Učitelji. Venee satiriških pesmi. Napisal Ferdo Plemič. (Konec.) IX. Perorisl iz učit. zbororanja. Predsednik, to je duša zlata, zgrešil poklic je diplomata; za Ysakega smehljaj vam ima, na desno kima, levo kima. Prosen govornik je izboren, o Ąsaki priliki zgovoren, iz ust mu Yro le nauki zlati, nič ne pozabi, k^ečjemu končati. A Tone Eekar, dragi bralec, je Ąečni opozicionalec; ker kakor stĄar pričenja, jenja, on vedno drugega je mnenja. Zato Zelenc ni kaj napačen, on je povsem, povsem drugačen, sedi molče Ą najhnjši gošči ter si medklice le privošči. A Eratki jezik vam obrača, da vije govor se kot kača; naj tema ta bo ali ona, sklep vedno je: mizeroa plača. Nastopa časib še Polona, tovarišic prenežnih krona; stan, šolo, jezik, svet očišča, seveda z ženskega stališča. Mokrotež pa že agitira in si somišljenike zbira, prav tajno hujska možek zviti, kje dalo shod bi se zaliti. Kolar deluje literarno, spisuje poročilo stvarno, nerĄozno to in to beleži; nToĄarišu" dopis bo sĄeži. V eoboto bodo širom brali, kako smo mi si jih dajali, kje se blamirali, blesteli, in slednjič še, kje konec vzeli. X. ToTariSieam. Eo gledam vas, se zdi mi, da zaklete kraljeve bčere gledam, ki življenje je Ąpreglo Ą trdi jarem; na gla^icah kraljeve krone vidim še žarenje. — Zlata ni več na vaših mehkih kodrib, zlato zdaj nižje, v srcu Ąam kraljuje; zlato — ljubezen polna potrpljenja, ljubezen zlata, oj, do dece tuje! XI. Važno posTetoranje. Tam na dvorišču danes shajajo se naše ljubke, glej, to^arišice, nad nekim listom glave zmajajo, in vsled debate jim gori že lice. Eaj se tak žiĄO pomenkujejo? Morda o najnovejši že metodi? Odlok li slednji komentujejo ? Ne! — Govore o pomladanski modi. XII. Šolski slnga. Glej, tam v stekleni mali koči, tam poletuje, prezimuje in dostojanst^eno si penzijo tam prizdihuje, prikimuje. A časih tudi po stopnicah, po hodnikih ti jo opleta; sedi mu y čepiei obširni njegova vsa avktoriteta. Prevzeten ni, zelo prijazen. Edo je pijaznejši na svetu? Prepričajte sami se, prosim, posebno pa o — novem letu. Kjer more, mož ti rad postreže, zato je rojen naš Abramo, po časnik teče, ZĄezke zveže, ko Ąrag ti zdirja po salamo. A ima svojo simpatijo, in ta učitelj je Eopotnik, ker on kriči nad šolsko deco, ko kdaj nad Djim njegov je stotnik. Oj, pa6 za šolo prava sreča je mož previden ta in moder, le kadar ga praĄ nujno rabiš, tedaj ne najdeš ga nikoder. Sklep. Dehtijo trte, cvet se vsipa iz latnikoĄ na staro mizo, zbor raodrih vrabceĄ važno čivka; ni danes žive duše blizo. Na jasnera nebu plava solnce, prešerno smeje se mi v vino; da, da, privoščil y tej saraoti' sem zlobnež dobro si starino. Bokal zdaj k ustam. — Vam trpini, tovariši, nkraljeve hčere"! Bog srečo daj Yam v domovini; za verze te pa — nič zamere!