PROLETAREC Ji DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ClTATELJE PROLETAREC Glasilo Jugoslovansko Socialistične Zveze in Prosvetne Matice t OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ST. — NO. 2163 ftaicr«d m Mcoo4-clwa maticr. Dec b, IW7. at ike port oftre »I CKmmo, III., uadcr lite i oi \M|tM ol Mai t It 5, I871, CHICAGO, ILL., May 4,194» Published Weekly at 2301 S. Lawndale Ave. LETO—VOL. XLIV. strokovno internacio-nalo, katere glavni namen bo borba prati kamnit mu in v pomoč sedanji vnanji politiki aagle-ameriike svene. Čitajte o tem poro-^ čilo na tej strani v tej itevilki. Novo pripravljanje za borbo v unijah in med njimi po svetu AFL, CIO, snujeta novo strokovno intomacionalo.— Konservativna delavska zveza za anglo-ameriiko dominacijo. — Ustanovni sestane^ bo v Ženevi. O neskladnosti delavskih unij v anglosaških deželah z evropskimi delavskimi unijami smo že pisali. Ne morejo se usoglssiti niti z unijami v latinski Ameriki, dasi jih več ali manj kontrolirajo, dočim delavske unije v sovjetskem bloku odprto sovražijo. Angleški delovski kongres CIO se premislila in Vzlic temu pa se je par let po vojn; propagator jem za obnovi- kovne zveze posrečilo sklicati nekaj uspešnih konferenc in končno tudi kongres, na kate* rem je bila ustanovljena "Svetovna zveza strokovnih unij." Zastopane so bile na tem kongresu unije vseh evropskih dežel, Angleški delavski kongres (tako se označuje zveza delavskih unij v Angliji), vse unije latinske Amerike a iz Zed. držav pa je imela zastopstvo samo zveza unij CIO. Vodstvo AFL je v naprej izjavilo, da se bo proti novi strokovni internacionali borilo vse dokler bodo v nji tudi delavske unije iz "totalitarnega sovjetskega bloka." Kajti unije v njemu rodni zvezi strokovnih unij Angleži in Francozi. Tako se je tudi zgodilo. A vzlic temu je nova eksekutiva dobila levičarski značaj kakršnega se takratni angleški delavski vodja Walter Citrine ni želel. In zelo mu je bilo žal, ker zastopniki unij CIO niso izpolnili njegovih upov. Eni so bili "preplahi", v negotovosti in cincali. Drugi pa "preveč naklonjeni komunistom". Pogrešanje stare družbe » ■- -m _ m. . Angiesm kongresu s komunisti, z radikal-ci iz latinske Amerike in z delegati iz dežel sovjetskega bloka niso počutili doma. Bilo jim je takoj od početka žal, čemu so se pustili "ujeti" — kajti uvideli so. da so jim sorodni le zastopniki unij kakršne se združujejo v AFL, in pa unije v Avstraliji in Kanadi, ki so grajene po angleškem modelu. Vsled tega ni nova Svetovna zveza strokovnih unij nikoli dobila trdnih tal vzlic temu da so ie ji pridružile skoro vse delavske strokovne organizacije po svetu, z izjemo AFL ter raznih katoliških delavskih unij. Novi odbor te mednarodne • niso "svobodne temveč le orod- enote vsled tega ni mogel uspešno delovati in ne se uveljaviti. Vrhovni krmarji angleških je države. Sovjetske unije prvič zastopane Po tej vojni se je prvič dogodilo, da je angleški delavski kongres zavrgel stališče AFL ter sklenil delati skupno z unijami delavstva sovjetske zveze ter njenih "satelitk". Vendar pa se ta novi kongres za obnovitev internacionale ni vršil v "najboljšem" razpoloženju. Delegati unij iz latinske Amerike so se "obnašali" nekam "revolucionarno", francoski tudi, in italijanski, zastopniki sovjetskih unij pa so na potek zborovsnja vplivali po svoje — brez direktnega umešavanje. Rekli so, da naj prevzamejo vodstvo — to je, vodilna odbor niška mesta v novi med na- unij so se med sabo kmalu sporazumeli, da se bodo iz nje u-maknili ob prvi priložnosti. In ps da ne bodo aktivni v nji pač pa da ji ostanejo pridruženi brezbrižno do časa, ko se bodo lahko brez blamaže izselili iz nje. Vodje sovjetskih unij tudi niso hoteli odgovornosti—iz upra-(Konec na 5. strani.) PREPIR RADI BODOČNOSTI BO SE ZELO DOLGO NADALJEVAN Zed. države so se skupno s Francijo in Anglijo sporazumele, da so zapadno Nemčijo organizira v suvereno državo, ki si bo izbrala "na demokratičen način" svojo vlado in se sfopnjoma ekononšsko in politično strnila v blok dežef, ki tvorijo atlantski pakt. ijonov pre-država na nih sil za- la nova Nemčija ima približno 45 bivalcev in je v tem oziru druga na/v evropski celini. Prva je Rusija. Novi rajh je od omenjenih treh za snovan na temelju kapitalističnega ekonomskega reda. Prvotni angleški načrt — namreč začetni plan an-gloško delavsko vlade, da se bi industrijo šoj v angleški okupacijski eo ni socializiralo, je na pritok Trumo nove administracije^ padol v vodo. Ameriška vlada pod Trumanom jo Arhleiem pred dobrim lotom "predlagala", naj s socializacijo počakajo saj dve leti. Im so čakali, kajti Anglijo jo ob enem dobila par milijard ameriških vrednot v darilo in takemu Miklavžu so ne gre zamoritil Pokojni Roosovelt jo na konferencah s Churchillom in Stplinom obljubljal stroti nemške kartele, ki so najbolj pomagali k Hitlerjevi militaristični sili. To so bili mednarodni trusti pod vodstvom nemških kapitalistov,^ katerih so bili sporazumno v mednarodnih K trgovskih, političnih in imperialističnih akcijah zasto-papi tudi ameriški oljni, kemični, jeklarski ter drugi velotruštjanski interesi, vštovši z našimi mednarodnimi bankirji na Wall Streetu seveda. , Ti kartell - v katerih jo bil zastopanttudi japonski kapitalizem — so skupno sodelovali ta j no seveda, po svojih bizniških šifrah, še par let potem ko je bila že Amerika v vojni in konec temu škandalu je naredil šele Roosevelt. Toda neučinkovito. Karteli so se le potuhnili, a sodaj posebna Trumanova komisija iz Nemčije poroča, da v resnici ni bil niti eden razbit. In tudi ne bo, kajti na podlagi Trumanove doktrine je naša npfoga varovati kapitalizem in tako jo zapadna Nemčija zanj znova utrjena. jejKrti tej "tošitoZiMpratonja bodočnosti Nemčije in so sklicuje na sporazume, ki so bili sklonjeni med Roosoveltom, Stalinom in Churchillom, in po Roosevehovi smrti med omenjenima dvoma in s Trumanom, da se Nemčijo preuredi v socialno demokratično državo. Sovjetska unija, ki ima v svoji upravi kako tretjino Nemčije, to nalogo vrši, seveda po svojem modelu. Ob enem zahteva, da mora Nemčija ostati celota, ne pa biti razdeljena v dve državi. Toda v Washingtonu In v Londonu niso več zato. Nemčija naj postane spet sila za zajezitev boljševizma, kakor je bila pod Hitlerjem. Toda v Zed. državah in v Angliji ter v Franciji jih je nekaj, ki nočejo biti tako optimistični v Trumano-vi doktrini. Niso namreč še pozabili, dq je Nemčija po prvi svetovni vojni sklenila zelo delovno, praktično zvezo z Rusijo in dogovor med njima je bil nare/en ob priliki neke druge mednarodne konference zaupno v Lokarnu v Italiji. In tudi pakt Hitlerja z Moskvo ni še pozabljen. Toda ako se bo velika evropska četvorica tepla za naklonjenost Nemčije, bo posledica nov Hitler in nova vojna. V interesu Sovjetske zveze je, da se ustanovi de- < Konec na 2. strani.) Podražitve vzlic "nižanju" cen ie na i "dnevnem redu" Glasovi o padanju cen življen-skih potrebščin so nekam utihnili, a še trdijo, da se kaka stvar poceni tu in tam. V resnici pa inflacijske cene še niso zajezene temveč naraščajo. Čikaška mestna uprava se pripravlja na zvišanje vosnine na cestni železnici. Ko je ta prometni »istem prevsala v svojo last, je bila voznina 7c. Sedaj je že 13c in še ne zadostuje sa kritje stroškov ter sa obresti in odplačila na glavnico prejšnjim lastnikom^ Mesto je cestne železnice veliko preplačalo in ker ni Šlo je začela s višanjem vos-nine.To prizadeva dodatne stroške stotisočem delsvcem, hišnim gospodinjam. Šolsld mladeži in posebno pa brezposelnim, ki v iskanju za delo potrošijo vsled potov od enega do drugega obrata v iskanju dela sa voznino tudi nad dolar na dan. Zvišane so bile vosnine tudi na vlakih, ki vozijo iz čikaških predmestij delavce na delo v mesto ln enako so bile zvišane v drugih krajih. Zvišane so bile telefonske pristojbine, poštnina itd. in vsi ti dodatni stroški končno obležejo na "navadnemu človeku". Vzlic sprejetem nadaljevanju zvezne kontrole nad stanarinami se "renti" višajo in ljudje — ako le količkaj morejo — jih plačajo rajše kot pa da bi jim Ml stan odpovedan in bi biti vrženi na cesto. Dnevni časopisi, ki jih kupuje največ v industriji zaposlena masa, se še vedno draže. V zadnjih nekaj letih jim je bila naročnina mnogim zvišana sa več kot 2(H) odstotkov. In svišali to cene oglasom, katere koncem konca ne plača department ali chain store temveč je vse č una no odjemalcu. Ob enem zahtevajo glavarji v političnih uradih zvišanje dav-kov. Predsednik Trumah zahteva, ds se davki zvezni vladi zvišajo dve milijardi dolarjev na leto. Newyorški governer Dewey jih zahteva za svojo državno blagajno par sto milijonov dolarjev več. Cikaški župan Ken-nelly zahteva višje davke sa mesto dočim jih je čikaški okrajni odbor na posestva in hiše že zvišal deset do 25 odstotkov. Zares lepa "stabilizacija" se nam obeta! •s Ocene o Ameriškem druž. koledarju Kolikor nam znano, so priob čili ocene o letošnjem Ameriškem družinskem koledsrju trije listi, namreč "Prosveta" v Chicagu ter "Enakopravnost" i n "Glas SDZ" v Clevelandu. Nismo opazili, da je bilo kaj o njemu v "Novi dobi", glasilu ABZ, ali v newyorškem "Glasu naroda." Koledar smo v oceno tudi njima poslali — kakor vsako leto — takoj ko je izšel. KOMENTARJI Zbira in presoja urednik V rimskih cerkvah so se ob priliki četrte obletnice Mussoli-nijeve smrti dne 28. aprila vršile žalne maše in enako po ostali Iuliji. Reporterji ameriških listov so ob tej priliki dobili vtis, da je fašistični duh v Italiji še močno usidran. Mussolini je sicer mrtev ne pa želja med mnogimi Italijani za obnovitev fašizma. II duče je bil v njihovih očeh junak in mučenik. Ko je te ljudi omenjenega dne pred neko cerkvijo slikal neki ameriški časniški fotograf, so ga pretepli in mu uničili film. V Bariju so pri žalni maši imeli pred oltarjem simbolično rakev, ki naj bi predstavljala, da je v nji Mussolini. Rakev je bila pokrita z italijansko zastavo in na nji klobuk kakršne nosijo bersaglierji. To so vojaki, pri katerih je nekoč služil Mussolini. Ko je vstopil mašnik, je nekdo zavpil: "Duče!" In oglasi se drugi: "Presente!" Tak je bil fašistični običaj, pod Mussolini jem. Ob teh ceremonijah so nekatere ženske ihtele od ginjenja. Ko je bila maša končana so vsi navzoči vstali ter - oddali fašistični pozdrav. Tako je poročala čas-niška no vinska agencija Astra. Associated Press je imela dne 28. aprila iz Lisbone na Portugalskem sledeče poročilo: V tukajšnji rimsko katoliški cerkvi mučenikov se je vršila dne 28. aprila žalna maša za Mussolini-jovo dušo. Mašnik padre Crespo je dejal: "Ta maša je za dušo Be-nita Mussolinija, ki je bil mučen in odvratno umorjen. Molimo k Bogu, da mu odpusti njegove grehe v povračilo za koristi, ki jih je prinesel katoliški cerkvi". Navzoči pri maši so bili člani italijanske kolonije v Lisboni, večinoma ženske (bil je delavnik) in pa skupina pro-fašističnih Portugalcev. Z Musaolinijem vred je bila umorjena tudi njegova priležni-ca, s katero je živel. Po umoru je drhal oba obesila za pete. Za tisto dekle — bila je, lepotica, ni bilo maš. Cerkev uci, da kdor ima poleg svoje poročene žene še drugo žensko in ako živi z njo., ne more biti izveličan razen ako se spreobrne in spokori. Mussolini je šel na drugi svet s smrtnim grehom. Torej ako je cerkev v pravem tedaj bi ga niti milijon maš ne moglo rešiti iz pekla, "kjer je večni ogenj in škrtanje z zobmi". Slovenski katoličani takih maš zadušnic menda ne morejo odobravati. Prav za prav bi morali svoji cerkvi zameriti, ker jih dovoljuje. Mussolini je bil krvnik nad slovenskim narodom. Dal je umoriti italijanskega socialističnega voditelja Matteotija ter mnogo drugih Italijanov—takih, ki so mu bili na poti. Bil je zločinec. Vendar pa mu je cerkev hvaležna, ker je dal papežu priložnost, da je nehal biti "vatikanski jetnik". To je storil s tem, da je proglasil vatikansko ozemlje za "samostojno" papežovo državo in za ostali del Italije, ki je bila v času združenja vzeta papeževi stari državi pa je dal sveti stolici precej milijonov lir "vojne odškodnine". S tem je odpravil sveti stolici storjeno "krivico" in dal ji je tudi več (Konec na 4. »strani.) Ali vam je naročnina potekla...? Tekoča itcvilka ProUtarca j9 2163 Ake je številka tik VAAEGA imena n* NASLOVU na PEVI strani nižja, to pomeni, da vam je naročnina potekla sa toliko tednov kolikor je številka v va-,šem oklepaju nižja od gornje. Prosimo, obnovite jo! Prihrsnite nam s tem pri delu in ns poštnini! Žoganje s T.-H. zakonom se nadaljuje Predsedniku Trumanu je zelo neprijetno, ker ne more izpolniti skoro nobene izmed svojih kampanjskih obljub. Velika večina delavskih unij je bila sanj in mnoge so zbrale v kampanjski sklsd In zs njegovo stranko sto-tlsočake. Veščakl, ki se razumejo na stroške kampanj političnih strank, trdijo, da so samo unije v agitaciji sa isvolitev predsednike Trumana, podpredsednika Barkleyja in sa isvolitev "delavskih prijateljev" v poslsnsko in senatno zbornico potrošile posamezno in iz skupnih kampanjskih skladov kake tri milijone dolarjev. Cim so bili glasovi sešteti, je unijska birokracija vskliksla, "organizirano delavstvo je zmagalo!" In pričakovala je, da bo novi "liberalni" demokratski kongres svojo obljubo unijam Is-polnil že v februarju ako ne saj v marcu! A minil je april in te vedno ni nič. ■ Trumanova administracija je sicer predložila svoj zakonski osnutek glede razmerja med unijami in delodajalci, *ki vsebuje predvsem glavne točke bivšega Wagnerjevegs akta. Bil je v prilog unijam toliko, da ga je 80. kongres zavrgel ter sprejel unijam sovražni Taftov-Hartleyjev akt. Po štirih mesecih novega (81.) kongresa je še vedno v veljavi. Unije, katerim so pogodbe s delodajalci potekle ali potekajo letos, so razočarane, kajti pogojatl se morajo znova na podlagi točk njim sovražne T.-H. posts ve. Tramsn sicer pritiske na svoje ljudi v kongresu, da nekaj postav, kl jih je obljubljal v kampanji lansko leto, bi vendar morali sprejeti — a v zbornici meČ-lujo In odlašajo kot da se jim s nobeno stvsrjo ne mudi, rasen kadar poslanci zvišujejo plafr sebi in si nakasujejo stroške sa rasne druge ugodnosti. Tako se jim je mudilo svišati plačo tudi | je v akt. predsedniku Trumanu sa skoro 100 odstotkov. Tudi sa' stvari militaristiČnega značaja, napi4-mer v dajatvah za oboroževanje, niso počasni. Ampak ako se gre za socialno zaščito, sa delavske zakone, sa ljudsko zdravstvo itd., pa zavpijejo, da "hoče" administracija ameriškemu ljud-itvu potisniti "socializem" v grlo. Nov takozvsni delavski zakon je predložil poslanski zbornici demokratski poslanec Wood Iz Georgije. Na papirju odprtfvlja T.-H. akt, a v resnici je znova predložen pod novim imenom. Zsnj so poslanci republikanske stranke, "demokratski" poslsnci is južnih držsv In nekateri drugI. Torej sko bodo držsli skupaj, tvorijo večino. V nobenem slučaju ne bodo unije v tem kongresu dobile postave, ki jim bi bila toliko na-klonjena kot jim je bil Wagnar- To jim je v povračilo ss denar, ki ga v političnih kampanjah mečejo proč za svojo hreznačelnost. Edino kongresnik Marcan-tonio is New Yorks, kl je bil isvoljen ns listi American Labor Party, je minuli teden predlagal, da se naj T.-H. akt ukine in se ga nadomesti s prejšnjim Wsgnerjevim zakonom/ Njegov predlog je dobil samo 37 glasov —proti je ps glasovslo 2?S poslancev. * • Vse kar bodo unije v sedanjem kongresu dobile bo nekaj drobtin. Samo pod dinamiko pokojnega F. D Roosevelta je bil kongres pri volji — osi roma vslsd silne ekonomske krise pri-moren pritrditi temu ali onemu nečrtu, ki ga mu je predložil "new deal". Sedanji kongres ne čuti te potrebe. In vrh tega H.T. niF.DR Nekaj o naših stvareh V prihodnji itevilki bosta izkaza o itevilu naročnin, ki so jih poslali naii zastopniki ter drugi prijatelji Proletarca, in pa seznani prispevkov v tiskovni sklad ,na kar opozarjamo. Na poti strani v tej itevilki je vabilo na proslavo 35-letnice druitva it. 104 bi vie SSPZ, ki je sedaj združeno z društvom Slovenski dom it. 86 SNPJ. Vriila se bo v soboto 7. maja v Swiss Club Hali, 635 Webster Ave. v Chicagu. Pridite! Druitvo Slovenski dom it. 86, s katerim je druitvo it. 104 bi vie SSPZ združeno, pa jo letos 41 let staro. Torej bo priložnosti za čestitke da.kaj! Ameriikega družinskega koledarja, letnik 1949, smo imeli minulo soboto ie 200 izvodov. Nekaj pa je bržkone ie nerazprodanega po naselbinah. Prosimo vse, ki so pripravljeni pomagati, da sodelujejo z nami razprodati vso naklado. Nai začasni upravnik Clarence Zaitz odide ta mesec nazaj k svojim stariem v državo Oregon, kjer imajo turistsko kempo. Clarence je bil rojen v Forest Cityju, Pa., tik gozdov. Nekoč je iel njegov stric na lov (bil je brat naiega bivšega pomožnega upravnika Josipa Draslerja). Ni ga bilo nazaj. Iskali so ga v daljinah v hosti. A zadela ga je srčna kap nedaleč od njegovega doma v hosti ki je prav blizu Draslerjevega doma. Clarence pravi, kdor je bil enkrat v prirodi v Oregonu, se praini, iumeči in brneči atmosferi v Chicagu ne more privaditi. Star je 18 let, torej je v takih letih, ko si človek želi na potovanja, v naravo, kakrine je vajen in željan, kakor jo je njegov stric Joseph Drasler. Jože je sedaj spet v Alaski. Ko je v vojnih dneh iel iz naiega urada je začel delati v arzenalu v Rock Islandu, kjer jo bil vse sorto — tipkar na pisalni stroj in potem pa maiinist. Nato se je topel z Nemci v Belgiji ali kjer že na zapadni fronti in bil parkrat ranjen. Sedaj pa je spet tesar v Alaski. On je soprog Alice Artačeve, ki jo poznajo mnogi naii naročniki posebno vsi v Chicagu in v Waukeganu. Paul Berger se je nedavno vrnil- s svojo soprogo iz Floride in v znak* da ie veruje v bodočnost Proletarca, je priiol sem ter obnoyil naročnino za tri leta naprej. To |o storil že v četrtič. \ Vsem, ki morejo, priporočamo, naj svojo stvari glede koledarja in oglasov poravnajo prodno upravnik Claitnce Zaitz odide na svoj dom. To nam bo na Č6su veliko prihranilo. Poročilo o prvomajskih manifestacijah in demonstracijah jo na 4. strani. PROLETAREC May i, 1149 ** """i m m PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. Isdaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Druiba, Chicago, GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE Z V K/K NAROČNINA v Zedinjenih državah za celo leto $3.00; sa pol teta $1.7*. za četrt leta $1.00. Inozemstvo: za celo leto $3.50; za pol leta $2.00. -'**■»■- - •«--•■- - ..... ...... - -- > t i .....rt - - -r i ...........- - Vai rokopisi in oglasi morajo biti v naSem uradu najpozneje do pon del j kii popoldne sa priobčitev v številki tekočega tedna PROLETAREC Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co Inc. Established 1906. Editor...... Business Manager ......Frank Zaitz Clarence Zuitz » SUBSCRIPTION RATES: united States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1 00 Foreign Countries. One Year n SO; Six Months $2.00 PROLETAREC 2301 S. Lawndale Avenue Telephone CHICAGO S3, ILL. ROrkwell 2-28*4 Henry A. Wallace na delu za mir Težko je danes v Zed. državah delovati za mir, za organizacijo Združenih narodov in za spravo s Sovjetsko unijo. Vse veliko časopisje — bodisi dnevno kakor revije , so polni propagande v duhu Trumanove doktrine in atlantskega pakta — kot da bi bilo najeto v ta namen. In večinoma tudi je. Za oboroževanje držav atlantskega pakta in za Marshallov plan bodo potrošene milijarde dolarjev in veliko od tega denarja bodo dobili dnevniki in revije v obliki oglasov in nekateri pa so kar direktno subvencirani od zvezne vlade same. In drugič, ves ta tisk je kapitalističen in teleba celo po socialnih reformah, kakršne uvaja Anglija. Udriha z vso jezo tudi po tako neznatnih priporočilih, kakor je Trumanovo za bolniško zavarovanje in za razširjenje zakona o starostnih pokojninah. Toliko glasnejše pa je v rohnenju proti rdečkarstvu, zoper Sovjetsko zvezo in ljudstvo pa s svojo nebrzdano, hujskajočo propagando tira v vojno histerijo. Težko je v tej znorelosti prodreti s svojim glasom v javnost onim, ki žele svetu ohraniti mir. Na govorniški turi proti vojni histeriji je Henry A. Wallace in z njim italijanski socialistični senator Michele Oiua in Iaboritski poslanec H. Lester Hutchinson iz Anglije. Povabljenih na to turo v Ameriko je bilo poleg omenjenih dveh tudi par drugih, a jim državni department ni hotel dati dovoljenja za prihod. Wallace v svojih govorih izvaja, da je sporazum s Sovjetsko zvezo mogoč in dosegljiv, samo ako ga naša zvezna vlada hoče. Sovjetska unija nima nobenega vzroka povzročiti novo vojno, in to poudarja. Saj celo njeni največji nasprotniki priznavajo, da potrebuje miru. Ona obnavlja, kar ji je bilo med vojno porušenega in vrh tega noče novih vojnih žrtev. Kajti ni je dežele, ki bi dala v minuli vojni toliko življenj in imela v nji toliko ranjencev in pohabljencev Vot Sovjetska zveza. Z novimi vojnimi manevri smo torej začeli rožljati v tej deželi. Ne v kaki sovjetski zbornici v Moskvi temveč v zveznem kongresu v Washingtonu se oglašajo poslanci in senatorji z zahtevo, da naj po Rusiji čimprej udarimo — dokler še ne bo pripravljena na novo vojno, mi pa imamo atomske bombe — torej čemu čakamo ... ? Wallace na svojih shodih in v radiu svari pred to histerijo. Pravi, da ako poženemo svet v novo klanje, bo ubitih najmanj 500 milijonov ljudi in stroški bodo znašali pet trilijonov dolarjev. Časopisje njegova svarila na kratko omenja kje v notranjnih straneh skrite med oglasi. Enako pristransko je v poročaju o drugih, ki delujejo za mir. Socialist Giua iz Italije pa poudarja, da je poleg ameriških vojnih hujskače v ter Winstona Churchilla svetovnemu , BIGOTSTVO V ZED. DRŽAVAH se liri k H gozdni požar. Čezdalje več ga je. Rasplamtuj* se vsled hujskajočlh elementov, radi vojne histe.ije in v ospredju so cerkve, razne vojaške ter dru«e organizacije, KKK, kongresni odsek za raziskovanje protiameriških aktivnosti in sploh ljudje, ki si obetajo od nove vojne največ koristi, all pa so zapeljani vsled svoje duševn^ nezmožnosti za človeška čustva v to gonjo. ^ SPLETKE KOMINFORMA IN BOLGARIJE V JUGOSLOVANSKI MACED0NUI Macedonija je razdeljena na tri dele. Največjega ima Bolgarija, potem Grčija in Jugoslavija. Slednja je edina, ki je dala Ma-cedoncem popolno avtonomijo in macedonska republika v jugoslovanski federaciji ima enake pravice kakor srbska, hrvaška in slovenska republika. Vsled boja, ki ga vrši proti Titu in njegovim kolegom ko-minform že nad leto dni, skušajo Titovi sovražniki zanesti zmedo posebno v jugoslovanski del Ma-cedonije. Baje so dobili nekaj Macedoncev na svojo stran z idejo, da naj se Macedonija okliče za samostojno republiko, neodvisno od Jugoslavije in se združi z bolgarskim delom Macedonije in nato tudi z grškim. Ta Macedonija bi se pridružila kominfor-mu in tako bi dobila Sovjetska unija dostop preko Črnega mor- V treh in pul letih FLR Make- Amazon v Južni Ameriki, Missi-donije se je ta dežela izredno ^^ v Združenih državah in razvila, se dvignila gospodarsko Mackenzie v Kanadi. Ako bi in kulturno. Danes je Makedo- smatrali Mississippi in Missouri nija vključena v petletni gospo- kot eno enoto, bi bila reka Miss-darski načrt in proizvodni kolek- iggippi—Missouri najdaljša re-tivi republiške industrije dose- ka na svetu. Največja reka v ga jo od meseca do meseca boljše1 Evropi, Volga, ne spada med to rezultate. Februarski načrt pro- Jvanajstorico; ona je na pet- ameriške politike na Kitajskem (Konec s 1.-2. kolorfe na tej strani) Kitajskem že leta in leta zagrizujejo v njeno trgovino, industrijo in v promet. Angleži, ki so skozi dolgo dofco bili absolutni gospodarji Kitajske, so bili od "ameriških interesov" potisnjeni že pred vojno taleč na drugo mesto, še bolj pa je strah in rešpekt pred njimi »zginil čim jim je japonska bojna*sila iztrgala Singapore, Hong ^Kong in sploh vse angleške posesti v Aziji, razen Indije. Kitajci so izprevidelt, da Angleži niso več nepremagljivi in o se odločili, da hočejo biti na svoji zemlji oni gospodarji. 3ed države — namreč naša vlada — jih je v njihovem mnenju tekom vojne podprla s tem, da jim je dala vso mogočo pomoč v vojni z Japonsko. In pa da bo po vojni Kitajska prišteta med velesile z enakimi pravicami drugih štirih velesil. Boksarske vstaje na Kitajskem se lahko spominjajo vsi naši starejši čitatelji oziroma vsi oni, ki slede zgodovinskemu razvoju. Takrat so vpadle na Kitajsko vse evropske velesile, vštevši tedanja. Franc-Jožefova Avstro-Ogrska in kajserjeva Nemčija. In ttveda tudi Zed. države. Boksarska vstaja j< bila zadušena Znova se je uveljavila pravica tujih sil, da ako je belopoltnež ubil Kitajca, ali ga oropal, ga ni smelo soditi kitajsko sodišče temveč sodnik one države, kateri je storilec zločina pripadal. Sangaj — največje kitajsko mesto — tretje največje na svetu — je bilo razdeljeno v eone: v eni so vladali Angleži kakim dvema milijonama Kitajcev, v dnjgl Francozi, Nemci itd. Seveda, tudi Zed države so imele v njemu svoje posebne privilegije, dasi v prošlosti niso bili tolikšni in tako "spoštovani" kakor angleški.' Med drugo svetovna—oziroma že prej—je Sangaj okupirala Japonska in skoro ves tisti kitajski teritorij, v katerem so prej dominirale evropske velesile ter onsko temveč tudi v vojni med I sabo. Čiang Kaišekov režim je zapasel revolucijo, ki jo je izvedel Sun Jat Sen. Udinjal se je anglo-ameriškemu imperializmu. Postal je do dna korumpiran. Gnil in skrajno obsovražen med ljudstvom. Skrb, da se ga vzlic vsem tem njegovim hibam ohrani, je prevzela ameriška vlada, ker za angleški imperializem je postalo to breme, kakor v Grčiji. Ameriške ladje so sipale Čiang Kajšku municijo, dovažele mu bojne tanke, avte, riž in vse sorte druga živila, uniforme, topove, NAJDALJŠE REKE 00641 je 4x1 nas ladje in k**1* —1a V2,ic temu * ^J™ »^wjai. Od dvanajstorice najdglših , je Acheson priznal da Čiang Kaišek ni propadal na rek jih je šest v Aziji, tri v Afri-1 W1**1* vsled pomankanja orožja ter drugih potrebščin, kajti vse ki in tri v Ameriki. Te so reka to mu J* ameriška vlada dovažala v izobilju. Ameriška vlada je stavila na napačne karte — na režim, ki ga kitajsko ljudstvo ne mara. Vzlic temu dejstvu pa je še vedno cela kopa takozvanih ljudskih zastopnikov, ki v zveznem kongresu zahteva takojšnjo intervencijo — namreč, da pošljemo na Kitajsko našo oboroženo silo. Sklepajo — dokaj logično kajneda — da ako trošimo milijarde za izvodnje so v tem m#secu presegli za 8 odst. V Makedoniji so najugodnejša tla za rast bombaža zato je v petletki določeno, da se poviša z bombažem posejana površina v primeri s predvojnim časom za 410 odst. Toda že tretje leto petletke je pokazalo najstem mestu, kar se tiče daljine. Reka Donava s svojimi 1725 miljami pa je še mnogo krajša. Najdaljša reka na svetu — nevštevši pritokov — je Nil, ki meri 4,000 milj od izvira do ustja. Poleg tega je Nil poseben tak napredek v gojenju bombaž- " nih polj, da bo .Makedonija pri J"a-to' kcr mma mti delala dvakratno količino bom miru Ja> Bolgarije in prijatelske Ma- skrajno nevaren tudi Vatikan. Ta deluje z vsem aparatom svoje cedonije v Albanijo. Albanija je mednarodne cerkve za ustvarjenje vojnega razpoloženja po vsem sedaJ Titovi v,adi sovražna, dasi svetu — češ, da se gre za obrambo vere pred bogatajskim, krvo-željnim, zločinskim komunizmom. Proti sejalcem vojne histerije moramo enako energično nastopiti z delom za mir. Za vzajemnost pod okriljem Združenih nafodorr, kakor si jo je zamislil pokojni F. D. R. In s tem vred moramo delovati za odpravo vzrokov, radi katerih nastajajo vojne. Potom ameriške politike mi Kitajskem &ve — tri milijarde dolarjev je veliko denarja. Povprečen človek si niti predstavljati ne more, koliko ga je. Na Kitajskem je naša vlada vse te neštete milijone zapravila kot da bi jih vrgla v vodo. Vojno za ohranitev reakcionarnega, koruptnega, bankrotiranega Čiang Kaišekovega režima je izgubila. Sedaj se v Washingtonu začudeno vprašujejo, kako je moglo priti do tega. Kdo je bil nepazen? Cemu? In zakaj so zvezni propagandni aparati vedno trdili, da bo Čiang Kaišek zmagal vsak čas — če ne v pol letu — a do konca leta pa prav gotovo. Tako so v Washingtonu in v Nankingu zatrjevali leto za letom. Nanking je sedaj v posesti takozvane komunistične armade— pravijo ji tudi ljudska in demokratična armada — in svet se čudi. Tako gotovo kot pride za nočjo dan, je uradni Washington dan za dnem trdil, da bo Čiang Kajšek zmagal in ga zalagal z municijo, ladjami, tanki in z živetem. In njegove divizije so vež-ball ameriški oficirji. Pa je bilo vse zaman! Kar naenkrat je državni tajnik osupnjenim kon grešnikom in senatorjem v odsekih za vnanje zadeve priznal, da jo ameriška pomoč čiang Kaišeku izgubljena. Zahtevali so preiskavo. Hoteli so od njega več pojasnila kakor pa ga jim je dal. In zaprli so se za nadaljne razgovore med štiri stene. A ker se tudi izmed štirih sten končno po ovinkh izve, o čem so se menili, je postalo jasno: Čiang Kaišek kitajskega ljudstva nima na svoji strani. Zato je tudi ameriška munkija — njemu pošiljana — prišla komunistični armadi v roke — doloma vsled brezbrižnosti, deloma kar so komunistični poveljniki Čiang Kaj-skove nacionalistične poveljnike podkupovali in v splošnem ker je kitajsko ljudstvo že več kot sito intervencij anglo-amertške sile. Zed. države so skušale na Kitajskem gojiti sicer politiko "dobrega sosedstva", toda ker je vlida storila dobrega, so ji pokvarili s svojim izkoriščanjem privatni ameriški Interesi, ki se na (Nadaljevanje v 9.-6. koloni na tej strani) je Jugoslavija Albaniji po vojni izredno veliko pomagala z živežem in materijalom, Sedaj ji pomaga Rusija, toda pot do nje ima vsled sedanjih odnošajev z Jugoslavijo jako dolgo. Ni verjetno, da bi Macedonci v Jugoslaviji stopili v boj proti jugoslovanski zvezni vladi — torej proti tisti vladi, ki edina jim je dala svobodo, ki je prej nikjer niso imeli. Tržaški "Ljudski tednik" piše o tem: "Ozemlje Makedonije, ki tvori danes VI Federalno republiko v Jugoslaviji je bilo pred narodno osvobodilno vojno popolnoma pasivno; velikosrbska klika je to deželo le gospodarsko izkoriščala in narodnostno zatirala. Dasi so Makedonci samonikel narod na Balkanu, ga takrat vladajoči Srbi sploh niso hoteli priznavati, kakor tudi niso hotel priznati Makedonskega naroda bolgarski šovinisti. Po zmagi narodov Jugoslavije pa je Makedonija, ki je prišla v sklop jugoslovanskih republik, dobila svojo republiko, popolnoma enakopravno z ostalimi edin-cami FLRJ. To svojo enakopravnost si je priborila Makedonija sama, ko so 11. oktobra 1941. let šli iz Pri-lepa in Kumanova v boj prvi partizanski odredi. Klic makedonskega pesnika Koste Racina "Zbudite se!..... krik mladega pesnika iz okolice Prespanskega jezera Mite Bogoevskega "Umri-te, da boste živeli!", junaška smrt narodnega heroja Steve Naumova je oživela v Makedoncih narodno zavest, jih vodila v borbo za svobodo ter privedla končne zmage. baŽa, kakor je predvideno v petletnem načrtu. Industrija, ki je prej v Makedoniji sploh ni bilo — predvsem kemijska, lesna in usnjarska — raste, raste pa tudi življenje Makedoncev, ki se združujejo v zadruge. Taka vzorna zadruga je Lazaropolje v vasi, ki je bila v vojni popolnoma uničena. Osnovali so jo ljudje, ki niso imeli ničesar, razen nekaj blazin, iz katerih so pobrali volno in jih napolnili s slamo. Volno pa so prečistili, spredli in iz nje stkali prekrasno preprogo. Starešina vasi jo je nesel v Skoplje naravnost k ministru: "Take preproge bi lahko delalj Lazaropoljci, pa ni-mano volne." Pa so dobili ovce, več tisoč in danes imajo lastno proizvodnjo tkanin in preprog, šolo, knjižnico, a letos na pomlad bo stekla hidrocentrala. Tako se dviga življenaka raven Makedoncev, odpravlja se nepismenost, ki je bila boleča rana balkanskih narodov, u-stvarja se kultura Makedoncev, ki do narodno osvobodilne vojne skoro niso imeli svojega književnega jezika. Ena izmed redkih knjig, ki je izšl* v makedon-ščini po "Ilidanskem ustanku" in ki jo je napisal Krsto P. Misir-kov, je bila zaplenjena, ker je govorila o makedonskem narodu in je bila zato nevarna veliko-bolgarskim šovinistom. Danes pa se makedonski jezik, makedonska kultura In gospodarstvo v svobodni republiki svobodno razvijajo. Danes 'jugoslovanski narodi ne ovirajo Makedonije v njenem razvoju, nasprotno, podpirajo jo v njenem stremljenju, da bi nadomestila vse, karkoli Ji je velikosrbska in velikobolgar-ska šovinistična klika ospora-vala. Protetarec je vaft Ust. Priporočajte ga svojim znancem In prijateljem, da se namče nanj. toka vseh zadnjih 1,500 milj svojega toka. Pri tem izgublja mnogo vode radi izhlapevanja vn iri-facije, tako da je ta reka ,čim dalje manjša mesto večja. N ostalih dvanajstih rek imamo v Afriki še reki Niger in Kongo, kateri zalagajo z vodo tropična deževja vročih pokrajin blizu ekvatorja. V tem pogledu sto ti dve reki bolj podobni svoji posestrimi v Južni Ameriki, Amazonu, kot drugim rekam hladnejše severne polu-oble. Od šestorice fczijatskih rek, spadajočih k tucatu najdaljših rek na svetu, so štiri v Sibiriji, namreč Ob, Jenisej in Lena, ki se izlivajo v'severno Ledeno morje, ter Amur, ki se izliva v Tihi ocean. Ostali dve reki sta na Kitajskem, Jangce in Hvang (ali Rumena reka.) Teh dvanajst porečij predstavlja največjo različnost klime in civilizacije. Amazon in Kongo tečeta skozi bujne tropične pragozdove, kjer živijo krasnoper-ne ptice, divje zveri in barbarska plemena. Ustja rek Jenisej in Lena se nahaja severno od gozdne črte ln v njunem poreč ju je le malo razstresenega prebivalstva. Mississippi in Jangce pa tečeta čez zemljo ustaljene, dasi jako različne civilizacije, z bogatimi mesti ob njunih obalih, Nil je zibelka človeške zgodovine, dočim je Mackenzie v pi-jonirski pokrajini. Pogled na zemljevid sveta nas pouči, da pet rek izmed toga tucata teče v severno smer, namreč Nil, Msckenzie, Ob, Jenisej in Lena. Mississippi in Niger tečeta v južno smer, Amur, Jangce in Amason v vzhodno, zajezitev "komunizma" v Evropi, čemu bi Kitajsko prepustili "komunistom", ki ima več prebivalcev kakor vsa Evropa skupaj! Acheson pravi, da bi nas to ogromno stalo. Res, mi lahko okupiramo obrežna mesta, toda kitajsko ljudstvo nas bi smrtno zasovražilo— saj nas že sedaj mrzi —' in kaj bi nam to koristilo? Vrh tega bi morali vzdrževati s hrano tor drugimi potrebščinami eno deželo več, dasi jih imamo že zdaj dosti na plečih. Vendar pa je še možno, da se zgodi kak incident in da začnemo z intervencijo, ki bo povzročila postanek tretje svetovne vojne v Aziji, ne pa v Evropi, kakor se je prvotno domnevalo. Ako hoče biti zvezna vlada s Trumanom na čelu količkaj pametna, naj se sprijazni z resnico, da se je kitajsko ljudstvo odločilo biti sam svoj goapodar in ni je sile, ki bi ga mogla znova zasužnjiti za zapadni ali katerikoli drug imperializem. le Kongo teče prot :x4>adu. Vse te reke se od časa do Časa razlivajo izven svoie naravne struge, ali pofled jt njihovih povodenj so jako i azličnc. V slučaju rek Mississippi in Jangce pomen ja povodenj narodno katastrofo in ogromno zgubo imovine. Vsakoletna poplava Nila pa je pravi blagoslov, kajti rečno blato, ki ga voda naplavlja, pognojuje zemljo in je vir bogastva Egipta. Hvang ali Rumena reka, ki ima navado, d* poplavlja in spreminja svoj tok v določenih presledkih, je znana kot "šiba Kitajske". Amazon in Kongo ležita skoraj pod samim ekvatorom, ostalih deset rek pa se nahaja v severni hemisleri. Vzrok temu je lghko ugap&ti. Največji de! suhe zemlje se nahaja na severni poluobli in brez velikih pokrajin ne more seveda biti velikih rek. Zato nista manjša kontinenta, Evropa In Avstralija, zastopana v zgornjem tucatu najdaljših rek. > Reki Jangce m' Mississippi sta obsuti s velikimi masti, k Mita v zmerni coni. Tropične rake Amazon, Niger in Kongo se prevroče; Mackenzie in sibirske velereke pa so premrzle sa razvoj velikih naselbin. Dolina Nila je le ozka proga zelenja, le 15 de 30 milj široka ob reki, obkoljena od vročili puščav. Reka Hvang pa je preveč nezanesljiva vsled svojega običaja, da spreminja svojo strogo zato ne vabi ljudi, da bi si ob njej zgradili mesta. ' Od najbolj davnih časov so te reke služile kot glavna pot za raziskovanje notranjščine. Zgodovina svetovnih porečij je ob enem zgodovina človeških držav. Ali veste, da je Ameriški družinski koledar za leto 1 $4* knjiga s tako isborno vsebino, kakršne ne deMte za tako majhen denar nikjer drugje? Naročite si Jo! Stane $1.5i. Tole mi ne gre v gkrvo? (Konec s 1, strani) », ljudsko Nemčijo a čimveč jo moro socializma. V interesu zapadnlh sil pa je, da se ¥ nji kapitalizem ojata In z njim tiste politične stranke, ki so USSR najbolj sovražne. V teh smereh se boj nodakrje. Kako bo končan, tega si ne upamo*prerokovati* Čemu naj bo kaka organizacija, ki je vsikder delovala v korist te dežele označevana z a "ftukverzao" zgolj zato ker deluje ob enem aa mir ia sa vsa-jemacet med Mešan*, te tut nt-Mi«r ne gre v glave! Cemm se-ftej nekateri situeši deaanctvaje Sense sa "subvenneja" agolj Ia sovraštva šo ljudi e njemu ki pa ker ae je proti ajeme kujakelo v justičnem department«, ludt te* i j PRIPOVEDNI DEL \ Milico Kranjec: Fora Svetega Ivana ROMAN (Nadaljevanje.) i "Oh," je dejal Rebernik, "če ni nujno, ni zlomek, da bi mi nc padlo kaj pametnega v glavo. Sem bil kos že drugačnim ptičem, pa bom babnici tudi!" "Samo posvariti vas moram," jc rekel kaplan, "ti ljudje so spretni! Imajo za sabo dobre šole!" Ponudil mu je roko. "Saj" tudi mi nismo največji tepci," je rekel ponosno Reber- • nik. 2 Oči so se mu iskrile, ko je hitel iz župnišča" proti pisarni. Se na misel mu ni prišlo, da bi mu spodletelo. Bil je pretesno povezan s to faro, s to občino in čutil se je gospodarja v njej. To je tudi hotel ostati. Kako naj bi ga takale babnica spodkopala, ko je doslej tako trdno stal. Menjavali so se župani, on pa je ostal. Videl je celo Podleska, ko je sedel na županski prestol, in takrat je Rebernik bil prepričan, da ga bo ta postavil čez prag. Toda iz nerazumljivih razlogov Podlesek tega ni storil, zato pe ga je pri prihodnjih volitvah odplavilo. Zakaj ker je vedel, da bo sicer sam letel. Nežupana Podleska je Rebernik spoštljiveje pozdravljal kakor župana. Zakaj od tistikrat Rebernik ni verjel brezpogojno na nobeno stran. Naučil se je, da je ni bolj varljive stvari na svetu od politike in je že zdavnaj dognal, da "dober politik nikdar ne sme podreti za seboj vseh mostov", in si "zapreti vsa vrata". Vedel je še več: vsi mostovi morajo ostati, in vsa vrata morajo biti odprta, ako bi se kaj zgodilo ... V občini se lahko vsi menjajo, celo župnik lahko gre, on pa nima kam iti. Samo v tej občini je lahko kralj, tu je lahko vse, drugod pa sirota. Zato si je bil dober tudi z Miho Kuharjem. Naposled ... kaj veš. Tudi Mihi se lahko sreča nasmehne! f Klemenčeva pa v njegovi politiki nista pomenila prav nič, razen škodo. Bila sta tu le mimogrede. In potem — v eno stvar Rebernik ni nikoli verjel: v komunizem. Komunizem je sovražil brezpogojno: komunizem odpravlja cerkve, brez teh pa on ne more živeti, kakor mlin brez vode ne more mleti. Cerkev je bila zanj zlat rudnik, ki ga ni smel dati zasuti! Drugi vzrok sovraštva do Kle-menčevih pa je izviral iz njegove notranjosti. Enajst vasi pri Svetem Ivanu je vedelo, da je poleg župnika on največji gospod in vsi so se priklanjali njemu. Toda čutil je, da je to gospostvo trhlo, dasi tega ni pokazal.. V njem samem je bila praznina. Če bi prijel za motiko bi bil kmet, a če bi še tako ležal ves dan, bi gospod v resnici ne bil nikdar. Zato je v svojem srcu ljubosumno gledal na vse tisto, kar je sam imel za gosposko. V nekem pogledu so to bili tudi učitelji. Zato je na eni strani z brezupno bolečino hrepenel in iskal, da bi se sprijateljil z njimi, medtem ko jih je na drugi strani strastno sovražil, zlasti ako mu ni uspelo. Tako je cenil Rožmana in Smona, ker se je bil nekoč pri pijači pobratil z njima, vse drugo pa so bili zanj "zelenci", ki pa jim žal ni mogel do živega. Dekleta sama so ga še bolj jezila in — privlačevala. To bedno, pogospoščeno bitje ni imelo nikdar sreče, objeti gosposko žensko. Svojo ljubezen je tešil pri kmečkih dekletih, pri svoji, prav tako po kmečkem zaudar-jajoči ženi in pri nič manj kmečki Mrkunovki. Nasproti njegovemu domu pa so živele učiteljice, gosposka bitja, tam je gledal njihovo perilo, kadar so ga spomladi sušile na vrtu med cvetočimi jablanami. In to višnjevo, modro, in najrazličnejše žensko perilo je bilo kakor opojno cvetje in je ubogega Rebemika bolelo v srcu. Vse to je bilo tako strašno in mučno: ta brezizgledna polte-nost, ki se je razpasla po Svetemu Ivanu. V enajstih vaseh fare Svetega Ivana' so živeli kmečki ljudje in so svoje ljubezni opravljali na prastari, kmečki, v nekem pogledu surov način. A vse tisto je bilo naravno, vse dotlej, dokler se iz takih ljubezni ni rodil za statistiko popolnoma odvečni nezc^on-ski otrok. V fari sami pa so živeli "gospodje", ki so se odtrgali od vsega tega, ki so v svojem dolgočasju in v svoji odtrganosti od kmečkega bistva hlepeli po nečem drugem, tam so starega žandar j a Podleska vznemirjale učiteljice, tam je Koren živel s svojo Poljakinjo, tam je Mica Sušnikova spotoma kradla ljubezen in tešila svoje na pragu življenja stoječe telo. Tam je Rebernik hodil k Mrkunovki, a hkrati bolestno sanjal o učiteljicah v šoli. Ta šola pred njegovimi okni je bila njegova največja bolečina. Mučila ga je že petnajst let. Vsaka nova učiteljica mu je prinašala poseben vonj. In Tone Rebernik se je dvakrat celo predrznil, da je naskočil bolečino svojega srca, šolo: nekoč je pisal neki Berti, ki je kasneje kaj nezdržljivo živela. Toda ubogega Toneta je obrcala kakor kužka. Iz maščevanja jo je dve leti ovajal, dokler je naposled ni spravil od Svetega Ivana. Pred poldrugim letom je še PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO 66 NAROČITE SI DNEVNIK ■ PROS VETA 99 J Naročnina sa ZSrašeae irfta^a ( Ckleaga) k . MM aa leto; S4.M sa pel leta« |2.M m četrt leta; m Ckleaga le ; Cook Ce., $9.5t ss eele late; 94.71 sa pel leta; sa te—mrtvo $11. e j e o e e e a a o o e o o Naslov so list in tajništvo |e: - 2657 SOUTH LAWNDALE AVENUE CHICAGO 23, ILLINOIS enkrat poskusil pri — Pavli. Pri plesu ji je nenadoma začel pripovedovati o svojem oboževanju. Pavla ga je nekaj časa poslušala, pomežikovala. "»»osled pa ga nič hudega slutečega vlekla k svojim prijateljicam in prijateljem k mizi, tam prasnila v gromovit smeh in nazadnje iz-jecljala, da jo Rebernik obožuje. Rebemika toliko da ni zadela kap. Kar pod mizo je zlezel, nazadnje pa se je pri^iuljeno kakor pes splazil s plesa in se zaklel: Pavla bo še drugače šla, kakor je nekoč šla Berta. Toda bedni Tonček Pavli ni bil kos: Pavla si je bila dobra z nadzornikom, ki je lani župniku povedal, naj namigne svojemv^ organistu, da ima doma ženo in naj učiteljice pusti pri miru. 2upnik je ne le namignil, ampak Tončku kar naravnost povedal, da je za poštnega kristjana .dovolj ena žena. Rebernik je postal previden, ne da bi delil svoje prepričanje z župnikom. Toda s strastjo zaslepljeni možak je pozabljal tako za namige kaplana .Magdiča, kadar je že bilo kaj takega, kakor tudi na župnikove besede in, naposled, pol drugo leto zagrenjene ljubezni je bilo dovolj. Spet je iskal sprostitve. Tokrat je bila na vrsti — Giza. Na vsem lepem je možak prišel do čudovitega spoznanja: da so namreč ženske po tridesetem letu veliko bolj dostopne in da celo rade stopajo na stran. K temu je dodal še pomembnejšo stvar: Giza je bila komunistinja in "v rdečem raju", kakor so temu rekli v žup-nišču, ne poznajo ne družin ne zakona ne zvestobe, temveč se parijo križem, kakor pač nanese. In na svoj poseben način je bedni Rebernik bil o tem sveto prepričan, pa je dosanjaril tako daleč, da bi ne bilo nič nemogoče doseči pri Gizi uspeh, ako bi k temu dodal še kaj posebnega. .. recimo, da bi ponudil Gizi svojo zaščito pred viharji, ki jo sicer čakajo pri Svetem Ivanu. Ze res, Rebernik se je na župnikovi strani vneto bojeval proti rezuzdano6ti, še bolj proti "rdečemu raju", ne, tistega si Rebernik ni prav nič želel, toda ... človek bi spotoma, tako samo malce, rad pogledal tja ... Ko je torej Rebernik odhajal iz župnišča in rekel Magdiču nekako tolažilno, hkrati pa velikodušno svoj "brez skrbi bodite", to ni pomenilo, da. je Tonček bil kakor pes pripravljen po-pasti človeka, na katerega je bil naščuvan, marveč se je tisti trenutek čutil nad vse močnega in mu ni brodilo po glavi, kako naj bi Giza nekega dne srafrtotno letela od Svetega Ivana, marveč, kako bi on — uspel. Tokrat čne in letalo, ki ga bo gnala atomska energija, bo tehtalo najmanj sto ton. Raziskovalci atomske energije menijo, da bodo atumska letala presegala vse dosedanje hitrosti ln letala najmanj z brzino 50,000 km na uro. Brez raziskovanj ne pojde, in letala na reakcijski pogon ter raketni motorji so iznajdbe poslednjih let. In kakor kažejo vojne izkušnje, bodo o nadaljnjem razvoju letalstva odločala raziskovanja. Kaj vse se je spremenilo od časa, ko je prometni odbor angleške zbornice razpravljal o tem, ali pomeni 16 km veliko ali majhno brzino. Primer J. Stephen-sona nas uči, da tudi prekozvoč-na hitrost ni zadnja beseda v tehniki. Juan D. Peron Argentinski diktator Juan D. Peron je edini v vsi Ameriki, ki se zoperstavlja Zed. državam. Njegova država je po prebivalstvu najbolj homogena v latinski Ameriki in njeno prebivalstvo ja na to jako ponosno. Perona se prišteva k diktatorjem fašistične šole. Toda ne more sa zanikati, da se je v svojem kljubovanju vnanji politiki Zed. držav in Velike Britanije pridobil naklonjenost delavstva in ob enem s tem ubil socialistično ip komunistično gibanje v svoji državi On ja ob enem v latinski Ameriki edini diktator, ki se ponaša z ženo, ki ima med maso tolikšno zaslombo kakor je niti Mrs. Eleanor Roosevelt ni imela, dokler je njen mož še živel, in je nima sedaj. Vendar pa je Argentina v težki gospodarski krizi. Peron se je odloČil svojo državo industrializirati, pa sta mu Amerika in Anglija odpovedale kredite. Vsled tega na more sa svoj gospodarski program nakupiti toliko strojev in drugega blaga kolikor ga potrebuje. Tudi njegov mesni in žitni trg se je izredno znižal, ker ga mu skrčujeta ameriška in kanadska vlada. Torej tudi v Argentini ne teče vse po traku. Vihrava muha in mravlje Prilezla je muha iz zimskega stana, iz razpoke v zidu kraj , peči, zlezla na pomladni sončni žarek. Pretegnila si je noŽi-ce, obrisala očke, frfotaje s krilci stresla prah in poletela sem ter tja, da obide lanska mesta, polna sladkih spominov. "Glej, ali je to mogoče"! vzklikne presenečena, ko je gledala goste vrste mravelj, kako se kretajo gori in doli in vse prenašajo nekaj urno, prav isto ko lani. "O, za boga, to jesen sem yas pustila na istem mestu, a aduj vas najdem na istem opravki^!" "Zimsko zalogo pripravljamo," je bil odgovor. "Kaj!" osupne muha in toliko, da se ne onesvesti. "Mar ne veste, da je zima šele minila, druga pa kdo ve kdaj pride spet?" "Kdaj nova natanko pride, tega zares še ne vemo. Ali gotovo je, da prej ali slej pride," objasni ji neka mravlja. "O, težko je vam ubožcem, težko vam! Naša vsaka muha prav dobro ve, zakaj živi, toda ve, nesrečne delavke! Poglejte samo mene, kako sem vesela: letim, kamor hočem, od nikogar ne za visim; delam, kar ni pride na pamet. Me vse živimo vsaka zase, kakor katera more." "V čigavem imenu pa to govoriš?" jo vpraša cel kupček mravelj, za trenutek zbran okoli svoje stare znanke. "Kje so te tvoje tovarišice, še nobene nismo videle?" "Kje so?" se muha še sama^ vpraša začudeno. "Tudi jaz jih iščem od davi na vseh straneh, pa niti ene še nisem našla. Gotovo so vse poginile." "A ... a ... vse poginile! E, vidiš, pri nase se kaj takega ne more zgoditi. Pa veš zakaj"? "Zakaj?'* nedolžno vpraša vihrava muha. "Zato, ker me pre-jasno čutimo: ce celpti ni dobro, ne more biti dobro tudi poedin-cu v njej." .Iz knjige "Basne" — A. D. Promet železnic nazaduje Železniška družba Chicago, Burlington and Quincy je imela letošnjega februarja $997,787 dohodkov, lani v istem mesecu pa $1,908,628. Promet v enem meeecu je torej nazadoval blizu milijon. Nazadovanje dohodkov beležijo več ali manj tudi vse droge železniške družbe. r T Deep iu her heart Mvery mother hopes for (FLOWERS "MOTHm'MY! Slovene Records IS Inch — Ife By M. UdtvMt end I. I.aeichet 25144-F Pojmo veseli} H fee prt Jest' 8191 -F Ts merela; Men Vse eno J« 192-F Ok mre «• Mje; Nar. peami By Hem Trio: 2S0S9-F Stari Sotii; Moja Mick« 26072-F Štajerske; Moj prijatelj 26129-F Gozdni val«.; Hapsaaa polka By Frank Ysakevlc: 12276-F Ohio polka; CUirtnt welts 12277-F Cherry polka; Twilight waits 12302-F Be mine, polka; Summertime 1SS14-F Cafe polka; Hurray Slovenes lfSSl-F Cheer up; Jolly polka 1SS4S-P Three Yanks, p.; Dreamers w. 1S1SS-F Je Ana watts; Pitfte OThone 1SS76-F Oh, Marie; Oa the beach 1SS94-F Blue skirt: Charlie boxer 12S95-F Whoop poll Bar-room petka 251 »a-F 410 PominH in ska pj Bele rote, v. C-4IS MU ofcfra, v.; Jfa Vasi, pelka Ordsr C. O. 0. and write for n free ssSateyee of the large* selection of Slovene Phonograph Record*. Short Mask, Books end Dictionaries in USA ef tent money order to: PMJWOECH'S MUSS HOUSE 53« S«. CUrk St, Ckiuc* UL FOR Mothers' Day SUNDAY, MAY i Izberite dolgo trajajoče role za okras njene sobe ... mamljiv lop, da si ga pripne ko gre v cerkev ... neglede kaj >e njena starost... ali tvoja ... tvoj cvetličar ve kako napraviti tvoj cvetMnl dar v ugajanje vsaki osebi. OMftči ali pe telefoniraj mu le DANES. ftraus rtosiif_cam.wis« nomu A*YWNft£ • \ A Yugoslav Weakly Deveted lo the lnttr«it of the Woiktri • OFFICIAL OftGAN Of J. S. P. and Hs Educational fturoau PROLETAREC IDUC ATION OROANIZ ATION COOMRATIVE COMMONWEALTH NO. 2163 Published Weekly at 2301 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL., May 4„1949 VOL. XLIV. rep. cannon shoots off his mouth THE MARCH Or LABOR INDIANAPOLIS, Ind. — The Slovene National Home here, never made for the enormous crowds that thronged through it over the weekend, was - the "base of operations'* for the SNPJ National Bowling Tournament. Hampered by the fact that it was necessary to use three different bowling alleys and the fact that everything was scheduled on Central Standard Time, while everyone and everything else was running on Central Daylight Time, the Indianapolis SNPJ lodges deserve recognition for keeping things running so smoothly. The Committee did a wonderful job in getting things lined up, and keeping them that way. The friendliness and hospitality of the "Hoosiers" was greatly welcomed by the many bowlers that came from scattered parts of the country. Everywhere in the Slovene neighborhood, on the far west-side of town, it was evident that the SNPJ bowlers were in town. Each of the bowling alleys where the tournament took place had large posters welcoming the bowlers. Slovene taverns in the neighborhood had their windows painted-up with welcome signs. (In my neighborhood in Chicago, most of the people are Bohemian, and a lot of times when I walk down the street, I hear them talking in Bohemian, It was unusual to hear people on the street, in Indianapolis, talking in Slovenian.) The Bowlers dance at the SNH on Saturday night really taxed the hall's capacity. The dance floor was too crowded to squeeze even a few more couples onto it — and the created by so many people dancing furiously, rivaled/the heat of the hot Sunday ifter^ noon, when Frankie Yankovic played at the SNPJ Day celebration in Milwaukee, last Sep-Xember. It seemed to me that everyone that knew how to play an accordion, had brought h i s along, and if he didn't, he could always fihd one to play, some place. All day Saturday, at the SNH, there was music in the-basement, first from one group, then another, and sometimes two and even three going at one timo. One fellow had a homemade "bass" put together with an old wash tub, and a broomstick, with a string strung in between. A boy from Chicago tried to put some money in the juke box, just as someone was starting some accordion music. He was immediately "renounced" by the crowd, which pulled the plug out of the juke box, so that they could listen to some "homemade" music. It rained, intermittently, both Saturday and Sunday, but didn't cause too much trouble, as nearly everyone was busy inside. It was sort of mean, though, for those that had to travel from one bowling alley to another, or back to the hotel, in the downtown section. By K. M. Land la U First Prize for the beat communist propaganda of the month must go to Chairman Cannon of the House Appropriations Committee. • Cannon appropriately named, told the House that we must hit Moscow and every other center in Russia with atom bombs "within one week after the war starts." "With the signing of the AUantic treaty we have the bases," Cannon roared. "All we 'need now is the planes to deliver the bomb." This is wonderful But wouldn't it have been better if Cannon had kept quiet? His blast will not make it easier for Sec. Acheson to convince the world that the Atlantic Pact is defensive and within the framework of the United Nations. Already Gromyko has quoted Cannon's remarks in a speech to* the UN Assembly, and has accused our government of hypocrisy. Cannon lit another fuse which is likely to backfire. He said we must "equip soldiers from other nations and let them send their boys into the holocaust instead of sending our own boys." • Again, this is a wonderful solu-Uon of the messy problems of war. but wouldn't it have been better if Cannon had sounded off in the cloakroom? * There is already some doubt whether the French and Belgians and Dutch will go singing into the next holocaust even if we give Another War Will Last Forever, U. S. General Declares OMAHA, Neb.—The idea tl\at them free guns and dogtags. It Isn't going*to increase their enthusiasm to know that the chairman of the Appropriations Committee has already bragged about this business arrangement. • • • THE AMERICAN soldiers who stormed the beaches in the last war are also likely to take a sour view of Chairman Cannon's strategy. No matter how many guns we send to western Europe, the chances are that we will have to do the cleanup job as we have done twice before. Except this time, it will be more than a cleanup. We'll be in it from the first. Anyone who holds up the prospect that we can rely on other people to do our fighting is perpetrating a fraud on the American people. He is exposing us to a psychological Pearl Harbor that may be more serious than any communist fifth column. If there is going to be another war, we should prepare ourselves for the probability that most of the casualties will be American and Russian. This is our great stake in war and peace, one last bond between us and the Soviet Union—Chicago SUN-TIMES. U. S. MONEY ALONE KEEPS FRANCO ON HIS THRONE If Franco does not get $1,000,-000,000 this year, an economic and financial collapse in Spain is not merely possible but almost certain. He wants $250,000,000 immedi-our possession of the atom bomb a**ly. and the promise of the re-would guarantee a quick vie- mainder. The U.S. is his only hope, tory for us in any future war and only ** thln« Prevents him has been effectively nailed as **** tho. ^ fear of wishful self-delusion by no less f an authority than Maj. General ™ett ^ 10 Everett S. Hughes, U. S. army Any help must ^ by chief of ordnance. "If we have another war, it's going to last forever," General private banks, and for this official approval has been given The Chase National Bank has already Hughes said here April 19. He loaned Franco the nominal sum of also made clear that he does $25,000.000 just to test home and not think "the atomic bomb will worW opinion. If there are no vig-do anything but disturb and kill orou* rations to that. Franco will a lot of people." , ncxt ** givon d°*ned) $100,000,- The army ordnance chief said °00' withlllmore to follow The The dust haa cleared, the heat once again flows thru the radiators; and drinking water is plentiful, as the work of remodeling the Center has been completed. Dolmovic and Squok, contractors have completed the installation of bathroom facilities for both men and women, downstairs in the club room. And now when there Is some kind of affair in the upatairs hall, there will be a lot more room for dancing, and there will be better service at the new bar. So, all you members of the Social Club, don't forget te be here May I4th for our big affair. We're going to celebrate the remodeling by a gala celebration that Saturday night. that neither side in a war can win "until they land with armed forces and seize control of the country. They can't do that from the air," he said. Gen. Hughes emphasized that the U.S. army • ordnance planning has not been changed "In the slightest" by the atomic bomb. "The atomic bomb didn't cause Japan to surrender," he declared. "They were all ready to surrender before the first bomb was dropped." Indicating that another war woudd still be won or lost by the ordinary doughfoot, General Hughes said that army ordnance still is developing its planning with the foot soldier. money will come from private banks as private loans.—National Guardian. Trucker "1 11 have a dollar din-ner. please." Waitress: "On rye or whole wheat?" Testimonisl received by a drug concern: "For nine years I was totally desf, and after using your ear drops for only 10 days, I heard from my brother in South Dakota." Woman's voice on phone: "Hello, are you Harry?" Man: "Not especially, lady, but I'm a long ways from bald." Thoughts on receiving a 25-year service pin from the company I've worked a lot of hours, and now I'd like to mention. Instead of this gold service pin, I'd rather have a pension. I've made a lot of dough for you, and you know that I'm not braggin', My hands are sore, my back is broke, my tired back aide's a-draggin'. You took the sap right out of me, since my body you did hire, And now I'd like a little dough, so that I might retire. This company is big enough, huge profits they receive. So let the moths out of your purse, and give a pension, PLEASE ! —Paul C. Miller in THE MACHINIST. Seriator Reveals Battle Between National Sales Tax, Profits Tax "I wonder," a leading senator from the South said last week, "whether the American people, and particularly the workers, fully realize what would have happened to them if powerful interests had got what they expected—control of this Congress." The senator preferred not to be quoted directly at this time. Later, he will be in the thick of the fight which he described. "Evrfr since 1941," he continued, "lobbyists tor big bankers, industrialists and 'organized wealth* have been urging me to help put through a national sales tax. If they keep after me alone that line, though I am known as a progressive, you can imagine what they have been saying to many other members of Congress "A national sales tax would transfer the burden of billions of very rich to the stomachs of the poor and less fortunate. Once wt got such a tax, we probably never could get rid of it. "LABOR is absolutely right in opposing the sales tax for Washington, the nation's capital. That would be the entering wedge for the national sales tax, which would completely undermine the good old American principle of taxation in accordance with ability to pay." "If the reactionary interests had won control of Congress," the senator added, "they would have put over their long-cherished national sales tax scheme. They still hope to put It over, so they are bitterly fighting President Truman's proposal to Increase corporation profits taxes. "I am glad Truman said this week that he is standing firm for tax dollars from the backs of the hi* profits tlx plan.**—Labbr. ' * Powerful Inf I Oil Trust Ignores 'Law of Supply and Demand' Most Americans suspect there is an "International Oil Trust" and that it is u(> to no good, but few know much about the subject. Some striking information is provided by developments of the past few weeks. • First, a statement was put in the Congressional "Record" saying that the trust consists of seven huge companies—American, British and Dutch. They control petroleum production and prices throughout the world. Seceod, an article on the financial page of the conservative New York "Times" points out that, "although crude oil production is in excess of demand, motorists this spring and summer may expect to pay the present 'scarcity' prices for gasoline. Boldly Fix Prices "Virtually every other commodity has declined in recent months but gasoline prices are being held firm." la other words, the trust Is powerful enoagh te ignore (he "law of sapply and demand." Third, Congressman Sidney R. Yates (D, III.) told the House this: "Socony-Vacuum (one of the Standard Oil Companies) proposes to increase the pricc of gasoline for the New York and New England area. If its acUon in the past is any guide, this price rise will spread across the country. rTOTtro ranrasTic "Prices of most products are coming down. Gasoline is being produced in such quantities that it is almost a glut on the market. Profits of the oil industry and this company are enormous. There can be only one conclusion — that a monopoly dees exist la the oil Industry." Yates pointed out that Socony-Vacuum's big profits ot $58 million in 1946, "after taxes." nearly doubled in 1947 and in 1946 shot up to the "fantasUc" figure of $133 million. The Illinois congressman demanded an investigaUon by the JusUce Department or Federal Trade Commission. The American members of the trust are taking over oil companies in Japan, according to a report. Another tells about some new deals by the American oil companies in Saudi Arabia and Kuwait, two Arab countries In the Middle East Asked for the meaning of the word "tax," a first-grader came back with this penetrating answer: "Something like a nail, only with a sharper point." "Hard work never killed anybody," said the father. "That's Just the trouble, Dad," returned the son, just out of college, "I want to engage in something that has the spice of danger." Waiter. "Mr. Brown left his urn-brella again, I believe he'd leave his head if It were loose." Manager: "Yes, I guess you're right. I heard him say yesterday he was going to Arizona for his lungs." rd ' ¥ " Would You Like It That Way? ■ During the recent World War the windows of American homes were decorated with signs reading, "I'm glad I'm an American." We didn't bother to buy any of thoae sigiVs at the time, but right now we'd consider one designed to tell the world that we're glad we're not a Russian. Ever since a few days ago, when President Truman voiced his ideas about defending democracy we've been sympathizing with the unfortunate common people who live in the Soviet Union. Harry let it be known that he is ready to drop the atom bomb on them. He is going to hate to do it, he admits. But if it becomes necessary he will not hesitate. Can you imagine how that must make Alvin Mujicski and his family feel? Well, put yourself in his place by reversing the situation. Suppose Joe Stalin had plenty of atom bombs and aircraft able to make non-stop flights to almost anywhere in the world. And suppose he had announced his intention of using all that power against us — when and if HE thought such action necessary. We bet you'd feel just as jittery as can be. We bet. too. that after listening to such talk you'd lose all faith in all future assurances of friendship and talk of world peace that Joe Stalin might make. And if Joe had taken steps that already had united Canada, Mexico and ten or twelve South American countries on his side — as the Atlantic Pact has united European nations on ours — you'd probably wonder just what we'd have to do to either dissuade Joe and his crowd from dropping double-distilled destruction on us or to beat him to the punch and do some destroying ourselves. But we don't have that problem to worry about. Artd so we confess that we're glad we'ro Ameaicfns. However, we'd be even happier if this country of ours had long ago abandoned an economy that imposes upon us the compulsion to find markets for American goods and American dollars everywhere in the world, and if we had demonstrated that it is possible to socialize a nation's economy by democratic processes. For then, we do Let's Flatter Mother This Time One could hardly avoid knowing that Sunday, May 8th will be Mother's day, and that for something personal and flattering Mother wants flowers that day. The florists tell us, there are enough flowers to provide a bouquet or corsage for every mother in the land. Local flower shops are particularly well sacked, and the prices are lower than at Mother's day last year. That's especially good news for our readers in these times of prices. ' Flowers never fail to please Momma, whether they're Pop's favorite red roses, daughters'* gift of those lovely miniature roses or a young son's excited offering of a carnation corsage. And she will be certainly starryeyed if you give her orchids or gardenias. The lavendar orchids are reasonable priced this year, and if you're in the chips you might settle for one of the luscious hybrid orchids that run to a litUe more money. Camellias also come naturally to mind when the gift is a corsage. If a party is being planned for Mother, no doubt she will welcome a practical note in her flowers — an artistic arrangement or centerpiece which can be placed on the party table or at a favorite place in the living room. The seasonable varieties for the gift are snapdragons, georgeous tulips, iris and fnezia. MOVE OVER, WESTBROOK For years it's been possible for a speaker to get a good round of applause at a labor meeting merely by saying something nasty about West brook Pegler, who acts as if vinegar had been substituted for the milk of human kindness. While Westbrook was going his u n m e r r y way, a new star was slowly rising on the horizon of reaction. Now he is really up there, floating around in (he NAM firmament. He's a fellow known as Fulton Lewis Jr., and he's rapidly replacing Pegler as the "pet peeve" of the common man, whom both profess to love dearly. Although his unfair tactics irk us, Lewis often serves us well* By the simple process of listening to him we can tell what Big Business is thinking. However, we wish he'd quit pretending to be unbiased. -X LITTLE LITIIEH By JOHN PAINE Taft-Hartley Pamphlet Issue to Members of Congress The American Federation of Labor announced it has sent a new pamphlet to all members of Conor*" on "What's Wrong with the Taft HarUey Law? Plenty!" The pamphlet lists seven major charges in labor's indictment of the Taft-Hartley Act. It also refers to a questionnaire distributed by the American Federation of Labor among its national and international unions, the replies from which accuse the Taft-Hartley law of "interference with collective bargaining, with peaceful industrial relations and with union-manage ment cooperation." For copies of this pamphlet, write to American Federation of Labor, Washington, D.C. believe, the terrible thing that Harry S. Truman will do "if necessary" would have a better chance of never becoming necessary. But despite our failures, we're glad we're a member of the Godfearing crowd that is strong in the faith that it is better to give than t o receive — especially in the matter of atom bombs. —Reading LABOR ADVOCATE C of C. About to Launch Another Scare Over Government Ownership The Chamber of Commerce of the United States is about to start another scare over "socialization of transportation'* in the United States. - It has called a conference for early May in Washington and the chief feature of the discussion will be: "How serious is the threat of transport nationalization?" A number of propagandists employed by the railroads have been harping on that subject for some time. The fact is, there is no organized movement at thia time to bring about government ownership of the railroids in the United 9tat» and there won't be if the men who con- * trol the railroads would only learn to treat the public, the stockholders and the employes with a reasonable degree of decency. Perhaps it is worth recalling that the Chamber of Commerce derives 80 per cent of its funds from secret sources. On a number of occasions it hat been urged to reveal the names of these anonymous "benefactors," but persistenUy refused to do so. The effort to start thia scare over "transport nationalization" is probably part of its effort to get still more contributions from interests which refuse to reveal their Identity. i *»—LABOR Mr. Dilworth, the Dimity Diaper czar, fixed his baleful eye upon his young son and spoke in threatening tones. "Luther, you bum ! I have here a note from your teacher and I am not pleased." "She has the same effect on me, Pop," smiled Little Luther. "Sfhut up! What's the idea of telling the civics class that free enterprise is the same as grand larceny only on a larger scale?" "Pop, I'm busy making plans for the Maybe Day Parade. I can't be bothered with your infantile questions. If you don't think free enterprise is the same as grand larceny, that's your privilege. It's a free country — ain't it?" "It is not a free country, Luther, for those who could undermine its glorious future by casting doubts on the profit motive. And whet's this stuff about a Maybe Day Parade ? Do you mean May Day?" "I mean Maybe Day. My union, the Errand Boys & Mothers' •Little Helpers Local 13 (unaffiliated) is going to lead a big Maybe Day Parade, designed to call attention to certain current problems." "How will it work, Luther?" "Very simple. The boys shout 'Does the new rent control law control rents?' and the girls chant 'Maybe, maybe, maybe.' Then the boys holler 'Would the new health insurance bill insure health?' end the girls answer, 'Maybe, maybe, maybe.' Then the boys yell 'Is Taft-Hartley going to be repealed?' and the girls respond 'Maybe, maybe, maybe.' And the boys shriek 'Are the working people going to allow themselves to be led around by the nose?' and the girls say 'Maybe, maybe, maybe.' " "Do you mean, Luther, that you and your friends are going to march through our streets saying those nasty things about 'Jhe 81st Congress? I am rigidly apposed to this, my son. Don't rock the ship of state as it plies its perilous course through the shoels of adversity to the snug harbor of higher profits and lower corporation taxes for all." "You forgot to mention moral leadership, Pop." "I also forgot to remark that we all have to pull together, shoulder to shoulder, to make this land of ours a better land for me." "And what about the reds, Pop?" "I almost forgot the reds, Luther. They must be driven from our shores like some plague which would rock the very foundations of the monument to freedom and human dignity which is this corporate structure of mine." "You're in great form, Pop. You'll enjoy the Maybe Day Parade. I hope you'll stand on the sidelines and heckle." "Why do you want me to heckle, Luther?" "Because I think, Pop, that it's high time the workers learned once and for all that when guyi Kke you talk about freedom you've got profits in mind." "I don't like that kind of talk, Luther. I shall have your parade outlawed as a subversive activity." "Maybe, maybe, maybe." Now He Does A Bishop was accosted In a railway carriage by a reveller, who said: "You think you know everything. but I'll tell you two things you don't know." "Very likely," said the bishop. "What are they?" 'Tm your cook's husband and I'm wearing your shirt." „ The only noticeable effect of this criticism is that it is now reported the calliope will lead the parade, instead of coming along at the tail end.