Kar koli delaš, delaj tako, kakor bi te kdo gledal.
        nek imeuiten Eimljan je nkazal zidarskemu mojstru, naj mu sezida hišo,       da bode vsakdo mogel videti vanjo. Tega mu ni ukazal iz neCimernosti, ampak za to, ker je bil poštenjak, ter se ni bal, niti srainoval ljudi, če ga gle-dajo, kaj dela.  Takih hiš je pač malo danes na svetu.
V temnej koči, kakor v svitlej palači gode se često najgrše hudobije in pre-grehe. Hudoba ima povsod dovolj svojib pristašev zapleteuii v svojih mrežah. Vsi ti bi seveda najraje imeli pri svojih hišah zazidaua okna in duri, da bi uihče ne mogel videti, kaj delajo in s čim se peeajo. Na Boga taki ljudje vže tako nič več ne mislijo. — Po takih brezbožnikili se vi, otroci, ue srnete ravnati; v po-snemo uaj vam bodo le bogaboječi, odkritosrčni iu pošteui ljudje.
Pošten in bogoljubeu človek dobro ve, da se z grebom ue pride daleč, on ve, da tudi stene imajo oči in ušesa, ter da pregreha nikoli ne ostaue prikrita. Da-si je sam, vender dela tako, kakor bi ga gledal ves svet. In tako je pravo: če tudi te nihče ne vidi, vidi te Bog, čegar oko prešine zidovje ter vidi tudi v največjo temo.   Temu očesu ne otideš nikoli!
Zatorej irnej vedno v raislib prigovor, ki si se ga ueil v šoli: L             ¦                       ,,Bog vse vidi, Bog vse ve,
Greli se delati ne sme."                                   Tone