Iihaja dan razen »obot. dally except Saturday», Sunday* and Holidays PROSVETA < » GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ' Uredniški ln uprsvniikl prostori: 1607 South Lawadals Ave. Office of Publication: >657 South Lawndale Am Telephone, Rockwell 490« LETO—YEAR XXXVII Cena liita ie aa 00 fet«»d m —cvnd-clmm matter January IS. ISM. at Um post -ottloa nit m J ^ , at Chicago, IlUboU. under Um Act of Contra« oí March S. 1ST«. ¿¡CK) tl ILL.. ČETRTEK, 4. JANUARJA (JAN. 4). 1945 Subscription W.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 9 • Acceptance for mailing at special rate of postage provided for I njsecUon 1103, Act of Oct. t, 1817, authorized on June 4, 1911. -, ' ■ ■■,. ■ ,-ïLi-:- Sedma ameriška armada se umaknila z nemškega ozemlja Nemci obnovili napade na pozicije tretje in sedme ameriške armade v več krajih fronte» ki se rnzteza od Saarbruckena do reke Rene. Zavezniki vrgli čez šest tisoč zažigalnih in razstrelilnih bomb na Berlin in druga nemška mesta.—Rusi okupirali 900 blokov Budimpešte in ujeli tisoč sovražnikov. Nemška vojaška posadka skuša držati ogrsko glavno mesto.— Ameriški bombniki metalibombe na japonsko brodovje pri Formozi Pariz. 3. jan.—Sedma ameri- se morale umakniti zadnji ška armada se je umaknila pod pritiskom nacijske oborožene sile z nemškega ozemlja po izgubi mostišč na 55 milj dolgi fronti med Sarregueminesom in reko Reno v severnovzhodno Francijo. Umik je narekoval razplet vojnih operacij v drugih krajih zapadne fronte, med temi udor nemških kolon v Belgijo. Edino nemško ozemlje, ki je še pod kontrolo ameriških čet, je ono pri Aachenu in kos Saarske kotline vzhodno od Luksemburške. Nemške oklopne kolone so izvršile nove naskoke na ameriške pozicije na južnovzhodni strani Bitoheja. Paris« 3. jan.—Nemške čete so napadle pozicije tretje in sedme ameriške armade v več krajih zapadne fronte od Saarbruckena do reke Rene. V enem kraju fronte so prodrle dve milji daleč. Napadi se ne morejo primerjati onim, ki so l>ili izvršeni v prvih dneh nemike protiofenzi-ve na zapadni fronti, ko so kolone feldmaršala Rundstedta prebile črto prve ameriške armade in udrle več milj daleč v Belgijo. Te kolone «o zdaj tarča zavezniškega bombardiranja iz zraka. Nekatere so morale zapustiti svojo pozicije pod fočo bomb. Poročilo pravi, da so Nemci prebili črto sedme ameriške armade, katere poveljnik je gqpe-ral Patch, v dveh krajih na južni strani Maginotove trdnjavske linije pri Bitcheju v bližini nemške meje. . V ostalih krajih so bili nemški naskoki odbiti. Nemci so izvršili sunke na pet milj dolgi fronti na severni stra ni Reiptertswillera, naselbine v Vosgeškem gorovju, devet milj južno od Bitchejs, in pri Phi-lipsbourgu, dve milji vzhodno od Baerenthala. Oddelki sedme ameriške armade so odbili napade sovražnike na svoje postojanke na zapadni strani Mouter-housa in ga vrgli nazaj z velikimi izgubami. Nemške sile so v akciji na o-zemlju med Saarbruckenom in Saarlauternom proti tretji ameriški armadi, kjer je ta izvoje-vala nove uspehe. Ameriške o-klopne in pehotne kolone so re-okupirale Mircy na južni strani St. Huberta in udrle y Binneru, železniško križišče, šest milj za-padno od Bastogne, luksembur-škega mesta. Te drže črto, ki se razteza od Harlanga do Arlona. Ameriški in britski letalci so vrgli čez 6000 ton zažlgalnlh in r azstrelilnih bomb ns Berlin in Nuremberg ter Ludwigshafen, nemški industrijski središči. Ns padov ns ta mesta se je udeležilo čez dva tiaoč bojnih letal in bombnikov. Samo pet bombni kov se ni vrnila v svoje baze po izvršenih napadih Dru* roji zavezniških letal ao metali bombe na Prüm, Kilburg. Daun, Bitburg, Mayen. Gerolstein, Bad Kraunznach, Ehrange in Čoblenz. Zavezniki so v zadnjih treh dneh sestrelili 363 nemških letal v spopadih zraku. Rim, 3. jan.—Čete pete ameriške armade so napadle nemške pozicije v dolini ob reki Serchio in « okupirale ozemlje na sever ni strani te reke, s katerega ao . teden. Enote osme britske armade so zavoj evane v bitkah z Nemci na obrežju in v krajih ob reki Po. Nemci so bili vrženi nazaj v bitki, ki 9e je vršila na južnozapad-ni strani Fusignama. v London, 3. jan.—Moskva poroča, da so Rusi zasedli 900 blokov Budimpešte, glavnega ogrskega mesta, v ljutih bitkah z Nemci in Madžari ter ujeli tisoč sovražnikov. Sodi se, da se v Budimpešti nahaja nemška posadka okrog 80,000 mož, ki se je odločila za držanje mesta, kolikor časa bo mogoče. Nemški pehotni oddelki v Budi, podprti s tanki in mobilnimi topovi, so skušali re-okupirati izgubljene pozicije, a so bili vrženi nazaj z velikimi izgubami. (Francoska časniška agentura je objavila poročilo iz Vatikana, da je papež Pij apeliral na Ruse in Nemce, naj ustavijo bojevanje v Budimpešti In s tem reši-, jo mesto pred razdejanjem.) Lertau niipliiS. 3. isn^nGUv- ni stan generala Douglasa Mac- Arthurja poroda, da so ameriški bombniki napadli japonsko brodovje v bližini Formoze, otoka, ki leži 225 milj severno od Filipinov. Bombe so zanetile požare na petih japonskih tovornih parnikih. Japonske letalske baze na Lu-zonu, največjem otoku Filipinske grupe, so bilie tudi tarča bombardiranja iz zraka. Bombe so razbile več letal na tleh in porušile mnogo vojaških naprav. ________t mont gomery ward & CO. ODSTAVLJENI _ * * ; Vojaške avtoritete povečale kontrolo nad lastnino PREISKAVA F E D E RALNE VELE POftOtE P Chicago. 3. jan.—Vojaške avtoritete, ki so na podlagi Rooaevel-tovo odredbe predele trgovine Montgomery Ward & Co. v Chi-cagu in sedmih dirugih mestih, so povečale kontiplo in odstavile več eksekutlvjlh uradnikov zaradi nekooperacÄe. Med temi je W. M. Norton, upravitelj či kaške trgovine. Uradniki niao hiteli sprejeti pozicij kot uslužbenci armade in položiti prisege, nakar so bili odstavljeni. Nadomestili so jih vojaški častniki. Akcijo proti upornim uradni kom je odredil general Joseph W. Byron kot vladni upravitelj lastnine Montgomery Ward & Co. On je tudi zepretil, da vsa kega uslužbenca, ki bi skušal o-virati funkcije, vojaških avtoritet v upravljanju sasežene lastnine, čaka težka kfizen na podlagi zakona. Federalna veleporota je začela preiskavo vmešavanja v u-pravljanje čikaŠkih trgovin kom panije. Skušala bo ugotoviti, ali uradniki kompanije kršijo provizije Connally-Smithovejil» zakona. Nortona je nasledil kot upra polkovnik \Y>jUam Mon-bo nsjbtfa imenovan za ?u- ^ drugi 'ftadnlklso nan joga ministra v novi jugoslo- J^J ... vanski vladi. Kralj Peter se udal pritisku Pristal je na ustanovitev regenstva London« 3. jan.—Izgpani jugoslovanski kralj Peter se je udal pritisku in pristal na ustanovitev sveta regentov v* svoji deželi po konferenci s premier-jem Churchillom in zunanjim ministrom Edenom. Peter je že •drugi balkanski kralj, ki se je moral podati. Prvi je bil grški kralj Jurij. Peter se je v bistvu odpovedal prestolu. Njegovi prijatelji so že prej trdih, da je izgubil upanje, da se bo kdaj vrnil v Jugoslavijo. Peter bo najbrže odpotoval v Ameriko kot izgnanec, kjer se bo preživljal z bogastvom, katerega je podedoval po svojem očetu. Poučeni jugoslovanski krogi pravijo, da bodo svet regentov tvorili trije člani—reprezentanti Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ti bodo sliušali ustvariti narodno enotnost v Jugoslaviji. Pričakuje se, da bo maršal Tito, poveljnik jugoslovanske osvobodilne ari^ade, postal predsednik nove vlade. Dr. Ivan Subašič, sedanji predsednik jugoslovanske vlade, ki je v zadnjih tednih imel razgovore z maršalom Titom, Stalinom in drugimi ruskimi vodite- Plastiras formira grško vlado Možnost končanja civilne vojne Atene, Grčija, 3. jan.—General Nicholas Plastiras, ki se je vrnil iz izgnanstva v Franciji po izbruhu civilne vojne v Grčiji, je sprejel nalogo formiranja nove grške vlade v upanju, da bo imela oporo pri vseh poli tičnih grupah, po konferenci ; nadškofom Damaskinosom, ki je bil imenovan za regenta. Nova vlada bo nasledila ono premierja Papandreouja* kT je morala resignirati kljub podpori % strani britske oborožene si le. Pričakuje se, da bo civilna vojna v Grčiji kmalu končana. Delegacija levičarjev je imela konferenco z generalom Ronal dom M. Scobiejem, poveljnikom britskih čet v Grčiji. Doznava t da je ponovno odbila zahtevo, naj levičarji odlože orožje in se podajo. Zadnji dogodki v Grčiji dokazujejo, da britski premier Churchill ni prišel v Atene z na menom sklenitve kompromisa i levičarji, temveč da ublaži ogor čenje ljudstev v zavezniških dr žavah, ki ga je Izzvala britska vojaška intervencija v prilog gr ški reskciji. Mnogi trdijo, da se Churchill ni ntČesar naučil iz katastrofslne izkušnje v Arhsn gelu v teku ruske revolucije prvi svetovni vojni in ne iz one v španski civilni vojni. Dslje trdijo, ds namerava postavit lutkarski režim v Grčiji, dasi je očitno, da ne bo uspel. Hrvaški ustaši tero-izirajo prebivalce Macedonci stopili v osvobodilno armado , Waahlngton, D. C., 3. jan.—V vseh hrvaških krajih, ki so pod kontrolo ustašev, zlasti pa v okolici Zagreba, so prebivalci terorizirani, poroča radiopostaja Svobodna Jugoslavija. Poročilo je prestregel urad za vojne informacije (OWI). Poročilo pravi, da je bilo dvajset ljudi obešenih v Cučerju v navzočnosti "poglavnika" Pave-liča, Hitlerjeve lutke. V Dugem selu sta bila na javnem trgu obešena Juraj Drobec, član ekseku-tivnega odbora kmečke stranke, in Mirko Herak, distriktni tajnik te stranke. Drugo poročilo pravi, da so v Belgradu živeči Macedonci ustanovili bataljon prostovoljcev, ki ge je pridružil osvobodilni armadi. Bataljon se imenuje Jeni Sandansky po macedonskem rodoljubu in postal je del šeste divizije osvobodilne armade. položili prisego kot vladni u-službenci. Ti so D. A. Guritz, M. E. Garrison, H. F. Clement in Earl Lamontague. Predsednik Roosevelt je odredil zasego lastnine Montgomery Ward & Co. zadnji četrtek, ker se kompanija ni hotela pokoriti odloku vojnega delavskega odbora, da mora podpisati pogodbo z unijo United Retail, Wholesale Sc Department Store Employees, včlanjeno v Kongresu industrijskih organizacij, s provizijo o unijski deluvnici. General Byron je naznanil zasego dveh skladišč Montgomery Ward & Co. v Detroitu. On je izjavil, da je bila zasega potrebna za uspešno vladno upravljanje štirih trgovin kompanije v Detroitu. Domače vesti Padel v vojni Johnstown, Pa. Družina Math Pečjak, je bila 13. dec. obveščena, da je 16. nov. padel na daljnem Pacifiku njen sin Pfc. William Pečjak, star 23 let — isti dan je Šel k vojakom tudi njegov bratranec Ignatz L. Pečjak: On je prvi član dništva 3 SNPJ, ki je padel v tej vojni. Poleg staršev zapušča pet bratov in tri sestre. Nov grob v Waukeganu Waukegan, 111. — Tukaj je zadnjo soboto umrl Frank Opeka. bivši glavni predsednik KS-KJ in član njenega glavnega odbora 24 let. Odkar ga je zadela paralisa pred par leti, je bil rahlega zdravja. Na božični večer ga je zopet zadela paraliza, nakar je bil skoro ves čas v nezavesti do svoje smrti. Doma je bil iz Vrhnike in v Ameriki od 1898, prva leta v Coloradu, Pue-blu in Leadvillu, potem pa stalno v Waukeganu, kjer je imel razne trgovine. Na konvenciji v Minnesoti je bil izvoljen za dosmrtnega Častnega predsednika. Zapušča ženo, šest sinov (enega v vojni) in tri hčere. Operirana Chicago. — V bolnišnici Garfield je bila operirana miss Helena Blatnik, hčerka Antonije Blatnik s 4032 N, Ashland Blvd. Rojak pogorel Ely, Minn. - Na božični dan, ko je bilo tukaj 22 stopinj pod ničlo, je pogorela hiša rojaku Antonu Jerichu st. Padel v vojni Creighton Mine, Ontario, Kanada. — Dne 5. doc. je bil tukaj pokopan Tony Smrke, star let. Služil je pri mornarici ln1 je padel nekje na morju, na kar je.bilo njegovo tru leg očeta in matere zapušča stro in dva brata. On je Že tre. tji Slovenec izmed tukajšnjih naseljencev, ki je padel v tej vojni. Prvi je bil bratranec njegovega očeta, John Smrke, drugi pa John Košmerl, ki sta padla na evropskem bojišču. Pariški list svari Francože Kritiziranje zaveznikov ni upravičeno Pariš. 3. jan. — List Combat je opozoril one Francoze, ki kritizirajo zaveznike, da jim ne dostavljajo živil in drugih potrebščin po osvoboditvi, naj bodo potrpežljivi. Američani dajejo Franciji mnogo več — svoja življenja. Ust je objavil uvodnik, v katerem pravi, da mladi Američani, katere Francozi vidijo na železniških postajah v Parizu, so na poti na krvava bojišča n* zapadni fronti. "V teh vojakih imate darila," pravi list.. "Nfmesto živil vidite druge produkte, kjitere je Amerika vrgla na evropska tržišča. Ti so mlada življenja in kri." Apel za prelom odnošajev s Španijo Poslanica bivšega premierja Negrina prečitana na shodu How York, 3. jan.—Govorniki na shodu, ki se je vršil v Madison Square Gardrm^so apelirali na Ameriko, naj takoj pretrga diplomatične odnošaje s fašističnim španskim režimom diktatorja Jfranca. Shod je aranžirala grupa Nation Associates, ki izdaja liberalni tednik Nation. Na tem shodu je bila prečitana poslani ca dr. Juana Negrina, zadnjega predsednika vlade španske r» Komisija odredila premestitev delavcev Wsshlngton, D. C., 3. jan.-| Komisija za mobilizacijo in do-, bavo moštva je odredila premestitev 55,000 delavcev v industrijske krsje, kjer je pomanjkanje delavcev. Uradniki komisije so določili kvote v državah Kansas, Oklahoma, Missouri, Arkan-Louisiana in Texas. Byrnes priporoča raz-tegnitev mobilizacije Washington, D. C., 3. jan.-— James F. Byrnes, direktor urada vojne mobilizacije, Je priporočil kongresu ln predsedniku Rooseveltu odobritev programa glede raztegnitve mobilizacije za dela v vojnih Industrijah in omejeno službo v armadi. Ce bo program sprejet, bodo prizadeti oni moški, ki so v razredu 4-F. Byrnes Je dejal, da v ta razred spada čez štiri milijone moških in mnogi izmed teh nočejo delati v vojnih Industrijah, v katerih Je nastalo pomanjkanje delavcev. sas Poljski odbor preklical obveznosti ubeine vlade Lublln, Poljska. 3 Jan—Poljski osvfbodilni odbor, ki se Je proglasil za začasno vlado, Je preklical vse finančne obveznosti poljske ubeine vlsde v Londonu. Objavil Je dekret, ki bo imel dalekosežne posledice na ekonomske odnošaje med Poljsko ln Združenimi narodi. Veščaki študirajo Petainove dokumente Pariz, 3. jan,—Veščaki študi rajo dokumente višiškega režima, ki ao bili najdeni v zaboju v Allierju in potim poslani v 1 Pariz. Nekatere je »pM maršal Petain, bivši načelnik francoske države, ki je pohrKnll v Nemčijo po zavezniški InvszlJI Norman- * jdije. ! • " izgube britske bojne mornarice London, 3. Jan. Lord Bruyis-field, tajnik admiralitetr, je ras-icril izgube britske bofne mornarice od začetka vojne. Te znašaj o 474)00 ubitih. 13X>00 ranjenih in 5500 ujetih mornarjev. Organiziranje nove ogrske armade General Voeroes razkril načrt Moekvs, 3. jan.—Načrt glede organiziranja nove ogrske demokratične armade, ki ae bo borila na strani zavezniških «11 proti Nemcem, je razkril general Js-cobs Voeroes, vojni minister v začasni ogrski vladi. On je dospel v Moskvo kot načelnik delegacije, ki bo sklenila premirje z Rusijo. "Organizirali bomo novo ogrsko armado za boj proti Nemcem ,M je rekel Voeroes. "To bo demkratična armada. V stari ogrski armadi smo imeli preveč častnikov nemškega porekla v novi pa bomo imeli samo ogr ske." - Člana delegacije sta dr. Janos Gyoengoesy, zunanji minister v začasni vladi, in Istvan Balogh, katoliški duhovnik, ki ima pozicijo notranjega ministra. Delo-gacija Ima vso oblast v pogaja njih glede sklenitve premirja z reprezentanti zavezniških držav v Moskvi. Gyoengoesy je ftrazll upanje, da bo premirji* podpisano po padcu Budimpešte, nakar bodo člani začasne vlade, katere sedež je zdaj v Debreeinu, odpotovali v glavno ogrsko"mesto. "Položaj Ogpriu' je tragičen," Je rekel Gyoengoesy. "Nemci ao jo oropali strojev ifi živil, poleg tn'" ps so odvedli nš tisočo moških v Nemčijo, kjer morajo ga-rati v vojnah industrijah. Upam, da bodo raveznfki upoštevali to. Budimpešta je v razvalinah zaradi bitk. ki so tam v teku Pričakujemo. da se bodo ogrskj delavci dvignili proti Nemcem, če bodo dobili orožje." stvu V Londonu. Britski zufia nji urad mu ni dovolil prečita nja poslanice po radiu. Negrin je v poslanici pledlral za takojšen prelom s Francovim režimom, ki zatira človeške pravice in se vzdržuje na krmilu proti volji, večine španskega ljudstva. On je naglasil, da ni za vmešavanje v španske notra nje zadeve zaradi izkušenj v pre teklosti in britskih akcij v Grčiji in Italiji. To je bila klofuta }H>litlki premierja Churchilla. "Mi imamo bridke izkušnje v zadnjih dvesto letih z zunanjo intervencijo," je rečeno v poslanici. "Te so bile drage izkušnje in jih ne moremo pozabiti." Allan Chase, avtor knjige "Falange", je dejal, da španski parniki dovažajo oslščne špione in saboterje v ameriška pristanišča. Dr. Francis E. McMahen, profesor na člkaškl univerzi, je v svojem govoru rekel, d» Je W odstotkov španskega ljudstva proti Frsncovemu režimu. Drugi govorniki so bili Jame» B. Carey, tajnlk-blagejnlk Kongresa industrijskih organizabij; Quentin Reynolds, bivši reporter; metodistični škof G. Bronj-ley Osna m, predsednik federalnega sveta cerkva; Freda Kirch-wry, urednica tednika Nation; Thomas Mann, sloviti pisatelj, In kongresnik Coffee, demokrat iz Washingtons. Roosevelt se sestane s Churchillom in Stalinom Washington, D. G. 9* i^rr Senator Barkley/ demokrat iz Kentuckyja ln vodja demokratske večine v višji zbornici, je namignil, da se bo Roosevelt kmalu sestal s premier Jem Churchillom ln maršalom Stalinom. Kje se bo sestanek vršil, ni znano. Barkley Je dejal, da se Roosevelt ne strinja s predlogom glede raztegnitve zavezniške posvetovalne komisije. poljska ubežna vlada v londonu protestira Odbor v Lublinu se proglasil za začasno vlado ZVEZA S SOVJETSKO RUSIJO > London, 3. jan.—Poljska ubeš-na vlada, katere predsednik je Tomasz Arclszewski, je udarila po poljskem odboru za narodno osvoboditev v Lublinu, ki se je proglasil za začasno poljsko vlado. Izjavila je, "da poljsko ljudstvo ne bo nikdar priznalo avtoritete ali totalirariih oblik v poljskih pokrajinah, pač pa bo vztrajalo pri zahtevi sa pristno in dejansko neodvisnost, Mi odločno protestiramo proti vsem poskusom kršenja suverenih pravic poljskega ljudstva." Da se bo odbor v Lublinu proglasil .za vlado, je bilo znano že prej. Prepad med poljsko ubeft-no vlado v Londonu ln sovjetsko Rusijo se je razširil, ko je premier Mikolajctyk reslgnlral, ker ni mogel pridobiti članov svojega kabineta za sklenitev sporazuma z Moskvo. Odločitev glede formiranja začasne vlade v Lublinu je padla na seji članov poljskega narodnega sveta, čigtr predsednik je Boleslav Borut. Za predsednika vlade Je bil imenovan Edward Osubka-Movawski, vodja poljske socialistične stranke. On ima tudi pozicijo zunanjega ministra. VtatttHlav Clnm'n î'tfft, tajnik poljske komunistične stranke, ji bil Izbran za prvega podpredsednika vlade, Stanislav Janusz, podnačelnik poljske kmečke stranke, pa za drugega podpredsednika. Drugi Člani vlade so general Mihail Rola-Zymierskl, Joaef Maslanka,„ Stanislav Radzkie-wicz, Konstantin Oombrowski, Edmurid Zalewski, Edvard Ber-told, Viktor Trojanowski in Štefan Matuszowski. Predlagano je bilo, da nova vlada, katere namen je vodstvo osvobojene Poljske v novo in boljšo bodočnost, slonoČo na načelih prave demokracije, takoj sklene trdno zvezo s sovjetsko Rusijo. Mobilizacija ielezni-čar je v v Avstriji Bern, ftvlca, 3. Jan.—Sem dospelo, poročilo pravi, da so Nemci oklica I i stanje nujpostl na avstrijskih železnicah In odredili mobilizacijo železničarjev. Ti so postali "člani" nemške armade ^^ .1 Stettinius pojde v Mehiko Argentina se ne bo udeležila konference Waahington, D. C„ 3. jan. — Državni tajnik Edward R. Stettinius bo načeloval ameriški delegaciji na konferenci ameriških republik, ki se prične v glavnem mestu Mehike 1. februarja. Argentina je priporočala sklicanje seja zunanjih ministrov amtrl-ških držav, na kateri naj bi razpravljali o mednarodnih problemih. Argentina in El Salvador nista bili povabljeni na konferenco v Mehiki. Obe državi bi bili povabljeni, te bi konferenco sklicala Vseameriška zveza. Pred objavo naznanila, da bo Amerika poslala delegacijo na konferenco, Je Imel Stettinius razgovor s |x>*laniki prijateljskih latinskih republik v uradu državnega artmerita Konferenca v Mexico Cltyju ne bo posveU>valn»ga rnačaja, temveč zborovanje repi ezentantov ameriških držav, ki vodijo borbo proti osišču. TI bodo razpravljali o ustanovitvi svetovne organizacije, ki naj bi ščitila in vzdrževala mir no zaključenju sedanje vojne, in povojni ekonomski kooperaciji- i JAN.UAIUA PROS VET A the enlightewmeht . GLASILO IN LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORME , JEDNOTE Organ «I and published by Slovana National Benefit Society Naročnina aa Zdruiene driave (u»#n Chlcaga) In na loto. tt.00 ta pol lata. $1.50 ta U trt lota; aa Cbica#o in okolico Cook Co.. $7.40 aa colo lato. $171 aa pol leta; aa inoaematvo M 00 Subacription rates: ior tha Unltod Statoa (eacept Chlcago) and Canoda M .00 por yoar. Chlcago and Cook Cdvnty fTJS por yoar. loratgn countrles M40 par yoar. Cono ogloaoT po dogovoru,—Rokopial dopisov In nenaročenlh ¿tankov m aa Trajajo. Rokopisi literarna vaeblne (¿rtiča, pove*tl. drama, poaml Ud.) ao vrnejo pošiljatelju lo v «lučaju. to Je priloill t Advertising rata* on agraomant.—Manna* rip la of communication» and unaollcllad articlo* will not bo returned. Otbar manuscripts, »uch a* »torfo». play», poam*. etc« will bo patosraed to aeader only whan accompanied by seltaddr*a**d and atampod envelope. Maslov na vs*. kar Una atik a 11*torn: PROSVETA ■ 26S7-S9 So. Lawndalo Ave.. Chicago 23. Illineia MEMBER OP THE FEDERATED PRESS Glasovi iz naselbin . Datum v oklepaju na primer (January SI, 104*),.polef valefa imena na naalovu pomeni, da vam )e a tem datumom potekla naročnina. Ponovite jo pravočasno, da aa vam list na uatavL _ Churchillova zagata Velika kritika v Angliji in Ameriki proti korzarski politiki angleške vlade v Grčiji je napotila velikega Imperialist Churchilla, da se je za božič podal s svojim zunanjim ministrom Edenom v Atene, "da reši, kar se rešiti da ..Podoben je Francu Snoju in Lojzu KuKarju, ki sta se ob dvanajsti uri odločila, da se izmažeta iz vroče kaše in tudi rešita v Sloveniji, "kar se rešiti da." Za 70 let starega Churchilla je bil ta korak brez dvoma korajžna in tudi drzna poteza. Človek bi moža lahko občudoval, ako bi ne bil tako zakrknjen imperialist in monarhist. Toda U tragedijo, ki se sedaj odigrava na Grškem, je prevelika, da bi mogel biti njen glavni krivec deležen kakšnih simpatij za ta svoj drzni korak. Ako bi Churchill ne bil Instruiral generala Scobieja, "naj nastopa v Atenah kot oevojevelec v godjarmljenem mestu" in mu ukazal, naj z orožjem ukroti levičarsko, toda po vseh videzih po^ vsem demokratično orientirano grško osvobodilno fronto ELAS, bi ne prišlo do te tragedije in tudi Churchillu bi ne bilo treba z največjo naglico iti v Atene. Dejstvo vse kakor je, da je hotel Churchill Grško osedlati z reakcionarno vlado, ki naj bi omogočila povratek kralju Jufiju. To bi pomenilo, da je grško delovno ljudstvo zaman krvavelo in se junaško borilo proti nacifašističnirp okupatorjem, kajti dobilo bi diktaturo z desnice—enako alf pa še bolj fašistično diktaturo kot sta jo pred osmimi leti upcljalu kralj George in general Metaxas. Ker je general Scobie po Churchillovem navodilu—in lahko tudi iz lastnih nagibov—dal vso zaslombo grški reakciji in grškim fašistom, voditeljem in pripadnikom ELASa ni kaislo drugega kot da se tej črni zaroti uprejo z orožjem, dokler je Ae čas. Dejstvo viekakor je, da Papandreouva provizorična vlada ni hotela razorožiti monarhistiČnih in fašističnih skupin, marveč je insistirala lo na razorožitev ELASa. V tem jo je general Scobie na vsej črti podprl; prav za prav sta z angleškim poslanikom v Atenah dlktl-rala to politiko grški vladi. * v Zdaj že tri tedne divja v Atenah prava vojna. Na eni strani ko svobodoljubni in demokratično orientirani Grki, na drugi pa angleška oborožena sila, grški monarhisti In fašisti. Kako ae bo ta tragedija zaključila, še ni nič jasnega, ko pišemo tc vrstice. Jasno je le to, da jc Churchill-Edenova misija v Grčiji skoraj rta vsej črti izpodletelu. Grške skupine so se na skupni konferenci zedinile le v tem, naj sedanjo grško vlado nasledi re-gentstvo. Desnlčsrske skupine so odbile vse druge zahteve ELASa. Churchill bi se sedaj rad izkopal iz te svoje vrele kaše s tem, da velesile postavijo Grčijo pod nekako mednarodno "protekcijo" ali oblast. Če Stalin jn Roosevelt pristaneta na to Churchillovo propozicijo, je vsekakor potrebno to, da ta "mednarodna protek-cija" ne bo pod angleško dominacijo, kajti angleška vlada je preveč kompromitirana in je že prikazala, na kateri straši jo. Najbolje bi bilo, da bi bil načelnik te začasne mednarodne oblasti kak demokratično orientiran Američan, ki bi skrbel, da grški narod dobi tako demokratično vlado, kakršno želi večina. * Odkar so bile napisat*? gornje vrste, je postalo jasno to, da se po Churchill-Edenovem obisku v Grčiji situacija ni bistveno nič sprt menila. Anglija ni čisto nič spremenila svojega stslišča-*-Churchillov dramatični obisk Aten je bil le posek v oči domačim in drugim kritikom. Po vseh videzih bo n<$va grška vlada pod re-gentstvom nadškofa Damaaklnosa le lutka Anglijo, kajti smernico in aeatavo vlade diktirata general Scobie in angleški poslanik Atenah, in "civilna" vojna gre nemoteno naprej ... Nove vlade Ogrske in Poljske Ograka in Poljaka sta zadnje dni dobili nova vlade. V prvem pumeru bo to razčiatilo politično ozračje, v drugem primeru bo pa ustvarilo nove homatije ali celo novo konflikte. Nova ogrska provizorična vlada ki )n bila ^tnpov^nna v De-biecenu»na osvobojenem ozemlju, Je po politični usmerjenosti centristična. Vsaj tako je soditi po njeni prvi izjavi, v kateri so začttane »met nice vlade. Ta izjava bazira na načelih politične demokracijo, agrarne reforme in "svetosti" privatne svojlne. Ampak slednje bo za ograke grofe in drugo fevdalce velika karikatura, kajti wova vlada obljublja temeljito agrarno reformo z enostavno zaplembo premoženja vseh onih, ki so sodelovali z domačimi in nemškimi naclfašisti. V novi vladi so predstavniki Štirih strank: dveh agrarnih, ko* muniatične in socialistične, kakor tudi trge ali štirje neodvisne*!. Med slednjimi je načelnik vlade, general Bela Mikloa, ki se Jo po ruaki invaziji Ograke prvi pridružil rdeči armadi. Nova vlada ao Je obvezala da bo poravnala škodo, ki jo je storila Ogrska s upadi na ozemlja sosednjih držav. Kar se Rumunlje tiče. ji bo morala odstopiti ugrabljeno Transilvanijo. Pomen te notranje revolučite na Ogrskem bb predvsem—konec tisočletnega fevdalizma Ograki grofi, m drugi veleposestniki, ki so bili med najreakcionarnejšimi elementi v Evropi, bodo lahko Šli na—luno. Pielevitcv lublinskega Osvobodilnega odbora v novo poljsko pruvizoriČno vlado ni presenetila nikogar, ki Je opasoval poljako-tuske homatije Tega koraka tf bilo pričakovati, odkar Je Moakvs zavzela neapfavljivo In nepomirljivo stališče a zamojno poljsko vlado v lx>ndonu—al< na obratno. Do tega koraka je veliko pripomogel tudi Churchill, ki je pred par tedni v parlamentu na vsej črti odprto podprl zahteve ruske vlade napram Poljski. "Da li *e zdaj Churchill kesa tistih svojih besed ali ne, je uganka. TO IN ONO Waat Middlesex. Pa.—Dne 11. decembra dopoldne je pričelo snežiti. Drugo jutro vstanem in grem v hlev krmit živino, toda nisem mogel priti do hleva, kajti sneg mi je segal skoro do pasa. Zato sem moral najprvo vzeti lopato v roke in odmetati sneg preden sem mogel v hlev. Ko sem izvršil to delo, sem dejal ženi in sinu, da ne bom mogel iti na delo v tovarno, ker so ceste zametene. Sin je šel vseeno delat, dasi aem mu branil, toda še do sedaj, ko pišem te vrstice, ni prišel domov, temveč stanuje pri sestri in hodi na delo, dočim sva z ženo doma ifi ne moreva nikamor. Dela imam dovolj, zlasti z odmetavanjem snega. Sneg še zmirom pada, toda veter je pojenjal. Pi-smqnoše ni bilo okrog že tri dni in tako se dolgočasim, ker nimam kaj čitati. Spominjam se meseca februarja 1. 1910, ko senuprišel iz Pue-bla, Colo., v Sharon, Pa. Takrat je tudi snežilo kot za stavo ln snega smo imeli do pasa. Od tedaj, v 34 letih, nismo več imeli toliko snega, sedaj pa se mi vidi, da ga imamo celo več, kajti od tistega časa sem menda malo zrastel in sneg mi istotako sega do pasa. Vsake stvari je enkrat konec in tako bo tudi tega snega. Da bt se kmalu spremenil v vodo, da bomo imeli farmarji vode. Tykaj navajam imena darovalcev, ki so zadnjič prispevali za SANS in WBFASSD: Anton Valentinčič $10; po $5: Anton Bogolin, Joe Garm, Joe Godina, Frank Novak, John Maček, Fr. Mlakar; društvo št, 262 SNPJ $7; Frank Okorn in Mary Rebich vsak po |2; po $1: Loure Persin Joe Kramar, Anton Slavec; Johr Novak $2.25; Slovenski dom $25. Skupaj $80.25. V Imenu podružnice št. 30 SANSa ae vsem najlepše zahvaljujem. Kasneje bom poročal imena onih, ki ao darovali obleko, katero smo poslall v New York pa Srlstojno mesto. V Slovenskem omu imamo zopet zbrane nekaj obleke. Upam, da bodo naši usmiljeni rojaki Še darovali. Vsi oni, ki bi radi kaj darovali za naše brate ln sestre v sta ri domovini, a so preveč odda ljeni, lahko obleko pošljejo v Slovenski dom (Slovenian Home), Baldwin-French st., Sharon, Pa. Denar lahko pošljete tudi meni. Vae prispevke bomo vknjižili in jih objavili v Pro-sveti. Naj še omenim, komur jc potekla naročnina na Prosveto se lahko zglasi pri meni po seji in plača. Danes smo preveč zaposleni in ni mogoče obiskavati naročnike. Anion Valentinčič. R. D. 2, West Middlesex, Po. VOJNA UNIČUJ! ... t Chftaholm. Mina.—Nekdo je sapiaal v tem listu, da so Qorni-kovi dopisi godljaati in zmešani, ampak jaz sem nasprotnega mnenja. Vse, kar on piše, aem ie čitala, kajti tukajšnja čitalnica ima dosti knjig, ki pišejo pohvalno o Rusiji. Pišejo tudi to, da po vojni bo Rualja edina država na svetu, ki ne bo nič dolžna, ker ima vlada vae v rokah. Tam ne hranijo atrellva Li delavcem ni t roba kupovati od kapitalistov, kakor moramo mi v kapitalističnih državah. Amerika je bogata, ampak ameriški delavci nlao bogati Uradni census jo poročal, da v Ameriki izmed 36 milijonov družin Ima svoje domove le 15 milijonov družin, dočim 20 milijonov družin nima svojih hiš ali domov. Res Je, da nekateri delavci sedaj dobro služijo, ker je vojna in obilo dela. Res je tudi to, da so se nekateri tako zatelebali v denar, da bi najrajši videli, da se vojna nadaljuje kar naprej. Nič ne pomislijo na naše otroke, ki krvavijo na bpjnih poljanah po vsem svetu. Kaj pa dolg, ki ga bo treba plačati po vojni, če se obdrži sedanji sistem? Vsekakor se nam obeta velika brezposelnost in depre- »IJ«. Vojna poire dva in pol mili jona na dan, kakor je rekel predsednik. Namesto da bi naša mladina gradila hiše v Ameriki, pa razbija po Evropi. To je čudno gospodarstvo, ampak tako je in nič drugače. Po mojem mnenju so Gornikov! dopisi okej, zato naj še piše. Aynoa Mtholič. kjer aem prenočil. Naslednje, jutro sem odjadral naprej ln prišel v mesto Santa Jlpga, nato pa v Albuquerque, vaino železniško središče, New Laguna in Granto. Višje v gorah je mesto Gallup, kjer živi precejšnje število naših rpjakov ln imajo svoje društvo SNPJ. Vozil sem naprej in kmalu prišel v Arizono, prenočil pa sem v mestecu Holbrooku, natb pa nadaljeval pot v Winslow in Flagstaff, zanimivo mesto v gorovju, ter Williams, kl Je v fte-dini narodnega gozda. Pot pelje čez gorovje in je vsekana v skale. Razgled je sicer lep, ampak serpentlnska pot dokaj nevarna, ko gledaš v prépad. Prifuraï sem v mesto Prescott in dirjal naprej v Salmône, središče zlate rude. Vročina v dolinah je precej huda, zato sem se oborožil z vodo. Proti večeru sem pri Šel v mesto Blythe, California ki je oddaljeno *od Los Angele-sa kakih 225 milj. Pred seboj sem torej imel še 225 milj, predno sem dospel do cilja. Pelial sem se skozi majhna naselila in skozi. Palm Springs, zimsko počitniško središče bogatih ljudi. Mesto Ban ning je zelo lepo, obdano s sad nim drevjem, tako tudi Red lands, ki šteje ni|d 14 tisoč prebivalcev/ Riverside, središče oranžnega kraljestva, ima blizu -Renko, Fred Pauške, Jos. Keren Z AVTOM IZ CLEVELAJfDA V SONČNO CA/JFORNIJO Loa Angeles. Calif.—Tu Je kratek potopis o mojem potovanju iz Clevelanda v CallforniJo. Potoval sem že parkrfrt prej z vlakom, sedaj pa aem se odpravil na dolgo pot z avfn. Vozil sem se en teden, in sicer podnevi, ponoči pa sem počival. Iz Clevelanda sem odšel na nedeljo popoldne, sem pa aem prišel naslednjo nedeljo popoldne. Vož nja je bila dolga dolgočasna, kajti potoval sem sam. Pot me je peljala Ikozi mesta Medina, Ashland in Hanafield. Prvo noč sem prenočil v mestecu Delaware. . Naslednje Jutro sem potovanje nadaljeval skozi mesta Springfield in Gettysburg, Ohio, nato pa čez državno mejo v Indiano, v Richmond in Indianapolis, ki je glavno in največje mesto Indhine. Iz Indlanspollsa sem se peljal v Terre Haute, nato pa čez reko Wabash do iUlnoiške državne meje In naprej v mesto Vandalia, kl je bilo pred dobrimi 100' oktobru smo pričeli z delom re-letl glavno mesto države. V ¡ iifne akcije v St. Louiau in ojto- Frank Popelar, Stauton, 111 je zbral: Mary Kamcich $5, društvo št. 242 SNPJ $5; Mary Vra-ne1r$2. Po $1: Katarina Brownskole, Martin Bizjak, mrs. M. Dergan mL, Bartel Yakos, Don Monjac, Bnuns A. Hefer, Clarence Hefer, U. C. Crane, Wm. Tercig, Louis Popelar, Jos. Prelc, Paul Hoch-muth, Frank Paulich, Frank Per-vlnek, Frank Popelar (?). Nabral John Widmar, Benld, IH: društvo št. 35« SNPJ $5; po $1: Miloš Radutarich, Matt Ka-talinich, John Widmar in George Wrcich; po 5Qc: J os. Ponikar ln Mike Pintar. Nabral John Hribar, Livingston, 111.: Joe Karo $5, Anton Be-denk $2; po $1; Jacob Eterlisk, John Gorenz, Albert Sweiger, John Seceta, Pete Brezel, John Hribar, Antonia Brezfel; po 50c: Anton Bedenk, Martin Ocepek ml., Martin Ocepek st./-Rudolf Paulicha, John Augustine; Ru di Kanja 25c. • .. Nabral John Widmar, Livingston, 111.: po $10: John Widmar in žena, Anton Martinjak; po $5: John Paulovičič, Frank Krek, Martin Golob, Frank Novak in Frank Krek; Anton Swaglich $3; po $2: Silvester Klavoza in Anton Sornig; po $1: Frank Pett-he, Ignac Rauko, Anton Kra-povšek, Frank Klančar, John 30,000 prebivalcev. San Bernardino, 37,475, je tudi bogato ci-tronskega sadja. V Uplandu je tudi sadno središče in tržišče. Mesto Pomona je znano po svojih arabskih konjih, Pasadena pa po svojem letoviščnem podnebju. Moja pot se je naglo krčila in po 20 miljah vožnje sem se že znašel na cilju—v Los Angele-su, ki je milijonsko mesto in slovi po vsem svetu naj bo)j zato, ker je glavno mesto filmske industrije, ki se nahaja v bližnjem Hollywoodu. Namenil sem se, da ostanem tu ¿talno in bom prestopil od društva 142 SNPJ v Clevelandu k tukajšnjemu društvu 164 SNPJ. Frank Matjaži. RELIFNA AKCIJA Si. Louis, Mo. — V mesecu Vandallji sem prenočil, naslednje jutro pa spet nadaljeval proti East St. Louisu in nato čez lici. St. Louis je bil hitro organiziran in najprej amo pričeli zbiranjem obleke. V našo oko- veletok Mississippi v St. Louis, | iico smo vključili tudi bližnje Ho., ki Je veliko industrijsko J kraje države Illinoisa in v U na- bile v preteklosti. Mi, bratje in sestre, pa jim pomagajmo v njih največji sili, da si zopet uredijo normalno življenje. Theresa Speck. DOBRO USPELA PRIREDBA PODRUŽNICE SANSa V DETROITU Deiroü. Mich.—Drama "Z vero v vatajonjo" je nepričakovano finančno in moralno dobro uspela. Zasluga gre v prvi vrsti avtorju Ivanu Jontezu, našim igralcem, ki so pod spretnim vodstvom brata Antona Faturja, svoje težke vloge, posebno glavne, izvršili v vsestransko zadovoli-nost. ' Ciril ßtular in Mary Rant v vlogah Kremenca ln njegove žene, sta se izkazala mojstra. Jennie Urban in Gust Platt sta kot vselej izvrstno igrala. Nemški* tip pasje pokornosti pred pred-sojniki in surovost napram podrejenim je Ciril Gaber v vlogi vodje Iturmarjev predočil prav dobro. Jakob Gorup, nervozni, sadistični gestapovski komisar, skakajoč s pasjim bičem okrog vklenjenih žrtev kot obseden, je popolnoma naravno oponašal. Lovrenc Sluga, v jaozi ponosnega,-, neustrašenega jugoslovanskega kapetana je dobro posnemal. Jože Koršlč je bil v vlogi kmeta Mohorja silno naraven^ prava gorjanska korenina, ki se neustrašeno postavi po robu vsaki krivici. Frank Hreščak je dobro predstavil poštenega narodnega duhovnika. Mary Jurca je pa beračico v govoru, kretnji in drži posnemala, kot bi bil gledališki oder njeno vsakdanje o-pravilo. Tudi šturmarji in druge manjše vloge so bile za naše razmere in težkoče z vajami izvedene zelo dobro. Po ameriški in slovenski himni, ki jo je zapel ženski zbor "Slavulj", je pozdravil navzoče predsednik podružnice Frank Hreščak. V kratkem, jedrnatem govoru je omenil postanek naše podružnice SANSa, kot prve v Združenih državah. Opozoril je, da igra predstavlja početek okupacije in strahovlade v Sloveniji, čudovit odpor preprostega ljudstva in prve početke partizan-stva, ki se je razširilo po vsej Jugoslaviji, ter odmevalo in še odmeva med vsemi zasužnjenimi narodi po vsem svetu. Po prvem dejanju je zapel možki zbor "Slavulj" obče priljubljeno pesem "Morje Adri-jansko." Po zaključku drugega dejanj«, ki je značilen odsev barbarskega postopanja gestapa z našim ljudstvom, je nastopil glavni tajnik SANS^ brat Mirko Kuhel iz Chicaga. Govoril je o junaštvu in Odpornosti naših bratov in sester proti krvoločnemu okupatorju; poudarjal je, da kljub vsem grozotam, naš narod z trdno vero v vstajenje in upom v boljšo bodočnost, si med strašnim bojem za življenje gradi novo in lepšo Slovenijo v okviru svobodne balkanske federacije. Govor brata Kuhla in pretresljivi prizori na odru so omehčali srca. Prostovoljnih prispevkov v pomoč razbiti stari domovini je bilo $633.50. (Ves prebitek priredbe bo objavljen po zaključku računov). Darovali so sledeči: Andrew Grum $100, Louis in Jennie Urban 50; po $25: društvo št. 121 SNPJ, Ženski klub SDD, Slovenski delavski dom; po $20: Mike Gregorich, Jos. in Ana Klarich, Leo Stolfa in soproga, Pregel in soproga, Frank in Viktoria Hreščak; po $10: Anton in Mary Jurca, Anton in Fany Potokar, Jos. in Mally TCoršič, Semec in soproga, družina Anton Fatur, Paul in Frances Ocepek. Po $5: Albert Troha, A. Jane-žič, Frank Modic in soproga, Francas Kirar, Albert in Mary Naprudnik, May Klarich, Frank Matek, Louis Krzisnik. Peter Pu-hek in soproga, Pete Verderber, Jos. Ručigaj in soproga, Ignaz Hostnik in soproga. Frank Zor-man, Peter Kocjan in aoproga. Anton in Agnes Mayer, Felix Blatnik, Lapajne in soproga. Louis Clemens in soproga. Jack in Frances Babich, Ignaz in Ana Travnik, Math in Frances Urbot» Louis Strossberger, družina Forbas, Anton Grum, P. Jontez, ga« Madronich, John in France* Brlizg, John in Kat. Kraintz, Anton in Mary Anziček, Fraithof fer, Joe. in Lavrenca Zrimec; Ur-bancich $4 Po $3: Harry Previc Louis Kirin. Po $2: Obranovich. Jos. Vlh-telich. Kat. Junko, N. N.. Miry (Dalle na I «trani) CETRtEK, * JANUARJA PROS V »TA/ •. r jem, "Zdravstveni program, za ka terega se potegujemo," je dejal dr. Parran, "bo zagotovil najboljše zdravje in* zdravniško oskrbo vsemu prebivalstvu. Bolnišnice imajo danes pred seboj večjo odgovornost kot kdaj keli. Bolnišnica bodočnosti mora bi ti ustroj splošnega ljudskega zdravja z napravami in z izur- jenimi močmi, ki naj služijo v prid boljšega javnega zdravja, kot tudi v svrho preprečitve bolezni in zdravljenja bolnih. Za izvedbo narodnega progra-ma za javno zdravje do potrebno podvzeti število korakov. Prvi korak, ki bo potreben, bo uporaba vse razpoložljive znanosti za preprečenje bolezni v vsaki posamezni občini ali mestu. Obstojajo namreč važni vzroki za bolezni in smrti, ki so sicer pre-prečljivi, a kljub temu črptajo našo narodno moč—in te vzro- Besede načelnika javnega Dr. Thomas Parran, načelnik javnega zdravja v Zedinjenih državah,, smatra, da je eden glavnih ciljev ameriškega ljudstva za povojno dobo program za narodno zdravje. V tem smislu JC tudi predložil program za splošno javno zdravje, potom katerega bo omogočeno in zagotovljeno boljše zdravje in zdravniška oskrba za prebivalstvo vse dežele. Javno zdravje, v katerem se odraža v splošnem pregledu zdravje posameznika, je največ* ja briga javnosti," pravi dr% Parran. "V skupnem prizadevanju in sodelovanju javnosti, zdravstvenih oblasti in zdravništva bi bilo mogoče doseči demokratični cilj enakopravnega dostopa vsega ljudstva do zdravniške oskrbe in boljšega ljudskega zdravja v splošnem." Tekom zadnjih let, jte dejal dr. Parran, je sijajen napredek zdravniške znanosti vzbudil veliko pozornost med ljudstvom, ki se je spričo tega pričelo bolj živo zanimati za zdravstvene zadeve. In v programu, kakršnega je on predložil, pravi, da je vključeno vse, kar je potrebni za zadostno zdravniško in bolniška oskrbo bodisi doma ali v bolnišnici.' Obenem ta program določa tudi obsežno delovanje v pogledu preprečitve bolezni in raznih epidemij z izboljšanjem higieničnega stanja v splošnem. Po tem načrtu bi bilo zdravstveno delovanje lokalizirano, a pri-, rej eno navzlic temu tako, da bi moglo služiti zdravstvenim potrebam posameznih držav. Načrt bi bil financiran skozi zavarovalnino, davke ali pa po obo- Cerkev je dandanefe biznis. 'deh sva. Upam, da bo kmalu Ako imaš denar, si lahko kupiš konec voJ4ke^ če vtis že poprej tudi nebesa. I ne bodo pobili. To pismo Ti Kakor sem že omenil, sem pošiljam s posredovanjem Rde-star naročat Prosvete M čita-,čega križa. Poprei sem Ti piaal tel j naprednih čaaoplso v| Ust že' dva pisma, k%t*ra |em izročil Prosveta mi selo ugaja irf v gla-\ amerlkanskim pilotom. Piši, če silu z dne 6. decembra \mi je si j^i že prejel. N a koncu pa vas uredniški članek zelo dgajal Popolnoma prtfv ima urednik, da je okrtačil urednika AD in vse one, ki nasprotujejo tistim, ki delajo za trpeči narod v stari domovini. Priporočal bi slovenskim pevskim zborom, da bi na koncertih in ob priliki drugih priredb prepevali slovanske pesmi, na primer "Slovenec sem," "Adrt-jansko morje", "Lepa naša domovina", "Iz bratsko zagrlaja" in druge podobne pesmi. Danes ru. predstavljam kot docela sociali-ziranega ali pa docela privatnega podvzetja. Bil bi nekakšna kombinacija obojega, prikrojen tako, da' bi služil ameriškemu ljudstvu, katero čedalje bolj uvideva potrebo izboljšanja javnega zdravja, ker le zdravi dr žavljani. in državljanke morejo nositi in izvajati naloge in odgovornosti miru, ki bo sledil sedanjim vojnim časom in vojnemu naporu."— (FLIS) Glasovi iz naselbin (Nadaljevanje i 2. atrsnl.j Klarich, L. Wokac, Louis Podobni kar in soproga, Jos. in Ane Koss, Jos. Stuglin, Antonia Sti-pak, J. Jurney, Ana Smrdu, Max in Josephine Culkar, Louis Bo-stonik, Elsi Skoda, Julius Ba-rich, Carl Koss, Mat Rotar, Vera Semec, Jack Račke; Elizabet Plahtar $1.50. Po $1: Mayne Vihtelich, Kat. Korsic, R. Po-tochnik, Math Tilovsek, Marie Vihtelich, Jack Locniškar, A. F. Jurca ml., Frances Strnisha, Jo*. Klarich, Helen Kochevar, J. Lu-zar, M. M., Gertrude Potochnik, N.N., mrs. Butala, Louisa Hribar, Josephine Gregorich, Agnes Ba-rich, A. Klarich, Mary Potochnik, Stranzar, L. W. Horvat, Jea-natt Schmidt, Gabriele Schmidt. Po 70c: Janko Henez, Jos. Grum, M. K. Stimac, Bence, N. N., Do-inthy Kapel, John Leskovich; po 50c: N. N.t John Klarich (71et), Mary Intihar, Angeline Jevtich, Mavne Lavrich. N. N. 30c in po 25c: Mary Mladenich in N. N. Podružnica št. 1 SANSa se najlepše zahvaljuje ' avtorju Ivanu Jontezu, vsem igravcev, Antonu Jurcu, ki je spretno vodil piogram, sestram Mary Naprud-mk, Mary Jurca,. Frances Božič, liana Gaber, Lidia Platt, Katy P« trieb, Mary Glad, Ana Koss. V ktorla Hreščak, Agnes Sonc, M : i V Knez, Ursula Grum. Mary T( hovnik, Frances Gorup in Mlly Koršič. ki so tako izvrstno poskrbele za dobro prigrizek in hitro postrežbo. Iskrena hva-la tudi viem bratom, ki so dela Ü na priredbi. ^Posebno so se ti udili Ciril Rant," Math Klarich nr.l ;n Pete Verberder. Najlepša hvala tudi sestram" Frsnees Bo-¿»¿. Msry Jurca. Mary Knez, Ursula Grum. Julia Menton, Fran trs Horvat, Mary Naprudnik In bratu Petu Verberberju, ki so darovali pecivo in druge dobrote. • Najlepša hvala vsem darovalcem in vsem, ki so pripomogli do tak/> lepega uspeha. Sejali ste dobroto in ljubezen, narod se V|,s l>o spominjal z globoko hva kdaj poprej. Te pesmi so toliko bolj primerne sedaj, ko se slovanski junaki tako hrabro bore proti nacifašistom. Priporočam tudi pesem "V hribih se dela dan, v hribih žari . . ." Na koncu teh vrstic pa pozdravljam vse čitatelje Prosvete. Frank Kartah. 211. ke smo šele pričeli izsledovati šino Slovani ¿olj poznani kot in odpravljati. Narodni zdravstveni program, izvajan v vseh posameznih krajih dežele, bi zelo znižal in omejil Število in obseg bolezni med prebivalstvom. Socialno zavarovanje na širši podlagi bo veliko pripomoglo k boljšemu javnemu zdravju, ker bo razširilo in povečalo javne stroške bolezni. Toda neglede kako popolno ozlr. izpopolnjeno bo socialno zavarovanje v bo-dočnsti, Nravstvenega programa navzlic vsemu ne bo noben-krat predstavljalo, bo pa veliko pripomoglo in doprineslo k narodnemu zdravstvenemu programu. Kadar mora javnost nositi stroške bolezni, tedaj se z večjo vnemo pobriga za zdravje ljudstva vsplošnem. Prepričan sem, da bo mogoče razviti v tej deželi javni zdravstveni program na narodni podlagi in na tak velik način, ki bo prilagodljiv in sprejemljiv za vsako izmed 48 držav Unije v socialnem in ekonomskem ozi-Tega programa pa si he vse iskreno pozdravljam, Tvoj brat Tone." 4 Dragi rojaki. Iz tega pisma lahko Čitate in razVidite, kako zelo potrebujejo riafc rojaki pomoči. Pomagajmo jim! Rešimo jim življenja! T"' Mary Furar. RDEČI HU* POIZVEDUJE Chicago, tli. — Itatjli bi izvede-ii kje se nahaja W»n Vukich. Njegovo zadnje bivališče je bilo v Chicagu, toda riaftlov nam ni znan. Zanj bi fad zvedel njegov sorodnik Jo^ Vukic, ki se nahaja v begunskem taborišču v Egiptu. Kdor bi vedel za naslov mr. Vukicha, naj piše Rdečemu kri-žu, 616 South Michigan ave., Chicago, IB.. ali pa pOkliŽe Har-rison 5910. * r Rdeči lcrlš. a*. — ležnostjo. Oni pa, ki še sedaj, k pišem Siromak sem postal po nedolžnem Prosim Te. kakor tudi Tvoje, ako mi morete mali» pomagati. Z Zofko sva bolna, denarja nimava. a aluŽiti tudi ne moreva. Pri tujih lju V Prosveti so dnevna svetov ne in delavske vesti. Ali Jih čitate vsak dan? : Pismo o vo jnih grozotah Hi afl na Goren jskem (Po Enakopravnosti.) Naslednje pismo je prejela mrs. Antonija Šuštar, bivajoča ha Recher Ave., Cleveland, O. Dospelo je iz Velike vasi pri Moravčah na Gorenjskem in se glasi: "Draga sestra in mož Tone in vajini družini ln vsi naši domači: Pišem Vam kar na hjtro en par vrstic in vas vse prav lepo pozdravljam. Ravno sedaj sta prišla dva ameriška pilota, ki so ju partiaeni rešili in bosta odnesla pismo. Sporočam Vam, da jaz, Lojze, sem še doma in še vedno sam. Pri Maselnu se imajo po navadi, Francelj je v gmajni pri partizanih. Pavla je še tudi sama in Vencelj. Lenkin sin Martin je partizan. France dela in ostali so doma. Pri Travnarju so mati, Tinca in Ciril doma, a France je iftnrl. On je bil partizan ter ranjen od Švabov, ki so ga vjeli in odpeljali v logar v Dakovo ter od tam na Poljsko in tam je umrl. Tu pri nas je mnogo novega, a ne njorem vsega opisati. Veli ka vas še stoji, le treh fantov ni: Zamudov France, Blažičev France in Travnarjev. Vsi trije »o veli In se kar čudim, da sem še vojns, morate priti domov, o:» dom«, kakor so me Svabi prega- bomo še enkrat vsi skupaj, in-si- njali. Tu je mnogo naših ljudi cer na moji ohceti. * po gmajnah pokopanih; na našli To pismo vam pošiljam po ti>- njivi so tudi trije; so jih Svabi varlšth: Charles Z. Wensler.Viu- pobili. • ' stin, Texas, in Sgt. William M. V Ljubljano ne smemo iti, kei L«**'». Saci*mei.to, Calif. tam so t« "beli" in se grdo gledamo, ker oni Švabom pomagajo. Krog tu je mnogo naših ljudi izseljenih ter *ikajo. rešitve v daljni tujini. Po logarjih delamo skupno za svobodo, ter da iztrebimo Švabe. Tukaj je veliko partizanov, ki bivam po hribih, ker po ravnem so Svabi. ftvabl ao še več hiš pošgall in tudi kar cele v «si. ter ao ljudi kar v ooenj pometali. So kar vas obkolili pa aaftgalL ljudem so pa pel saprll. da se sgorell. Tako ao naredili v Hrastniku pri Llmbarakl qorl ln na Knenovim nad Hrastnikom. Zlato, polje ln Trdnjava, to Je tudi vse poftgs-no s ljudmi vredi kar jih je ušlo, se pa z veseljem borijo pri par« tizanih proti Švabom. Na drugi strani pa naši zavezniki, Anglija, Amerika in Rusija—te tri dajejo udarec zi udarcem okupatorjem. Duhovne je Nemec vse pregnal. V Moravčah je ostal sa mo eden. Kaplanija in nova velika hiša je vsa razbita in graj ščine vse pošgane. padli. Da, tu smo veliko doži* Sedaj pričakujemo kmalu svobode. ker Amerika in Anglija sta že daleč V Italiji in Franciji. Dragi domači! Ko bo končana < Sprejmite iskrene pozdrave is naših slovenskih gozdov, v katerih se nahajamo vsi pošteni Slovenci, ki ljubimo našo rodno materino zemljo, za katero je prelilo svojo kri mnogo ^aših hrabrih tovarišev. Ta dva tovariša sta prišla z veliko skupino ameriških in angleških bom-bardlrjev, ki so bombardirali nemške vojne Industrije v bližini Kamnika ter sta se spustila s padali-in so Ju partizani rešili. Sprejmite vsi Iskrene pozdrave z željo, da se še kdaj vidimo. Brat Loj se. Veš t iz Grčije Atene. (ONA)—Pretekli teden so angleške oblasti prepovedale časnlškim poročevalcem prehod v tako^vano sovražno o-zemlje. Največ preglavice Jim je delala ta prepovod radi tega, ker Je bilo često nemogoče določiti, kje poteka meja. Zdaj so korespondenti vendar odkrili sredstvo, ki jc videti zanesljivo — kjer prodajajo cigarete po 6 za SO drahem, tam vlada Pa-pandreu, tam pa, kjer so polovico cenejše, po 12 za 50 drahem, tam ima ELAS oblast v rokah. •AOITIRAJTE ZA PROSVBTOi = \ kj». Ksj rta a., Je najtfturejša amerl»ku navada? • ' . Godrnjanje I Leta 1620 srno godrnjali /uradi mrzlih ilm—in »mo zgrudili New England. Oodmjali smo saradi vročih poletij —in smo zgradili Jug. Oodmjali akno zaradi gozdov—in smo jih premenill v vocAveln'foditove in domove. Godrnjali emu saradi Indijanske »tonite—in iznašli urno korusnl kruh in bourbon. Oodfrtjall srtoo zarAdi kočij—in smo zgrudili parni stroj. Godrnjali «mo zaradi Jadranja okoli Norna—in amo izkopali Psnsmskl kanil. Godrnjali tmo zarsdi rumene mrzll- če -ln amo naftll Pravilo zanjo. ' * * * ln še vedno godrnjamo V anrfadl, v mornarici, v rračni lili—godrnjamo. Nemci na« imenike jo "hOčemo Iti domov" vejake. Imajo prav, Mi hoMttto Iti dbmov—domov v nr^boljlo deželo na avetu. Zato iSludl tiko trdo bdjujemo. Bojujemo se In godrnja- mo. Vslrtiemd Rim In Aachen in »ulpan. In godrnjamo. * * % Doma fudi godrnjamo Delavci godrnjajo, ker hočejo imeti vič denarja. Inveetorji godrnjajo, ker hočejo Imeti bolj mastne dividend«. Kupci godrnjajo, ker hočejo imeti več za svoj denar. Ravnateljstvo godrnja, ker je bil zajet v sredini In uvidi, da Je težje in te£Je izravnati račune. In to Je dobro. Kajti «kupnoat vnga tega godrnjanja predstavlja naš nepokoj, na*e nezadovoljatvo a etvarml, kakršne« ao, nSŠo brlgo ttorltl v»e boljše In boljše In boljše. In ns U način se rodi izboljšanje. ' Kajti—da zadovolji vsemu godrnjanju, tudi avojemu lastnemu— ravnatelj zbere denar ra bolj uapeSne atroje, tako da delavec boljše producira blago ta iytjo ceno. H tem Je kupec v stanju kupiti več. In temu posledica je več dela, vlije plače in pošten doblCek. To Je smer ilk i način—rojen I« godrnjanja Godrnjanje in pripravljenost sodelovati. ★ * it Ravno sedaj Imamo največjo produktivno obaetnost v vsej zgodovini. NaJVeč Je bilo Izdelanega za vojno—In bo moralo biti predelano za mir. Ko p« to predelamo, moramo podvzet» korake, da žago-lovimo, da bomo mogli kuetti mnogo stvari, ki jih morejo producfrati naše tovarne farme. In to )• »ngsN storiti Ne z vladnim razdeljevanjem-, kar lii Imelo za ioosleduo »umo več In več dolga Temveč • tfm, da rabimo naio p»«»dukttvno velikost, da si preaki bimo več zti svoj denar v stvareh, ki jih kupimo, tako du moremo kupiti vsA— ln s tem vstvarlti veš del ln vtč zu-•lutka za vse. To Jp "proces prosperitete." In res, ds se popolnoma posluilmo brezmejne energije ln ambicije te delete, mo-remo pomagati voditi svet v dobo miru ln blagoatanja, ki bo večje, kot gu je k^o videt. Potrebni stu dve itvarl, da se uresniči ia prilolnost. Knu stvar Je liberalnu, naprej mislecu politiku na strani bust* nessa. Druga je Javno sodelovanje. Htiiincss je obve/an Storiti svoj dele*—prvič s povečanjem priložnosti za vse, du slutilo, in drugič s povečanjem prilotnosti zu vse, da kupijo« j Ds se povela|o prllolMstl sa vse. da slullj«, business obljubi pravično in prosvetno plačilno politiko ln otvoritev vsake molne poti nupredovunju za delavca. . Piedlagu pričeti najzgodnejši trenutek s novimi podjetji ln z razširjenjem starih, da bo pruakrbljenih več del za več ljudl—vkljufno vrnivše se vojaku in demobilisirsne vojne delavce. Predlaga položiti v roke delaveeV najbolj uspešno raz-polotijivtf orodje—tako da bo dt luvee s tem, da bo povečul produkcijo, tudi sam dodal k nvojemu zaslutku. Da se pevešale priložnosti aa vse. da kupile, business predlaga, da nftpravl, da se-V'polni meri posluM tehnolo-girne smerni*» Mvedl, kuko," ki •! jo Je zbral tekom vojnef da postavi na trg najt>olj!e izdelke, ki morejo biti narejeni, po najnižji ceni, kalno motejp biti prodani. * Predlaga, da bo iskal z neprestanim proučevanjem in preiikavanjem na polju produkcije In razdelitve, vsako možno sredstvo ra še^večje znižanje cen skozi nadeljna leta, |ako da ae ho moglo dobrih stvari km življenje veaellt! več in več ljudi, t * * * Predlaga pospeševati polity trt svobodno tekmovanje, du se i/ogrumo ¿»apeli trgovini ln da so zagotovljene boljl^ in Urljše vrednosti * * * . * To je program business« mm bpdo^nost, Da pa se to doseže kar mogiMV hitro, J«' potrebna vaša pomoč. Za dosego tega ho potrebno legislattvno izstopanje -postopanje, ki ga morate podpreti, Povojno davčno politiko, ki bo pustila dovolj sklad« ra renširjtmje. Postave ki Jasno preprečijo fieuroerjt m monopol. Delavska politika, ki p«ietavlja od-govornoat na del« te podjetje In poelovanj« bualneesa po poctavl, mesto nenapovedane '/direktive '. Ako želite več vedeti o tem pr<»greoiu, pišite za brez-plačno knjižico, "Hew Americans Ca« Earn Mere. Buy More. Have Mere. Nxtlov National Induatrial Informu t ion Commuter. H West 4IMh Hi, York JO. H Y . ' U-. . „ ... Te se edjevljeee ds emertšfc»mu nere- INDUKTKIA1, IN ee pojasnijo koraki, katere Je treba pedvseii. «a Je A.. 1.1.,„ia. Il mm nod erst ve preobilic« v porotnem svet«. Podpira |t* NATIONAL. &RMAW? COMMITTEE od NATIONAL ASSOCIATION Of M AN UT ACTt 1 MM^kl ^stilnih bpstftoespv veÜkM Im mejbpth kl sapeslujeja T» edste delaveev e Ldetevetai IlIlllIHH . ." I ---r 3 ČETRTEK, 4. JANUARJA FIRST PICTURES OF NAGOYA BOMBING BY R-29s Razni mali oglati POMOČNIK V PEK ARI JI DOBRA PLAČA Oglasite ae na 4858 No. Kedz* Ave. Phone—Keystone 2876 "PIPE MACHINE r OPERATORJI Izkušeni ell brez skuioje. Dobra plača in delovno «tanje MILLER SUPPLY CO 2100 So. Sawyer—Tel. Crawford 3400 Proda se 4 sobna "Cottage" hUa Za eno karo garaža. 5330 S. Laramie Av. HIŠNICE POTREBUJEMO 840 Na Michigan Ave., 7 nadstropno uradno poslopje- Izvrstno delovno stanje. Vprašajte za Mr. Diem. NOČNI ČUVAJ IN HIŠNIK Prosto spalna soba po dnevu, ako želite. Eagle Laundry, 2750 W. Roosevelt Road. RDEČA KOKARDA Roman iz velike franeotke revolucije "Ljudstvo je zavzelo Bastiljo — in kdo te mu je poatavll na čelo? VojnikJ, francoska garda. Ca pa vojaka ni več zanesljiva, gospod vikont, tedaj pomeni to konec zlorab in izjemnih svo-bodščin. konec izžemanjs siromakov in lakote j» (Nadaljevanje) Mudilo se mi je, da bi bU ie doma in bi se lahko posvetoval z edinim človekom, o katerem sem sodil, da mi lahko pomore iz moje neodločnosti. Jasno sem videl pred seboj dve poti: ena je bila lahka in ravna, čeprav opasna, druga pa strma in zoprna. Markiza me je bila na-zvala ljudskega tribuna, ki bi rad postal drugi Retz ali Mirabeau; ljudstvo me je bilo proglasilo za svojega rešitelja in je vriskalo moje ime. Ali naj se okitim s tem naslovom? Ali naj sprejmem to vlogo? Moja kasta me je zavrgla. Ali naj pograbim nevarno čast, ki mi'jo ponujajo; da izvojujem z ljuditvom zmago ali ps poginem z njim? Z ljudstvom? Ta beseda ni bila napačna a njen pomen je bil tiste čase manj določan, ne, j jo je dandanašnji. Nehote sem ss vprašal, kdo je prav za prav zmagal izmed vseh tistih, ki •o se bili pridružili ljudstvu? Gladovnih po-bun in krajevnih uporov, kakršen, jje bil na pri- | mer ta, Id je stal gospoda de LAinaya življenje - da, takih dejanj se je bUo poktujn IMfvor zmožno; še nikoli ps ni bilo *vo|^aloJl|)ni^ zmage. Vselej je bil krslj ohranil svojo oblast in velikaši svoje privilegije. ZakAJ naj bi bilo * to pot drugače?. Zakaj? Razlogov se ni manjkalo» 8 vendar se mi niso zdeli dovolj odločilni in dejstva minulosti so sa tehtno oglašala proti njim; mimo tega je bila misel, da naj se izneverim stanu« čigar član sem bilj doslej, protivna mojemu čuvat vu. Doslej sem bil nedolžen in moji tovariši so po krivici režali name. Če bi pa sprejel vlogo, ki sami je ponujala — ne le, da bi me čakale v slučaju neuspeha najhujše posledice, ampak uspeh sam t>i me storil izobčenca. Kot ljudski tribun bi bil za vse svoje vrstnike gar-jevs ovca. Nisem si mogel kaj, da ne bi presekal žup-nikovih litamj. "A kam še pridemo, če se vojska pajdaši s pobunjenim ljudstvom?" sem vprašal. To je na nas," je odgovoril. "Naša dolžnost je, da gledamo na to." "Pojdite z menoj večerjat," sem dejal. "Rad bi vam nekaj povedal in rad bi vas nekaj vpra- ŽENSKA ZA ČIŠČENJE URADOV. Dobro delovno stanje. 2700 N. Karlov Avenue Ni se dal prositi. "Nocoj itak ne bi mogel spati,H je rekel z bleščečimi se očmi. "Da, gospod vikont, to so velike, krasne novice. Vaš pokojni oče bi ^Ih bil vesel." "Nemara tudi tega, kar se* je zgodilo r gospodom de Launayem?" sem mu zabrusil, spušča-1 je se s konja. "Jajčnico je nemogoče speči iz celih jajec," . je odgovoril s trdnim glasom» čeprav se mu je obrsz nekoliko raztegnil. "Zadela ga je kazen za grehe njegovih očetov. A Bog daj njegovi duši mir in pokoj! Slišal sem, da je bil pravičen mož." "Mož, ki je umrl na svojem mestu!" sem odvrnil dokaj nedvoumno. "Amen," )k dejal abbe Benoit. '. Vtisa, ki so ga bile novice napravile na župnika, sem se docela osvestil šele potlej, ko sva že sedela v lešnikastem salonu, ki ga je služin-čad imenovala angleško dvorano, in sva pri desertu gledala drug drugega izza gorečih sveč. r dele tedaj sam opazil, kako razburjeno je otepal z dolgimi, mršavimi rokami in kako mu je drgetal bledi obraz, ko je govoril z menoj in poslušal moje besede. v "To je konec,", mi je -dejal. "Znajte, gospod vikont: to je konec. Vaš ole mi je velikokrat rekel, da je denar Jedro oblasti. Z denarjem, je dejali plačujejo vojsko in na vojski sloni vse. In res: nedavno je pošel denar. Posledice ae že kažejo. Vojska je odrekla pokorščino. Vse gre po zlu." t "A kralj?" sem rekel, ponevedoma oponaša-je gospo markizo. "Bog ohrani njegovo Veličanstvo!" je rekel .župnik it srca. "Njegovi nameni so čisti in zdaj jih bo lahko ureeničil, zakaj narod je z njim. Toda brez naroda, brat denarja in brez vojske je kralj samo baseda. NI čudo, da U beseda ni mogla rešiti Bastilje." . v Nato sem mu povedal vtš, kar se je bilo zgo-| dilo pri gospe de Saint-Alais in na skupščinski seji; zamolčal nisem ničesar, niti tega ne, kako ' me je bila markiza javno odslovila. Moja pri-• povest mu je Šla tako do živega, da sem bil kar tem opisoval prizor v skupščini, ni več strpal na mestu; jel je hoditi po so-; bani sem ter tja in govoriti sam s seboj. In ko sem povedal, kako je' množica klicala: "Živel T Saux!" je tehtno ponovil te besede in mi zadlv-Ijeno pogledal v oči. Z rdečico na obrazu ln < igraje se s koščkom kruha, da bi skril svojo zadrego, sem mu nazadnje priznal, kake misli so me obhsjale spotoma in kakšno izbero vidim pred seboj. A tedaj se je vrnil na svoj prostor j in jel molče drobiti svoj kruhek, kakor sem delal jat. (Dalja prihotfnjUL) ca čiščenje Delovne ore od 5:30 popoldne do 12. ure svečer. Vojno nujna Industrija. ^I^ffiit tudi pomočnice v Jedilnici VPRAŠAJTE prit ti. Tedaj se je prebudila mačeha in je pljunila za njim. Gotovo je bila huda nanj. Andrej -ček se je Skril pod odejo, sklenil svoje drobne ročice in molil za mrtvo mamico: "Da bi še enkrat prišla semkaj moja dobra mamica—Oče naš, kateri si v nebesih . . ." Jesen je. Andrejček je star sedem let i in pol, v šolo mora. Majhen je, tudi drugi otroci so majhni, ampak nje spremljajo skozi mesto do šole starejše sestrice, pestunje in matere. Andrejček hodi sam. Z rokami si prikriva krpe in luknje v hlačah. V šoli se ne zmeni nihče zanj, k njemu ne prisede ntfiče. Izogibljejo se ga, samo eden za-kriči na v*s ¿as: "Hohof-kakšen je onile v kotu!" U Vsi pogle^fjo v kot in smejejo pe. Andrejček pogleda proti oknu, sram ga je in na njegov beli obrazek s* prikradeta dve mahjni rdeči lisi. Potem nasloni glavo na klop, težko mu je. Drugi ne vado, da Andrejček nima matere in da je v baraki doma. Tedaj zazvoni na hodniku. "Pst! Pst!" V sobo stopi gospod, velik je in očala ima. To je gospod učitelj! V rokah drži veliko modro knjigo in resno se drži. "No, čigav, si pa ti?" pogladi mimogrede malega Peterčka, ki v prvi klopi ves preplašen gleda vanj. No da, ne bo tako hudo, o ne—gospod učitelj je prav prijazen gospod. Ko sede za mizo, si očisti očala in gleda po razredu. Potem odpre tisto veliko knjigo in jih kliče po imenu. Vsakega pogleda prav natančno skozi očala, ga povpraša po tem in onem: kje je doma, kaj dela atek, kaj dela mamica in druge stvari ga zanimajo. Tudi Andrejčka pokliče. Dolgo ga ogleduje in gubanči čelo. Potem ga pokliče k tabli in zmaje a glavo. "Kaj jm je tvoj oče?" Andrejček stoji, gleds v tablo, v strop in molči. V razredu se sečne pritajen ameh. Potrebujemo < NOČNEGA ČUVAM . STALNA SLUŽBA ; - Cadillac Glasa Co. 900 W. Cermak-Rd. ^mm^mmmmrnmimmtmmmmmmm^^^^mm•v^f^o»• $60.00 NAGRADE ako prodate meni vai avto—ali veste za koga, ki ima na prodaj dobro karo. Kličite SEEler 0907 Zvečer pa JUNiper 1880 V takih mislih sem na vso moč priganjal svojega konja; uverjen sem bil, da bom pivi, ki prinesem te novice v Saux. Toda najpre-senetljivejši pojav tiste dobe je bila hitrica, s katero so sa podobne govorice širile po deželi. Brzele so od ust do ust; ie pogled je zadoščal — že veter sam jih je mends prenašal dalje. Bile so hitrejše od najbolj brzega potnika. Povsod, kamorkoli sem prišel, je bila novica že znana. Vedeli so jo tisti, ki so vse te dni postajali na razpotjih, sami ne vedoč, česa pričakujejo; vedeli so jo krivooki možje, ki so se tiho pomenkovali na vaških mostovih ter opazovali stolpe grsdu; vedeli so jo oskrbniki in vslpeti, ljudje Gargoufovega kova, ki so sa ji neverjetno posmehovsli sli pa so — kakor gospa de Saint-Alais — govorili o kralju, o njegovi dobroti in o tem, koliko jih bo obešenih uradi te istorije. Vedel jo je naposled tudi S" be Benoit, ki sem se hotel posvetovsti z njim. kal me je blizu grajskih mrežnih vrst, na kraju, kjer je stal nekdaj sramotni steber. Poslal sem Gilleee ln Andreje naprej in župnik je krenil z menoj po drevoredu, držeč roko na hruški mojega sedla. "Nu, gospod vikont, prišlo je, kar je moralo priti" me je ogovoril. "Ali ste že zvedeli?" "Buton mi je povedal. "Kako, mar je že tur sem vzkliknil začudeno. "Tri ure še ni, kar sem ga videl v Cahor- su." "Take novice dajejo človeku krila," je raz-vneto odvrnil abbe Benoit. "Pravim vam, pri-*lo je. Prišlo je. gospod vikont." , "Deloma," sem rekel oprezno. "Povsem," je rekel z uverjenim glasom. Street Floor 309 W. Washington Street TISKARNA S.N.P.L sprejema vsa V tiskarsko obari, spadajoča dola Tiska vabila sa veselice ln shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku in drugih ........ VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI .... Vsa ppjaanila daje vodstvo tiskarne Pišite po informacije na naslov: SNPJ PRINTERY 1817-8« S. Lawndale Avenue • • Chicago prišteje eden. dva. ad. štiri aH pel šlaaev Is mm draHae k sel naročata*. Ust Psosveta flane aa vso seska, sa ttane ali esHses 88J0 sa sne letno naročnino. Kot «a liani še plešejo psi »■■■■etu 8LS0 sa tednik. se jim to pcflls)e k narajefal Tese) eedaj nI vsroka. zečL da Je UMUBefeaf sa Hane SNPJ. Lis« Piosveta Je vaša lastnina ta pelo ve Ja VjrsaU družini nekdo, ki M rad tital list vsak dan. PoJssnOot—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti član SNPJ, ali Če sa preseli proč od družine in bo sahteval sam svoj list tednik, bode moral tisti član Is dotitae družine, ki Je tako skupno naroči aa na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravnlštvu lista, in obenem doplačaU dotično vsote listu Prosveta. Ako tega ne stori, tedaj mora upravništvo znižati datum sa to vsoto naročniku. smrdi po žgsnju in Andrejča zaničuje In grdo preklinja n4d njim. Ob večerih hodi t očetom v mesto. Tam poeedata pozno v noč po beznicah in ko prideta domov, se prepirata. Zjutraj pa nova ms ti nažene Andrejčka Iskat odpadlih vej In nabirat premog na Železniško progo. Tam prezeba lafyi ln če ne prinese ničesar domov, ne dobi jesti vse dopoldne. Pa se je zgodilo, da je oboleL Njegov drobni obrazek je postal še drobnejši in tak je gledal zdaj dolge ure izpod zamazane odeje proti stropu barake. V barako sili noč. Andrejček Je sem, čisto sam. Zunaj se igrajo otroci, veeell so in kriče. Razigrani se pode po kupih gramoza in prsti. Časih se pri pode prav pod njegovo okno in aa razposajeno zareže v barako. Andrejček se skloni is postelje ln s drobnim prstkom potrka na zvenečo Šipo. Otroci zbeže ln se Crasgube za barakami. Kaj pa. jim je potrkala tista debela žensks? si mislijo. Nje se vsi boje. prav vsi. še njihove matere ae je izogibljejo. Ko se je predramil, je bil že den. Oče se je odpravljal na delo. godrnjal je. Moral je biti salo jesen, zakaj ko je stopil čes prag, je mo^o zaloputnil s vra- Adam iilUssvftl PAY PRICE FOR JÜLICH VICTORY