Političen list za slovenski narod. P« polti prejema* velja: Za oelo leto predplačan 15 fld., za pol leta 8 fld., " četrt leta 1 fld., za en mesec 1 fld. 40 kr. V administraciji prejeman, velja: Za oelo leto 12 fld., za pol leta 6 fld., za četrt leta 8 fld.. s» en mesec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Maročnino in oznanila (inserate) prejema upravništvo in ekspedicija v .Katol. Tiskarni" Vodnikove ulice št. 2. Rokopisi te ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo, Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, L, 17. Iihaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne. I&tev. 296. V Ljubljani, V četrtek 28. decembra 1893. Imetnik XXI. Deželni zbor Kranjski. (Prva seja 28. decembra.) Po sv. maši, katero je ob 10. uri v stolni cerkvi daroval preč'. g. kanonik K lun, otvori gosp. deželni glavar De tel a ob 1/t12. uri prvo sejo z naslednjim nagovorom ! Visoka zbornica! S patentom Nj. Velečastva presvetlega cesarja z dne 6. t. m. sklicanje dež. zbor vojvodine Kranjske na današnji dan. Čast mi je otvoriti zborovanje ter uljudno pozdravljati veleč. gg. poslance, ki so se •zbrali k resnemu parlamentarnemu delovanju, za katero bo dovolj gradiva v tem zasedanju. Spoštljivo pozdravljam tudi v imenu dež. zbora zastopnika visoke vlade, visokorodnega gosp. dež. predsednika. (Nemški nadaljujoč.) Izražam prepričanje, da bodo g. deželni predsednik z zanimanjem spremljal in pospeševal delovanje dež. zbora ter pri centralni vladi podpiral želje deželnega zastopa. Omeniti mi je pa danes tudi žalostnega dogodka. Gotovo se je vže marsikateri g. poslanec oziral na sedež, kjer smo videli še v zadnjem zasedanju orjaško postavo poslanca H. Kavčiča; moža nenavadno krepkega in čilega pobrala je nenadoma nemila smrt. Bil je ranjki Kavčič iskren domoljub in vesten odločen zastopnik svojega volilnega okraja. Uverjen sem, da mi visoki dež. zbor pritrdi (poslanci vstanejo), če predlagam, naj se sožalje zabeleži v zapisniku današnje seje. (Dobroklici.) Od časa, kar smo zadnjikrat zborovali, omeniti mi je kot najbolj važen političen dogodek sprememba ministerstva. Nadejati se nam je pač, da bo novo ministerstvo oziraje se na enakopravnost vseh narodov delalo v korist skupne starodavne Avstrije in posameznih dežel ter tako ustreglo in-tenciji Nj. Velečastva presvetlega cesarja, ki je z enako očetovsko ljubeznijo naklonjen vsem narodom svoje države. V nerazrušni ljubezni najmilostljivejšemu cesarju pričnemo obravnave deželnega zbora kranjskega z navdušenim klicem: Njega Velečastvu pre- svetlemu cesarju Francu Jožefu slava, slava, hoeh ! Konštatujem sklepčnost zbornice ter otvarjam sejo. Deželni predsednik baron II e i n v imenu vlade prisrčno pozdravlja vse navzoče poslance ter zagotavlja, da bode z iskrenim zanimanjem spremljal vse obravnave ter skrbel, da sklepi deželnega zbora dobe najvišje potrjenje. Konečno zahvali g. deželnega glavarja za prijazni pozdrav. Rediteljema sta bila izvoljena baron L ich te n-berg in J. Kersnik; verifikatorjema F. Steg-nar in dr. Sch affer. V finančni odsek so bili izvoljeni: Hribar, Klun, Murnik, Papež, Stegnar, Šuk-lje, Višnikar, Žitnik, Luckmann, Schaf-fer, Schvvegel. V upravni odsek: Lenarčič, Kersnik, Murnik, Ogorelc, Pakiž, Papež, Povše, Tavčar, Langer, Lichtenberg, Rech-b a c h. V odsek za letno poročilo: Lavren-či č, Len ar či č, Klein, Grasselli, Pfeifer, Stegnar, Ervin Auersperg, Wurzbach. Novoizvoljeni poslanec Kraigher je zaradi bolezni dobil štiri tedne odpusta, poslanec Suklje za osem dnij. Razne peticije in poročila deželnega odbora se izroče finančnemu iu upravnemu odseku. Brez ugovora je bil vsprejet nujni nasvet deželnega odbora: „ Visoki deželni zbor izvoli skleniti: Za pokritje primanjkljejev pri deželnem in nor-malno-šolskem zakladu naj se pobirajo od 1. januvarija 1894. leta naprej do dneva Najvišjega po-trjenja deželnozborskih sklepov, s katerimi se bodo sklenile končno veljavne deželne priklade za leto 1804, ravno tiste priklade, ki so se pobirale leta 1893." Poročilo deželnega odbora glede volitve deželnega poslanca Jurija Kraigherja se odobri brez ugovora. Prihodnja seja bode dne 9. januvarija. Slovenci v državnem zboru. Dne 15. t. m. je bil v državnem zboru, rekli bi, tako rekoč slovenski dan. Govorili so največ zastopniki slovenskega naroda. Priobčili smo v celoti govor gospoda kanonika Kluna. Ker je pa želeti, da slovenski narod tudi izve, kaj so govorili drugi njegovi zastopniki, hočemo tukaj posneti glavne misli iz druzih govorov. Gospod dr. Ferjančič je pojasnil stališče novega jugoslovanskega kluba proti vladi. Bekel je: Mi smo bili poslednji čas v nekakem političnem oslabljenju. Državni voz je bil tako zavožen, da dalje nismo več znali. Iz tega položaja nam je pomagala prejšnja vlada, predloživši volilno reformo. Ta volilna reforma z njenimi nedostatki in njenimi prednostmi je izpodkopala tla prejšnji vladi in naredila prostor novi. Že sama sestava nove vlade nam ne more vzbujati nobenega zaupanja. Ta vlada se imenuje sama koalicijska vlada in tudi drugi jej tako pravijo, ali vendar se koalicija ne sme smatrati tako strogo. Sklicuje se na to, da je izšla iz treh velicih klubov zbornice poslancev, v resnici sta pa le dve stranki zastopani po svojih bivših načelnikih in še po jednem drugem vplivnem članu. (Tako je !) Tretja stranka pa nima nobenega zastopnika v ministerstvu ali vsaj noben nov član se ni poklical izmej nje v ministerstvo. S tega stališča o koaliciji govoriti ne moremo, še manj pa, ako si ogledamo tri velike stranke. Le jedna stranka je novo vlado vsprejela po pravici z odprtima rokama, drugi dve stranki pa imata na novi vladi in na njenem programu marsikaj grajati iu jej imata marsikaj priporočati. Jedna teh dveh strank tudi že razpada, če se to pomisli, se o koaliciji več govoriti ne more. Ce se pomisli, da v tej koaliciji deset milijonov Slovanov ni zastopanih, da razven Poljakov sploh noben slovanski narod ni zastopan, tedaj pač varamo samega sebe, če govorimo o koaliciji. Program nove vlade nas še manj more nagibati, da bi podpirali vlado V programu se navajajo gospodarska in finančna vprašanja, in ugodna LISTEK. Janez muzikant. Poljski spisal Henryk Sienkiewicz. Porodilo se je slabotno dete. Botre, katere so se sešle pri materini postelji, majale so z glavami obupavajoč nad materjo in otrokom. Simonovka je bila najmodrejša med njimi in je začela tolažiti bolnico: „Nič ne jokajte; prižgem vara luč. Nobena reč vam več ne pomore, ljuba mati, morate se pripraviti za oni svet in po gospoda poslati, da vam Bog grehe odpusti". „Da!" govori druga .in otroka bo treba takoj krstiti, vsaj gospoda ne dočaka; če ga takoj krstimo bo najbolje, da vsaj ne bo strašil, ako umrje brez sv. krsta." Po teh besedah je prižgala blagoslovljeno svečo, vzela fantiča v naročje, pokropila ga z vodo, da je začel z očmi mežikati, in med tem slovesno govorila : .Jaz te krstim v imenu Boga Očeta in Sina in Sv. Duha in ti dajem ime Janez. Zdaj pa pojdi duša krščanska, odkoder si prišla. Amen!" .Vendar pa se ni ljubilo mladega Janeza mladi duši zapustiti bolehno telo; Janezek začel je pre-pikavati noge semtertja in jokati, toda tako tiho pa žalostno, da bi mislil človek da je maček ali kaj tacega, ne pa otrok. Poslali so po duhovnika. Pripeljal se je, opravil, kar je bilo, treba in odšel: bolnici se je na bolje obrnilo. Cez teden je šla na delo. Fantek je komaj dihal, pa vendar je dihal. Se le v četrtem letu spomladi mu je kukavica odkukala bolehnost; ozdravil je in dočakal je desetega leta. Medel je bil zmerom in zagorel. Lasje bili so kakor predive, mahali so čez jasne, velike oči, katere so zrle v svet kakor v nezmerno daljavo. Po zimi je sedel navadno za pečjo in se tiho jokal zavoljo mraza, včasih tudi zavoljo gladu, ker mati ni imela niti kaj za v usta, niti kaj za v lonec. Po letu je hodil v srajčici, prepasani s paskom in v slamniku, izpod katerega je začudeno gledal povzdigujoč glavo kakor ptič kvišku. Mati revna gostija je živela od danes do jutri kakor lastovica pod tuje streho. Morda ga je ljubila po svojih čutih, vendar ga je pa tepla prav velikokrat in imenovala navadno .nemirnež". V osmem letu je hodil že kakor pastirček za živino, ali je hodil gob iskat, če ni bilo doma jedila. Čuda, da ga ni požrl volk v gozdu! Vedel se je fant malo spodobno; vtikal je pri govorjenju prste v usta, kakor delajo navadno vaški otroci. Ljudje niso upali, da bi se spremenil; še manj so obetali materi, da dočaka na svojem otroku radosti in pomoči, ker je bil tudi v delu malomaren. Ne moremo reči, odkod mu je prišlo, da je bil v jednej stvari zelo umen, namreč v godbi. Povsodi jo je slišal in ko je vzrastel, ni se menil za nobeno stvar, le godba mu je bila vse. Večkrat se je pripetilo, da je šel v gozd za živino ali s tovariši po jagode, pa se vrnil brez jagod in materi rekel: .Mati! To vam je nekaj v gozdu .igralo"? Oj, kako lepo!" Mati pa: .Le pazi, da ti ne bom jaz zaigrala s palico po hrbtu, malopridnež!" Včasih mati grožnjo tudi v dejanju spolnila ter mu izbijala godbo iz glave s kuhalnico. Fant je vpil, obetal, da ne bo več — pa vendarle je rešitev teh vjitJišanj ter vspeSna justicila reformi so nam ravno tako na srcu, kakor dfugihi strankam. Če pa vlada nam obeta volilno reforndo z interesnimi skupinami, reči moramo, da moramo tako Molilno reformo odklanjati. Tako volilno reformo je predlagala že prejšnja vlada, pa smo jo odklonili. Odklonili srrio jo zaradi tega, ker je dohro, kar je imela, te je razširjenje volilne pravice, postavila ni te nenaravne interesne skupine, katerih nimajo nikjer drugod. Poleg tega se po pravici izpodtikamo nad neko drugo točko vladnega programa. To je tista točka, po kateri morajo mirovati vsa velika politična vprašanja, dokler se ne reši volilna reforma. Kaj so pa velika politična vprašanja? Veliko politično vprašanje je gotovo verska šola, Veliko politično vprašanje je nadalje narodno vprašanje, ki se tiče nas. (Tako je!) Moremo li mi Slovenci, Jugoslovani, in Slovani sploh, pa tudi Rumuni, dokler velja v Avstriji še paragraf 19. državnih osnovnih zakonov in se poleg tega tako prezirajo ne-iifmške narodnosti, dovoliti, da bi narodno, to veliko politično vprašanje mirovalo, bodi si tudi le za malo časa? Nikakor in nikdar ! Da bi pustili ta vprašanja, da bi mirovala, kakor se je vlada izjavila, ima vsaj pri jednem delu vlade, pri nekaterih njenih članih konkreten pomen. Jedva se je jelo govoriti o koaliciji, že so merodajna glasila levičarske stranke izjavila, da se o koaliciji more govoriti samo, če se levici varuje njena narodna in politična posest. V Trstu se že več let bore slovenski stariši za slovensko šolo, pa se jim ne dovoli. Nastopili so že drugo trujevo pot. Ko so bili na prvi in že prišli do prve instance, se je njih prošnja odklonila z odvetniško zvijačo, iu sicer s pretvezo, da društvo, ki se je za stvar potegovalo, ni opravičeno, zastopati starišev, kateri prosijo za slovensko šolo. Stvar se je morala začeti z nova in sedaj je v inkvizicijskem stadiju, ki je naravnost smešen gledč na član XIX. državnih osnovnih zakonov. Sedaj se stariši izprašujejo, če so ros podpisali prošnjo, katero so predložili pri kompetentnem oblastvu, če imajo otroke, kje so sami in kje otroci rojeni, in kako dolgo so stariši v Trstu itd. ln da se sitnosti še povekšajo, magistrat zahteva natančne svedočbe, kdaj so otroci rojeni, dasi bi magistrat to lahko izvedel naravnost od župnikov. In to vse se vrši, dasi je že v Trstu več let štirirazredna ljudska šola s pravico javnosti, ki se vzdržuje z zasebnimi sredstvi. To je pač zadosten dokaz, da je šola zares potrebna in umestita. Ne mnogo drugače, če tudi ne tako dolgo, poganjajo se v Gorici za slovensko šolo. Da bi tukaj stariši ne imeli situosti s tetn, če so res podpisali prošnjo, so jo podpisali naravnost pri notarju. Tako se mora pri nas postopati, da se zagotovimo proti oblastvom. Goriško šolsko oblastvo se tako ustavlja deželnemu šolskemu svetu, da je kar čudno. Goriško šolsko oblastvo snuje italijanske šole, za katere nima niti otrok, mestni zastop in magistrat pa pravita, da za slovensko šolo ni denarja, ko jo je ukazal osnovati deželni šolski svet. Da so te italijanske šole nepotrebne, je pač najboljši dokaz ta, da jih je deželni šolski svet ukazal zapreti, in je zmerom mislil, da je v gozdu nekaj igralo--- kaj? Ali je mogel povedati?----borovci, buke, breze, vse je igralo, ves gozd ... In vendar tega ni smel niti povedati I Tudi odmev---Na polju mu je igral vetrič, na vrtu pod bajto so ščrleli vrabci, ki so se obešali na vejah stare češnje. Zvečer je poslušal vse glasove, katere je le mogel na vasi slišati in si gotovo mislil, da igra vsa vas. Ko so ga poslali na delo. mu je zopet vse igralo, le delo je zaostajalo. Tako ga je dobil jedenkrat oskrbnik stoječega z raz-kuštranimi lasmi in poslušajočega veterno igro v kozolčevih latah ; dobil ga je in — jermenom mu je zaigral po hrbtu. Pa zakaj je bilo vse to ? Ljudje so ga imenovali „Janeza muzikanta !" . . . Spomladi je bežal iz bajte, da bi si narezal piščalk pri potoku. Po noči, ko so regljale žabe, glasile se prepelice ua lokah, in kikerikali petelini, za ves svet ni mogel zaspati; poslušal je, in Bog sam ve, ka-košno godbo je slišal v tem . . . Niti v cerkev ga ni smela mati jemati. Ko so zadonele orgije iu zapeli ljudje, obrnil se je proti orgijam in strmel ; oblile so se njegove oči z nekako meglo, kakor da bi več ne živel.------(Dnije sledi.) naravnost porogljivo, di se šole niso zaprle, če tudi deieiiil Šolski gftt ošttj* j)ti sidfi zahtevi. _tcm.'i«d')........ PolitiŠtti prtf lfed. V Ijnbljani, 358. decembra. Volilna i-bjorMa. Neki dunijski list ve povedati, da bode vlada vfaej božičnimi počitnicami izdelala novo predlogo o razširjenju volilne pravice in jo potem predložila zbornici. Po tej predlogi se vpeljeta dve novi kuriji, katerih bode vsaka volila po 25 poslancev. V prvi teh kurij bodo volili vsi, ki plačujejo manj nego 5 gld. davka, v drugi pa industrijski delavci, kateri ne plačujejo nobenega davka. Kmetijski delavci bi torej, če je list prav poučen, ne volili. Taka volilna reforma bi pač ugajala liberalcem, ker dobe v novih zastopnikih najbrž 50 najboljših zaveznikov proti verski šoli. Veleposestniki so pač tudi za tako volilno reformo, ker so se vedno bali, da ne bi volili tudi kmetijski delavci, katerih zastopniki bi utegnili v državnem zboru večkrat kaj neprijetnega za nje razodeti. Zaradi tega je pač cel6 še mogoče, da taka volilna reforma še dvetretjinsko Večino dobi, posebno, ker drugi predlogi imajo še mauj upanja, dobiti večino, če se že noče nazaj poseči po Taaffejevi volilni predlogi. Političen umor. Umor rokovičarskega pomočnika Mrve v Pragi je dal najlepšo priliko nem-školiberalnim listom za zabavljanje proti Cehom pa ob jednem tudi dokazuje, kako žalostne posledice imajo mladočeške agitacije. Umorjeni Mrva, morilca Doležal in Dragoun ter soudeleženec Križ so bili udeležitelji znane tajne družbe „Omladineu, katera je največ zakrivila, da se je proglasilo izjemno stanje v Pragi. V družbi so največ mladi ljudje, katerim so mladočeške agitacije zmešale glave. Zaprta morilca sta izpovedala, da je ta družba nameravala napade na policijo in visoke osebe. Pri tej družbi je v pravilih določeno, da se izdajalec ima umoriti z bodalom in to se je zgodilo z Mrvo, ki je druge izdajal policiji, kakor je pojasnil dr. Herold v državnem zboru. Dosedaj se je ta družba tudi za manj nevarno zmatrala, in pričakovati je bilo, da ne bodo sodniki posebno strogo sodili mladih ljudij, zatoženih raznih zločinov, ali sedaj bode pa pač vse drugače. Izjemno stanje se še ne bode preklicalo, ker je ta umor precej opravičuje. Bolgarsko narodno sebranje je povišalo plačo knezu s 600.000 na 1 milijon kron in vdovi grofinji Hartenau dovolilo penzijo letnih 40.000 kron. Oba predloga sta se jednoglasno vsprejela. Tudi opozicija ni nič ugovarjala. Nameravana ustava v Rusiji. V Londonu je izšla knjiga „Konstitucija grofa Loris Me-likova", iz katere je razvidno, da je pokojni ruski general Loris Melikov bil izdelal popoleu načrt ruske ustave in ga predložil carju Aleksandru II, ki jo je tudi podpisal. Načrt se je ravno poslal v tisk, ko se je car odpeljal k vojaški paradi in bil umorjen. Car Aleksander III. je s prva tudi bil za ustavo. Nemški cesar Viljem ga je tudi v nekem pismu prigovarjal, da naj da ustavo in mu celo nekoliko obrisal, kaka ustava bi po njegovem mnenju bila za Rusijo koristna. Nemški cesar je carju priporočal, da se naj vpeljeta dve zbornici; zbornicama naj se ne da pravica, vreči vlade, in budget naj se sklene na tri leta in potem podaljša, ako bi zbornica novega ne sklenila. Postavno naj se dovoli tudi svoboda vsem veroizpovedanjem. V teh nasvetih se pač precej jasno odseva Bismarckov duh. Ruska učenjaka Čičerin in Gradovski sta tudi zagovarjala uve-denje ustave. Ministerski svet je tudi sklenil, da se ustava izvede, in car je ta sklep z veseljem pozdravil. Predno se je pa izvel, je pa prišlo nasprotno povelje, ker je Pobjedonoscev carja pregovoril, da naj ne da ustave. Neredi na Siciliji so vedno večji. V Ler-cari je bil boj mej vojaki in kmeti, oboroženimi s cepci. Štirje so mrtvi, več ranjenih. V Bolguarneri so izgredniki napali žandarmerijo, potem pa požgali vsa uradna poslopja. Podobni izgredi bili so tudi drugod. Vlada je sklenila znatno pomnoženje vojske na Siciliji in je zaradi tega sklicala reserviste. Strogi general Morra di Laurano pa se je na Sicilijo poslal za glavnega poveljnika. Anarhisti na Š/tanjskem. Policija je v selu Chuevas blizu Batueluui našla cel anarhističen laboratorij. Našli so mnogo razstrelilnih snovij in že narejenih bomb. Več oseb so zaprli. Dnevtie novice. V Lj ti bij an I, 28. decembra. (Umrl) je sinoči ofe 7. uri v Ribnici starosta kranjskih duhovnikov, prečast. g. Jožfef Š k u b i c , bisernofllašnik in kurat v pokoju. Slaibovil je pokojnik iid Vinici, v Kostanjevici, nI Igu, v Ribnici, v Dolu pri Ljubljani, v Kamniku, * Sihariji, v Tomišlju in v Zabnici. Leta 1869 se je 67 let atar podal v pokoj k dragemu sorodniku - dekanu, pozneje častnemu kanoniku, Martinu Skubicn, ki je zatisnil oči 9. aprila leta 1891. Tudi sedanji dekan, prečast. gosp. M. P o v š e , je obdržal blagega starčka pod svojo streho ter mu prav po sinovsko lajšal dneve betežnosti. Z gosp. Jožefom, — tako je rajnika vse vprek klicalo, — gre v grob blago srce, trden značaj stare korenine. Mnogo prijateljev, starejših in mlajših, žaluje ob grobu dragega pokojnika; mnogo revežev pošilja za njim molitve hvaležnosti; Ribni-čani pa vsi brez razločka mu ohranijo blag spomin. Naj v miru počiva! (f Ivan Legat.) Iz Križevega pri Kostanjevici se nam poroča, da je za legarjem umrl ondotni kapelan g. Ivan Legat, rojen 30. avgusta 1867, ki je še le letos kot novomašnik nastopil svojo duhovniško službo. Naj v miru počiva! (Dnevni red seji občinskega svita ljubljanskega) v petek dne 2 9. decembra 1893 ob 6. uri zvečer v mestni dvorani: I. Oznanila predsedstva. II. Finančnega odseka poročilo o mestne občine proračunu za 1894 1. (Za napravo zavetišča in vzgojevališča v Ljubljani) daroval je neimenovani dobrotnik kot novoletno darilo 1000 kron. — Blagemu dobrotniku Bog povračuj stotero ter mu vzbudi mnogo posnemalcev! (Slovensko gledališče.) Anzengruberjev „Krivo-prisežnik" („Der Meineidbauer") je brez dvojbe ne samo jeden najboljših nemških ljudskih igrokazov, temveč zavzema i v svetovni literaturi jedno najod-ličnejših mest. Ni je igre, koja bi nam tako resnično, tako pretresljivo, tako do srca segajoče pri-kazivala kmetskega zlodejca, kakor ravno le-ta. Vse nastopajoče osebe — izvzemši v nekem oziru samo staro babico — niso morebiti figure ti la chablone, temveč vzete vseskozi iz realnega življenja, imajoče meso in kri. „Krivoprisežuiku" priznavati moramo vzboljševalni nameu več, nego kateremukoli drugemu igrokazu. — Bila je torej v vsakem oziru srečna misel, vpri2oriti ga, in nadejamo se, da ostane stalna „piece" našega repertoarja. — Gosp. Borštnik razvil nam je včeraj vso svojo umetniško dovršenost; vloga nS6mrakau pisana je kakor nalašč ztinj. — Kdor je kedaj videl Katharino Schratt, priznal bode rad, da gospej Borštnikovi sicer še mnogo manjka k vlogi „Veronike" do popolnosti, da pa je vendar storila mnogo, prav mnogo, več celo, nego bi bili pri znani njeni umetnosti mogli pričakovati. Pohvalno omenjati moramo tudi g. Verovška („Marko"), in tudi g. Danilo („Frau") bi bil ugajal, če bi se bil izogibal one neumestue patetiške deklamacije in bi bil bolj siguren v svoji vlogi. Ostalo osobje pa je odločno zaostajalo. Konečni vspeh igre bil je — ako se ne oziramo na nekoje manjše tehniške nedostatke — dober, celo prav dober, kajti drage volje priznavamo, da je nKrivoprisežnik" v vsakem oziru težak. Gledališče bilo je sicer dobro, a z ozirom na izborno igro gotovo premalo obiskano. Pripomniti bi bilo tudi, da bi oni sloji občinstva, koji se pri najbolj tragiških ccenah ne morejo vzdržati frenetičnega smeha, bolje izostali iz gledališča. -a- (Lepo božičnico) je priredilo vodstvo „Marija-nišča" včeraj ob 5. uri zvečer svojim povabljencem. Po odpeti božični pesmi iu nekaterih drugih pesmih in prisrčnih deklamacijah se je vprizoril ua domačem odru že iz prejšnjih let slavno znani H. F. Miillerja oratorij „S v. E 1 i a a b e t a". Res dovršeno je bilo petje, naj si je solo, tercet ali kor, spretno spremljan na glasoviru in harmoniju; vrlo sp se držali mali deklamatorji; a vse so prekosile žive podobe. Teh sedem prizorov iz Elizabetinega življenja je tako umetnijsko sestavljenih, bodisi ozir izvolitve figur, bodisi glede njih razpostave, oprave in ubiranja barv — da bi čast delale mojstru-slikarju. Njih vtis je še vekšala umetna razsvetljava. — Po končani predstavi so prevzvišeni g. kuezoškof obilo zbranim dobrotnikom „Marijanišča" z navdušeno besedo izpregovorili o sv. ljubezni do Boga in nje hčerki ljubezni do bližnjega, ter tudi malim gojencem naročali hvaležnost do Boga iu do podpira-teljev hiše. Slednjič so še prevzvišeni prav očetovsko občevali z dečki v bližnji šolski sobi ter jim pred bogato obloženim in razsvetljenim božičnim drevesom razdelili darove. — Naslednja nedelje in praznike bodo ponavljali oratorij proti mali vstopnini „Marijanišču" na korist. (Nesreča.) Dne 20. decembra je bila licitacija rajni posestnici Neži Cernič v Komendi. Ob tej jjjtiliki ogledavali so si kupovalci tudi klajo na hlevu. "Vsled prevelike teže pa so se vlomila lesena tla in tža sila z licitauti vred padla je na tla. Več ali ttanj poškodovaui so posestniki: Andr. Mejač, Matija Lužar, Alojzij Rebolj in drugi. (Vesel in žalosten sv. večer.) Iz Vodic 25. dec.: Po nekaterih krajih Gorenjske imajo še nedorasli tantalini navado na sv. večer s tem svoje veselje razodevati, da s samokresi streljajo. Tacega jibkanja tudi pri nas ni bilo sinoči ne konca ne traja. Kar se posebno srboritemu Janezu Travnu slabo nabasani samokres razleti in mu levo roko obstreli. Takoj je moral k zdravniku in od ondod v bolnišnico, kjer mu jo bodo morali najbrž odrezati. Stariši pazite na nedoraslo mladino. (Z Gorenjskega), 20. decembra: Novega zdravnika dobili so namesto dosedanjega g. Papeža delavci tovarne na Savi; mož je Nemec od nog do glave, niti besedice ne ume slovenski, po veri je menda, kakor se splošno čuje, nekoliko z Rothschil-dom v sorodu, če je tudi tako bogat, ni znano, pač pa se čujejo že zdaj pogoste pritožbe, da mož ni najbolj hiter za zdravljenje delavcev, če prav dobi polovico plače od delavskih žuljev iz takoimenovane „bruderlade". Po noči kaj težko vstane, seveda inraz jel Mož se kaj rad drsa, torej ima prav lepo zabavo na jeseniškem kernu tam za postajo, kjer se tndi druga nemška gosp6da rada zabava. Bolj sposobnega moža gospSda ni mogla dobiti ne za delavce, ampak za sebe. Sicer je pa novi prišlec še mlad gospod in Vam bom morda imel še priliko poročati o kaki ženitnini. (Iz Planine), 26. decembra: V soboto, dne 23. t. m., je imela naša šolska mladina veseli dan, kajti tudi letos je, — kakor že več let na ta dan, — svetla kneginja Matilda W i n d i s c h g r ii t z med uboge šolarje in šolarice razdelila veliko obleke in druzih darov. — Razdelitev se je vršila slovesno v gradu Haasbergu. Prostorna, kurjena grajska veža je bila za ta namen primerno okrašena; na sredi je stalo visoko božično drevo, v kotu lepe jaslice, na mizah pa je bilo razvrščenih vse polno raznih daril. — Ob 3. uri popoldne so prišli otroci, spremljani od svojih učiteljev, in so se razvrstili v polu-krogu okrog božičnega drevesa. Bilo jih je lepo krdelo — 73 vseh skupaj. Delitve se je udeležila vsa knežja rodbina: svetli knez Hugo Windisch-g r ii t z , kneginja Matilda, princesinja A I e -ksandrina, in šest vnukov, namreč trije otroci vojvode Pavla Meklenburškega in trije princa Hugona W i n d i s c h g r ii t z a. Zbrana je bila tudi mnogobrojna grajska družina. — Otroci so najprej pod vodstvom g. nadučitelja J03. Benedeka zapeli pesem : »Pri jaslicah". Na to je učenka prvega razreda deklamovala primerno božično pesem. Potem ,je gosp. župnik J. Podboj nagovoril zbrane šolarje. Omenil je, kako nas božični prazniki spominjajo neskončno ljubezni božje, kako je ravno božje Dete s svojo nezmerno ljubeznijo do človeškega rodu vnelo v srcu presvetle kneginje ljubezen iu usmiljenje do ubogih otr6k. Nazadnje je z ganljivo besedo opominjal otroke, naj bodo hvaležni svojej dobrotnici, najbolj pa naj bodo hvaležni Jezusu, in svojo hvaležnost naj pokažejo s pridnostjo, pokorščino in po-božnostjo. Slednjič je zahvalil še svetlo kneginjo za njeno dobrotljivost. — Po tem nagovoru je začela kneginja otrokom deliti oblačila. Vsega skupaj so dobili otroci nad 220 kosov raznovrstnih oblačil. Ginljivo" je bilo videti, kako so šesteri njeni vnuki in vnukinje, katerih najstarši ima 11 let, hiteli prinašati in podajati otrokom štruce in sadje. — K sklepu so otroci zapeli zahvalno pe§em in odmolili kratko molitev za visokorodno dobrotnico. — Presvetli knez je pa drugim ubožcem napravil veselje. Kakor vsako leto, tako je tudi letos izročil domačemu g. župniku 100 gld., kateri so bili v soboto dopoldne med nje razdeljeni. Narodno gospodarstvo. Kako se bo kmetom prodajala sol sa živino ? (Konec.) Prerafunilo se bode na podlagi števila živine po poslednjem ljudskem številjenju, koliko živinske soli dobi posamične dežele, mest«, okraji il občine od teh 500.000 meterskih centov. Določžtfi bbde torej, koliko soli dobi občina, občinski urad bode imel torej le še določiti, koliko soli po znižani ceni dobe kmetovalci za živino, katero imajo čez zimo, Da se izvi, koliko soli pride na jednoto, deli se vsa množina soli, ki jo je dobila občina, s številom jed-not. Potem naznani občina vsakemu kmetovalcu, do koliko živinske soli ima on pravico, in ga pozove, da povi, če jo misli vzeti. Ko se kmetje oglasi, sestavi občina pregled naročitev soli, katerega še pregledajo finančni organi, na to se odpošlje solni zalogi, da pošlje živinsko sol. Odpošlje se neposrednje solni zalogi, od-kazani občini, ako občina sol vzame neposrednje iz nje, ali pa potom solnega oddelka ravnateljstva državnih železnic, če je ta prevzel prevažanje soli iz solne zaloge v občino. Pri prevažanju v občino je pridejin kontrolni list, katerega je napravila solna zaloga. Takoj, ko se pripelje sol v občino, mora se to naznaniti finančnim stražnikom. Vpričo finančnih stražnikov se vzamejo z vreč, v katerih je sol, svinčene plombe, in se živinska sol takoj razdeli kmetovalcem. Vsaki občini se odkaže določena zaloga soli. Tako jo bodo dobivale kranjske občine od solnega urada v Trstu. Omeniti je, da se določi, v kateri vrsti občine dobe sol. Tiste občine, katere so zadele kake nezgode , kakor pomanjkanje krme , živinske bolezni, jo dobe prej nego druge. Vsak kmet dobi vso odkazano mu živinsko sol za celo leto na jeden-krat in jo mora tudi na jedenkrat plačati. Da se živinska sol že po barvi in okusu loči od navadne kuhinske soli, jej je primešanega železnega okisca in pa pelinovega praška. Vreče, v katerih je sol so zaprte s svinčenimi plombami in imajo vijolaste papirne vinjete. Nekatere teh določeb so pač malo neprijetne, ali so potrebne, da se prepreči vsaka zloraba. Poleg tega, pa tako najbolj naravnost dobe kmetovalci živinsko sol iz solnih zalog in se s prevažanjem ne podraži. Pričakovati je, da bodo županstva se natančno ravnala po navodilu in v interesu kmetijstva olajševala redno oddajo živinske soli. Tako prilično se glasi ta naredba. Izjaviti moramo, da se nam zdi oddajanje soli po tej naredbi jako komplicirano in da bo to zelo oviralo korist, katero bodo dobivali kmetovaci od soli za živino. Telegrami. Dunaj, 28. decembra. Dopoldne vsprejel je nadvojvoda Albreht prusko vojaško depu-tacijo pod vodstvom generalnega obersta Loe, ki mu je izročila maršalsko palico. Dunaj, 28. decembra. Ministerski predsednik se je povrnil danes na Dunaj. Dunaj, 28. decembra. „Wiener Zeitung" objavlja zakon o dovoljenju vojaških novincev, budgetni provizorij, zakon o podpori ogerske mornarice z izvrševalno naredbo, zakon o premeni privilegije vrejujočega člana XVI. avstro-ogerske zveze z izvrševalno naredbo, Nadalje objavlja ministersko naredbo o osnovi davčnega' in depozitnega urada v Cirknici. Praga, 27. decembra. Popoludne ob treh je bil pogreb Mrvin in se ga je udeležilo mnogo ljudij. Policija je bila storila vse potrebne naredbe, da prepreči vse demonstracije. Praga, 27. decembra. Zaslišavanje morilcev Mrvinih je tajno, ali sliši se vendar, da so se izvedele čudne stvari. Praga, 28. decembra. Deželni zbor se je otvoril. Vrhovni deželni maršal je naglašal potrebo gospodarskih del in trikrat za-klical slava cesarju v nemščini in češčini, na kar so vsi poslanci tudi navdušeno slava zaklicali v obeh deželnih jezikih. Praški poslanci so stavili predlog, da se odpravi izjemno stanje. Praga, 28. decembra. Uradna „Prager Zeitung" konstatuje, da so izpovedbe morilcev brezdvoinno dokazale, daje to imo Oeške v inozemstvu sramoteče, glede na bodočnost domovine vse prave domoljube vznemirju-joče krvavo dejanje^.v zvezi s sistematično vršečo se zlorabo govorjene in pisane be^ sede s strdnt mlajšega političnega pokolenja. Ta list pravi, da pojavljajoča se znamenja spominjajo na junij 1848. leta v Pragi in osodepolno leto 1620. Vse domoljube poživlja, da delujejo na to, da se premeni narodni in politični program, bolje izbere zastopstvo naroda, povzdigne morala javnega mnenja in njegovih glasil, sicer se bode od zunaj storilo, kar je potrebno za dobro ime Češke. Pariz, 27- decembra. Pri materi anarhista Oollassa je bila hišna preiskava in so dobili več važnih papirjev. Iz njih se vidi, da je Collassova žena imela zveze z anarhisti v Orleansu. V Avignonu zaprli so štiri anarhiste. Amsterdam, 27. decembra. Včeraj so bili veliki izgredi delavcev. Več prodajalnic so oropali. Kolovodje so zaprli. 2e 20 let se premovana želodčna tinktura lck&rja Piccolija v Ljubljani rabi zaradi blagodejnega vpliva ia jo zaradi nizke cene (steklenica 10 kr.) lahko rabijo ubožci in bogatinje. 584 10 10—2 i . i A? \ ' k J l ' . i . k J i J . ..._.(!!■ ..V Umrli »o: 22. decembra. Anton Rome, delavčev sin, 7 let, Kurja vas 4, božjast. 23. decembra. Frančiška Erjavc, delavčeva hči, 4 mesece, Tržaška cesta 20, dušljivi kašelj. 21. decembra. Anton Harhich, mehanikov sin, 5 mesecev, Breg 14, meningitis. — Terezija Glinšek, delavčeva hči, 17 mesecev, Karolinška zemlja 1, bronehitis capill. — Frančiška Perti, okr. komisarja vdova, 77 let, Florjanskc ulice 1, ostarelost. 25. decembra. Rudolf Dissertori, korigend, 11 let, Poljanski nasip 50, inlluenca. 26. decembra. Ivan Kraker, jermenarski vajenec, 17 let, sv. Petra nasip 65, škrlatica. — Uršula Kaiser, zasobnica, 78 let, sv. Jakoba trg 10, plučnica. 27. decembra. Albin Kosirnik, delavčev sin, 3 mesece, Tržaška cesta 35, božjast. V bolnišnici: 21. decembra. Marija Peternel, devica, 24 let, osepnice. — Jožef Kojnar, dninar, 43 let, autrax pyaemia. 25. decembra. Anton Stajer, goslač, 60 let, plučni em-fisem. Tu j c i. 26. decembra. Pri Maliču: Emil pl. Maschke iz Pulja. — Kerk iz Rerolina. — Amalija Veršnik iz Postojine. Pri Slonu: Harisch, inženfir, z Dunaja. — pl. Pauzera, poročnik, iz Ljubljane. — Maidič iz Kranja. — Štefan Šelj iz Vipave. — Karol Prossinagg iz Ehrenhauson-a. — Jurij in Josipina Majcen iz Gradca. — Karol Neumaim, trgovec, iz Maribora. — M. Vidic, sod pristav, iz Ribnice. Pri bavarskem dvoru: Franc Celestina, trgovec, iz Lesec. — Feld iz Tarnova. — Hafner iz Školje Loke. — Ve-lepič iz Trbiža. — Tedeschi iz Trsta. Pri Juinem kolodvoru: Anton Benedik s sestro iz Vel. Lašič. Pri avstrijskem čaru: Kozniann iz Jarš. — Kruhar iz Maribora. Vremensko »poročilo. Dani Cas Stanje Veter Vreme , Mokrine ' na 24 ur v mm opazovanja zrukomera v mm toplomera po Celziju 27 7. u. zjut. 2 u. pop. 9, u. ivee. 739 0 739 5 • 740 8 -3 0 22 —20 brezv. g sl. zap. T» megla jasno n 0 00 Srednja temperatura —0 9°, za 1'9° nad normalom. Stanje avstro-ogerske banke dne 23. decembra 1893. (Brzojavno poročilo.) Bankovcev v prometu gld. 464,916.000 (-f- 2,930.000) Kovinski zaklad „ 276,798.000 (+ 34.000) Listnica „ 152,302.000 (+ 1.206.000) Lombard „ 36,856.000 (-f 4,651.000) Davka prosta bančna rezerva gld. 36,709 000 (— 3.940.000) Državnih bankovcev je v prometu gld. 372,116.000 (— 6.000) V jako pošteno hišo na deželi išče se za specerijsko prodajalnico. Deček naj bode star 13 do 1T> let in nemščine vsaj deloma zmožen. 634 4-3 Več pove upravništvo ..Slovenca". ----I33B Dunajska borz a, T užnim srcem naznanjam, da je prečastiti gospod JOŽEF SKUBIC, biscrnomašnik, starosta kranjske dnhovščine, sinoči ob 7. uri, večkrat previden s svetimi zakramenti, popolno udan in mirno zaspal v Gospodu v 92. letu. Pogreb bo v soboto, dne 30. t. m., ob 9. uri dopoldne v Ribnici. Dragega rajnega priporočam v molitev in blag spomin čč. gg. duhovnim sobratom in mnogoterim prijateljem. V RIBNICI, dne 28. grudna 1893. dekan. 243 1 Drugačna naznanila se ne l»o