tega so jim dejali, da mali kmetovalci in obrtniki ne spadajo v delavsko organizacijo. Kmetijski delavci pa naj ostanejo zvesti svojim gospo-
to niso verovali.
Ob državnih volitvah 1. 1920 smo se pridružili Etbin Kristanovi skrinjici, kamor smo oddali 97 kroglic.	R. D.
Praznoran e 1. mala
Beograd — Vrhovni poveljnik Jugoslovanske ljudske armade maršal Jugoslavije Josip Broz Tito je ob 1. maju 1953 izdal ukaz, po katerem bodo v Beogradu ter vseh glavnih mestih ljudskih republik vojaške parade Jugoslovanske ljudske armade. Poveljnik parade v
Pehaček Rade. Poveljnike parad v glavnih mestih ljudskih republik bodo določila poveljstva vojnih oblasti. Razen tega bodo po tem ukazu na predvečer ljudskega praznika 1. maja
v Beogradu ter v vseh glavnih mestih ljudskih republik izstrelili več topovskih plotunov.
Beogradu bo generalni major
Življenje rudarjev pred vojno
Večkrat sem že čitala kaj vse govorijo o Jugoslaviji onkraj naših meja, zato sem se odločila, da napišem kako je bilo življenje delavca za časa predaprilske Jugoslavije.
S svojimi starši sem živela v Trbovljah, oče je bil kopač pri rudniku. Kakor mi je pravil, se je vpisal v delavsko organizacijo že leta 1892. To je bilo seveda še za časa stare Avstrije. Takratni ravnatelj je bil pravi diktator nad svojimi delavci — rudarji. Cim je zvedel, da je kdo prisostvoval kakemu predavanju socialdemokratov«, ga je enostavno odpustil iz službe. Jasno je, da je imel svoje obveščevalce, ki so hodili na taka predavanja in mu še toplo nesli na nos.
Tako je bilo tudi z mojim očetom. Takrat sem bila stara štiri leta, moj brat pa dve leti, mama pa je pričakovala tretjega otroka. Očetove prošnje, da bi še ostal v službi niso pomagale, zato smo se selili na kmete. Tisti, ki so bili vsaj malo premožni so šli v Ameriko, na Ogrsko ali pa v Francijo. Ubogi trpini so se razkropili na vse štiri strani sveta.
Leta 1906 so pričeli rudarji stavkati. Ravnatelj je poklical vojake in žandarje v pomoč. Mnogo rudarjev so odgnali v zapor, vojaki pa so jim izpraz-njevali stanovanja, pohištvo pa so jim pustili na cesti. Ker so prazna stanovanja zaklepali so morale žene zaprtih rudarjev vdreti vrata, če so hotele priti nazaj v stanovanje. Hodili so tudi po hišah in priganjali ljudi na delo. Nekaj je bilo tudi stav-kazov, ki so spremljali rudarje na delo in zopet domov. Žene rudarjev so bile vedno pogumne in tudi tokrat niso klonile. Prišle so pred jamo in izzivale stavkaze, iz stanovanj pa so na nje metale pomije. Vsled tega so zaprli veliko žena in jih odpeljali v zapor v Laško z otroki vred. Kakor se spominjam, je trajala stavka takrat tri dedne. Predvsem so stavkali za osem urno delo, ker do takrat so delali dnevno 12 ur.
Ko se je pričela prva svetovna vojna, leta 1914, je večina rudarjev ostala doma. Lahko si mislimo kaki reveži so bili ti rudarji, delati so morali, hrane pa ni bilo. Takrat je bil ravnatelj na trboveljskem rudniku Heinrih. Delavcem pa je poveljeval oficir Berger. Za hrano rudarjev niso skrbeli, vsled česar so nekateri popolnoma onemogli. Po vsakega, ki ni prišel na delo, je Berger poslal dva vojaka, ki sta ga pripeljala k Bergerju. Ta je seveda vsakega onemoglega rudarja obsodil za lenuha ter ga dal za tri ure obesiti na sonce. Čim so takega obešenca odvezali je padel v nezavest. Marsikateri rudar je tudi od strašnih muk umrl. Taka ve-šala so imeli v Trbovljah na opekarni.
Za delavce ni bilo hrane, za uradnike in ravnatelja pa je bilo vsega v izobilju. Tisti čas sem služila prj ravnatelju, pospravljala sem kurje hleve, kuhala za psa in skrbela za kure. Pomagala sem tudi pospravljati
kuhinjo. Spomnim se, k.o je nekoč ravnateljeva žena posnela kožo od šunke. Na koži je ostalo še precej masti, toda gospa je ni dala nam, temveč jo je zma-šila v štedilnik in počakala, da je zgorela. Raje je kožo zažgala, kot pa bi jo dala meni, kljub temu, da je vedela kako stradamo. Kuharica in jaz sva se jokali, ko sva slišali kako se je koža cvrla v ognju, posebno še, ker sva bili zelo lačni. Pri ravnatelju je bilo seveda vsega dovolj, belega kruha, dobrega peciva in mesa na pretek. Za rudarje pa še črnega kruha ni bilo. Včasih smo šle žene po pet in še več ur daleč, da bi dobile kaj živeža. Včasih smo dobile krompir, fižol in moke, tako da smo po 30 kg naosile na hrbtu. Zgodilo se je, da smo prišle v Trbovlje, in ko smo nesle živež čez Savo, so nam vojaki vse do zadnjega pobrali. Domov smo prišle prazne, možje pa so kleli, ker so morali delati lačni. Tako je bilo za časa prve svetovne vojne v Trbovljah.
Po vojni se je trpljenje rudarjev nadaljevalo. Delali so kot črna živina, plača pa je bila nizka. Zopet so stavkali in žan-darji so jih zapirali.
V mesecu juniju leta 1924 so prihrumeli v Trbovlje Orjuni.
Vsi so imeli črne srajce, na kapah pa mrtvaške glave. Žene so imele črne obleke. S sosedi smo sedeli na bregu in gledlj po cesti. Čim so nas zagledali, so nam žugali s pestmi in kazali revolverje Ko smo prišli naprej od Vod so pričeli streljati po delavcih. Starega rudarja Rozino, ki nje sedel pred svojim stanova-jem nič hudega sluteč, so brez nadaljnjega ustrelili. Prav tako neko gospodinjo, ki je delala v vrtu. 20 let starega fanta Fakin Franca iz Zagorja so ustrelili, ter ga tako vlekli vsega krvavega po tleh. Pri Spancu, kjer so imeli Orjuni veselico je Fakin prosil za malo vode. Namesto, da bi mu dali vode, so mu zlili vročo juho v obraz. Od
11.	ure dopoldne pa nekako do tretje ure popoldne so ga mučili, nato pa so ga ustrelili. Poleg vseh grozodejstev so zažgali delavski dom, v telefonski centrali pa porezali vse žice. Mojemu bratu, ki je imel takrat dežurno službo v centrali, so zvezali na hrbtu roke in mu nastavili revolverje na prša. Če bi besedico črhnil, bi ga pri priči ustrelili. Takrat se mu je zmračil um in še danes boluje na živcih.
Tako je bilo z ubogimi delavci, dokler jih ni rešil naš ljubljeni maršal Tito.	T. A.
gledu po posameznih podjetjih analizirati. Za to so poskrbeli okrajni komiteji. Tako je OK LMS Krško organiziral in se udeležil po svojih zastopnikih posvetovanj delavske mladine v našem okraju. Rezultati s teh posvetovanj so bili kar zadovoljivi, saj je mladina marsikaj povedala in hkrati tudi predlagala. Mladi delavci in delavke iz Celuloze na Vidmu so predlagali, da se organizacija v podjetju razformira, njeni člani pa vključijo v isto organizacijo tam, kjer stalno prebivajo in prežive največ svojega prostega časa. Ta svoj predlog utemeljujejo s tem, da delo organizacije mladine v podjetju ne more več priti dovolj do izraza, razen tega pa oddaljenost bivanja nekaterih ovira redno delo organizacije. Nasprotno temu stališču pa se je postavila organizacija iz gradbenega podjetja »Pionir« na Vidmu, ki še vedno vztraja pri tem, da ima organizacija v podjetju lahko več uspeha in je delo z mladino neprimerno lažje. Pri njih gre zlasti zd vprašanje mladih delavcev, ki so tu samo v posameznih sezonah. Mladina »Pionirja« je tudi grajala še vedno obstoječ centralistični način upravljanja v njihovem gradbenem podjetju. Pri njih je namreč gradbišče na Vidmu še vedno upravljano po direkciji iz Novega mesta, na-
Nj demokracije brez borbe proti pojavom birokratizma in drugim ostankom starega.
Borba za socialistične odnose je v današnjih pogojih osnovni problem socialistične graditve. Delavsko samoupravljanje in druge demokratične pridobitve bi se kaj kmalu izrodile in postale prazna beseda, če ne bi bilo zavestne borbe proti birokratizmu kot najnevarnejšemu ostanku preživelega družbenega sistema. Ni malo slučajev, ko je tudi upravne odbore v naših podjetjih načela rja birokratizma, zato še zdaleka nismo dokončno obračunal; prav s tem velikim sovražnikom naše socialistične družbene ureditve. Ta nevarnost je toliko večja, kolikor je gospodarska in kulturna zaostalost težja. Prav zaradi tega je prva naloga mladih delavcev, da se aktivno vključijo v boj proti takim in sličnim pojavom in da ne dopustijo, da se izrodijo že pridobljene pravice.
Posvetovanje je pokazalo, da naša organizacija v tem pogledu ni imela jasne orientacije.
Premalo je storila, da bi se mladi delavci kot enakopravni člani kolektiva čim širše uveljavljali v delavski samoupravi. Na posvetovanju so nekateri govorniki ugotavljali, da se mladina ne upa izstopati s kritiko in predlogi, kar izvira deloma iz neizkušenosti, deloma pa iz bojazni.
Ni demokracije brez znanja
Ne moremo reči, da so mladini problemi samoupravljanja tuji; govorimo lahko celo o zelo vzpodbudnih primerih mladih delavcev, ki so se vključili aktivno v to veliko delo. Vendar lahko ugotovimo, da z ozirom na mladost in neizkušenost delež mladine še ni dovolj velik.
S tem se povezuje tudi delovanje mladih delavcev v prosvetnih in drugih društvih, ki naj dopolnjujejo lik novega človeka, svobodnega proizvajalca. Skrb, da bo delavski naraščaj rastel v zdravih okoliščinah, koristno izrabljal svoj prosti čas, dobival moralne lastnosti socialističnega človeka, je sestavni del borbe za socialistično demokracijo. Bukovinsky F.
Nekaj o tezavoh s katerimi se bori’o rudaril v Kremlju...
__	Znano nam je, da je rudnik pričakuje od sprememb, ki so
mesto da "bi sc'uprava'prenesla odpustil precejšnje število delav- predvidene v našem gospodar na neoosredne oroizvajalce-de- cev. ker ie moral z ozirom na skem sistemu in ki bodo šle ^
manjše povpraševanje
na neposredne proizvajalce lavce, ki so živo zainteresirani na tem. Pa tudi sicer ni vse v redu »tam gori« v Novem mestu, pravijo mladi delavci. Baje druga gradbišča tega podjetja participirajo na ustvarjenih dohodkih na Vidmu, nekateri^ posamezniki pa so deležni »večjih« zneskov za nagrade. Če bi se upravljanje prepustilo delavcem samim, bi stvari verjetno šle drugače. Mladina tudi nima svojih zastopnikov v delavskem svetu podjetja, niti se ji ne nudi možnosti, da bi lahko iznašala svoja zapažanja. Tudi v kopitarni Sevnica jebila živahna diskusija med mladimi delavci in delavkami v delavskem samoupravljanju. Povedali so marsikaj. Kritizirali so nekatere od starejših vodilnih ljudi v obratu, ki s podcenjevanjem gledajo na mladinsko organizacijo v podjetju. Mladina je tudi zahtevala, da se zapisnik o posvetovanju izobesi na javno mesto v podjetju, da bo vsakomur na vpogled. Samo naše preljubo Senovo do danes še ni uspelo sklicati takega posvetovanja mladih delavcev. Pravijo, da ni zanimanja za to med mladino in da se z njimi ne da delati. Meni se pa zdi, da je ravno nasprotno, namreč da zanimanje med mladino za ta vprašanja ni ravo majhne,, ampak odgovorni činitelji ne skrbijo dovolj za redno vzdrževanje vezi z našo mladino, ki je voljna vse storiti, kar ji naloži naša družba. To dokazujejo brezštevilni podvigi naših mladih herojev. Upamo in želimo, da tudi senovška delavska mladina pove svojo besedol
po premogu zmanjšati proizvodnjo. Do tega je prišlo zaradi močne konkurence drugih premogovnikov, ki proizvajajo boljše vrste premoga in ki imajo (zaradi boljše mehanizacije) manjše proizvodne stroške. To pa je seveda prisililo krmeljski delovni kolektiv da je začel resno razmišljati o tem. Nekateri so predla- j je lignitna tarifa gali, da bi nabavili stroj za j nižja, izdelovanje briketov. Predlagali so tudi, da bi izgradili elektrarno v Krmelju. S tem predlogom se v Ljubljani niso strinjali, z motivacijo, da je zaenkrat dovolj dobaviteljev toka. Tudi stroja za izdelovanje briketov verjetno ne bo mogoče dobiti.
Edini izhod iz krize je proizvod-
korist predvsem manjših podjetij. Po teh speremembah bi se za manjša podjetja uvedla namesto akumulacije stopnja davka, ki bi odgovarjala zmogljivosti podjetja. V Ljubljano je šel tudi predlog, da bi se preimenovalo podjetje v rudnik lignita, ker se bi s tem spremenila tudi stopnja akumulacije in ker na železnici
Zanimivo je, da tudi odpuščeni delavci razumejo težave s katerimi se podjetje bori in da za to nikogar ne krivijo. Pravijo pa, da bi moral tudi okraj priskočiti na pomoč. Z dobro agitacijo bi se dalo doseči, da bi vsaj lokalna trgovska mreža, šole in ustanove, nabavljali
nja boljše vrste premoga, ki bo premog v Krmelju. V vidu je zopet uveljavila krmeljski pre- i treba imeti pač to, da je Krmelj mog in ki bo odgovarjala zah- ! in tudi sam rudnik precej trpel tevam potrošnikov.	! za časa okupacije, kar ima svoj
Delovni kolektiv tudi precej ' vpliv tudi na sedanjo krizo, -nc
O zaščiti matere in otroka
Koko je raslo in delala „Svoboda"
na Senovem
Prav za 1. maj je morda najprimerneje, da se govori tudi o kultumo-prosvetnem delu po delovnih kolektivih. Danes ga po veliki večini predstavlja delo v prosvetnih društvih »Svobodah«. Pri vsej podpori, ki jo danes nudi tem društvom ljud-ska oblast, je na tem polju delovati dosti laže, kakor pa je
| turni razvoj. Nd, in takrat se je j : bilo treba krčevito upreti, če j smo hoteli, da pridemo naprej, j Za primer naj navedem, kako silno je oblastnike grizla že sama naša rdeča zastava. Med seboj smo zbrali prispevke in kupili tri take zastave. Porazdelili smo jih tako, da sta ostali dve na Senovem, eno pa smo dali
bilo včasih, ko je bilo proti naselbini v Belem pod Rešta-
razvoju delavske prosvetljeno-sti vse, v prvi vrsti pa oblast in delodajalec sam.
Tudi na Senovem je bilo tako. Bivši član tedanje »Svobode« o vsem tem delu takole pripoveduje:	i
»Prve pričetke kulturno-prosvetnega dela je bilo zaznamovati pri senovskih rudarjih že leta 1926, to je komaj dve leti zatem, ko je rudnik začel v večjem obsegu obratovati. Ze takrat smo rudarji, ki smo se na Senovem rekrutirali iz raznih i drugih krajev, pričeli z vso silo ' čutiti potrebo, da se za svojo i borbo za obstanek ne dvignemo j samo v strokovno-političnem ! pogledu, ampak da se povzpne-j mo tudi kulturno. In prav od j takega, namreč kulturnega raz-; voja, smo napredni delavci že : takrat z vso sigurnostjo pričakovali uspehe, saj smo vedeli,
; da se bo kulturno razgledan delavec oprijel tudi svoje sta-novsko-politične organizacije z vse drugačnim ognjem in razumevanjem, kakor pa delavec, ki i v tem oziru zaostaja.
Ej, tedaj so bili za delavski razred težki časi! Na eni strani | izkoriščani od delodajalca, ki j nam niti zdaleč ni maral prizna-I ti pravice do poštene plače, so i nam na drugi strani sovražno | usmerjeni režimi hoteli za vsako ceno zavreti tudi naš kul-
njem. Pa je prišel 1. maj. Razumljivo, da jih javno nismo smeli razobesiti. Pa smo ukrenili takole: V koloniji smo skrivoma od hiše na hišo potegnili žico, v sredi pa obesili zastavo V koloniji zastavo?! Kaj pa mislite! V Belem so potegnili žico s hriba na hrib, nad dolino pa je zaplapolala rdeča zastava. To vam je bilo razburjenja in vpitja! In še kaj! Tu so orožniki iztaknili tega, tam onega. Toda usta so bila zaprta, uspeha ni bilo, kvečjemu le v toliko, da smo drugič izvedli stvar še bolj prebrisano in z večjim ognjem. Da, da, na 1. maj smo si vselej dali duška za vse ono, kar nas je žulilo in neizmerno tiščalo. Klonili pa nismo!«
In Svoboda? Kako ste delali?
»Saj pravim! Prav ona je bila tista, ki je družila najbolj goreče in najzavednejše delavce in budila druge Začeli smo zelo skromno Ni bilo podpor. Kje neki! Sami smo med rudarji zbirali prispevke in kapljalo je zares po kapljicah. Sčasoma pa smo zmogli toliko, da smo najprej ustanovili tamburaški odsek, ki je bil nekako srce vsega našega prizadevanja. Razvoj društva pa se ni ustavil. Za tamburaškim zborom smo kmalu osnovali tudi dramski odsek, ki je pričel delo z velikim navdušenjem. Leta 1928 smo že
igrali, to je, igrali zares najboljša dela. Reči pa moram, da so rudarji obiskovali naše prireditve z vsem navdušenjem, zlasti pa so bili ponosni na to, da so jim vse to prikazovali na odru njihovi lastni sinovi, bratje, tovariši in delavci.«
Pripovedovalec je za hip obmolknil.
»Za tem,« so se mu zasvetile oči, »je po dveh letih sledila tudi knjižnica. Kaj so čitali naši ljudje? He, bili smo izbirčni, to pa rečem. In kritični tudi. Nismo trpeli, da bi brali slabo čtivo, ampak smo z vso skrbjo zbirali najboljše knjige, ki so nam bile dosegljive, z željo, da bi dvigale rudarje k pravi, resnični izobrazbi in pravilnemu, naprednemu pogledu na svet.
Hkrati z ustanovitvijo knjižnice pa se je naš prosvetni aktiv vrgel z vso vnemo tudi na po-množitev članstva takratne Can- vzkliti karjeve družbe. Zbiranje članov j sad ki bo” obogatel” vse delovne je naglo napredovalo in po ne- yudi jn je zares Narodnoosvo-kaj letih doseglo zavidljivo vi- bodilna borba je potrdila naše
Za smotrno izvajanje zaščite matere in otroka moramo poznati podatke o rojstvih in smrti dojenčkov in otrok, o številu mrtvorojenih, o razširjenosti aktualnih in kroničnih nalezljivih bolezni in ostalih bolezni, o prehrani in higieni otrok in t. delu zdravstvenih ustanov.
V	zadnjih predvojnih letih se je umrljivost dojenčkov v Sloveniji gibala med 16 in 18 odst. na 100 živorojenih otrok, dočim je znašala v letu 1952 8,9 odst. Istočasno je padlo tudi število mrtvorojenih otrok. Največ otrok umre v vročih poletnih mesecih in to predvsem v vinorodnih krajih, kjer je tudi odstotek mrtvorojenih najvišji.
Ce pogledamo številke konkretno v okraju Krško vidimo, da se je umrljivost dojenčkov gibala: v letu 1949 4,9 odst. na 100 živorojenih otrok, v letu 1950 5 odst., v letu 1951 8,9 odst. in v letu 1952 je zopet umrljivost dojenčkov padla na 4,7%.
V	letu 1952 je bilo 1535 živorojenih otrok, od tega je umrlo 73 dojenčkov v prvem letu življenja, 26 je bilo mrtvorojenih. V prvih dveh mesecih v letu 1953 je slika naslednja: živorojenih otrok v januarju in februarju je bilo 235, od tega je umrlo 17 otrok, kar znaša v od-
(med nami povedano, ji celo predseduje).
»Res, tako je bilo takrat,« je zaključil. »Trdo smo delali za naše društvo. Povsod nasprotja, povsod neprijazni pogledi. Nas pa je bodrila stvar sama in zavest o njeni visoki vrednosti. Vedeli smo, da z našim delom sejemo zdravo seme, ki mora slej ko prej in obroditi
šino.
Poleg omenjenih odsekov pa se je v okviru »Svobode« osnovala tudi godba na pihala, ki se je tedaj imenovala »Delavska godba Svobode«. Od takrat ta godba ni več prenehala delovati, ampak se je pod različnimi kapelniki povzpela na visoko glasbeno raven, letos pa bo kot godba nove »Svobode« praznovala svoj petindvajsetletni jubilej.«
In še marsikaj je povedal možakar, ki je danes sicer že čez petdeset, vendar še vedno z vso voljo dela v današnji »Svobodi«
delo kot pravilno in nešteti njegovi dobri rezultati oplajajo našo današnjo stvarnost.«
Nekoliko je pomislil prosve-tar, pa še pristavil:
»Ne rečem, da danes delamo slabo Toda pri tolikšnih izkušnjah in ob tako veliki moralni podpori, kakor nam jo nudi naša oblast, bi morale naše »Svobode« predstavljati še več, biti bi morale vsemu našemu delovnemu ljudstvu bogata, osrednja vsebina našega kulturnega izživljanja. In prepričan sem. da bodo slej ko prej to tudi postale.«	A. L.
stotkih 7,3. Mrtvorojeni so bili 3 ali 1,3 odst. Ce pogledamo na leto 1952, kje so žene porajale vidimo, da je bilo 792 porodov v bolnici in 743 porodov pa doma,
Moraliteta dojenčkov je bila v letu 1952 torej 4,74 odst., in če ta odstotek razčlenimo, vidimo, da odpade 38 primerov smrti ravno na prvi mesec življenja, dočim je v vseh ostalih mesecih 35 primerov smrti.
V	mesecu januarju in februarju 1953 je odpadlo 11 primerov smrti v prvem mesecu življenja, a na ostale mesece le 6 primerov. Ob pogledu na vzroke smrti vidimo, da dojenčki umirajo v večini primerov vsled prezgodnjega poroda oziroma zaradi prirojene slabosti.
V	Krškem obstaja posvetovalnica za noseče žene od 1. oktobra 1952 in se vrše v njej vsi pregledi. V mesecu oktobru, novembru in decembru 1952 je imela posvetovalnica 110 prvih pregledov, 90 ponovnih pregledov in 62 nasvetov. 109 je bila odvzeta kri na Wa Re in pri 113 so se izvršile druge medicinske procedure. Številke same nam povedo kako je bila taka posvetovalnica potrebna. V Brežicah sicer obstaja posvetovalnica za noseče, niso pa zajete v njej vse porodnice, ampak se vrši pregled tudi po splošnih ambulantah; isto v Senovem in Sevnici, kjer se vrše pregledi po splošnih ambulantah. Potrebna je torej ustanovitev posvetovalnic za noseče v krajih: Brežice, Senovo in Sevnica, kjer bodo delali poleg zdravnika tudi medicinska sestra in babica.
Izredne važnosti za infekte pri dojenčkih je mleko. Tu prihajajo v poštev tuberkulozne krave, nehigienska molža, nepravilno ravnanje z mlekom. Potrebna bi bila povezava okrajne sanitarne inšpekcije z veterinarsko službo.
Tuberkuloza prj dojenčkih, zlasti od rugega meseca dalje, prihaja od goveje tuberkuloze. Nujen bi bil pregled vseh tuberkuloznih dojenčkov na tip bo-vinega (govejega) tipa, ali človeškega tipa. Z odkrivanjem tuberkuloznih krav imamo upanje, da se ta problem goveje tuberkuloze eliminira
Naj omenim še zaščito šolskega otroka. Za šolsko mladino iman'ri nosebne zdravstvene (Nadaljevanje na 6. strani)
:^r“?-SSejT5;.
KMETIJSKI RAZGLEDI
Zakaj nebi izkoristili zemljo za tisto
ia ker je primerne
Krški okraj ima površinsko največ vinogradov v Sloveniji — V desetletnem perspektivnem pianu naj bi se obnovilo 1200 ha vinogradov - štirje sadni okoliši — Kreditiranje obnove vinogradov in davčne o'ajšave -naloge sadjarskih odsekov niso majhne
zadružnice na svoji redni letni ali v bolj strmih legah z »Vin-: skupščini dokazale, da niso le | certankom«, bomo lahko porabili članice zadrug, marveč resnične
Iz zbora zadružnic
V nedeljo 19. aprila t 1. so Z zadovoljstvom so poročale
gradi, kakršne imamo sedaj, pa nismo v stanju vzdržati inozemske konkurence.
jih pravic in dolžnosti.
O najrazličejših gospodarskih vprašanjih, ki zadevajo njihove Večje moderne nasade lahko zadruge in s tem njih same so delajo kmetijske zadruge na govorile delegatke iz vseh za-svojih posestvih ali zemljiščih drug, razen iz Bizeljskega, Sev-agramega sklada. Takšni na-; niče, Kapel in iz Sromelj. Ugo-sadi že nastajajo v Leskovcu, i tavljale so dobre in slabe strani Sevnici in Pišecah. Poleg tega! dela v zadružnih organizacijah, pa je naloga sadjarsko-vinogradniških odsekov KZ, da
Krško volje obroblja položno gričevje, ki se mestoma nadaljuje v višje in bolj strme hribe. Veliko bi nam ti griči lahko donašali, če bi jih znali pravilno izkoristiti, saj toliko ugodnih leg za sadjarstvo ne najdemo nikjer v Sloveniji in tudi marsikatere naše vinogradniške lege. se lahko kosajo z vinogradniškimi legami v kvalitetnem področju Slovenskih goric. Vse to bogastvo pa nam leži slabo izkoriščeno. Tam, kjer bi lahko bil krasen breskov, hruškov ali drug nl-sad, raste slaba koruza, zanikrn pašnik ali grmovje. Tam, kjer bi bil lahko donosen sortni vinograd, je star, redek in izčrpan vinograd, v katerem najdemo lahko celo zbirko trsnih sort. Zakaj ne bi izkoristili zemlje za tisto, za kar je najbolj primerna in kar nam bo največ donašalo? Zakaj bi imeli v sadjarskih legah koruzo, če nam negovan sadovnjak lahko da najmanj šestkrat toliki dobiček. Stare in izčrpane vinograde, v katerih beremo toliko, da se nam niti delo ne izplača, vrzimo ven in posadimo nove, boljše.
V desetletnem perspektivnem planu za obnovo vinogradov in sadovnjakov je naš okraj uvrščen med prve. Predvideno je, da se bo do 1963. leta obnovilo 1200 ha sadovnjakov. To vsekakor ni malenkost, vendar je z ozirom na izredno ugodne lege in povoljne klimatske pogoje ter veliko zanimanje proizvajalcev ta številka realna. V našem okraju imamo štiri sadne okoliše. Okoliš Leskovec obsega gričevje Krškega ter občin Leskovec, Raka, V. Tm in Bučka. V tem okolišu bomo gojili v prvi vrsti breskve in hruške. Okoliš Globoko obsega občine Artiče, Pišece, Dobova, Bizeljsko in Bistrica. Tam se bodo gojile poleg breskev in hrušk v večji meri še marelice, češplje in orehi. Nadalje imamo še sevniško-mirenski okoliš, kjer bodo v pretežni meri jablane, in predgorjanski okoliš, ki je manjšega pomena kot prvi trije.
Sedaj je v okraju 3400 ha vinogradov in smo po površini vinogradov najmočnejši v Sloveniji. V območju našega okraja imamo štiri vinogradniške okoliše. Bizeljski okoliš z obronki Orlice obsega občine Bizeljsko, Pišece, Artiče in videmski del občine Videm-Krško. V tem okolišu je predvideno 80 % glavnih sort in 20 % stranskih sort. Med glavnimi sortami sta dve tretjini 6ellh (laški rizling, muškat silvanec in rizvanec) in ena tretjina črnih (žametna črnina in modra frankinja). Med stranskimi sortami pa sta plaveč in radgonska ranina. Krško-gor-janski okoliš s Posavjem obsega občine Brestanica, Senovo, Blanca, Zabukovje, Boštanj, Studenec, Raka, Bučka, Leskovec, krški del občine Videm-Krško, občino Kostanjevica, Podbočje, Cerklje, Čatež, Vel. Dolina in Dobova. V tem okolišu so predvidene kot glavne sprte žametna črnina, modra frankinja in kraljevina, kot stranske pa laški rizling in rizvanec. V šmarsko-savinjski okoliš spadata iz našega okraja občini Bistrica in Podsreda, v novomeško-mokronoški pa Tržišče in Krmelj. Večina vinogradov našega okraja je starih in izčrpanih in bi jih bilo treba po perspektivnem planu v desetih letih obnoviti 200(1 ha.
Naj večjo težavo pri obnovi predstavljajo denarna sredstva. Do sedaj so dobile kredite le kmetijske zadruge. Tako n. pr. so zadruge našega okraja preteklo leto izkoristile za obnovo 17 milijonov dinarjev. V desetletnem perspektivnem planu pa je bilo obravnavano tudi vprašanje kreditov za privatnike in je v bodoče pričakovati, da bo lahko dobil preko svojih KZ za obnovo sadovnjakov in vinogradov kredit tudi vsak kreditno sposoben privatnik. Pogoji za odplačevanje bodo ugodni, saj so naše oblasti za obnovo zelo zainteresirane. Poleg tega bodo imeli tisti, ki obnavljajo, določene davčne olajšave.
Z ozirom na vedno večji obseg obnove predstavlja resen
problem pomanjkanje primernih sadik. To pomanjkanje smo občutili že letos, ko je bilo obnovljeno razmeroma malo v primeri s tem, kar se predvideva prihodnja leta. Da ne bi prišli v bodoče v še težji položaj, je bilo nujno, da se je drevesnica v Boštanj u razširila. Letos je bilo posajeno 1 ha za-rodišča vegetativnih podlag, ki so bile uvožene iz Anglije. Po-lega tega je bilo posajeno v
strokovno nadzirala drevesnice in trsnice ter tudi vodila samo obnovo.
Vsem nalogam in problemom, ki v zvezi z obnovo stojijo pred nami, pa ne bo kos niti sama terenska postaja niti posamezni proizvajalci, če se za stvar ne bodo zavzele kmetijske zadruge s svojimi sadjarsko-vino-gradniškimi odseki. Ravno naloga sadjarsko-vinogradniških odsekov je, da v praksi izva-
vzgajališče 60.000 podlag, ki jih jajo in usmerjajo obnovo po na-bodo jeseni cepili s sortami, ki vodilih in s pomočjo terenske so predvidene v sadnem izboru, j postaje. Velika napaka bi bila Boštanjska drevesnica se bo I obnovo prepuščati, da se raz-
poučujejo svoje člane, jim pomagajo pri obnovi ter jih pripravljajo do tega, da bodo obnavljali pravilno po nasvetih terenske postaje in po možnosti skupno cele vinogradniške komplekse. Ce pa obnavljajo posamezne parcele, da se bodo pridrževali načrta, ki je predviden za celoten kompleks, ker bo le tako mogoče, da bomo tudi mi nekoč prišli do nasadov, v katerih bo možno znižati proizvodne stroške.
Naloga sadjarsko-vinogradni-ških odsekov pa je, ne samo samo skrbeti za obnovo, tem
Predvsem so poudarjale važnost nabave dobrih plemenjakov, pomanjkanje sortnih drevesnih in trsnih sadik po zmerni ceni, koristi sajenja sončnic, njih donosnost in nenadomestljivo prehrano živine, prašičev ter kur-nesnic s sončnimi tropinami. Govorile so o važnosti dobrih semen, pravilnem in izdatnem gnojenju ter zaščiti pred rastlinskimi boleznimi. Da bo potrebno precej kreditov za obnovo kmetijstva, je bilo razvidno iz poročil delegatk.
Grajale so nediscipliniranost bikorejcev, počasno in nedosledno delo komisij za urejeva-
s m m w m
fillli
• ;::s . J ?$	,	' .s
več tudi, da bomo očuvali sa- Atomskih odnosov agrar-dovnjake, ki se še dajo ohra- mh zemlfc/ spekulantske na-niti 2e nreteklo leto so imele mene nekaterih trgovskih na-nekatere zadruge v tem pogle- mešcencev s preprodajo mlev-
£ ff 32&£5ŠS£ffl£ sojale^prisvajanje Vedpmvic odsek KZ Sevnica, dočim na posameznih zadružnih m občin-
, Bizeljskem, v Brežicah, Globo- sk*k funkcionarjev, kem in tudi še v nekaterih drugih predelih niso za uničenje ameriškega kaparja storili skoraj ničesar. V bodoče se bomo
■ morali še temeljiteje pripraviti Bliža se čas sejanja fižola, na boj proti ameriškemu ka- y preteklem letu je suša uni-parju. Sestaviti bo	trebi	komi-j	gjja skoraj ves	fižol, skromne
sije sadjarjev, ki	bodo^	ozna-	ostanke pa	so	uničili molji,
čile vsa drevesa, ki so ze tako y^ko sadimo moljav fižol, smo shirana, da jih bo	treba	pose-i	g ^em nasad	na	novo okužili,
kati. Te komisije	bodo	posek	Molji zlezejo	iz	zemlje in le.
tudi nadzirale. Nadalje bo tre zej0 v fižolove cvete vse polno ba voditi računa o vseh naša- j
o uspehih izobraževalnih in gospodinjskih tečajev, katere je obiskovalo preko 800 kmečkih ljudi, ter vztrajala na tem, da se tečaji v zimskih mesecih nadaljujejo v interesu vsega kmečkega prebivalstva.
Končno so se pogovorile o ■ vzgoji šolske in izvenšolske mladine ter o sodelovanju z AFŽ in ostalimi množičnimi or-! gandzacijami.
Na podlagi diskusije, ki so jo dopolnili: tov. Ljubo Mlakar, sekretar OK ZKS, tov. Mirna Zupančič, predsednica OO AF2, tov. Lora Kerne, zastopnica Zveze zadružnic pri Glavni zadružni zvezi Ljubljana, tov. Franc Dragan, predsednik in Jože Ogorevc, upravnik Okrajne zadružne zveze Krško, so za-družniice sprejele pomembne sklepe v smislu aktivnega sodelovanja vseh kmečkih žena pri naprednem kmetovanju in upravljanju z zadružno imovino.
Po končanem zboru so si delegatke ogledale zadružno posestvo v Leskovcu. Predvsem so jih zanimali veliki kompleksi nasajenega zgodnjega krompirja in pa lepa plemenska živina.
Zadružnice so se vračale na svoje domove s smehom in pesmijo v zavesti, da tudi one doprinašajo velik delež za srečnejše življenje bodočih poko-i len j.	Z. M.
Hoigavosi pri lizolu



.
i
razvila v eno najmodernejših slovenskih drevesnic in bo letos pridelala približno 50.000 sadik, in to večinoma pritlične jablane in hruške. Na Bojsnem pri Globokem se ustanavlja drevesnica v glavnem za košči-čarje in orehe.
Podobno stanje kot pri sadnih sadikah je tudi pri trsnih cepljenkah. Da bi zadostili potrebam okraja, bi morali imeti 10 ha matičnjaka, zato je bilo letos obnovljeno v Pišecah 1 ha matičnjaka, prihodnje leto pa bo še 1 ha v Kostanjevici in 1 ha na Malkovcu.
Pri vsem tem bi omenil to, da je nesmiselno ustanavljati majhne drevesničarske in trs-ničarske obrate, kot se pojavlja tendenca pri mnogih KZ. Takšni majhni obrati so trenutno zaradi velikega pomanjkanja sadik še donosni. V nekaj letih pa, ko bodo proizvedle naše večje drevesnice in trsnice že dovolj materiala, ne bodo mogle dohajati teh niti v kvaliteti, niti ne bodo več rentabilne. Množico majhnih obratov je strokovno težko nadzirati in nam praksa kaže, da imajo takšne drevesnice najslabši in po raznih boleznih in škodljivcih najbolj okužen material. Za primer nam služi
dih, ki jih je še mogoče rešiti. Odseki bodo morali sadjarjem dajati nasvete in skrbeti za to, da bodo lastniki nasade, ki so še zmožni življenja, gnojili, redno čistili in škropili. Odseki morajo priskrbeti dovolj škropilnic in pravočasno nabaviti škropivo.
desetletja. Najvažnejše, na kar P«*0 trgovskih odsekov KZ moramo pri obnovi paziti je to, organizirali odkup sadja in vida napravimo takšne sadov- na- L®. *?a ta nai:ia se J?°d° n jake in vinograde, kjer bo obranili špekulantskih tendenc, možno z nizkimi proizvodnimi ki „h imajo posebno nekatera
stroški doseči čim večji donos. ™s?rfka	fr!
To pa je mogoče le v večjih dobička pri prodaji sadja i nasadih M so obnovlleni na- vina naj d^0 proizvajalcu cla-črtnoM vseh načelih sodobne nu KZ, določen del pa naj gre sebno ako se ne prične z aiccijo sadiarske i^rinoeradniške ma- v sklad za nadaljnje pospeše-! množično. Zato je treba jeseni,
nostMn nraltoe Naj za primer vanje sadjarstva in vinogradni-; čim jc fižol izluščen in dobro nosti in prakse. Naj m primer •>	; posušeil) posipati ga s pantaka-
vtoogradih, kjer delamo ročno - Nalog imajo sadj arsko-vino-in imamo nizke donose, pora- gradniški odseki še veliko, ven-
jajčec, iz katerih se razvijajo molji, ki razjedajo fižol. Treba se je boriti proti tem škodljiv-cefn, ki nam uničijo eno izmed glavnih hranil, posebno na kmetih. Nadloge se lahko popolnoma rešimo na ta način, ki je dobro preizkušen.
Semenski fižol dobro poškropimo s petrolejem 24 ur pred sejanjem. V tem času molji poginejo in na ta način očistimo fižol zajedalcev. Kljub temu nam bo fižol še lahko moljav, ko ga bomo izluščili, saj prileti molj po zraku s sosednjih njiv, kjer je bil vsajen okužen fižol, ali se je skrival drugje, ker ga je težko popolnoma zatreti, po-
bimo za 11 vina eno uro dela. dar jih v takšnem stanju, kot Ce bomo obnovili vinograde so v pretežni meri sedaj, ne tako, da bodo na žičnem ogrod- morejo izvršiti. Zato bo treba ju in bo s tem odpadla vez, in te odseke reorganizirati in po-če bodo sadili v takšnih raz- staviti na trdne noge To je daljah, da bo v položnejših le- naloga kmetijskih zadrug gah možna obdelava z vprego, prihodnjih mesecih.
v H. D.
ne ustrašiti, ker pred kuhanjem fižol dobro operemo v dveh toplih vodah in vonj po pantaka-nu popolnoma izgine. Na ta način ohranimo fižol zdrav in preprečujemo uničevanje prepotrebnega hraniva. Vsak, ki se s tem seznani, je dolžan da o tem
obvesti tudi svojega soseda, da bo na ta način molj iz fižolovih nasadov popolnoma izginil.
Isti postopek velja tudi za ostale stročnice kakor so: grah, bob, leča itd.	-d-
*
Iz Bučite
Kmetijska zadruga Bučka, ki je bila že pred več leti ustanovljena, je zaradi slabega poslovanja in nezadostne kontrole članstva zašla v krizo, ki se je končala z likvidacijo.
Potreba po razvoju kmetijstva, obnovi vinogradništva, trgovini itd., je mnoge gospodarje na Bučki zainteresiralo, da bi kmetijsko zadrugo ponovno ustanovili. Dne 19. aprila pa so na ustanovnem občnem zboru to zamisel uresničili. Ce bodo člani na novoustanovljeno kmetijsko zadrugo budno pazili in spremljali delo odbora v okviru raznih odsekov, sodelovali s predlogi, nasveti itd., ni strahu, da bi se usoda prve kmetijske zadruge ponovila. Ona bo, kakor druge KZ v okraju, kme, tijstvu mnogo doprinesla.
Semenska služba v okviru KZ
Povečati proizvodnjo v kme-i mtc pšenice, 150 mtc ječmena,! Kmetje se premalo zavedajo tijstvu, to je hotenj e kmeta, ki je! 1800 mtc krompirja vseh vrst.' va2nosti dobrih semen, sicer bi
direktno zaposlen v kmetijski proizvodnji, to je želja delavcev v tovarnah, rudnikih in drugih popriščih dela. S povečano proizvodnjo v kmetijstvu bomo zvi-
£emonra?e tol®sadS^žamtiI šali življenjsko ravan naših de-
lovnih množic. Od povečane
bo imel v prvi er-
čene in drevesnica prepovedana. -	....
Včasih je bil pri obnavljanju f> vinogradnikom največji problem kmet P j ec.
rigolanje, ki je predstavljalo takšne stroške, da je zaradi njih marsikdo opustil misel na obnovo. Tudi letos je stalo ročno rigolanje do 30 din za kvadratni meter. Zato je OZZ Krško, da bi vinogradnikom in sadjarjem olajšala delo, ustanovila odsek za obnovo, ki ima tri traktorje goseničarje, planimo desko, plug za rigolanje do lm globine in plug za rigolanje do globine 70 cm. Rigolanje s temi plugi stane samo 4 do 8 din za kvadratni meter. Doslej je odsek za obnovo zri-golal že nad 50 ha in obenem razbil nezaupanje, ki ga je imelo precej ljudi do strojev, saj so bili s kvaliteto njihovega dela povsod zadovoljni.
Preden pristopimo k obnovi v večjem obsegu, moramo izvršiti še precej predpriprav, brez katerih ne bi šlo naše delo v pravo smer. Treba je dokončati rajonizacijo, določiti je treba, katere lege so za gozd, za vinograde, za sadovnjake in katere m polja. Na osnovi te rajo-nizacije bodo izdelani podrobnejši načrti za posamezne vinogradniške in sadjarske komplekse. Nadalje je treba izvršiti selekcijo trt, očistiti naše ma-tičnjake tujih trsov itd. V ta
trud tudi Eden od glavnih vzrokov slabe produktivnosti pri nas je zraven mnogih drugih faktorjev slabo seme, ki ga kmet leto za letom uporablja pri jesenskih ali spomladanskih setvah. To ne velja le za krompir, ozimine, ampak tudi za krmne rastline in celo za povrtnino. Se tako dobre agrotehnične mere, kakor so dobra priprava zemlje, gnojenje s hlevskim in umetnim gnojem, kultiviranjem ne morejo povečati proizvodnje do zaželene višine. Kmet seje lastno seme že skozi vrsto let, ki je ob opraševanju križano z drugimi sortami in vsled še ostalih faktorjev degenerirano ter daje izpod povprečne pridelke. To opažamo zlasti pri rži, pšenici in krompirju v našem okraju. Prav krompir se izrodi, ker vsaj v nižinskih predelih nimamo za vzgojo semenskega
Krmnih rastlin ni bilo za pri- stalno "in stalno nadlegovali znavanje. Iz tega sledi, da je bi- svojo KZ da jim pripravi delo semena ozimin le za 415 ha brega scmena. In KZ je zaradi površine, krompirja pa za 90 tega> ker ni takšnih naročnikov, ha, Ce pa vemo, da nam je v ; brezbrižna in ne čuti potrebe, krškem okraju potrebno letno da bi osnovala poljedelski od-
5760 mtc semena ozimnih žit in nad 62.000 mtc semenskega krompirja, je količina priznanih semen kaj klavrno nizka.
selc, kateremu b; bila ena glavnih nalog razmnoževanje semen. Ne zaveda se, da je kvalitetno seme ustreznih sort prav
Skoda, ki jo povzročajo slaba tako osnova večjih hektarskih semena, je ogromna. Znano je, da bi z uporabo kvalitetnega semena dosegli pri istih Pogojih in proizvodnih stroških 20 odstotkov večje pridelke, kar je v naših prilikah več kot mogo-če Ta ugotovitev je podana odi duhu, ki vlada v danajsnjihKZ kmečkih proizvajalcev samih, j nujno. Pri tem pa ne smejo posedaj pa še v roke svinčnik, pa i zabijati, da so prav one pokli-lahko izračunamo višino pridel- j canc, da potom svojih kmetij-ka za posameznega gospodarja, ' skih odsekov, ne samo nabav-
donosov, kot sta pravilna obdelava od oranja do žetve ter pravilno in zadostno gnojenje. Prav je, da nudijo KZ svojim članom ustrezna umetna gnojila, no to je že po trgovskem
občino ali okraj in denarno vrednost. Ne bo odveč, če se gospodar pr; tem pomudi delj časa in sam s svojimi sosedi razmišlja o tem vprašanju.
Kako In kdaj kmetje nabavljajo seme?
Le redki so, ki seme pravočasno naročajo ali si ga oskrbe pri res dobrih semenarjih. Obi-
lja jo seme, ampak tudi proizvajajo prj svojih članih kvalitetno semensko blago. Na ta način bi nastalo živahnejše v tem odseku, sprva sicer počasi, v par letih pa bi bilo kvalitetnega semena odgovarjajočih sort po poedinih zadrugah, s tem tudi v okraju in za izvoz dovolj.
Nekdo bi rekel, da je to stvar posestev državnega sektorja.
čajno iščejo semena spet pri so- j Res je, da je državni sektor pr-
krompirja povoljnih pogojev. | sedih, ki nj nič boljše, mogoče, vi zainteresiran na proizvodnji
Zaradi takšnega semenskega blaga, ki je naslabše kvalitete, trpi torej kmetijska produkcija, tako rastlinska, posredno pa tudi živalska. Tega dejstva ne moremo zanikati to ga ne moremo odstraniti z nobenimi drugimi agrotehničnimi ukrepi.
Da je temu tako, kažejo tudi
namen je bila ustanovljena pri I podatki lanskoletnega priznava-
OLO Krško terenska postaja, ki bo izvršila vse predpriprave,
n ja v našem okraju. Od vseh semen je bilo priznanega le 600
še slabše od lastnega. Kupuje- 1 semen, toda njegova kapaciteta jo ga od raznih preprodajalcev, j zdaleč ne dosega potreb. Vse ki prodajajo staro in nekvali- premalo imamo dobrih semen tetno seme (to velja predvsem : ne samo v okraju, temveč v reza krmne rastline in vrtna se- publiki in državi. S to misel-mena). Cesto se zgodi, da dobiš nostjo prevračamo proizvodnjo namesto zelja — ohrovt, name- semen napačno na drugi tir, saj sto repe — oljno repico, detelje vemo, da je treba za proizvodnjo so okužene s predenico itd. Ta- zainteresirati prav kmečkega kih nevšečnosti bi lahko našte- proizvajalca. To bo potrebno še Li mnogo in mnogo, vse pa ne- zaradi tega, da drobni proizva-povoljno vplivalo na našo kme- jalci spoznajo prednosti vzgoje tijsko proizvodnjo.	semen in možnosti doseganja
' večjih pridelkov vseh kultur na naših površinah.
Katera semena bi gojili v krškem okraju?
\ Ko presojamo to vprašanje, j ne smemo pozabiti, da nas mno-i govrstnost pri vseh kulturah , tepe tudi na tržiščih, saj ne j moremo nuditi na primer 200 do 500 vagonov krompirja iste vrste, ali koruze, prosa, ajde iste vrste, da o oziminah sploh ne govorimo. Vedeti moramo I tudi to, da je delo v semenar-! stvu s prevelikim številom sort težko in manj uspešno. Zelo ■ težko je namreč obvarovati po-j mešanja posameznih sort tako j pr.i žetvi, mlačvj in razdeljeva-i nju, še teže pa je mnogo sort j vzdržati v biološki vitalnosti.
: Res je, da je marsikatero akci-| jo v čistosti semen in njeni pro-i dukciji ovirala nesproščena tr-j govina in dirigirana kmetijska produkcija.
j Tako je torej potrebno, da se j napravi red v sortimentu, to se i pravi, da bi razmnoževali le po-i edine sorte na primer pšenice, rži, koruze, krompirja, krmnih 1 rastlin, trav int. Sorte poedinih kultur bi morala določiti strokovna komisija. Material za razmoževanje hi prejele poedi-ne KZ od selekcijskih postaj, ki bi imele tudi zraven strokov-njaka-semenarja pri OZZ pravico kontrole.
I Ali se proizvodnja semen iz-' plača?
Marsikateri razmnoževalec semen bo vprašal, ali se proizvodnja semen izplača? Če se mu izplača proizvodnja merkantil-nega blaga, ki ga ima za lastno rabo in pa za prodajo, se mu tembolj izplača proizvodja se-
štev. 17
Stran 5
men. Cena semen je višja od cen nesemenskega blaga. Razen tega dobivajo proizvajalci še običajno premije za svoje blago, ki so tem višje, čim boljša je semenska roba. Za semena I. vrste so seveda premije najvišje, za drugovrstna semena nižje, za semena III. vrste pa še nižje, oziroma so enake dobremu semenskemu blagu. Če računamo, da bi na 1 ha površine, ki smo jo zasadili s semenicami na primer kolerabe (hofmanove ali maslene bele ali rumene) pridelal; 800 do 1000 kg semena, ki se odkupuje po okrog 350 din za 1 kg, bi to znašalo okrog 280.000 din bruto dohodka po 1 ha. Pa vzemimo pridelovanje semena korenja, ki je sicer mnogo lažje od kolerabe, saj ga tudi po 1 ha pridelamo polovico manj, to je 400 do 800 kg na 1 ha, kateremu je odkupna cena približno 800 din za 1 kg, bi prišli na 1 ha približno 320.000 din in več bruto dohodka. V nekaterih predelih imamo odlične pogoje za pridelovanje travnih semen. Cene so izredno povoljne, saj so odkupne cene travnih semen od 200 do 1000 din za kg. Že pred drugo svetovno vojno so nekateri naš; kmetovalci razmnoževali semena detelj. Tako je bil dobro znan kraj za tovrstna semena Mali Kamen, Podsreda in višje ležeči predeli.
Pr; nas je važno razmnoževanje prav krmnih rastlin v zvezi povečanja krmne baze za našo živinorejo. Le na ta način bomo tudi uspeli posredno dvigniti našo živinorejo in s tem ostalo poljedelsko proizvodnjo.
Korak naprej
Res je, da ni mogla izbiti na dan želja kmetov, da bi se že enkrat v kmetijskih zadrugah poživelo delo poljedelskih odsekov. Nekaj je dušilo to hotenje. Verjetno to, da ni bilo pomoči »od zgoraj« in to, da so v
nekaterih KZ sedeli ljudje, ki jim ni bilo prav nič do semenske službe. Na občnih zborih KZ pa se je pokazala potreba po intenzivnejšem delu v teh odsekih, ki naj bi ne bili le na papirju, ampak bi naj bili nosilec proizvodnje semen, ki jih nujno potrebujemo, če hočemo, kakor smo že nekajkrat navedli, dvigniti kmetijsko proizvodnjo. Oglasi v časopisju, da ta in ta zadruga ima sledeče odseke, med katerimi najdemo tudi poljedelskega, še ni dovolj, da verjamemo v njegovo delo. Lahko rečemo, da se do danes niti ena KZ ne more niti malo pohvaliti, da bi njen poljedelski odsek zastavil delo na semenski službi.
OZZ je prav zato, da bi delo teh odsekov laže steklo, nastavilo potrebno moč, ki je pričela z organizacijo poljedelskih odsekov, katerih naloga bo tudi proizvodnja semen. Prat tako je postavljen ponekod potom KZ, drugod individualno, kontakt s kmečkimi proizvajalci, ki bodo gojili semena. Toda ni dovolj in ne bo uspešno, če KZ ne bodo razpolagale vsaj tam, kjer se bo semenska služba dobro razvila s potrebnim kmetijskim strokovnjakom. Ta naj bi dajal nasvete proiz-
vajalcem, organiziral proizvodnjo, vršil kontrolo itd.
Prav in nujno bi bilo, da KZ na lastnih zemljiščih (ki naj bodo iz agrarnega sklada ali pa vzeta v najem) vzgajajo semena ter na ta način dajo dober vzgled, kako se goji kvalitetno seme, kako se z njim postopa ob žetvi, mlačvj in nadaljnjem vskladiščenju.
Upajmo, da ne bomo ostali le pri besedah!
Kako bi se naj vršilo razdeljevanje semenskega blaga?
Proizvodnja semen bo pod stalnim nadzorstvom kmetijskega strokovnjaka. Priznavanje semenskega blaga pa vrši republiška komisija za priznavanje semen. Zbiranje in prodajo semen pa bj naj vršile KZ svojim članom po odkupni ceni, h kateri se pribije le še marža in drugi stroški. Glavno težišče za koordinacijo tega dela pa bi bil poljedelski odsek pri OZZ. Na ta način bi semena bila pravočasno naročena, razdeljena, višek pa bi bil pripravljen za izvoz v druge okraje, republike ali izven države. Saj vemo, da naša država prav zaradi takšnega stanja izdaja pri uvažanju semen iz drugih držav težke milijone v devizah. Ta semena pa se često v naših klimatskih prilikah in načinu obdelave ter pomanjkljivega gnojenja kaj slabo obnese. Iz vsega, kar smo o semenski službi navedli, bi lahko rekli ob zaključku sledeče:
1.	Višina pridelka neke kulture je odvisna v prvi vrsti od dobrega semena.
2.	Za proizvodnjo semen je potom poljedelskih odsekov pri kmetijskih zadrugah uvesti najširši krog razmnoževalcev semen.
3.	Za organizacijo semenarjev na terenu je treba prvenstveno pri OZZ namestiti kmetijskega strokovnjaka, ki bo vešč in sposoben stvar dosledno izvesti na terenu. Ta strokovnjak bi bil obenem tajnik poljedelskega odseka pri OZZ.
4.	KZ, ki bi močno razširile svoj krog razmnoževalcev semen, bi naj imele zaposlenega kmetijskega strokovnjaka praktika, ki bi poleg ostalih kmetijskih panog, kakor je predvsem živinoreja (vodstvo matičnih knjig, molzna kontrola, selekcija itd.) vodil skrb in brigo za semensko službo.
Kmetijsko gospodarstvo v Kostanjevici napreduje
| 2e leta 1945 je bilo v Kostanjevici ustanovljeno državno posestvo »Dan zmage«, ki pa se je pozneje preimenovalo v Kmetijsko gospodarstvo Kostanjevica. Omenjeno gospodarstvo obsega 109 ha skupne površine; od j tega je 34 ha travnikov, 28 ha ■ njiv, ostalo površino pa pokri-j vajo sadovnjak, drevesnica, trs-I niča in gozd.
! Kmetijsko gospodarstvo sc I bavi predvsem s trsničarstvom, drevesničarstvom in živinorejo, j Imajo 11 krav sivorjave pasme, j Med njimi je tudi krava »Fol-1 ka«, ki je imela že 6 telet, v letu 1952 pa je dala 4200 litrov mleka.
Za izboljšanje živinoreje ter za dvig drugih kmetijskih panog, je posestvo svoj načrt glede setve po večini spremenilo za krmne rastline in delno za okopavine.
Za obnovo matičnjakov so letos zrigolali 1 ha in 5 arov, kamor bodo leta 1954 posadili same selekcionirane trte. V letošnjem letu so cepili 100.000 ključev po načrtu okrajnega ljudskega odbora Krško in to predvsem tiste sorte, ki so po trsnem izboru predvidene za izborni dolenjski cviček.
Vpreteklem letu so delali poskusna škropljenja z raznimi preparati za uničevanje ameriškega kaparja. Prav tako bodo leta 1954 vršili poskusna škropljenja pod nadzorstvom kmetijskega raziskovalnega in kontrolnega zavoda v Ljubljani.
8. maj mednarodni dan Rdečega kriza
V letošnjem letu bomo 8. maja praznovali mednarodni dan R K s posebnim poudarkom na 125-letnico rojstva ustanovitelja neustrašnega borca za širjenje ideje mednarodnega sodelovanja. Rdečega križa Henryja Dunanta, Osnovne organizacije Rdečega križa na terenu naj na ta dan seznanjajo javnost o delu Jugoslovanskega Rdečega križa, o njegovih uspehih in nalogah, o njegovi vlogi v svetu in naporih za očuvanjc miru in za utrjeva-
nje mednarodne solidarnosti.
Organizacija RK po vaseh naj organizirajo množično poslušanje radiooddaj, ki bodo posvečene temu namenu.
Podmladek Rdečega križa pa naj v teh dneh pred praznovanjem 8. maja ojači svojo dejavnost predvsem v mednarodnem dopisovanju. Z našim delom hočemo dokazati, da smo za mednarodni mir in mednarodno spoznavanje.
O telesni kazni kot pripomočku pri vzgoji
5.	KZ bi naj prvo na lastnih zemljiščih vršile proizvodnjo semen in s tem pridobivale za proizvodnjo semen najširši krog kmečkih gospodarjev, brez ozira na to, ali je on veliki, sred-njj ali mali kmeti
6.	Distribucijo semen vrši poljedelski odsek pri OZZ sporazumno s kmetijskimi zadrugami in daje višek semen na razpolago »Semenarni« za potrebe drugam.
Iz tega lahko povzamemo, da bodo semena, ki bodo v prodaji, kvalitetna in za katera lahko da prodajalec tudi jamstvo.
Bodimo Sj svesni, da bo semenska služba s krogom dobrih razmnoževalcev ugodno vplivala na naše kmečke proizvajalce in da bomo edino na tak način dvignili .našo proizvodnjo. To pa je želja nas vseh.
Lepoiicje
Kako in kam z našo
kmečko mladino
Trdovratne mozolje na obrazu in premastno polt zdraviš uspešno s cinkovim mazilom. Preden ležeš k počitku, si dobro umij obraz z mlačno vodo, ki si ji dodala noževo konico boraksa. Potem obraz dobro posuši in ga natri s cinkovim mazilom. Cinkovo mazilo naj bo vedno sveže; v lekarni lahko poveš, naj dodajo malo več maščobe, da se bo dalo lepše razmazati. Cez nekaj dni boš že dosegla viden uspeh. Mozolji se posušijo, koža se bolj napne in obeli, razen tega pa postane polt bolj gladka. Cinkovo mazilo dobiš v vsaki lekarni brez recepta.
Nekatere ženske tožijo, da jim glicerin ne pomaga dosti zoper hrapavost rok. Ce je koža na rokah preveč izsušena, jo najlaže ozdravimo z lanolinom. Lanolin dobimo za majhen denar v vsaki drogeriji. Roke si dobro umijemo z milom in vročo vodo. Vodi lahko dodamo nekaj limonovega soka ali pa malo boraksa. Ko smo roke dobro posušili, jih obilno namažemo z lanolinom. Čez noč si oblečemo stare rokavice na namazane roke in zjutraj je koža že petdeset odstotkov voljnejša.
Najlepše zarjavimo na pomladanskem soncu. Žene in dekleta, ki bi imele rade lepo rjavo polt, naj se začnejo spomladi sončiti. Preden izpostavimo obraz soncu, ga natremo z orehovim oljem. S pomočjo orehovega olja polt veliko hitreje porjavi, obenem pa prepreči opekline.
Nekaj jedi
Ko govorimo o kulturno prosvetnem delu na vasi, se poraja nehote misel, ali smo res opravili vse za čimboljše uspehe na tem področju. Ce upoštevamo delo množičnih organizacij, razne kmetijske in gospodinjske tečaje, ki jih je bilo v našem okraju 37, razna strokovna politična predavanja, ki jih je bilo 350, tedaj lahko vidimo koliko truda je vloženega za dvig politične in kulturne zavesti prebivalstva. Vendar pa je to le delček borbe proti raznim predsodkom in zaostalosti, ki so še zasidrani v miselnosti naših ljudi globoko na vasi. Za zmago nad to navlako preteklosti v zavesti ljudi je potrebno daljše, potrpežljivo in vztrajno kulturno prosvetno delo.
Prav gornjemu vprašanju posveča naš šolski sistem premalo pažnje v izrazito agrarnem okraju. Delavski in uslužbenski mladini je mogoče nadaljnje izobraževanje. V našem okraju imamo tri vajeniške šole, katere poseča eca 280 vajencev, popolno gimnazijo v Brežicah. Slednja je kot vse gimnazije — seveda ne daje zaključene izobrazbe za katerikoli * poklic, ampak je priprava za vseučili-ški študij, ki je dolgotrajen in zelo zahteven.
Kam torej z mladino in to predvsem s kmečko mladino, ki dovrši osemletno šolsko obveznost in ki nima možnosti ali veselja nadaljevati šolanja oziro-
ma se učiti obrti. Prav to mladino, ki ima veselje in ljubezen do svoje domače grude, prepuščamo samo sebi in razmeram na terenu. Takšne mladine bo v našem okraju cca 180 v letošnjem letu. AU ta mladina ni željna nadaljnje izobrazbe v svojem poklicu? Poponoma napačno bj bilo to zanikati; kmetijski tečaji, katerih se je udeležila v glavnem mladina, so dobro obiskani.
Naša ekonomsko-politična izobrazba vas; nujno zahteva tudi v tem pogledu korak naprej. V našem okraju je 37 splošno kmetijskih zadrug, ki se jačajo iz dneva v dan ter širijo in množijo svoje odseke za razne panoge kmetijstva. Ali n; potreben prav zanje strokovno izobražen kader? Prav to narekuje nujno potrebo, da se osnujejo dvo ali triletne kmetijsko-gospodinjske-gospodarske šole, ki naj bi jih obvezno posečala kmečka mladina po dokončani osemletni šolski obveznosti. Te šole naj bi mladina obiskovala v zimski dobi (6 mesecev) n. pr. 2 krat tedensko po 4 ure. Tako bi te šole prevzele dobršen del mladine z dovršeno nižjo gimnazijo. Pritisk v višjo gimnazijo, k; vodi danes marsikoga v slepo ulico, bi ne bil tako močan, kmečko mladino pa bi zaposlili tam, kjer je potreba največja, je mnogo bolje strokovno usposobiti ter usmeriti kaže zahteva.
Telečje meso z rižem. V kozici cvremo 5 dkg na kocke narezane prekajene slanine tako dolgo, da postekleni, nakar zarumenimo na njej 5 dkg na drobno sesekljane čebule. Nato pridenemo en paradižnik ali pa nekoliko paradižnikove mezge, pol kilograma na hitro oprane in na kose narezane teletine (pleča ali prsi) in dušimo vse skupaj v lastnem soku tako dolgo, da vsa tekočina izpari. Zdaj stresemo na meso 20 dkg opranega in poparjenega riža, ki ga prav malo časa pražimo z mesom, nakar jed osolimo, pridenemo za nožemo konico paprike, porazdelimo povrhu kosmiče presnega masla, zalijemo vse skupaj z mesno juho in dušimo pokrito v pečici, dokler ne postane oboje mehko. Preden postavimo jed na mizo, izplaknemo zajemalko s toplo vodo, nato pa zajamemo z ni riž in pokladamo na krožnik kupčke, ki jih potrebemo po vrhu s 5 dkg sesekljanega prekajenega mesa in z 2 dkg par-mezanskega sira. Nazadnje riž okrasimo še z zelenim peteršiljem.
Mrzla hrenova omaka. Zemljo narežemo na rezine, ki jih polijemo s četrt litra goveje juhe, potem pa pretlačimo skozi sito, primešamo 5 dkg nastrganega hrena, prilijemo nekoliko kisa in nazadnje omako osolimo.
Orehov narastek. 6 dkg presnega masla vmešamo s štirimi rumenjaki in 8 dkg sladkorja. Nato pridenemo 8 dkg zmletih orehov in sneg iz štirih beljakov. To zmes stresemo v posodo za narastke, ki jo prej namažemo s presnim maslom in potresemo z moko Narastek tja. kamor pečemo v zmerno topli pečici R. B. i sko peno (šadojem).
V zadnjem času se mnogo razpravlja o telesni kazni kot vzgojnem sredstvu, zlasti o uporabi šibe v šoli. Da telesna kazen, to je šiba, v šoli nj dopustno vzgojno sredstvo, s tem se strinjajo vsi pametnj vzgojitelji. Uporaba šibe ni sramota samo za učitelja, temveč za vsakega vzgojitelja. Tudi starši ne bi smeli uporabljati pri vzgoji klofut in šibe. Življenje se je v zadnjih desetletjih temeljito spremenilo, vse napreduje, vse izpopolnjuje in boljša, le domača vzgoja je ostala taka kot začasa naših očetov in dedov, še vedno ima veliko veljavo v hiši šiba.
Tudi doma mora otrok ubogati na besedo in starši, ki vzgajajo otroka tako, da ne uboga na besedo, temveč se boji le šibe, so na njem zagrešili zločin, ki ga večkrat vse življenje ni mogoče popraviti.
K sreči je otrok, ki ne bi ubogali na besedo, in bi se bali le šibe, prav malo, dasi starši v prvi jezi večkrat tarnajo: »Nič ne uboga, nobena beseda ne za-šibe se še boji!« Toda staršev, le od časa do časa uporablja šibo za kaznovanje.
Nekaj otrok pa je, pri katerih beseda res ničesar ne zaleže, v katerih je zatrt čut za dobro, in so sovražno razpoloženi vsej okolici. K sreči jih ni mnogo, toda nekaj jih je v vsakem razredu in to so po večini otroci, kjer so neurejene družinske razmere, ki ne uživajo v družini potrebne ljubezni, ki so večkrat tepeni kot siti, kjer so starši, ali vsaj eden izmed njih, vdan; pijančevanju, nezakonski otroci, ki so jih že ob rojstvu sprejeli z mržnjo in jih v svetohlinski moralnosti zmerjajo s pankrtom, otroci iz družin, kjer se oče in mati prepirata, zmerjata in celo pretepata. So pa tudi otroci, kjer so starši z njimi prestrogi in uporabljajo za vsako malenkost šibo, včasih celo bič ali jermen. V večini slučajev so najbolj neposlušni in razposajen; otroci, ki so doma največ tepeni. Manj je slučajev, so pa tudj taki, da so ne-
leže, le večina
poslušni, razposajeni in hudobni otroci staršev, ki so preveč popustljivi, ki otroke razvajajo, jim vse dovoljujejo in spregledajo vse njihove napake. Prevelika strogost in prevelika popustljivost pri vzgoji sta enako škodljivi.
Da, tudi kaznovati je treba, tudi kazen je sestavni del vzgoje, toda kazen naj bo taka, da bo otrok čutil, da ga vzgojitelj kaznuje zato, ker mu mi hočemo dobro, da ga ne kaznuje iz jeze ali maščevalnosti. Kazen v prvi jezi in ihti je malokdaj pravična. Vzgojitelj lahko uporablja najrazličnejše kazni, najbolje, da ga prikrajša pri tistem, kar ima najrajši, da bi se šel igrat k sosedovim, ga prikrajša pri sladkarijah, ne sme obleči lepše obleke, ne sme na izlet, ne sme k šolski predstavi itd. Otrok mora čutiti, da je kazen zaslužil, ker vzgojitelj želi, da bi se poboljšal. 'Preden vzgojitelj kaznuje, naj pomisli,
Zdravstvo
Moj otrok moči posteljo
Vprašanje: Moj šestletni sin vsako noč pomoči posteljo. Kljub temu, da smo mu dajali najrazličnejša nasvetovana zdravila, se stanje ne izboljša. Zaradi skrbi, prosim za nasvet (N. N.).
Odgovor: Med nezavedna in nehotna stanja lahko prištevamo tudi pogosto močenje postelje in to pri starejših otrocih in odrasbh. Pojav je tako pogost, da smatram za potrebno, da odgovorim nekoliko obširnejše.
Cesto prihajajo starši v naše ambulante po nasvet, kaj naj napravijo, da njihov otrok ne bo ponoči močil postelje. Mnogi si zaradi tega povzročajo skrbi in duševno trpljenje. Bolezen se navadno pojavlja v dobi od petega do desetega leta starosti. Obolevajo predvsem fantki in to največ v jesenskih in zimskih mesecih. Vzroka obolenja pa ne poznamo, vendar večina strokovnjakov meni, da tiči vzrok v nervozi sečnega mehurja. Drugi pa mislijo, da so to nočni božjastni napadi, a tretji, da je vzrok obolenja v nepravilni rasti kanala hrbtnega mozga. Nikjer drugje kakor ravno pri tej bolezni je največje važnosti pravilna vzgoja. Zgodi se, da se celo starši ali najbližja okolica iz takega otroka norčuje, ga smeši ali celo kaznuje. To ni prav. Otrok zaradi bolezni in neprijetnega duha že sam trpi in ima občutek manj vrednosti. Zato mu dajmo pogum in zaupanje v samega sebe, ne pa s sramotenjem in kaznijo celo poslabšati njegovo bolezensko stanje.
Takemu otroku ne pokažimo, pa čeprav moči posteljo, prevelike pozornosti. Najboljše je, da o tem ne govorimo drugim. To je stvar matere in otroka, o
če je otrok kazen res zaslužil, Jj?™. naJ ne ,vedo drugi otroci, ali je naredil napačno dejanje	°^e naJ ne P°kaže, da o
iz hudobije, iz neubogljivosti, iz nepazljivosti, ali pa zato ker sploh ni vedel, da bo nekaj sla-
tem kaj ve.
Močenje se vrši navadno ponoči ob določeni uri, včasih ce-
hef?A Ali riA se ie naredila samo 1 Io veCkrat Preko noči. Ako po-ie LrnV	gledamo tega otroka, ne opazimo
nesreča. Če je otrok zagrešil iz nepoučenosti, ga je treba poučiti, če se mu je pa zgodila nesreča, se pa navadno otrok sam preplaši nezgode, krivično bi bilo, če bi ga zato še kaznovali. Čim manj pa naj starši uporabljajo šibo. Otrok, ki je za vsako malenkost tepen, živi v večnem strahu, postane živčen, včasih se pojavijo prave bolezenske motnje, tak otrok v spanju kriči, moči posteljo, pači obraz, trza s telesom itd. Naravnost zločin je, če pretepajo starš; majhnega otroka, ki se ne zaveda, da je nekaj napačnega storil. Mnogo starši škodujejo otroku, ki ga tepejo, ne da bi se otrok zavedal, da je napravil res kaj slabega, sploh, če ga premlatijo za vsako malenkost. V njem se vse upira, proti tej surovosti pa je brez moči, da bi se branil, v njegovi duši vstaja sovraštvo in upornosti
(Nadaljevanje sledi)
Eden Izmed najboljših
KUD-ov v okraja
Artiče so znane že iz predvoj-! vprizorili v Linhartovem nareč-
nih časov, da so v kulturno prosvetnem pogledu močno razgibane, čeprav niso imele primerni prostorov za ljudsko prosvetno dejavnost, posebno še za vprizarjanje gledaliških predstav. Vse prireditve so se morale vršiti na tesnem in majhnem odru v šolskih prostorih. Tako je bilo tudi po osvobo-jenju vse do nedavnega, ko so Artiče dobile v zadružnem domu veliko dvorano in oder s številnimi močnimi reflektorji, na katerem je mogoče vprizoriti še tako zahtevno odersko delo, posebno še, ker sta oder in dvorana prav posrečeno akustična.
V novi dvorani zadružnega ! doma so bili Artičani v zadnjem času deležni prav kulturno prosvetnih dogodkov, ko so maturanti nižje gimnazije iz Artič
NASVETI
Otroci se mleka prav pogosto bran4 jo. Če jim damo slamico, do bodo z njo srkali mleko iz kozarca, bo kozarec kaj hitro prazen.
*
Rože dobijo v kozarcu kaj hitro neprijeten duh bo gnilobi. To preprečimo, če denemo v vazo bakren novčič. Rože ostanejo potem tudi dalje časa sveže *
Meso pravkar zaklane živali je največkrat trdo. Če ga nakapamo s citronovim sokom in z oljem 100 minut, preden ga denemo v pečico, bo pečenka mehka in sočna.
ju »Zupanovo Micko« in sta mešani mladinski pevski zbor priredila samostojen koncert s ponovitvijo sprevoigre v enem dejanju »Vasovalci«. Največji uspeh pa je kulturno umetniško društvo doseglo z vprizoritvijo Gobčeve operete »Planinska roža«, ki jo je postavilo na oder ob sodelovanju orkestra sindikata prosvetnih delavcev v soboto, 18. in nedeljo 19. aprila. Spolšno mnenje je, da takšnega kulturno umetniškega užitka Artiče še niso doživele. Vsi igralci in pevci so se zelo potrudili, prav tako pa tudi balet. Orkester je ubrano in diskretno spremljal pevske točke in balet, kar je ob raznobarvnih reflektorjih še učinkoviteje vplivalo na dosežni uspeh. V soboto, posebno pa še v nedeljo so se množice od blizu in od daleč v celih kolonah valile proti zadružnemu domu, ter so pazljivo in z velikim zadovoljstvom sledile izvajanju pevcev in orkestra. Zelo pa moramo pohvaliti tudi disciplinirano publiko, ki jo imajo Artiče, kar je tudi v precejšnji meri poplačalo trud, ki so ga igralci vložili v študij operete.
Težko je reči, kdo je bil boljši. Prav lepo je rešila svojo vlogo '
prav nič bolezenskega, razen povečane nervoze in otrok je nekoliko bolj razdražljiv. Včasih pa so otroci pobiti, bojazljiva in sramežljivi. Bolezen traja tedne in tedne, včasih nekoliko prestane in se ponovno pojavi. Bolezen se navadno pozdravi sama od sebe, zlasti v pubertetni dobi.
Zdravljenje:	1. Neob-
hodno je treba urediti pravilno prehrano. Otroci naj najmanj šest ur pred spanjem ne uživajo nobenih tekočin. 2. Otroci naj popoldne spijo, da ne bodo imeli tako globokega nočnega spanja, da jih polni mehur ne zbudi. 3. Otrok naj spi na trdi postelji, ponoči pa je dobro, da ga budimo in damo na nočno posodo. Ce opazimo, da je pomočil posteljo med dvema bu-jenjima, bomo naslednjo noč budili otroka še v tistem razdobju. 4. Dobro deluje na take otroke kopanje, lažja gimnastika, šport in sprehodi. Zelo dobro pa vpliva sončenje, zato v poletnih mesecih izkoristite naravo za utrjevanje zdravja.
To so zdravila, ki jih vsak lahko uporabi za preprečitev močenja postelje in če boste tako ravnali, bo vaš otrok ozdravil brez recepta in lekarne. Volja In pravilna vzgoja odpravita vse težave.
Dr. M. Krištofič
žnost, kar je zasluga tov. Siher-la, ki je žrtvoval mnogo večerov, da je tako uspešno naštudiral opereto in pa tov. Smrekarja kot režiserja ter tov. Gaj-gerjeve kot koreografke. Zelo smo hvaležni tudi orkestru sindikata prosvetnih delavcev, ki je s svojem nesebičnim sodelovanjem pripomogel do kvalitete artiške prireditve.
Sedaj se Artičani pripravljajo na gostovanja in smo prepričani, da bodo tudi na drugih odrih uspeli.
KUD »Otona Zupančiča« v Artičah je agilno, kar med drugim dokazuje tudi to, da so znali njegovi člani s pomočjo Kmetijske zadruge usposobiti prostore v zadružnem domu za vsakršno prireditev. Kvarno pa vplava na zunanji videz, da do sedaj dograjeno poslopje še ni ometano in da tudi dvorana še ni pobeljena, istočasno pa še čaka na dograditev spodnji in i začeti del, v katerem bodo pro-' stori za sejno sobo, za kino-kamero, za pisarne itd. Kar stoji danes, so Artičani usposobili z zelo nizkimi krediti, ker je : članstvo posameznih orgariiza-! cij (ZKS. OF. KZ, LMS, pionirji itd.) prispevalo precejšen delež, da so se usposobili prostori za
povsko in igralsko tov. Marjan- | kultumoprosvetno udejstvova-
ca, prav tako tudi tov. Držanič, Kežman, Omerzo, Banova, posebno pa je zabaval s svojim I pristnim humorjem tov. Ahačič, t j ki je gostoval v vlogi Izidorja. : \ Lepo sta svoji vlogi rešila tudi tov. Držanič Franc in Volčanšek. ! Mirno lahko trdimo, da so vsi i igralci in pevci storili svojo dol- i
nje Da pa ne bo propadalo neometano zidovje in začeti del južne polovice zadružnega doma. upamo, da bodo našle Artiče razumevanje pri odločilnih faktorjih, ko se bo razpravljalo o novih kreditih za dokončno izgradnjo zadružnih domov
D. R.
hlouice in dopisi iz našifi krajev
Kdo t$e bi rad vzgafal
miad.no v Leskovca?
Pred kratkim je pet dijakinj nižje gimnazije v Leskovcu šlo po šoli na pokopališče, kjer so na različnih grobovih potrgale nekaj cvetov in odnesle domov tudj več mačic s koreninami.
Uprav-a šole jih je vsled tega primerno kaznovala in ker so bili o tem trotom šole obveščeni tudi starši je jasno, da so bila dekleta tudi doma občutno kaznovana.
S tem pa stvar še m bila rešena. Gotovi so bili mnenja, da se bodo morala dekleta oprostiti tudi pred višjo silo in takrat jim bo šele odpuščeno. Zato je prišla v petek pred šolo tov.
Seme Pavla, kjer je počakala vse prizadete in jih odpeljala na pokopališče, kjer je pričela s ceremonijami v obliki sramotnih kazni v navzočnosti vseh dijakov, ki so šli mimo pokopališča domov. Omenjena tovarišica je najprej oklofutala najstarejšo. Pri drugi se je pa verjetno spomnila, da se tepsti ne sme in tako je prenehala s tako podlim obračunavanjem. Takoj nato je prvi žrtvi priletel v glavo grm mačic, katerega je vrgla mati Semetove. Karolina Drnač je dekleta prisilila, da so pokleknila pred mrtvašnico in molila.
Zaimivo je pa to, da je le-skovški cerkovnik tov. Seme v šoli izrazil željo, da bi šola dekleta ne kaznovala, češ smo že mi stvar uredili.
Vprašamo se, kam bj prišli, ako bi smel vsakdo fizično obračunavati z otroki, kateri bi napravili kakršenkoli prekršek? Zavedati se moramo, da ima v prvi vrsti pravico do vzgoje dom in nato šola, nikakor pa ne razni posamezniki, ki bi radi pod pokroviteljstvom cerkve sramotilno in javno obračunavali z našo mladino.
Kako neki gledajo na to ostali ljudje, predvsem, Če se na pokopališču trepeta in izsiljuje? Mar ni tudi to grob prekršek? Bodimo iskreni in z besedo na i dan.	-š-
BREŽICE
Počitniški dom Mokrice - nekoč in danes
Odkritje snominske plašče Matije Gubca
V nedeljo, dne 19. t. m. je bilo v Mokricah odkritje spominske plošče Matiji Gubcu. Na grajskem dvorišču je bil pripravljen oder, kjer so govorili predsednik »Seljačke sloge« iz Zagreba, zastopnik OLO Samobor in podpredsednik OLO tov. Colarič Lojze, ki je v svojem govoru poudaril bratstvo in enotnost med Slovenci in Hrvati. Po govorih sta nastopila še pevski zbor in folklorna skupina iz Strmca pri Samoboru. Sodelovala je tudi senovška godba. Po proslavi je bilo odkritje spominske plošče Matiji Gubcu. Na plošči je zapisano: »V tej celici je bil zaprt organizator in vodja kmečkega upora Matija Gubec. Slava njegovemu spominu.«
Leta 1573 so Hrvatje in Slovenci na čelu z Matijem Gubcem prišli iz Stubice, zavzeli Cesargrad in nato še Krško. Na žalost pa so jih Tahijevi uskoki na Krškem polju premagali. Da bi pa vseh kmetov (predvsem vodilnih) ne pobili, se je Matija
strežbo ter za izboljšanje go- j več bo tamošnji uslužbenec po
stinskega sploh.
obrata v Mokricah
IN KAJ NAMERAVAJO...
Ekonomijo, Id je v sklopu gostinskega obrata uspešno vodi tov. Polovič. Bavi se predvsem z vrtnarstvom. Z zelenjavo oskrbuje lastno podjetje, poleg tega pa še gostinsko podjetje v Brežicah in Samoboru.
Sedanje hleve, ki so zelo veliki, nameravajo preurediti v avtogaraže, ki naj bi služile gostom. V garažah pa ne bodo
želji avto tudi opral in očedil.
Park okoli gradu je bil zanemarjen in zapuščen. Letos so pričeli s čiščenjem. Poti v parku, ki so bile svoj čas porasle s travo, so že očiščene. V kratkem pa bodo navozili še belega peska in napravili klopi.
Pri ribniku pa bodo (to seveda ne letos) zgradili kopalni bazen, kar bo privabilo še več izletnikov.
Čez leta bodo Mokrice eno izmed najlepših izletniških točk ne samo v našem okraju, tem-
avtomobili le spravljeni, tem- več v Sloveniji.
„Sr c al st dni" lastnik hiše
Se nekaj besed o naši rešilni postaji. Niti dinarja podpore ni prejela ta človekoljubna ustanova, odkar obstoji. Vzdržuje se torej vsa leta sama. Lani je izdala za nov sanitetni avto skoraj milijon dinarjev, vzdrževanje prevoznega parka, gorivo in podobno je stalo 300.000 din, če navedemo le nekaj največjih izdatkov. Za prevoze bolnikov je bilo postaji plačano 1,300.000 dinarjev, za prodano karoserijo, motorni čoln in gume pa 500.000 din. Število voženj je bilo lani za tretjino manjše od prejšnjega leta, ker se je novembra 1951 dvignila cena prevozov tako^ visoko, da je postala za marsikaterega samoplačnika nezmoglji-va. Naš rešilni avto ne kličejo samo iz slovenskih krajev, ampak tudi iz sosedne Hrvatske vse do Bregane, Brdovca in Kumrovca. Bolnike in ponesrečence prevaža tudi v zagrebške in novomeške bolnišnice, po večini pa v brežiško bolnišnico. Postaja ima upravnika in dva dežurna uslužbenca v pisarni in dva šoferja. Reducirala je uslužbence na minimum. Nikdar ni bilo nobene pritožbe glede tega, da ne bi bil bolnik pravočasno prepeljan v bolnišnico, čeprav je ta postaja menda do 1948 oskrbovala sama celoten naš okraj s prevoznimi uslugami od Obsotelja do Kostanjevice, Bučke in St. Jerneja, torej v času, ko so bile poškodbe in nesreče že samo zaradi bombnih eksplozij na dnevnem redu. Rešilna po-
staja ima tudi omaro za prvo pomoč in daje brezplačno pomoč pri vseh množičnih prire-
Hron ko nesreč
Eksplozije. Mlademu Vinku Sikošku iz Podsrede se je razletel puškin naboj in je dečku odneslo tri prste na desni roki.
ditvah ne le v Brežicah, ampak j — Tudi 13-letni Ivan Arh iz
velikega Podloga je iz istega razloga zgubil prste na roki. — Dijaku Pavlu Lenardo iz Ledine je v roki eksplodiralo vžigalo bombe in so mu morali v bol-
tudi v okolici. Celo v Dolenjske Toplice k proslavi slovenskih brigad je postaja spremljala kolono tovornih avtomobilov s svojim rešilnim avtom in dese-
timi bolničarji, ki so bili oprem- \ njCj deloma amputirati vse prste
ljeni s potrebnim sanitetnim materialom — vse brezplačno, j Zato bi bilo prav, če bi se bre- ! žiške rešilne postaje spomnili z izdatnimi podporami i na okraju i v tovarnah, podjetjih in zadrugah, da se zberejo čimprej potrebna denarna sredstva za nabavo novega modernejšega sanitetnega avtomobila. Ce pa gledamo še z nekoliko višje per-. spektive mislimo, da bi bilo treba urediti v Brežicah neke vrste osrednjo reševalno posta- I jo okraja z lastno delavnico. Vsi želimo, da bi naša postaja poslovala čim bolj točno, vendar v bodoče sama s svojimi sredstvi ne bo zmogla vsega potrebnega Ne bilo bi napačno, če bi ji zato naklonili primerne zneske vsi kolektivi našega okoliša s posvetilom spominu bla- i gopokojnega Borisa Kidriča.
Posavski muzej bo v kratkem razširil spominsko zbirko narodnoosvobodilnega gibanja. Na-prošeni so vsi posamezniki, kakor tudi društva, da odstopijo muzeju čim več gradiva iz NOB, ki bo le na ta način prišlo v javnost in doseglo svoj pravi namen.
Odkritje spominske plošče v Sevnici
Ze v zgodnjih jutranjih urah ! laganje so se pričele zbirati na sevniški j Sevnice
lovorovega venca iz Venec je položilo tudi
Pred dnevi so prejeli najemniki stanovanjske hiše Pod goro 9 v Krškem, okusno vezan snopič listov z naslovom »Hišni red«. Izdal ga je novi hišni lastnik, ki je pred kratkim to hišo kupil za kar čedno vsotico 480 tisočakov Vsakomur je jasno,
Gubec predal graščakom. Odpe- d apol milijona predstavlja pre-
Ijan je bil bil zaprt
v mokriški grad in v celici, kjer je bila
cejšnjo vrednost, ki jo je seveda treba primerno zaščititi, vse-
19. aprila 1.1. odkrita spomin- ; kakor bolj, kot jo ščitijo obsto-
ska plošča. Omenjena celica se nahaja v prvem nadstropju, kamor vodi ozko stopnišče. Ob steni so še sedaj okovi s katerimi je bil okovan Matija Gubec
MOKRICE V PRETEKLOSTI
Mokriški grad je prav dobro ohranjen, kljub temu, da obstaja že stoletja. Ob vhodu sta kolesi visečega mostu. Lastniki gradu so bili Sembriachi. V sredini XVI, stoletja je pripadal rodbini Gregorijanec. Nato je prišel v lastništvo Erdodija, Auersperga, Gagema. Poleg gradu je majhna kapelica, kjer so pokopani v grobnici bivši lastniki gradu.
DOM ODIHA
Vsak človek si želi vsaj enkrat na leto pošteno »oddahniti«, da se znebi prav vseh skrbi. Zaželi si v kraj, kjer je mir in lepa narava. In takšen je grad v Mokricah.
ječi ustavni in zakonski predpisi, ki urejajo privatno lastnino Tudi »Hišni red«, o katerem je govora, ima obliko in vsebino normativnega oblastvenega akta, saj je razdeljen na 15 členov. od katerih vsak vsebuje še posamezne odstavke
Razlika med pravnim aktom in tem hišnim redom je le v tem, da vsebuje vsak pravni akt v sami glavi zakonska pooblastila organa, ki ga izdaja, kakor tudi to, zakaj se izdaja. Taka formalnost se lastniku stanovanjske hiše Pod goro 9 ni zdela potrebna, ker ga po njegovem mnenju opravičuje za izdajo predpisov že samo lastništvo, predvsem pa visoka investicija, ki jo je vložil v hišo. Zato začenja že kar v prvem členu naštevati različne prepovedi najemnikom, ki jih v nadaljnjih členih energično ponavlja, pri tem pa skoraj v vsakem členu poudarja pojem in Okrog gradu se razprostira i svetost privatne lastnine, krasen park, v katerem najdeš j Posebno prijetne in razvese-najrazličnejša drevesa, saj jih je j jjive so za stanovalce prepove-
slov »Hišni red« in se opira na hišni red I. društva hišnih posestnikov.
Vprašujemo se, odkod ta sa-molastna pravica, ki spominja na čas okupacije, ko so tuji imperialisti izdajali izključno le predpise, ki so vsebovali samo prepovedi? Hišni red v tej hiši spreminja stanovanjsko zgradbo v koncentracijsko taborišče v malem, katerega komandant je hišni gospodar, ki črpa svoje pravice izključno iz naslova — lastništva.
Vsiljuje se nam mnenje, da je moral biti denar za nakup te hiše pridobljen na izredno težak način, ker sicer ne bi bili potrebni tako ostri ukrepi za zaščito gospodarjevih žuljev. Mogoče pa bi bilo le primerno, da bi pristojni organi zaščitili vsaj interese naših najmlajših, če že ne preverili vira dohodkov dobrodušnega hišnega lastnika.
Ob koncu priporočamo avtorju »Hišnega reda«, da predlaga zakonodajnim organom spremembe splošno veljavnih hišnih
postaji množice prebivalstva, da i odposlastvo radeške organizaci-
........je Zveze borcev. Po odkritju
spominske plošče je hrastniška godba zaigrala žalostinko: »Žrtvam«, a hrastniški pevski zbor partizanski pesmi: »Komandant Stane« in »Na oknu glej obrazek bled« Nato je sledil govor zastopnika okrajnega odbora ZB,
spremijo goste, ki so prihajali z vlaki. Iz Hrastnika je prišla godba ter pevski zbor »Svobode 2«, a iz Radeč pa odposlanstvo Zveze borcev, ki je prineslo lovorjev venec. Po prihodu gostov se je formirala povorka z godbo na čelu ter se pomikala proti glavnemu trgu, kjer je bila zbrana že velika množica ljudi okrog poslopja, kjer so bili 12. novembra 1941 pod vodstvom tovariša Tomaža Kvedra odpeljani politični jetniki.
Pred poslopjem je bila postavljena lepo okrašena tribuna, na kateri so bili razpostavljeni prapori množičnih organizacij
Poleg predstavnikov ljudskih oblasti in množičnih organizacij je bila na tribuni navzoča tudi mati pokojnega narodnega heroja Maroka in hčerka pokojnega narodnega heroja Vreska.
Kmalu po 9 uri je godba in-tonirala državno himno, nakar je po pozdravnem govoru imel tovariš Slavko Kolar slavnosten govor v katerem je orisal dogodke, ki so se odigrali 12. nov. 1941 leta Po končanem
leve roke razen mezinca.
Poškodbe pri delu. Pri brana-nju na njivi si je zlomil nogo Ivan Pelko iz Tržišča. Pri spravljanju hlodov v državnem gozdu si je zlomil nogo Jože Kos iz Podsrede. — Z voza je padel in se hudo poškodoval Alojz Adamlje iz Boštanja. — Kmetu Djuru Tomatincu iz Višnje vca je padla bukev na nogo in mu jo zlomila.
Pazite na nežno mladež! Vladka Hočevar iz Sel je obliznila košček lužnega kamna in si opekla ustnice in jezik. — Komaj enoletni Vilko Drnikovič iz Zakota je potegnil s štedilnika posodo kropa in se močno opekel. Obema so dali prvo pomoč v bolnišnici.
Pri jurjevanju sta bila po neznancih napadena in dobila precejšnje telesne poškodbe Stanko Mavsar in Anton Levičar z Gore sv. Lovrenca.
Avto je zadel v voz in zlomil nogo Francu Crtaliču iz Grobelj. — Upokojenca Franca Medveda iz Sevnice je povozil voz ter ga hudo poškodoval.
Kmetijska zadruga Šentjanž je na dobri poti
Do nedavnega se je Kmetijska zadruga Šentjanž bavila le s trgovino, za kmetijstvo pa se je kaj malo zanimala. Člani zadruge v njej niso videli svojih živi jenskih interesov, ker od nje niso imeli nobenih koristi. V njej so videli zgolj trgovino, kjer lahko kupijo najnujnejše industrijske artikle in kjer lahko prodajajo svoje skromne viške kmetijskih pridelkov. Sele
kateri je v svojem govoru pod- i zadnje čase, ko je zadruga po-
' segla v svojo dejavnostjo tudi v kmetijstvo se je povečalo zanimanje zadružnikov zanjo. Lani je zadruga imela precej dobička, ki ga je uporabila za pospeševanje kmetijske proizvodnje. Sleherni član zadruge je imel možnost nabaviti si 200 kg umetnih gnojil po polovični ceni ali 100 kg zastonj. Zadruga je kupila enega plemenskega bika, namerava pa kupiti še dva. Zadružniki imajo na razpolago sadno škropilnico, ki jim je v
črtal globoko ljubezen in požrtvovalnost prvih borcev, ki so pod vodstvom KP in tovariša Tita začeli oboroženo borbo prot; okupatorju. Po opisu te najtežje dobe, katero je slovenski narod preživljal v svoji politični zgodovini, je podrobno analiziral drugo nič manj težjo dobo izgraditve naše države, posebno pa težko in kritično leto 1948. ko smo se uprli diktiranju kremeljske birokratizirane despotske kaste ter tako očuvali
svojo nezavisnost. Po končanem veliko pomoč v borbi proti sad-govoru je mladinski pevski zbor j nim škodljivcem. Škropivo je
nabavila prav tako zadruga in ga brezplačno razdelila med
iz Sevnice zapel himno Kozjanskih odredov »Bohor žari«, na- ----------- - ,	.. .
kar je s koračnico, ki jo je od- , člane. Organizirala je tudi ne-
redov da ne bo ostal osamljen hišni lastnik — absolutist. 1 nostnem govoru je sledilo od-
K R. kritje spominske plošče ter po-
igrala hrastniška godba, bil spored zaključen. Po končani proslavi se je vršil na trgu v Sevnici slav- j promenadni koncert. Popoldne pa je bilo v gasilskem domu ljudsko rajanje.
GOSTINSKE ZBORNICE
okraja Krš* o
okrog 72 vrst. V bližini je majhen ribnik od koder vidiš Savo. Zunberaške planine, da te prevzame čar naše prelepe Slovenije.
Pred kakimi tremi meseci je od Turista Zagreb prevzel oskrbo -občinski odbor Brežice Republiška gostinska zbornica pa je dala na razpolago 6 milijonov kredita. Preuredili so sobe, ponekod celo položili parket, nabavili nove postelje in posteljnino itd. V kratkem bodo lahko sprejeli 300 gostov. Poleg spalnic je še restavracija, bife ter prostori za razne igre. Za bivanje v gradu pa se ne zanimajo le Slovenci in Hrvatje, temveč tudi inozemci. Do sedaj so prejeli že 30 prijav iz inozemstva Upravnik tov. Konradi skrbi za ugodnost, solidno po-
(Nadaljevanje s 3. strani) ustanove »Šolske poliklinike«. V okraju imamo šolsko polikliniko v Krškem, ki vrši sistematske preglede in zdravljenje šolskih otrok, ter poliklinike v Sevnici in Brežicah, kateri vršita samo sistematske preglede.
V letu 1952 so pregledale šolske poliklinike 3106 šolskih otrok. V šolskih poliklinikah dela poleg zdravnika tudi medicinska sestra. V šolski ambulanti v Krškem smo imeli v letu 1952 385 pregledov in zdravljenj šolske mladine Svet pa mora nujno rešiti vprašanje finansiranja v teh ustanovah.
"Za svoje otroke gradimo srečno, socialistično domovino. Na vsakem koraku morajo otroci in mladina čutiti našo ljubezen do njih. čutiti romajo, da je skrb nas vseh ustaliti jim lepo sedanjost in še lepšo t>ri-hodnjost.
di, ki se nanašajo na otroke najemnikov. Tem se namreč odreka pravica biti na dvorišču, na vrtu in na hodnikih hiše. Otro-
Upravni odbor je imel v četrtek, dne 23. aprila 1953, svojo drugo redno sejo. Seje se je udeležil zastopnik Gospodarskega
, V pogledu sestave desetletnega nerealnih podatkov pri sestavi perspektivnega plana razvoja davčnih prijav za leto 1952, ka-
tijsko predavanje, kjer so se zadružniki seznanili s škodljivcem, z načinom sadnega škropljenja in z modernim sadjarstvom. Ta mesec je zadruga prevzela nekaj zemlje, ki ji bo služila za ureditev moderne trs-nice ali drevesnice. To dvoje je namreč predpogoj pri obnovi sadovnjakov in vinogradov. Zadružniki pa imajo na razpolago tudi druge kmetijske stroje: traktor, mlatilnico, slamoreznico itd.
Zadnje čase so zadružni sestanki dobro obiskani in še kar živahni. Zadružniki se zanimajo
ke smatra kot izrazite škodljiv- sveta OLO, zastopniki Okrajne ce vrta in drevja. Takoj za čle- trgovinske zbornice, vabljeni pa
nom o otrocih pa navaja kot škodljivce za njegovo lastnino kuretino, pse, zajce, prašiče in druge živali...
Kulturni lastnik je baje tudi sam družinski oče in verjetno pošilja svoje otroke igrat na cesto, kakor to priporoča svojim stranicam. Vendar ni hotel delati krivice samo otrokom, čeprav jih v predpisih omenja na prve mmestu, saj je najemnikom samim tudi marsikaj prepovedal. Tako sušenje perila znotraj in zunaj hiše, uporabo pralnice in kleti ter celo stranišča, če bi kdor koli v odtočno cev vlival vodo! O uporabi vrta za najemnike spričo tega sploh ne more biti govora.
Ne smemo pa biti enostranski in govoriti samo o prepovedih, ki jih vsebuje ta »Hišni red«, ker v 15 členu nudi izdajatelj svojim najemnikom lep moralni poduk, lekcijo o človečanstvu, oliki in kulturi, govora pa je tudi o gradbeništvu, higieni in načrtnem gospodarstvu. Ne manjka pa tudi izrazov kot »nepridipravi«, »zločinci« v zvezi s sodiščem.
Verjetno so takih podukov prebivalci te hiše res potrebni, saj so delavci in uslužbenci, ki preživljajo s svojim mesečnim zaslužkom veččlanske družine, pri tem pa pozabljajo, da obstajajo tudi ljudje, ki posedujejo hiše in avtomobile ter poleg tega prejemajo plačo, in jim je zato treba izkazovati primerno spoštovanje in ponižnost V kolikor se ti »nekulturni« ljudje tega ne zavedajo, jih je na to opozoriti z zbirko primernih predpisov, ki ima skromni na-
šo bili tokrat tudi gotovi gostinci vseh sektorjev in predelov našega okraja. Sejo je vodil predsednik zbornice tov Vlado Černe Pred pričetkom seje so prisotni na predlog predsednika počastili spomin na velikega pokojnika in narodnega heroja tov. Kidriča s triminutnim molkom.
Med dnevnim redom so razpravljali tudi glede predpriprav za letošnjo turistično sezono. V ta namen se je postavila štiričlanska okrajna komisija, katere naloga naj bi bila, da pomaga gostinskim obratom, turističnim društvom in drugim organizacijam pri odklanjanju pomanjkljivosti, ki mečejo slabo luč na naš turizem in gostinstvo. Ker je sezona pred vrati, je treba z delom pospešiti. Take komisije se formirajo tudi na področju posameznih občin, sestavljene iz predstavnikov občinskega ljudskega odbora, gostinstva, turističnih društev, železničarjev in drugih. Želeti je, da se za člane komisij imenujejo ljudje, ki bodo z veseljem sodelovali in ki imajo smisel in razumevanje za tako delo Terenske komisije se bodo prvenstveno lotile dela na odpravi nedostatkov in sicer: da bodo gostinski obrati higiensko urejeni ter da veje v njih pravi duh domačnosti in prijaznosti, gledati pa bo treba tudi na zunanjo ureditev obratov, poslopij, kjer so uradi, kakor tudi stanovanjskih hiš in njih okolice na splošno Pri tem ne bodo delali preglavice investicijski krediti, ampak zgolj dobra volja in vztrajnost.
izsledila leteča kontrola v gostinskih kleteh samo v enem
gostinstva in turizma je bila kor tudi zaradi ogromne količine :uspešen razvoj svoje kmetij—
-- neprijavljenega vina^ki ga^je | s^e zacjruge ;n prav to je garancija, da je Kmetijska zadruga Šentjanž začela odigravati napredno vlogo na vasi. __________________________________ -nc
Izood Gadowe reci
Že pred vojno se je v Bušeči vršila akcija za vodovod.
živahna diskusija. Danes, ko so ključni objekti že v zaključni fazi graditve, je med ostalimi gospodarskimi panogami polagati važnost razvoja tudi turistični panogi. V ta namen je treba, da se v perspektivni plan : vključijo vsi kraji (mestni oz. j občinski ljudski odbori), ki so ' že danes turistični ali pa se mo- j rejo razviti v turistične, in da pri tem sodelujejo vse organizacije, podjetja ter ustanove, ki ; so povezane s turizmom. Tudi v tem pogledu se je formirala na sedežu gostinske zbornice komisija. ki bo v stalno pomoč terenskim (občinskim) komisijam, ki se bodo v tekočih dneh postavile Da je to delo z ozirom na bodoči razvoj pri tej vedno važnejši gospodarski panogi, ki 1 bo v prid celotnemu gospodarstvu krajev ne malega pomena, se bodo nedvomno vsi oni, ki bodo sodelovali pri sestavi plana, dobro zavedali pomembne I naloge in s tem tudj odgovornosti.
Tajnik zbornice je iznesel, da je elaborat za pričetek tečajev j v svrho polaganja gostinskih izpitov dogotovljen ter da zamo-re komisija pričeti z delom Razvidno je, da prihaja v območju našega okraja ca 60 kandidatov v poštev za posečanje tečaja Spričo tega. da smo tik pred letno sezono, je upravni odbor odločil, da se tečaji pri-čno takoj po končani letni sezoni Kandidati pa se morejo med tem časom, v kolikor jim bo čas dopuščal, potom skript pripravljati, da bodo tako uspešneje sledili tečaju.
Zastopnik OLO je iznesel nepravilen odnos gotovih zasebnih in zakupnih gostilničarjev nasproti družbi, tako v pogledu
dnevu. Povsem razumljivo je, da bo isto stališče zavzela tudi družba nasproti takim nepoštenim gostincem.
Upravni odbor je ostro grajal tak način gostinskega poslovanja, ki jemlje dober ugled ;~
vasi
daje V slabo luč tudi ostale go- Kljub temu, da so bili že takrat
stinske obrate, katerih kolektivi se po svojih močeh trudijo prikazati gostinstvo v duhu prave socialistične zavesti. Stoodstotno se priključuje načelom, da državni organ izvaja najstrožje sankcije in take nepoštenjake izključi iz gostinske dejavnosti.
—ec
Kostanjevica ob litri
Tečaj za zdravstveno vzgojo vaške ženske mladine je bil zaključen 19. aprila t. 1. in se je končal z odličnim uspehom. K izpitu se je prijavilo 69 tečajnic. Po izpitu so priredile tečajnice samostojno prireditev z govorom, deklamacijami, dvema enodejankama in nastopom folklorne skupine ter plesom. Prireditvi je prisostvovalo 310 ljudi. Po prireditvi so bile tečajnice tudi pogoščene z malinovcem, sendviči in pecivom. Za uspeh tečaja gre zahvala tamkajšnjim predavateljem, vsem množičnim organizacijam, posebno pa predsedniku Rdečega križa. Za pogostitev tečajnic so pa prispevali občinski LO, Vinarska zadruga, kmetijska zadruga, Trg. podjetje in Usnjar-na.	A. F.
prikrajšani za vodo, so bili nekateri kmetje mnenja, da bodo kot včasih tudi sedaj vodo lahko nosili.
29. marca smo se ponovno zbrali, da bi to akcijo nadaljevali. Razpravljali smo pa še o drugih perečih vprašanjih, kot na primer o vprašanju traktorja. Ker se nam je stanje goveje živine posebno v zadnjih letih znatno zmanjšalo in to s 30 parov na 2 para, je delo zelo otež-kočeno, zlasti spravljanje poljskih pridelkov z njiv. Govora je bilo tudi o drugih pritiklinah, ki spadajo k traktorju ^ot so: krožna žaga, mlatilnica, brana itd.
Razpravljali smo tudi o prepotrebni obnovi mrtvašnice. Ker pa ni bilo zadostne udeležbe na zboru volivcev, smo zbrali vaški odbor, ki bo o teh stvareh dobro premislil in ukreni! vse potrebno za izboljšanje v Bušeči vasi.	K. I.
9
Si n&ročy n na i\ sav H
tednik?
Slabo dostavljanje pošte
Občinski ljudski odbor Vi- seljencem, ki spadajo pod isto dem-Krško, kakor tudi Lesko- pošto. Prav taka situacija je s vec sta razdelila agrarno zemljo krškim poštarjem.
med posameznike, da so si ali si pa še bodo postavili stanovanjske hiše. Graditi so pričeli pred nekaj leti in sedaj je pod leskovškim marofom na Pristavi že kar čedno naselje. Do ceste, ki je speljana na Veliki Trn pripada občini Videm-Krško, dočim naselje na drugi strani ceste pripada občini Leskovec.
Čudno pa je to, da ne enim ne drugim ne dostavljajo poštarji pošte. Poštar iz leskovške pošte prinaša pošto do Feko-njeve hiše, Id je približno 100 m oddaljena od ostalih hiš. Ne po-
Prebivalci Pristave so voljni nekaj prispevati; naj si bo to leskovški, kakor tudi krški pošti, da bi jim pošto redno dostavljali.
Vsaka družina mora torej sama hodit} po pošto. Prav gotovo, da ne gre po pošto vsak dan, tako jim ležijo časopisi, kakor tudi ostalo včasih tudi po ves teden.
Nič boljše pa ni dostavljanje pošte na Senuše.
Sevnica dobiva lepše lice
V Sevnici imajo v načrtu več že tudi prostori, v katere se bo lepih stvari, ki bodo v bližnji vselilo sodišče. Velika pridobi-in daljni bodočnosti mestu po- tev za Sevnico je prav tako polnoma spremenili lice. Po- Narodna banka, ki že dalje časa zdraviti je sklep občine, da bo- posluje,
O NEZAPO LENOST.
trgovsk' ga kadra
V zadnjem času se vedno po- dikali sveti bi se po pravici mo-gosteje prijavljajo na okrajni : rali pozanimati za ta resen pro-posredovalnic} za delo trgovski blem zaposlenosti trgovskega
do uredili krasen drevored ob , To pa niso vsa dela, s kateri- pomočniki, ki trenutno ne naj- kadra v krškem okraju ter dati Savi, pozneje pa morda tudi i mi se lahko pohvalijo v Sevni- dejo zaposlitve v svoji stroki, primerne sugestije, kako naj bi kopališče. S tem bi Sevnica, ti. Zahvaljujoč sevniškim pod- Sedaj je takih prosilcev eviden-
mnogo pridobila. Na postaji že itak obnavljajo gostinsko poslopje, tako da Sevničanom ne bo nerodno sprejemat) tujce, ki se že sedaj radi ustavljajo v mestu. Urejena je tudi cestna razsvetljava in mesto je že dalj časa ozvočeno. Nekoč zanemarjeno sejmišče so lepo uredili,
Upamo, da se bo stvar v naj
krajšem času uredila, tako, da ■ tako da je lahko za vzgled mno-bodo zadovoljni prebivalci Pri- gim občinam v našem okraju, trud; se pa čez cesto, da bi pri- : stave, kakor tudi obe omenjeni i Imajo tudi lepo urejeno občin-nesel pošto še ostalim novona- pošti.	I sko poslopje, pripravljeni pa so
Nenehna burita proti izkoriščevalcem
družbenih sredstev ?e naloga nas vseh
Socialno zavarovanje ustano- ' povedano, »bolj znajdejo«, bolj 1 bo tudi tisti zavarovanec, ki bo va s samostojnim finansira- poznajo svoje pravice, kakor pa po nepotrebnem izkoriščal srednjem — Prevzgoja samih zava- delavci in so v tem pogledu stva socialnega zavarovanja, v
rovancev je v tem, da bodo na bolj zahtevni, sredstva soc. zavarovanja gle- V preteklem letu je bilo v dali tako kot na svoja lastna krškem okraju 294 primerov sredstva — V preteklem letu kopališko-klimatskega zdravlje-294 primerov klimatskega nja, procentualno glede na šte-zdravl jenja — Ni malo zavaro- vilo zavarovancev drugih okra-vancev, katerim ležijo doma jev, zelo visoko število. Če pa neizrabljena zdravila.	I vzamemo, da se je zdravil vsak
— — —	I zavarovanec povprečno 25 dni,
Okrajni zavodi za socialno da je znašala oskrbnina na dan zavarovanje so s 1. januarjem; povprečno po 550 din, da se 1953 postali ustanove s samo- : polovici od teh zavarovancev
se stvar zadovoljivo razvozljala.
SPORI
jetjem, ki so prispevala sred- | tiranih 25 in nekateri izmed stva, so si nabavili rešilni avto- | njih prejemajo celo polovične mobil. Uredili so tud; prostore | prejemke svojih prejšnjih plač. za Meroskusni urad, ki je bil | Vprašanje se je predvsem za-potreben Sevnici. Popravljeni so j ostrilo zaradi tega, ker je mno-mnogi mostovi, ceste in pota, j g0 trgovskih pomočnikov pred za kar je bilo porabljeno pri- j kratkim odslužilo kadrovski j Partizan (Krško).Garnizija JLA bližno pol milijona dinarjev. V 1 rok, ko pa So se vrnili na svoje i	(Krško) 1:0 (1:0)
kratkem^ namera vaj o popraviti domove, so bila vsa mesta že j V nedeljo, dne o. aprila 1953 xi.	| zasedena Zaradi zmanjšanja I je bila odigrana prva nogomet-
prometa v trgovini so namreč i na tekma letos na stadionu
še štiri mostove.
Najbrž še v tem letu bodo uredili črpanje talne vode za vodovod, mislijo pa tudi na podaljšanje do Orehovega. V tem letu se bo začelo z gradjo šole na Ledini, ki je nujno potrebna tamkajšnjim otrokom. Zaenkrat bodo uredili prostore samo za
trgovska podjetja pričela trezno I »Matije Gubca« v Krškem.
misliti na število potrebnega kadra, saj je to v veliki meri vezano z vprašanjem rentabilnosti podjetja.
Če pa pregledamo kader v trgovskih podjetjih, v mnogih pri-dve učilnici in stanovanje, po- merih opazimo naslednje: v tr-zneje pa morda še kaj.	govskih podjetjih sta zaposlena
Toliko o Sevnici in njenem mož in žena. Daleč smo od tega, gospodarskem načrtu, ki je ze- da bi osporavali ženskam pravilo širok, vendar izvedljiv, če fo do zaposlitve, vendar je tre-	p„rti,„n ki tudi ni
bodo pri njegovi izvedbi sode-i ba^m^Utl da bi v^e^^ka j ^enjai do konca Sre Garnizij lovah vsi občani	-nc	kjer ^enamo.	dobro obrambo še po-
------------------------------tisti, ki prav zaradi takega sta- ^n°, da so se morali borit,
Največ ognjenikov na svetu j nja ne more najti zaposlitve ter p °	,	.	.	...
je na zahodnih obalah Tihega j pida v breme družbe. To je1 *?a "ata stffm mso izkon-oceana. Tam je na vulkanskih vsekakor problem, ki ga bo tre- stlh dosojene 11-metrovke. Na-
V prijateljski tekmi sta se pomerili moštvi Partizan in Garnizija JLA iz Krškega. Vreme lepo, samo močno vetrovno.
Moštvo Partizana je bilo pomlajeno ter je igralo z vetrom. Razvila se je hitra igra ter je že v 10. min. Vodopivc ušel obrambi in poslal žogo mimo nemočnega vratarja v mrežo. Rezultat
primeru resnične potrebe ostal nepreskrbljen, ker ne obstaja nobena rešitev glede tega, kje bo dobil Okrajni zavod za socialno zavarovanje denar v primeru deficita. Če se bodo vsi zavarovanci tega v polni meri
potrebni Sk^odSi^Sted- ! Področjih navadno po več ba resno premisliti.	ulll Blluauj zglesll ruBUH w
nja ne sme iti in tudi ne bo	I	2321	da i« P° dolgi zimski pavzi
pad Partizana je več stoodstotnih situacij zgrešil. Pozna se,
.... ....................... ................................. leoi45\p5,hpT- “5“’!5‘'aS
stojnim finansiranjem. V sklad zdravljenje ni štelo v redni let- ■ ločna in nenehna borba pa se 11 e	Mnogo ognjenikov merov ni maM Prejema plačo. Burja, ki je ubranil veliko
okrajnih zavodov se steka 10%	ni dopust, da je znašala po-;	bo morala voditi proti izkori-	3® .,™di vzdolž vzhodnih obal	najemnino, odškodnino za in-	sigurnih golov Fant ima talent
vplačanih prispevkov in 7% od	vprečna plača 7200 dinarjev;	ščevalcem družbenih sredstev.	.	^e:. na Kurdskih, Japonskih	ventar Poleg tega je zaposlena	}n upamo, da smo dobili v
izplačanih pokojnin upokojen-	mesečno, so znašali stroški za;	V tem pogledu bodo lahko sa-	'n Filipinskih otokih. V pradav-	še žena. Doma imajo nekateri	njem dobrega vratarja. Tremo
cem dotičnega okraja. Glede na	kopališko-klimatslco zdravlje- :	ma podjetja in ustanove, ob-	nih časih so nastajale v zemelj-	celo služkinje. Na drugi strani	bo treba pozabiti. Na mestu
potrebe — izdatke je ta sklad	nje v letu 1952 5,806.500 dinar- j	činski odbori in družbene or-	ski skorji na tem področju ve-	iščejo mladi, dela voljni in spo-	srednjega krilca je prvič na-
prenizek. Zaradi tega bo po-	jev, kar je za krški okraj res j	ganizacije nudile socialnemu	like^ spremembe, prišlo je do	sobni ljudje namestitve...	stopil mladi Istenič, ki je po-
bil
najboljši na polju. V splošnem je bila obramba boljša od napada in je razdirala vse nevarne napade nasprotnika. Stari »Kapo« je še vedno v stari for-
trebna pri gospodarjenju s temi sredstvi nenehna borba za znižanje izdatkov, če bomo hoteli le-te uravnovesiti z dohodki.
Prav gotovo je edini in člo-
ogromna številka. V letu 1952 so znašali stroški zdravil din 11,668.000.—. V mesecu marcu 1953 je bilo izplačanega na potnih stroških zavarovancev (vključeni tudi prevozi z re-
zavarovanju izdatno pomoč. | močnih premikov in tako so na- Sindikalne podružnice v pod- kazal zelo dobro igro in
Puhar Jože i stali ognjeniki.
Sp&mini
jetjih, kakor tudi krajevni sin-
pripovedujc tov. Dragan Karolina
večanski cilj socialjiega zava- šilnim avtomobilom) 810.000 dl-	r	- -	razbilo steklo ki ie bilo 3 mm mi, pa tudi »Marjan« je pokazal
f°v?Qnja’	da	i	naT16V'	4	v	Do kapitulacije stare Jugo-	rusko	knjigo. Ko	me je	eden	debelo. Prav ' tako so tolkli s	solidno igro v obrambi »Pob
1	je	zarau bolez.i ah ese :	Samo	teh par stevi , ® A* i slavij e sem živela s svojim mo-	izmed	njih vprašal	od kod imam	puškinimi kopiti moje otroke.	Marjan« je dobro rešil svojo
JI*™"!?; ir-fba„„ogii<?aiI	žem v Mladju 12.	orožje, sem mu odgovorila, da Nad 4-letnim otrokom so držali nalogo ter je imel obilo posla
Kmalu po razpadu so se zbi- ne vem. Udaril me je s težko nad glavo puško. Vse to je tra- s hitrim desnim krilom. Tudi rali pri nas partizani, kjer so	roko	po obrazu	vpričo	treh	jalo eno uro. Nato so odšli, jaz	drugi v napadu so se trudili in
se vršili tudi sestanki. Kot go-	otrok,	da sem omahnila po	tleh.	pa sem obležala nezavestna.	50 v drugem polčasu zaigrali
spodinja sem jim kuhala, po Otroci so pričeli divje kričati, Po enem mesecu so ponovno veliko boljše. Jožko ni imel
zaslužiti sredstev za preživlja- j na vse druge ogromne izdatke nje sebe in svoie družine, vso ; (ambulantno zdravljenje, zdrav-pomoč — tako denarno, da mu j ljenje v bolnicah, zdravljenje je zagotovljen življenjski ob- ! zob, oskrbnina ob bolezni in stoj, kakor- tudi zdravniško, da ob porodu, invalidnine in in-
iJT n„vr ° vhT .nvlfr, Tnrv dve P°trebi raznašala hrano, prena- da se je slišalo v sosednjo vas. 1 prišli in mi zagrozili, da me svojega dneva. odvaditi se
BEE=-E=:?=iEŠ5:B:SfSi !‘=E E§S|I5S ilsfil
pomoči v resnici potrebni, je cca 6,800.000 din zadostiti vsem lg43_	j znana. Zopet me je udaril, da: rodila četrtega otroka. Sin ninge. Brez treninga irrkondicije
treba posvetiti vso pozornost	potrebam m zahtevam	zavaro-	Kot vedn0 s0 t,ili tudi to noč	sem se zgrudila po tleh. Čez	Zvonko ie' bil med tem	časom	res ne bo šlo. Moštvo je nasto-
vancev Obstoji velika	nevar-	v hjšI partizani. Vso noč serifi nekaj časa so odšli. Med trepe-	pri bratu v Sutni, kjer	so ga	pilo v tej le postavi: Burja,
n°!t pr • t	„»s	bdela in poslušala. Naenkrat	tom sem opazila ogenj. V tem	vsi zmerjali. Nekoč so	zopet	Bizjak. Lekše. Bence. Istenič,
1	J sem zaslišala lajanje in poska- je pritekel v hišo belogardist, prišli belogardisti v Sutno. Štajner. Pirc (Božič), Vodopivc,
Dmd tooJ M hn	Kai kovanie Psa- Vmes je bilo sli- j ki mi je povedal, da lahko zno- Otroka so zmerjali in pljuvali Pečnik, Žabkar Jeke.
iim 1« socialno zavarovanje vir ” ?or. pottlbno Žkrenltl. $ 5**‘	{“* '«*>.'»« * ■?> "“6 i P*«- * " le skr‘> P°« poste-	,	.
izkoriščanja. L.-U so namre? ie Izdaitl uravnovesijo z *>. j JgSitS ‘&S? JK. "M	M l«l0 M H»: « US
ter iim omogočiti vse pravice, ki jih dajejo predpisi o socialnem zavarovanju.
Od te kategorije bolnikov pa je treba strogo ločiti tiste, ki
vanje in zakaj si potem aken, s,, _ C, so sredstva okrajne-: ™?S,!Vos po megu io koIS ne bi smeli privoščiti klimat-: ga zavoda za socialno zavaro- : v Brezovico nad Sutno. Za njim skega zdravljenja na morm, vanje določena s predpisi - in j , je ubral Jan stanič Skraba. višinskega letovanja na Go- ta so —, potem ni drugega iz-j Vida pa se je valjala po snegu
hoda kot vsestranska štednja in pod ognjem mitraljezov je
renjskem, prevoza z rešilnim avtomobilom, termoforja, termometra, očal. raznih specialnih zdravil itd. itd. Priznajmo si odkrito, da ni malo zavarovancev, katerim ležijo doma neizrabljena zdravila, ali pa jih mečejo na smetišča: morda je tu glavni vzrok v tem, da zdravniki predoisujejo zdravila v prevelikih količinah. Prav tako izkoriščajo kopali-ško-klimatsko zdravljenje taki zavarovanci, katerim to zdravljenje ni nujno potrebno. Zanimivo je zapažanje, da se kopališko-klimatskega zdravljenja poslužujejo procentualno veliko bolj uslužbenci (aktivni in upokojeni), manj pa delavci. To človeka privede na misel, da zdravniki izstavljajo predloge bolj na prošnje zavarovancev, kakor pa po zdravniški potre-
in dobro gospodarjenje Izvršil nega odbora zavoda. Po načelu, da je treba posvetiti vso skrb in nuditi vsestransko pomoč v okviru veljavnih predpisov tistim zavarovancem, ki so skrbi in pomoči v resnici potrebni, bo treba seveda ostro nastopiti proti drugi kategoriji zavarovancev, ki so jim sredstva socialnega zavarovanja le predmet izkoriščanja. Nikakor ne bi bilo pravilno, če bi nekega dne na račun raznih »namišljenih bolnikov« ostali brez sredstev tisti, ki so v resnici bolni in katerim pravimo, da je treba posvetiti vso pozornost.
Potrebna bo torej temeljita prevzgoja samih zavarovancev v tem smislu, da bodo na sred-stva socialnega zavarovanja gledali tako kot na svoja last-
zbežala v smeri Dola. Perko je odšel zadnji iz hiše s pištolo v roki, oblečen v dežni plašč in kot tak stopal med belogardisti ter izkoristil pretrgani obroč, nakar se je vrgel v trnovo grmovje, odkoder se je splazil na prosto. Kljub ognju iz mitraljezov jim je srečno ušel. Razen tovariša Jana so vsi trije
Hiša je gorela, toda od soše- j poldne iskali. Vsled tega otrok!	,	...
dov si ni upal nihče pomagati, še danes čuti posledice, ker je; Z@ V |IGI:,@ Z:f- ( ICiVlil Pogorelo je vse gospodarsko j že v otroških letih preživel to- j	2
poslopje, ostala je le lesena hiša, ki so jo kasneje belogardisti razbili oziroma porušili.
Ko je gorelo, je večina belogardistov odšla v smeri Brezovice, le nekaj jih je ostalo na straži, da bi se partizani ne vrnili.
V mesecu marcu istega leta so ob 11. uri zvečer ponovno prišli belogardisti z znanim narodnim izdajalcem duhovnikom
liko strahu.
S 14 dni starim otrokom sem To se čudno sliši, videti pa je 2 dni hodila po Beli Krajini, vse tako, da to ni izključeno, prtljago pa mi je pomagala no- vaščani se še vedno niso spo-siti Vodopivec Karolina, hčerka razurneli o najetju posojila, pokojnega Kambiča. Vmes sem kmetijska zadruga pa seveda še
eskrat dobila nekaj hrane, je pa nisem mogla zaužiti.
Pokojni župnik Zupanc iz Podbočja pa je imel med svojimi beležkami zapisano, da je treba Draganovo čimprej spraviti s poti, ker bolj škoduje kot
Kuplenkom iz Kostanjevice. Začeli so trkati po oknih in vratih njen mož
in me spraševali, če jih po- i To je ie drobec spominov na znam. Priznala sem jim. da jih one težke dni, ki mi bodo ostali poznam. Med tem sem vstala vedno v spominu. Tolažim se s živi in le meni se imajo zahva- j in prišli so v hišo. Kuplenk mi tem, da bodo sadove mojega dela liti, da so se takrat rešili, kajti j je zagrozil naj povem kje so: in trpljenja uživali naši otroci.
v tistem trenutku nisem pomislila nase, kaj bodo belogar-. disti in Italijani napravili z menoj. Mislila sem le, da rešim življenje partizanom, ker v nasprotnem slučaju bi dobili žive v hiši.
Kmalu nato sem slišala, da so vodili živino iz hleva. Prišli so tudi v hišo, kjer so našli municijo, pisalni stroj, razmno-
1 • • - -vi	■	-	v	1 ,	J	iUUiHUJV) picuiil 1 CII V J, 1 Ufiililiv
bi. Lsluzbenci se, po domače na sredstva. Lahko se zgodi, da ževalni stroj, nekaj arhiva in
Perko, Colarič.	Dragan, Pečar.	Da, za to svobodo sem žrtvovala
Staničeva in drugi. Ker jim na , za to svobodo sem žrtvovala to vprašanje nisem odgovorila, vse! Rane, ki mi jih je zadala me je trikrat zbil no tleh. Po minula vojna, so neozdravljive, vseh štirih sem se morala pla- Žal pa sem od tistih ljudi, ki žiti do njega, kjer me je zmer- sem iim rešila življenje, ostala jal s »partizansko prasico«. pozabljena, in da ne rečem pre-Eden me je tolkel s puškinim več, čestokrat zaničevana. Za-kopitom preko	mize,	drugi pa	vedam se pač tega, da ljudje, | bodo pametni	ljudje	pustili,	da
suval z nogo.	Med	pretepom	med katerimi danes živim in ki	jim vaškj bogataši onemogočijo
sem omahnila z	glavo	na sliko,	niso delili usode z nami, tega	elektrifikacijo	vasi,	katero	si
ki je visela na steni, da se je ne morejo razumeti.	i tako želijo in jim je potrebna.
ni predložila Narodni banici potrebnih listin, in to skoro mesec dni potem, ko je prejela vsa potrebna navodila in obrazce. Prepirajo se med seboj, kdo bo dal več in kdo «ianj, veliki kmetje pa bi najraje ne dali ničesar To je za Blanco karakteristično Taki čakajo, da bodo pozneje dobili — luč zastonj. Motijo se. DES ne bo nikomur napeljal napeljave brez odobre-nja in brez dvakratnega plačila, kakor so trezni vaščani sami sklenili. Če se na Blanci ne bodo kmalu spametovali, bo seveda gospodarski svet okrajnega ljudskega odbora dodelili kredit vasem, kjer imajo več razumevanja. Vprašanje je samo, če
Kakšni so zbori Volivcev v nekaterih občinah
Zbori volivcev, o katerih že dalje časa govorimo, so v zadnjem zakonu o občinskih, mestnih in okrajnih ljudskih odborih dobili svojo zakonito podlago. Le-ti so organizem In demokratična osnova, v kateri naj bi bila funkcija neposrednega vodstva vseh pripadajočih zadev nekako uzakonjena in utelešena. Res je, da so voljeni organi izvrševalci volje volivcev, vendar je mnogo stvari, ki upravičeno zahtevajo splošno obdelavo po ! vsestranskem razmotrivanju na : splošno — po sodelovanju vseh I tistih, ki jih to prizadeva. Predvsem je demokratičnost poudarjena v tem, da sklepi zborov volivcev ne pomenijo več samo predlogov, pač pa da so v krajevnem merilu postali zakoni.
Drugo je vprašanje, če se naši volivci v dovoljni meri poslu- j žujejo te velike pridobitve ljud- j ske revolucije. Izkušnje nas uče,; da v krajih, kjer se te pravice poslužujejo, laže uveljavljajo svojo voljo.
O čem naj bi zbori volivcev I
pravzaprav razpravljali? Jasno je, da ne bodo obravnavali vprašanj vsakodnevne administracije ali drugih drobnarij. To celo ni delo občinskega ljudskega odbora, pač pa izključno delo administrativnega aparata. Zbori volivcev bodo obravnavali vprašanja, ki se tičejo gospodarskega življenja vasi ali občine. Z decentralizacijo oblasti so torej zbori volivcev mnogo pridobili na svojem pomenu, a z decentralizacijo gospodarstva, z uvajanjem novega gospodarskega sistema pa jim je nakazano bogato in obširno področje dela. Komunalna dejavnost, kot eno zelo perečih vprašanj občin našega okraja, vprašanje davkov — tudi vprašanje razdelitve akontacij ali dokončne odmere davkov, gradnje tega ali onega objekta, popravila cest, regulacije potokov, olepšavanje krajev in vasi, to so problemi, o katerih naj bi volivci na svojih zborih povedali svoje mnenje, stavljali svoje predloge tn osvojili tudi ustrezne sklepe.
Občinski ljudski odbori pa so dolžni sklepe zbora volivcev vzeti v svoj program dela ter-jlh tudi izvršiti. Volivci so poklicani, da na osnovi takoga udejstvovanja od svojega občinskega odbora na prihodnjem zborovanju zahtevajo poročilo o izvršitvi sklepov, ki so bili sprejeti na zadnjem zboru.
Da bodo zbori volivcev stvarno organ ljudske oblasti, je treba posebno paziti na to, da bodo tl zakoniti. Zakoniti pa so le tedaj, če je na njih prisotna nad polovica volivcev iz ene volilne enote ali nad polovica volivcev občine, kadar je zbor vo-; livcev za vso občino ter če so I pravočasno in pravilno sklicani, i Zbor volivcev, na katerem ni bi-! lo izvoljeno predsedstvo izmed volivcev samih, na katerih niso bili izvoljeni overovatelji zapisnika, ne more biti zakonit, ne opravlja funkcije, ki mu pripada.
Predvsem ugotavljamo, da občinski ljudski odbori v našem okraju premalo sklicujejo zbore volivcev. Kjer pa jih občinski ljudski odbori sklicujejo, je priprava nanje po svoji vsebini precej pomanjkljiva ali pa so zaradi že navedenih nedostat-kov nezakoniti.
Na par primerih, ki jih bomo navedli, lahko vidimo, kako se vrše zbori volivcev pri nas.
Dober in posnemanja vreden zbor volivcev so imeli v zadnjem času v občini Kostanjevica. V vseh volilnih enotah, kjer so se vršili ti zbori, je bilo prisotnih zadostno število volivcev (nad 60%), razpravljali pa so predvsem o komunalni dejavnosti, o razbitju davčnih akontacij in dohodnine. Važen je sklep o ustanovitvi vaškega odbora za volilno enoto Orehovec-Grič, do katerega prepričanja so volivci sami prišli. Na tem zboru so predlagali mestni občini Kostanjevica, da izda odlok o obveznem popravilu hudournika ter ureditvi vodnega dotoka v Smednem. Istočasno pa so se na zboru volivcev te volilne enote izvršile volitve v vaški odbor. Odlok o ustanovitvi vaškega odbora je izdal ljudski odbor mestne občine na svoji seji dne 4. marca 1953, ostali sklepi tega zbora pa se bodo obravnavali na prihodnji seji ljudskega odbora mestne občine V volilni enoti Kočarija—Pod-strn—Ivanjše so na zboru volivcev vodili razpravo po vprašanju komunalne dejavnosti teh vasi. Sprejet je bil sklep, da bo-
do sami temeljito popravili vsa i vaška pota Izvolili so tričlansko komisijo, ki naj bi pomagala odborniku te volilne enote reševati razna gospodarska vprašanja in probleme.
Tudi v občini Reka zbor volivcev ni bil slab, vendar pa bi morala biti udeležba boljša. Na zboru se je vodila diskusija o finančni politiki in izvoljen je ! bil odbor za elektrifikacijo posameznih vasi. Posebno se je iniciativa volivcev pokazala v tem, da so na samem zboru pregledali seznam socialnih podpirancev. ki prejemajo socialno podporo, jih nekaterim znižali,
■ nekaterim pa tudi odvzeli, ker so volivci razpolagali s kon-; kretnimi dokazi, da dotični niso potrebni socialne podpore.
Tudi občina Bizeljsko je imela koncem meseca februarja zbor volivcev za vse območje občine Navzočil je bilo 450 volivcev. Glavna tema razprave je slonela na davkih in pospešitvi boljše obdelave zemlje z raznimi agrotehničnimi ukrepi. Volivci so osvojili predlog, da naj občinski ljudski odbor pripravi osnutek predloga krajevnega samoprispevka ko« pomoč določenim gospodar, dejavnostim, ki naj se predloži prihodnjemu
! zboru v obravnavo in potrditev.
Kakšen zbor volivcev zaradi nekaterih nedostatkov ne sme biti, nam kaže primer občinske-; ga ljudskega odbora Senovo. Razprava, odnosno diskusija na teh zborih je bila pozitivna in so volivci obravnavali splošne tekoče gospodarske probleme, vendar se zaključki tega zbora : ne morejo smatrati kot sklepi, ker zbori volivcev niso bili vodeni od delovnih predsedstev. Zapisnike teh zborov volivcev | je podpisal predstavnik občinskega ljudskega odbora, ne pa predsednik zbora volivcev. Na : ta način bi prišlo do izraza predvsem nemogoče stanje, to je, da bi bil zbor volivcev podrejen občinskemu ljudskemu odboru, ko pa je v resnici ravno nasprotno.
S takimi pozitivnimi in pomanjkljivimi primeri zborov volivcev bomo v bodoče še seznanjali naše občinske ljudske odbore. To pomeni, da bomo morali v bodoče na te zbore polagati več pozornosti. S tem bomo olajšali delo ljudskih odborov, zainteresirali volivce za skupno delo, predvsem pa utrdili v njih zavest, da so ljudska oblast — oni sami!
Pregled pravnih predpisov za področje trgovine
L Odredba o enotnih prodajnih cenah na drobno za nove vrste cigaret (Or. Ust FLRJ štev. 16/53):
S to odredbo so določene enotne cene v prodaji na drobno za naslednje vrste cigaret: »Budva«, »Internacional« in »Zelengora«.
2. Uredba o davku od sklada za plače (Uradni list FLRJ štev. 17/53):
V nasprotju z dosedanjo uredbo o davku na presežek plačnega sklada, s katero je bil
DRUGI TURNUS OBVEZNEGA CEPLJENJA PROTI
TUBERKULOZI
Obveščamo, da se bo drugi turnus obveznega cepljenja proti tuberkulozi vršil po sledečem redu:
POIZKUS NA TUBERKULIN:
4.	maja 1953
Ob 8. uri: Videm-Krško v ambulanti Krško (bivša bolnišnica); ob 15. uri: Leskovec, v osnovni šoli; ob 16.45:	Veliki
Podlog, v osnovni šoli.
5.	maja 1953
Ob 8. nri: Veliki Trn, v osnovni šoli; ob 11. nri: Studenec, v osnovni šoli; ob 15. uri: Raka, v osnovni šoli, ob 17. uri: Bučka, v osnovni šoli.
6.	maja 1953
Ob 8. uri- Kostanjevica, v osnovni šoli; ob 11. uri: Čemeča vas. v osnovni šoli; ob 15. uri: Podbočje, v osnovni šoli; ob 17. uri: Sutna, v bivšem KLO.
PREGLED
7.	maja 1953
Ob 8. uri: Videm-Krško. v ambulanti Krško (bivša bolnišnica); ob 15. uri: Leskovec, v osnovni šoli; ob 16.45: Veliki Podlog, v osnovni šoli.
8.	maja 1953
Ob 8. uri: Veliki Trn, v osnovni šoli; ob 11. uri: Studenec, v osnovni šoli; ob 15. uri: Raka, v osnovni šoli; ob 17. uri: Bučka, v osnovni šoli.
9.	maja 1953
Ob 8. uri:	Kostanjevica, v
osnovni šoli; ob 11. uri: Čemeča vas, v osnovni šoli; ob 15. uri: Podbočje, v osnovni šoli; ob 17. nri: Sutna, v osnovni šoli.
CEPLJENJE
11.	maja 1953
Ob 8. uri: Videm-Krško, v ambulanti Krško (bivša bolnišnica); ob 15. uri:	Leskovec, v
osnovni šoli; ob 16.45: Veliki Podlog, v osnovni šoli.
12.	maja 1953
Ob 8. uri: Veliki Trn, v osnovni šoli; ob 11. uri: Studenec, v osnovni šoli; ob 15. uri: Raka, v osnovni šoli; ob 17. uri: Bučka, v osnovni šoli.
13.	maja 1953
Ob 8. uri:	Kostanjevica, v
osnovni šoli; ob 11. uri: Čemeča vas, v osnovni šoli; ob 15. uri: Podbočje v osnovni šoli; ob 17. uri: Sutna, v osnovni šoli.
Določenega časa se je točno držati. Cepljenje poteka hitro in ne bo treba nikomur dolgo čakati. V primem, da kdo od obveznih za cepljenje (v starosti od 15 do 25 leta) ni prejel poziva. naj se kljub temu javi pri cepljenju. Ponovno poudarjamo, da je to edini način, s katerim bomo zatrli največjo morilko — jetiko !
OKR. ZDRAVSTVENI DOM
določen enoten povprečni zaslužek za vsa podjetja (za trg. podjetja glej Uredbo o temeljih poslovanja in o skladu za plače trg. podjetij — Ur. list FLRJ štev. 39/52 — je znašal povprečni zaslužek 7800 din mesečno), uvaja nova uredba štiri zneske povprečnega zaslužka po kategorijah strokovne usposobljenosti. Za osebje, ki dela v trgovini, so določeni povprečni mesečni zaslužki po vrstah dela in kvalifikacijah oseb, ki ga opravljajo, in znašajo za osebje
I.	vrste 12.000 din, za osebje
II.	vrste 8800 din, za osebje
III.	vrste 7000 din ter za osebje
IV.	vrste 6000 din.
Nova uredba uvaja ostrejšo lestvico obdavčenja, razen tega bo uresničen sklad za plače obdavčen, čim bo preseženih 100 % povprečnega sklada, medtem ko je bil do sedaj mesečni plačni sklad obdavčen šele tedaj, ko je presegal 110 % povprečnega sklada. Gornja uredba velja od 1. aprila 1953.
3.	Odlok o spremembi tarif v železniškem, pomorskem in reč-
list
FLRJ ,	5. Uredba o obratovanju žag
j venecialk (Uradni list LRS
nem prometu (Ur. štev. 17/53):
Po tem odloku se s 1. majem štev. 11/53): t. 1. znižajo v železniškem pro- j Za obratovanje žag venecialk metu dosedanje	redne vozne	je potrebno dovoljenje za delo,
cene za prevoz	potnikov do	ki ga	izda OLO	oz.	MLO. Kme-
150km za 15%,	na razdaljah	tijske	zadruge,	ki	imajo žage
od 151 do 500 km degresivno za venecialke, bodo morale, tudi 15 do 40 %, na razdaljah nad če so do sedaj že imele dovo-500 km pa za 40 %.	i ljenje, ponovno zaprositi za do-
Cene mesečnih in tedenskih j volj en je. Ce zadruga ne bi v voznih kart za delavce, usluž- enem mesecu, t. j. do 7. maja bence in dijake	ostanejo ne-	1953,	zaprosila	za	zamenjavo
spremenjene, toda izkoriščale dovoljenja, mora prenehati z se bodo lahko samo za razdaljo obratovanjem, do 50 km.	j 6. Odredba o prometnem dav-
4.Odločba o enotnih prodaj- j ku za les — oprostitev (Ur. list ni h cenah za mast in jedilno LRS štev. 11/53): olje (Ur. list FLRJ štev. 17/53): i Državni sekretariat za gospo-S to odločbo so določene ?arstv0 f/RS je na podlagi enotne prodajne cene za mast h PUPombe k tar. štev. 40 de--	la A tarife prometnega davka

?4(ue
pripoveduje...
in jedilno olje v prosti prodaji na drobno (230 din za kg), ki
(Ur. list FLRJ štev. 1/53) izdal
veliaio od 19 anrila t 1 Trsov- gornjo odredbo, ki določa, da
J » ", "r5ir “
na vplačati razliko med prejš- Prometni davek po cit. tarifni njimi in sedanjimi cenarni pri s^evllkl ne ™ede’ ker s° raz' NB FLRJ na račun štev. 338.479 !,ke v. fnah lesa m'mma,ne 'n »Razlika zaradi zvišanih cen ze zaJct® s Prispevkom za ob-maščobam« najpozneje do dne novo S°zc*ov.
30. aprila t. 1.	< Trgovinska zbornica Krško
Nagradna križanka „Poirošnje" Etško
1 12 13
Sr0111
I*2 PJ|priU|16 17
	lil22 i	23	
ZZ 20_l_j I
■II24 UP!
128 f

P
93
11 31		lil32				lil33! 1		rt i i ni35	! 1
36		37			lil381		1	i -i ”40■	1141! !4’ lili
iiiir2				lil43		1	!	j i ! 11M’	
16 47 iBtol 1 silili								148	49 |
50 |	51				Potrošnja			^ vl	I RIŠKO	*idi	52 j j
531 1 !								^54	
■ im			55	56	57 i	59 ,6,	61	62 63	|	65 66
67 | j	68				1	1	o9 ;	!	1 70 1 i	t71! i
72 j !		»1T73			1 1	lil74	H’n. mn\ i		1 ! 1
77 | j		78		lil!		III,79	80	i!81 i 1	■i821

86
! -8SI
98
I
HIP
L9
Vodoravno: 1. član družine, 4. žival, 7. popust od prodajne cene, 10. blago za ženske obleke, 14. blago za moško perilo, 20. mesto (srbohrv.), 21. brezimna, 22. popis zaloge, 24. nikalnica, 25. nekdanji slovenski študentovski plavalni reprezentant, 26. brez zaostanka, 28. enota za električni upor, 29. da, 31. okrajšava za množino, 32. v sladkorju kuhano sadje, 33. izdaja, založništvo, 35. bati obrnjeno, 36. neaktiven, 38. pokriva, 39 ptič, 41. okrajšava za 12 kosov, 42. največja trgovina v Ljubljani, obrnjeno, 43. delavka brez pravic , 44. vreča, nemško (fonetično), 46. okrajšava za najbolj razširjen slovenski časopis, 48. ograja, obrnjeno, 50. alkaloid, 52. ima vsaka soba, 53. ima hiša, 54. praktična enota storilnosti, okrajšava, 55. kdo jamči pri nabavi posojila (dvojina), 61. glej, 39 vodoravno, 64. osebni zaimek (množ.), 65. okrajšava za opombo, 67. največje trgovsko podjetje v Krškem, 72. število, 73. vstavi »span«, 74. pritrdilni-
ca, obrnjeno, 75. kazalni zaimek, i 76. odjemalec, stranka, 77. glej 7. vodoravno (množina), 79. ples, 81. tukaj, 82. uho, nemško (fonetično), 83. glej 28. vodoravno, 84. vstavi et, 85. ni dovolj, 87. zvit v klopko, 89. neumen, 91. eden, 93. nikalnica, 94. kazalo, popis, 95. moško ime, 96. kvartopirski izraz, 97. prihodnji čas glagola biti (tretja oseba), 98. pripadnik staroslovanskega plemena, 99. instrument.	{
Navpično:	1. predplačilo,
2. rezervoar, 3. naročilo (navadno za nižjo ceno), 4. zaupanje, up, 5. egipčanski bog, 6. telovadno društvo »Partizan« skrajšano, 8.	oglas v časopisu,	9.
določena	kvaliteta,	10.	čist,	11.
nujen, 12. vrtal, obrnjeno. 13. predlog, obrnjeno, 14. nauk o snovi, 15 kratica za račun, 16. ognjenik na Siciliji, 3 skl., 17. tukaj, 18	velikan,	19.	predlog,
20. važen za kmetovalca, 23. kažipot, 27. pamet, 29. vstavi PISAT. 30	akcept,	32.	oba,	33.
daljše obdobje, 34. bojimo se visokih ., 37. nazivi. 38 okrajša-
va za 1000 litrov, 40. osovina, ima kolo, 45. kurivo, 46 število, 47. obrtniško poslopje, 49. italijanski spolnik, 51. veznik, 54. hodnik, 55. je nujen pred pregledom prebavnih organov, 56 odgovori pismeno, 57. škoduje perilu, trti, 58. membrana. 59 ko, 60 odbitka, obrnjeno, 61. glej, 59. navpično, 62. ozmerjati, 63. zajedalec na žitaricah. 64 sklon, 65. glej, 53. vodoravno (ednina) 66. nujnost. 67 rok. 68. drevo, 69. rjavo pobarvan, 70. važen dokument. 71. glej 85. vodoravno, 78. oče, 80. lepilo, 83 ne ta, 86. es, 87. nikalnica, 88 predlog, 90. glej 96.. vodoravno 92 del obraza
Rešene križanke je treba poslati na upravo trg. podjetja »Potrošnja«, Krško, najkasneje do 12 maja.
»Potrošnja«. Krško, je določila sledeče nagrade:
1. nagrada: par letnih sandal; 2. 5 kg sladkorja: 3. 20 kg moke:
4.	par svilenih nogavic; 5 športna čepica
Športno udejstvovanje se je v našem okraju v zadnjem času precej razširilo. Posebno privlačna panoga športa je kegljanje, katero hočejo posamezni ljudje, ki bi še nadalje radi živeli na račun drugega, zlorabiti za svoje izkoriščevalske namene. Kot vzgleden primer naj služj kegljišče na Vidmu, katerega predlagam, da se preimenuje v Monte Carlo ter naj spada pod gostinstvo in turizem. Niso redki primeri, ko se dobe vztrajni kegljači, ki po 24 ur, da celo 36 ur vzdrže na kegljišču ter se bore za posamezne keglje, kateri se plačajo od 10 do 50 dinarjev. Dogodijo se neredko primeri, da plača posameznik prj takem libeku, ako ima sn;olo, tudi do 2500 din pri eni igri. Tradicija je, da pri vsaki igri nekdo izgubi, drugi pa dobi Ker je pa na kegljišču tak naval, da se ne morejo vsi igre udeležiti, kaže posebno dejstvo, da pri tej igri vsi dobivajo, če ne denarja, prav gotovo očitke, zmerjanje, mogoče tudi kako bunko od svoje boljše polovice, ako pride brez denarja domov, ker se žena jezi, da nima drugi dan s čim kupiti življenjskih potrebščin. Ker pa imamo na Vidmu več takihle ljudi, ki bi se na tak način športno udejstvovali in je kegljišče stalno zasedeno, se ljudje, ki ne sode-lireio pri kegljanju, pač udejstvujejo prj kvartopirstvu, kjer nabijajo » Ains« ter kradejo na tak način drug drugemu težko i prisluženi denar iz žepa. Z ozi-| rom na brezposelnost, ki se že ! deloma pojavlja pri nas, bi pri-I poročal ustanovam in podjet-I jem. čigar nastavljene! si s tem j načinom večajo svoje dohodke,
I da jih mogoče celo po njihovi lastni želji odpuste, a na nji-I hova mesta namestijo brezpo-j selne
Videm ni edini primer takih lahkih zaslužkarjev. Tudi v Dobovi se zbirajo prijatelji in častilci kart, kjer neumorno mečejo podobice kar za cele tisočake in skušajo drug drugega obrati. Slišal sem celo, da se nekateri funkcionarji udeležujejo teh kvartaških orgij. Ali je to mogoče nov način povezave z masami? Sicer pa vlada ponekod načelo, da morajo biti funkcionarji vse povsod prvi. T,>-rrn pa, da je to napačno mišljenje in da tako mislijo samo nekateri zavidneži
V	Leskovcu so na ta način celo biljard onečastili, kajti tam ignajo za partijo po 1000 dinarjev in dogodil se je celo
'ueai da igralci niso imeli pet-dinarskih kovancev in so šli v pozni noči buditi sosede ter ; »-dinarske kovance, da so lahko še naprej igrali za 1000 dinarski bankovec.
V	Boštanju se odigravajo zadme čase čudne stvari. Brez-dvomno, da je Boštanj postai »imeniten« Samo tega ne razu-
mem, da se dobe gotovi ljudje, kj nepravilno delovanje in s tem kritiko po edincev posplošijo na celi stan. Potemtakem bi p« logiki takih ljudi, ako bi neki predsednik občine zagrešil kako kaznivo dejanje, morali obsojati predsednike občin cele Jugoslavije. Po tej logiki bi torej morali v primeru, da neki šofer povozi človeka, gos ali karkoli, dvigniti se v njegovo obrambo vsi šoferji Jugoslavije. Razupiljivo je pa, da bodo ta slučaj zagovarjali vsi_ tisti, ki so kako tako dejanje že zagrešili in se čutijo krive in prizadete in s tem ogrožene. Stari slovenski pregovor pravi, da če psu na rep stopiš pa zacvili.
Z vso naglico sem hitel na Blanco, da končno pregovorim vse tiste še, ki se niso odločili za elektriko, ki jo nameravajo uvesti s pomočjo posojila, da to čimprej store, ker se jim sicer lahko dogodi to, kar se jim je že dvakrat in to je, da zgube kredit. Izdam vam tudi tajnost, da se Bučka tega že veseli in komaj čaka, da zaseže kredit določen za Blanco. Previdni bodite, ker v tretje rado gre. Poleg »Srednjega veka v Boštanju« imamo srednji vek vsaj kar se razsvetljave tiče tudi na Krškem polju, kjer se dobe posamezni gospodarji, ki se na vse kriplje otepajo električne luči. Smatram vsekakor umestno, da bi za te ljudi, ki se tako ogorčeno branijo elektrike, a silno rad; poslušajo in prenašajo razne vesti iz najrazličnejših virov, stavi predlog našemu fizikalnemu inštitutu v Ljubljani, da iznajde radioaparat na petrolejski pogon. Iznajditelju takega aparata je zasigurano slavile 1. maj.
Pozdravlja Vas Pepče.
OBVESTILO!
Okrajni odbor Rdečega križa obvešča, da se vrši dne 5. maja 1953 ob 9. uri dopoldne okrajna skupščina RK. Vse občinske odbore Rdečega križa prosimo, naj pošljejo omenjenega dne svoje delegate na skupščino.
Okrajni odbor RKS Krško
SEJMI V KRŠKEM OKRAJU
4. maja se bo vršil sejem v Brežicah.
4. maja se bo vršil tudi v Krškem.
6.	maja v Sevnici in
7.	maja v Brestanici.
KINO BREŽICE
1.,	2., 3. in 4. maja ameriški film: »Plava rapsodija«.
5.,	6. in 7. maja ameriški film: »Paula«, Loretta Voung.
8.	maja premiera prvega japonskega filma »Rašamon«.
Dobriča Cosič:
DALEČ JE SONCE...
»Ne razgrajaj! Tega ti ni treba prositi!«
»Ce si res to, kar govoriš, ti niti las ne bo padel z glave. Ce pa lažeš, boš lepo bingljal!« je dodal drugi, ki zaradi Jovanove drznosti in trdovratnosti ni bil več tako trden.
»Dajta vidva, popeljita ga na j okraj in vzemita s seboj tudi njegovo orožje... za vsak pri- j mer,« je na koncu spravljiveje j dejal podnarednik.
Počasi je hodil Jovan po ne-razhojeni snežni gazi poljske poti v spremstvu žandarjev in razmišljal, kako bi pobegnil, kako bi nagovoril spremljevalca, da bi ga izpustila. Ce ga bodo odpeljali na okraj, se bo od tam težko izmotal. Lahko bi ga kdo prepoznal. Pred vojno je često zahajal tja, pa bi prav lahko ugotovili, da ni četniški kurir, nato bi prišel gestapo ... Obesili ga bodo! Četa ne bo mogla priti čez Moravo. Odkrili jo bodo v ravnini in strli zaradi njegove neprevidnosti in neiznajdljivo-sti. Moral bi treščiti bombo in skočiti v Moravo. Ničesar mu ne bi mogli Da bi pa zbežal takole zvezan, je nemogoče. Prav gotovo bi ga ubili!... Kaj naj stori? Keserovičev kurir — a pošte nima; ne pozna imena komandanta. kamor gre; v četni-škem štabu ne pozna nikogar. O tem ga bodo na okraju prav gotovo spraševali. Kaj je napra-
vil, kako se je to zgodilo? Ustrašil se je in zašušmaril... Toda mora se izmazati!...
Kaplje mrzlega znoja so se mu v velikih rižastih zrnih nabirale po čelu. Neka pekoča in slana kaplja se mu je skotalila v oko in ga zaskelela. Dvigal je spodnjo ustnico nad zgornjo in sika-
rak in vsakokrat trdno sklenil, da bo na prihodnjem ovinku zbežal, pa naj se zgodi kar koli. Zaudarja sta molčala; od časa do časa si je kdo od njiju trdneje posadil puško, in tlesnil z jermenom. Sla sta za Jovanom v čisto pravilni razdalji. Kazalo je, da sta izkušena vojaka. To
joče pihal po obrazu, da bi od- j je Jovana še bolj skrbelo. In ka-pihnil znojne kaplje, ki so mu ■ dar je prišel do ovinka, gozdiča visela na vekah in trepalnicah. ! ali kakšnega drugega mesta in
se mu je zdelo, da bo lahko pobegnil, je vselej razočarano ugotovil, da z begom ni nič. Kam naj skoči in kam naj se skrije. Povsod čistina. Kaj hitro bi ga ubili. Morda je to bolje, kakor da bi ga odgnali na gestapo. Vsaj nekaj bi poskusil. Takole pa gre kakor kak kmečki nepridiprav na žandarmerijske postaje, kjer mu bodo morda žandarji še glavo vzeli, četa pa bo nocoj zaman čakala na Moravi. Ne morejo priti čez. In kam bodo šli potem? Vsa četa bo v nesreči zaradi njegove strahopetnosti! ... Bolje je, da pade ...
Od ogorčenja nad samim seboj se ga je polastila malodušnost; zajokal bi od srda ... Bil je zadet v svoj optimizem.
Potem, ko so ga vsi upi na beg ogoljufali, se je odločil, da bo poskusil z žandarjema.
»Hudičevo mrzlo, kruci fiks ...« je prvič izpregovoril od odhoda
»Cernu pa so ti kmetje nava-
Zrak je bil gost in oster od mraza. Sneg je škripal pod nogami. Po cesti so vozili kmetje s sankami, naloženimi z žitom, svinjami, sodi vina — rekviziti j o za Nemce. Na ovinkih so sanke škripale in pokale. S spo-tene živine se je kadil znoj. Kmetje so zaradi mraza skakali okoli sani, kričali nad živino in se ves čas motovilili okoli ročic, v bojazni, da ne bi izgubili kaj svojega blaga. Kmetice so se navadno v skupinah, zavite v črne in kavinorjave plete, zgr-bančene, z bisagami, košarami in svežnji opotekajoče zaganjale po gazi. Kadar je Jovan z žandarjema dohitel kakšno skupino žen, so te, tako, da jih je slišal, vzklikale z glasom, kakršnega imajo na zadušnicah.
»Kaj neki se je to sirote pred bogom pregrešilo, da so ga takole zvezali?. . Se mlad fant, uboga mati!«
Takšno sočutje je bilo Jovanu mučno in je tedaj pospešil ko-
lih na trg. kakor ovce na slanico« ...
Zaudarja sta molčala
»Zvita sta lopova! Počakaj ubral jima bom drugo struno!« je pomislil Jovan in nadaljeval.
»Neki angleški major, ki se je pred tednom dni s padalom spu-I stil v naš štab, pravi, da 1e pri i nas hujša zima, kakor v Angli-‘ ji .. Obljubil je. da bo po radiu | takoj javil, da naj nam pošljejo ' s krznom obšite škornje Pa mu reče čiča: m nam treba škornjev, navadili smo se tudi na opanke. Mečite nam raje topove in drugo težko orožje, z obutvijo ne bo težko.«
j »Pa vam sedaj kaj mečejo?« se je oglasil žandar. ki se ni mogel več upirati j »Seveda mečejo! Tedensko nas obiščeta dve transportni letali. Dobili smo eksploziv za rušenje prog, protitankovske puške, neslišne revolverje za atentate, strelivo, kanadsko kot sneg belo moko, obleko, srajce, tri sto ču-dov! Ko se je bil major spustil, so vrgli nekaj vreč čokolade in sladkorja.«
»Se pravi, da pri vas ni slabo življenje.«
»Beži, kako neki. Vsi bolje živimo, kakor pa pred vojno. To odkrito govore vsi oficirji. Samo mi kurirji se ravno ne moremo pohvaliti zaradi pešačenja in raznovrstnih nezgod, ki se pripetijo človeku med potjo.«
»Kaj hočeš služba je službo!« ga je prekinil eden od spremljevalcev.
»Ce boš postal oficir, ne boš več pešačil. Mar je nam lahko? Tako — tako, in borba s parti-
• zani. Toda z njimi ni lahko, ju-j risalo kot besni. Niti svinčenk 1 se ne bojijo čudni tiči.«
»Ej, v zadnjem času tudi mi nimamo miru. Pred nekaj dnevi so nam oklestili Topličko brigado.« je začel Jovan na široko pripovedovati o partizanih, se pritoževati nad njihovo hrabrostjo in požrtvovalnostjo v boju. Govoril je, kako se v zadnjem času njihovi pristaši pojavljajo tudi v vaseh pod čet-niško komando, pa je Kesero-vič ukazal naj pokoljejo nje in njihove družine. — »Ali ste slišali da se bomo na pomlad, ko bodo Angleži nametali dovolj orožja, mi in vi spojili v eno samo vojsko pod poveljstvom Draže Mihajloviča?«
»Nekaj se pripoveduje . . . Samo čas še ni za to, kot kaže,« mu je resno odgovoril žandar.
Ko so se tako med pogovorom povzpeli na hribček, s katerega je bilo lepo videti okrajno mesto, se je Jovan- obrnil k starejšemu žandar ju:
»Poslušaj, bratec, spustita me, da se ne bomo gnjavili po okraju, ker moram nocoj priti do Kaleniča, ker tam me pričakuje Dražev kurir. Čudim se, kaj vam je bilo davi, ko so vse postaje poljske straže dobile ukaz, naj gredo kurirjem na roko in jih spremljajo po njihovem terenu. Za nič drugega mi ni, samo bojim se, da bi trčil na kakšnega gestapovca, lahko bi me prepoznal, pa se bom potem le težko izmotal. Zaradi tega lahko prideta tudi vidva v precep.«
Zandarja sta nekaj med seboj pošepetala.
I »Ppustila bi te, če bi smela, če bi naletel samo na naju, te ne bi niti spremljala, tako pa si ne upava. Podnarednik nama lahko nakoplje nesrečo. Napisal bo poročilo in naju spravil v zapor.*
»Kakšen podnarednik! Zapisal si bom vajini imeni in ju dal našemu načelniku štaba, vse bo uredil, ne bojta se.«
»Nikakor ne smeva! Morava te popeljati. Ničesar se ne boj. Samo vse lepo povej poročniku in nikar ne bodi grob, to je akademik. Gladek kot žamet!«
Bili so že pri vhodu v mestece. Jovan je obmolknil in si izmislil nov načrt in delal vse mogoče kombinacije. Hrabrost in prisebnost ga še nista zapuščali, a se ga je kljub temin ko so šli mimo prvih nizkih hiš in s strešniki kritih trgovinic, lotilo mrzlično drgetanje. Za partizane je mesto najpopolnejši od-svit okupacije in fašističnega suženjstva, kakor da mesta niso nič drugega kot njihove lastne kasarne. Zdelo se mu je, da se mu celo ramena tresejo. Skušal se je obvladati, »propadel bom, če bom takšenle stopil pred tega poročnika, razkril me bo!« Sklonil je glavo in povesil pogled, ker se je bal, da bi se srečal s kakšnim svojim znancem, šolskim tovarišem, med katerimi so ljudje vsakovrstne baže. Domišljal si je, da mu čeljusti drgetajo, pa je stiskal zobe, naprezal voljo, da bi se ukrotil, si izmišljal vprašanja, ki jih je pričakoval, da mu iih bodo postavili, in odgovor nanje.
»POSAVSKI 1 e, L. IN K«
Stran 9
/f=3>ee<z>ti<z>«<c>w<=>w<c>eo<c>tkc>tKC>M<C5»6kC3>e6<z»ti<^>oe<^
Kmetijska zadruga Dovskc-Senovo
čestita svojim članom in odjemalcem
1. MAJU
K DELOVNEMU PRAZNIKU
i vini m
.	s podjetji:
kleparska delavnica, pekarna, mizarska mesarija
delavnica, kamnolom, gostilne, kavama, č e s ti ta osem delovnim kolektivom k PRVEMU MAJU
Kmetijska zadruga
Tržišče
s svojimi odseki:
TRGOVINA
LESNI ODSEK
KREDITNI ODSEK
Gostilna
TRSNICA
VINSKA KLET itd.
čestita k praznika vsega delanega ljudstva vsem svojim zadruinikom odjemalcem in dobaviteljeml
KOLEKTIV
TOVARNE
POHIŠTVA
Brežice
čestita
vsem delovnim kolektivom k
prazniku dela L maju
Brežice
čestita
k prazniku delovnega ljudstva
1, maju
vsem svojim cenjenim odjemalcem
-------------------------------- .-------------------------------------------—
*

Kolektiv trgovskega podjetja
hvsktta"
a
Senovo
čestita k prazniku delovnega ljudstva

OD „ 0 °0 a ®
L maju
in se priporoča vsem svrjim djemalcem tet prosi nadaljnjega MUpunja
POSLOVALNICE:
Senovo, Rešta;n, Brestanica, Veliki Kamen, Podsreda, Kavovec
LJUDSKI ODBOR OBČ NE
BRESTANICA
s svojimi'Podjetji čestita &
L maj
ReSevalna postaja, Brežice
čestita k prazniku dela L maju
VSEM DELOVNIM KOLEK TIVOM OKRAIA KRŠKO
želi
KMETIJSKO GOSPODARSTVO KOSTANJEVICA
OB
PRAZNIKU DELA ŠE VEČJIH USPEHOV PR! GRADIVI SOCiALiZMA
.
SPLOŠNO TRGOVSKO PODJETJE
DOBOVA
čestita
k prazniku delovnih ljudi
1. maju
Vsem svojim odjemalcem in se priporoča
fc ■
f*.
s
:<;r-
Kolektiv
Opekarne Brežice
čestita k delavskemu prazniku osem delovnim kolektivom in svojim odjemalcem
KMETIJSKA ZADRUGA STUDENEC
čestita k l.maju svojim cenjenim elanom, odjemalcem in dobaviteljem

Lesne
indusirilski
obral
Sevnico
Ukreni idbor Socialistične zveze delovnih I udi
Krško
želi svojemu, kakor tudi ostalim kaiektivom obilo uspehov in čestita k
delovnim ftole&livom & prasni&u
1. maja
Čestita vsem
Okea^ni komite 3/čssč komunistov
Čestita za
DELAVSKI PRAZNIK 1. MAJ VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU NAŠEGA OKRAJA!

kolektiv
Trgovskega podfeife
potrošnja'
v Krškem
ČESTITA ZA 1. MAJ VSEM ODJEMALCEM IN DELOVNIM KOLEKTIVOM TER JIM ZELI MNOGO USPEHOVI
Za 1. maj smo nabavili nove asortimente raznih industrijskih izdelkov, ki bodo odgovarjali po kakovosti in okusu našim potrošnikom
Delovni
Mizarske produktivna zadruga Sevnica
J. maju
čestita ob
delovnemu ljudstvu okraja
Delovni kolektiv
čestita svojim odjemalcem in
sodelavcem
za 1. MAJ
z zagotovilom,
da bo vedno izpolnjeval
svoje naloge
jp korist skupnosti!
,1	* ?y~
\ JV
1' •;
"
	gffl	|i|V	
plplE			
jH V t			
			
			
>«<=>«<
čestita delovnemu ljudstvu
našega okraja k delavskemu prazniku
Poslovalnica „Triglav" »režice
čestita vsem cenj. odjemalcem 1. MAJ i* se priporočal
čestita k 1. maju vsem svojim članom in mik delovnim kolektivom
čestita k prazniku delovnega Imdstva
llodstil odbor mestne občine Brežice
čestita
vsemu prebivalstvu 6 PRAZNIKU 1. MAJA!
maju
Kamnolom Franc Miklavčič, Bresta
čestita k delavskemu prazniku osem delovn
Tovarna čokolade in likerjev
_	Brestanica
Kolektiv podružnice
DRŽAVNEGA
ZAVAROVALNEGA
ZAVODA
V KRŠKEM
Čestita svojim dobaviteljem m ODJEMALCEM K L M A J U PRAZNIKU DELOVNIH LJUDI!
čestita k prazniku
L maju
vsem
svojim zavarovancem, delovnim kolektivom in vsem delovnim ljudem
KMETIJSKA ZADRUGA
BILANCA
VSEM ČLANOM ZADRUGE ČESTITAMO K DELAVSKEMU PRAZNIKU L M A J U!
—xifrg—-v«wr—^rtc—KC^»<ri>'.j<cz>^'0<cr>c'<z^c<^^fr<cr>o^crr>^o<z>'j<rr>«»<rr>4^<rr>?-CKCz>C'C-<cir><i
I V^r7rA^^^iy^M^	J| j^| J| |||J OKRAJNI SINDIKALNI d
^	PRAZNIKU	1^E» *f"™ R l^v^^
7\	:z>t(<r>M<cr>«<Kc^o<ci<^^i><c>o^^
TV 0 R N I C A
Vladimir Bakaric
SAMOBOR-BREG AN A
Kmetijska
zadruga z o j. Vel. Dolina
Čestita k delavskemu
PRAZNIKU — 1. MAJU — VSEM SVOJIM CENJENIM ČLANOM, ODJEMALCEM IN DOBAVITELJEM TER VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU JUGOSLAVIJE!
; 4<^>fll<Z>OI)<C>OKZ><Kr^>tO<C^KCZ>Oli<Z>lKC><iO<CZ><llkCZ><10<CZ>OC<^>t(l<Z>fil<=>t»«CZ>«V
čestita k delavskemu prazniku 1. MAJU vsemu delovnemu ljudstvu Jugoslavije!
| <)<c^o<c^»<c^o<cr>«Krr>«krr>««<r>«o<z>^>«o<r>«o<cr><l^<r>«o<cr5«^c^^ecr><o<c^>«o<:/
H
R
D
8
O
c
E
H
T
E
R
Mestno podjetje
Zakupno gostišče
BREŽICE
in Urarska delavnica čestitat, k 1. MAJU vsemu delovnemu ljudstvu Jugoslavije!
Kalin Zora Bregana
se priporoča svojim cenjenim gostom I
Čestitamo k delavskemu prazniku — 1. MAJU — vsemu delovnemu ljudstvu!
GOSTILNA
LAZANSKI
BREGANA
se priporoča svojim cenjenim gostom in čestita k
1. MAJU
Haualc li/at*
precizni mehanik
VIDEM
čestita k 1. MAJU vsem svojim strankam!	I
1	Pek ’ i
Temljič Aiolz
Bregana
ČESTITA K 1. MAJU
vsemu delovnemu ljudstvu Jugoslavije 1

&
&
#
1>'

4?

JESENICE
NA DOLENJSKEM
čestita k 1. MAJU vsem zadružnikom, odjemalcem, dobaviteljem in vsemu delovnemu ljudstvu Jugoslavije!
OBČINSKI LJUDS^^ VEL. DOLINA
čestita k 1. MAJU vsem svojim cenj. odjemalcem!
iKT^C<r^>0O«tZ>()O<C^0<C^»<^Z>00<C><ll><Z^>«KCr>«0<Z>«0<C^>(IO<C^0<Z><IKC>e !KZ>00<T>00<Z>)0<CT>40" l«^^»<Z>«<K^>«fl«CZ>W<Cr>«<r>60<Z><»<^r>60<C>6fl<CZ><IO<C>tKZ>60<^>tO<I>fl
PEKARNA
Slavnik Terezija
čestita k 1. MAJU vsem svojim odjemalcem ter se jim priporoča
Krneli j sfia zadruga Videm
želi vsem svojim članom in odjemalcem mnogo uspehov in čestita k prazniku
1. MAJU!
družna
pekarna D bova
čestita k 1. MAJU vsemu delovnemu ljudstvu Jugoslavije!
a<=r^cK=z=><K}<^r>o(><==>o<><r=>oo<cr^o<c=><>o<=3=><)o<rr=><!o<=r=>oo<—:>«kc^o<c>«K~>s o<c>oo<3>M<^»<z>o<KZi<c><»<^>40<=>«i><r540<c><»<c=>w<cr>«^	'
Po pripovedovanju tov. Colarič Lojzeta
BORBA
ZA KOSTANJEVICO
Štab artilerijske brigade VII. i Korpusa se je nahajal v vasi Zbure pri Škocjanu v majhni gostoljubni hišici. Prvi divizion je imel nalogo, da s topovskim ognjem razbije nemško postojanko na Bučki Drugi divizion pa je čakal povelja za akcijo.
10.	oktobra leta 1943 me je kurir štaba VI. divizije iznena-dil z naslednjim poveljem: drugi divizion naše brigade je moral takoj z vsem svojim orožjem v napad na Kostanjevico. Od štaba brigade sem bil navzoč sam, kot politkomisar brigade ter namestnik komandanta brigade tov. Mihe Mišiča. Še nobena akcija me ni tako razveselila kot ta, posebno še zato, da bom kot domačn po dveh letih vodil borbo takorekoč v svoji rodni vasi.
Komandantu diviziona tov. Bercetu (sedaj polkovniku v letalstvu) sem dal povelje za po-kret. Divizion je krenil preko Novega mesta po glavni cesti, preko Šentjerneja in se ustavila v Stari, vasi pod Gorjanci. Qb 9. uri zvečer smo bili že na mestu. Težke havbice 100 mm smo postavili izven vasi na položaj, katerega je odredil komandant diviziona. Vaški odbor fronte pa je med tem s komisarji baterij razporejal partizane, topničarje
in konje za počitek. Z namestnikom komandanta brigade tov. Mišičem sva še enkrat pregledala položaj. Straže so bile na mestu in konji vsi pod streho. Na sredi vasi so igrali harmoniko, plesali in peli. Zbrala se je cela vas. Za nekaj minut sva se tudi midva pridružila, toda kmalu sva morala kreniti naprej. Ob pol enajsti uri smo imeli skupni sestanek v štabu Gubčeve brigade, kateri se je nahajal na Drči v hiši generalmajorja tov. Levičnika. Kmalu sva prispela v štab Gubčeve brigade, s katero smo nameravali drugi dan vršiti skupno akcijo. Tudi v štabu je vladalo nepopisno veselje. Vsi od komandanta Staneta Potočarja (Lazarja), politkomisarja Janeza Vipotnika in pomočnika komandanta tov. Mitje so nas ljubeznivo sprejeli ter vzkliknili: »Ar-tilerijci so tu! Živijo artilerij-ci!« Razumljivo je, da so nas tudi pogostili s skromno večerjo, katero smo zalili s pristnim cvičkom iz Levičnikovega vinograda. Takoj nato smo pričeli z resnim delom. Komandant Gubčeve brigade je poročal: »Naš prvi bataljon se nahaja na sektorju Sloveč—Orehovec, drugi bataljon na sektorju Orehovec —Dobe—Prekopa in Šentjakob,
tretji bataljon pa se nahaja v rezervi Ban—Male in Velike Vodenice. Napad na Kostanjevico bomo izvršili jutri zvečer ob 8. uri. Ob 2. uri popoldne naj prične artilerija z obstreljevanjem Kostanjevice, čim se bo pa zmračilo naj se divizion Kostanjevici čim bolj približa, da bo lahko prav od blizu razbijal belogardistične in nemške bunkerje.« Načrt je bil osvojen. Po sestanku smo odšli vsak na svoje mesto. S komandantom Ber-cetom sva krenila nazaj proti Stari vasi. Ko sva prispela v vas, je tam vladala popolna tišina. Tu in tam se je iz teme slišal glas stažarja: »Stoj! Kdo tam?« itd. Tudi naju je stražar ustavil ter naju spustil naprej šele, ko sva mu povedala spoznavne znake.
Drugi dan smo že zarana pričeli s pripravami. Izvidnica je bila postavljena pri cerkvi na Malih Vodenicah, odkoder smo lahko točno opazovali, kam bodo granate padale. Telefon smo potegnili preko strmih pobočij v Staro vas v neposredno bližino težke baterije s štirimi havbicami. Do 10. ure dopoldne je bilo že vse pripravljeno. Z ve-! liko nestrpnostjo smo pričakovali druge ure popoldne, ko bi i moral biti izstreljen prvi strel.
Še enkrat smo razgrnili specialko po mizi, kontrolirali daljino, daljnomer na havbici desno itd. Končno je bila ura dve. Padlo je povelje: »Pali!« Zemlja se je močno stresla, z bližnje strehe je zletelo nekaj opeke. Izvidnica je javila, da je smer odlična, le 100 m predolga. Zmanjšali smo daljino za 100 m. Odjeknilo je drugo povelje. Izvidnica je javila, da je zadetek pogodil točno Kostanjevico, vendar ne hišo, v kateri je bil sovražnik. Komandir je odredil vse štiri havbice, da je od močne tedo-nacije kar odmevalo. Izvidnica pa je javila, da vsi zadetki padajo v cilj.
V Kostanjevici je nastala nepopisna panika. Belogardisti in Nemci so begali sem ter tja, najbolj strahopetni pa so zapu-stilj Kostanjevico. Nekaj se jih je skrivalo za debelim zidovjem, ostali pa so zbežali v kleti. Sovražnik je razpolagal tudi z manjšim tankom, oboroženim z lažjim topičem in dvema mitraljezoma, kateri je vozil po Kostanjevici, begal sem ter tja in iskal varnega zavetja. Nikjer ni našel primernega prostora, skril se je za to, potem zopet za drugo hišo, končno se je vsidral na Herakovičevem dvorišču. In glej čudo. Cim je našel primeren prostor, ga že ni bilo več, kajti granata je udarila točno v njega in ga popolnoma raznesla.
Mrak se je že delal ko smo krenili preko Prekope in Dob na svoje nove položaje. Za predhodnico je vozil tank in blinda. Na Dobah je krenila artilerija na desno, tank in blinda pa po cesti proti Kostanjevici. Ob pol osmih smo bili na novem položaju. Ob
osmih se je pričel napad, z vseh strani smo slišali: »Na juriš!« Sovražnik je bil pregnan izpred mestnega dela Kostanjevice čez Krko v glavnj del mesta. Le v šoli, ki je bila na čistini, so se belogardisti krčevito branili.
Delal se je že dan, ko smo edinice povlekli v zaklone, da ne bi bile čez dan izpostavljene sovražnemu ognju iz močno utrjenih položajev. Drugi dan se je naša artilerija razdelila na položaje in sicer: ena havbi-
Največja ovira nam je bila Krka, ker je v tem času ni bilo mogoče prebresti. Tega se je sovražnik tudi zavedal, da mu preko Krke ne moremo do živega.
Ker se je bližala nemško-be-logardistična ofenziva, ki se je začela 20. oktobra 1943, smo dobili nalogo, da napad na Kostanjevico ustavimo, poskrijemo topove, mi pa smo morali zavzeti položaje Žumerak na sektorju Gaj. Topove smo deponi-
.•0000000000<XXX>00000000000<
VSEM NAŠIM NAROČNIKOM IN BRALCEM ČESTITAMO OB L MAJU, PRAZNIKU DELA!
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
»POSAVSKEGA TEDNIKA«
l
ooooooooooooooooooooooooo<
ca nad vas Kočarija, druga v vas Dolščice, tretja pa k sami cerkvi na Slinavcah z namenom, da s treh strani obdelujejo šolo, v kateri so se še vedno zagrizeno branili belogardisti. To obstreljevanje je trajalo ves dan in še ponoči.
Drugi dan, to je 13. oktobra, se je topniška borba nadaljevala. Ob 9. uri zvečer so se naši artilerije! odločili, da bodo z eno havbico jurišali v samo Kostanjevico. Šest najbolj hrabrih partizanov je pripeljalo havbico od Pisanskijeve hiše do križišča pri Križičnikovi hiši ter od tu z ravnimi streli udarjali v močno utrjeno sovražno postojanko v župnišču.
rali tako skrbno, da so jih teden dni belogardisti iskali po Gorjancih zaman. Toda topov niso našli. Ker smo vedeli, da bodo pretaknili vse gozdove, zato smo topove skrili v večje grme sredi travnika na Ravni gori.
To je del težkih borb, ki so se vršile pod Gorjanci, o katerih je bilo že pisano, vendar vse premalo. Zato naj ta skromen opis borbe za Kostanjevico obudi spomin vsem tistim borcem in komandantom naših edini c, ki so v tej borbi sodelovali. Prebivalcem Kostanjevice in okoliških vasi pa kličem: »Naprej po poti, Id smo si jo začrtali v l narodnoosvobodilni borbi!«
ALI STE ŽE USTANOVNI. PODPORNI ALI PA VSAJ REDNI ČLAN PREŠERNOVE DRUŽBE?
Stan 14
Kmetijsko posestvo
RDEČA ZVEZDA
Elektrarna
Brestanica
Stara vas-Bizeljsko
čestita vsemu delovnemu ljudstvu k Prazniku dela
ZADRUGA
ČESTITA SVOJEMU DELOV■
,efS
NEMU KOLEKTIVU IN VSEM
OSTALIM KOLEKTIVOM K DE-
LAVSKEMU PRAZNIKU VSEGA
SVETA IN ZELI CIM V EC
USPEHOV PRI IZVRŠEVA-
želi ob 1. maju vsem svo im članom in odjemalcem mnogo
delovnih uspehov
NJU DRUŽBENEGA PLANA!
Ttevt AntoM{a
ČESTITA
vsem svojim občanom, kakor tudi ostalemu prebivalstvu krškega okraja k prazniku
L MAJU!
ČESTITA SVOJIM GOSTOM K 1. MAJUI
Kolektiv
VINARSKI

ŽIVINOREJSKI
VINOGRADNIŠKI
TRGOVINSKI
STROJNI
KREDITNI
MLIN
MESNICA
PEKARNA
KINO
želi svojim članom mnogo uspehov in jim
ČESTITA K I. MAJU!
čestita vsem delovnim ljudem

k PRAZNIKU DELA 1. MAJA
j -
mMm
rx--—xirrć------ta-ofKr—><^>C()<C^>tO<C^>tlCKC^>K)CKCZ3>«l)<^>00<rZ^iil<rr>OC<Cr^lKZZ>t6<C!!^>4iK—^>tO<ZZ>CO<Z>C '<ZZ>CI)<Z^(hCI><10<^>(l()<CZZ>00<Z^O<CZ><)0<Z>08<ZIZ>OI><^>(IO<ZZ>(lfrCZZZ>00<ZZ>Ci><Z^
Občinski
ljudski odbor
Šentjanž
ČESTITA
K DELAVSKEMU PRAZNIKU PRVEMU MAJU VSEM SVOJIM OBČANOM IN VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU JUGOSLAVIJE!
Zdravilišče Čaiešk e toplice
VOŠČI VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU PRAZNIK DELA PRVI MAJ
IN ŽELI MNOGO USPEHA PRI IZGRADNJI SOCIALIZMA!
Kmetijska zadruga
Podbočje
ČESTITA VSEMU LJUDSTVU ZA PRVI MAJ!
Kmelilska zadtma - Me
želi vsem svojim članom vesel Praznik dela 1. maj z upanjem, da bodo z izpolnjevanjem sklepov za iekoče leto dali naši zadrugi novega razmaha!
Gostilna Kerinova
Podbočje
čestita svojim gostom k PRVEMU MAJU!
BREMOGOKOP IN GLINOKOP GLOBOKO
Vsemu delovnemu ljudstvu želimo obilo uspehov v socialistični izgradnji!
<zcidcuy&
CeMjc
želi vsem delovnim ljudem ob Prvem maju obilo zdravja!

(h=3>O»<C^0<C=><O<C=>M<CZ>O()<=^lhC=>C»<C>OK=^»<Cr>M<Z>W<=^0<^^
Komunalna podjetja Brežice
ČESTITAJO
K PRAZNIKU DELA 1. M A J Ul
Delovni kolektiv
Splošnega trgovskega podjetja
Sevnica
ČESTITA
K PRAZNIKU DELOVNEGA LJUDSTVA L MAJU
VSEM POTROŠNIKOM IN SE PRIPOROČA
Gostinska
podjetja
Brežice
ČESTITAJO SVOJIMGOSTOMJN^
OSTALEMUJPI^BJVALSTVU K PRAZNI KU DELA — LM AJU IN SE PRIPOROCAJOl
Kolektiv podjetja
Mlin
in žuga Migionce
čestita k delavskemu prazniku L MAJU
Kmetijska zadruga
Dobova
ČESTITA
K PRAZNIKU DELOVNIH LJUDI
L M A J U
VSEM PREBIVALCEM SVOJE-GA OKOLIŠA!
Mestna peKama
Brežice
čestita vsem svojim odjemalcem
K PRAZNIKU DELA!
Kmetijska
z
aJrug
a
z o. j. Šentjanž
s svojimi ođselci:
trgovina
ekonomija
strojni odsek
Čestita k 1. maju vsem svojim zadružnikom, odlemalcem in vsemu delovnemu
ljudstvu Jugosiavije

, '<=^0<=><>0<C>00<=>0<KZ>6(K^<K=>to<=^(><=>00<=^
Reševalna postaja Vide
Čestita
VSEMV DELOVNEMU LJUDSTVU ZA 1. MAJl'
Kmetijska zadruga Čatež
VOŠČI
VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU
L M A J!
SEVNICA
Z O. J.
Podsreda
čestita vsem kolektivom k največjemu prazniku — 1. MAJUl
Ljudski odbor medne t bč ne
evmca
čestita
ZA PRAZNIK DELA — 1. MAJ vsemu delovnemu ljudstvu!
ČESTITA
K P RAZ NIKU DELOVNEGA LJUDSTVA vsem svojim c en j. članom, odjemalcem in dobaviteljem ter vsemu delovnemu ljudstvu naše lepe domovine!
Prodajamo na veliko in malo vse vrste lončene posode, lonce, sklede, vaze, skodelice, vrče itd., itd.
KMETIJSKA ZADRUGA PIŠECE
s svojimi? odseki:
ŽIVINOREJSKI
SADJARSKI
VINARSKI
STROJNI
HRANILNO-KREDITN1 TRGOVINSKI ZADRUŽNO POSESTVO
čestita vsem zadrugam in zadružnikom k PRAZNIKU DELA - 1. MAJU in jim želi obilo uspeha v
IZGRADNJI SOCIALIZMA!
Gostilna Prah	Gostilna	jj
Krsfia oas	Les Terezija	#
	Čatež	x
čestita svojim cenj.	n
gostom k	čestita k	V
1. M A J Ul	PRAZNIKU DELA	K
	vsem svojim gostom!	x 8
	8 !
Delovni kolektiv osiinskega podjetja
Gostilna	Gostilna
EUDIČ	Vrančič Kristina
Čatež	Ca rež
čestita	čestita k
vsem svojim gostom!	1. MAJU
k 1. MAJU	
	vsem svojim gostom!

K c^>6KZ>OKZ>00<^')<Cr>OC-C3>OKZ>OKC>OI)<C^ei<C^KC>aKZ>l)»<=>v‘;<^>
5
iw--—>(iOc----------------sdiK—»iftc—>anc—r»«Vc—a<iiVg——at.fr«:---^lflc—Vifrg—
A
V
ĆUimUa
Mdjetfa
Uc;neU
čestitaio ob prazniku delovnega ljudstva vsem svojim delavcem in uslužbencem, odjemalcem ter vsem delovnemu ljudstvu Jugoslavije!
Kmetijska zadruga
Brestanica
čestita vsem svojim članom in odjemalcem k delavskemu prazniku
čestita k Prvemu maju vsem svojim zadružnikom in delovnemu ljudstvu okraja!
Kmetijska zadruga Bistrica ob Sotli
čestita svojim odjemalcem in članom zadruge
k delavskemu prazniki.
1. M A J Ul
Mi Mami Biež te
čestita k prazniku delovnega ljudstva 1. maju
Mestna mesnica Brežice
čestita vsem svojim odjemalcem k prazniku Prvemu maju!
Občinski ljudski odbor Podsreda
ČESTITA
SVOJIM OBČANOM K
1. MAJU!
Kmetijska
zadruga
BREŽICE
lllll!llllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!lllllllllllllllll!llllllllllllllllllllllllllllllllll!lllllllllllll!lllll!l!!ll!!!lll^ll^llllllllll^lllllllll^lllllllllllllll!lllll!ill!!in
čestita vsem zadružnikom in prebivalstvu našega okoliša k prazniku delovnega ljudstva 1. maju
llllllllllllllllllllllllilllllirillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllililllllllllllllll!lllllllllllllllipiHI'llllllll|il|l^^^^llllllll!llll!IIIIIIIIIII
y
;<^;o<rr>a<c^<c<cD>:c<ci>c;)<c=>cc<CD>^}<CD>co<cr>ic<r^c<z>i:<=>cc<r>;g<z^- coooo <
s)0<CD>3vCZl>0!<ZZ>03<TD>»i<CZ>0;)<T><'3<3><)3<Z>CC'<T>01<3>00<T><!}<---4
<Z>4frcZ^(Kn>Ofr<Cr>60<CD>00<£D>5»<CD>tKZ>W<D>W<Cr>M<^>0»<I>00<C>40<Z>t kC^O<C^>W<Z><&<Z><I»<Z>	!kC^()<Cr><0<=Z>t»<ir-
!!
LJUDSKI ODBOR MESTNE OBČINE
SEVNICA
želi ob delavskem prazniku
1. MAJU
vsem delovnim kolektivom in prebivalcem Krškega okraja obilo uspehov!
KMETIJSKA
ZADRUGA
>
TELCE
ČESTITA ZA 1. MAJ VSEM SVOJIM ČLANOM, ODJEMALCEM IN DOBAVITELJEMl
Priporoča se s svojo kulturno in solidno postrežbo
Lovska družina
Kostanjevica
V:;%^
čestita vsem lovcem za 1. MAJI
Občinski
ljudski
odbor
DOBOVA
ČESTITA ZA
L maj
VSEMU
PREBIVALSTVU!
Gostilna
Papež Karel
Krmelj
čestita
za 1. MAJ vsem cen j. gostom in se priporoča!
Našim odjemalcem
in vsem delovnim kolektivom
čestitamo za
L maj
PRAZNIK DELOVNEGA LJUDSTVA!
VINARSKA
ZADRUGA
KOSTANJEVICA
na Krki
KMETIJSKA ZADRUGA KRŠKO
čestita vsem svojim članom in odjemalcem za
PRAZNIK DELOVNEGA LJUDSTVA!
Rudnik rjavega premoga Senovo
SKofektiv ^Rudnika rjavega premogaSenovo iskreno čestita
R 1. maju
vsemu zaposlenemu ose6ju, vsem rudarskim kolektivom Slovenije kakor tudi odjemalcem premoga

;^cr>o&<z><)o<c2i,
, ~r>M<CZ>!>!KZZ>31
y<^>o1><^o<z><»<CD>o!><zr>w<cz>to<c^o<cz>t»<C3><;KC^
5	OB PRAZNIKU	1
t	DELOVNEGA LJUDSTVA	\
UREDNIŠTVO
VSEM NAROČNIKOM, BRALCEM IN DELOVNEMU LJUDSTVU!
čestitata vsem delovnim kolektivom
k 1. MAJU!
VINARSKA
ZADRUGA
BREŽICE-BREŽINA
Htađijska aadmpa Sevnica
OB PRILIKI PRVOMAJSKEGA PRAZNIKA ŽELI VSE NAJBOLJŠE VSEM SVOJIM ČLANOM IN ODJEMALCEM!
čestita $ prazniku delovnega ljudstva
ma]u
Zobna ambulanta
Senovo
vsem svojim odjemalcem in se priporoča
ČESTITA K PRAZNIKU DELA
I. MAJU!
Zobna ambulanta
Krško
KMETIJSKA ZADRUGA
VELIKI TRN
čestita za praznik dela 1. M A J
vsemu delovnemu ljudstvu!
želi vsem svojim članom in vsemu delovnemu ljudstvu
ŠE VEČJIH USPEHOV!
Ćktaihi zdcavsiveM dam
Ićcšlta
ŽELI VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM MNOGO USPEHOV'
Trgovsko podjetje PETROL
poslovalnica Brežice
Čestita vsemu delovnemu ljudstvu k i. m A J u !
Ora|ni odbor RK
Krško
NAJ ZF/1 DELAVSKI PRAZNIK 1. MAJ!
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR
KRŠKO
Čestita k
1. MAJ II
VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU!
)KT>t)IKZ»(