H ■ H H ^H • ^H ■ I I II -m M I 1 fl ■ 11 f% M fH r. II IfA ■ iiJuUi^infiiriA jI i ift i iiirii/ m mili j¥ I ijiiifi ni iri vi/i NEODVISEN HOT ZA SIOVENSKE ^LAVCE V AMERIKI. LETO X. — VOL. X, CLEVELAND, OHIO, FRIDA^jMAV a5th, 1917. Z '""i ' '• . ,iff rroklamacija guvernerja Coxa — Klic pod zastave! sli v tej slovesni uri. "'Registracija se bo vršila ^ navadnih volivnih prostorih Volivni uradniki v vsakem countyu imajo nalogo -paziti na to, in natarična navodila jim bo dal državni tajnik. Izbiranje za armado in zdravniško preiskovanje pride pozneje, in natančna povelja bo dajalo vojne tajništvo, "kakor tudi vlada tt države.'' ' James M. Cox, Governor of State of Ohio. približati se moramo s spoštovanjem temu dnevu, skušat« moramo, da spoznamo njega pomen, in -posvetiti moram«, svoja srca v hvaležnosti onim, 'ki zagovarjajo in delujejo za narodno obrambo. "Zatorej pa jaz, governei države Ohio, proglašam dan 5 junija kot narodni praznik \ naši državi in zahtevam, da se trgovina ustavi — da se šok zaprejo, da ostanejo gledališča zaprta, in da se ustkvi ves pro met, raz ven kolikor ga je po treba, da se vršijo potrebni po^' minu in v poštenju živeli v bodočnosti. "In katero večjo garancijo miru in sreče jim moremo dati kot demokracijo, ki obsega vse narode — demokracijo, posve čeno slavnim spominom žrtev katere smo prestali, da imanu Ameriko danes tako, za kakor šnjo so se borili naši očetje. In "Prav gotovo je to altrečja ura preskušnje, kar jihroozna naš svet, in politika nftjnfrlade bo odločila usodo našfhjfctrok in naših vnukov, da bofeo v "Civilizacija naših očetov ni zahtevala še nikdar večjih žrtev in moči kot danes. Milijo ne mož čaka pripravljenih, da se odzovejo klku. Izbrani mo rajo biti skrbno in sistematično, in to je namen dneva, katerega bodemo obhajali v državi Ohio in ga imenovali "Dan da se priglasimo k zastavi!" brez presodkov, in ki spoštuje našo narodno čast, ne more dvomiti o pravičnosti nase stvari. Naš predsednik je ogromno žrtvoval, odlašal je vojno 'kljub strašnemu sramotenju od strani Nemčije. Toda ko se je šlo za naš , obstanek in narodno čast, ni mogel več odlašati. Od tias' je sedaj odvisen s položaj, in čas, da se branimo je prišel "Predsednik je določil 5. junija, ko bo stopilo ameriško moštvo naprej v eno solidno vrsto v obrambo idealov, kate rim je naša dežela posvečena. m Columbus, O. 24. maja- Go ■finer Cox je danes priobčil Hvnosti uradni razglas, v kate-Hin naznanja, _ . ^ militarizma, ampak Rusija bo ostala tudi toliko časa v vojni, da maščuje krivice prizadete Srbom, Belgijcem in Rumun-cem, da tudi tem narodom pomaga priti zopet do svobode in neodvisnosti." Ameriški poslanik Francis se je podal na rusko fronto, kjer osebno navdušuje vojake k večji akciji. Več shodov se je vršilo v Petrogradu in drugfli mestih, kjer se je razlagalo Rusom, zakaj mora trajati vojna nadalje. Kerenski, ruski vojni minister in socialist, je včeraj imel pomenljiv govor pred zbranimi vojaki devetih polkov, ki odidejo na fronto. Danes se je podal na rusko fronto pri Dvinsku. Njegov najboljši po- jaki so silno navdušeni radi teb besedi ameriškega poslanika. [ Petrograd, 24. maja. Ameri j ka je* vrgla ves svoj upliv na Rusijo, da vzpodbudi rusko ar mado in vlado k novim in hi-, trim delom, da se evropska vojna čimprej konča. Nova ruska vlada je v popolnem soglasju z ameriško vlado glede načrtov zaveznikov in o koncu vojne Ruski /ninisterski predsednik se je izjavil: "Po bridkih dogodkih, ki jih je .preživela 'Rusija v svoji notranjosti in na bojnih poljih, mora priti čas resnega dela in skupne akcije celega naroda Nova ruska vlada je sedaj pripravljena, da v popolnem so glasju z ostalimi zavezniki naredi vse mogoče, da se vojna čimprej konča in da se kaznuje provzročitelije tega klanja. In V ztrajala samo do konca v tej vojni, da pridobi nazaj svoje pokrajine, v*zete od pruskega ga lista se je avstrijska cesarica Žita izjavila, da ne bo dolgo trajalo, ko bo Avstrija prosila za mir. (Neki kardinal, ki je bil poslan od papeža na avstrijski dvor, in ki se je pozneje vrnil v Švico, je izjavil, da mu je cesarica povedala, da" neprestano deluje za mir, in da £0 Avstrija prej .prosila za mir, kot vsi drugi narodi. Koliko Avstrija trpi. Avstrijska cesarica Žita se je baje izjavila napram kardinalu :."M£ nikakor ne moremo prenašati te Vojne v nadalje. Pogin in žalost vlada v .vsaki najmanjši vasici Avstrije. Stra šno in nečloveško je gledati na žrtve. Sramota za nas je, da se nahajamo v tej vojni. Mir st mora vrniti k nam in upam, da pride kmalu. Cesar -si prizade va, da naredi mir.(!!) Vi nt 1 morete razumeti, koliko trpimo. (Tako govori ona oseb^, -m jM> prti vrni <\i\mwnw vojno. Avstrija je napovedala prva vojno, in danes kleči na kolenih in prosi za mir, iker ji skusila, kaj se pravi na zločin ski način prelivati ljudsko kri!) je v Avstriji veliko ponAnjka nje semenov, pomeni $0, da ljudje ne bodejo mogli Hrugič sejati. Lanskih pridelkov fii več v državi, in letošnja slaejfekti na pomeni, da bo ljuds»£a skrbi, da pride iz drugih cleiel žito in hrana v državo-Cesarica za mir? » London, 24. maja. Glasom nekega švicarskega katoliške- Ldndon, 24; maja. Avstro-Ogrska/monarhija si obupno prizadeva, da sklene mir z zavezniki, in grozi, da se odpove Nemčiji, če drugače ne bo šlo Najbolj važna novica, ki je do spela iz Avstrije je, da je odstopil grof Tisza, ogrski mini-sterski predsednik z vsem svojim kabinetom. Grof Tisza je bil največja opora avstriake vlade in nemškega -upliva v Avstriji. Papež posreduje? Poročila iz Rima naznanjajo, da -papež silno deluje, da izposljuje od avstrijskega cesarja obljubo miru. Pap«ež je baje svetoval avstrijskemu ce sarju, da bo govoril za njega v prid miru, toda avstrijska via da mora odnehati od vseh za htev, da bi se polastila kakega tujega ozemlja. Lakota je na vratih. ; ." Naj boli je razburilo avstrii-SKO premvaisW vlad nih izvežbancev, da bo letos izvanredno slaba letina . v Avstriji. Neprestano mokro vreme je provzročilo, da je se menje v zemlji zgnjilo, in ker 1 m : (Na tretji strani tega lista, spodaj, dobite vaMpec registracijske karte, mero bo moral izpolniti fjkak moški, ki se nahaja v »ta rosti 21. do 31. leta dlje 5. junija. Izreižite dotičn<|be-rilo in skušajte domaj izpolniti karto. Mi želftno, da bodejo naii rojaki i|mo in inteligentno odgovarjali na vprašanja. Pofuk, kaj morate storiti dne >5. junija, pa dobite v Grdgno vi dvorani dne 1. jimimob 8. uri zvečer pri javipm ljudskem shodu. » nosti in kulturi, namesto v orožju. Ameriško delavstvo, ki je bilo navzoče, je burno ploskalo svojim angleškim tovarišem Svečano so obljubili pbdpirati vlado v tem boju do zadnjega konca, dokler se pruski militarizem popolnoma ne iztrebi 700 oseb se je po zborovanju priglasilo k prostovoljcem ameriške armade. —V petek, 1. junija se vrši javni ljudski shod ob 8. uri zvečer v Grdinovi dvorani, da se rojakom pojasni sistem registriranja in vojaške službe Slovenski Politični Klub bo natančno in resnično pojasnil vse podrobnosti, katerim morate slediti dne 5. junija v volivnih kočah. Poleg tega pa bo ime) Klub na razpolago forn^ularje ali vzorpe onih karu ki m,bode- jrs mmUil* ^rtffiifflflf Inrah VSfcJt ki se udeleži teg* shoda, dobi tako karto v roke, in Politični Klub bo imel na razpolago najmanj dvajset inteligentnih slo venskih mladeničev, ki bodejo pomagali rojakom pisati dotič-ne listine in jim tako olajšati delo v volivnih kočah. Kdor se bo tega shoda udeležil, bo šel lahko mirne vesti v volivno kočo, ker bo znal na vsako vprašanje odgovarjati brez sitno sti. Uredništvo lista izvršuje 8 tem svojo patrijotično dolžnost napram deželi, ki nam je tolike pomagala in nam dala vse, kai imamo. Pridite na shod vsi, ki ste klicani v vojno službo, vsi ljudje v starosti od 21. do 31 leta, pa tudi drugi ste vabljeni Več zanimivih govorov bo sledilo. Slovenski Politični Klub, zavedajoč se resnostii časa, bo pomagal vsem pri izpolnevanju njih dolžnosti. Ne pozabite torej shoda, ki se vrši v petek, 1 junija zvečer v Grdinovi dvorani. —Martin Tomažič si je v sredo zvečer prerezal vrat t britvijo in je takoj izkrvavel Stanoval je na Glass ave. Charles Bela j ga je našel pri vstopiu v stanovanje vsega krvavega Kaj je mladeniča gnalo v smrt, ni mogoče dognati, ker je bil še do zadnjega dneva precej vesel in ni kazal nobenih zna kov otožnosti. Moralo se mu je hipno zmešati. Bil je znan koi marljiv mladenič, kadar je delal. Lahna naj mu bo zemlja!- —Podpredsednik Zjed. držav Thomas Riley Marshall je do spel v četrtek v Cleveland. Izjavil se je: "Amerika je resnt v vojni. In ves svet bo sliša^od Amerike v boju za svobodo Mi čaikamo le še besede, da gremo, in 'ko, bodemo enkrat šli glejte na Ameriko, kaj bo _na. redila!" Podpredsednik Zjed držav je prišel v Cleveland na proslavo .prostozidarske (fraj-maurarske) lože, in pri -prosla vi je imel daljši govor. Mr Marshall je odličen član pro stozidarske lože- -—V sredo; 30. maja, na dan praznika jrinčanja grobov, (Decoration Day), naš list ne bo izšel, da se da vsem usluž- m Mfe ■ - * -^SJcoro vsa slovenska, dru-|ya so se odzvala povabilu od trani pripravljalnega odbora ■lede šlavnosti, ki se vrši v na-1 naselbini dne 30. maja, na Decoration Day)* Ta dan bo azvita ameriška zastava na prostoru, kjer bo stalo mestno Opališče za slovensko naselbi-p. Isti dan se ob ugodnem fremenu Visi velika parada dyenskih društev in šolska aladine, nakar sledijo primer-i -govori • o pomenu dneva [rogram, kakor nam ga je na lanilo St. CJair Merchant-ttptrovement Asociation, ba Bedeč : Parada se začne ob 12 Ei in 30. minut popoldne. Ni j irvo pridejo šolski otroci. Po-tbljena je tudi mladina javnih m Addison in Stannard kakoi Idi mladina sv. Vida šole. Z a R ■ • r iTiiiti mVt'TWM* it' m lifrrr - ■ |Q p T Juv Hl/vi l'a» rifiv 111 uiiww Cjrana društva in ostala dru Ea. Paradži se prične pomika-lorvi vrsti, -cla se je cesarski moč na Ogrslkem jako omajala v drugi vrsti pomeni" padec Tis-ze, da Ogri ne zaupajo več ljudem, katere jim Avstrija pošilja za samosilnike, v-tretji vrsti pa pomeni padec Tisze konec popolnemu nemško-avstrij« sikemu sporazumu. Tisza je bil oni, 4ci je sklenil ntfkako trgovsko in eolninsko pogodbo med Avstrijci, Ogri in Nemci, in s padcem Tisze propade tudi po godba. To pomeni, da se Avstrija krši, da poka v Avstriji cek> na onih konceh in krajih, ' kjer je ibilo neikdaj največje za upanje v vlado. Avstrija je posvečena pogu bi, posvečena je bila pogubi oni dan, ;ko je napovedala vojno »Srbiji. VsaJka krivica se mašču je na tem svetu, in roparska poželjivost Avstrije, da umor in ubije mali srbski narod se bo strahovito maščevala nad Avsfrijo samo! Kdor potegne za meč, bo sam z mečem ugonobljen. -o--— IZ NARODNE ZGODOVINE Joseph AlsheUer piše: Prišel sem na Dunaj nekega večera meseca julija 19*4. Ceste so bile polne mladfo*e, ki je prepevala, plesala in drugače naznanjala svx>je veselice. Zaikaj? Avstrija je isti »večer pravkar naznanila vojno, in Avstrijci so mislili, da gredo na piknOk. Po celem mfeistu so kričali, da v enem tednu bo ples s Srbijo p«ri knaju, Srbije »n-e bo več na svetu. In zdelo se mi je, da me vse to nič rte1 briga. Vojna v južni Evropi nima za Ameriko nobenega ^pomena, Amert'kanci lahko živijo floot prej, delajo kar hočejo, >ne zmeneč se. za kanone in puške. Toda oglasila se je Rusija in je rekla, da bo branila Srbe. Nemčija, zaveznica Avstrije, je napovedala »vojno Rus rji radi-tega, in drugi dan vojno Franciji',®«^ zaveznici Rusije. In vedno se mi jef zdelo, da smo še daleč od vo>roe, ka;jti nam ni bilo mar,- kaj imajo evropske države med seboj. Belgija je bila miroljubna nevtralna drtikva, (toda mahoma je prilhrumel .nemški nio-kih nad Belgijo, »poiklal belgijsko prebivalstvo in požgal belgijska mesta. Pa še vedno smo h li jako oddaljeni od vojne, kaj smo se brigali za (kanowe in puške. Anglija je prišla n 's»e razširila na morje. Toda bila je še vedmo daleč od nas in nismo mislili, da pride do nas. L,ahko smo mirno spali. Kaj bi se mi brigali? « Toda strašno smo se zbudili iz našega spanja- Mali ogenj, ki se je pričel v 'Srbiji, se je razširil nad celo Evropo. Avstrij-Dalje na tretji strani. » ■ ■ 1 r Padec Tisze 1 * Novice sporočajo, da je pa dlo ministerstvo Tisze v Bu dimpešti. Podrobnosti o tem s\ sedaj še ne morejo dognati, to da padec Tisze je za Avstrijo kot za Ogrsko ogromnega političnega pomena. Znano je, da je bil minister Tisza eden največjih reakcijonarjev Avstro Ogrske, da je bid silno sovražen pri ljudstvu ' Avstrije in Ogrske in najbolj mogočna opora cesarskega prestola v monarhiji. On je zastopal idejo, da so le nekateri ljudje, in sicer bogati, opravičeni biti zastopani pri vladi, tpda širše ljudstvo, delavci in trpini, ne bi smeli imeti pri vladi nobene besede. Ta načela je grof Tisza -dosledno zastopal, in je bil torej pravi tip avstrijskega bi-rokratizma- Taki možje so vo di'li ^vstrjsko politiko zadnja tri leja . In sedaj, ko se sporoča, da je padel Tisza, je skoro go tovo, da je ljudska nevolja pro ti sovražni vladi nastala toliko, da »e Tisza ni mogel • več upirati iin je moral odstopiti, ket sicer bi zbruhnila splošna revolucija. Mbgoce pa je še drug vzrok odstopu grofa Tisze. Grof Tisza je znan kot največji zago vornik germanizma v Ogrski Tisza je imel narejen načrt, 4a naredi Mažarsko popolnoma odvisni od Nemčije, da bo Ma žarska za privesek velike Ho henzollernske rodbine. Resnica je, da so se Mlažari v tej vojni precej radovoljni in z nekakim veseljem borili skupaj z Nemci, kajti v Avstriji in Ogrski so znani načrti zav-enikov, da hočejo zavezniki odtrgati od Avstrije kakor tudi od Ogrske vse Jugoslovane, severne Slovane, Rumunce in Italijane. Torej so Ogri računali, da če zvesto držijo z Nemci, pomeni to, da bodeji Nemci zmagali, Ogri pa bodejo še nadalje lahko komandirali Slovake, Hrva te in Rumunce. Tdda odkar so celo narodi v Avstriji sprevideli, da zmage ne bo na strani Nemčije, tedaj je nastalo vse drugače. Ljifll* ske stranke vidijo, da je sedaj prava in ugodna prilika, da se udar?, cesarski sistem. Ce ze zmage ne bo, naj bo vsaj zmaga večjih pravic. In Tisza je moral iti, ker je ljudstvo grozilo z Revolucijo, če ne gre. Tako se podirajo stebri cesarstva v starodavni* prepereli Avstriji Na tretji strani pa igrajo Ogri jako veliki politiko. Sprva, ko je Nemčija z vso sili) planila v vojno, so bili Ogri mnenja, da je treba Nemcem dati vso podporo, kajti če dobro pomagajo Nemcem, pade tudi na Ogre kredit, in Ogri sh mislili dobiti še več svobode po vojni kot so jo imeli dosedaj Toda znano pa je, da so posa-mezni zastopniki Ogrov se v'es> čas vojne nahajali skrivej v krogih zaveznikov, kjer so sku šali ohraniti blagohotno mnenje zaveznikov napram Ma-žarski. Ogri žrtvujejo ogrom- Kaj pa je Sokol? bo mogoč " kdo čitateljev vprašal. Soke je telovadno in narodpo druši : vo. Da, res je, toda Sokol im še drugi pomen in namen. Sc 1 kolska društva so najbolj kul ■ turna društva *me£ Slovanst : vom, torej ne samo med .Slo venci. Saj je resnica, da je So kol vzdrževal Slovane v kultu ri. Sokolsko delo je delo na predka med slovanstvom. So kol je napel svoje moči in steg nil svojo krepko roko proti na aim sovražnikom, ki so nas ho teli popolnoma zadušiti. Sokol aki namen je gojiti narodne petje, podpirati čitalnice, godbo, literaturo, krepiti duh in telo. In da ni Wlo Sokolov med Slovani, ne bi Slovani dospeli na toliko visoko stopinjo kul ture. Zato pa je avstro-nemška vlada vedno skušala uničiti Sokole, ker je vedela, da so rav no te organizacije, ki dajejc narodu zavest in napredek. Če hi so najbolj kulturni med Slo vani in mogoče eni prvih kul turnih narodov sveta. Kdo jih je dvignil na tako visoko stopi njo kulture? Edino sokolstvo Ne bom nadalje opisoval te ga, ker danes je Scukol med narodom ze vrlo dobro poznan, Omenim pa naj ob tej priliki, da naše društvo Sokol Jadran se je zavzelo, da priredi dne 27 maja javni ljudski shod. Enači shodi se le redko vršijo pn nas. Mnogpr dobrih govornikovt io govorilo. Dobridošli vsij Slovenci in Jugoslovani. Pridite da spoznate delovanje Soko-a. Začetek je ob 2. uri popol-' dne točno in zvečer se pa vrši zabava s plesom. Vstopnina na zabavo in na ples je le 25c za osebo, da pokrijemo stroške, katere bodemo imeli. Torej so rojaki uljudno vabljeni v Sta-kičevo dvorano d*>e 27. maja. Pri tem pa še apeliram n^ vas člane, 'da kakoršnjo navdušenost ste pokazali pri ustanovitvi, želim da bi jo vztrajno držali. Delujte za sokolsko misel, razširjajte jo, širite Sokola, da bo enkrat z razprostrtimi perutmi priletel na svoja svobodna tla v svobodno Jugoslavijo Konečno pa kličem vsem narodnim ljudem krepki sokolski Nazdarl "D" Pittsburg, kans. Dela se pre cej dobro v tukajšnih premo govih rovih, tudi plača ni preslaba, toda' draginja je taka, da ni za shajati. Pa tudi rojaki, ki so se prej pečali s prodajo pi-»ve ali žganja, so zdaj v taki stiski,da še ven ne upajo. Za vsako malo prodajo pijače so kaznovani od $100 do $500 in z zaporom od 30 dni. do 6 mesecev. Težko se bodemo privadili biti brez pijače. Pozdrav Ant. Žagar, Pittsburg, Kans. Kolekta od okraja št. 12. je končana. Ta okraj je obsegal: 38. cesto, 36, 34, 33, 32 in Payne ave. Nabiralca sta bila Frank Zupančič in John Cegnar. •Darovalci so: John Skufca in Argust Budan po $2.00, Fr Mramor $1.05, John Breskvar, Frank Špelko, Martin Valetič, Jernej Pogan, Louis Kastelic, Frank Krsovec, Josip Longer, Josip Ponikvar, A ton Glavič, Louis Rije, John Košir, Johana Kramaršič, Albert Zaje, Anton Ogrinc in Anton Zaviršek po $1.00. Anton Strah, Anton Vidmar, Matevž VMitelič, Josip Trbo-vec, Leopold Hren, Pepca Jev-nikar, Frank Fajfar. po 50c. FrankHrovat, Louis Rodič, Frank Olama,1 John 5-porar, John Vidmar, Josip Kisovec, Louis Kračman, Josip Zupančič, Louis Vrtovšnik, Frank Gabrijel, Louis Anigoni, A. Ponikvar, John Hren, John Štrukelj, Mary Čeron, Frank Čeme in John Komirf po 25c. Skupaj oddanih 42 kuvert svota $27.80. POZOR! Opominjam člane dr. ZMB. da se gotovo vsak udeleži slav razvila ameriška zastava na St Clair ave. za mestno kopališče Opozarjam, da pride vsak član najzadnji čas ob pol eni uri popoldne, in naj prinese s seboj uniformo. Po tej slavnosti odi demo v mesto, kjer se vrši oh 3. uri patrijotična parada. Z nami korakajo tudi Slovaki Ker je to jako važna stvar, pro sim, da nikogar ne manjka S pozdravom (63) Andy Sadar, tajnik ganizacija, kjer vsak mož izvršuje ono delo, za katero je najbolj sposoben. V ta namen je kongres exlredil, da naj se narod organizira za vojno in ■sicer na podlagi izbranega števila mož, in da se vsak mož po stavi v ono službo, v kateri bo največ koristil celemu narodu "In to je jako globokega pomena. To je popolnoma nova stvar v naši zgodovini, odločno znamenje našega napredka To je nov način sprejetja naših dolžnosti, da delujemo premišljeno in udano za skuptni namen nas vseh. To nikakor ni •konskripcija onih, ki nečejo ampak je izbor naroda, ki se je prostovoljno v masi ponudil Nihče ne bo izbiral ali naj služi na bojišču ali naj obdeluje zemljo, ampak vsi skupaj bodejo elelovali za splošno korist domovine. , "Dan, ki je vtem razglasu omenjen je čas, ko se morajo vsi podati na svoje delo. In ra-ditega bo ta dan zaznamovanj kot najbolj značilni v naši narodni zgodovini. In ničesar dril-zega nI ta dan kot čas, ko bo moštvo te dežele stopilo naprej v eno sdlidno vrsto v obramtfo idealov, katerim je ta narod posvečen. In jako važno za te ideale je, p« tudi za ponos naroda, da ne bo nobenih odprtin v tel* narodnih vrstah. "Potrebno je, da se približujemo temu dnevu z zavednostjo kaj pomeni, in da podelimo temu dnevu čast in koli 100 članov in članic, in tudi blagaj na ni majhna. Upam torej, da je Sokolu siguren obstanek. In ako bodemo vsi skupno držali, bo v resnici tudi napredek na naši strani. "H ' ■.■-v.iu-^-. — . Razglas predsednika Wilsona Predsednik Wilson je dne 21. maja razposlal na ameriški na fod razglas, v katerem opominja narod na dan 5.' junija, ko sti vrši prebiranje ameriškega moštva za vojno sluižbo. Prvi del razglasa vsebuje pomen postave, katero je naredil kongres glede splošne vojaške službe, v drugem delu svojega razglasa pa pravi" predsednik Wilson: "In raditega, jaz, Woodrow Wilson, predsednik Zjedinje-nih držav, opominjam guvernerje vseih posameznih držav in teritorijev in e>dbor komisarjev v District of Columbia in vse uradnike in zastopnike posa meznih držav in teritorijev, da izvršijo gotove dolžnosti glede izpolnjevanja gori omenjene postave, katere dolžnosti se jim bodejo direktnim potom naznanile. "In jaz nadalje naznanjam in opojninjam vse osebe, ki so podvržene registraoiji v posameznih državah in teritoHjah, glasom zgorej omenjene postave, da je čas in prostor za tako registracijo odločen od 7. ure zjutraj do 9. ure zvečer in sicei dne 5. junija, 1917 v registracijskih prostorih precinktovfc v katerih n ljudje stanujejo. Oni ki so dosegli starost 21 let in ki niso še stari 31 let na omenjeni dan ali prej, se morajo registrirati V teritorijih Ala "rica, Hawai in Porto Rico bo naznanjen dan registracije v poznejšem razglasu. "In jaz opominjam one, ki radi bolezni ne morejo v regi stracijske -prostore, da se na registracijski dan ali pa prej obrnejo do county elerka onega county a, kjer se nahajajo, da pozvedo, kako naj se registrirajo po zasrtopniku. Oni, ki pričakujejo, da bodejo odsotni na omenjeni dan iz countiyev, kjei je njih stalno bivališče, se lah ko registrirajo po pošti, toda njih registracijska 'karta mora priti na oblast njih domačega okraja vsaj do omenjenega dneva. Obrnejo naj »e do coun ty ali city elerka onega mesta, kjer se začasno nahajajo,.da jim pove, kako se lahko regi strirajo po pošti. "Sila, proti kateri se zbiramo, je hotela celemu svetu usiliti svoje nasilje. V ta namen je ta sila pomnožila svoje orožje dokler se vojna ni spremenila Nič več ni armad danes v onem pomenu, kakor smo jih bili mi navajeni imeti. Danes so ceh narodi oboroženi. Zatorej so ■pa možje, ;ki ostanejo doma in obdelujejo Zemljo ali pa delajo v tovarnah, ravno tako del armade, kakor možje, ki stojijo na bojnih poljanah. In take mora biti z nami. Ne bodemc pripravili armade za vojno, ampak celi narod. In v ta na men se morajo zbrati naši ljudje, da se združijo proti skupnemu sovražniku. Toda to se ne more zgoditi, oe vsak mož zasleduje svoj privatni namen Vsi moramo zasledovati en namen. Narod potrebuje vse mo ie; toda narod ne potrebuje vseh mož na bojnem polju alt pa kje drugje, kjer komu naj bolj ugaja, ampak na onem prostoru, kjer je mož najbolj zmožen, da naredi kaj koristnega pov, in izkušeni strojnik menda rad koraka pod zasta vo, pa se narodu najbolj kori sti, če gre strelec na vojno, strojnik pa ostane pri svojem delu. Cel narod mora biti or- McNutt & McCaD Co. Vejiki loti, nizke cene na Bliss Rd. t St. Chir msd-bini. Jako široke ceste. Tlak po cesttk. Električna luč, vodovod, fina drevesa. Blizu 1 i novih tovaren. OGLASITE SE PRI LOUIS RECHER, Š&M ALI PRI DAN GARAPIČ, ^ ^ TRI ČEDNOSTI. Da hranila danar ▼••lej, morata bili pamatni. Dm pa hranita nakoliko va£ »odaj pomani patrijotizam. ,Ia ia hranita danar ▼ veliki varni banki kol ja Tha Clevaland Trait Co., ki van plača 4 odstot. obroati, pomani da imata dobar razum. 15 pripravnih podružnic. %bc Clcvefanfc Grust Company Po posebno znižanih cenah dobite sedaj fine ženske in otročje suknje, obleke z že-ketom, princes obleke in kiklje pri > • ■ . * t ijV W W . —"J " ' « piknik v Srbiji j. v«ljal Aystrijce 300.006 življenj, vcc loot j« štela vsa isrbska armada. Uri dasi smo se neprestano umikali plamenom, 4>a so nas vseeno dosegli. In. danes se moramo boriti z ognjem proti ognju. Zgodovina kaže, da noben narod nima obstanlka, nima značaja, raz veta oe ise zna braniti. In Amerika je pokazala, da se zna. V prejšnjih vojnah. Zato pa ameriška armada ne bo šla na pdkiiJk, ampak v boj za človeške ipravke in svobodo. ♦ * * Svoboda ameriškega časopisja je ravno praiva, ne prevelika, ne premajhna. Toda svoboda avstrijsko-nemškega časopisja j« tptre velika v Ameriki. Strrijc Sa-m je ravtrno tak kot Bog Oče v nebesih. Potrpežljiv, toda kadar se razjezi pia ■pošlje txxJo, da uniči, (kar mu ine ugaja. * * * To velja tudi za "Strup" v New Yoricus za Zottijev list, ki je v nadi, da dtobi ob pravem času še nekaj dolarjev od neumnih Slovencev, začel dnevno »shajati, a v "resnici je to past nastavljena avstrijskim bedakom. VABILO 11a razvitje zastave, katero pri redi dr. Primorska Soča, št. 94 ■SiSPZ na L. Recharjevih farmah v nedeljo, 3. junija. Zbi rališče je na stop 117 Shore Line v Collinwoodu. Vabimo vsa cenjena društva in slavno ofbčinstvo na to izvanredno slavnost/ da se v največjem številu udeleže. Zbiramo se ob pol desetih dopoldne,' in ob 10 odkorakamo na mesto. Igrala bo Jzvrstna godba Triglav. Uljudno vabi (64) Odbor Dve opremljeni sobi se oddaje v najem s otvoritve nove restavracije in kavarne! Cenjenemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem .prevzel dobro znane prostore g. Josip' Bizjaka, 6026 St. Clair ave. in sicer za restavracijo in kavarno, Imel bodem vsa* najboljša jedila, Ikakor tudi najboljše mehke pijače z dobro in solidno1 postrežbo. In v svnho tega, da se bolje seznanimo, hočem imeti "otvoritev" novih prostorov v soboto, 26. maja, in kdor, hoče imeti prigrizek, katerega| še ni imel v svojem' življenju, naj pride v soboto na otvoritev novfh prostorov na 6026 St. Clair ave. ® In da ne bo cenjenim gostom al ali dolgčas, jih bo kratkočasil fini slovenski orkester "Ilirija". Torej nasvidenje v soboto, 26. maja. Priporočam se za obilno udeležbo. (62) MAKS LEONARD, (026 St Clair ave. iiiininMnmiiinjiKiiuiiiiiniiiiHiiiiiiiiii I FRANK WAHClC, | -====___ i i Slovenska Modna Trgovina i , -umi , — ji 746 E. 152nd STREET COLUNWOOD, OHIO ffmmunmMtitnminiintmmmmnmi —Sola za poduk za one, ki hočejo postati državljani, se vrši vsak pondeljek in petek v Grdinovi dvorani, od pol osme do pol devete ure zvečer. Ta šola bo v kratkem organizirana pod vodstvom mestne vlade za šolski poduk, nakar opozarjamo rojake. Ali se učite angleščine? Ali vam nt znanb, ako ferr znate angleško govoriti, da ste vedni tujec v tej deželi? Nam je znano, da čloyek> ki govori angleški jezik, si vedno lahko pomaga naprej do boljše službe, šola za angleščino se vrši vsak pondeljek,, tqrek, sredo in četrtek ob 7. ufi zvečer v Knau-sovi dvorani. TUpišite se takoj.--:--- (52) Bell.Rosedale: 2377 W; Cyy. Central 6678 R. Plin in kisik. Uradne ure od 9—na in 1—5 ure. Pondeljek, četrtek in soboto zvečer od 6—8. ure. DR. F. L. KENNEDY, zobozdravnik. Dretje zob brez bolečin. Delo garantirano. Govori se slovensko in nemško. 5402 Superior ave. vogal 55. ceite. Cleveland, Ohio. (x49) VSI ONI ki želite imeti dobro pobarvane in (popravljene hiše, se oglasite pri: JOS. IVANETIČ, BARVARJU IN MIZARJU. Ker vam jamči za vsa dela. 112S NORWOOD RD. I ~ VABILO. - i Najstarejše žensko društvo v našej naselbini dr. Srca Mari-f je (staro) obhaja 27. maja 20. letnico svojega obstanka. V ta namen priredi društvo velik banket v John Grdinovi dvorani. Vabljena so vsa cenjena društva, kajti to je zadnja (Prireditev v tej sezoni. Na programu je več zanimivosti, n. pr. šaljiva pošta, srečolov, kdor bode ' največje številke zavrtil na mlinsko kolo, ta dobi krasen krasen dobitek. Pri vsej tej draginji kakor je sedaj, bode lačne in žejne kar najbolj pfre-' skrbljeno. Kjer še ni preveč toplo, bo igrala godba po domače | "Hojar", Začetek točno ob 8. ure, skupna večerja ob pol.9. uri. Vstopnice se dobijo v pred-prodaji pri Ivani Pelan, 11133 | Norwood Rd. M. Grdina, 6025 St. Člair ave. K. Modic, 6201 . St. Clair ave. in pri tajnici na ; 1177 Norwood Rd. j Cenjeno občinstvo se najulu-f dneje vabi na ta pomembni dan r oziroma banket. ( (62) , Odbor. f Slovenska kuharica, ki zna ne-f kaj angleško, dobi jako dobro f službo. O^laatfte se pri: The f Glenville Center Dming Hali, ' ,>10415 St- CI*"" ave. (63) I 1 ......... f Čedno opremljena front soba 1 se odda v najem dvema poste-f nima fantoma. V prašajte pri Dr. L L SIEGELSTEIN J.MABS. PERMANENT BUXL 746 EUCLID AVL WnE.«hSI. . KRONIČNE IN KRVNE BOLEZNI SE ZDRAVIJO Na isti način in s istimi aparati kol idravjjo v VELIKIH SAN1TORI-JIH V EVROPI Uradne-jarei S. do 4. pop. 7. stol. do S. »toč. 10. do 12 dop. ob ii«doUoh. I zre ž it* ta o/ftas, da n« pozabit* naslona .........- — " — posip Demsha* slovenski kontraktor WM NOVI NASLOV: 1164 NORWOOD ROAD TEL. PRINCETON 12M K le priporočam Slovencem sa: gradnjo hiš po najl»ii|H ia5rtih in trpež tega materijala. Izdelujem načrte rsakorrstna poslopja. 1164 NORWOOD ROAD M/ Ali vas veseli narava? Tedaj si priskrbite fotograH aparat, s katerim lahko delate naJM ple slike narave. Pa tudi slike v«H prijateljev in znancev. Najbolj!« aparata dolrfte pri F. BRAUNLICH LEKARNA 1353 B. 55th ST. IH POSEBNO NAZNANILO! 'Dr. Cowdrlck, veliki fcpecljallst, Je upeljal t Clevelandu vse mH Je za zdmvljeaje ljudi. Tu bo nadalJeTal zdravljenje na nailn kot «iSH oa klinikah Evrope. Ne rafiuna nlfl za preiskavo, preiskava z X ftarfct jn atonj vsakemu bolniku. Ce se sdravl pri nJem. NIC ne dene, koliko le sdravite. pridite, da vimte kaj ta ftpecljallst lahko naredi xa njM nered v ielodou, ka> J Tu Je p r 111 kJ Ur? Nsrsd v Jetrih? ■^S^gj^TF^ KSTaSete aH Revmatlzem? Glavo H pp^^ da vas pnnj^H bol, zaprtje, nefilsto il yK^jjPw^V ■ I larkl. NHijiM kri T Slabost, nervoz- pl KŽ^F^^Ž^B I "If** noat, bruh, kalelj, B ^^ I tep^IHBH slaba pljufia? Pri vat- | Mfl I Ne odl«li5|H ne bolezni p Itd, 1 fjff^ \ n,y*,^B» " Vino/ o[ SLOVENSKA k | GOSTILNA, g* Točna poatro|baf po-aoboo aa dalaVco. RasTalam Tino, pivo in žganja na dom. I J. Kozely, ? ^ 4734 Hamilton-av. . © Vipo! (Wed. Frl.) Naprodaj je jako lepo posestvo moderna hiša za dve družini, 5 sob veaka in hiša z 8 sobami na lotu na 71. cesOi, blizu St. Clair ave. Je jako flhJka cena in se proda na lahka odplačila. Vprašajte q>ri L. T. Akerson, Q221 Adams ave. Telefon Bell Eddy 2543 J. (62) $1000.00 X ŽARKI SE RABUO ZA PREISKAVO IN ZDRAH ČE STE BOLNI J^H Pridite takoj ln ta ftpecljallst vas popolnoma prelito, potem m^^H morete ozdravetl, ker uspeh je odvisen od preiskave. Njegovi krasj®H Iz vseh delov sveta mu pomagajo, da Ima najboljfcl zdravniški urad [i»HH Ko so druge m^ode zdravljenja zgubile mo«, dobite tukaj uspeh. BrU ftanja, kakšno bolezen Imate, Če zdravnik vidi, da ae da ozdravetl, boMH pridani, da ikmalu ozdravite, in nikomur nI treba zapraviti ilinisi Is J^M dobil uspeh. Ftldlte in pogovorite se privatno s zdravnikom. ' 2047 E. 9th St. DOCTOR COWDR1CK || 4. nadet. Cleveland, o. REGISTRATION CARD | ^ 2. Name in full —*-----------------------------------------4-------------Age inyrs............ Given nam* Family name s < 2. Home address............——----------------------------------—............................ _No._Street_City . Stat*_ 3. Date of birth-------------------------------—...^--------------------------..................- I—— .......I,......m ..................I,......................Ill———I I ...............—■——1 4. Are you (i) a natural born citizen (2) naturalized citizen (3) or alien (4) or have you declared your intention (specify which) -...........................................—r........ 5. Where were you born.....................................................................5--------------------- _Town /_StaU_ Nation_ T * 6. If nota citizen, oj what country are you a citizen or subject? 7. What is your present trade, occupation or office?-------------------------------......--------------------------------- } 8. By whom employed --------------------------------------------------------------------------' 9. Have you a father, mother, wife, child under 12, or a sister or brother under. 12, solely dependent on you for support (specify which) —— __________._ 10. Married or single (which)...............Rac*----------------------------------—-.....- 11. What military service have you had? Rank~——ZZZZ------------------------------- Branch—--------—.years-—.....-.....native or state—--------------------------------—. 12. Do you claim exemption from draft {specify grounds) —----------- - - --------------------------------—— \ 11 * I affirm that I have verified above answers and that they are true Signature or mark. POZOR! ROJAKI POZOR! VABILO NA JAVNI LJUDSKI SHOD P* ""»Si Ki se vrSi V NEDELJO 27. MAJA '17. V TOM STAKIČEV1 DVORANI, / 160th St. To£no ob 2. uri popoldne. USTANPVL^lo^ d^It. SOKOL JADRAN Ker se enaki shodi btlj redko vršijo pri nas v Collinwoodu se tem potom vabi vse Slovence in Jugoslovane sploh, da se gotovo udeležijo. Govorili bodejo razhi govorniki, obljubljeni so tudi češki govorniki. Glavni govor bo pa imel dobro znani g. Ivan Zorman. VSTOPNINA JE PROSTA. ZVEČER ISTEGA DNEVA SE VRSI PROSTA ZABAVA IN PLES. 'H Igrala b« izvrstna godba "ILIRIJA" pod vodstvom g. Perdana. M K ZABAVNEMU VEČERU JE VSTOPNINA 25c PO OSEBI. Ne pozabite 27, maja v dvorani. Uljudno vabi SoKol Jadra PVICA 18* stoletja. PmIotmU Stefan Klan*. brat Nikolaj Skrlec želi kupiti njeno Jiišo na Griču. Imela je še eno razven te, v kateri je stanovala in ki je bila last nje nega mpža. Odločila se je pro i dati hišo in s tem denarjem kupiti Ootalovo hišo. Kupčija je bila Ihitro gotova. Nikolaj Skrlec je inrel mnogo denarja, ki mu ga je prinesla žena, hči vicebana Raucha. Kolikor je zahtevala Gita za svojo lepo hiše, toliko je takoj odštel notar judidjarne tabule. Ta pirodaja ni bila nikakoršna tajnost v mestu, samo čudili so se, zakaj bogata Magdičeva vdova prodaja svojo hišo, ko v ima vendar dve hčeri, ki bi vsak dan potrebovali strehe v m-estu, kjer bi pozimi stanovali po običaju tedanjih bogatih ple mičev. iKo sq kmalu na to jezuitje i kupili\ Gotalovo hišo. skoro za isto ceno, za katero je prodala Gita svojo 'hišo, so pričeli ne- | kaj sumiti in skoro so trdili, da so dobili jezuitje denar od Gi- | tc. r Bilo je tudi nekaj takih, ki so ' vprašali Gito samo, koliko je | resnice na teh glasovih, ali ona je odločno zanikala, da bi bila kaj dala jezuitom, da bi kupili | Gotalovo hišo. I iVkljub temu so ljudje verjeli, da je dobil rektor denar od I vdove. Ta prilika je poučila | vdovo, da mora v prihodnje opreznej'še postopati. .Imela je I dve hčeri, za kateri je morala | skrbeti, to so govorili vsi. če bo še nadalje podpirala javno re- I dove, ji bodo mogli očitati, da | dela za propast svoje dece, za katero bi morala skrbeti v prvi ' vrsti. | 'Prvič v svojem življenju je občutila Gita pomanjkanje de- ' narja. Ker je vedno zajemala j iz enega vodnjaka, se je moral , tudi ta posušiti. Gita je iskala sredstvo, kako bi skoro prišla | do denarja, ki ga" je nujno po- j trebovala, da zadosti svoji nebrzdani ženski častihlepnosti. \ Imela je drugod posojenega . denarja, ki ga }e pričela sedaj tirjati. Nekateri so plačali, takoj, drugi samo del, a nekateri so ji povedali — in teth je bilo največ — da sedaj neNšorejo ničesar vrniti. Slabe letine, neprenehoma vojno stanje in kmečki upori so bili izgovori^ s katerimi so dolžniki tolažil? QitOi da jih naj počaka še nekaj časa. Kar je tem potom dobila denarja, ga ni dala na stran, temveč razdelila med redove, ki so jo vedno prosili za darove. Zato so jo tudi redovi spoštovali ini častili. V vsaki samostanski cerkvi je imela Gita svoje naj-odličnejše mesto, za njo so darovali večne maše, da ji Bog da še dolgo življenje, zabeležili so vsak njen dar,v "liber memora-bilium" svojega reda in jo ob-sipavali z največjimi zahvalami. POZOR SOKOLI! 'Vse Sokole in prijatelje so kolske misli se vabi na vdelež-bo veselice "Sokola Jadran" v Collinwoodu v nedeljo dne 27 maja ob 2. uri popoldne, g. L Wseticka, starosta češ'ke 2upe sev. vih. B. E. Ptak, starosta češkega Sokola Havliček, Jos Ptička, voditelj Čehov v Cle velandu in tudi slovenski govornik. Jugoslovanski Sokol. | Front soba se odda v najem. samo za spat. Vprašajte na 6205 Carl ave. (64) Iščem svojega brata Josip«. Kervin. Služil je pri lovskem bataljonu, in je sedaj ujet nekje v Rusiji. Rojaki, kdor ve za njegov naslov, naj mi .ga prijazno naznani. Anton Kervin. 917 So. Halstead St. Chicago. 111. U. S. A. (64) j Hiše naprodaj, in sicer 8 hiš na Norwood Rd. mesnica in can dy store, in štiri zidane hiše pv. 6 družin vsaka. Vjc.Jtfodajc jako poceni. Vprašajte na 1065 E. 66th St. ,_ (64) V najem se da soba. 1230 Norwood Rd. (64) $500 TAKOJ, OSTALO $20 NA MESEC. ( Naprodaj je hiša za eno dru žino z velikim lotom na VV iMth St.. blizu Lorain ave. Vprašajte pri lastniku 3086 YV j 111th St._(64) 1 ' Dve front sobi se oddajo, 1084 SODNIŠKO ODOBRENO fs" "al Navodilo, kako se po- DRŽAVLJAN Vsa vprašanja in, od-stane ameriški držav- govori za one, ki Kan. Ustava, progla- a vi hočejo postati držav- a iii* rUDlAVc i* • t 1_c sitev svobode m po- (jam. To knjuco je slave ameriške repa- odobrila sodnija Zjed. Mike. '^PjP Cena 25c I v TISKALA IN ZALOŽILA I "CLEVELANDSKA AMERIKA" H •11» ST. CLAIR AVENUE. H <* CLEVELAND, OHIO M ' ' Li. »U Dobi se edino pri Clevelandska Amerika NEODVISEN UST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI. SL UNUSKA TISKARNA. 6119 S.T.CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO Bo^r jo je poslal! Kaj bi mislil j o nji Krištof. ..mislil bi, da se mu ponuja. ] Mladost norost 1 Plemiča sta se poslovila od J dam, zajahala čila konja ter odd if j a la v mesto. "Ti si govoril z Jeleno?" je 1 vprašal Petkovlč med potjo. "Da?" * 1 "Kako ti kaj ugaja? Kaj ne. krasno dekle!" "Res, 'krasna, tega nisem še preje opazil," . "Torej, bodi pameten! Jele-na je vstvarjena, da postane ( tvoja žena..." "Bomo videli!" je odgovoril Krištof. "Danes se je nekaj \ ugodilo 7. menoj, kar dobro čutim ... Videli bomo Y* XV . • r Slava v sv. iKsaverju je mi- .. nula. Nekaj dni potem je vsak- £ do govoril samo o tem. Oni ki ^ niso Ibili v cerkvi, iko je bil posvečen novi altar, so šli nasled- j. nje dni v cerkev gledat,, da se ^ nagledajo sv. Margarite z ob- ^ razom plemenite Magdičeve udove, pred katero je klečalo pobožno ljudstvo in molilo k ^ Bogu. Tudi Gita je šla večkrat . po svečanosti v cerkev pomolit ^ k Bogu pri novem altarju ali . pred sliko svoje patrone. Po tem je postala Gita še ^ darežljivejša napram jezuitom Komaj je čakala priliko, da ( je mogla storiti kaj v slavo bo- ^ ž j o, |( 1 Videč to, koliko dobroto iz- ' kazuje Gita jezuitom, so tudi drugi redovniki potrkali na ( rtjena vrata. Prvi so to storili očetje pavlini iz Remeta ter ^ odnesli bogat dar za svojo cerkev; za njimi so prišli kapuci-ni, frančiškani in cisterijanci, in noben ni odšel praznih rok } iz Gitinejiiše. A še ni bilo tega ^ dovolj; Gita je pričela dajati ^ mildščino sirotam, posebno oh f nedeljah in praznikih. Tedaj je za njo 'hkxlil efefc in nosil .v vre- j čici srebrnega drobiža, ki ga je delila ljudstvu, da jo je glasno ( hvalilo in povzdigovalo njeno j darežljivost do neba. Patru Percajiču ni bila po volji ta Gitina darežljivost, po- ? sebno napram'drugim redo- . vom; radi .tega se je zelo jezil ; nad Gito ter jo nagovarjal, da , naj ne postopa nepremišljeno. ( "Ti ljudje," je govoril Giti, ( "zlorabljajo samo vašo darežljivost To so stari redovi, ki žive : že od nekdaj v izobilju, ker vsega imajo dovolj. Gotovo so ne-vošljivi našemu kolegiju na sre- : či, ki smo jo dobili po božji pre- | vidnosti od vas. Krivico nam delajo. Mi smo se šele nastaniti v tej deželi, a posebno naš kolegij v Zagrebu je zelo reven. Trebali bi Gotalove hiše, kakor kosca kruha, da bi razširili kolegij, pa nimamo niti krajcarja. Ubogi naši udje morajo prebivati po.celicah, da je žalost po- , gledati. "Zakaj mi niste tega že prej povedali, častiti oče!" je. rekla Gita. "Nisem se drznil, milostiva gospa," je odgovoril pater, "ker sem se bal, da bi napačno razumevali moje besede...'' "Jaz, ki tako spoštujem vaš red, kateremu sem talko hvaležna. . t Poslušaj te me, čostiti oče, hočem, da 9e ikupi Gotalo va hiša za vaš kolegij... seveda z mojim denarjem." "Vaša darežljivost nima mej," se je priklonil globoko • pater. ".Skoro se ne upam spre-i jeti takega daru." v [ "Vi morate!" je rekla Gita ' zapovedujoče, kakor da bi jo i bila Taržalita fklomna patrova - protivnost. 1 "Ubogam v imenu našega . reda..." . 1 "Toda pod enim pogojem... e Nihče ne sme zvedeti, da vam darujem jaz." a "Popolnoma po naukih s veri te cerkve," je povzel pater ve- - selo, "naj ne ve levica, kar da i je desnica." Gita ni imela toliko gotove- - ga denarja, da kupi Gotalovo a hišo, a je hitro našla temu reši-n tev. Cula je, da protouotarjev CrBtof in Petkovič sta tudi ih. med ljudstvo; neprestano Hnpntšljal Domjanič o Giti Hpem mu jt kipelo in vrelo Btkrat Petkovic Krištofu. ■Mo* je pogledal in zapa- B»a in setra Judita, dalnja Hpi&nica Petkov ica, ravno nji-Bf nasproti. Niso se mogli iz-Dfilti, morali so obstati in B&govoriti nekaj besedi. H&fniča sta pozdravila ter ^^Bjllgo vas že nisem videl, navaden razgovor s svo-jo sorodnico, in pri tem je več- je zajezdil neki star E|||e ostal z Judito in M!ag-^Bb na eni strani, a Domja-Hn Jelena na drugk Obadva Wfri ste bili bolni, gospica!" gre govoril prvi Domjanič je odgovorila Jelena, Bpijoč z dražestno zadrego Bomjaniču v obraz, "ali sem Ktdar, hvala Bogu, ozdrave- Wkm sedaj ste vedno piri ma- , jaz in Magdalena sva v mp''^samostanu?" je ponovil K|jknič vprašujoče ter uprl svoje oči v velike orne ^Kine oči. pSe tri mesece sva pri kla-wjah. Zelo nama ugaja pri ^Hvas je poslal med nje ?' Krištof nestrpno, vas morda mama od Hgp^ v samostan?" ^K| sami sva tako hoteli. wm$L mislil sem" je od^ovo-Mcištof zmedeno, "da bi bi-^K za vas, da bi bili na H|P'Meri tem na ses-■Op |ti s« je razgovarjala s Pet-^H^m, "je pravi angel j. Me-Hjo ljubi vi ta priporočamo, da si sedaj preskrbite potrebno pohištvo, kakor ledenice (Ice Boxes), katerih imamo veliko-število in vsakovrstnih izdelkov. Nadalje lepi zaloga preprog vsake mere, pohištva za porch, in posebno lepe otročje vozičke po znižanih cenah. , •l^H ' * ' . " . -v ; ■ ■* . " t • ' ' . v. ',/5 ' Mi1 dajemo za golov denar, ali pa damo kredit \um pcšleBim ljudem. The Star Furniture Co'y. 5824 ST. CLAIR AVE.