200. šu-vnka.
Ljubljana, v četrtek 3. septembra. XVIII. leto, 1885
Ithaja vsak dan sveder, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avatrijiko-ogerske dežele za vse loto 15 gld., za pol leta 8 jrld., za četrt leta \ gld, i* Jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Lj obijan o brez pošiljanja na dom za vbo leto 13 gld. za Mrt leta JI       30 kr., i,* jedeo \u<w.: i mL 10 kr. Za pošiljanje na dom rtouiitt ko po
10 kr. za mesec, po <J0 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina tnaša Za oznanila pladnje se od cetiristopne petit-vrsto po 6 kr.. če ne oznanilo jedenkrat t\nka, po 5 kr., će se dvakrat, in po 4 kr., to se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi na} se izvoli frankovati.    Rokopisi se ue vračajo.  Uredništvo iu upravnjaivo jo v Rudolfa Kirbiša Irtši. .Gledališka stolha". Upravni štvu naj se blagovolijo pošiljati uaroeuuie, reklamacije, ozuaniia t. j. var- administrativne Stvari,
„Slovenski jezik in naše gimnazije."
Pri pretresovanji vprašanja o slovenskih višjih gimnazijah je brezimni člankar toliko vender pravičen, da prizna, da imamo zadostno število dijakov in tudi dovolj dobrih slovenskih profesorjev. Drugače pa je s tretjim pogojem, to je glede učil, glede potrebnih slovenskih šolskih knjig. Tu je člankar pokazal zopet svojo brezmejno ošabnost, ali bolje rečeno aroganco. Gimnazijski profesorji z ravnateljem vred izrekli so se za upe 1 javo slovenskega učnega jezika na višji gimnaziji. Jednako izrekel seje deželni šolski svet V obeh teh korporacijah je toliko odličnih strokovnjakov, da nihče, izimši jedinega člankarja, ne bode dvojil, da so stvar popolnem objektivno presojali in da imajo za svojo razsodbo dovolj sposobnosti in strokovnjaškega znanja.
A člankar se za vse to niti ne zmeni. Gimnazijski profesorji z ravnateljem vred in deželni šolski svet, tega ne umejo, jedini, ki to stvar umeje, je „ Večerne priloge" člankar. Kakor bi bil ofici-jozni dnevnik naše državne poslance v zadevi dolenjske železnice, rad na laž postavil, ravno tako je sedaj njegovih člankov ost obrnjena proti omenjenima korporacijama.
Po njegovih besedah nemarno „do sedaj nobene knjige, ki bi primerna bila za rabo na višji gimnaziji", nemarno slovarjev, „brez katerih se višja gimnazija niti misliti'ne da", z jedno besedo: nemamo prav nič, zatorej pravi naposled s poznato svojo emfazo:
„Avtonomisti se zovemo, neprestano naglašamo načela samouprave, ali navzlic teoretični navdušenosti za uzore samouprave sklicujemo se vender in praxi zelo pogostoma na državno podporo, ter se naslanjamo na državne berglje. Tako prizadevanje je zaman pri tem vprašanji. Naj nihče izmej nas ne pričakuje, da nam bode vlada pomagala iz te zadrege. Ona nima v ta namen niti potrebnih sil, niti etične dolžnosti. Da se z nami drugače ravna, nego se je ravnalo z dru-dimi naprednejšimi narodnostmi, tega terjati ne moremo; sicer se nam bode odgovarjalo: Saj ste zahtevali jednakopravnost, sedaj vidite, da niste godni za njo!"
Tako ne piše morebiti minister Conrad, ali morebiti kdo njegovih referentov, ampak te vrste napisal je Človek, ki hoče zastopati narod slovenski. To je ista nova doktrina, ki je prvič zagledala luč sveta pri vprašanji dolenjske železnice. Tudi takrat propovedovalo se je: Dolenjci prav lahko dobe železnico, nič druzega ne treba, kakor da si jo sami zgrade Sedaj pa naj bi isto veljalo o gimnaziji. Država po mnenji člankarjevem nema toliko sil, da bi oskrbela vsako leto par šolskih knjig. Ko bi to res bilo, potem bi tudi mi morali vsklikniti: Uboga Avstrija! potem pa bi naša mogočna država morala ponižati se v jedno vrsto z ljudovlado San Marinsko. In etične dolžnosti država tudi nema! To je najnovejša resnica. Čemu pa je po tem država sploh, ako jej ni na skrbi jednakomerna izomika vseh narodnostij?
Mi ne zahtevamo, da bi se z nami drugače ravnalo, nego se je ravnalo z drugimi naprednejšimi narodi, kar zahtevamo, to je, da se z nami jednako ravna kakor z drugimi narodi. Kje je člankar čital ali pa čul, da so si Nemci morali sto-prav omisliti šolskih knjig, predno so dobili nemške gimnazije? Zakaj je država imela za nemške gimnazije potrebnih sil in etično dolžnost? Zakaj bi vsega tega samo za nas ne bilo?
Naj bi se bilo pomislilo, predno so kaj tacega piše v svet, da bi so slovenski učni jezik itak ne bil takoj, temveč v najugodnejšem slučaji, stoprav v jednern letu upeljal in da bi se v tem času marsikaj storilo ter po naporu domoljubnih naših profesorjev odpravil marsikateri nedostatek. In ko bi tudi vsega ne bilo v izobilji, pomagati bi se že dalo z\ prvo silo, saj se še spominjajo, da se je nekdaj, kljubu bogatej nemškej literaturi in mnogovrstnim učilom, ko so na gimnaziji Ljubljanski učiteljevali Mitteis, Aclitner i. dr., v grščini, latinščini, fiziki in matematiki toliko p;salo, da je bil dijak mnogo bolj zavisen od svojih „script" nego-li od predpisane šolske knjige.
A za take pomislike člankarju ni bilo mari. r Njega vodil je „bana v žičen" smoter, s svojimi članki morebiti vzbuditi pozornost ministra Conrada, pokazati, da nihče toliko ne razume kakor On, ki je pripravljen klečeplaziti iu zagovarjati vlado
proti vsem še tako opravičenim težnjam našega naroda.
Drugače si večkrat omenjenih člankov pri najboljši volji tolmačiti ne moremo. Pet in dvajset let bode že, odkar smo odposlali ogromno peticijo z več nego 10.000 podpisi za jednakopravnost v šoli in uradu, na vseh taborih je tisoče in tisoče z navdušenjem pritrjevalo tej točki, vsi naši poslanci, vsi naši časniki borili so se neprestano v tem oziru, profesorji na gimnaziji in deželni šolski svet izrekli so se v tem zmislu, kar nam veter prinese čudaka, ki trdi, da za jednakopravnost še nesmo godni. Bore narod, kateromu se je tak človek rodil!
Že naprej vidimo, kako se bode sarkastično smijal strijc Dežman, kako se bode zadovoljno muzal nad svojim novim adeptom, ki je v teh člankih stopil v stopinje pokojnega Anastazija Zelenca, kateri je pri neki priliki dejal, da vse slovensko slovstvo v robci odnese.
Tolažljivo pri vsem tem jedino to, da vsak glas ne prodere v nebesa, pa tudi v ministerstvo ue, da se ue bodo ozirali na zavijanja člankarja, pač pa na zahteve državnih naših poslancev, mej katerimi pa brezimnemu piscu no bode mesta.
Pri tej priliki iu ker se vsak politiški spis navadno zaključuje z apelom na državne naše poslance, bi slednjim vender na srce polagali, naj malo premišljujejo: Je li res treba takega lista, kakor je „Večerna priloga", ki nema druzega načela, nego zgago delati in se protiviti našim narodnim zahtevam. Preverjeni smo, da bodo po kratkem premišljevanji prišli do zaključka: Ne treba ga! najmanj pa ob stroških itak preobremenjenih davkoplačevalcev! Zadnji čas jo že, da store naši poslanci v tej zadevi svojo dolžnost.
Anglo-ruski konflikt.
Peterburški dopisnik v „Kolniseho Zeitung" daje zanimiv komentar k poročilom, da se je anglo-ruski spor obrnil na mirno stran. Dotični dopis ima datum 17. avgusta in piše moj drugim: Vkljub miru, ki je legel na atgansko zadevo, vendar tukaj ne morejo prav verjeti, da je Rusije srednje-avijski program za dolgo odložen.   Unska politika ima v
LiISTEEL
Kandidat nesmrtnosti.
(Humoristiški roman. — Češki spisal Svatopluk ć'ech.)
II.
(Dalje.)
Debeli lokaj z rjavim frakom nagne mej tem svoj dostojni obraz, kolikor je k temu dovolil trdi zavratnik, k Vojtehu in pravi:
»Čvekač! Ta slavna njegova visokost je, vidite, s cela navaden človek, brez rodu in naslova, ki je oblekel zanikernega človeka v livrejo in naziva ga lokajem, to je vse. Sicer ste mogli že iz te livreje spoznati, koliko je na tem resnice. Prav za prav še ne spada mej nas. Ali kaj se če?!"
Čez nedolgo potem odpravi se gostoljubni gospod z izgovorom, da ga kliče njegova dolžnost domov in Vojteh ostane sam s svojim novim prijateljem. Smem se poslužiti tega naziva, ker se duši obeh v tem kratkem času na čudo tesno približati. Lokaj ni varčeval z izrazi laskavosti k Vojtehu in odkrival je pred njim z nekako teškim jezikom naj-tajnejše okolnosti svojega srca. Zato se ve da i Vojteh
ne molči in zaupa mu kratko povest svojega uteka iz hiše stričeve.
Lokaj vrti sicer glavo pri tem pripovedovanji in zasmeja se tudi nekolikokrat, a vender je bilo očitno, da je postal v teku večera znatno pristop-niši k idealnim razmeram živenja, nego je bilo pričakovati o suhih, na početku uvedenih besedah. Pristavi na konec, kakor sani pri sebi: „Ino, mladost — in ljubezen! Za mladih let naredil sem marsikako neumnost! — A kaj počnete v bodoče?"
»Živel se bodem s pisateljevanjem," odgovarja Vojteh.
„Ah, vi toraj pisarite?"
»Poskušal sera že v poeziji in prozi."
„No, ne vem, ne vem. Poznal sem sicer jed-
nega človeka, ki se je s tem živil--No, možno.
Toda jaz šel bi na vašem mestu lepo tam pri dvorih noter, kjer sem pri oknu izlezel, in —"
»Praga te hiše že nikdar več ne prekoračim!" reče Vojteh s patosom.
„No, pa govoriva o čem drugem. Kje mislite ostati čez noč."
Vojteh se zgane pred tem vprašanjem. Spomni se, da ima listnico do cela prazno. Bilo pa jo tako. Še pred uro prikazalo se je v šumu pivcev nekaj
pestrega in tenkega, zvilo se na umazanem tlaku gostilne v lep klopčifi ter se razvijo nekaterikrat se zakatavljavši najprvo v tenki, s trikotom oblečeni nogi s koničastimi rdečimi čeveljčki in nakrat v celo šibko telo malega dečka, posejanega s cenimi zvezdami, z rdečo pentljo krog las, po sredi razčesa-nih in roka te fantastiške in nežne prikazni upli-vala je na Vojteha tako zelo, da mu položi na dlan četrtino svojega imetja. Pozneje prikaže se čarovnik, jo predivo, siče iz ust raznobojne trakovo in za njim pridejo drugi, od katerih je vsakemu prišel na roko del Vojtehove gotovine. Vsprejemši pogoščenjc od novega prijatelja in ne imevši skrbi za račun, daje, dokler more. Sedaj še le spozna, da je popolnem pozabil na prenočišče.
„Hodil bodem do jutra po ulicah," odgovori čez čaB lokaju prostodušno.
„Krasna misel!" zakliče lokaj v smehu. „Ali nemate nič denarjev?"
»Nemam."
„ln jaz, plačavši račun, še beliča ne bodem
imel. Ali počakajte--" položi v prcmišljevauji
čelo na dlan in glava njegova zleze pod težo toga premišljevanja nek Hkrit skoro na mizo — „poča-kajtel Že vem. Pojdite na prenočile k meni. V
tem vprašanji dve trdi strani. Jedna je, da hoče Rusij'a ohraniti svoj trdni in gospodujoči položaj v Srednjej Aziji, drugič je to politika, na katero je vladar ponosen, kot na tako, katero je sam sklenil in izvel. Car je v resnici začet-lik sedanjega postopanja Rusije v Aziji, in ker je bil začetek dober in je s tem bila Anglija poražena, se je njega zaupanje v samega sebe povzdignilo, in pomanjšala se volja, odjenjati. Anglija mora biti previdna, da jej zopet car jedenkrat ne zakliče „stoj!", kakor je pred meseci zaklical Angliji in svojim ministrom. Gospod Giers in Uunge sta bila pripravljena odjenjati, pa car se je ustavil. Ko je jeden ministrov prosil za ostavko, je moral slišati osoren odgovor, da ne živimo v ustavnej državi, in da ministri imajo čakati, da jih vladar odpošlje, ne pa odstopiti, kadar bi se nj i m z l j u b i 1 o.
Da tukaj dobro vedo, za kaj da gre, kaže veliko prizadevanje v Srednjej Aziji izogniti se vsakim oviram. Pred vsem pridno delajo železnico, ki bode peljala iz Mihajlovska na llvalinskem morji čez Merv v Taškent. Jako važna bode ta železnica v strategičnem pa tudi trgovskem oziru, kajti zagotovila bode gospodujoči položaj ruskej sili. Iz tega velikega loka, ki je napet proti severnej meji indijske), se bode vedno lahko spustila kaka pušica, katere Afganistan kot ščit ne bode mogel odbiti, in vsa vojaška sila Rusije, katera stoji na jugu, se bode lahko takoj porabilo. S tem se pa Anglija ne more meriti, če tudi povekša svoje indijske sile. V trgovskem oziru bode ta železnica otvorila Bubaro in Taškend, kateri bogati deželi pridelata dovolj pavole, da preskrbita ž njo vse ruske predilnice, Hkiatu se bode pa otvoril bogati trg za ruske izdelke Pa tudi upliv igra tu važna rolo. Veljava vladarja se je jako povzdignila vsled političnega vspeha v tem sporu in bi se pomanjšala, ko l>i le za korak nazaj se umaknili. Od samega rožljanja s sabljo se tu gotovo ue bodo dali več ustrašiti.
Političaii razgled.
>. traiije dežele.
V L j u b 1 j a n i 3. septembra.
Povedali smo že, da so v Langenbruku bili Nemci napali Četke prodajalce sočivja in sadja. Kakor poročajo češki listi, bil je precej hud boj. Nad dvajset Čehov je večidelj težko ranjenih in sicer skoro vsi na glavi Napastniki so skoraj vsi imeli nože.
Hrvutskit regnikolarua deputacija je še le sedaj začela svoja posvetovanja zastran rušenja ustave o poslednjih izgredih v Hrvatske,] od strani Ogerske. To stvar je bilo zopet nekaj zavleklo to, da je Krestić odložil predsedniStvo hrvatske deputacije. Bivši sek-cijski šef pri hrvatski vladi je že izdelal poročilo hrvatske regnikolarne deputacije. ^ Kakor ve nek Peštanski list povedati, zanikava Zivković državnopravno skupnost dežel krone Sv. Štefana; on ne pozna skupnosti, ampak le neko vzajemnost. Hrvatska in Slavonija nesta samo kravljestvi, katerim so se dale avtonomne pravice, ampak Hrvatska je prava država, katera je z Ogersko sklenila le nekak mej-naroden dogovor. On zategadelj zahteva posebno hrvatsko državljanstvo, samostojno hrvatsko deželno
brambo, ločitev hrvatskega državnega budgeta od ogerskega in da se spremeni ogerski državni zbor v ogersko-hrvatski državni zbor. Značaj hrvatske zvezne države zahteva ne samo naslov kralj dalma tinski, hrvatski in slavonski, temveč, da ima pogodbam, katere spadajo v okrog deželne avtonomije, pritrditi hrvatska deželna vlada Deputacija si še ni izvolila novega predsednika, ampak vodi posvetovanja starostni predsednik Vnkotinović.
Poslednje dni govorilo se je, da bodo kmalu Itosno in Hercegovino pridružili deželam ogerske krone. Časopisi so poročali, da se je to bilo sklenilo v Kromeriži. Dunajski dopisnik „Politike" i/vedel je, kakor trdi, iz najboljšega vira, da se to ne bode zgodilo in da se sploh o tem v Kromeriži ni govorilo.
Viiaiije države.
Na Angleškem so tudi trdno preverjeni, da ji igaiiNko vprašanje še nikakor ni rešeno. Vladni listi sicer zatrjujejo, da se bode afgansko vprašanje mirno rešilo, diplomati pa z vsemi silami iščejo zaveznikov. Posebno se sedaj Angleži prizadevajo, da bi Kitaj dobili zase, ko bi prišlo do vojne proti Rusiji. Taka zveza utegnila bi biti nekoliko nevarna za Rusijo, kajti Kitajci imajo dovolj ljudij, Angležem pa denarja ne manjka. Tako zelo se pa Rusom vendar ni treba bati Kitaja, kakor nekateri Rusom sovražni listi trdijo. V vojevanji s Francijo pokazali so Kitajci, da niso zmožni vojevati se s kako evropsko velevlastjo. Kitajec je dober kmet, delavec, obrtnik in trgovec, pa jako slab vojak. Sploh je znano, da Kitajci ne marajo za vojno, zategadel ni verjetno, da bi šli za Angleže pobirati kostanj iz žerjavice. V Pekingu pa tudi dobro vedo, da jim v poslednjej francosko-kitajskej vojni noso Angleži nič pomagali, čeravno so baš od Anglije pomoči pričakovali.
Čez štirinajst dni začne nemški zvezni so-vet svoje delo. Najprej se bode bavi! z določbami o izvajanji zakona o borznem davku, potem se bode pa bavil z raznimi zadevami, ki se tičejo zavarovanja proti nezgodam. Gdanski trgovci uložili so prošnjo na ministerstvo, da bi se preklicala ona naredba, po katerej bi i/.tiiali 70 tam stalno nastanjenih trgovcev, kemeso pruski državljani Ta prošnja bode težko kaj izdala, ker Prusija vsekako hoče odgnati tam nastanjene \v>pruske Poljake, da bode potem pruske ložje poneiučila.
V turških vladnib krogih se sedaj bavijo z vprašanjem, koga bi imenovali sirijskim guvernerjem, ko je umrl Hanidi paša. Začasno vodi sedaj to guvernerstvo lbrahim paša
Ako pri volitvah jeseni na Angleškem zmagajo konservativci, bode Salisburv jeva vlada odposlala v SihSuii novo ekspedicijo, da tam naredi red in to deželo zopet pridobi Egiptu. Ali pojdejo Angleži sami, ali se njim pridružijo Egipčani, Turki ali pa Italijani, se sedaj še ne. Italijani bi neki radi se pridružili.
Francozi zaseli so nnainsko trdnjavico. Tlian-Hoa. To je neki precejšnjega pomena, ker se baš v provinciji Than-Hoa prebivalstvo najbolj ustavlja Francozom. Ta trdnjavica ni daleč od morja. Načelnik provincije je neki podpiral Francoze, kar znači, da se domača oblastva hočejo udati Francozom.
Dopisi.
Ih Požege 31. avgusta. [Izv. dop.] Živo je nastalo naše mestece, vse se giblje, vse pripravlja na svečani doček presvetlega cesarja in njegovega spremstva. Dne 12. septembra ob 11. uri predpo-ludne pride cesar naravnost iz Celovca v Požego, kjer ostane celih 5 dnij.
Čeravno je Požega malo mestece, ima ipak položaj nalik našemu Celju, s to razliko, da ga okro-žajo napram jugu vinorodne gorice; razsvetljava vi-sočin se bo torej kaj lepo obnesla. — Gostov se je od vseh stranij najavilo toliko, da bode tesno šlo za stanovanja. Najznameniteja bode deputacija bosen-skih begov, katerih pride 250 prosit cesarja, da se Bosna in Hercegovina aneksuje avstro-ogerskej državi. Mnogi se nadejajo, da bode cesar v Požegi izdal manifest na prebivalstvo bosensko-hercegovsko, v katerem bode izrečena aneksija.
Iz Zagreba pride društvo „Kolo", kateremu je gradsko zastopstvo Zagrebško dalo v ta namen 1000 gld. podpore. Ker pridejo razen mngnatov in biskupov tudi deputacije sabora hrvatskega in vseh municipij, se razumeva, da bo težko šlo za prenočišča. Iz Serajeva je prišel vladen činovnik, ki išče stanovanja za turške begove; po 5 gld. plačuje za vsako posteljo na dan in noč. Neki Žid iznajmil je jedno sobo 10 Turčinom, od katere bo dobival po 50 gld. na dan. — Židovi so povsod industrijalni, pa znajo upotrebiti vsako zgodo za svoj žep, dočira so naši Požežani veseli, če morejo primiti gosta v hišo zastonj.
Živila so že zdaj tako poskočila, da imamo večjo dragino nego v Zagrebu; kaj še le bo, ko pride v samo mesto 7000 vojakov, ki ostanejo tudi čez 14 dnij.
Pismo iz Požege do Ljubljane treba zdaj 3 dnij; ker pride za čas manevrov poštni ravnatelj s 4 či-novniki v Požego, in se bo pošta po dvakrat na dan odpravljala, se smemo nadejati, da bodo poštne pošiljatve nekoliko hitreje prispevale na opredeljeno mesto, vsaj za časa bivanja previšnjega dvora v našem mestu.
\i. Trsta 31. avgusta. [Izv. dop.] Dovolite mi nekoliko opazek k poslednjemu dopisu iz Trsta, ki je deloma bil naperjen proti mlademu našemu „Sokolu". Očita mu, da je zgrešil pot, ker hoče previsoko letati. To je, naravnost rečeno, zlovoljno. Sloga, ki vlada mej Sokoli, odkar so nekateri ne-mirneži v kot potisnjeni, je tako hvalevredna, da ne treba boljše. Bodisi rokodelec, ali uradnik, ali kar si bodi, drug proti drugemu je brat, mej nami ni razlike. V tej slogi delamo pošteno in mirno, gotovo ne letamo tako nizko, da bi po gostilnicah in ulicah razgrajali, ali pa redarstvenim oblastvom neprilike delali. Naše delovanje mora biti dostojno. I Kar se pa tiče discipline, naj povem samo to: So-I kol v četi poslušati mora četovodjo in ne ziniti be-| sedice, sicer utegne dobiti ukor zaradi otročjega zabavljanja. Sokol, navaden društvenik, ima oprava brez odlike. Oprava z odliko pristoja le odbornikom. Ako si pa kdo iz gizdavosti prišije pol kila srebrnih trakov, to ni disciplina, ampak smešnost. Noben Sokol brez dovoljenja in pooblastila odborovega ne sme oficijalno zastopati društva ne v sokolski ne v civilni opravi. Zapomnite si to in varujte se jednakih prestopkov, ki se no strinjajo z našimi pravili, če Vas tudi kak časnikar zaradi tega imenuje „odličnega gosta".
Iz raznih uzrokov se ni mogel naš „Sokol" udeležiti izletov v zlato Prago in v Vipavo. V Vipavi bil je lansko leto in 23. t. m. bila je veselica
predni sobi, kjer spim imamo staro vojaško posteljo, ' ki se skup dene. Na tej spali bodete prav dobro. Gospod moj že spi in ustaja zjutraj pozno. Se ne zve ne, da sem imel prenočitelja. A ko bi ravno slučajno prikretil v predno sobo, predstavim vas — predstavim kot svojega sinovca — e, kaj! predstavim vas prosto kot svojega prijatelja — pri mojem gospodu ni treba takih okoliščin. No, vsprej-mete-li moj nasvet?"
„Ako vam ne delam neprilike, hvaležno!" odgovori Vojteh s hvaležno ginenim glasom.
„No, reč je torej v redu," govori lokaj s teškim jezikom. „A sedaj pijva še na zdravje vaše — vaše —"
„Katerine".
„No, naj živi!"
Vojteh izpije iz kozarca v jednem dušku.
Čas je bil že, da odrinejo. Vzduh v zakajeni baraki spremenil se je v jedini dušljivi oblak neznosnega dima. Družba se je razšla, a zaostali nadomeščajo z vzvišenim krikom in vrišem ta nedostatek. Razlegajo se divotne pesmi iz hripavih grl. Z miz, na kojih leže prekucnjeni kozarci, kapajo povsod kalne kapljice, kakor v podzemnih jamah.
Gologlavi starček prebira strune prosteje in prostejfl in igranje njegovo javlja zraven močno
tugo do globine. Roka njegova leze vedno niže, dokler ne zagrabi konečno za podlago namesto za strune in obvisi brez gibanja nad zemljo. Gola njegova glava skloni se nad verno harpo.
III.
Ko pride Vojteh, oklenen pod ramo svojega prijatelja in dobrotvora, iz dušlive gostilne v hladno noč, pod zvezdnato odejo, uvidi z notranjim nemirom, da je težišče njegovega sodruga jako pošineno. V časih mora ga šiloma na se potegovati, v Časih zopet opoteka se sam pod težo njegovo.
Po mnogih ovinkih dospeta do stare visoke hiše, pred kojo vzame Josef iz žepa velik rjast ključ. „Poglejte, kak nestvor! Kakor ključ za peklenska vrata," govori s pristavki k Vojtehu. „Meni se nekako roka trese, prijatelj. Bodete dobro spali. Predstavim vas--"
Vojteh odpre vrata in pomore lokaju v vežo.
„Tako, a sedaj mi utaknite zopet ključ v žep," blebeta ta, „in podajte mi svojo roko."
S težavo dospeta konečno srečno v drugo nadstropje, kjer lokaj zopet zadobi za časek izgubljeno težišče. Stopajo samostojno na poslednje stolbe, za-šepeta: „Tiše, prijatelj, tiše! A kaj — čc bode najhuje, predstavim vas kot---"
---- --- ------------—i--
Vojteh gleda možnost tega predstavljanja s
tesno mislijo vred.
Lokaj poskuša za trenotek, da bi dveri predne
sobe odmaknil, prepusti pa to delo Vojtehu in ustopi
v sobo, še zašepetaje: „Pst, le tiše!"
V tem trenotku razlega se v predsobi gromovit tresk in Vojteh, ki je za lokajem ustopil in ravno žveplenko prižigal, opazi pri njenem svitu le za trenotek, ker mu je namreč v strahu iz roke pala, dobrotvora svojega na tleh ležečega poleg prekucnjene omare na črepinjah nekega umivala. Instinktivno se umakne na prag predsobe in za čas tam posluša, čuje mirno hropenje svojega gostitelja na tleh. Kar zasliši v zadnji sobi zapraskajočo žveplenko, škripanje postelje, drsanje copat, korake, bližajoče se k notranjim dverim predne sobe.
Misli, ki so se v kratkem času vrstile v njegovi glavi kakor blisk hitro od padca njegovega prijatelja do tega trenotka, niso bile prijetnega utiša. Gospod Josefov najde tu tujega človeka nad napitim lokajem, ki se ne bode mogel morda niti od tal dvigniti, nikar, da bi spregovoril razumljivo besedo.
(Daljo prih.)
tudi tukaj, prirejena po vrlem „Delav. podpornem društvu". Deputacija ni mogla v Vipavo, ker noben društvenik nema časa, dva dni oddaljiti se iz mesta, pohajačev brez dela nemamo. „Sokol" je zadostil dolžnosti glede Vipavske zabave s tem, da je nakupil nekaj ustopnic in brzojavno pozdravil vrle dijake.
S tem menim, da sem dovolj odgovoril pre-iskremu dopisniku, in s tem bodi mo,emu odgovoru konec.
H Slapa pri Vipavi. 29. avgusta. [Izviren dop.] (Nekaj o sadje- in vinorejskem nadaljevalnem kursu za ljudske učitelje.) Kakor že nekaj let, tako je i lansko leto vis. deželni zbor kranjski, vsled prošnje gosp. učitelja M. Ran t a, 400 gld. za sndje- in vinorejski nadaljevalni kurs za 14 ljudskih učiteljev dovolil. Ti se potem o velikih počitnicah tritedenskega kursa na sadje- in vinorejski šoli na Slapu udeleže. V ta namen se je letos v tem zavodu 13 ljudskih učiteljev (jeden je izostal) zbralo in upam, da ustrezam zanimanju si. občinstva kakor tudi vis. deželnemu odboru, ako v nekolikih potezah oslikam tukajšnji pouk in njega smoter.
Teoretični pouk o splošnem kmetijstvu, o živinoreji, o sadjarstvu in o vinstvu, o kletarstvu, koji vodita g. vodja R. Dolenc in g. pristav V. Rohrmann, traja vsak dan od VjS—12. ure do-poludne in od 3—5 ure popoludne. Vrhu tega je vsak dan praktična vaja, katera je uverščena ali od 5—7 ure zjutraj, ali pa po poludanskem pouku in traja 1 Vi—2 ure. Naslonjena je natanko na teoretično predavanje, ter obstaje v tem, da se vselej ne le praktično izvajanje vidi, ampak da mora vsak vse tudi sam praktično izvajati. Interesantno, poučno je slišati najprej teoretično predavanje obeh gospodov, ki se z očividno gorečnostjo in požrtvovalnostjo trudita v materinščini nam najznamenitniše iz navedenih strok v lahko umljivej besedi — podati. Temu popolnem pristojen pak je način, kako se vse tudi praktično vidi in vselej tudi izvaja. Ne da se tajiti, da ni morda tega ali onega nas slušateljev jedino le gorečnost do vede in izobrazbe v tej stroki semkaj privela, toda sedaj, ko smo tu, ni ga nobenega mej nami, ki ne bi bil skozi in skozi preverjen o važnosti sadjarstva in po razmerah vinstva, — tako temeljit in v tako vabljivej besedi podaja se ves pouk. Velikansko, drevesnica in vzgledni vinogradi, kjer so najbolj okusna buteljska vina na Kranjskem, kakor cesarsko vino, burgundec, rizling itd. pridelujejo, o kojih se je sam naš presv. cesar o priliki G00 letnice v tako laskavih besedah izrazil: „Gospoda! to vino vam priporočam, to je izvrstno" - soglasno in vidno priznanje g. vodji R. Dolenca na njegovem trudapolnem strokov-njaškem delovanji na tem zavodu, ki je vzgled vsej Vipavskej dolini.
Mi slušatelji kurza pak smo deželnemu odboru z dna srca hvaležni, da nas je semkaj poslal, kjer se bodemo toliko teoretičnega in praktičnega znanja iz raznih strok kmetijstva na tak pripraven in stro-kovnjaško — premišljen način priučili, da bodemo pozneje radi, iz proste volje v svojih šolskih vrteh za blaginjo našega naroda napredovali. Zato pak v imenu vseh udeležencev deželnemu odboru zahvalo izrekam s prošnjo, naj blagovoli v prihodnje na to delovati, da se še zanaprej ta kurz obdrži.
Zapuščenej Dolenjskej pa želim, da bi ona kmalu jednak upliven vinarski in sadjarski zavod dobila pod takim vzglednim vodstvom. 1.
Iz I'o III ovoga gradca 1. sept. [Izviren dopis.] Iz vsacega najmanjšega kraja dohajajo razni dopisi in novice za Vaš cenjeni list, le iz našega Polhovega gradca — obdanega od ponosnega Otošča in skalnate Gromade ne berem nikdar besedice v kakem listu. In kako bi bilo to tudi mogoče ? Vsaj tako vsak človek trdi, da je naša romantična zagorska vasica že na konci sveta, da je tu z deskami zabit svet, da je tukajšnje ljudstvo za več stoletij za druzimi zaostalo itd. Strinjal bi se skoro s takimi nazori — kajti ni ga skoro že kraja na Kranjskem, ki ne bi se lahko ponašal s svojo Čitalnico, bralnim pevskim ali kakeršnim koli drugim društvom.
Sosedni Horjul osnoval si je svojo uniformo-vano gasilno društvo, Šiška s ponosom gleda svojo Čitalnico in izvrstni mešani pevski zbor — itd. Morda nahajaš tudi v Polhovem Gradci kaj jedna-cegaV O ne, častiti bralec, zaman povpraševal bi po kakem društvu — zaman ga boš iskal. — Vpra-fial bodcš, kaj je uzrok temu, da ni tu nikakega društva? Uzrok temu je žganje. To vlada tako mo-
gočno. Čudil bi se, častiti bralec, ko bi bil ti nekaj časa v naši vasi, temu žganjepitju. Videl bi, kako ga pije staro in mlado — mož in žena — srkajo ga iz frakeljnov s tako strastjo kakor nežna bučelica bujni med iz divne cvetice Ni čuda, da so naši vrli Janezi vedno bolj in bolj slabotni — če že svet tako daleč zaide, da že vsak pobalinček — kateri še v svoji platneni srajčici okolu hišnih voglov poskakuje in kozolce preobrača - žganje pije.
— Ni čuda, da se berejo po raznih časnikih dan na dan cenitvcne dražbe, — pretepi — samoumori in poboji.
Hvala bodi Bogu — na sosednem Koroškem začelo se je zelo strogo postopati proti žganjepitju. O da bi vsaj tudi pri nas visoki deželni zbor pri svojem prihodnjem zasedanji to stvar natanko pretresel in potrebno ukrenil, da se razširjanje te strupene pijače zabrani. — Mnogo lahko koristi v tej zadevi častita duhovščina in učitelji. — Še bolj lahko zabranjuje žganjepitje v vsaki občini župan, toda tudi ta se premnogokrat vara. Evo ga: V naši vasi otvoril je neki posestnik prodajalnieo, \ kateri prodaja špecerijsko blago. Zraven tega hotel je tudi žganje točiti in obrnil se je na dotično oblastvo za dovoljenje. — Slavno oblastvo stavilo je tukajšnjemu županstvu več vprašanj v tej zadevi. — Naš župan, občespoštovan značaj (m mož, odgovoril je na vsa vprašanja zanikavno, — kajti prodajalnica je tik farne cerkve in ljudske šole, torej njena lega neumestna. Tudi imamo že prodajalnico žganja — čemu treba še druge, ko se skoro že v vsaki hiši žganje dobi. — Dotični posestnik tedaj ni dobil privoljenja. — Napravil je priziv — ter v njem trdil, da mu je župan osoben sovražnik in da je zaradi tega proti njegovi žganjariji. Slavno oblastvo zauka-zalo je županovemu namestniku, naj skliče občinski odbor, ter mu stavilo zopet ista vprašanja — namreč, je li v tukajšnji vasi potreba na prodajalnicah žganja itd. — Županov namestnik povabil je občinske odbornike, razen župana in prvih dveh svetovalcev, k seji v dan 23. avgusta t. 1. Prišlo je šest odbornikov, ki so zborovali v stanovanji cerkovnika. Izid njih zborovanja bil je, kakor sem čul, ta, da se mu privoli, da toči dotični kupec žganje. — Resnica je, kakot trdijo ti možje, da je dotični kupec srenjčan in da mora on tudi živeti — ali žalibog
— če se na drug način pošten človek ne more preživeti kakor da žganje toči in to strupeno pijačo širi — potem . . .
S tem sklepom pokazali ste možje — da vam ni ležeče na blagru cele občine, temveč le na blagru | jedne same osobe. Overjen sem, da ko bi sprožil mej vami misel, osnujmo v naši vasi bralno društvo, katero bi bilo v korist celi župniji in srenji, da bi se mi vsi smijali. A kako lahko bi bilo to mogoče. Saj so tu osobo, katere bi veliko k temu pripomogle. Naš župan in njegova dva izvrstna svetovalca (gg. Štefan Itihar in Lovro Založnik) vem, da z veseljem sprejme ta predlog. Prečastita duhovščina in učiteljstvo bili bi podpiratelji takega podjetja in koliko je še druzih tacih mož, kateri bi bile izvrstne moči in podpore pri bralnem društvu. Omenim naj tu le g. J. N. Rant-a, tukajšnjega trgovca, moža, kateri je še vsekdar pokazal, da mu bije v prsih srce za blagor našega milega naroda. S takimi močmi dalo bi se tedaj vse izpeljati in vse zapreke prekoračiti. Kličem vam tedaj vrli Po-Ihovo-grajci: Zdramite se iz trdega spanja — pokažite da neste zaostali za sosednimi vasmi za stoletja zadej, da vam je na blagru in izomiki vaše mladine kaj ležeče in osnujte bralno društvo!*)
*) Nam bodo ugajalo. Uredn.
Domače stvari.
— (Ovacijo) cesaričinji Štefaniji napravila bodo slovenska društva iz Trsta in okolice in sicer v 13. t. m. na morji pred gradom Miramare. Omenjenega dne, tako piše „Edinost", ukrcajo se ob 7. uri zvečer vsa društva v 2 ali 3 lepo odi-čene parobrode in jedno veliko pločnačo, na katerej bodo stali pevci, obdani s Sokoli v opravi in s plamenicami ter odplujo izpred mola San Karlo. Ob istem času odpluje še 30 ladij iz Barkovelj proti Miramare, kjer se postavijo vso ladije v polukrog. Pevci bodo peli 3 zbore: „Kantato", „Jadransko morje" in Ipavčevo „Domovino". Mej pevskimi točkami bode umeteljni ogenj. Ravno čitamo v nemških listih, da ovacije ne bode, „da se cesar i-činja Štefanija ne bode vznemirjal a.0
— (V oslavo 70 letnice Strofsmaver-je ve in 3 5 letnice njegovega bi skupo-
va nj a) priredi občina Djakovo v 7. in 8. dan t. m. sijajno svečanost. V 7. dan t. m. okrasilo se bode vse Djakovo z venci in zastavami. Po 5. uri popoludne prihajale bodo procesije iz vseh krajev vla-dikovine. Zvečer bode razsvetljava, baklada in sere-nada društva „Sklad". V jutro 8. t. m. budnica, potem sv. maša. Propovedoval bode Strossmaver sam. Po maši poklanjanje Djakovsk»jga meščanstva in druge korporacije. Izvestno se bode te svečanosti jako veliko naroda in slovanskih rodoljubov udeležilo. Vnanji gosti naj se nemudoma oglase pri odboru, sicer ne bodo dobili stanovanja.
— (Lakomnost — ali ka-li?) Pri c. kr. deželni sodniji v Ljubljani razpisana je službica zdravnika na Žabjaku, za katero je določenih 175 gl. rekše: Sto pet in sedemdeset goldinarjev a. v. na leto. Zahteva se za to službico seveda znanje slovenskega jezika. Službica razpisuje se zategadelj, ker je prejšnji dolgoletni zdravnik g. Gre-gorič pred tremi meseci za umirovljenje prosil. Ko je dr. Schuster zvedel, da gosp. Gregorič ostavi službo, uložil je takoj, tedaj tri mesece, predno je bila služba razpisana, prošnjo, s ponudbo, da prevzame službo za pol nagrade, to jeza 87 gl. 50 kr. V dokaz da zna slovenski, priložil je baje spričevalo, katero mu je nekdo na Dunaj! napravil in na podlagi katerega je tudi službo tovarniškega zdravnika v Medvodah dobil, akoravno je vse njegovo znanje slov. v besedah „Kruh in vin." Sedaj preži še na službo v c. kr. tabačni tovarni in ima gotovo svoj „minuendo offert" že pripravljen. A tudi tu treba dobro slovenski znati, zatorej pričakujemo, da mu bode izpodletelo, kajti zloraba sunmih spričeval o znanji slovenščine mora vendar kdaj ponehati.
— („Liinderbank") je baje od gg. bratov Ranzinger v Kočevji, s katerimi se že dlje časa pogaja, kupila velike glažute in premogove jame za 400.000 gold. Ako se ta vest potrdi, potem imajo Dolenjci pač utemeljeno upanje, da dobe železnico tudi brez — Šukljeja, kajti „Liinderbank" bode dolenjsko železnico ali finansovala ali pa z državno podporo sama zgradila, vsekakor pa stvar energično v roke vzela.
— („Dolenjskih Novic") izšla je 17. št. Vsebina: O pašnikih. Spisal Anton Kupljen. — O napovedovanji vremena. Spisal Ferd. Seidl. — Za poduk vsem Dolenjcem. — Kaj je novega. — Gospodarske stvari. — Dopis. — Domaće vesti. — Letina v Avstriji. — Opravki meseca kimovca. — Smešnice. — Sejmi.
— („Vrtec. Časopis s podobami za slovenske mladino") ima v svoji 9. številki naslednjo vsebino: Borisov krst. Pesen. Zložil F. Krek. — Poboljšani Lipe. Ptvest J. Volkov. — Dobra Marijca angel med pastirji. Lj. T. — Metulje lovi. — Zmaje spuščajo. — Kratke črtice o zaslugah sv. Cirila in Metoda za slovensko književnost. — Lev z oslom. (Basen.) — Smrt. Ksaverij. — Modri odgovori. Iz ruskega prevel B—c. — Prirodoplsno — natoroznansko polje. Crviftek. Iz ruskega prevel B—c. Listje in cvetji?. „Vrtec" stoji za vse leto. 2 gold. GO kr. za pol leta 1 gld. 30 kr.
— (Razdelitev premij za konjerejo v Kočevskem okraji) bila je 1. dan t. m. Za kobile z žrebeti dobili so: Fran Vraž en 7 cekinov, Matija Jaklič 5, poštar Pavzer 4, Matija Sig-mund 8 cekine. — Za 4 letne breje kobile: Janez Šk rabe c 5, Matija Honigman4, Anton Žužek 3 cekine. — Za jedno in dveletne kobile: Janez Kron, Janez Podboj in Matija Bartelme po 2 cekina. — Sreberne svetinje za povzdigo konjerejo so dobili: Jurij Lobisa, Anton Česar k, Štefan Honigman.
— (S Prema) piše se nam: Ob istem času kakor drugod, je tudi pri nas in v našej okolici dne 29. in 30. avg. vršila huda ura. Zatemnilo se je bilo nebo, da se je še prav malo videlo. Bliski so ognjenim kačam jednako švigali sedaj v tem, kmalu zopet v drugem kraji. Grom je pretresal zrak, a tudi srca človeška, ter zrl je marsikdo s plahim očesom — kaj bode. Ulila se je na to strašna ploha, katera pa, kar je vendar dobro, ni dolgo časa trajala, temvoČ se podila zopet naprej. Tako smo za jedenkrat obvarovani večjo nesreče, za kar sme vsak Bogu res hvaležen biti. Kaj bi bilo pri nas. ko bi nam po toliko slabih letinah bila huda ura otresla sočne češplje, katerih pridelek bode letos obilen. Sedaj nastopilo je lepše toplejše vreme, katerega tudi prav potrebujemo.
— (V deželnem gledališči v Ljubljani) predstavlja danes zvečer počenši ob 7*8. uri 30 osob družbe starobavarske pasljonske igTC pod vodstvom Ed. Allescha „Veliko daritev sprave na Golgati." Predstava ta je baje podobna slavnim pa-eijonskim igram v Oberamgau-u.
NajIKM r.jsr VCSti.
Pariz 2. septembra. „ France" trdi, da se bodo v Sicilijo odposlani štirje polki v kratkem v Tripolis ukrcali.
Berolin 2. septembra. Zmaga pri Sedanu se je sijajno praznovala. Občinstvo cesarja navdušeno pozdravljalo.
Dub lin 2. septembra. Pri banketu, ki ga je priredil lordmavor parnellovcem, izrekel se je Par-nel proti agrarnim zločinom, ki narodni stvari le Škodujejo. Priporočal je lastnikom zakupljenih zemljišč, naj zakupnikov, ki zaradi slabe letine ne bodo zakupa plačati mogli, ne pode z zakupljenih zemljišč, ker bi to v bodoče utegnilo tako uplivati, da bi se zemljišče sploh v zakup ne jemalo.
Marseille 2. septembra. Včeraj 25. ljudij za kolero umrlo.
Toulon 2. septembra. Včeraj 22 mrličev za kolero.
Madrid 2. septembra. Na Španjskem včeraj 1053 ljudij za kolero umrlo.
za
KOIV.TSKO DIRKO
katera se vrši v nedeljo 13. septembra 1885 ob 2. uri popoludne v Žavci v Savinjsko) dolini.
L Prlčetna dirka (prva vožnja).
Državna daiila. Dvakrat po dirkalnem krogu z dvo- in štirikolesnimi vozovi (uplača 2 gld.) za žrebce in kobile V. konje-rejskega okoliša savinjskega plemena, kateri se tukaj še neso udeležili dirke.   Starost ne čez 5 let;
pleme se mora dokazati. 1. državno darilo 4 zlate, 2. državno darilo 2 zlata, 3. državno darilo 1 zlat. II. Dirka plemenskih konj.
Državna darila.
Trikrat po dirkalnem krogu z dvo- in štirikolesnimi vozovi (uplača 3 gld.) Za kobile in licencirane žrebce V. konjerejskega okoliša savinjskega plemena starost 3 do G let. Pri kobilah se mora dokazati rod
in da so se v zadnjih 3 letih za pleme rabile. 1. državno darilo 10 zlatov, 2. državno darilo 4 zlate, 3. državno darilo 3 zlate, 4. državno darilo 1 zlat.
III. Društvena dirka.
Subskribirana darila »uplača 3 gld.) Trikrat po dirkalnem krogu z dvo- in štirikolesnimi vozovi. Za konje vsakega plemena in vsake starosti udov štajerskega konjerejskega društva. 1. darilo 6 zlatov, 2. darilo 4 zlate, 3. darilo 3 zlate, 4. darilo 2 zlata, 5. darilo 1 zlat. Ta dirka odpade, ako se ne oglasijo na njo vsaj trije dirkalci. Konje je treba dan popreje naglasiti pri gosp. Jak. J a ni ču v Žavci in pri tej priliki tudi do-
tične zneske uplačati. Dirkalna pravila veljajo ona Graškega dirkalnega društva.
Po dirki veliko kmetsko jahanje
jedenkrat po dirkalnem krogu (1 kilometer) na ne-sedlauili konjih savinjskega plemena, brez ozira na
starost in brez uplače. Darila Žavskega trga: 1. darilo 5 križevačev, 2. darilo 5 srebr. gold., 3. darilo 3 srebr. gold.,
4. darilo 1 križevač. Usto p niče se dobivajo pri reditelji g. Josipu
Sirci po 50 in 20 kr. Dne 12. septembra t. I. je v Žavci tudi premiranje konj.
Odbor.
Tujci:
2. septembra.
Pri Nlmin: Piller z Dunaja. — Pippich iz Gradca.
— Troll iz Karlovca. — VVaschitza, Kumprccht iz Krškega.
— Polak z Dunaja.
Pri v*lt»lloi: Puntigam z Dunaja. — pl. Leitgeb iz Pulja. — Čuvaj iz Zagreba. — Kischlcr z Dunaja. — Anton iz Gorice.
Meieorologično poročilo.
J	Cau opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vo-trovi	Nebo	Mo-krina v mm.
+J a.	7. zjutraj	737-18 mm.	94° 0	si. vzb.	megla	
« ta	2. pop.	73722 min.	18-6" 0	si. svz.	jas.	OOOmm.
	9. zvečer	73940m.	146° C	brezv.	obl.	
Srednja temperatura 14*2°, za 2 6° pod normalom.
3D\xna,jsls:a, "borza,
dne 3. septembra 1.1.
(Izvirno teletjrafičnu poročilo.)
Papirna renta.......... 83 gld. — kr.
Srebrna renta.......... 83 „ 45 „
Zlata renta........... 109 „ 20 „
5°/q marčna renta......... 100 „15 „
Akcije narodne baake....... 868 „ — „
Kreditne akcije......... 287 „ 60 „
London ...                ... 124 „ 45 „
Srebro......... — „ — „
Napol.......                             . 9 j, 88 „
0 kr cekini   ........ 5 „ 85 f
Nemlke marke....... 61 „ 10 ,
4»/« državne srečke iz I. I8f>4   260 gld 127 „ — „
Državne srečke iz 1 1864        100 gld 169 „ 25
4l70 avstr. zlata reuta, davka prostu 10';* „ 10 „
Oi-rska zlata renta 4°/0...... i»9 „ 20 „
i    papirna renta 5°/0...... 92 „ 40 ,
5B/0 fiti.jerske zemljišč odvez oblig . 104 „ — „
Dunava reg srečke 5%           100 gld liti , 50 „
Zemlj obe avstr 4,/iJ/0 zbiti zast bati 124 „ 50 „
1'rior. oblig Elizabetine zapad železnico 115 „ — „
Prlor. oblig Ferdinandove scv. železnico ?.06 „ — „
Kreditne srečke.....10u gld 176 „ 50
Rudolfpve srečke ...          10   „ 18 , 75
Akcij« aiiglo-av'str banke        120   „ „ 50 „
Tramimvav-društ velj. 170 gld a. v 191 „50
Zahvala.
Za bretitevilne dokaze odkritosrčnega sočutja 0 bolezni in o smrti nepozabljive naše soproge, oziroma matere, gospe
MARIJE HOČEVAR-jeve,
za darovane krasne vence in trakove, kakor tudi za Ogromno udeleSltev pri sprevodu predrage ranjce k večnemu počitku, izrekamo vsem, osobito precastitej duhovščini ter gg. uradnikom in pevcem prisrčno zahvalo.
V Velikih Laščah, 1. septembra 1885. 1. (508) Rodbina M, Hočevar-jeva.
Zahvala.
Globoko ganjeni \ sled mnogih dokazov iskrenega sočuvstva od blizu in daleč povodom bolestne, prezgodnje zgube našega predrazega nepozabnega očeta, oziroma tasta in starega očeta, gospoda
JOSIPA MATEVŽE-ta,
od strani naših sorodnikov, prijateljev in znancev, izrekamo nnjglobokejšo zaliva o za mnogobrojni sprevod k poslednjemu počitku in za jako mnogo darovano prelepe vence.
V Ljubljani, v 3. dan septembra 1885.
Žalujoči ostali.
Praktičen učitelj,
ki ima najboljša spričevala, prevzame poučevanje v vseli pr d met i h ljudske Sole. Tudi jo zmožen uh glttso*
virii poučevati. — Pojasnila daje upruvnišivo „Slovon-skega Nanula". (506—1)
Konjska kovačija
v Tržiel na Gorenjskem, stoječa na vodi, preskrbljena z. vsem orodjem in v prav dobrem Btanu, dajo se vsled smrti
v najem.
Najemniku je treba znati tudi vole podkovati. Ko-vaenica je najstareja v Tržiči in na najboljem glasu, dela. vedno obilo. — Prav ugodni pogoji se zvedo pri
(507-i) Ani Dornig v Tržiči.
Ptujska vina.
1884. leta malo rezno......
1883. „   milo in fino......
1884. „ mar-vino svitlorudeče . . pravi vinski Jesih.......
prodaja na hektolitre
gld. 8 do 12 „ 13 „ 18 »   U „ 14
M    U   » -
(313-15)
Jos. Jti rav ti g* u i\ v IPtnji.
^ Išče se
M M M
ti
tr
lin
za mešano prodajalnieo z usnjem, katen je slovenskega jezika popolnem zmožen in razume tudi kaj pri knjigovodstvu.
Tisma pod črkami II. %. poste restante Rakek. ^505—1)
H-
Salicilna ustna voda,
aromatična, upliva oživljajoče, zapreci pokončanje zob in odpravi slab duh iz ust. 1 velika Bteklenica 50 kr.
w Salicilni zobni prašek, -wr
splošno priljubljen, upliva zelo oživljajoče in napravi zobe blesteče bele, a 30 k. 404—9)
i  P-odaja in vsak dan razpošilja zdravila s pošto na
„LEKAMA TRM00ZY" .
zraven rotovža v Ljubljani. i
z dežele vzamejo se v stanovanje in hrano po nizki ceni. — Natančno se izve pri trospej Hieopold.in.1 <3-<5tz;l-n.o'-vej, Kožne nllee lt< 21, v Ljubijaui.     (407—2)
^ BUDIMSKA
akćczv
GEENCICA, J
katero so analizovali in označili deželna akademija v Hudim-pešti, profesor dr. Stiilzel v Monakovem, profesor ilr. Ilarilv v Parizu In profesor dr. Ticlibornn v Londonu, priporoiajo profesor dr. (Jebliardt v Budimpešti iu nedavno profesor dr. Uokitanskv v Inoinostu, profesor dr. Zeissel na Dunaj i in profesor dr. Sigi v Stuttgartu in druge medicinske kapacitete zaradi njegove bogate vsebine lillitona; posebno UJpaino Sfl uporablja pri trdovratnih boleznih probnvilnili organov In zapretji votle ter se pred vsemi znanimi gfenfiicaml posebno izredno priporoča. — Dobivaše po vseli špecerijskih prodajnbiicah in in'odajalnicah mineralnih voda, kakor tudi skoraj v vseh lekarnah in droguerijab, vedno na n<»vo natooena. — Prosi !*e, da ae zahteva izrecno Budimska Rak6ozy. i!il3—20)
Lastniki: bratje Loser v Budapešti. >y
j    V deželnem gledališči v Ljubljani. ^
WBT" Smmt H jprcrtSlavc.
V četrtek 3., petek 4. in v nedeljo 6. sept. 1885
XTepar
ITepar
Vela daritev sprave na Golgati,
povest trpljenja in smrti Jezusove.
Izvršuje £0 ono1> riružhc NtarohavurNkv pasijoiiNkc »»i-e
pod vodstvom Kil. .& LIjIKSCII-u. (604—1)
Cena prostorom: Loža v II. nadstropji 3 gld. 50 kr. — Fauteuil 80 kr. — o .Sedež v parterji 00 kr. — Sodež na galeriji 40 kr. — Ustop v parter 50 kr. — C Galerija 20 kr. — Vojaški in dijaški biljet 30 kr.
C    Po dnevi se dobivajo ustopnieo v gledališčni pisarni, a zvečer pri kasi. v Kusa, eto odpre ob T1. m*i. — Kučotek ol> polu 8. uri.
V flflhrnllfltnn nn?nrTinflt T 8m tu IVO^rt aranžiral je nek
T UUUl UHUlllU pU/iUl UUul. g. Jakob Deufsch, glumač, pred nekoliko leti v Ljubljani pasijonsko predstave z nedostatniuii sredstvi in pred vsem . espodobnim osdij.un, vsled česar vsa predstava ni ugajala relgjoznemu zinislu. Castito občinstvo torej prosim, predstav naših ne staviti H prej ouionienimi
; jedno vnt0' Ed. ALLESCH, vodja.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".
12^1