Političen list za slovenski narod. r* rrejenui nI}«: Z» oelo leto predplaeaa 15 gM.. pol leta !> gld., la četrt leU i fid.. za eo meaec 1 irld. 10 kr. V ■dHlnlitrmelJi prejeman TelJi: Za celo leto 12 rld., za pol leta 6 tli., za četrt leu I fli., M en meaec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiijan veija 1 fld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Nareinino prejema »pravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške uiice št. 2, U.. 28. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velji tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr če se tiska dvasrat; 15 kr., čese tiska trikrat. Pri "večkratnem tiskanji se eena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Tredniitvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob ' ,6. uri popoludne. 7 Ljubljani, v soboto 28. junija 1890. Letnilt XVIII. Gabilo na naročbo. s 1. julijem prične se drugo polletje. Uljudno vabimo p. n. občinstvo, da se zfjlasi čim preje z novimi naročhami, stare naročnike pa prosimo, da ponove svojo naročnino in doplačajo zaostalo, da ne nastane nered pri razpošiljanji listov. „SLOVEXEt", edini katol.-konserTativni slovenski dnevnik s prilogo „Domoljub" vred veljd za Ljubljano pri opravništvu ali v „Katol. Bukvami" prejeman: Za celo leto predplačan 12 gl. „ pol leta .... 6 „ „ četrt leta .... 3 „ „ jeden mesee ... 1 , Za pošiljanje na dom se računi 10 kr. več na mesec. Po pošti prejeman za vse avstrijske dežele pa velj d: Za celo leto predplačan 15 gl. — kr. , pol leta .... 8 „ — „ „ četrt leta . . . i „ — „ „ jeden mesec ... 1 „ 40 . g^ Naročaje se lahko vsak dnu, a Ust se dobi še-le, če se dopošlje naročnina. „DOMOLJUBS sam brez .Slovenca" stoji do končal. 1890. s poštnino vred, ali v Ljubljani na dom pošiijan le osemdeset novClčev. Naročnino na to prilogo prejema „Slovenčevo" opravništvo in pa „Katol. Bukvama". Vredništvo in opravništvo „Slovenca" in „ Domoljuba", Oj^ovor, s katerim je pozdravil predsednik prof. J. Marn XXV. občni zbor .Slovenske Matice". Slavni zbor! Petič mi je čast, da vodim občni zbor .Slov. Matice". Pričel sem vsak zbor s kratkim ogovorom. O treh zadnjih mojih ogovorih si je jezik brusil le še ustavoverski list, ki sicer ni vreden, da ga imenujem, pa mi služi v moj nsmen. Predlanskim je naposled vzdihnil: Po takih nazorih predsednikovih je nemogoč vsakateri napredek! — Mari mu je naš napredek, opazil sem pa jaz lani. Mej vrsticami njegovimi se marveč bere, da ga le jezi naš napredek, da ga jezi in peče napredek naše Matice in knjige slovenske sploh. Jezi in peče ga lepa sloga, katera vlada v naši Matici in vladala bode tudi v prihodnje, ako Bog da. — Nato je spregovoril sicer še nekaj o slovenskem razumništvu in o Matici, ali na moje dokaj osorno očitanje ni zinil niti besedice. Ce kedaj — sme se tu reči: (^ui tacet, consentire videtur. Nasprotnika jezi naša sloga, mene pa veseli; veseli gotovo tudi Vas, gospodje! Očitna hvala bodi torej vsem gospodom odbornikom, kateri so dobre volje podpirali me tudi v preteklem letu Matici na korist. Ce so tudi sem ter tje različni bili naši nazori, vršile so se vendar vse razprave dostojno. Matica napreduje po prvem svojem namenu v knjigah. Kolikor je znati, bile so lanske društvene knjige po godu slovenskemu občinstvu; upam, da bodo tudi letošnje. Razun priljubljenega izvrstnega .Letopisa" dobimo letos .Dušeslovja" n. del. Ž njim bode dovršena znamenita knjiga, prva te vrste v našem slovstvu; po njej je izorana ledina. Veseli in ponosni smemo biti Ljubljančanje, da imamo na javnem trgu dostojen spomenik prvega našega dobrega pesnika in tudi prozajika — Valentina Vodnika. Radi smo prebirali nekdaj njegove pesmi; radi poprašujejo še sedaj po .Pesnih Vodnikovih", katere je Matica na svetlo dala 1. 1869. Veseli in radi bomo prebirali tudi .Vodnikove Izbrane Pripovedne Spise", ki jih dobimo po Matici letos. Večkrat se bote jim posme ali ter po njih še-le prav spoznali — Vodnika. Matica napreduje v svojih udih. Leta 1886, ko sem prvikrat predsedoval občnemu zboru, štela je Matica drožnikov vseh skupaj 1496, I. 1887 že 1617, 1. 1888 jih je imela 1710, 1. 1889 pa 1909. Vrlo pristopajo tudi letos — tako, da se bodo društvene knjige tiskale že v 2200 izvodih, dokler so se lani v 2000. Matica napreduje v javni veljavi. Veselo je, da nekateri poverjeniki razodevajo vedno večjo marljivost v tem, da pridno nabirajo novih udov ter jej postrežejo radi v vsaki potrebi. Hvala bodi vsem, kaieri so kaj storili Matici na korist in za-njo se žrtvovali kakor-koli! Matica napreduje v udih. Množi se njih število, pa se tudi manjša. In — po kom? Po smrti. Smrt nam jih pobira. Pobrala nam je v tem letu jih več, posebej odbornika prof. M. Žolgarja, častnega člana in ustanovnika slovečega Davorina Trstenjaka. — Davno že se je razodevala želja, naj bi Matica v spommu ohranila svoje nekdanje ustanovnike. To se je zgodilo, in naš marljivi gosp. tajnik je v lanskem .Letopisu" sestavil imenik vseh dotlej umrlih ustanovnikov .Slovenske Matice" po imenih in priimkih, stauu iu domovanju, z dnem in letnico njihove smrti. Teh je od 1. 1864 do avgusta 1889 že 216. Stalo ga je dokaj truda to delo; čast mu bodi tu očitno izrečena, hvala pa tudi vsem, kateri so mu radi pomogli v ta namen! Imenik ta ni le ranjkim rodoljubom spomenica; LISTEK. Turistika pri nas. Da je tudi potovanje važen činitelj v gmotnem življenju naroda, priznano je že davno in istotako se govori pri vsaki priliki, kako zaprečiti pri nas nepotrebne izgube naših narodno-gospodarskih močij. In ker tega skoro večina našega razumništva in imoviti stanovniki uečejo uvideti, lotil sem se tega predmeta še v čas, predno iz Ljubljane in druzih slovenskih krajev gredo v hlad, na potovanje ali kopelišča, ter jim zabičiti, kako nepotrebno in ne-vrlo je, skoro bi rekel — pregrešno, če se daje prednost tujini pred svojo domovino. Potovanje je plemenita zabava premožnih ljudij. Zajedno je pa tudi izdatno sredstvo glede na omiko, in za stanovnike obiskovanih pokrajin vir dohodkov in blaginje, o kojem nihče še pojma ni imel. Na svojem potovanji vidimo lehko dan za dnevom, kako od potujočih bogate mesta in cele pokrajine. Vprašajmo se, kaj mi Slovenci in Ljubljančanje ukrenemo, kedar odrinemo kam na pot ali izlete? Obračamo li gmotni dobiček, ki pohaja iz našega potovanja, primerno tudi rojakom svojim? Nikakor ne, ker znano je, da naši ljudje potujejo še najrajše v — nemške kraje in planine. Bilo bi otročje, zniževati zanimljivost iu kulturno vrednost bivanja v nemških ali laških mestih in divue pri-rodne krasote v planinskih krajih, toda srečujoč v gotovih letnih dobah po teh krajih rojake naše iu če uvažujemo, koliko novcev se vsako leto potroši v tujih mestih in kopeliščih, imamo pravico vprašati: so li vsi oni, ki potujejo za zabavo v tuje kraje, poznavali poprej tudi znamenite domače in krasoto prirode v svoji domovini? Lehko rečem in smelo trdim, da vsi oni, ki radi potujejo po nemških krajih, potovali so po Slovenskem samo vsled praktične potrebe. Ves ta pojav zavisen je pa, zlasti pri ženskem spolu, od nemških časopisov, osebito zabavnih. Nemci ume vsako še tako neznatno mesto ali kraj opisavati v svoji literaturi kot neobičajno zanimljivost spominske cene, in dobromiselnim čitateljem pojavljajo se brzo te reklame v takem svitu: da nekaj sličnega, lepega in slavnega ne more biti na naših slovenskih tleh. O istinitih zanimljivostih sosednih nemških ali laških dežel pa nahajajo naši čitatelji v večini nemških listov, v literaturi neprestano opise, potopisne črtice itd., kajti vsled te pisave zdi se, da vsak olikan človek mora poznati Duuaj, Benetke, Solnograd, Schafberg — avstrijski Rigi — raz koji je videti 14 jezerov, Kitzlochkiamm, Gostin itd. Pri tej občutljivi potrošljivosti in malomarnosti pa hitro pozabljajo, da mora predvsem vsak zaveden rodoljub poznati svojo domovino, svojo deželo! V obče je pa to neko podedovano zlo Avstrijcev, ki se podeduje od roda do roda. Avstrijci potujejo v Švico in na Reno, v francoska kopelišča in k laškim jezerom — toda Kranjska, zlasti naša divna gorenjska stran. Koroška, Gorenja Avstrijska, Tirole, Predarelsko in nebrojna množica prelepih prirodnih pokrajin so tem ljudem več ali manj še .Terra incognita". In tako se dogaja, da je dosti našincev, ki ne poznajo iz lastnega nazora postojinske jame, Idrije, Bleda, Bohinja, sivega Triglava in v prodolji svetlih jezerov itd. Kdo bi tajil, da v naši domovini ni prekrasnih krajev, da, celo v ljubljanski okolici? Toda, kdo o njih ve? Že v bujnem mestnem logu pozdravljajo te senčnati travniki. In kdor ima srce in oko na pravem kraji, potuje naj preko Viča in Dobrave v Utik in preko nizkih, s smrečevjem poraščenih holmov v Šiško; okrepljen in oživljen od duhtečega pomladanjega vzduha, ki prevejava log, vračal se bode vesel na svoje delo. Vprašam pohlevno, koliko je našincev, ki iz lastnega nazora poznajo na pr. narodne razmere v Celji in Mariboru, Celovci, Gorici in v Trstu ? Koliko našincev je bilo na sv. Višarjih, pri Materi božji na Brezji in blejskem otoku? In koliko izmed nas je osvežilo živce svoje v kamniški okolici in planinah? Koroška nam je pa v obče dežela — za morjem ! Mnogo je tudi tacih, koji so prepotovali celo Evropo in še nekaj več, a v domovini svoji ne poznajo druzega mesta nego — Ljubljano in nje okolico. Sramujem se skoro povedati čč. čitateljem na uho, da sem bil sam sicer že na Črni Gori na Lovčenu (1875.) in na Snežki (v krkonoših naj- bode tudi mnogim pisateljem na korist, in mlajšim bodi T spodbudo ! Matica napreduje t drožnikib pa vendar še premalo. Ce je ^Mohorjeva družba" dospela do slavnega števila 50.000; zakaj ne bi Matica mogla saj do 5000? To bi bilo častno, primerno slovenskemu razumništvu po vsej Sloveniji. Do tega čisla naj dospe in bode dospela, ako bode napredovala složno po dosedanjem tiru, zvesta staremu geslu slovenskemu:Vse zavero,dom, cesarja! Ker sem že omenil cesarja, naj omenim tudi veselega prigodka v presvetli cesarski rodbini, ki se zvršiti ima v kratkem. Pregovor je že, da veselje žalosti, žalost pa veselju poddja roko. Lani smo žalovali z užaljenim cesarjem; letos pa se veselimo z veselim. Vstavši čestitajmo presvetli cesarski rodbini, in naj bode bližnja poroka poroštvo sreče in blagoslova zanjo in za Avstr i j o! Povedal bi lahko še to in uno; ali — ker bode slavni zbor v letnem poročilu tajnikovem obširno izvedel vse o odborovem delovanju, mislim, da smem nebati. Na vrsti je račun o društvenem novčnem gospodarstvu. Predno dam to točko na razpravo, omenim naj vendar še to-le: Za sklepom računa so tiskani gospodje, kateri so pregledali društvene knjige in dali odboru ono spričevanje. Druge-krati so storili to po občnem zboru. Ali — ko bi odbor hotel biti poreden, rekel bi jim labko: kaj iztikate Vi sedaj po naših knjigah? Občni zbor nam je potrdil račun, in — causa finita! Kaj nas briga Vaša sodba? — Da odbor tega ne more, pregledali so gospodje po želji blagajnikov! račune po-pred ter dali mu pritiskano spričevalo. Torej tudi nekak napredek! III. redni občni zbor „KatoL tiskoiiieg:a društva". (Dalje.) Ce društvo po § 2 društvenih pravil podpira tudi časopise, meni, da ne spolnuje samo stavljene si naloge, ampak da ravnih tudi po želji namestnika Kristusovega na zemlji, ki piše tako-le, neposredno sicer portugalskim škofom, posredno pa vsemu katoliškemu svetu, torej tudi udom našega društva: .Obračajte skrb svojo neprestano na dnevnike ali sploh na časnike, časovne razmere so Vam znane, častitljivi bratje: Z jedne strani hočejo ljudje le čitati in čitati; z druge strani pa se neomejeno razliva povodenj slabih spisov. Koliko pri tem trpi krščanska nrav, kaka nevarnost preti čistosti svete vere, to, častitljivi bratje, se dd komaj povedati. Zato opominjajte, vstrajno svarite na vse dovoljene načine, naj si ljudje ne zajemajo duševne pijače iz tacih smradljivih studencev. Prav mnogo bode koristilo, če se po Vašej skrbi in po Vaših navodih časniki izdajejo, po katerih naj se proti razširjajočemu strupu vzvratno deluje (reagira) z vero, resnico in čednostjo." (Epi- višji vrh, na njem stoji kapelica), a na — Šmarni Gori, kjer je bil že skoro vsak šolarček, še nikoli ne! Mi Slovenci, pravim, doslej ne znamo še potovati. Največ jih je, ki se opičijo po šegi in prepotujejo v 14. dneh ali treh tednih Nemčijo ali Italijo z ^Baedekrom" v roci in jim še na misel ne pride, da bi z večjo zadovoljnostjo in sebi v svojo zabavo koristili domačinom ali vsemu narodu, da bi potovali po Slovenskem! Mi Slovenci pa potujemo tudi „nobel", da je strah. Nedavno pravil mi je neki prijatelj, kako kanibalski so ga drli v nekem nemško-štirskem ko-pelišči. Pripeljal se je tja o polnoči in zjutraj o pol petih je bil že na nogah, toda plačal je 5Vs gl. Za vsako uro torej ravno — goldinar! Povsem inače in praktičneje potujejo Angličani. Prej nego si da Angličan odnesti prtljago, izpraša v pisarni hotelira za vse cene od sob; na to gr6 sam ogledavat sobe ter poprašuje: koliko se zahteva za postelj, brisačo, za svečo, snaženje črevljev, obleke itd. Na to pa odgovori: Svečo, brisačo, odejo in drugo do have mjself" (imam sam) in stoprav potem jame se pogajati. Tako umazano-praktično potujejo Angličani, ko mi zopet lopovsko .nobel" plačujemo, ker se nečemo zameriti premetenemu — natakarja. Radi tega nas pa tndi vsak, naj ga zanese veter odkoder-koli k nam — osmuka in odere, da smo zbog tega oderanja že na vse strani — grbasti I A. S. stola encyclica ad eppos Lusitaniae ddo. 14. Sept. 1886. cf. „Dioecesanblatt" 1886. X. n. 65). Ko smo videli v glavnih potezah društveno delovanje v prvej triletnej d6bi, ozrimo se še na nekatere posameznosti, ki so bile večje pomembe za društvo v minolem letu. Od zadnjega občnega zbora dn^ 5. junija 1889 je imel odbor šest sej: 19. julija in 11. oktobra 1889, pa 8. januvarija, 17. marca, 21. aprila in 20. junija 1890. V prvej seji je bil namesto obolelega, za društvo zelo zaslužnega tajnika in blagajnika, Čast. g. Bohinca, izvoljen čitatelj tega poročila. Upajmo, da bode g. Bohinec v kratkem društvu zopet tako izvrstno na pomoč, kakor je bil ob ustanovljenju društva. Sestavil si je odbor v minolem letu opravilni red za odborovo delovanje, da se vrši vse v pravem, strogo določenem redu. Sredi septembra 1889 je izšel društveni »Koledar za leto 1890" ter bil „franco" razposlan vsem p. n. društvenikom. Tudi sicer so ga naročali gg. duhovniki iz vseh slovenskih dežel. Za leto 1891 bode izšel zopet pomnožen, in čč. gg. društveniki ga bodo dobili tudi letos »gratis" in »franco" do pričetka novega šolskega leta. Dajal se bode zastonj novim udom, če do takrat društvu pristopijo. Odbor prijazno prosi, da mu čč. gg. društveniki naznanjajo želje glede prihodnjih letnikov tega koledarja. Kakor so bili „Koledarja" veseli sploh gg. duhovniki, tako tipamo letos ustreči čč. gg. župnikom z vsemi obrazci ali formulari, potrebnimi za žup-nikovo uradno poslovanje. Na mnoge razodete želje priredili smo jih prav po predpisih cerkvenih in državnih oblastnij ter jih natisnili prav lično na zelo trpežnem papirju. Ker se mi je tako ponudila prilika, spomniti tiskarne, naj o njej povem, da je tudi letos dokaj dopolnila zalogo črk, okraskov, klišejev itd., tako, da more vsako naročilo lično izvršiti. Imela je vse leto za sedanje število stavcev dela dovolj. Odbor si šteje v prijetno dolžnost, zahvaliti prečast. knezoškoiijski ordinarijat, ki nam je stalnega dela naklonil, in vsem p. n. zasebnikom, ki 80 svoje potrebščine v naši tiskarni naročali. Društvo resno skrbi, da se naročnikom vsikdar po zmernih cenah pošteno postreže, če gg. društveniki kdaj kako nepriličnost zapazite, bodisi pri tiskarni, bodisi v knjigarni, ste s tem uljudno naprošeni odkritosrčno odboru naznaniti, da se morejo nedostatki takoj odpraviti. Trgovina bukvarne naše se sme imenovati dokaj živahna. Naročnikov ima po vsem Slovenskem in tudi drugod. Skuša si zmirom bolj dopolniti zalogo najboljših knjig: liturgičnih, molitvenikov, bogoslovnih in raznih drugih ved, posebej malo da ne vse novosti slovenskega slovstva. Slabih, veri ali nravom nasprotnih knjig pa nikdar ne naroča. Z novim letom je sprejela naša bukvama v upravni-štvo g. prof. dr. Mahničevega »Rimskega Katolika". Vemo sicer, da si je pridobila s tem marsikaterega zoprnika. A to nas ne sme motiti, ko se gre za razširjanje pravih krščanskih načel v javnem življenji: v politiki, v slovstvu, v društvih itd. Udov je društvu pristopilo od lanskega občnega zbora do danes 36; namreč 1 dobrotnik (prečast. g. prof. vodja Tomo Zupan), ki je daroval 100 gld., 4 ustanovniki in društvenikov-letnikov. Doneski udov so znašali v minolem letu 542 gld., ki so se obrnili, kot prejšnja leta, v pokritje društvenega dolga. Smrt pa nam je pobrala v tem času 10 udov: dobrotnika župnika Stanko Šranca, ustanovnika kanonika Miroslava Križnarja in mestnega župnika Blaža Šokliča; letniki so umrli gg.: Lovro Oblak, Ivan Belec, Ignacij Vrančič, Matija Videmšek, Jakob Tomelj in Ivan Nemanjič. Ohranimo jim blag spomin ter prosimo jim za njih podporo plačila nebeškega! Vseh ndov šteje društvo sedaj 291. Udnina gg. letnikov ni redno dohajala, menda ker nimamo poverjenikov. Naj bi gg. društveniki, ki so z letnino še na dolgu, priložili svoje doneske prilično v pošiljatvah »Katoliški Bukvami" ali pa upravništva »Slovenca". Z vnetimi poverjeniki bi se dalo gotovo še mnogo doseči, tako glede pridobitve novih udov, kakor gledč točnega vplačevanja letnih doneskov. Ker pa včmo, da ni prijetno, pobirati udnino ter iskati društvu novih udov, si do sedaj nismo upali nikogar nadlegovati, naj bi prevzel poverjeništvo. Odboru bi se pa jako ustreglo iu društvu mnogo koristilo, če bi si gg. udje v vsakem dekanata morda sami izvolili po jednega poverjenika našega društva ter ga naznanili odbora. Po teh podatkih izprevidite, prevzvišeni g. pokrovitelj in vsi p. n. gg. društveniki, kako je odbor deloval v triletni poslovalni ddbi, oziroma*v minolem leta. Da se je moglo s skromnimi sredstvi vsaj toliko storiti, moramo zahvaliti najprej Boga, od katerega prihaja »vsak dober dar in vsako popolno darilo." (Jak. 1, 17); za Bogom pa prevzvišenega blagodušnega našega pokrovitelja, ki se neprenehoma z veliko skrbjo za naše društvo zanimajo in njega namene vsestransko velikodušno podpirajo. Prisrčna zahvala tadi Vam, čč. gg. društveniki. Velikodošno ste podpirali namene tega društva do sedaj. Ostanite mu prijatelji tudi v prihodnje! Razodete želje pa ne veljajo samo duhovnikom; uvažujejo naj jih vsi oni, ki spoznajo imenitnost in potrebo katoliškega tiska. Na delo torej vsi, združimo moči v blagor in krščanski napredek našega ""oda!_(Konec »ledi.) Politični pregled. v Ljubljani, 28. junija. ]¥otra]i)e d«iele. Kompromis v Štajerskem veleposestvu so liberalci v zadnji uri odklonili. Konservativna stranka se ne vdeleži volitve. Volitve na Moravskem. Cehi so z veliko nestrpljivostjo pričakovali izida deželnozborskih volitev na Moravskem, ker je mladočeška stranka postavila svoje kandidate proti Staročehom. Cehi so obdržali vkupe 23 volilnih okrajev, od teb je volilo pet okraiev kandidate kmečke stranke, o katerih se še ne v6, so li v resnici čiste mladočeške krvi. Pomenljivo pa je, da je propal dr. Meznik s 63 glasovi proti 64, katere je dobil Mladočeh Pospišil. Celo četrtletje je dr. Meznik zastopal ta okraj in sedaj se je moral umakniti neznatni osebi. Volilci njegovi so vložili protest zaradi nepravilnostij. Tnanje driare. Italija. Italijan je vroče krvi, to lastnost vidimo celo med olikanimi in državniki. Že večkrat se je poročalo letos o viharjih v državnem zboru, in o enakem se poroča iz Rima dn^ 25. t. m. Zadnje imenovani vihar je bil navstal v seji rimskih občinskih svetnikov. Kakor znano je izdala vlada postavni načrt, vsled katerega bi izgubilo mesto Rim takorekoč popolnoma svojo samostalnost ter bilo postavljeno pod varstvo. S tem načrtom so bili občinski zastopniki tako razburjeni, da so sklenili izstopiti iz občinskega sveta. Da ni žnpan posegel vmes, prišlo bi bilo do tepeža med poslušalci, čas-niškimi poročevalci in občinskimi svetniki. — V Favari (provincija Girgenti) so nastali nemiri med 3000 delavci, ki hočejo imeti večji zaslužek in krajšo delavno d5bo. Na dan sv. Janeza Krstnika je prišlo do prepira in tepeža med njimi in policijo. Trije žandarmi iu en podporočnik so bili ranjeni. 50 moških in ženskih so deli v zapzr, da se jim ohladi kri. Francija. Ta država ni v majhnih skrbeh, ko vlada v njeni sosedni državi neizprosna morilka, azijska kolera. Vlada bi rada zaprečila kolikor bi bilo mogoče, da se ne bi grozna bolezen še po Franciji razširila. Predsednik Carnot je podpisal predlog, ki zahteva kredit 100.009 frankov, da se store potrebni koraki proti razširjenju kolere. Nemčija. Državni zbor je končal 26. t. m. drugo branje o vojaškem predlogu. Pri obravnavi je govoril Bennigsen mej drugim tako-le: »Nikdo ni bil tako nespameten, ki bi bil zahteval, da moramo biti naenkrat kos Franciji in Rusiji. Vlada in nemško prebivalstvo pa{Iabk6 zahtevata, da dovolimo, kar je treba, da bo Nemčija kos vsaki posamični sosedni državi. Kar se tiče misli o skrajšanji službene dobe, kakor so jo uvedli v Franciji, omeniti moram gospodom v zaveznem svčtu, da je jako ugodila volji nemškega naroda. (Ugovarjanje na desnici, odobravanje na levici.) Ko je v komisiji lekel neki general, da je za mnoge velika sreča ne le v nravnem, temveč tudi telesnem oziru služiti eno leto dlje cesarju, dirnil je neljubo nemške podložnike. (Odobravanje na levici. Klici na desnici: Žal!) S tem predlogom še ne bomo imeli toliko vojakov, kakor Francija, a vsled vrlega izvežbanja in izurjenja naših armad in naše dobre armadne naprave in uprave bo Nemčija Franciji kos v tem oziru. Upam, da ne doživimo časa, ko bi vnanjim državam, prijateljem in neprijateljem kazali svoje strankarske razpore in kratili domovini, kar jej gre." Predlog je bil sprejet z 211 proti 128 glasovom. Zanj so glasovali: obe konservativni stranki, narodni liberalci, skoro ves centrum in Poljaki; proti predloga so pa bili: prostomišljaki, socijalni demokrati, južno nemška narodna stranka, Velfi kakor tudi (Dalje Y prilogi.) jaino-oem6ki, večiooma bavariki poitlanci centruma. Anglija. Na dolgo in široko razpravljajo listi vse vprek netoško-angleško sporazomenje. Med njimi se je oglasila tndi „Morning Post", katera trdi, da je jako napačno mnenje: Anglija je odstopila Nemčiji Helgoland, hoteč jej le nekaj povrnit^ kar je dobila od nje v Afriki. Pogodba je vseskozi ; mnogo večega pomena za obe driavi. Več, kakor ozemlje, vredno je vsekako dobro sporazumenje. Da M je to bolj utrdilo, treba je bilo odstopiti Nemčiji belgolsndski otok, ki je za Anglijo male a za Nem- I fiiju velike vainoeti. S tem je postavil Sthsbnrj prijateljatvo do Nemčije na široko, trajno podlago. Osamelost Anglije je nehala. Turilfa. Kakor se poroča iz Carigrada, omajano je stališče kedivovo, ker namerava Anglija pri-arojiti si Egipet, če bi utegnila Francija si osvojiti Tunis. Anglija mčni, da bode trodržavna zveza v U privolila. Izvirni dopisi. Iz Zagreba, 37. junija. (Imenovanje.) Pred kratkim je prečastni in veleučeni gospod dr. Feliks 8uk, rodom Slovenec, imenovan od Nj. Veličanstva eesarja kanonik v Zagrebu. To imenovanje je z radostjo napolnilo srca mnogobrojnih njegovih spo-itovateljev in prijateljev na Hrvatskem in gotovo tadi v njegovi domovini slovenski. Mislim, da je gospod Suk prvi Slovenec, ki je dobil to odlikovanje v naši bratski zemlji. Veseli nas pa posebno, da moremo s ponosom reči, da so njegove posebne zasluire povzdignile našega rojaka do te časti. Dolgo časa je deloval kot regens v kr. plemiškem zavodu v Zagrebu, a dolgo časa ie brani s peresom in besedo katoliško stvar. Ne manjše so njegove zasluge, ki si jih je pridobil kot javni profesor na bogo-slovski fakulteti zagrebškega vseučilišča, kjer je bil večkrat dekan, a se popel tudi do največje akade-miške časti: bil je tndi rector magnificus. Življenje polno delovanja ima učeni mož za seboj, a tako mu bode i v prihodnje. Od srca se radajemo po/odom tega odlikovanja ter navdušeni kličemo: Bog ga živi! Naj ostane močen steber cerkvi. Bog ga vodi po vseh stezah na korist narodu in cerkvi! Z Dolenjskega, 26. junija. Vaš list je objavil povsem opravičeno grajo o dolgotrajnem poslu trgovskih pomočnikov. Vendar se po mestih še ne morejo mnogo pritoževati, ako primerjamo njihove razmere s temi na deželi. Trgovski pomočnik ima T mestu saj pol nedelje proste, v nekaterih proda-jalnieah celo vso nedeljo ali praznik, na deželi pa se mora truditi po letu že od 5. ure zjutraj do pozne noči in večkrat opoldni nima oddihljeja. Na deželi trgovinski pomočniki pač ne poznajo nedeljskega počitka. Ni čudno torej, d« trgovci na deželi težKo dobe dobre io izurjene pomočnike, tem-vei večiBonaa priproste dečke v poučevanje. Učiti se mora štiri do pet let in potem še posel — hlapca opravljati. Res. da trgovski pomočniki po deželi v obče nimajft toliko spretnosti, kakor njihovi tovariši po mestih, vendar bi se jim morda mogel na kak način olajšati posel s tem, da bi se n. pr. ob določenih urah splošno odpirale iu zapirale prodajal-nice, četudi prej oziroma pozneje, nego po mestih? Dnevne novice. (Dievni red) slavnostni seji ljubljanskega občinskega sv^ta vnedeljo, 29. dan Jiiaija Utos, ob 11. uri dopoldne v mestni jtorani — 1. Konečno poročilo vodovodnega odseka. 2. Volitev vodovodnega ravnateljstva, obstoječega i: treb članav. — Po reSenem dnevnem reda se popelje občinski svčt ,in corpore" na slavnostni prostor pri vodometu na cesarja Franca Jožefa trgu, kjer se bode vršilo odprtje mestnega vodovoda. (Deželnozborske Tolitve na Štajerskem.) Včeraj so se zvršile votitve v biMČkih ot)&nah itajerskih. Izvoljeni so: V Mariboru: Fran Robič, posestnik v Lembahu in iolski nadzornik, s 158, dr. Fran Bai*y, t. kr. notar iti.,s 166 glasovi. Nemški kandidat dr. Sckmidarar i* dobil 81, Purgaj 79 glasov. V Ljutomeru je vkljub hudi pratiagitaciji izvoljen dr. Ivan Dečko s 74 glasovi proti 38, katere je dabil J. Farkaš. V Ptuju jt dobil dr. Jnrtela 148 glasov od 149. V Celju sta izvoljena dr. Josip Sernec in M. Vošnjak sogkM«. V SUf»»>»BJ Grade« j« iiv^ljeti tr. Lrpold,^ Inpnik v dmartinu pri Velenja; Priloga 146. štev. „Slovenca** dn^ 38. iuniia 1890. varski poitlanci cen- dr Josip Šuc, dosedanji poslanec, je ostal v manj- (H6tel .pri Slonu' dr Josip Šuc, dosedanji poslanec, je ostal v manjšini. V Brežicah je izvoljen ces. svetovalec Josip Jerman s 103 glasovi, nasprotni kandidat je dobil 8 glasov. Izvoljenim poslancem in vrlim volilcem kličemo: Živeli! — V nemških kmečkih občinah je 15 mandatov; od teh so jih dobili nemški konservativci 13, in liberalci le 3. Izvoljeni so: Matija Kaltenegger, Urban Oflfenluger, Anton Biirnfeind, Jos. Schmirmaul, Hagenhofer, Jos. Kurz, Jos. Pro-boscht, Gregor Stsdlober, Alojzij Karlon, F. Regele, Alfred knez Liechtenstein in Fr. Wagner — vsi konservativci. Izvoljeni Koberl, A. Pusch in Tbun-hart so liberalci. Nemški konservativci imajo v tej knriji večino. (Odprtje vodovoda.) Naznanja se nam, da so se razposlale le nekatere vstopnice, sicer je prost pristop. (Le resnico!) V predzadnji številki je tržaška .Edinost" hotela nam in .neki stranki" dajati ponk o zadači.in veliki važnosti gledališča v u&rodnem in kulturnem oziru. Za ta pouk smo si. vredništvo imenovanega lista uljudno zahvalili, ker doslej se še nismo nikjer izjavili načelno proti gledališču. Deželni zbor je že I. 1888 dovolil potrebno svoto, minolo leto isto znova potrdil, ne da bi bil ugovarjal kateri član dotične .neke stranke", kar se |i je z mnogih straoi tudi očitalo. Naš dopisnik pa, na katerega se sklicuje si. vredništvo .Edinosti", je o gledališča vprašanju jako dobro poučen, da-si ne biva v Ljubljani, — ta je pisal : .Tedaj, ko so (poslanci kmečkih občin) dovolili onih 190.000 gld., smo še molčali; če pa bode treba deželi, kakor se govori, plačevati na leto nad 10000 gld. za vzdržavanje predstav, poslopja itd., potem .... je njihova dolžnost, da se ustavijo večjim troškom". — To je menda vsakemu jasno, in zato je bila zadnja lekcija častite .Edinosti" popolnoma odveč. Mi nismo nezmotljivi, a .Edinost" tndi ne, osobito kar se tiče razmer v .srci Slovenije". Dobrih svetov od katere-koli strani se nikoli ne branimo, toda bodo naj nepristranska in taktna, česar pa v zadnjem času žal pogrešamo v častiti .Edinosti". Sicer pa nas le veseli, da se tržaški narodni krogi vedno bolj zanimajo za slovensko vzajemnost. (Glas izmed postreičkov.) Dovolite mal prostorček v pomoč potrebnim. Sprva je bilo v Ljubljani le malo postrežčkov, sedaj pa tudi med njimi raste beda, odkar se je število pomnožilo. Najprvo jih je bilo komaj 30, a sedaj je vseh 66, akoravno je manj taslažka, ker ekspediterji in domači posli opravljajo nad polovico dela, katero so v početku opravljali postrežčki. Ustanovitelji tožijo, da ne dob^ redne dnevne plače, marsikateri postrežček pa si ne npa domov k lačni družini, ker čez dau ni beliča zaslužil. Ali ne bi moglo dotično oblastvo odpraviti vsaj nekaj te nepriličnosti? Število bi se primerno znižalo, ko bi se novi postrežčki ne sprejeli, kedar kateri odmrje ali opasti ta posel. Pregovor pravi: .Sila kola lomi, lakota je hud tat." Postopačev )e po mestu itak mnogo. (Protestant in usmiljeni bratje.) Nedavno je stal pred okrajnim sodiščem v Petdomih (FOrtfhaus) na Dunaji tujec Friderik Wagner iz Heppenhuima na Hesenskem zaradi nepravega prijavljeiija svojega imena. Wagner je bil namreč podedovano imetje po* 8vojem očeta zapravil in prišel na Danaj z namenom, da se konča. Dn^ 17. t. m. se ja v resnici obstrelil blizu rotnnde. Neki redar pa mu je obvezal rano in ga peljal ua komisarijat, kjer pa je Wagner rekel, da se imenuj«: W((ber. Na to je omedlel. Ko čez nekaj dni zopet okreva, vidi, daje v bolnišnici usmiljenih bratov. Oo(ii< je toliko ozdravel, da je v sredo stal pred sodiičeor, lij«r se j« vršilo naslednje zaslišanje. Sodnik: .Zakaj ste povedali nepravo ime oa komisarijatu?" Obtoženec: .Ker sem mislil, da kmalu umrem in take nihče v moji domovini ne zve o mojem dejanju.** Sodailr: .Saj ste v bolnišnici usmiljenih bratov povedali pravo svoje ime!" Obtoženec: „Ker sem vedel, da. j; ostanem živ, in se nisem mogel zlagati usmiljenim bratom, katere morem primerjati le z angelji". Sodnik: .Imate kaj denarja pri sebi?" Obtoženee: .Usmiljeni bratje so mi stisnili v roke že ua vozu 30 gld. Plačali so tudi moj dol« v gostilnici. Splob nisem doslej videl boljših ia plemenitejših ljudij, kakor so usmiljeni bratje." Wafgoer je bil obsojen na pet dni zapora. Tako poroča „N. Fr. Press«." — Turej lako dela .mrtva" roka, o katere darovih se večkrat zv6 le slučajno. (H6tel „pri Slonu") je zopet prevzel g. H a f n e r. Kakor trdijo gostje, je ondi v vsakem oziru priporočila vredna gostilna. Kuhinja iu klet sta izborna, sobe so prenovljene, postrežba je tcična in uljadoa, prenočišče je jako obširno. G. Hafner je tudi znan kot narodnjak. — Opozarjamo na današnji inserat. (Nova knjiga.) Tukajšnji krojaški mojster g. M. Kune je spisal in založil knjigo z naslovom: .Die Zuschneidekunst. Popu>iire Darstellung einer proportionaleo Theorie fur deu ZuMhaiit der Herrenkleider". Knjiga, ki je posvečena g. ces. svetovalcu Ivanu Murniku, obseza 40 stranij, na katerih g. pisatelj v poljudnem jeziku daje navod, kako se mora orikrojati moška obleka. Knjigi je priloženih 10 listov s 50 izvirnimi vzorci, katere je kaj lično v kamen vrezal g. Novak. Knjiga je tiskana v tiskarni gg. Kleina in Kovača v Ljubljani. Prvi strokovnjak v tem oziru, g. J. Rihter, ki je izdelal od naučne uprave potrjene vzorce za strokovno risanje na obrtnih šolah, piše o gosp Knnea knjigi: .Doposlana mi knjiga me je veselo iznena-dila, ker mi dokazuje, da je podlaga moje teorije v resnici taka, da se more ndnjo zidati; in to st«, g. tovariš, v tej meri storili, da v Vašem delu eiear najdem svojo temeljno idejo, vendar pa tudi prebod od teorije do prakse z velikim napredkom, in to posebno v naravni priprostosti z ozirom na tehniko, kako naj se reže in prikroja obleka. Vaše delo more ometi priprost delave«, zadošča pa tadi viiji inteli-genciji, ki more na priprosti znanstveni podlagi vse drugo narediti. Veseli me, da ste svoje delo stavili v ozko zvezo s šolo, ter upam, da ste položili temeljni kamen priprosti pa varni metodi za šolo in delavnico." — Gosp. Kune namerava prirediti tadi slovensko izdajo te knjige. Telegrami. Budimpešta, 27. junija. Danes je imeift avstrijska delegacija zadnjo sejo. Sz6gyeny je rekel v imenu ministra za vnanje stvari, da se bode pogajal z vlado o zgradnji poslopja za avsti-ijsko delegacijo. Vojni minister je sporočil cesarjevo priznanje za požrtvovalnost in zahvalo vlade za podporo. Budimpešta, 28. junija. Ogerska delegacija je končala zasedanje tako, kakor včeraj avstrijska. Belgrad, 28. junija. Ker so mejni organi zavrnili srbske pridelke, je srbska vlada naročila svojemu konzulu v Budimpešti, naj take slučaje naznani ogerski vladi. Berolin, 28. junija. Zagotavlja se, da odstopi vojni minister Verdy du Vernoia; skoraj gotovo bode njegov naslednik generalni poročnik VVittich. London, 28. junija. Deputacija trgovske zbornice je izročila Salisburyju izjavo o angleških koristih v vzhodni Afriki in obrar-navah z Nemčijo. VVashlngton, 28. junija. Senat jo sprejel postavo, da se Wyoming povzdigne v zvezno državo. Umrli »o: 26. junija. An» Mavec, prodnjalka, 33 let, »v. Petr» oesta 2, jetika. — Angela Porenta, krojaJeva hči, 3 maMoe, IfMorijanske ulice 3,. akutni katar v črevih in v iielodcn. 27. junija. Janez Sterle, delavce, 56 let, Krakovske ulice 22, jetika. — Alojzija Orabnar, natakarjeva h^i, 17 daH f Iflorijanik« alic« 17, katar t ielodcu ia črevik. V bolnišnici: 24. jnnija. FraViška Miujetič, delavčeva hči, 6 let, meningitis. 25. Jfarijana .Marn, gostija, 70 let, marasmus. — Marija Mohar, delavka, ^ let, catitrrhus intestiaaliii. Diina|Mka b*rxa. (Telegrafično porouUg.) 28. junija. Papirna renta po 100 gl. (s 16lftd«vka) 88 gld. 6H Ih. Sre>)rna , 5'/, . 100 . .16* avstr. zlarta renta, davka prosta .. Papirna renta, davte pro(t» .... Akcije avstr.-ogerske banke ..... Kreditne akcije........ London ■ ■ ■ ........ Srebi*........... F*KncuHki napoleond....... Cenantki cekini......... Nemik« »arke........ 89 n . 109 fl 5fi . 101 f) 30- . 973 «1 —. . 304 n 76 . 11« m . 9 m n 5 m . 57 » 40 VromeiiMko N|»or4»/'il«». fia« opazovanja 27 7. u. zjut. 2. u. pojs. 9. u. zvec. Stanje mkomtn toplotmn po Ctliijn Vreme "723 r 721-9 723-3 Srednja temperatura 22-7° za 3-8'' pod normalom « u lil o - i-oo dež Tržne ctMie v Ljiibljaiii dne 28. .junija. kr. ! o m II i , '^Ig katerega prodd po primerno jako nizkej ceni. Tudi p. n. stavbenim podjetnikom se priporoča v vsakovrstna 'Stavbinska dela, katera fino, trpežno in ceno izvrči. (18—l.š) A Svojo lio^ato zalo;i;o raznovrstnih voz po najnižjih conah priporoča slavnemu občinstvu Franc Šiška, kovaški in podkovski mojster, Ljubljana, Marije Terezije cesta št. 6, (9-4) v Tonniesovi hiši. (Mirabljcilo pisiiinie iiiarkr J^ Obrazci zastonj. 'Vtt (li'>—7) I n VaiSc btaffovoilje ! Čast mi je, priporočati moj ogerski liptarski desertni sir (pravi karpatski ovčji sir) r žganih posodah in najboljšim })akovanjem s stanijolom, o orig. škatuljnh po 5 kilogramov, obsegajočih 73 kosov, za 4 gld. 80 kr. proti poštnemu povzetju, franco, za velo Avstro Ogersko in Nemčijo. Prosim, naj .se mojliptavski karpatski sir ne zamenja s sličnim dunajskim, monakovskim ali majnškim pivnim sirom, ki se napravlja izkravjega mleka ali sira L, Velespoštovanjem Guntav Petrofickj/ v Miskolczu, Ogersko (Kazinczijutcza br. 18.) Oriffiltafni liptarski sir iiojholf.se kvalitete prodaje v posodah po 5 in 15 kilogramov IS^ kilo sa (to kv. C) <1 ustav 1'etroviekif, r Miskolczu, Ogersko Kazinczg-utcza 18 J. & S. KESSLER v BRNU, 7 Ferdinandove ulice 7. Kajvečja, najcenejša zaloga pomladanskega in letnega blaga. Poletensko i oeleiiasto silGio, ki se da prati in je jako elegantno in trdno za gospode, dvajsetih boj, 20 em. siro-; kosti za celo obleko j 6'5 metra le 3 gld. Kdor le jedenkrat kupi, pre- ' priča se, kako izvrstno se da prati in kako trdno je. , BrDSla SUM | sc razpošiljiijo po i-udovito; nizki ceni in sicer : po gl. 3-75 "10 m. za celo i obleko. po gl. 5.50 3-10 m. za boljšo i obleko. ' po gl. 8-50 3-10 m. za fino ; oliieko, I po gl. 6-— 2 10 m. za ogrtač, franc. piquet-gilet za gl. 1-50,, Blago za talarje za prečast. ' duhovši'ino(tudi za poletne suknje) 1-20 m. široko, meter . . . . gl. 1-50 Črni peruviennes in doskins za salonske obleke po 3 2.5 ni. od gl. 10'— naprej. Modno hhi^o za ^'ospe. Karirano in črtasto blago 60 cm. šir. za ponočne suknje in otroška oblačila, 10 m. . . gl. 2-50. Joupon in trožično blago v vseh modnih barvali 10 m. prve vrste gl. 3'50, druge vrste .... gl. 2 80. Kupi se o priliki! Zefir-blago, pristno in krasne barve, 7.5 cm. široko 10 m. le......gl. 3 50 Brokat- in jacquard-blago, tiO cni. široko, vs h mo-I gočih barv.lOin gl3-60 D oris. najnovejše karirano modno blago,či.sta volna, 10 m. prej gld. 10, sedaj le . ^_. . gl. 6-50. Nervy, 90 em. šir. nežno črta,no modno blago v naj novejših barvah 10 m. le ..... gl. 4-50. Kast nir,dvojna širjava. črno in barvano. 10 m. 4 gl. Volneni atlas, dvojna šir-liva, volneno blago, črne i n drugačne modne barve 10 11,1. . . . . gl 6-50. odrotiskan kreton, 10 metrov . . gl 2-50 in . . . gl. 3-20. IVI Elegantno in bogato omišljeni uzorci se pošiljajo gospodom krojačem 'brezplačno. Ceniki o perilu za gospode in gospč, o galanterijah, uzorci sukna in rezanega blaf,a brezplačno in franko. Pošilja se s poštn im povzetjem. (16—10) VEČftj^ pripiiročatii svojo -\'<'lili<>, iy,l><>i-ii<> ^.iiIok-o peči iz glinste snovi raznih barv, n. pr. bole, rujave, bronasto-rujave, po-merančno rumeno, zelene, vse z stekleno prevlako, isto tako tudi kahljice za štedilna ognjišča po najnižji ceni. (7—7 Zaloga in delavnica ste v igriški ulici št. 8 v Ljubljani, v hiši gspde. Keunikovih. LiJiibUa (7-7) ^ A 1 izvirsi cartolmem Najcenejži, najboljši, preskusen, rujavi lesni pomaz Tr uL' varuje trajno TsJS (16—0) potnazane plotove, kolarnice, skladISča, vozove, gospodarsko orodje, tla itd. pred gnilobo, glivami, oitorjenjem in žuželkami. V hlevih razkužtije. 1 kg;r. zmloHČa za G kvadratnih mctroT. Pregled brezplai-no. Kakovost ncprtVošeno zajamčena. & k^r. 1-60 gld., 100 kgr. 16 gld. z Dunaja. Najcenejia karbolna kislina, karbolno apno, kolomaz. 1'rekupcem rabat. Mihael Barthel in drug^ovi, keniijuka tovarna v Ratlabonl in na Dnnaji, X. okraj, Keplergasse Nr. 20. (UsUnovljen« 1781.) Ta tovarna izdeluje po priiv nizki eeni cerlcfiisi! orgljii ii Mrinoiijii Glasovi so silno lepi in sostava jako močna. Vplačevaini poffoji so ugodni. Ceniki orgelj in harmonije poHiljajo se zaston^j, V kratki dobi 16 let narejenih je bilo blizo ;J00 novih orgelj, med temi bilo je več velikih, kar je najboljši dokaz o izvrstni zmožnosti in reelnostite tvrdke. (24—12) rečke dunajske razstave a 1 gld. fl j I fedt^la« ||j| Vsaka srečka za a^ ohole srečkaIIio veliavna. i ----—- f||j Prvo srečkanje 14. avgusta 1890. ^1 dobitek 50.0(M) gl. vrednosti I: jk •>» 2000 oboje "^H srečkanje veljavna. ^^ Kazalo sre/ek ohojejfa srefkanja. (H) li Drugo srečkanje 15. oktobra 1890. rJ 1 dobitek 50.0(M^gl. vrednosti 1 5000 t dobivajo se pri ^^ V. V. .na.vor-|n v Ljubljani^^ ž: ž: 6000 2000 1000 500 200 100 50 20 10 5 razstavnih srečk jfl^Srečke p« 10 •-'(» :>o 200 2(HH) SOOO 2000 1000 600 200 100 50 20 10 5 gld. Velečaatiti duhovščini in popotnikom do/,voljujem Hi naTiiaiiiii, da sem prevzel znano gostilno in hotel Milili v L^Jiil>ljaiii. Priporočam se torej vnanjcem in domačinom, po-prečast. potujočim duhovnikom, zagotavljajoč uajtiifrbnišo in iiajzvestH|šo postrežbo. Odličnim spoštovanjem Ivan Hafner, gostilničar. (3-1) iT ; -jCi Lekarna Trnk6czy, zraven rotovža v Ljubljani iia ^loHtiieiin priporoča tukaj najteta najboljia in sveža zdravila. Ni ga dneva, da i)i ne prejeli pismenih zahval o naših izborno skuienih domačih zdravilih. Lekarn Trnk6ozy-jeve tvrdke je pet, in sicer: Na Dunaji Viktor pL Tmk6zoy, V. Hundsthurmstrasse 113 (tudi kemična tovarna); dr. Oton pl. Tnik6ozy, III., Radeckyplatz 17 in Julius pl. Tmk6ozy, Vil., Josefstiidterstr. 30. V Gradci (na Štajarskem) Ven-delin pl. Tnik6ozy. V Ljubljani Ubald pl. Tm-koozy. P. n. občinstvo se prosi, ako mu je na tem ležeče, da spodaj navedena zdravila s prvo poŠto dobi, da naslov tako-le napravi: Lekarna Trnk6ozy poleg rotovža v I^nbljani. 1) MarijacelisHe Mn u želoiBC, katerim se ima na tisoče ljudi zahvaliti za zdravje, imajo izvr.sfen vspeh pri vseh boleznih v želodcu in so neprekosljivo sredstvo zoper: manjkanje slasti pri Jedi, slab želodec, urak, vetrove, k61iko, zlatenico, bljuvanje, glavobAl, krč v želodca, bitje srca, za-basanje, gliate, bolezni na vranici, na Jetrih in 7,oper zlato žilo. 1 ste-l.lenica velja 20 kr., 1 tucat 2 gld., 5 tucatov samo 8 {; 1. 2) Cvet zoper trf;anje ^Gicht), je odločno najboljše zdravilo zoper prctin ter revmatizem, trganje po ndih, bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrpnele ude in kite itd., malo časa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo „cvet zoper trganje po dr. Maličn" z zraven stoječim znamenjem. 1 steklenica velja .50 kr.. tucat ai Planinski zeliščni sirop kranjski za odrasle in otroke, je najboljši zoper kašelj, hri-pavost, vratobol. jetiko, prsne in pljučne bolečine; 1 stekl. 56 kr.. 1 tucat o gld. 4) Kričlstilne krogljice ne .«mele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se že tisočkrat sijajno osvedočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnili boleznih, v škatljah .'i 21 kr., jeden zavoj s fi škatljami 1 gld. 5 kr. ^ Zdravila za živino. Ig 1) ^tupa xa živino. Ta prav dobra štupa pomaga najbolje pri vseh boleznih krav, kcnj in praiičev. Konje varuje ta štupa trganja po črevih, bezgavk, vseh nalezljivih kužnih boleznij, kai-IJa, pljučnih in vratnih bcleznij ter odpravlja vse gliste, tudi vzdržuje konje debele, okrogle in iskrene. Krave dobe mnogo dobrega mleka. Zamotek z rabilnim navodom vred velja le 50 kr., 5 zamotkov z rabilnim navodom samo 2 gld. 2) Cvet za konje. Najboljše mazilo za konje, pomaga pri pretegu žil, otekanji kolin, kopitnih boleznih, otrpnenjl v boku, v križi itd., ote-kanjinog,mehurjih na nogah, Iz-vinjenji, tllčanji od sedla in oprave. pri snilci itd. s kratka pri vseh vnanjih boleznih in hibah. Steklenica z rabilnim navodom vred slane le 1 gld., 5 stekl. z rabilnim navodom vred samo 4 gld. Vsa la naSleta zdravila se prava doljijo V lekarni Trnk6czy-ja v Ljubljani (2) xi*nvoii Jt^ in ne vsak dan s pošto razpošiljajo. zavarovalno društvo na Ces. kr. ^^ privil. življenje in proti škodam »Avstrijski Ph6nix" iia I., RlemergaNNe s^tev. 3, v lantni hiši. Polno vplaiani tleleii in dnuja jamčilna uredstva v.iteviii letna zavarovalna vplaHla dtitžbe iznatiajo čez 12 milijonov gld. I čez 10 milijonov gld. iV-------- a) proti ikodi provzročeni po ognji, streli, paru ali razpoku kotlov, po gašenji, raz-mienji in cdstra^enji oprave iz hišnih in gospodarskih poslopij, strojev iz tovarn, dalje proti škodi v zalogali, pri živini, poljedelskem orodji itd.; h) proti ikcdi po ognji ali streli ob času žetve poljske pridelke in dotična gospodarska poslopja; c) proti ikodi po toči poljske pridelke na travnikih, njivah; d) vsakovrstno prevažanje blaga po suhem in na morji; Zavarovanje proti nezgodam še ni uvedeno, sl. občinstvo bode pa obveščeno takoj, ko prične isto poslovati. Druiha zavaruje: na življ<>!nj« ^IovohUo v vseh kombinacijah, n. pr.; za slučaj smrti ter izplača takoj po smrti zavarovanca ostalim ali dotičnim opravičencem pogojeno zavarovalnino; za slučaj smrti in pri protizavarovanji z cproičenjem nadaljnih vplačil premij ter izplačuje dohodke (rente) v slučaji onemoglosti; na doživetje, preskrbljenje v starosti, na doživetje določene ddbe pri otrocih, ter izplača zavarovano svoto doličnemu zavarovancu. Sprejema tudi zavarovanja, ki zagotovijo doho-darino (rento), preskrbnino (penzijo) vdovam ter vzgojilno rento otrokcm, po najkoulantnejših in najnižjih pogojih, posebno pa jamči za veljavo in nedvomljivo varnost od nje izdanih polic. Zastopi clniHtva, v Brnu: Veliki trg št. 10, „ Peštl: Dunajska cesta št. 3 in Ladijska cesta št. 2, „ Inomostu: Marije Terezije cesta št. 37. „ Krakovn: Szewska ulica št. 6, „ Lvovu: Marijin trg št. 8. v Monakovem : Kostthor 3 I, „ Pragi: Nabrežje št. 10, „ Strnssburgu: Kraljeva cesta 6 I, „ Trstu : Via S. Nicolo št. 4, na Dunaju : Riemergasse št. 2, v lastnej hiši. r i',seA večjih okrajih avstrijsko-ogerske države poslujejo glavni in okrajni zastopi družbe, kateri radovoljno dajejo pojasnila, brezplačno vročujejo prospekte in ponujalne pole, ter vsprejemajo zavarovalne ponudbe. (12—6) Glavni zastop za Štajarsko, Koroško in Kranjsko v Gradcu: Pisarna: L, Albrechtgasse štev. 3, II. nadstropje. Glavni zastop v Ljubljani pri JosipU PerhaUCU, Šellenburgove ulice št. 3. v LJubljani, Valvazorjev Trg št. o se priporoča preč. duhovščini, društvom, trgovcem, občin.skim uradom ^ in slav. občinstvu za vsakovrstna v ^ tiskarsko stroko spadajoča naročila. Q Andr. Druškovič trgovina z železnino na mestnem trgu 10, priporo^;a po zelo iiizUi eeiii okove za okna in vrata, štorje za štokadoranje, samokolnice, traverze in stare železniške šine za oboke, znano najboljši kamniški Portland- in Homan-ce-ment, sMejni papir (Dachpappe) in asfalt za tlak, kakor tudi lopo in mo^fiio iifirojeiifi štedilna ognjišča Vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v malih urah in majhnimi stroški na pravem mestu do vode priti; ravno tako se tudi dobivajo vsi deli za izkopane vodnjake, železne cevi in železoliti gornji Ktojali, kakor tudi m lesena o.o.v\ inesingaste trombe in ventile in železna okova. aB«. (27) vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno nasajeni plugi in plužna, železne in lesene brane in zobove zanje, motike, lopate, rezovnice, krampe itd. Th■■ fl .= o S -J !< — ■ irc S.S •M S 0% = = X s « « o bt : U - ® o 2 aJc = . _ T3 rt -I il je t' ® Ji . c — 7.. S M lil it; -.žil ■s a. ■■ C.? šib li^.i-ii C « * 'C M fi. Z se ije X Izvršeno blnsro pošlje dobro spravljeno IMftfnira hi zaloga cerkvenega orodja in posode IVANA KREGARJA (11) v fjiibljaiii premeščena je na HF" l^oljaiislio cesto «t. 3 (Vhod in izlof/a Cesarja Jožefa trtj.) Prečastito duhovščino in cerkvena predstojnlitva opozarja zgoraj označeni na premeščenje ter se uljudno priporoča v mnogobrojna naročila zagolavljajoč najpoitenejšo in najcenejšo izvršitev po poslanih vzorcih ali po lastnem načrtu. lyffoi5L$-fcra.rvcc,. ci^borije^ ■fcab^rna&pljn.e^ svočnike, leeteace izdeluje iz in iiii,i:/:mio>il.jiv<'.j(iio Icoviiio Učno in oen6, česar so se nekateri preč. gg. naročniki že uverili. Sprejemlje staro oro^e v popravo in prenovljenje, posrebruje in pozlatuje v ognji tudi strelovodne osti po najnižji ceni. in poštnine pr<).sto. T\ i nn ( lijiibljaiia Tržaška cesta štev. 29 priporoča prečast. duhovščini in I slavnemu občinstva lepo, ukusno in solidno izd--i«ue !ljaiii, ima vedno bogato zalogo MtaTbiuskej^a oro«lJa. lopat, krampov, orodja za podzemeljska dela, okov za vrata in okna, pantov in ključavnic, zapahov, žebljev iz drota, vijakov, železa pleha, drota, mesinga, bakra kositarja, oinka, naklov, precepov z vijakom (šraubštokov), tor vrtalnih strojev za ^učarje in kovače, kladev, svedrov, obličev, pil in dletov, tudi dinamita, vžigalnih vrvic in kapic. (24-17) Staro železo, inesiii^, buker, kositar, eink, svinec kupuje se vedno po najvišjih cenah. A A. .A. A. A A. ▲ .A .A A ▲ ▲ .A A diižbim istoi v Ljubljani, priporoča se slavnemu duhovščini, ter navaja izkušenih in že z pozdravil iu specijal tet, in D 'IJAPOf^^? ečel-M Mestni tr^ 11, občinstvu in prečastiti nastopno le nekaj svojih tovim vspenom rabljenih in sicer. Želodčne kapljice Marije Pomagaj Te kapljice ozdravijo raznovrstne bolezni želodca, da celo najtnlovratnejše, zlasti pomanjkanje fiasti do jedii, tiščanje v želodci, krč v želodci, motenje prebavljanja, koliko, zagnetenje vranice in jeter, žoltico in zlato žilo in sploh vse bolezni, ki izvirajo iz slabega želodca ali pa slabega prebavljanja. — Cena steklenici 30 kr. Ustna voda dr. Duliosa in Heidorjev zobni prašek ohranjujeta zobe in dlesno čisto, zdravo in ozdravita vsakovrstne zobne bolečine. — Cena večjemu tla-konu 60 kr., škatljica zobnega praška 30 kr. Univerzalni jedilni prašek je izvrstno sredstvo jiroti zlatej žili, slabemu želodcu, zgagi, pomanjkanju sUsti do jedij in zabai>aaju — Cena skatljiei z navodom za rabo 35 kr. Cvet za luskine je najracijonaltiejše sredstvo za odstranjenje sitnih luskin na glavi, ki so tolikrat vzrok plešam. — Cena steklenici z navodom t-abe 80 kr. Homeopatična zdravilna kava, izvrstno sredstvo proti boleznini srca in živcev. — 1 zavitek (•„ kilo) 25 kr. Zobna paata. odontosmegma imenovana v porcelanastih škatljieah. Presku-šena pasta za polituro in ohranjenje zob. — Škatljica 60 kr. Zobne kapljice po dr. Hagerji, ukrote nakrat tudi najhujšo zcbno bolečino. — Steklenica velja 30 kr. Zobne kapljice, odontin imenovane. — Steklenica velja 10 kr. Zobne kapljice iiitonove proti revmatičnim zobnim bolečinam. — Steklenica z navodom rabe velja 20 kr. Kazven navedenih zdravilnih sredstev dobijo se v deželni lekarni pri „Ma-riji Pomagaj" raznovrstna medicinična mila, lepo dišeče pomade. lasna olja, razni pristni angleški in francoski parfumi. Pariški prašek za dame (bel in rudeč), poudre de riz. kadilni papir, kadilne svečice, potpourri itd., dr. Bochardovo aro-matiško zeljiščno milo in jako fmo glicerinsko milo in glicerinsko vijolično milo (1 komad 3.5 kr.) Sp(ito,anjem (12) liUdv. Crec-el, lokamar.