Poštnina plačana v gotovini.
Leto XVI., štev. 8«,
Ljubljana, torek 16. aprila 1935
Cena 2 Din
l, pravoiatvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5l — Telefon St. 8122, 2123,
3124. 3125, 3126. Lnseratni oddelelc: LJubljana Selen.
burgova ui. d. — TeL 3492, 2492. pouružmca Maribor: Gosposka ulica
81_ IL — Telefon St 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica tt,
2. — Telefon 8t- 190. tiačunl pri pošt. ček. sa vodili: Ljub« ijana St 11.842. Praga Oslo 78.180, W!en IOS.241.
Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva uUca 6. Telefoi 3122, 3123. 3124. 3125, 3126 Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon St- 2440 Celje, Strossmaverjeva ulica Stev. L Telefon St 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi p«
tarifi.
Nemški umik
Vest, da je Nemčija opustila svoje načelno odklonilno stališče proti vzhodnemu paktu, je prinesla v napeto mednarodno ozračje dokaj olajšanja. Pred vsem so bile ojačene nade, da se bo posrečilo preprečiti oboroževalno tekmo v Evropi, ki bi bila najboljša psihološka priprava za nov oborožen spopad. Nemški. korak se da objasniti samo na ta način, da so se v Berlinu zopet enkrat močno ušteli. Bili so prepričani, da bodo onemogočili vsako količkaj pomembnejšo zvezo med Francijo in Rusijo, ako preprečijo zaključek vzhodnega pakta, pokazalo pa se je prav nasprotno, da bo Pariz v vsakem primeru sklenil zvezno pogodbo z Moskvo.
Močno so se v Berlinu zanašali tudi na svoje dosedanje izkustvo, da se Anglija često obrne proti Franciji, ter so takega preobrata pričakovali tudi to pot. Podcenjevali so tudi pomen itali-jansko-francoskega sporazuma, najhuje pa je nanje vsekakor učinkovala ugotovitev znatnega zbližan ja med Anglijo in Poisijo. Po vseh teh dogodkih je bilo naenkrat na dlani, da je skoro vsa Evropa povezana med seboj po paktih, le Nemčija s Poljsko bi ostala osamljena in skoro brez možnosti, da se nasloni na eno izmed ostalih štirih velesil. Pariz je s prozornim namenom objavil pred konferenco v Stresi temeljna načela ru-sko-francoskega sporazuma ter s poudarkom naznanil, da bo Laval v kratkem odpotoval v Moskvo, da podpiše ta sporazum. S tem je angleško javno mnenje uvidelo, da se med Francijo in sovjeti ne plete nikakršna zveza proti Nem-čij:.. Iz Berlina niso mogli o ničemer prigovoriti besedilu francosko - ruskega sporazuma, M je bil zgrajen popolnoma na temelju smernic Društva narodov.
Ko so velesile celo začele resno razmišljati o uvedbi gospodarskega bojkota proti Nemčiji, ako bi slednja zopet ne upoštevala svojih mednarodnih obveznosti, so se v Nemčiji le nekoliko ustrašili položaja, v katerega so zabredli po svoji neprijenljivosti. Mussolini se je tudi s svoje strani še posebej potrudil, da je v Berlinu prodrlo to važno spoznanje. Tako je Nemčija uvidela, da ima izbirati med popolnim osamljenjem, ki je tem resnejše, ker bi bila močna nasprotna fronta tesno strnjena in bi bila v njej tudi Anglija, in med priznanjem vzhodnega pakta. Pod težo teh dejstev so morali Nemci odstopiti od svoje in-transigence, dasd bi bili to lahko storili že davno prej in brez škode za svoj diplomatski ugled. Odločilnega pomena za nemško popustljivost je bila tudi okoliščina, da bi velesile same brez Nemčije uredile pcdunavsko vprašanje, na katerem je Nemčija zaradi avstrijskega problema močno interesirana.
Pri vsem tem pa ne smemo prezreti možnosti, da se lahko za to začasno popustljivostjo skrivajo novi poskusi sabotaže zoper mir, ki bi ga zavarovalo in za jamčilo iskreno sodelovanje vzhoda in zapada. Kako je s tem, bodo pokazali že bližnji dnevi, ko bodo v Berlinu konkretizirali pogoje, pod katerimi so pripravljeni pristopiti k vzhodnemu paktu. Sedaj namreč še ni gotovo, ali misli Nemčija na podpis kolektivne pogodbe ali pa samo na bilateralne nenapadalne pogodbe s posameznimi državami. Kopito se že kaže v tem, da bi Nemčija hotela izključiti iz tega kompleksa Litvo in Rusijo.
Vsekakor je delo za očuvanje miru doseglo tako stopnjo razvoja, da sedaj razne države ne bodo mogie več kolebati, na katero stran se morajo odločiti. Posebna prednost pogodb, za katere se trudijo organizatorji miru, je ta, da je Nemčiji vedno omogočen pristop. Ako se ne poshiži teh možnosti, potem je jasno, da so miroljubne izjave njenih predstavnikov v občutnem nasprotstvu s skritimi nameni osvojevalnih nemških teženj. Nemčija je imela dovolj prilike, da se pridruži delu za mir, če pa sedaj ostane osamljena zaradi svoje nepopust-ljivosti, bo to osnoven dokaz, da pripravlja Evropi nemilo presenečenje za bodočnost. Pomembni nemški preobrat dopušča izvestne nade, da si Nemčija pri tako jasnem položaju ne bo upala tirati stvari do konca, marveč se bo po-služila prilike, da se ob posredovanju Anglije uvrsti v splošni evropski varnostni sistem. Taka optimistična^ pričakovanja pa so danes vendarle še prezgodnja. saj so se v Berlinu izjavili le za načelno sodelovanje pri vzhodnem paktu, medtem ko imajo pripravljenih nedvomno celo vrsto klavzul, pogojev in dodatkov, ki naj kolikor mogoče zmanjšajo pomen pakta in obveze podpisnikov.
Zahvala kralja Borisa za pozdrav iz Beograda
Beograd, 15. aprila AiA. Jugoslovensko-
bol?ar&ka liga je imela včeraj svojo letno skupščino. S skupščine so poslali pozdravno brzojavko kral'ju Borisu '111. Na pozdravno brzojavko je dobila liga tale odgovor:
' .Tiigoslovensko-bolgarstoi ligi se prisrčno zahvaljujem za ljubeznive pozdrave s skupščine, želim vam uspešno delo v korist obeh bratskih narodov. — Boris.«
Brez konkretnega rezultata
V Stresi naglasena solidarnost Francije, Velike Britanije in Italije brez določitve sredstev za zagotovitev miru v Evropi Male antante in Balkanske zveze ne zadovoljuje
Beograd, 15. aprila. M. Konferenca v Stresi je končala svoje delo. Objavljeni komunike o sporazumu velesil glede vprašanj, ld so na dnevnem redu, je jasen in predstavlja dokument zgodovinske vrednosti. Italija, Francija in Anglija so še enkrat izpričale svojo voljo, da organizirajo mir, toda sredstva, s katerimi naj bi se za jam čil mir, niso bila dovolj učinkovito precizirana. Konferenca se je končala brez konkretnega rezultata. Zapustila .je mučen vtis v vseh političnih središčih, kjer so bili optimistično razpoloženi pred konferenco in so verjeli, da se bodo ob tej priliki zares našla sredstva za zagotovitev miru v večji meri ter spoštovanja mednarodnih pogodb. Soglasnost velesil, ki se načelno manifestira v Stresi o glavnih vprašanjih evropske politike, pomeni brez dvoma mnogo, vendar pa ne toliko, ko-
likor so v prvem hipu pričakovaH. Po
konferenci je nastala gotovo negotovost in celo vznemirjenje v pogledu reševanja osnovnih vprašanj, ki predstavljajo v sedanjem času glavni predmet zunanjepolitične akcije skoro vseh evropskih držav. Države Male r-ntante in Balkanske zveze, katerih glavna težnja je bila, da pridobe sedanji organizaciji Evrope še večjo veljavo, so bile optimistično razpoložene ter so pričakovale upravičeno, da bo konferenca v Stresi prinesla vsaj nov pristanek za povečanje varnosti v Evropi. Čeprav pa konferenca v Stresi ni ničesar konkretnega dosegla, je vendar upravičeno upanje, da bo na bližnjih konferencah po izmenjavi misli z odgovornimi državniki prišlo do kakega sporazuma, ki bi prinesel več pomir jenja in razčistil atmosfero negotovosti, ki že dolgo lebdi nad Evropo.
Zaključek konference
Z ureditvijo razmer v Srednji Evropi se bo bavila posebna konferenca v Rimu, ki se sestane 25« maja
Stresa, 15. aprila. d. Konferenca državnikov treh velesil v Stresi je bila končana včeraj ob 13. Med hudim nalivom so ee vrnili delegati z Isole Beile v Streso. Za slovo je priredil francoski ministrski predsednik Flandin diner, ki so se ga udeležili Mussolini, Maodonald in njihovi sodelavci. Angleški zunanji minister Simon se je že prej poslovil, ker se je dogovorii s svojim sinom, ki se je vrnil iz Indije, za sestanek v Alessiju. Laval in Maodonald sta popoldne odpotovala v Ženevo, Flandin pa sa je zvečer vrnil naravnost v Pariz.
Po končani konferenci je angleški ministrski predsednik Macdonald izjavil, da je zelo zadovoljen z uspehi. Zbrali smo ee v Straši, je dejal, ne samo zaradi tega, da pokažemo svojo solidarnost na diplomatski način, temveč tudi, da jo odločno manifestiramo v prid miru v Evropi. Konferenca je znatno pripomogla k rešitvi lega vprašanja.
Zastopnik italijanske delegacije je poudaril kot najvažnejše, da se v diplomatskem dokumentu zmagovalnih držav, namreč v resoluciji, ki je bila sprejeta na konferenci v Stresi, prvič omenja beseda revizija.
Pred svojim odhodom iz Strese je izjavil francoski zunanji minister Laval v govoru, ki ga je imel po radiu, med drugim:
Edini cilj konference je bila ohranitev miru. Naša mednarodna politika, ki smo jo pravkar uveljavili s svojimi angleškimi in italijanskimi prijatelji, ni naperjena proti nobeni državi. Zahtevamo varnost za vse in stremimo po potrebni spravi vseh narodov. Ko zapuščam Streso, izražam iskreno upanje, da bo mir, ki ga je tako težko ustvariti, kmalu postal živa stvarnost.
Francoski ministrski predsednik Flandin je izjavil, da ee sicer morejo v Evropi pojaviti huve težkoče, ki pa bodo premagane s tesnim sodelovanjem, potrjenim v Stresi.
Uspeh konference v Stresi je označen v resoluciji, ki dokazuje, da so zapadne tri velesile v enotni fronti za obrambo miru v Evropi. Vse tri se strinjajo glede koraka Francije v Ženevi zaradi kršitve mirovne pogodbe Prav tako soglašajo v obravnavanju vprašanja vzhodnega pakta. Nemčiji so pusMli prosto pot, da se vrne v družbo evropskih narodov. Glede na solidarnost treh zapadnih velesil ie postala vsaka nadaljnja zavlaeevalma taktika nemogoča in se bo morala zato kmalu odločiti.
Oficielna resolucija
ki je bila objavljena po končani konferenci, se glasi:	..	.
Predstavniki Francije, Anglije m Italije so proučili v Stresi splošni evropski položaj v duhu izmenjave misli
v teku zadnjih tednov, sklepe nemške vlade z dne 16. marca in na osnovi poročil angleških ministrov o svojih obiskih v posameznih prestolnicah evropskih držav. Ko so proučili posledice tega položaja v odnosu na politiko, določeno s sporazumi, sklenjenimi v Rimu in Londonu, so se predstavniki vseh treh velesil zedinili v vseh vprašanjih, ki so bila na dnevnem redu razprave.
L Zedinili so se na enotno stališče, ki ga bodo zavzeli ob priliki razprave o pritožbi Francije zaradi nemškega oboroževanja v svetu Društva narodov.
2.	Zbrana obvestila so jih utrdila v prepričanju, da se morajo nadaljevati pogajanja, ki streme po zaželjeni organizaciji varnosti v vzhodni Evropi.
3.	Zastopniki treh velesil so na novo proučili položaj Avstrije ter potrdili angleško-francosko- italijansko izjavo z dne 27. februarja in 27. septembra
1934,	s katerimi so vse tri vlade priznale potrebo neodvisnosti ki nedotakljivosti Avstrije ter se obvezale, da bodo v tem duhu vodile svojo politiko.
Sklicujoč se na franeosko-italijanski protokol od 7. januarja 1935 in na fran-oosko-angleške izjave od 3. februarja
1935,	s katerimi je ponovno potrjen sklep, da se posvetujejo o ukrepih, ki naj se podvzamejo v primeru, da bi bila neodvisnost ali nedotakljivost Avstrije ogrožena, so se vse tri velesile zedini-le na to, da priporoče v najbližnjem času sestanek predstavnikov vseh. vlad naštetih v rimskem protokolu v svrho sklenitve sporazuma glede srednje Evrope.
4.	Kar se tiče letalskega pakta, M je bil predlagan za zapadno Evropo, so predstavniki treh velesil potrdili načela in postopek, kakor so predvideni v londonskem komunikeju od 3. februarja ter sklenili, da bodo nadaljevali proučevanje tega vprašanja v cilju sklenitve dogovora med petimi velesilami, omenjenimi v londonskem komunikeju.
5.	Končno so zastopniki treh velesil proučili vprašanje oboroževanja in opozorili na to, da je londonski komunike predvideval aranžman, po katerem bi se vršila svobodna pogajanja z Nemčijo in ki naj bi zamesnjal določbe 5. poglavja versajske mirovne pogodbe.
ssolinl za popolno oborožitev Avstrije
Po Lavalovem mnenju se je o tem treba prej sporazumeti z državami Male antante
Pariz, 15. aprila. AA. O včerajšnji seii v Stresi poročajo naknadno, da je Mussolini dokazoval potrebo, naj bi Avstriji dovolili popolno oborožitev. Angleški ministri so pozdravili Mussolinijeva izvajanja, Pierre Laval pa je bil mnenja, da se je treba o tem vprašanju najprej sporazumeti s prizadetimi državami Male antante.
O podunavskem paktu in o ponovni oborožitvi premaganih držav bo razpravljala na podlagi sklepa v Stresi posebna konferenca v Rimu, ki bo zasedala od 20. maja naprej.
Na konferenco bodo povabljene Avstrija, Nemčija, Češkoslovaška, Jugoslavija, Francija, Poljska, Rumunija, Madžarska in Italija. O oborožitvi Avstrije. Madžarske in Bolgarske se bo sedaj vršila izmenjava misli po diplomatskem potu.
»Journal« poroča, da bodo jamstva za neodvisnost Avstrije sklenili z nizom dvostranskih pogodb. Prizadete države bi se obvezale, kaj naj store, če bi kdo kršil neodvisnost Avstrije.
Agencija Havas poroča, da so države <Male antante pripravljene podpirati Fran-
cijo in Italijo pri delu za ohranitev avstrijske neodvisnosti, če bosta Francija in Italija soglašali v vseh predlogih, ki jih bosta predložili. Vprašanje oborožitve Avstrije, Madžarske in Bolgarske je po mnenju Male antante treba urediti samo v okviru Društva narodov.
Avstrija zadovoljna
Dunaj, 15. aprila. AA. Listi so z izidom konference v Stresi prav zadovoljni. »Sonn-und Montagszeitung« pravi, da je Avstrija s temi sklepi postala nedotakljiva. »Mor-gen« tolmači te sklepe kot istočasno zmago Avstrije
Madžarska v zagati
Budimpešta, 15. aprila. w. V svojem poročilu o rezultatih konference v Stresi pravi »Uj Nemzedek«: Revizija po trianonski mirovni pogodbi naloženih vojaških določb bi Madžarsko veljala toliko, da je treba pomisliti, ali naj jo zahteva. Madžarska je pred odločitvijo, ali naj pristane na načelo medsebojne pomoči napram Mali an-tanti ali pa se odreče svoji vojaški enakopravnosti.
Sprejeli so primerne sklepe, opirajoč se pri tem na poročilo g. Simona o njegovih razgovorih, ki jih je imel nedavno v Berlinu in zavedajoč se svoje odgovornosti za mir v EvropL Z obžalovanjem so ugotovili, da je enostransko postopanje nemške vlade v trenutku, ko je šlo za sklenitev novega aranžma-na glede oboroževanja, zadalo težak udarec zaupanju javnega mnenja v red in mir. Na drugi strani so ugotovili, da je obseg nemškega oboroževalnega programa, kakor je bal objavljen in kakor je po večini že izvršen onemogočil nadaljevanje pogajanj na dosedanji osnovi ter s tem omajal upanje, ki je vodilo dosedanje napore v tem pravcu.
Zastopniki treh velesil kljub vsemu znova potrjujejo svojo globoko željo za ohranitev miru, ustvarjajoč zavest varnosti in izjavljajo, da so s svoje strani voljni pridružiti se vsaki akciji praktične vrednosti, ki gre za tem, da se doseže mednarodni sporazum o omejitvi oboroževanja.
6. Zastopniki treh velesil so sprejeli na znanje želje, izražene s strani držav, katerih vojaški položaj je določen z mirovnimi pogodbami, želje, ki se nanaša-
jo na revizijo tega položaja. Sklenili so da bodo po diplomatski poti obvestili < tem tudi druge zainteresirane države ter jim priporočili proučitev tega vprašanja v želji, da se reši pogodbenim potom v okviru splošnih in regionalnih varnostnih paktov.
Laval povabljen v Berlin
Pariz, 15. aprila, p. Dopisnik agenciji >Havas« poroča iz Strese, da se je nemšk kaneelar Hitler odločil povabiti francoskegi zunanjega ministra Lavala zaradi direktni! pogajanj v Berlin. Sporočil je svojo želj zunanjemu ministru »urathu, ki bo že i kratkem sestavil besedilo uradnega nova bila Lav al u za pogajanja r Berlinu. P»vabl lo bo izročil Lavalu v Ženevi nemški nosla nik r Bernu.
Laval je izjavil dopisniku agencije *Ffca vas« pred svojim odhodom v Ženevo, da vd za Hitlerjevo povabilo in da ga bo sprejel Prišel bo v Berlin po povratku is Moskv» in Varšave. V franeoskih krogih je ta ves izzvala veliko zadovoljstvo ter smatrajo, d) bodo direktna pogajanja med Lavalom k Hitlerjem vsaj nekoliko razčistila odnošaje
Razprave v ženevi
Italijansko-abesinski spor Francoska spomenica
Ženeva, IS. aprila p. Danes je pričelo T ženevi izredno zasedanje sveta Društva narodov, ki je bilo otvorjeno kakor običajno s tajno sejo. Najvažnejiša točka dnevnega reda je razprava o francoski spomenici Društvu narodov zaradi enostranske kršitve versajske pogodlbe po Nemčiji. Za potek sedianjega izrednega zasedanja sveta Društva narodov je zelo veliko zanimanje ter je ženeva ponovno oživela s prihodom mnogoštevilnih tujih delegatov in novinarjev. Danes so prispeli iz Strese Laval in Simon ter stalni italijanski delegat pri Društvu narodov Aloi-si; ostali člani sveta so prispeli že včeraj. Delegati držav Male antante in Balkanske zveze so imeli denes skuipen razgovor pri zajtrku. Razpravljali so o splošnem mednarodnem položaju ter določili stališče, ki ga bodo zavzeli v razpravi o najbolj aktualnih zadevah. Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš se je sestal z ruskim ljudskim kmisarjem za zunanje zadeve Litvinovim in predsednikom razor oži tvene konference Hendersonom.
Opoldne je priredil Laval delegatom Male antante in Balkanske zveze obed in Jih je pri tej priliki obvestil o rezultatu razgovorov v Stresi. Laval ostane v Ženevi (k> srede zvečer. V soboto odpotuje v Moskvo.
Resolucija pripravljena na, konferenci v Stresi za Društvo narodov se glasi:
1.	Ugotavlja se potreba, da se za vsako ceno zagotovi spoštovanje versajske mk rovne pogodbe. Ta potreba prihaja do Izraza zlasti po sklepu Nemčije, da uvede obvezno vojaško službo In da s tem enostransko ukine versajsko pogodbo.
2.	Proučiti se imajo finančni in gosps-darskl ukrepi proti vsaki državi, kl bi prekršila mednarodne obveznosti. Določijo se tudi ukrepi za primer kršitve novih pogodb, ki se bodo sklenile za jamstvo miru. Ustanovi se poseben odbor, kl naj bi proučil te ukrepe (finančne in gospodarske represalije).
3.	Obsojajo se vse enostranske kršitve mirovnih pogodb.
Odločitev o abesinskem sporu odgodena do maja
Tajna seja, ki se je pričela kmalu po 15.30, je trajala približno eno ura Na njej so razpravljali izključno o abesinskem predlogu, da naj se abesinsko - italijanski spor postavi na dnevni red sedanieua izrednega zasedanja. Abesinski poslanik v Parizu je utemeljeval zahtevo svoje vlade v daljšem govoru, dočim je italijanski zastopnik Aloisi poudarjal že prej sporočeno pripravljenost Italije, da se abesinsko-ita-lijanski spor predloži razsodišču. Nato je predsednik sveta Ruždi Aras predlagal, naj se razprava o abesinskem predlogu odgodi na majsko zasedanje sveta. Obe stranki sta zagotovili, da bodo člani razsodiščnesa odbora v kratkem imenovani. Nato ie svet soglasno sklenil da se odreče nadaljnji razpravi o abesinsko - italijanskem sporu.
Proti pričakovanju je bila nato seja sveta zaključena, ne da bi razpravljali o francoski spomenici ali določili postopanje v tej zadevi. To dejstvo potrjuje domnevo, da kljub načelnemu sporazumu v Stresi med tremi velesilami in več drugimi člani sveta Društva narodov še ni dosežen sporazum o vprašanju postopanja sveta glede francoske spomenice.
Jutri ob 11. se bo svet Društva narodov zopet sestal, da določi postopanje o francoski pritožbi. Na jutrišnji seji pričakujejo tudi imenovanje poročevalca, španskega delegata Madariage. Negotovo je še. ali bo jutrišnji nejavni seji sveta sledila javna seja ali pa bo Madariaga sprejel samo nalogo za sestavo končnega poročila, nakar bo svoje poročilo predložil svetu na javni seji v sredo ali v torek.
odstavljen z dnevnega reda pride danes na vrsto
Varnostni ukrepi proti atentatorjem
Ženeva, 15. aprila. w. Že v pretekih noš je zbudilo pozornost inozemskih novinarje^ da je bil ženevski koiodvor pred prihodom Lavala posebno možno zastražeai. Ženevska policija je namreč snoči prejela od francoske policije brzojavko, ki sporoča, da sta biia n Marseilleu aretirana dva človeka, ki sta očividno nameravala izvršiti politimi atentat, Aretirana anarhista sta najhrže italijanska antifašieta. Ni še anano, ali je bil atentai nameravan v Stresi ali v Ženevi.
V teh okoliščinah bo policijska s&užfta aa zasedanja sveta zelo poostrena. Tajmištvc Društva narodov je odredilo zelo poostreno kontrolo vstopnic za novinarje in občinstvo, Okoli palače Društva narodov eo postavili močne straže in aretirali vec sumljivih ljudi, ki so baje pripravljali atentat na prostore Društva narodov.
Sestanek Litvinova z Mussolini jem
Pariš, 15. aprila. AA. »Echo de Pariš sporoča, da je ruski komisar za sunanle ca deve Litvinov sklenil oditi po zasedanji Društva narodov na kratek oddih v sever no Italijo, bržkone v Streso. Za bivanja i Italiji bo najbrž odšel za en dan v Rim da se sestane z Mussolinijem.
Proti diktatu velesil
Ženeva, 15. aprila, p. Na obedu, ki 9 je francoski zunanji minister Laval priredi zastopnikom Male' antante in Balkanska zveze, so ga Titulescu, Fotič in dr. Bene opozoriil na nejasni smisel 6. točke komu nikeja, ki je bil izdan o rezultatih konfe renče v Stresi. Francoski minister je pri znal, da bi bilo treba to točko komunike ja izpopolniti. Po obedu je Laval napro sil zastopnike obeh političnih skupin za ponovni sestanek zvečer.
Sestali so se ob 18. Razgovor je ob 23 še trajal. Razpravljali so o resoluciji i Stresi glede na oborožitev Avstrije, Ma džarske in Bolgarije.
Ženevski politični krogi se zelo zanima jo za odločno stališče, ki so ga zavzeli za stopniki Male antante in Balkanske zveza Vsekakor soglašajo z zastopniki malih dr žav, da nikakor ne gre, da bi zastopnik velesil sklepali o položaju v Srednji Evro pi in na Balkanu, ne da bi se prej spora zumeli z vladami neposredno prizadetil držav. Svet Društva narodov mora tak< posto-anje velesil obsoditi, kakor bo ob sodil postopanje Nemčije. Države, ki si dale pobudo za obsodbo nemškega pro stopka proti versajski mirovni pogodbi, » nobenem primeru niso mogle obenem dat pobud za enako oborožitev držav na Bal kanu in Podunavju. Prav tako je bilo po grešno, da so prizadete države samo ob vestiii o sklepih, ki pomefiijo malone ž* izvršeno dejstvo. Države Male antante ii Balkanske zveze nikakor ne morejo prista ti na enostranske odredbe velesil o voja ški enakopravnosti držav, ki so dobile p< saintgermainski, trianonski in neuillyjslc pogodbi vojaške statute. To svoje stališče bodo v Ženevi zastopali z vso odločnostjo in nepopustljivostjo.
Pričakuje se preokret Poljske
Praga, 15. aprila. AA. Tukajšnji pdlitič ni krogi pozdravljajo pristop Nemaje 1 vzhodnemu paktu. Mnenja so, da je to va žen korak k ureditvi splošnih vprašanj.
Glede Poljske mislijo, da se bo neman ravnala po nemškem primeru in prav taki spreiela vzhodni pakt
Glede pakta med Rusijo in baltiškim! državami upajo praški krogi, da ga bostf sprejeli tudi Nemčija in Poljska.
Volilni govori ministrov na zboru v Banjaluki
O programu vlade in pomenu volitev so govorili gg. ministri dr. Jankovič, dr. Hasanbegovič in čirič
Banjaluka, 14. aprila. AA. Včeraj se je v Banjaluki pred občinskim poslopjem vršilo veliko manifestacijsko zborovanje. Govorili so kmetijski minister dr. Dragu-tin Jankovič, minister dr. Avdo Hasanbegovič in prosvetni minister M. Cirič. zbralo pa se je okoli 20.000 ljudi, meščanov in kmetov iz vseh okoliških srezov. Ob velikih ovacijah je bila odposlana pozdravna brzojavka predsedniku vlade g. Bogoljubu Jevtiču.
Kmetijski minister dr. Jankovič
Kmetijski minister g. dr. Jankovič ie med drugim dejal:
Nimamo časa, da bi se vračali k starim vprašanjem. Kar je po ustavi urejeno, mora ostati. O državi in narodu se ne glasuje. Takšne blazne misli ne more imeti noben narod. (Viharno odobravanje.) In če je kdo, ki morda misli, da se o tem more glasovati, bo kaj hitro zdrobljen v prah, ker je država močnejša od vsega, ker ie močnejša od nas vseh. Nam je potrebna aleksandrovska Jugoslavija. Ostati mora živa. enotna, nedeljiva in večna. Zato moramo dati svoje glasove za listo predsednika vlade g. Jevtiča, da pokažemo tudi pred Evropo, da je danes bolj kakor kdaj-koli poprej jugoslovenski narod složen in nedeljiv, da je Jugoslavija čvrsta in močnejša, kakor kdajkoli in da bo takšna večno ostala.
Vlada g. Jevtiča ima svoj državni program. o katerem ste že slišali v širokih obrisih.
Kmet je temelj te države. Zedinjeni kmetski stan pomeni preko zadružništva dejanski temelj, da bo državi dobro. Ko se bo preko zadružništva združil kmetski stan, in to i slovenski i hrvatski i srbski, potem bo to najzanesljivejše poroštvo za edinstvo države in naroda. >li smo pripravili dosti zakonskih predlogov. V tem smislu smo rešili vprašanje kmetskih dolgov. Mi zahtevamo, da glasujete za tiste ljudi, ki hočejo i nas i vas razumeti, da vas podpremo, da vas rešimo dolgov. Kmet plača tako kakor more in kar more. To je pravilo, po katerem moramo delati. Če boste glasovali za lišto g. Jevtiča, bomo giedali, da bo vsak kmet mogel imeti svojo zemljo. Ni si moči misliti kmeta brez zemlje.
Jaz sem v ministrstvu za kmetijstvo imenoval odbor 12 strokovnjakov z nalogo, da poiščejo najboljša pota m načine, vlada bo pa našla sredstva, da bo postala poljedelska proizvodnja čim rentabilnejša. L parno, da bomo že to jesen občutili blagodejni učinek te akcije.
dela, ko se je združil z dr. Mačkom. Na ozemlju, kjer žive muslimani, se goji gotovo pojmovanje, kakršno se je gojilo pred 15 leti, se vzpodbuja verski instinkt. (Vzli-ki: Doi dr. Spaho!). Dr. Spaho je 6 let sedel doma. pa nikdar ni prišel nas vprašat, kako nam je. Sedaj misli, da je prišel trenutek, da bo s pomočjo dr. Mačka 5. maja uspel. Pozabili pa so dr. Maček in dr. Spaho tei vsh sporazumaška družba. da smo na Kajmakčalanu, na bojnem polju, s svojo krvjo in kostmi ustvarili to državo. (Burno pritrjevanje!
Minister čirič
Minister prosvete g. Cirič je najprej obudil spomin na Petra Mrkonjiča, |>okojnega kralja Petra I. Osvoboditelja. Nato je govoril tudi on o opoziciji, o kateri je dejal, da nima programa. Vlada g. Jevtiča pa je vlada odločnosti in to je edina politika, ki danes na svetu zmaguje. Globoko je prepričan, da je naš narod politično zrel in da ne bo prišel k tistemu, ki na izumetničen način skuša pridobiti si njegovo zaupanje. Omenjal je na svoje delo. ki ga je izvršil v prosvetnem ministrstvu.
Za ministrom čiričem je govoril bivši zemljoradniški poslanec Voja Lazič. Govoril je zlasti o kmetskem vprašanju.
Meinž Jčava
Minister dr. Hasanbegovič
Minister brez portfelja g. dr. Avdo Hasanbegovič je izvajal med drugim:
Predsednik vlade g. Jevtič je prevzel upravo države, da zamenja generacijo, časi so preveč resni in zato se je pojavila splošna zahteva po pripravljenosti in poštenosti, da se jasno in odkrito pove, kako je treba rešiti vprašanja sedanjega časa. Ves narod in če hočete tudi ves svet je razumel upravičenost prihoda te vlade.
Poleg kandidatne liste, kateri stoji na čelu ime g. Jevtiča, se javljajo tudi druge. Med njimi je tudi skupina, ki je sestavljena precej zanimivo. To skupino predstavlja lista dr. Mačka. (Klici: Dol z njim!) Terazijski opozicionaici so skupno s sarajevskim političnim desperadom. (Vzkliki Dol dr. Spaho'; naprosili dr! Mačka, naj bo nosilec njihove liste. Kdo je dr. Maček, dobro veste! še do nedavnega je moral prestajati kazen, v katero je bil obsojen pred državnim sodiščem za zaščito države. Kakšen bo v bodoče, se najbolje vidi iz njegovega odgovora, ki ga je nedavno dal kandidatu na svoji listi v kri-ževskem srezu Andriji Papu. Na vprašanje. ali bo šel po volitvah v Beograd, če bo izvoljen, je dr. Maček odgovoril: »Ne; v Beograd bom šel samo, če me bo pozvalo sodišče za zaščito države.« (Burni vzkliki: Dol dr. Maček!)
Nedavno so gospodje »sporazumaši« izdali skupno pismeno proklamacijo, ki pravi med drugim tudi tole:
»Usodna politična gospodarska in socialna vprašanja se morajo obravnavati edi-nole po svobodni in zdravo izraženi volji naroda v duhu narodnega edinstva.« To pismo je bilo tiskano v cirilici in namenjeno pred vsem srbskemu prebivalstvu, isto pismo, podpisano od istih ljudi, pa je bilo izdano tudi v latinici in torej namenjeno ljudem v savski banovini, v tem pismu se glasi dotični stavek takole: >... po svobodni in združeni volji naroda v duhu narodnega sporazuma.« (Ogorčeni vzkliki: Sramota! Dol z njimi!) V tem torej vidite, kakšna je politična ideologija te spo-razumaške družbe. Zavedni jugoslovenski narod bo zelo dobro znal oceniti pomen djurdjevdanskih volitev in zato bo na ta dan odkrito in jasno povedal svojo moško besedo. Ljuba Davidovič, ki je izgubil na starost razsodnost, ni uvidel. kolikšen greh
Marušiča v Cerknici
Iz Cerknice nam pišejo: V nedeljo dopoldne se je vršil v Cerknici volilni shod ministra g. Marušiča kot kandidata na Jevtičevi listi za srez Logatec z namestnikom Lenarčičem Stankom, trgovcem iz Nove vasi. G. minister je v svojem govoru pojasnjeval cilje in namene majskih volitev. Glede vprašanja, kdo naj bo njegov namestnik za logaški srez, je g. minister izjavil, da se je odločil za g. Lenarčiča, ki je bil v prvi vrsti predlagan, ker ni imel še dozdaj nobene ne javne ne politične funkcije. Minister smatra, da so sedanje skupščinske volitve najvažnejše od osvobojenja. Vršile se bodo predvsem v smeri narodnega sporazuma. Stare stranke izpred 6. januarja se ne smejo nič več povrniti. Nemogoče je, da bi se še na stari podlagi udejstvovali. Dolžnost naša je, da se to. kar je ustvaril pokojni kralj, očuva. Brez tega temelja je naša država plen grabežljivih tujcev. Ni tajnost, da se naši sosedje niso zadovoljili z ozemljem, ki ga imajo. Italijanski vojaški i -okovnjaki dokazujejo, da Italija sega do Trbovelj in Celja. Madžari ne morejo pozabiti Prekmurja. Da očuvamo to tekovino Jugoslavijo, smo zlasti Slovenci poklicani za pionirje narodnega edinstva.
Današnja vlada hoče, da vsak državljan dobi po sposobnosti delo in zaslužek, da se pomore našemu kmetskemu stanu' in našemu malemu človeku. Zato bo vlada poskrbela za dvig cen poljedelskih pridelkov in za zvišanje delavskih mezd. Vlada tega ne dela zaradi volitev, saj je ona kmetska vlada, vlada mladih bojevnikov. Ce bi teh volitev ne bilo. bi vsi ministri ostali v Beogradu in delali, volitve pa so velikega pomena in zato gredo ministri med narod. Zato ie treba, da vsi v velikem številu podpremo vlado.
*
Prošli teden je imel g. minister Marušič tudi celo vrsto volilnih sestankov v svojem drugem volilnem srezu. Ljubi iani okolici. Na večini sestankov ga je spremljal njegov sokandidat g. župan Hočevar.
Mešanica najboljših kolumbijskih in pranih santoških kav, s polnim okusom . lA kg Din 28*50
Juiio.
uvoz kave

Velik požar pri Motniku
Celje, 15. aprila
V sredo je nastal obsežen požar na posestvu Marije Križnikove na Brezovici pri Motniku. Ker je pihal močan veter, so plameni z veliko naglico zajeli tri kozolce in hlev, ki so pogoreli do tal. Ogenj je uničil tudi vso krmo, vse gospodarsko orodje, zlasti dragocene stroje, 200 škafov žita in mnogo živeža. Skoda, ki jo cenijo na več kot 200.000 _ Din, je le v neznatni meri krita z zavarovalnino, saj je bil zavarovan le hlev brez inventarja.
Ogenj je podtaknila zlobna roka. Nekdo je že na Jožefovo zvečer podtaknil dve goreči sveči v krmo. Domači sin pa je sveči še ob pravem času našel in preprečil požar. Ces ar zločinec ni mogel izvesti ponoči, mu je uspelo podnevi, ko so bili domači na polju. Na pomoč poklicani gasilci zaradi prevelike oddaljenosti vode in zaradi lahko gorljivih snovi kljub vsem naporom niso mogli rešiti gorečih poslopij, pač pa jim je po trudapolnem delu uspelo omejiti požar, da ni zajel še hiše in svinjaka.
Požar je izzval med prebivalstvom veliko ogorčenje in splošno sočutje s hudo prizadetimi pogorelci.
Velikonočna številka Jutra"
bo izšla tudi letos že v soboto zjutraj
z bogato in pestro vsebino ter v pomnoženem obsegu in nakladi. Naši čitatelji bodo tako za tri dni preskrbljeni ne le z velikonočnimi dobrotami, marveč tudi z duševno hrano, ki bo življenje v praznikih pomirila in polepšala. »Jutro« bo romalo iz rok v roke.
Na to tridnevno aktualnost »Jutra«, ki hkrati potroji uspešnost reklamnih objav, inseratov in malih oglasov, opozarjamo zlasti naše cenjene oglaševalce ter sploh pridobitnike, da ne bodo pustili prilike neizrabljene, ko se jim nudi potrojena uspešnost oglasov ob nepovišanih cenah.
Opozarjamo pa tudi, da nam je za skrbno zložitev oglasov fn dobro uvrstitev potreben čas. zato prosimo gg. oglaševalce, da naročijo oglase že v začetku tedna.
OGLASNI ODDELEK „JUTRA"
telefon 24—92, 34—92 in 83—92.
Volilno gibanje
Ljotičev shod v Celju
V nedeljo je bil tudi v Celju volilni shod nosilca bojevniške kandidatske liste g. Dimitrija Ljotiča. Na shodu je bilo okoli 200 ljudi, predsedoval pa je upokojeni major g. Fon. Glavni govornik je bil g. Ljotič, ki je razvijal svoj program. Med govorom so ga motili z raznimi mcdklici poslušalci, ki so se začeli nato še glasno prepirati med seboj. Sredi največjega hrupa sta vstopila v dvorano predsednik celjske organizacije »Boja« trgovec Fazarinc in odvetnik dr. Dobovišek, ki sta prispela z zborovanja delegatov bojevniških organizacij v Ljubljani. G. Fazarinc je sporočil zborovalcem, da so oni dosedanji voditelji bojevnikov, ki se zavzemajo za Ljotičevo listo, izključeni iz »Boja« in da nima od tega trenutka nihče več pravice govoriti na Ljotiče-vem shodu v imenu bojevnikov.
Za Ljotičem sta govorila kandidat na njegovi listi za celjski srez g. Andrej Sif-rer, revizor Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani in lesni trgovec g. Skrbeč iz Ljubljane.
O ljubljanskem volilnem shodu g. Ljotiča smo poročali v nedeljski, o mariborskem pa v ponedeljkovi številki »Jutra«. Mariborski shod se ponesrečit ker se ni zbralo niti sto ljudi.
Buren Topalovičev shod v Kragujevcu
V nedeljo je imel v Kragujevcu volilni shod nosilec socialistične liste g. dr. Ziv-ko Topalovič. Na shod je prišlo tudi večje število levičarskih marksistov, ki so z vpitjem onemogočali, da bi začel dr. Topalovič govoriti. Morala je intervenirati policija, ki je aretirala nekaj najhujših razgrajačev, ki so obmetavali dr. Topalo-viča z gnilimi jajci ter mu očitali, da je izdal delavske interese. Tudi potem je bilo na shodu še zelo vihamo ter so nekatere •skupine delavcev demonstrirale celo po ulicah proti dr. Topaloviču.
Kandidatura dr. Janjiča
Bivši minister in radikalski poslanec dr. Vojislav Janjič kandidira v srezu Ruma, kjer je že overovil svojo listo pri sreskem sodišču. Svojo kandidaturo je vezal na državno listo predsednika Jevtiča. G. dr. Janjič je dolgo časa pripadal izvenparla-mentarni opoziciji, pozneje pa poskušal osnovati svojo lastno »Radikalno socialistično stranko«. Njegov poskus se je ponesrečil in je ostalo samo pri prijavi osnovanja te nove stranke, ker niso mogli ustanovitelji izpolniti poaoiev. ki jih za ustanovitev politične stranke zahteva zakon o društvih in zborovanjih.
Socialistična kandidatura v Zaječaru
Po poročilih beograjskih listov smo objavili, da kandidira na socialistični listi dr. Tooaloviča v Zaječarju tudi Andra Ilič, industrijalec iz Zaječara, s seljakom Danilom Petrovičem iz Velikega Izvora kot namestnikom. Z ozirom na to poročilo nam piše g. dr. Topalovič, da nimata imenovana gospoda nobene zveze z njegovo listo in da kandidira v zaječarskem srezu na socialistični listi kot kandidat ključavničar Milan Jovanovič, kot namestnik pa privatni uradnik Svetolik Filipovič.
Iz prometne službe
Beograd, 15. aprila AA. Premeščen je dosedanji kontrolor 7. skupine strojnega oddelka državnih železnic v Ljubljani Oto-kar Sebacher h kurilnici v Kraljevu. — Imenovan je za načelnika 3. skupine 2. stopnje strojnega oddelka direkcije državnih železnic v Ljubljani inž. Franc Fine. doslej svetnik 3 skupine prve stopnje. — Upokojena sta: Josip Župančič in Anton Demšar, višja kontrolorja 6. skupine pri direkciji državnih železnic v Ljubljani.
Zagreb, 15. ap> na n. Davi je prispel v Zagreb prosvetni minister Stevan čirič in je dopoldne posetil bana dr. Kostren čiča Nato Je bil na univerzi, kjer ga je rektor univerze Stipetič Informiral o potrebah univerze in njenih ustanov Opoldne je obiskal Jugoslovensko aka demfJo znanosti in umetnosti Sprejeli saga njen predi«edn'k 'n dmar' funkcionar fl Osrledal si je zgradbo, galerijo slik ln arhive.
Dva dni med življenjem
in smrtjo
Delavec Avgust Kelnarič živ zasut v vodnjaku — Dvodnevni obupni napori, da ga rešijo — Zrak mu dovajajo po ceveh, s pomočjo vrvi mu dajejo krepčilna sredstva
valni akciji navzoč predsednik gasilcev
Maribor, 15. aprila Nenavadna nesreča, ki se je včeraj ob
šestih zjutraj pripetila v Cankarjevi ulici št 27 na Pobrežju 241etnemu delavcu Avgustu Kelnariču, usluibenemu pri studen-škem mojstru Leopoldu Kavčiču, je bila danes po vsem Mariboru in okolici predmet živahnih razgovorov. Usoda je hotela, da je Kelnariča osem metrov globoko zakopanega in Ie z glavo in desno dlanjo prostega, snoči, ko ie že vse kazalo, da se ga bo posrečilo rešiti objema okoli njega zgrmelih plasti, zemlja vnovič zasula do vratu. Reševalna dela mariborskih, pobre-ških, tezenskih in studenških reševalcev ter kaznjencev so bila danes ob dveh zjutraj prekinjena, ker je postajal položaj radi ponovnega udiranja plasti nevaren ne samo za Kelnariča temveč tudi že za reševalce. Ob treh zjutraj je prispel na kraj nesreče tudi mestni gradbeni načelnik inž. Baran, ki si je ogledal situacijo in napravil potem načrt za nadaljnje re:evanje. ki se je pričelo davi ob petih pod vodstvom mestnega kanalskega mojstra Deutschma-na.
Zrak po ceveh, čaj in konjak po vrveh
V Cankarjevi ulici, kjer gradi Ivan Vreščak novo hišo in je za napravo vodnjaka najel studenškesa mojstra Kavčiča, je bilo ves dan vse črno ljudi, ki so se zanimali, kako napredujejo reševalna dela. Kelnarič je izgledal močno zbit in utrujen, pa tudi preplašen. Čuditi se je le nie-govi vzdržnosti in krepki konstituciji, da je v silovitem stisku zemeljskih plasti vzdržal. Tekom dopoldneva je prispel na kraj nesreče tudi sreski načelnik g. Milan Makar, ki je dal nadaljnja navodila r.a reševalno akcijo. Kelnariču, ki je dobiva! zrak po ceveh in so mu po vrveh spustili preko glave zaboj, da ga znova rušeče se plasti ne zadušijo, so reševalci dovaiali dopoldne čaj in konjak ter druga krepčilna sredstva, da ne bi omagal ali se radi pre-stanega strahu in slabosti ne onesvestil. Dovajanje se je vršilo tako, da so se od časa do časa spuščali poedini reševalci po vrveh do njega in mu potem vlivali krepčilna sredstva v usta.
Da ga rešijo: kanal v globino osmih metrov
Po situaciji sodeč ni bilo druge rešitve za Kelnariča, ker so se plasti še tekom reševanja od časa do časa spuščale in krušile da so od strani, nekako v razdalji kakšnih 10 metrov, pričeli kopati meter širok kanal v globini osem metrov v smeri zasutega vodnjaka, da bi tako od strani prišli do zakopanega reveža.
Popoldne je prihajalo prebivalstvo v trumah na kolesih in peš proti Pobrežju na kraj nesreče. Orožniki so daleč naokrog napravili močan kordon. Blizu izpraznjenega prostora so se nahajali ves dan gasilci, reševalci in mestni delavci, ki so bili pri delu zaposleni. Strogo zabranjen je bil dostop v neposredno bližino, ker je vsak korak povzročal sipanje rahlega peska v globino. Zasuti Kelnarič je ves čas popoldne govoril s svojimi reševalci in pravi, da ču-ie, kako se pesek usipa. Betonski obod, ki je bil zgrajen pol metra nad zemljo, se je v teku popoldneva tako udri, da je prišel pod zemeljsko površino in so ga morali s pomočjo verig privezati, da se ni še bolj pogreznil, kar bi tvorilo resno nevarnost ne samo za Kelnariča, temveč tudi za reševalce.
Prost do kolen
Reševalna akcija je v teku popoldneva tako napredovala, da je bil Kelnarič ob 5. pop. odkopan do kolen, in sicer tako, da je imel prost hrbet, da se je lahko naslonil, a spodaj so ga tiščale peščene plasti. Od časa do časa je milo prosil in govoril reševalcem. Vse popoldne je bil pri reše-
Obračun med bojevniki
Fabjančičeva grupa izključena — »Prelom« na indeksu
Kot kronisti smo že poročali o sporu, ki je nastal v organizaciji bojevnikov zaradi nastopa večine članov osrednjega izvršnega odbora »Boja«, ki so hoteli pritegniti organizacijo k sodelovanju pri volilni kampanji za listo g. Dimitrija Ljotiča. Proti tej nameri se je uprla druga grupa z g. Vidmarjem na čelu, ki je po predsedniku nadzornega odbora »3oja«, katehetu g. Rateju, dala sklicati za nedeljo izredni zbor delegatov vseh bojevniških krajevnih organizacij. Udeležba delegatov je bila zelo številna. Na razpoloženje delegatov je v mnogem vplivalo poročilo o poteku sobotne predkonference, na kateri se je izkazalo, da obstoji grupa g. Fabjančiča samo iz njegovih najožjih prijateljev.
Zborovanje delegatov je vodil g. Ratej, ki je ugotovil, da je na zboru navzočih 340 delegatov. Za njim je govoril g. Vidmar, ki je v svojem govoru pojasnil potek spora v vodstvu »Boja« ter energično pobijal politiko svojih tovarišev iz Fabjan-čičeve grupe. Končno je izjavil, da odstopajo vsi člani nadzornega in banovinskega upravnega odbora »Boja«, da bi se tako moglo izvoliti novo vodstvo organizacije. Pri volitvah je bil z veliko večino izvoljen nov banovinski odbor »Boja« s predsednikom Stanetom Vidmarjem, I. podpredsednikom katehetom dr. Ratejem, II. podpredsednikom dr. Hacinom, I. tajnikom Smidom, II. blagajnikom Osanom. gospodarjem Stanko Florjančičem in arhivarjem Gombačem.
Nato je bil sprejet z večino proti 27 glasovom predlog, da se izključijo iz »Boja« vsi podpisniki okrožnice g Kustra. to J*e SS Kuster. Matičič Preželi. Rozina. Zdenko Knez. FaMančič. Ture Sturm, Andrej Šifrar dr. Zore, Pavlin, Skrbeč in
ravnatelj g. Bogdan Pogačnik, prišel je tudi pobreški župan g. Vovk, predsednik po-breških gasilcev nadučitelj g. Klemenčič, zastopnik občine in mariborske gasilske čete Lenart in drugi.
Zlasti so se zanimali za Kelnariča zdravniki iz bolnišnice, ki so prihajali gledat, kaj je z njim. V teku popoldneva je bilo videti znake globoke ljubezni in požrtvovalnosti, ko so tudi boljši gospodje pomagali, če je bilo treba prinesti desko ali kaj podobnega. Da ne bi Kelnarič popolnoma oslabel, so mu popoldne in proti večeru dali konjaka in Hoffmannove kapljice.
Vzrok nesreče
V Cankarjevi ulici na tem delu Pobrež-ja je teren v globini izpod 1.70 m zelo peščeno prodast in tako sipast in rahel, da se kar seseda. Zaradi rahle peščenosti so bile ravno tam blizu dozdaj že tri smrtne nesreče, ko je delavce, ki so kopali, zasulo. Drugi vzrok nesreče je v tem, ker je bila mešanica betonskega oboda preskopo odmerjena; namesto 1 : 2 celo v razmerju 1 : 6.
Požrtvovalni dobri ljudje
Reševalni avtomobil in reševalci so bili ves dan v bližini pripravljeni, da prepeljejo ponesrečenca v primeru rešitve v bolnišnico. Tudi delavstvo mestne občine pod vodstvom g. Poglavka je bilo od 4. zjutraj nepretrgano na delu in je nudilo primer izredne požrtvovalnosti in vztrajnosti. Mnogi od njih v teku dneva niso ničesar zaužili. Popoldne je prišel na kraj nesreče načelnik mestnega gradbenega urada inž. Baran, ki je dal navodila za reševanje. Tudi je hvalevredno omeniti, da so mnogi sosedje dajali reševalcem brezplačno okrep-čila ter pijačo, med njimi zlasti Janež, Smodej in dragi.
Delavec- Harb je tisti požrtvovalni člo-vek, ki je prebil noč nepretrgano pri ponesrečencu in ga tolažil. Vaš dopisnik ga je vprašal: »Ali poznate ponesrečenca mogoče od poprej?« Harb je odgovoril: »Ne, bil sem pri njem, ker se mi je zelo smilil.« »Kako pa je bilo ponoči?« »Ponesrečenec je bil ves čas popolnoma miren, le prosil me je, naj ne grem stran. Tolažil sem ga, da pride pomoč, čim zašije dan. Od časa do časa je skoraj jokaje prosil, naj ga ne pustim, češ, da bo dal za 10 litrov najboljše kapljice, če ga rešijo.«
Popoldne je bilo opaziti, da se Kelnariča loteva otožnoist. Jokajoče je prosil reševalce: »Jezus, Marija, rešite me! Pozneje se je pomiril, toda neprestano je še stokal: Rešite me. rešite!
Druga noč
Ob 7. zvečer so napeljali v globino 10 m elektriko. Ob času, ko to poročamo, so odstranili Kelnariču pesek okrog nog, a reševalno delo je zelo težko, ker mu je med nogami zapleten lesen model betonskega oboda, na katerem je stal ponesrečenec v hipu, preden ga je zasulo. Nastalo je vprašanje, ali naj ga šiloma dvignejo in rešijo. Reševalci so se odločili, da ga rajši popolnoma odkopljejo. ker bi se mu zaradi silnega pritiska zlomile noge. Okrog 19. so prišli pri kopanju 1 m pod ponesrečenca. Reševalna akcija se nadaljuje z vso požrtvovalnostjo in vztrajnostjo in je upati, da bodo Kelnariča v teku noči rešili, če ne bodo nastale kake nepričakovane ovire. Do večera je nesrečr' "-^prič že 36 ur živ zakopan.
Tretjič zastst
Ob 8. zvečer je bil ponesrečeni Kelnarič prost na obeh nogah pod kolenom, okoli pol 9. pa so se nenadoma zemeljske plasti zopet zrušile in ga do vratu zasule. Reševalec Deutschman, ki jc glavni reševalec, je prišel ven iz globine in dejal prisotnim: »Težka situacija«. Položaj je tem težji, ker so reševalci prišli pod studenec, zaradi česar je bil ob pol 10. položaj tudi zanje precej kočljiv. Kelnariču so ponovno nataknili masko in mu dovajali zrak. Ves v obupu prosi pomoči, vendar pa je malo verjetno, da bi preko noči prestal muke in napore.
Outrata. Končno je bilo soglasno sklenjeno, da »Prelom« ni več glasilo »Boja« in bojevnikov, nego da bo odslej glasilo bojevnikov list »Bojevnik«.
Ob zaključku je bila sprejeta še resolucija, ki pravi, da je »Boj« patriotična, nepolitična, nadstrankarska organizacija ter se zaradi tega po svojih pravilih kot taka ne more spuščati v volilno borbo. Obenem se pozivajo vsi funkcionarji, ki bi nastopili pri volitvah kot kandidati, namestniki ali predstavniki katerekoli liste, naj odložijo svoje funkcije v »Boju«.
Francoski poslanik Naggyar
Beograd, 15. aprila AA. Francoski poslanik na našem dvoru Paul Emile Nag-giar je obiskal včeraj grob Neznanega junaka in položil nanj venec. Nato se je poklonil na grobu Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja na Oplencu, dočim je francoski vojaški ataše odšel na francosko vojaško pokopališče.
SMUČARJI!
Uporabljajte
dr. Kmetovo mazilo
hi olje za sončenje.
Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in športnih trgovinah po 10.— Din.
VrPi"pn«ks» nannved
Zagrebška vremenska napoved ia danes:
Nestalno, zmerno hladno vreme.
Dunajska vremenska napoved ia torek: V Severnih Alpah prehodno boljše in toplejše vreme, vendar pa nestanovitno, v Južnih Alpah od časa do časa precej jasno, toda nestanovitno, zjutraj precei hladno.
Maši kraji fn ljudje
Ferdo Poljšak f
Zagorje, 15. aprila Kakor je ponedeljsko »Jutro« že kratko poročalo, je v soboto ponoči umrl v ljubljanski bolnišnici zaslužni narodni delavec g. Ferdo Poljšak iz Zagorja. Njegova smrt je globoko užalostila vse sloje v Zagorju in okolici, ki so visoko cenili pokojnika zaradi njegovih osebnih vrlin in zaradi njegove neumorne delavnosti v mnogih organizacijah in ustanovah.
Ferdo Poljšak se je rodil leta 1875. v Zagorju in je že leta 17S7. nastopil službo l pri rudniku. Delodajalci so cenili njego-
ve sposobnosti ter mu dodelili pisarniško službo, katero je izvrševal do leta 1910. Tedaj je bil pri podjetju očrnjen zaradi nacionalnega delovanja in odpustili so ga a mak) pokojnino. Po vojni je bil spet sprejet v službo in mu je bilo dano s tem delno zadoščenje za prestane krivice. Leta 1900. se je poročil z Ivanko Firmovo, hčerko ustanovitelja zagorskega Sokola in njegov dom je postal pravo sokolsko ognjišče. Njegov sin Slavko je telovadni učitelj v Zemuitu, hčerka, soproga učitelja Klima, načelnika Sokola, pa vrši v vrstah zagorskega Sokola odgovorno delo načel-nice.
Neumorno se je udejstvoval tndi v drugih organizacijah. Občinska oprava ga šteje med svoje prve slovenske svetovalce. zakaj pridobil si je leta 1906^ velike zasluge, da je prišla občina v slovenske roke, pri posojilnici je dolga leta vestno vršil važne funkcije, bil pa je tudi med ustanovitelji organizacije narodnega delavstva. Sokol, razne organizacije in ustanove ter mnogoštevilni prijatelji so se z veseljem pripravili, da bi v kratkem praznovali njegovo 451etnico delovanja v sokoiskih vrstah, 35obletnico poroke in njegov 60. rojstni dan. Usoda pa je hotela drugače in vsi njegovi sodelavci in prijatelji bodo zbrani sedaj, da mu izkažejo zadnjo čast. Posojilnica, občinski urad in Sokolski dom so razobesili žalne zastave. Krsto z njegovimi zemskimi ostanki so pripeljali iz Ljubljane ter jo danes položili na mrtvaški oder v Sokolkem domu, od koder bo jutri v torek ob 16. pogreb na farno pokopališče.
Ferdu Poljšaku časten spomin, njegovi rodbini pa iskreno sožalje. Zagorje ne bo n kdar pozabilo vrlega narodnega delavca in. blagega človeka.
V spomin Fkxu Francu
Gornji grad, 15. aprila
Včeraj je spremljal ves gornjegrajski srez k zadnjemu počitku na gornjegraj-akem pokopališču višjega pisarniškega oficiala pri sreskem sodišču in vodjo zemljiške knjige Franca Fluxa, ki si je s svojim požrtvovalnim delovanjem za ves okraj pridobil obilo zaslug, s svojim blagim značajem pa mnoge prijatelje.
Franc Flux se je rodil 21. januarja 1877. v Gornjem gradu je služboval od leta 1906. V svoji službi je bil priden kakor mravlja ter mu brez-primerna ljubeznivost in postrežljivost ni dopuščala, da bi se bil držal le uradnih ur. Ljudi, ki so prihajali v njegov urad, ni nikdar zavrnil, ob vsakem času jim je bil na razpolago, zato pa je moral potem delati preko uradnih
ur in tudi ponoči. Vse prebivalce sreza in njihove razmere je poznal in v zemljiškoknjižnih zadevah je bil tak praktik, kakor jih je le malo pri naših sodiščih. Požrtvovalno je stal na razpolago tudi rajnim organizacijam in ustanovam Bivša čitalnica ima v arhivu mnogo dokazov njegove požrtvovalnosti in iniciative, bil pa je tudi soustanovitelj in večkratni predsednik Tujsko-prometnega društva, vnet funkcionar in član Sokola ter sploh delavec v vseh narodnih organizacijah. Tudi v občinskem odboru je zavzemal odlično mesto. Bil je najboljši kronist Gornjega grada ter je vneto podpiral svojega dobrega prijatelja, pokojnega Kocbeka pri zbiranju zgodovinskega gradiva.
Požrtvovalnega rodoljuba in blagega človeka bodo rojaki ohranili v častnem spominu.
Delo dr. Turne na Goriškem
Pišejo nam:
V petek, 12. t. m., smo spremili dr. Henrika Tumo na njegovi zadnji poti, ki ga pa ni vodila več v njegove priljubiiene planine. Dolg sprevod se je vil po ljubljanskih ulicah proti Sv. Križu in je pričal o s-poštovanju in priljubljenosti, ki ju ie užival pokojnik.
Tudi mnogo Primorcev je bilo v sprevodu. In to je bilo prav. Kajti nam Primorcem je bil dr. Tuma še mnogo več nego drugim Slovencem. Njegovo vsestransko udejstvovanje se je pričelo ravno pri nas na Goriškem in je bilo tam najživahnejše.
Listi so v nekrologih med drugim omenjali, da je dr. Tuma ustanovil v Gorici razne gospodarske zavode kakor n. pr. Mizarsko zadrugo, Trgovsko-obrtno zadrugo itd. Poudariti je treba, da je z ustanovitvijo Trgovsko-obrtne zadruge narodno gospodarstvo na Goriškem dobilo najlepši razmah. Trgovsko-obrtn^ zadruga je po Tumovi iniciativi zidala Trgovski dom. ki je igral v našem gospodarskem in kulturnem življenju najvažnejšo vlogo. On ni pomenjal za Slovence samo osvoboditve na gospodarskem polju, marveč je bil tudi žarišče narodne kulture. Ob njegovi otvoritvi je napisal za otvoritveni koncert sam dr. Tuma prolog, ki je začenial z besedami: postavljen si slovenski dom, sezidala te je slovenska roka, ustvaril te slovenski um.
Dr. Tuma se ni zadovoljil z emancipacijo goriških Slovencev na gospodarskem polju; njegovo stremljenje je šlo tudi za duhovno emancipacijo. Kako je bilo njegovo delovanje v tem pravcu, o tem so listi pisali vse premalo, dasi je bilo to
delo pokojnega dr. Turne najbolj simpatično. Kaže nam ga kot moža, ki je ostal narodnjak vse svoje življenje, tudi potem še, ko je prešel iz naprednega v socialistični' tabor. (Znano mi je, da je ob priliki nekega socialističnega zborovanja, ko so sodrugi-odborniki od njega zahtevali, da vodi sejne zapisnike tudi v drugem deželnem jeziku, izjavil: »Jaz vodim zapisnik v slovenskem jeziku, ako hočete imeti italijanskega, preskrbite si ga sami.«) Sočasno z ustanovitvijo denarnih in drugih gospodarskih zadrug je dr. Tuma mislil tudi na ustanovitev osrednjega kulturnega društva, v katerem okrilju naj bi našla zatočišče slovenska in slovanska umetnost: leta 1901. se je vršil ustanovni občni zbor Pevskega in glasbenega društva, društva, ki mu je ciala pravila in smer Glasbena Matica v Ljubljani.
Pevsko in glasbeno društvo je imelo namen, prirejati vzorne koncerte in seznanjati slovenski živelj s slovansko glasbo, predvsem z domačo. Nešteto slovanskih glasbenih de! je prišlo na njegove koncertne sporede. Dolgo let je izvajalo društvo izključno slovanska dela To je bil princip dr. Tume, po katerega prizadevanju se je društvo povzpelo do ugledne umetniške višine, zlasti še, odkar je prevzel umetniško vodstvo zbora eden najboljših Dvo-rakovih učencev: g. Josip Michl, znan po svojem delovanju kot skladatelj in učitelj Glasbene Matice tudi v Ljubljani. Pod njim so prišle na spored skladbe kakor Dvorakov Te Deum. Stabat Mater. Blo-dekova opera »V vodnjaku« in baš pred izbruhom svetovne vojne se je pripravljala Beethovnova »Missa solemnis«.
Društvo je bilo za goriške Slovence tako velikega kulturnega pomena in zgrajeno na tako trdni podlagi, da je tudi po vojni prvo zopet oživelo in delovalo s podvojeno silo vse dotlej, dokler je bilo kako delovanje sploh še mogoče. Pred vojno in po vojni je društvo vzdrževalo tudi glasbeno šolo, ki je nudila prvi pouk marsikateremu našemu odličnemu glasbeniku. Pred vojno in po vojni je društvo vršilo svojo narodno-kulturno nalogo s prirejanjem koncertov na deželi, šlo je celo v Puli in na Koroško.
Dt. Tuma je znal društvu poiskati tudi denarnih virov, ker z malenkostnimi član-
W/l HAG
užitek brez, nmrjmii-
Manifestacija avtomobilistov v Beograda
V nedeljo so priredili v Beogradu avto-mobilisti impozantno manifestacijo, kakršne še ni bilo v naših krajih in sploh nikjer na Balkanu, da izrazijo svoje veselje nad znižanjem, odnosno ukinitvijo taks na avtomobile. V koloni po dva in dva je bilo 500 avtomobilov, 100 motociklov, potem pa še 20 težkih tovornih avtomobilov in 10 velikih novih osebnih avtomobilov. Ob pol 10. je krenila ta impozantna kolona po Knez Mihajlovi ulici s hitrostjo 3 km na uro ter se v lepem redu pomikala po glavnih ulicah skozi goste špalirje gledalcev. Kdor pozna Beograd, si bo o veličini te avtomobilske manifestacije napravil najboljšo sliko, če omenimo, da je bil za-
ULTURNI PREGLED
Oseumafst zvezkov Cankarja
tem pogledu pomenijo torej urednikovi uvodi ogromen donesek k proučevanju Cankarja.
Za letošnjo veliko noč smo dobili osemnajsti zvezek Ztoranih spisov Ivana Cankarja. Izdaja (Nova založba) se nagibi je h koncu. Časovno je segla že v drugo polovico 1. 1914. in ena izmed črtic obravnava prvi motiv iz velike vojne. Tako se počasi, a vztrajno izvršuje za našo književnost nedvomno pomembni načrt kakih 20 knjig obsegajoče izdaje Cankarjevega dela. Ce vzamemo za povprečje samo 300 strani, pomeni to pri dvajsetih zvezkih €■000 strani. Potemtakem so Zbrani spisi Ivana Cankarja že po samem obsegu edinstveni v slovenski literaturi.
Prva knjiga je izšla L 1925. Prinesla je poezije (Erotika) in zgodnjo prozo. Nadaljnji zvezki so izhajali za božič in veliko noč, v zadnjih letih samo za veliko noč. Izdaja (v redakciji univ. prof. dr. Izidorja Cankarja) je urejena enotno: uvod vedno podaja obris pisateljevega življenja in mišljenja v razdobju, iz katerega so spisi tistega zvezka. Tako se od knjige do knjige izpopolnjuje duševna podoba Iv. Cankarja in njegovo delo dobiva podrobno interpretacijo, ki za sedaj še nima primere, ker ni še nihče do takih potankosti proučil in dogledal Cankarjevega dela in osebnosti. V
Ob zaključku se bo lahko kritika podrobno bavila z literarno metodo Izidorja Cankarja in pokazala, koliko je dosedanji največji interpret Ivana Cankarja dosegel objektivnost v tolmačenju njegovih osebnih in literarnih problemov. Ponekod je subjektivizem tako očiten kakor je z druge strani razumljiv, saj nekateri problemi (n. pr. Cankarjeva osebna religioznost, morala i. dr.) za sedaj še niso povsem dostopni objektivni raziskavi; ali pa tam, kjer je sleherno tolmačenje zadeva osebnega estetskega nazora in okusa. Ker so ti uvodi nastajali sproti, je umljivo, da ne morejo veljati za docela enotno delo in bi bilo želeti, da bi urednik podal ob koncu Zbranih spisov sintezo vsega, kar je dobilo v njegovih uvodih časoven okvir, t. j. da bi nam orisal Ivana Cankarja v celotni podobi in dal zaključno sodbo o njegovem delu.
Opombe ob koncu vsaftega zvezka so prav zanimivo štivo, zlasti tam, kjer kažejo odseve Cankarjevih .spisov v tedanji kritiki, aii osvetljujejo s korespondenco in
velika tuba Din. 13.-mala . . 8.-
skimi prispevki in s šolnino ne bi bilo moglo izhajati. Dosegel je podpore pri denarnih zavodih, toda segel je tudi pre-mnogokrat v svoj lastni žep, da je kril primanjkljaje. Kot deželni odbornik je sploh vse svoje prejemke iz tega naslova redno poklanjal društvu. In ko ie vsled političnih razmer sklenil umakniti se tudi od vodstva društva, ni tega storil prej, dokler ni društvu zagotovil stalen vir dohodkov. Dosegel je tudi pri naučnem ministrstvu na Dunaju redno letno subvencijo tri tisoč kron. Takrat je Pevsko in glasbeno društvo postalo podružnica Glasbene Matice v Ljubljani.
Popolnoma na mestu je bilo zaradi tega, da je Glasbena Matica zapela dr. Turni v zadnje slovo. Storila je to morda nevede kot matica svoje podružnice v Gorici, ki je nekaj let nosila njeno ime in ki je tudi po vojni še mnogo let delovala v njenem duhu in v duhu svojega ustanovitelja dr. Henrika Tume.	Primorec.
ključek kolone šele pri Ruskem carju, ko
je čelo kolone že prispelo do železniške postaje. Tedaj je zastavnik v prvem avtomobilu, ki je nosil veliko trobojnico, dal z zastavo znamenje in v trenutku so se sirene in hupe vseh avtomobilov in motornih vozil oglasile v pozdrav vladi. Posebna delegacija se je oglasila pri predsedniku vlade ter mu izrekla zahvalo za olajšanje motorizacije našega prometa in za pospeševanje tujskega prometa v državi. Delegacija je obiskala tudi finančnega ministra ter se mu zahvalila, da je pristal na znižanje bremen, ki so tako hudo težila naš avtomobilizem.
osebnimi spomini ozadje posameznih spisov. želeli bi, da bi jih izpopolnila podrobna bibliografija vsega, kar je bilo napisanega o Cankarjevem delu: tako bi bih Zbrani spisi tudi bibliografsko zaključeni.
Osemnajsti zvezek obsega črtice, ki jih je Cankar priobčil v revijah in listih in jih nameraval izdati jeseni 1914 kot samostojno knjigo z naslovom »Moja njiva«. Ta knjiga ni izžla. Svetovna vojna je ohromila založniško podjetnost, šele po pisateljevi smrti je izšla zbirka Cankarjevih črtic v posebni knjigi, a docela samovoljno preurejeni, tako da »kvari zamislek 31 oje njive'.« Je to knjiga »Moje življenje«, ki jo je 1. 1920. izdala Zvezna tiskarna. Dalje obsega osemnajsti zvezek črtice iz 1. 1914. in fragmente avtobiografske povesti »Ottakring«, ki je pričela izhajati tega leta v »Ljubljanskem Zvonu« in ki je Cankar zaključil, ker je medtem prišlo do spora med njem in tedanjin Zvono-vim urednikom dr. šlebingerjem, o čemer čitamc zanimivo opazko na str. 425—429.
Črtice tega zvezka nam kažejo Cankarja v njegovem pravem elementu: v kratki lirični prozi, ki razodeva ves subjektivi-zem njegovega stvarjanja. Naj gre za čuvstveno tople spomine na mater in na mladost, za pesniškt meditacije ob razgledu z Rožnika, za črtice o živalih ali za motive iz družabnega življenja — povsod čutiš predvsem Cankarja, iz vsakega stavka se oglaša tiha odpoved in melanholija
Krst našega najlepšega izletniškega avtobusa
Ljubljana, 15. aprila
Zveza za tujski promet je pričela v novejšem času prirejati stalne avtobusne izlete v najzanimivejše pokrajine naše ožje in širše domovine ter preko meje, a je bila doslej v nemali zadregi zavoljo tega, ker pri nas pri vsem razveseljivem razmahu avtobusnega prometa ni bilo na razpolago udobnega, lepega, modernega vozila, s kakršnim bi se lahko naše izletniške skupine brez sramu povsod pokazale. Zaradi tega je vodstvo zveze napravilo pred kratkim poseben aranžman z znanim podjetjem g. Branka Jošta, da si je nabavilo lep nov voz znamke Chevrolet, v katerem je prostora za 26 potnikov. Motor je tvrdka naročila iz inozemstva, vsa karoserija in šasija pa je delo domačih mojstrov, tako da je avtobus, ki ga po pravici štejemo za naš najlepši voz, lep dokaz sposobnosti našega dela. S pridobitvijo tega avtobusa, ki je po dogovoru z lastnikom Zvezi za tujski promet stalno na razpolago, je v našem prometnem življenju izpolnjena občutna vrzel. Organizacija rednih izletov se bo poslej brez dvoma še znatno poživila, saj je dobila zveza, še preden je bil voz dogotovljen, že celo vrsto naročil. Tako bo novi Chevrolet takoj po veliki noči popeljal večjo družbo izletnikov v Italijo in Francijo, dogovorjenih je že tudi več drugih izletov po domovini in preko meje.
V nedeljo je Zveza za tujski promet napravila z avtobusom prvo poizkušnjo vožnjo, kakor pravijo Nemci, »ins Blaue«, ki so se je razen predsednika zveze dr. Mama, ravnatelja »Putnika< Pinbarja in tajnika Valaska udeležili tudi povabljeni gostje. Vkljub nestalnemu aprilskemu vremenu se je nedelja napravila za prav lep solnčen dan. Avtobus je vozil izletnike preko Trojan in Celja do Rimskih toplic, kjer jim je šef zdravilišča dr. Ulich ljubeznivo razkazal naprave zavoda, ki je v stalnem razmahu — prav letos so zdraviliško poslopje dvignili za dvoje nadstropij, tako da so pridobili 30 novih, z vsem modernim komfoitom oskrbljenih sob. Odtod so se zapeljali skozi Radeče na Dolenjsko stran ter obiskali Krško in Kostanjevico, proti večeru pa so se vrnili preko Št. Jerneja in Mokronoga domov. O izletu samem, ki je prav lepo uspel, bomo še posebej poročali. Avtobus, ki je bil prvikrat na poti, je prevozil okrog 260 km gladko, brez najmanjšega defekta. Povsod, kjer se je ustavil, si ga je občinstvo ogledovalo z velikim zanimanjem, saj v resnici doslej še nismo imeli na naših cestah
tega neutešenega in neutešljivega iskalca lepšega življenja in drugačnih ljudi.
Urednik riše v uvodu Cankarjevo telesno in duševno razpoloženost na pragu velike vojne, v razdobju, ki mu je usoda namenila mesto poslednje periode njegovega življenja in dela. Iz uvoda je treba zlasti omeniti opozorilo na ritmični tok Cankarjeve proze, na njegovo očitno iskanje bla-goglasja. Je to »zanimivo in plodovito, a težko in docela neobdelano poglavje naše literarne vede.« Prav ob Cankarju čutimo, kako koristno bi bilo proučevanje slovenskega slovstvenega stila: delo, ki še čaka naše mlade sloveniste!
tako lepega voza. Posebna prednost novega avtobusa je, da reže ovinke mirno m gladko, brez sunkov in stresljajev, in po pravici ga smatramo za pridobitev, za katero moramo izreči zvezi in g. Joštu najlepše priznanj-?.
Iz lužiškosrbske kulture
Masaryk in Lužica. Ob nedavni 851etnici prezidenta Masaryka so se Lužiški Srbi spominjali njegovega odnosa do Lužice. Masa-ryk se je seznanil z Lužičani za časa svojih študija v Lipskem, pozneje je občeval z njimi tudi v Draždanih. Leta 1884. je obiskal Budyšin in pisatelja Michala Homi-ka. Zlasti pa se je zavzel za Lužičane v svetovni vojni, ko jih je želel vključiti v meje bodoče češke države in ie to misel izrazil v svoji »Novi Evropi« Njegovo zanimanje za Lužičane je ostalo živo tudi po svetovni vojni in se je o njih večkrat javno izrazil. _ Velik je tudi Masarvkov vpliv na m'a-do lužiško eeneracijo. On je dal pobudo Adolfu Cernemu, da se je pričel temeljito baviti s hmškimi razmerami.
Krvav zaključek gostilniškega prepira
Tržič, 15. aprila Snoči je sedela v gostilni v Snahovem pri Tržiču večja družba. V družbi sta bila tudi 301etni občinski odbornik Janez Perko in 271etni Jože Močnik iz Sebenj. Razgovor je nanesel tudi na dekleta in je Perko Močniku očital, da ni pravilno ravnal, ko je zapustil svoje dekle. Močnik je še precej mimo zavračal očitanja, češ, da to nikogar nič ne briga, in je bila zadeva na videz s tem poravnana. Okrog polnoči so se pivci razhajali in sta imela Perko in Močnik isto pot. Prepir med njima se je spet začel in naposled sta se spopadla. Za Perka je bil ta spopad usodepoln — obležal je namreč mrtev, zadet v srce od revolverskega strela. Močnik se je takoj po krvavem dogodku ves zbegan javil orožnikom v Tržiču ter izpovedal to-le:
— Perko me je med ruvanjem vrgel na tla in ko sem se pobral, se je boj začel znova. Potem pa je Perko potegnil nož, jaz pa v svojo obrambo revolver. Med ruvanjem sem spet padel in ko sem ležal na tleh, sem sprožil. Nasprotnika sem nameraval samo prestrašiti, obležal pa je mrtev.
Oba, pokojni Perko, kakor tudi storilec Močnik, sta bila znana kot mirna fanta in nista bila še nikdar kaznovana. Da je prišlo do tako žalostnega dogodka, je gotovo krivda alkohola, ki je že tolikokrat povzročil največje gorje.
Do 20%
več svetlobe
za manj denarja
TUNGSRAM
nitka v dvojni vijačnici svetlobna množina v dekalumenih
D
Študija o Čišinskem. Lužiški jezikoslovec dr. Mikulaš Krječmar je izdal knjigo (192 str.) o največjem lužiškem pesniku Jakubu. Bartu Čišinskem. Delo je izšlo kot drugi zvezek Znanstvenih razprav Matice lu-žiške v Budyšinu. Napisano je bilo že leta 1930., tiskati se je pričelo 1. 1932., a ie bfl tisk o velki noči 1933 ustavljen zaradi nastopa hitlerjevske vlade. Krječmar je uporabil za svoje delo vso pesnikovo zapuščino in je podal natančen opis življenja in dela Čišinskega. Sam pravi, da hoče podati samo dejstva in da se izogiblje prisiljenega estetiziranja.
»Lužica«, literarna revija, ki je pred dvoma letoma prenehala izhajati, je zopet izšla kot priloga Serbskih Nowin na običajnem časniškem papiriu in tudi v lepši izdaji. Urednik je literarni zgodovinar O. Wi-čaz. Prvi številki prinašata nekaj pesmi, urednikove prevode iz novejše poljske lirike, narodopisni prispevek iz Dolnje Lužice ter literarne in jezikoslovne beležke. — Izšel je tudi novi zvezek Časopisa Mačice Serbske za leto 1934. in prinaša članke o lužičkih jezikoslovnih in kulturnozgodovinskih vprašanih. Glavna sodelavca sta B. Šwela in 0. Wičaz.	V. D.
Jugoslovenski glasbeni festival priredi znano beograjsko združenje »Cvijeta Zuzo-rič«. Drevi bo prvi festivalski koncert, na katerem bo beograjska Filharmonija izvajala skladbe jusoslovenskih avtorjev, ki so jih izbrali v posebnem konkurzu, prirejenem v sveži s tem festivalom. Gre za skla-
Domače vesti
♦	Ban dravske banovine dr. Dlnko Puc danes 16. t m. ne bo sprejemal strank, ker bo uradno zadržan.
♦	Odlikovanje uglednega narodnega delavca in novinarja. Z redom &v. Save III. stopnje je bil odlikovan g. Andrej Gaber-šček, novinar ln publicist v Ljubljani.
♦	Nacionalna ura radia. Milan Tupajič inšpektor ministrstva za poljedelstvo, bo predaval danes o zastrupljenju in drugih škodah za človeško zdravje od pokvarjenega mesa in mesnih izdelkov. Predavanje bo oddajala beograjska postaja.
g Elitni kino Matica |
Telefon 21.24
Danes ob 4. in 9.15 velika premiera velefilma
PESEM POMLADI
v katerem poje slavni tenor
RICHARD TAUBER
Glasba: FRAN SCHUBERT. Rezervirajte vstopnice!
* Neresnične vesti o ukinjenju železniške direkcije v Ljubljani so se razširile zadnje dni po Ljubljani in tudi drugod po Sloveniji. Vedele so povedati, da se nameravata ukiniti direkciji v Ljubljani in Subotici. Obrnili smo se na železniškega direktorja g. Cugmusa, ki nam je kategorično izjavil, da so te vesti brez vsake podlage in da se o kakem ukinjenju ljubljanske direkcije ni nikjer na merodajnih mestih, razpravljalo.
Še na veliki petek
opoldan prinešene obleke v kemično čiščenje, barvanje, plisiranje, pranje in svetlolikanje perila izgotovi sigurno do praznikov
TOVARNA JOS. REICH
♦ Presrčen sprejem jugoslovenskih Intelektualk v Sofiji, članice jugosloven-skega združenja akademsko izobraženih žena, ki 6o se na potovanju v Carigrad k mednarodnemu kongresu feministk ustavile v Sofiji, so bile presrčno sprejete. Naše intelektualke so vrnile obisk bolgarskim tovarišicam, ki so bile lota 1933. v Beogradu. Lep sprejem je bil že na že-leCTiški postaji, kjer sta bila navzoč na
SPOMENIKI
lepi, moderni po nizki ceni pri tvrdki
Franjo KUNOVAR Sv. Križ — Ljubljana
Zahtevajte album. Telef. 27-87
tudi naš poslanik t Bolgariji g. Ciacar-Markovič ter bolgarski poslanik v Beogradu. Bolgarske ženske organizacije so bile pri sprejemu častno zastopane in tudi predavanje, ki ga je imela gospa dr. Godjevac iz Beograda v dvorani znanstvene akademije, je bilo zelo dobro obiskano.
♦ Gradba češkoslovaškega narodnega doma v Zagrebu. Na glavni skupščini Ju-goslovensko-češkosdovaške lige v Zagrebu so razpravljali o gradbi češkoslovaškega narodnega doma. Načrt bo realiziran že letos, ker je dala mestna občina na razpolago potrebno zemljišče in ker je bila tudi prošnja za posojilo pri Državni hipotekami banki ugodno rešena. Skupščina je razpravljala tudi o kongresu zveze vseh jugoslovensko-češkoslovaških lig Jugoslavije, ki se bo vršil letos v Zagrebu ter zbral mnogoštevilne goste iz vseh jugoslovenskih krajev in iz češkoslovaške.
Promocija. Na ljubljanski univerzi bo-ata jutri dopoldne piromovirana za do-
Prlde sijajna komedija
Ciganova ljubezen
datelje Ladislava Grinskega, Mihovila Logarja, Pera Stojanoviča, Milenka Zivkoviča in Slavka Osterca. Na nocojšnjem koncertu bo prva točka sporeda Osterčeva najnovejša skladba za orkester: Passacoglia in koral, ki ima ob tej priliki svojo premiero. Koncert prenaša drevi ob 9.40 radio _Beograd.
»Polemifki portreti slovenačke duhovne elite«. Pod tem naslovom so pričele l.-eo-grajske »I d e j e < prinašati serijo člankov Ivana Mraka. V prvem članku, ki je delno izšel v številki z dne 13. aprila, skuša pisec v nekoliko nenavadnem slogu in tonu prikazati širši jugoslovenski javnosti pesnika Ž u p a n č i ča, »koji u svojoj skoro pedantnoj eleganciji (koja bi htela biti francuska ali je niemačka) predstavlja so-lidnog dobro situiranog Evropejca« in slikarja Jakopiča, ki je »ovome na suprot skoro nemaran« in ki »nije još nikad imao sredjene dohotke«. Za sedaj se samo omejujemo na zabeležbo teh »polemičnih portretov«; ko bodo končani, se morda vrnemo z obširnejšimi opombami k pisanju g. Mraka v »Idejah«.
Slovani in mednarodno zasebno nravo. Profesor ljubljanske univerze dr. Stanislav L a p a j n e je pravkar objavil v posebni brošuri razpravo »Contribution a une Union slave de Droit international privč en nia-tiere de contrals«. V tem donesku označuje dosedanje poizkuse, da bi štiri slovanske države (Bolsarija, Poljska. Češkoslovaška. •Jugoslavija) izenačile zasebno pravo Ti poizkusi so se izjalovili, ker v tej tvarini ni bilo zadostno obdelana nje načelna -tran. doktrina Razprava nrof dr. Lapaineta skuša odMrrmftf to nviro Nn*prej določa obseg in mejo predmeta, nato razpravlja o znača-ri mgodbano »nignvorrosti, o razlikovanju
ktorja prava gg. Humar Ivan lz Trsta ln Faganel Karel iz Ljubljane.
♦	Darujte knjige, zlasti zakonike ta učbenike za pravnike ljubljanske univerze! Letošnji občni zbor Društva prijateljev pravne fakultete je sklenil, da bo
društvo nabiralo za dljake-pravnike ljubljanske univerze, knjige, kl so primerne za študij. Te knjige bo diruštvo izročilo fakulteti. Fakulteta jih bo ohranila kot poseben sklad (Dijaška knjižnica Društva prijateljev pravne fakultete). Knjižnico bo upravljal nameščenec fakultete. Pro6imo vse pravnike, naj darujejo v ta namen učbenike in zakonike podpisanemu društvu (naslov: Društvo prijateljev pravne fakultete v Ljubljani, Justična palača, II. nadstropje, soba 129).
♦	Predavanje Narodne knjižnice In čitalnice v Zagrebu, Kraljice Marije ul. 3. V sredo 17. t. m. ob 20.30 bo predaval univ. profesor g. dr. Boris Zarnik o pomlajevanju (s projekcijami). Vstop prost.
♦	Meteorološki postaji v Makars"k| ln Korčuli. Razvoju turizma bo dobro služila meteorološka postaja, ki jo urejujejo v Makarski s pomočjo banske uprave in prispevkov makarske občine. Enako postajo urejujejo tudi na Korčuli, izpopolnili pa bodo tudi staro malo postajo v Hvaru. Vse tri meteorološke postaje bodo poslovale pod narteorstvom zagrebškega geofizičnega zavoda.
♦	Iz Brežic nam pišejo: Učiteljsko sresko društvo v Brežicah je na svojem zborovanju 6. t. m. obravnavalo poročilo o seji sreskega odbora JNS z dne 18. februarja 1935, objavljeno v »Jutru« dne 22. februarja. Konstatiralo je, da sta Voglar Alojz, š. upr. na Vidmu, in Knapič Janko, š upr. v Kapelah, ki uživata polno zaupanje učiteljstva, na omenjenem sestanku zastopala svoji krajevni organizaciji JNS. Ker je društveni zbor odobril njuno postopanje, je napačno vsako eventuelno drugačno tolmačenje vsebine omenjenega poročila.
♦	Pisarna Agencije Avale d. d. v Beogradu se je preselila iz ulice Kralja Ferdinanda št. 2 v novi dom Novinarskega udruženja, Frankopanova ulica št. 28. Uprava in diirekcija sta v prvem nadstropju, novinarski odidelek za notranjo in mednarodno službo v drugem nadstropju, borzna in radiijska služba pa v petem nadstropju doma. Agencija Avala, d. d. si je napravila lastno telefonsko centralo. Njene številke so za zdaj 24-801, 24-804 in 24-805.
♦	Umetnostna razstava »Našo morje«.
Jadranska straža priredi letos od 5.—16. septembra v Ljubljani veliko jadransko razstavo takega obsega m popolnosti, kakor jo v naši državi še ni bilo. V okvirju te razstave bo prirejena tudi razstava umetnin jugoslovenskih likovnih umetnikov pod geslom »Naše morje«. Razstave, ki bo nameščena v okusnem paviljonu, se lahko udeleže vsi jugoslovenski likovni umetniki. Motivi morajo biti z Jadrana ali iz pomorskega in dalmatinskega življenja. Posebna žirija bo pripustila izbrana dela na razstavo. Prijave naj se pošljejo najpozneje do 15. julija t L na Oblastni odbor Jadranske straže v Ljubljani, število, ime in format prijavljenih umetnin (slik, grafik) mora biti točno označeno. Slike morajo biti v okvirju. Stroške za dovoz umetnin nosi razstavljalec sam, odvoz po železnici je brezplačen, željeno je, da ee umetniki prijavijo čim prej, ker zna pozneje primanjkovati prostora.
♦	šolskim upravlteljstvom. Letošnji 15. pomladni velesejem v LJubljani bo bogato zaseden z izdelki naše industrijske in obrtne proizvodnje. Velesejmu bodo priključene še posebne razstave: prva velika gasilska; gospodinjska »2ena v obrti«; domača volna; perutnina, ptice in kuinci. Šolskim upravlteljstvom priporočamo, da privedejo zaupano jim mladino na ogled te prireditve in da združijo to ekskurzi-
Pride sijajna komedija
Ciganova ljubezen
jo z majniškim Izletom svoje šole. Ogled velesejma bo v mladini vzbudil ponos na sposobnost in ustvarjajočo silo domačih ljudti, navdal jo bo z zaupanjem v uspeh pridnega in smotrenega dela. Po drug' strani pa jim bo to, kar bodo videli na velesejmu, mnogo koristilo pri predeiava-nju učne tvarlne v šoli, v pripravi za življenje. Za vse šole karšnekoli vrste znaša vstopnina 3 Din za učenca, ot. učenko.
med osnovno in izvršilno pogodbo, o krajevnih modalitetah izvrševanja, o pogodbi med odsotnimi, o aplikaciji zakonov loci offerendi in laci accipendi, o determinaciji iegis causae, o razdelitvi legis loci, o delovnih in industrijskih pogodbah in dr., nakar podaja konkretne smernice, po katerih bi se dosegla zaželena enotnost štirih slovanskih držav v zasebno-pravnemm Dosto-panju. Razprava je tehten donesek k zbli-žanju Slovanov na pravnem polju.
Nušičeva »Gospa ministrica« bo imela v Raimundovem gledališču na Dunaju že 25. predstavo. Tej slavnostni predstavi bo prisostvoval avtor.
Dve francoski knjigi o Jugoslaviji V »Les Nouvelles Littčraires« z dne 13. t. m. poroča znani francoski esejist in kritik Pitr-re Dominique o dveh knjigah, ki se tičeta Jugoslavije o Claude Eylan »La vie et ia mort d'Alexander Ier« in comte L. d* Voj-novič: »Histoire de Dalmatie«. O obeh knjigah je »Jutro« obširneje poročalo.
Gerhard Gesemann o Črnogorcih. V Pragi je pravkar izšla 222 strani obsegajoča knjiga »Der montenegrinische Mensch«. Njen avtor, profesor slavistike na Draški univerzi dr. Gerhard Gesemann i« dober poznavalec jugoslovenske literature, o kateri je spisal za znano Walzlovo zbirko »Handbuch der Literatunvisenschaft« originalno zasnovan pregled.
R. Fiiliipa - Millerja spis »Stada I pastiri, vodji i buntovnici«, eno najobsežnejših politično - psiholoških študij o množici in voditeljih. o individualizmu in kolektivizmu in drugih perečih problemih sodobnosti, je pravkar izdala založba Narodno delo v Beogradu.
Ob petdesetletnici Zolajevega »Germina-lac. Petdesetletnico mojstrskega romana E.
♦	Zagrebške zaščltnlce deklet. Zagrebško žensko društvo, ki se udejstvuje v mednarodni organizaciji za varstvo deklet, bo uredilo na železniški postaji posebno poslovalnico, kl bo dajala nasvete ln pomoč ženam, ki hodijo v Zagreb zaradi zaslužka. Organizacija pa bo uredila tudi svoj nrad, k) bo dajal pravne in druge nasvete vsem siromašnim ženam brezplačno.
♦	Popravila djakovske katedrale. Lepa katedrala v Djakovu je bila pred poldrugim letom močno poškodovana od požarne katastrofe. Uničene so bile mnoge freske ln tudi dragocene orgle. Popravila katedrale se lepo napredovala in je popravljena tudi velika kupola, tako da bodo za veliko noč v katedTali spet opravljeni vsi obredi v nekdanjem obsegu in sijaju. Katedrala še nima novih orgel in pregleduje posebna komisija nabavne ponudbe iz inozemstva.
Zvočni kino Dvor
TeL 27-30 Danes ob 4., 7. in 9. url zvečer cowboyski film
Prerijski volk
Senzacija zapada Vstopnina 4.50 in 6.50 Din.
♦	Obnovna dela na področju lesne Industrije »Krlvaje«. Ker je, kakor znano, kasacijsko sodišče ukinilo konkurz velikega lesnega podjetja »Krivaje«, je likvidacijski odbor spet prevzel svoje posle. Odbor je deloma izpremenjen, ker so vstopili vanj razni strokovnjaki. Najprej bo obnovljeno delo v velikih žagah v Za-vidoviču, ki producirajo na dan do 150 kubičnih metrov. V žagah in gozdovih »Krivaje« bodo zaposlili več sto delavcev kar bo v veliko uteho siromašni pokrajini.
♦	Drzna tatinska tolpa pride prred ao« dišče. Sodna preiskava proti Alojziju Za-krajšku, doma z Ravnika na Blokah, in njegovim 6 tovarišem je končana in obtožnica sestavljena. Ta tolpa je izvršila letos od januarja naprej mnogo vlomov in tatvin, člani tolpe so se lotili tudi ponarejanja kovancev in razpečevanja fal-zifikatov. Jože Benčina iz Kočevja je na svojem stanovanju napravil modele za 2, 10, 20 in 50 dinarske kovance. Dva prijatelja 6ta mu pomagala spravljati falzi-fikate, ki so bili napravljeni iz cina in svinca, v promet žrtve so bile večinoma hra/njeVke in trafikantinje. Denar so spravljali v promet navadno zvečer, ko je bila tema.
Zvočni kino Ideal
♦	Obsodba nevarnih vlomilcev. Beograjsko sodišče je tri dmi razpravljalo o pustolovščinah in zločinih nenavadne vlomilske dtružbe, ki je skušala lani izropati Trgovsko banko v Beogradu, pozneje pa je izvršila z uspehom več vlomov v razne urade v Jagodini. Nevarno družbo je tvorilo 8 kmetov iz okolice, za voditelja vlomilcev pa je obtožnica označevala Vojina Vojinoviča, ki je bil nekaj let župan v svoji vasi in nekdaj celo kandidat za narodnega poslanca. Poizkus vloma v beograjsko Trgovsko banko je bil zelo zanimiv. Vlomilci so se dogovorili z nekimi uslužbenci banke, ki so raznašali pošto ter v bančnem poslopju opravljali službo vratarjev in čuvajev. Nekega večera so vlomilci te vratarje zvezali, Jim pobrali ključe ter vdrli v bančne prostore. Po golem naključju je bil dobro zasnovan poizkus izjalovljen in ko je policija zaprla bančnega vratarja In nekega njegovega tovariša. Je prišla kmalu na dan vsa vlomilska zveza. Obsojeni so bili vsi razen enega ter so dobili od 8 do 2 leti robije.
♦	Eno srce — ena radenska!
♦	Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna JOS. REICH.
Pride sijajna komedija
Ciganova ljubezen
Zolaja »Germinak (prim. najnovejši slovenski prevod A. Gspana v izdaji Tiskovne zadruge in z uvodom univ. prof. Sturina) smo na te mmestu že omenili. V Parizu so priredili minule dni veliko proslavo v Troca-deru, na kateri so med drugim peli Char-pentierjev »Chant d'Apothčose« pod taktirko samega avtorja, skladatelja tudi pri nas znane »naturalistične« opere »Luiza«. V najnovejši številki pariških »Les Nouvelles L i t e r a i r e s« se Andrč Pierre bavi z vplivom, ki ga je imel na Zolaja, zlasti še na njegov »Germinal«, ruski pisa-tejl Turgenjev, Zolajev osebni prijatelj. Ze ob izidu »Germinala«, dve leti po Turgenjevljevi smrti, so kritiki opazili, da nekatere podrobnosti v tem romanu razodevajo vpliv Turgenjevljevega romana »Nov«, ki ga je Zola poznal iz francoskega prevoda v podlistku »Tempsa«. 0 ruskih vplivih na Zolaja je sedaj izšel v Leningradu zvezek znanstvenih razprav, v katerem ie tudi obdelan Turgenjevljev vpliv na »Germinal«. V tem romanu nastopa, kakor znano, ruski revolucionarec Souvarin, Bakunjinov učenec. Zola se je z ruskim revolucionarnim gibanjem seznanil preko Turgenieva. Do imena Souvarin je pa prišlo tako-le: Okrog 1. 1880. je Turgenjev predstavil prijatelju Zolaju dva Rusa. ki sta prispela iz Petro-grada v Pariz: ^altvkova - SČedrina in Alekseja Suvorina. Slednje ime je Zolaju ugajalo in ga je nekoliko spremenjenega nadel ruskemu revolucionarju v »Germina-lu«. Pri vsem tem je najpikantnejše to, da je krstni boter srboritega anarhista v »Ger-minalu« postal pozneje ravnatelj »Novega Vremena«, najbolj reakcionarnega ruskega lista. Verjetno je, da Zola ni nikdar tega izvedeL
•	Priporočamo najnovejše Tifarjeve velikonočne razelednice r narodnem sloen.
♦	Za velikonočna voščila rabite Ciril Metodove razglednice!
Iz Ljubljane
u— V zvezi s smrtjo g. Krapeša, kavar-
narja »Zvezde« in zaslužnega narodnega moža, si je novi volilni dnevnik takoj v prvi številki privoščil grd napad na konzorcij »Zvezde«, ki je najemnik posdopja K azine in kot tak tudi gospodar v parterju palače se nahajajočih restavracijskih in kavarniških prostorov. Seveda bodo prizadeti gospodje dali listi priliko, da svoja klevetniška namigavanja ob jasni in dokaže. Pripominjamo, da tvorijo konsor-cij »Zvez»de« naslednji gospodje: ban dr. Dinko Puc, načelnik v p. AdoLf Rlbmkar, prof. dr. Pavel Pestotnik in dr. Stane Ra-p6. Društvo »Kazino«, na katerega tudi leti del namigavanj, si bo seveda takisto znalo poiskati zadoščenje. Predsednik društva je minister dr. Kramer, podpredsednika sta pa gg. Josip Turk in dr. Ruta r.
u— Jernej Bajielj t- V bolnišnici Je umrl Po hudem trpljenju kontrolor Hranilnice dravske banovine in upravitelj hiš hranllniškega pokojninskega sklada g. Jernej B a j ž e 1 j. Njegovo trpljenje in smrt v starosti 45 let je posledica vojnega gorja in vsi, bi so ga poznali, so potrti zaradi njegovi tragične usode. Jernej Bajželj je bil srčno dober človek in vesten uradmlk. Požrtvovalno se je udejstvoval tudi v invalidski organizaciji. Zapustil je soprogo, malo hčerkico, mater, brata in dve 6estri. K večnemu počitku ga bodo položili jutri v sredo ob 16. Pogreb bo izpred mrtvašnice bolnišnice. — Pokojniku blag spomin, žalujočim iskreno sožalje!
u— češki moški zbor v Ljubljani. Kakor že javljeno, bo koncertiral v Ljubljani v soboto 27. t. m. moški pevski zbor OPUS (občina prijateljev umetnosti zbo-rove) iz Brna. Koncertni spored obsega tri dele. V i. delu zapoje nekaj zborov starejše češke literature, II. in III. del pa sta posvečena modernim češkim moškim zborom. Koncert bo v Kazinski dvorani, vstopnice v Matični knjigarni.
u— VII. javna produkcija gojencev drž. konservatorija bo drevi ob pol 7. v Fil-harmonični dvorani. Spored obsega dela predJklasične in klasične dobe. Predvsem je zastopan na sporedu nesmrtni Bach. katerega 250 letnico rojstva smo letos obhajali. Nastopijo gojenca: Žagar-Vodušek Rudolfova-Menardijeva, Lubec-Menardije-va, Turšič, Petrovčič Tone-Osterčeva Hrašovec Silva in konservatorijski godalni orkester pod vodstvom prof. škerjan-ca. Gojenci eo iz šole ge. prof. Foedran-spergove, Wistinghauenove in Puglia. dalje iz šole Janka Ravnika, Jana šlaisa in L. M. škerjanca. Podrobni spored se dobi tekom dneva v knjigarni Glasbene Matice, od 6. ure dalje pa v veži Filhar-moničnega poslopja. Ravnateljstvo vabd starše in prijatelje konservatorija, da v obilnem številu posetijo to produkcijo.
u— O tem, kako se pogrinja velikonočna miza, je priredila Zveza gospodinj v 6vojih prostorih na Bregu nazorno poučno razstavo, kakor je v zadnjem času priredila že več podobnih prav lepo uspelih gospodinjskih razstav. S to svojo predvelikonočno prireditvijo, ki sta jo skrbno aranžirali gdč. Opašičeva in gdč. šerkova, so gospodinje pokazale svojim gostom, kako se pogrinja svečana praznična miza v mestu in kako na deželi pri preprostih ljudeh. Posebno zanimanje so obiskovalke posvečale kmečki mizi, ki je bila okrašena z vsem, kar je že od nekdaj tvorilo razkošje naše kmečke praznične pojedine. Poleg primorske mize in mize za popoldanski čaj sta bili najbolj ljubko urejeni obe otroški mizici, na katerih so prirediteljice v umetniškem in vzgojnem razumevanju združile koristno in potrebno z lepoto, kakor jo pojmuje otroška fantazija Razstava je bila odprta v soboto in nedeljo in Je dosegla zelo lep uspeh.
u— Magoličeva razstava oljnatih slik bo otvorjena 5. maja v Jakopičevem paviljonu Nad 150 slik iz vseh krajev naše domovine bo razstavljenih in, kdor pozna Magoličeva dela, bo z veseljem pohitel in si razstave ogledal.
u— Akademski klub montanlstov v Ljubljani ima naslednji odlbor, ki je bil izvoljen na rednem občnem zboru 4. t. m. predsednik Ranzinger Hubert, podpredsednik Hohnjec Milek, tajnika Duhovnik Jože in Požun Alojzij, blagajnik Tancig Branko, gospodar Berce Leopold, knjižničar Cerovac Matija, arhivar šent-jurc Slavo, referent za fer. prakse Go-stiša Bori s.
u— Dijaško podporno društvo »Ffcado-goj« ima svoj občni zbor v torek, 23. t. m. ob pol 7. zvečer v prostorih ravnateljstva Akademskega kolegija. Ako bi občni zbor ob napovedani uri ne bil sklepčen, se bo v smislu društvenih pravil vršil pol ure kasneje ob vsaki udeležbi.
ZDRAVILIŠČE
Radio Ttaerma, Laško
Radioaktivne-termalne kopeli (37.5 C). Najučinkovitejše zdravljenje vseh vrst revmatičnih obolenj, ženskih bolezni, arterioskleroze, itd.
Odprto skozi vse leto.
V	predseziji do 15. junija izredno znižane cene. Pavšalna penzija za 10 dm 600.— Dto, za dvajset dni Dm 1100.—.
V	pavšalni penziji je vračunana soba. štirikrat dnevno prvovrstna hrana, kopeli, zdravniška preiskava in vse takse. Zahtevajte prospekte od uprave zdravilišča. 3611
u— Vsi vojni invalidi In vdove se po-zivajo, da se v čim večjem številu udeleže pogreba pokojnega Jerneja Bajžlja, dolgoletnega predsednika ljubljanske po-dnižnice, ki bo v sredo 17. t- m. ob 16. izpred nurtvašnčce splošne bolnišnice.
LOMBERG FILMI
in plošče
BYK * FOTG PAPIRJI
Zastopstvo: DROGERIJA L KVNC, NEBOTIČNIK DROGERIJA A. KANC, ŽIDOVSKA I
u— Organizacija statistike o tujskem
prometu. Statistični urad mestnega poglavarstva je izdelal posebno uredbo in pravilnik o organizaciji statistične službe za tujski promet. Nova statistika je organizirana po švicarskem vzorcu. Uvedene bodo posebne tiskovine, ki Jih bodo dnevno Izpolnjevali hotelirji in lastniki prenočišč. Do 5. vsakega meseca bode hotelirji dolini predložiti izpolnjene tiskovine o tujcih za prejšnji mesec. Uvedeni bosta d-ve tiskovini, ena za tujce druga za prenočnine.
ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« $
v šiški. — Telefon 33-87
G. Frohlich, Annabella
v ljubavnem filmu
Film prikazuje Dunaj tak, kakršnega doživljajo pravi Dunajčani.
Predstave samo v torek in sredo ob 7. in 9.
V dopolnilo nov Foxov zvočni tednik
Za veliko noč premiera S K R I 2 E M IN MEČEM
i)
u— Amnestiranci pri sreskem sodhščt;. Sestavljen je pri sreskem sodrfšču v Ljubljani spiošni pregled vseh onih obsojenih oseb, ki so bile deležne amnesti:"' v smislu kraljevega ukaza od dne 6. ji-nuarja letos. Pomiloščeni so bili oni, k: so bili pri tem sodišču obsojeni zaradi prestopkov tatvine, nagle vožnje in pretepov. Vseh pomiloščencev je 615.
Za pomlad se priporoča
konfekcija PAULIN
Ljubljana, Kongresni trg 5
z najprijaznejšo postrežbo, najlepšimi modeli, največjo izbiro in najnižjimi cenami.
u— Realitetni trg v prvem letošnjem četrtletju. Prodanih je bilo več hiš in posestev v mestu in okolici. Vsega je bik; v prvih treh mesecih zaznamovanih 20" kupnih pogodb za celotno kupno vrednost 12,530.236 Din. V mestu so bile nekatere stavbne parcele prodane po 100 do 700 Din za kv. meter. V samem mestu je bilo prodanih letos vsega 43 realitet, tako stavbnih in drugih parcel, kakor tudi hiš za vrednost 9,091.491 Din, ostale kupne pogodbe odpadejo na okolico. Meseca marca je ooklica zaznamovala 53 kupnih p' -
Za pirfte Safoaparatf
Dobite ga že od Din 75.— naprej!
Velika izbira tudi rabljenih aparatov vseh velikosti. — Brezobvezen ogled v trgovini
Foto Tourist — Lojze Šmtis
LJUBLJANA, ALEKSANDROVA C. ŠT.
godb za vrednost 1,511.446 Din. Od Hi-potekarne banke jugoslovenskih hraniLnic je ga. Evgemja Hribarjeva, stanujoča v Ljubljani, Zaloška cesta 14, kupila večje posestvo v Vikrčah pod šmarno goro za 2S0.109 Din. V Ljubljani sami je bilo marca 15 kupnih pogodb za vreduju* t 3,21.800 Din Tovarnar Woschnagg iz Šoštanja je kupil od g. Jeana Pollaka hišo in vilo ob Nunski odnosno Erjavčevi cesti z vsem vrtnim kompleksom za 2 ia pol milijona Din. Dt. Andrej Dolinar je kupil hišo št. 2 v Levstikovi ulici za 305.000 Din. Tovarnar Ferdinand Eifler je kupil od Vlad. Lokarja hišo št. 34 na Sv. Petra cesti in vogalu Resljeve ceste za 1,060.000 Din.
ZOBOZDRAVNIK
DR. JOS. TAVČAR
NEBOTIČNIK TELEFON 33-93
ordinira od 24. aprila do 1. septembra od 7. do 12. in in od 4. do 7.
V četrtkih in sobotah popoldne ne ordinira
u— Zobozdravnik dr. Rodcschegg ne ordinira do 25. t. m.
u— Bik ga je pobedel. Iz Hrušice so včeraj pripeljali v bolnišnico nevarno ranjenega posestnika Antona Hočevarja. V hlevu mu je bik pritisnil prsni koš ob zid, da je dobil gospodar nevarne notranje poškodbe.
Iz Novega mesta
n— Kadilci cigaret »Drava« se tudi pri nas bridko pritožujejo. Ze se opaža, da so najbolj prizadeti trafikanti, saj se je prej pokadila pretežna večina samo »Drave«, toda one stare aorte ki ni bila iz smet?
Iz Celja
Smrt mladega dijaka. Na zagrebški kliniki je umrl v nedelje 161etnl dijak 6 razreda celjske gimnazije Anton Oražem, stn-edinec znanega krojaškega mojstra in Hišnega posestnika g. Antona Oražma v Celju, Gledališka ulica 9. Truplo eo pre-DeljaK iz Zagreba v Celje. Pogreb bo danes ob 16. lz mrtvašnice na mestnem pokopališču. Pokojniku bodi ohranjen blaa spomin, težko prizadeti rodbini našo iskreno soialiel
e— V celjskem gledališču bo uprizorila ljubljanska dTama danes ob 20. Kreftovo uspelo novo komedijo »Malomeščani«. Ne-abonenti naj si še danes dopoldne preskrbijo vstopnice v prednrodati v kniigarnt »Domovini«.
e— V celjski bolnišnici so umrli v soboto 831eti"i občinski revež Franc Jazbin-šek iz Zavodne 22 pri Celju, v nedeljo 6Sletni posestnik Anton Kunej iz Kozjega. včeraj pa 46 letna žena upokojenega rudarja Angela Golouhova s Slivnega »ri Laškem.
Primoran sem izprazniti lokal, zaradi tega prodajam vso manuSakturo, konSekci-lo, damsko in moško perilo, nogavice in drugo blago po globoko znižanih cenah &OLBEZEN FRANC, CELJE Prešernova 3670
e— Žrtve noža in splašenih konj. V
nedeljo je neki moški v Ljubiji pri Mozirju napadel 29 letnega dninarja Josiisa Keberčnika iz mozirske okolice in mu zasadil nož med rebra. V soboto ie neki deček v prepiru zabodel llletnesa Ivana Petelina, sina hlapca v Celju, z nožem v desno roko. V petek sta se 231etnemn red-ovu 39. p. p. Nikoli Grbatiniču v C<»-Iju 6plaš*ila konja, ko se je peljal na vozu Grbatinič je padel z voza in si močno poškodoval levo nogo. Vsi trije poškodovanci se zdravijo v celjski bolnišnici.
e— Zopet vlom. Včeraj smo poročal! o vlomu, k! je bil izvršen v nedeljo po polnoči v gostilno g. Naprudnika na Lavi pri Celju. V nedeljo okrog 17.30 pa je M1 izvršen vlom v mestu. Neznan storilec je s ponarejenim ključem odprl vrata, ki vodijo v stanovanje vdove po šumarskem svetnem ge. Travirkove v Miklošičevi ulici 10, stopil v sobo, odklenil omaro in odnesel iz nje aluminijasto škatlo z 85« Din, last magistratne uradnice gdč. Marije Travirkove. Ker sta se oftividno v tem času vrnili gdč. Travirkova in nje-na sestra domov, je vlomilec odhitel pri zadnjih vratih na vrt, splezal čez ograjo in pobegnil po Gregorčičevi uMH.
e— Kino Union. Danes ob 16.30 In 20.30 zvočni veiefiim lEina« in zvočni tednik.
Iz Maribora
a-— Mladina za spomenik. Prispevali
so za mariborski! spomenik kralju Uedi-n: tel ju naslednje narodne šole: Svečina 100 Din, Pob rež je 150, Krčevina 120, Vransko 109, Vuzemica 50, Frani 72, Slivnica pri Mariboru 200, Svečina 44, Srdica-Rogaševci 40, Pomožna šola Maribor 100, dekliška narodna šola Studenci pri Mariboru 300, II. drž. dekl. mešč. šola Maribor 100, I. deška osnovna šola, Maribor 100, deška narodina šola, Apače 300. IV. dekl. nar. šola, Maribor 190.
a— Prosvetni šef prof. Breznik se mudi te din i v Mariboru na inšpekcijskem potovanju.
a— odličen znanstvenik dr. Popelka,
ravnatelj grašfcega arhiva, je prišel v štu ilijske svrhe v Maribor, kjer ostane dalje časa.
a— Vodstvo obmejnega Sokolstva. Na nedeljskem občnem zboru mariborske sokolske župe je bila izvoljena naslednja župna uprava dr. Milan Gorišek, starosta, Ljudevit Kranjc, podstarosta. dr. V. železnikar, drugi podstarosta, dr. J. Pučnik, tretji podstarosta, Slavko Komac, načelnik, Ciril Hočevar, namestnik, Davorin Polič, drugi namestnik, Nada Marčus, načelnica, Vida šedlbauer, prva namest-nica, Nela Prime, druga namestnica, Tončka štifter, tretja namestnica. Ru-pert Lintner, prosvetar, Mihajlo Dojčino-vič, tajnik, Janko Zorko, blagajnik, prof. Degen, statistikar, dr. Fornazarič, A. Lu-kačič, ravnatelj M. Mastnak, prof. Struna Ivan Tomaždč, dr. Leo Kac, Janko Pire, dr. Fran -Irgolič, dr. Rudolf Kac odborniki. Polkovnik Putnikovič, dr. F. Šalamun, dr. L. Pivko, Rado Lenard, Joškc Velnar, Gregor šašelj, Rudolf Galob, Anton Hren, Josip Mohorko, Josip Klemen-čič, Ivan Lavrenčič, Peter Močnik in inž. Vičič, namestniki. Janko Givec, Leopold Haler, Joško Hvalenc, Drago Kocmut in Franjo špes, revizorji, Častno razsodišče: dr. F. 2iher, predsednik dr. F. Lipold, dr I. Jančič, dr. B. Mihalič, in I. Zemljič. člani razsodišča dr. Fornazarič in Fr. Ju-hart namestnika.
a_ Popis mariborskega prebivalstva
bo izvedel pričenši z 12. majem t. \ mestni popisovalni oddelek. Popis je potreben v svrho točne ugotovitve ljudskega stanja v Mariboru, zlasti spričo se-stavljajcčega se velikega adresarja mesta Maribora in okolice, ki se bo priredil po zgledu dragih mest. V adresarju bodo tudi točne družinske navedbe glede žene, otrok itd. Brezdvomno je, da je takšen adresar za Maribor nujno potreben. Da ee bo pa mogel zares temeljito in verodostojno sestaviti, bo mestni popisovalni oddelek izvedel popis v smislu pravega ljudskega štetja.
a— O veliki noči krst, V gledališču se bo na velikonočno nedeljo krstila Ras-berserjeva izvirna opereta »Prebrisan! amor«. ki spominja na romantične operete in ki ima mnogo komičnih zapletlja-zev Režira glavni rešiser J. Kovič. dirigent L. Herzog, koreograf Harastovnč Sodelujejo Udovičeva, Barbičeva. Dra-gutmovičeva, Sancin, Grom, P Kovic, Verdonik, Harastovič, Nakrst, Furijan in Blaž
a— Večer mariborskih mornarjev, organiziranih v Jadranski straži, je v soboto zvečer v spodnji kazinsk' dvoran! prav lepo uspel M a H harmonfkarj' so se pod vodstvom meščansko-šolskega učitelja a šušteršiča dobro postavili, pa tudi mornarski sekeljskl pevski In godbeni kvn-tet zborno opravil svoj posel. Aeilni
tukaJSnJl mornariški sekc^i JS, ki Ji na-čeluje neumorni predsednik D Jug, toplo priznanje za vzorno pripravljeno patrio-tičsno prireditev.
a— Obubožanim mariborskim trgovcem je namenjena takozvana Novakova ustanova. Na nedeljskem občnem zboru tukajšnjega Združenja trgovcev se je skle-ailo, da se kuratorij omenjene socialne ustanove osamosvoji od združenja. Odslej bo vodil omenjen! kuratorij svoje posle popolnoma samostojno.
a— Sodišču so izročili nekega 231etne-ga brezposelnega delavca, ki je osumljen, da je izvršil v zadnjem času po mariborski okolici več vlomov. Pri zasliševanju ob prilikii aretacije je vsako krivdo tajil, našli so pa pri njem neke ukradene predmete, ki ga zelo obremenjujejo.
a— vlomilska sodrga se še vedno klatri po mariborski okolici in ustrahuje naše kmečko ljudstvo. Iz kleti posestnika Janeza Korošca v Stopnem so odnesli neznana tatovi nad 100 litrov vina in 300 kg koruze. Izropali so tudii hišo posestnika Cirila Lendoška pri Sv. Ani ter odnesli blaga za 4000 Din.
Iz Kranja
r— Zvočni kino v Narodnem domu predvaja danes v torek in jutri v sredo ob pol 9. izredno uspeli nemški zvočni film >Adjutant Nj. Veličanstva«.
Iz Litije
i— Predavanje o Bolgariji. V sredo 17. t. m. bo prišel v Litijo glavni tajnik osrednjega odbora SPD g. dr. Arr.ost Brilej, magistratni svetnik iz Ljubljane. ki bo predaval o bratski sosedi Bolgariji. Prikazal nam bo zanimivosti s potovanja, ki ga je napravil v družbi slovenskih planinar-jev v Bolgarijo in na tamkaišnje planine. Svoje predavanje bo tolmačil s skioptič-nimi slikami, ki jih je posnel na bolgarski turneji. V sredo popoldne ob 16. uri bo predavanje za deco iz litijskih, šmarskib in ponoviških šol, zvečer ob 20. uri pa za odraslo publiko. Obe predavanii bosta v kinu »Draga«.
Iz Slovenjgradca
sg— Tečaji za precepijenje kostanja v srezu Slovenjgradec. Zarad*i važnosti vzgoje debeloplodmega kostanja pri nas glede na gospodarske prilike in v korist posestnikov se priredi v srezu Slovenjgradec dva praktična tečaja o preeeplja-njn domačega kostanja z debeloplodnim in sicer: 12. maja ob 14. pri Brinovšku v št. Andražu in 19. maja ob 14. pri Dolin-šku v Št. Ilju. Oba tečaja bo vodil sreski kmetijski referent iz Slovenjgradca. Udeležencem se razdeli brezplačno večje število cepičev. Izkušnje so pokazale, da zlasti v vinarskih krajih dravske banovine lahko uspešno pridelujemo debeloplod-ni kostanj. Posestniki, posebno oni, ki posedujejo že sedaj kostanjeve gozdne nasade, naj se tečaja zanesljivo udeležijo.
Iz Gornjega grada
šolska kuhinja v Gornjem gradu je tudi letos preko zime kljub težkim gospodarskim prilikam poslovala. Kuhalo se je od decembra do konca marca in je bilo pripravljenih v tem času skupno 3134 toplih obedov za revnejše in oddaljenejše šolske otroke, ki morajo preko opoldneva ostati zaradi pouka v šoli. Nabiranje prispevkov v naravi in denarju oskrbuje domače uči-
Gospodarstvo
Načrtno gospodarstvo
Ljubljana, 13. aprila.
Pod okriljem Društva slušateljev juridiČ-ne fakultete je na univerzi včeraj predaval naš ugledni gospodarski teoretik univ. prof. dr. Bilimovič o vprašanju načrtnega gospodarstva. ki je dandanes pač v ospredju v.-e-občega zanimanja, pa je prav. da tudi naša visokošolska mladina dobi do niega svoj odnos.
Načrtno gospodarstvo, je med drugim izvajal g. profesor, je v nasprotju s sodobnim gospodarstvom, ki je prevladovalo ob koncu 18. in v začetku 19. stoletja, v dobi modernega liberalizma. Bistvo vezanega narodnega gospodarstva ie delo za trg. taKO da država sama ureja gospodarstvo in ga na zunaj ščiti s carinami. To je v zgodovini že znan pojav, saj so delali v tem prav-cu Najoleon. Peter Veliki in drugi. Libe-ralistično gospodarstvo je imelo v preteklosti velik uspeh in razvoj industrije je v veliki meri pospešil rast prebivalstva Evrope. ki je v 16. =toletju štelo še komaj 20 milijonov. 1. 1900. 400 milijonov, 1. 1914. pa že 459 milijonov ljudi. Vzporedno s številom je napredovalo tudi splošno blagostanje prebivalstva.
Svobodno narodno gospodarstvo je trajalo do srede 19. stoletja, nato pa so začeli vezati gospodarstvo z mono?>oli. razvili so se delav.-ki sindikati, nastale so zadruge, državna in občinska podjetja in v večini držav so izvedli agrarno reformo. Države so pospeševale ta razvoj, ker je vse stremelo po avtarkiji (po neodvisnosti od uvoza, tako da država sama proizvaja vse. kar potrebuje za konsum). Posebno je avtarkija 'Jeal imperialističnih držav (Japonska, Nemčija). Svetovna vojna je to vezanost gosoodarstva še povečala, saj je vojni socializem v veliki meri utesnil svobodno trgovino in razpolaganje z dobrinami. Kapital sam se je vezal v kartele. truste in koncerne. Vojni je sledila doba prosperitete. leta 1929. pa se ie začela svetovna kriza in še zdaj vlada splošna depresija. Dolgotrajnost in težavnost te depresije kaže. da ne gre za navadno ko-njunkturno, temveč za strukturno krizo, ki jo nekateri strokovnjaki vobče smatrajo za krizo kapitalizma. V tej dobi se proti svobodnemu tržnemu gospodarstvu ne bore več samo delavske internarionale. temveč tudi fašizem, hitlerizem. krščanski socializem in Roosevelt.
Liberalnega gospodarstva zdaj ni več in mnoge vezi onemogočajo njegov povratek. Skoro vse države stremijo za načrtnim gospodarstvom. ki je pri poizkusih dobilo različne oblike. Integralno komunistično gospodarstvo je v Rusiji odpravilo zasebno lastnino in tržno ceno ter določa produkcijo in konsum. V Rusiji je država prevzela vlogo kapitalista. Takozvani belgijski načrt iz 1. 1933. ima v programu podržavljenie težke in električne industrije, prevozništva in denarništva. Švicarski in francoski načrt se bavita z izbolišanjem kmetskega položaja. Italijanski fašizem stremi za ohranitvijo zasebne lastnine, ki jo regulira z zakoni o delavskih sindikatih, o korporacijah. o odnosu med delavci in delojemalci (korpora-tivni sistem). Primer korporativno - stanov-
šanj. ki so v zvezi z izvozom, s posebnim ozirom na ukrepe posameznih držav v svrho zaščite lastne proizvodnje ter s posebnim ozirom na komplicirane gospodarske aranžmane. Tak zakon je zaradi neorganiziranosti posameznih izvoznih panog zelo aktualen. Od rešitve tega problema je v znatni meri odvisna naša bodočnost kot iz-vozniške države, kajti v edinstvu akcij trgovcev. ki imajo dobre izkušnje pri izvoznem poslu, je nesporno velika gospodarska moč.
Zahteve mariborskih trgovcev
Ob lepi udeležbi članstva se je vršila v soboto zvečer v salonu hotela »Orel« v Mariboru letna skupščina mariborskega združenja trgovcev, ki jo je vodil predsednik g. Ferdo Pinter. Potem, ko je pozdravil navzočega tajnika zbornice za 1U1 dr Plessa in obrtnega referenta mestnega poglavarstva dr. Senkoviča. je predsednik podal podrobno poročilo o perečih vprašanjih trgovstva, ki so ga zboroval« sprejeli z velikim odobravanjem. V imenu Zbornice za TOl je zborovaice pozdravil tajnik g. dr. Pless. nakar je poročal o delovanju združenja glavni tajnik g. bkaza, o računskem zaključku za preteklo leto in o proračunu za tekoče leto pa tajnik g. Zidanšek. Revizijsko poročilo je končno podal predsednik nadzorstvenega odbora g Perhavec. Vsa poročila so bila sprejeta z odobravanjem in je članstvo pokazalo največjo solidarnost, disciplino m neomajno zaupanje v vodstvo združenja.
Glede na težavne priliki, ki vladajo v trnovski stroki, je občni zbor soglasno sklenil nasloviti na vse merodajne ciniteljc naslednje zahteve: Ukinejo naj se vsi davčni in drugi privilegiji, bociisi nabav-ljalnim zadrugam, kakor tudi sličmm ustanovam. Izvede naj se reforma zakona o neposrednih davkih, tako da se uvede kon-tinientiranje pridobnine, določi eksistenčni minimum in uvede imenovanje članov davčnega odbora od stanovskih organizacij. Industrijske in tovarniške prodajalnice naj se brezpogojno ukinejo, dokler pa se to ne izvede, naj se smatrajo kot samostojna podjetja in kot takšna tudi obdavčijo. Taksa po tar. post. 34. (računska taksa) naj se začne pobirati šele pri računih od 100 Din in to po 1 Din. Trgovski posli u roke v roko naj se osvobode izdajanja računov in seveda tudi taks. Samoupravne davščine, trošarine in uvoznine naj se po vsej državi unificirajo, ker so velika ovira v medsebojnem blagovnem prometu. Takoj naj se ukine § 7. davčne novele od 18. februarja pr. leta. Zahteva se noveliranje § 19. obrtnega zakona v tem smislu, da se podaljša učna doba in poostrijo določbe glede dosege trgovsko-obrtnih pooblastil in glede privilegiranja rokodelcev z ozirom na trgovsko obrt. Krošnjarjenje naj se dovoli samo s predmeti domače delavnosti, ■/sako drugo naj se prepove in onemogoči. Ukine se naj tudi obiskovanje privatnih strank po trgovskih potnikih.
v trgovinski register se je vpisala naslednja tvrdka: »Voltat, družba z o. z., tvornica elektrotehničnega materiala v Celju (osnovna glavnica 100 000 Din, Dosio-vodji dr. Zinimer Rudolt in Zimmerjeva Vera Luci, oba iz Celja).
_ Narok za prisilno poravnavo o inž.
Tornagu Ivanu v Ljubljani je določen na dan 30. t. m. ob pol 10. pri okrožnem sodišču v Ljubljani, soba 140.
Borze
15. aprila.
Na ljubljanski borzi so oficielni tečaii deviz ostali v glavnem nespremenjeni, le New York je popuščal. V privatnem kliringu so se avstrijski šilingi podražili za deset točk in notirajo 8.72 do 8.82. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v angleških funtih po 231.95. v avstrijskih šilingih po 8.75, v grških bonih po 80.5 in v španskih
pezetah po 5.4450.	_
Na zagrebškem efektnem tržišču se je
.......- ----------... Potniki naj posečajo samo tvrdke. ki se ba-
skega gospodarstva na« nudi nova Nemci- vi=0 z razpe<;avanjem takega blaga. Bla-• ■ i_____i::__m,rwlni> solidarno- I _____t____j:,.:	u-o-r /-vrira na vrednost
ja, ki temelji na ideji razredne solidarno-	govni krediti naj se brez ozira na vrednost
v naravi m denarju usmuujc — , sti. podrejene višjemu nacionalno - sociali-	jn vrsto b]a2a v celoti izvzamejo iz kmet-
telirtvo ž™ skozi več let A je tudi vod- stičnemu programu. Delno načrtno gospo-	ske zaščite. y interesu pobijanja brezpo-
stvo kuhinje v njih roki. Nabiralci so našli darstvo izvaja Amerika, ki je bila doslej	selnosti naših domačih delovnih moči za-
dOT^lj razumevanja med tukajšnjim pre- trdnjava svobodnega gospodarstva Rooje- 1................--<■----
aovoiJ	- - -	---- i- I Veitova akciia ie znižala vrednost dolarja
bivalstvom. zlasti med uradništvom, ki po svojih močeh podpira to dobrodelno akcijo razen tega je kr. banska uprava naklonila prispevek 500 Din. Vsem darovalcem, ki so tudi v pretekli zimi pripomogli k poslovanju šolske kuhinje, bodi izrečena prisrčna zahvala.
Iz Ptuja
j_ Prosvetni odsek ptujskega Sokola uprizori v torek ob 20. v mestnem gledališču komedijo »Narodni poslanec« od Branislava Nušiča. O pisatelju bo predaval na prireditvi učitelj g. Hasl.
j— Ponarejeni kovanci. V Leskovcu v Halozah sta dva neznana moška v neki gostilni plačala zapitek s ponarejenim 20-dinarskim kovancem Gostilničarka je po njunem odhodu spoznala ponarejen denar ter na sumljiva moža. ki sta prišla i^z hrvatskih krajev, opozorila orožnike. Oba sumljivca sta že zasačena in izročena so-
j— Tatvina cestnega orodja. Pri gradbi ceste Zavrč—Turški vrh so te dni vlomili neznani vlomilci v shrambo za orodje ter odnesl. več motik in krampov ter drugo orodje v skupni vrednosti okoli 1000 Din. Vlomilcem so orožniki že na sledu.
j— Kino predvaja v sredo ob pol 19. m pol 21. velefilm »Konec je ljubezni«. Dodatek Paramountov tednik.
ftgPCRTOAJI
Začetek ob 20 Torek, 16.: Malomeščani. Gostovanje v Celju. Sreda,' 17.: Malomeščani. Sreda.
OPERA. Začetek ob 20 Torek, 16.: Jenufa. C. Sreda, 17.: Zapito. Četrtek, 18.: Zaprto.
Petek, 19. ob 18.: Parsifal. Izven, *
V Janačkovi operi »Jenufa* nastopi drevi ga. Thierryjeva, ki se je vrnila z daljšega bolezenskega dopusta, v vlogi cerkovnice. Opera je eno najučinkovitejših 6<-ških del in je našla pot na vse svetovne odre. Režiser Ciril Debevec, dirigent ravnatelj Polič.
Velika Wagnerjeva opera »Parsifal« se godi na veliki petek. V glavnih partijah ga. Thierryjeva ter gg. Marčec, Betetto, Primožič. Wagnerjeva močna in genialna glasoa je ustvarila elementarno in neumrljivo umetnino. Vodi ravnatelj Poli5, ki je postavil delo muzikalno in režijsko na oder. Sodeluje pomnoženi zbor in orkester. Pričetek ob 18.!	___
CELJSK 0 GLED ALIŠCE.
Začetek ob 20 Torek. 16.: Malomeščani Gostovanje ljubljanske drame. Abonma.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE.
Začetek ob 20 Torek. 16.: Blodni ognji A. Znižane cene. Zadnjič, i Sreda, 17.: Zaprto.
za 40% in s tem dosegla boljše razmerje med vrednostjo agrarnih in industrijskih proizvodov. Na Angleškem so 1. 1931. ustanovili prisilne zadruge, ki urejajo cenejpri-delkom. V Češkoslovaški so uvedli žitni
monopol.	.
Pri vseh svo;ih dobrih straneh ima vsako načrtno gospodarstvo tudi velike pomanjkljivosti, ker ne odstranjuje socialne neenakosti, zvezano je z nasiljem ter povečuje politično in gospodarsko odvisnost prebivalstva od gospodarskih organov v menjalnem gospodarstvu kontrolira produkcijo in konsum sam gos. načrtnem gospodarstvu pa ima oblast s tem problemom velike težave. Tezkoče rasejo pri načrtnem gospodarstvu v geometrični, medtem ko pozitivne stvari le v antmetic-ni postopki. Zato bi bila najbolj rešitev tega vprašanja kompromis, tako da ostane zasebna lastnina, ki pa mora biti podrejena interesu vsega prebivalstva (takozvana dualistična ekonomska teorua) G predavatelj je imel na koncu na akademike leD nagovor s pozivom, naj se v svojem gledanju fn delovanju glede teh vprašanj drze srednje, kritične poti.
Kontrola izvoza
»Glasnik« Zavoda za pospeševanje zuna-
nje trgovine prinaša v svoji zadnji števi ki od 12.%. m. na uvodnem mestu dal.si. članek o potrebi zakona o izvozu. V uvodu ugotavlja, da se povsod opaža prizadevanje za takozvano načrtno gospodarstvo. Razlogi za ta prizadevanja so v vseh državah slic-ni in so gospodarskega in političnega značaja. Tudi v naši državi smo imeli nekatere poizkuse, da se uredijo posamezna gospodarska vprašanja, ki so postala nujna zaradi gospodarskih razmer. V zadniem času je Bolgari ia uveljavila značilen zakon o organizaciji in kontroli izvoza ki je stopil v veljavo 15. marca t L Ta zakon poobla^a ministra narodnega gospodarstva, da uvede obvezno kontrolo nad izvozom, zlasti glede kvalitete blaga, glede pakovama in
tipiziranja blaga.	•„„„„
"Ta zakon uvaja tudi kontrolo nad izvozniki in stroge sankcije. Bolgarski zakon nas mora tem boli zanimati, ker ga uvaja država s slično gospodarsko strukturo. Pri nas obstoja v tej smeri zakon o kontroli kmetijskih proizvodov, namenjenih izvozu, m zakon o organizaciji izvoza živine ter živinskih izdelkov poleg zakona o Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine, ki pa ne ustreza več današnjim razmeram, ker je bil izdan še v eri svobodne trgovine. Z obstoječimi zakonskimi predpisi pa pri nas ni rešeno eno najvažnejših vprašanj, t. J. vprašanje. kdo se sme baviti z izvozom tn pod kakšnimi posroji. To vprašanje je zaenkrat urejeno samo pri izvozu živine in živinskih proizvodov (tozadevni zakon taksativno predpisuje, kdo se sme baviti z izvozom živine in živinskih proizvodov ter predpisuje posebni register izvoznikov) Po dolgoletnih izkušniah Zavoda ra nooneševanie zunanje trgovine pri organiziranju našega izvoza se onaža notreha da «e v interesu po-sspeševnnin izvo^a	noopben okvirni za-
kon, ki bi omogočil reševanje vseh vpra-
htevajo trgovci, da se čim prej nadomestijo nepotrebni tuji delavci in namescen-ci z domačini. Z ozirom na težavne gospodarske prilike, v katerih je danes trgov-stvo, naj se čim prej izvede socialno zavarovanje za trgovstvo.
Gospodarske vesti
= Državna hipotekama banka zaznamuje v teku letošnjega januarja, kakor je to razvidno iz mesečnega izkaza, objavljenega v »Službenih Novinahr, povečanje gotovinskih sredstev od 266.5 milijona Din ob koncu lanskega leta na 319.0 milijona Din ob koncu januarja (lani ob koncu januarja 319.b). Posojila na hipoteke, samoupravna posojila in ostala posojila so nekoliko nazadovala. Povečala pa se je zadolžitev finančnega ministrstva po tekočih računih na 605.7 milijona Din nasproti 530.7 milijona Din ob koncu lanskega leta in 454.7 milijona Din ob koncu lanskega novembra (lani ob kou-cu januarja 365.6 milijona Din). Na pasivni strani mesečnega izkaza pa vidimo povečanje postavke zadolžitve Državne hmote-karne banke pri Narodni banki po lombar-du in reeskontu na 271 miliionov Din nasproti 175 milijonom ob koncu lanskega leta in 18o milijonom ob koncu lanskega novembra (lani ob koncu januarja 218.5). Privatne hranilne vloge so se ponovno povečale za 22.0 na 1053.4 milijona Din (lani ob koncu januarja 910.6). Pri drugih postavkah ne vidimo večjih sprememb.
= Izvoz drv v Eritrejo. »Jutro« je že poročalo, da je šlo zadnje tedne precej rezanega lesa iz Slovenije za vojaške potrebe Italije v Vzhodni Afriki. Kakor sedaj poročajo iz Zagreba, so v zadnjem času številni agenti in komisionarji po-kuptiH. v Gorskem Kotaru na račun Italije velike količine drv (okrog 2400 vagonov) in se to blago pošilja na Sušak, odkoder voz1 jo to blago parnikd v Eritrejo za potrebe italijanske vojske.
= Slovenija uvaža banatska Tina, Novo-sadski »Deutsches Volksblatt« prinaša zanimivo poročilo z vinskega trga v Vr=>cu in pravi, da so tam v teku jeseni, zlasti^ pa v teku zime, prekuhali ogromne količine vina v vinsko žganje, tako da je ze uO /o lanskega vinskega pridelka vršačkega okoliša porabljeno in znaša preostala količina le še okrog 400 vagonov. Vršački vinski trg je s tem zelo razbremenjen in so cene zopet čvrste. Poročilo poudarja, da so bile precejšnje količine vina v zadnjem času prodane v dravsko banovino. Cene se gibljejo sedaj za navadna bela vina po iako-sti med 1.30 do 2.40 Din. za navadna rdeča vina med 2.40 — 3 50 Din
= Pomladni ljubljanski velesejem. Malim obrtnikom je omogočena udeležba na letošnjem pomladnem veleseimu v Ljubljani na razstavnem prostoru, ki ga je za udeležbo male obrti iznoslovala nri ravnateljstvu veleseima kraljevska banska unrava. referat za pospeševanie obrta. Obrtniki, ki nameravaio razstaviti na nrostoru referata, nai nrifrlnee svoio ud pip/ho naikasneie do 10 maia pri kralievski hnn«ki upravi, referatu za pooT><*s°v*njp ohrt? v Ljubljani. Knaflieva ni''-* 9 kjer dobe tudi vse podrobne informacije.
po ---- — . „ .
skem posojilu po 77.50 in <8.
Devize.
Ljubljana. (Z všteto premijo 2S.5 odstot.) Amsterdam 2961.46 — 29(56.06, Berlin 1756.08 — 1769.95, Bruselj 742.85 — 747.92, Curih 1421.01 — 1428.uS, London 211.93— 213 99 Newyork 4348.31 — 43S4.62, Pariz 9$9 60 _ 291.03, Praga 183.27 — 184.38.
C urih. Beograd 7 tri Pariz 20.38, London 14 9630, Nevvvork 308.3750, Bruselj 52.^250, Milan 25.6250. Madrid 42.2250, Amsterdam 208 35 Berlin 124.30, Dunaj 58. Stockliolm 7715 ' O-lo 75.15. Kobenliavn 66.S0. Praga 12.90, Varšava 58.25, Atene 2.90, Bukarešta 3.05.	_
Dunaj. (Tečaji v priv. kliringu.) Beograd _ London 25.99, Milan 44.45, Nevvvork 534.69, Pariz 35.44. Praga 22.25, Curih 173.28, 100 S v zlatu 12S S pap.
Efekti.
Ljubljana. Vojna škoda 372 — 375. 7% investicijsko 77 — 78, Blair 76 - .8, 7«Vo Blair 67 — 68, 4°'» agrame 46 — 4/,
6°/o begluške 65 — 66.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna skocla 379 _ 374. za april - avgust 3<3 — 3,4. TVo investicijsko 77.50 - 78.50, 4»/» agrar-ne 45.50 den., 7°/« Blair 67.50 — 68. b' o Blair 76 — 78.50, 7°/o Drž. hipotekama banka 70 — 72 6fl'» begluške 60 — 60.,o; delnice: Priv. agrarna banka 231 — 236. Trboveljska 120 den., Sečerana 140 — 160-
Beograd. Vojna škoda 374 _ 3<4.;jO (3/4), za junij — (374), 7°/o investicijsko 78 do 7850 6% begluške 65.75 — 66.20 (6o.cO), 7®/o Blair 67 den., 74/o Drž. hipotekama banka 70 — 72. Narodna banka_ 5380—5ofX) (54CO), Priv. agrarna banka 232.50 — 233.50 (033 °0)
Dunaj. Državne železnice 23.60, Trboveljska 12.98, Alpine-Montan. 10.65.
Blagovna triišca
LES.
-f Ljubljanska borza (15 t m.) Tendenca za les mlačna. Zaključen je bil 1 vagon smrekovih drogov.
ŽITO.
+ Chicago, 15. aprila. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 99.50, za julij 997o, za september 100.25; koruza; za maj 88, za jujj 82.6250. za september 77.3750. _
-H Winnipeg. 15. aprila. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 89.50. za julij 90.1250.
-f Ljubljanska borza (15. t. m.) Tendenca za žito stalna. - Nudi se (vse franko nakladalna postaja): pšenica: baska. 78 kg, po 126 — 128; banatska, 78 kg težka po _ 1^6• oves: slavonski 98—100: koruza: baška po 70-72; banatska po 66-68; moka: baška in banatska >0« po 2tO - ^-0, baška »2< po 180 - 200; baška »5< pa po 160 — 180: otrobi: baški debeli 9r> - 100.
+ Novosadska blagovna borza (15. t. m.) Tendenca stalna, promet je bil srednji Pšenica: baška potiska 126 - 128. slavonska 128 — 130- sremska in baška 1/1—1-3. banatska 120 - 123. - Oves: baški, sremski in slavonski 86 - 88. - Ječmen: baški in sremski. 65'66 kg 125 - 130; jari, 67/6S kg 135 - 140. - Koruza: baška m sremska 67 - 68; banatska 64 — 65. — Moka: baška in banatska >0g« in »0gg< 187.50—210; >2< 167.50-190; >5« 147.50 do 170; »6« 130 - 142.50: .7« 105 do 110- >8< 75 - 78. _ frizol: h^ki in sremski beli, brez vreč, 2°/o 122.50—l2o. _ Otrobi: baški in sremski v jutastih vrečah 78 - 80; banatski v jutastih vrečah
-Q _ -Tg
+ Budimpeštanska terminska borza (15. t m) Tendenca prijazna. Promet srednji, Pšenica: za maj 15.56 - 15.58 za lumj 15 57 _ 15.58: koruza: za maj 11.17—11.18.
RAD 1 O
Torek 16. aprila
LJUBLJANA 11: šolska ura: Velikonočni običaji, vrsta zvočnih slik, napisal Joža Voirbergar, izvaja radijski dramski studio. Režija: g. Pogorelec — 12: Plošče — 12.50 Foročila - 13: Cas. plošče - 18: OtroŠKi kotiček: Cvetlice govore (VI. Kapus) — 18 °0- Higiena kmetskega otroka (ga. Zajec-Boškovičeva). — 18.40: Nemščina (dr ho-larič). — 19.10: Radijske motnje (univ. prof Osana). — 19.30: Nacionalna ura: Medicinsko predavanje (Milan Tupajic - iz Beograda). — 20: Volilno in polit, poročilo. 20.15- Cas, jedilni list, program za sredo _ 20 25- Chopinov večer. Klavir solo izvaja ga " Osterc-Valjalova, uvodno besedo govori gosp. prof. Slavko Osterc. — 21.30: Cas poročila — 21.50: Slovenske narodne z orkestrom pojo gdč. Zupanova, gg. Ba-novec in Jug — 22.30: Angleške plošče
Iz življenja na deželi
2ETALE. V nedeljo 7. t m. sta se vršili v naši narodni šoli dve lepi proslavi, m sicer vsajenje spominske Upe in 201etmca obstoja šole ZadivU nas je nastop šo-srte mladine s krasnim deklamiranjem. s simboličnimi vajami »Lipa« in »Tožba slepca« ter s prekrasnim petjem pod vodstvom šolskega upravitelja g. Tomažiča Božidarja. Mladinski pevski zbor se je proslavil že lansko leto dvakrat v Rogas-ti Slatini in tudi v Ljubljani s svojimi lepimi v srce segajočimi pesmicami Prisrčno^ zahvaljujemo g Tomažiču za njegovo požrtvovalnost ter želimo, da bi njegove lepe besede, ki jih je govoril pri lipi in v šoli ostale zapisane v mladih srcih in bile kažipot v njihovem življenju Tudi ostalemu učiteljstvu vsa zahvala za sodelovanie pri proslavi, ki nam bo ostala v na;"1- *em 1 spominu.
Tiskarna milijard
Tam, kjer se rode francoski franki - Prisega molčečnosti — Električno nabita ograja okolu tvornice bankovcev — Tatinski zidar
Ob periferiji Clermand - Ferranda »e dviga blok svetlih, prijaznih hiš s sivimi škriljatimi strehami, ki jim na zunaj ne bi prisodil, da skrivajo v sebi tiskarno. Nu, ta
tiskarna ni tako običajna da bi ne smela biti v teh nekam aristokratskih prostorih, to je namreč tiskarna, v kateri tiskajo papirnate bankovce za 82 milijard zlate zaloge, ki jo ima Francoska banka. Od tu potujejo bankovci po 50, 100, 500, 1000 in 5000 frankov v svet, eem se vračajo, ko so postali že preveč nerabni za obtok.
Noben radovednež, naj bo Se tako mogočen in vpliven,
še ni prestopil praga enega izmed teh poslopij. Nobene orožarne in nobenega vohunskega urada ne čuvajo strožje nego francosko tovarno bankovcev. Uradno ta tovarna sploh ne eksistira in o tem bi se prepričal, če bi hotel o njej kaj vprašati kakega njenega nameščenca. »Niti govora ni o tem, da bi se tu tiskali bankovci!« bi ti odgovoril.
V delavnice in iz njih gre
vsak dan 1500 delavcev.
Vsakega, ki ga sprejmejo na novo, natančno preizkusijo in pretipljejo. Priseči mora, da ne bo o svojem poslu nikoli spregovoril najmanjSe besede s komurkoli. Tudi upokojeni in tisti, ki jih odpuste, morajo priseči isto, in če se prisege ne drže, jih zadenejo
stroge kazni.
Vendar ljudje so ljudje in tako je vsak nepoklicani poučen o tem, kaj se dogaja za zidovi te skrivnostne tiskarne, ki ofici-elno ne obstoji.
Tiskanje bankovcev ni vse, kar opravljajo njene delavnice. Vse, kar je potrebno za to, se izdeluje tu na licu mesta: tiskarske barve in najrazličnejše pripomočke ter orodje.
Novi francoski bankovci po 50 frankov
Samo papir izdelujejo v 20 km oddaljeni tovarni, ki je tudi last Francoske banke. Ta ločitev ima svoje razloge. Papir za bankovce mora imeti namreč posebne lastnosti, kar se tiče prožnosti in trdnosti. To je mogoče doseči le s
posebno vodo in takšno vodo daje rečica Allier, ob kateri so zgradili papirnico. Vsak dan preiščejo to vodo v posebnem kemičnem laboratoriju in tistega dne, ko bodo ugotovili, da se je
kemično količkaj spremenila,
bo konec papirnice na tem mestu.
Povedali smo že, kako strogo je tiskarna zaščitena pred nepoklicanimi gosti. Njeno obzidje je zavarovano z električno nabito ograjo, dan in noč stražijo nevidne, toda vse pričujoče oči. Delo in delavci so isto-tako
pod neprestanim nadzorstvom.
Niti en korak po delavnicah, naj ga napravi kdor si bodi, ne ostane neopažen. Nepotiskani papir prihaja v listih, ki so odmerjeni za šest ali osem bankovcev in vsak list preštejejo neštetokrat, vsak tiskarski stroj je pod nadzorstvom, prav tako numeracija, zavijanje in ekspedicija. Na nobenega kralja ne pazijo tako kakor na kralja Franka ob njegovem rojstvu. In ko se vrne
neraben v delavnico,
da ga uničijo, je kontrola prav tako ostra in neprestana.
Učinek takšne kontrole je absoluten. Dokaz je že to, da je prišlo v zadnjih 20 letih samo enkrat do tatvine in še ta bi se ne zgodila, da ni potrebno za posebna dela, ki jih ne morejo opraviti z domačimi močmi, poklicati pomoč od zunaj. Pred nekoliko leti so morali poklicati nekega zidarja. Ostavil je hišo s 700.000 franki v žepu. Četrt ure pozneje so tavino odkrili in moža prijeli. Postavili so ga za 7 let v prisilno delavnico. Odtlej se ni primerila niti najmanjša podobna reč.
Kobre čuvajo Budhc
Kip iz zelenega smaragda v angkorskem podzemlju
Na iniciativo francoske vlade se pripravlja baje majhna ekspedicija, da preišče podzemlja bajonskih stolpov v Ang-korju v Kočinčini in pogleda, kaj je resnice na trditvi, da je v teh podzemljih tudi
kip B u dh e
v dvakratni naravni velikosti, izdelan iz samega zelenega smaragda in ima pred seboj veliko kovinasto posodo, napolnjeno s samimi ogromnimi rubini.
Pripovesti o teh čudežnih zakladih v podzemlju slovitega starodavnega svetišča mičejo že več sto let
pustolovce in raziskovalce
vsega sveta. 34 iskalcev teh zakladov je v zadnjih treh desetletjih že izgubilo svoje življenje v iskanju za temi zakladi, nekatere je pobrala mrzlica, druge sončarica ali kačji pik, premnogi pa se sploh
niso upali v podzemlje, ker jih je že prej pregnala groza pred mrkim Btudhovim svetiščem.
Neki angleški učenjak je bil 1. 1907. prvi, ki je trdil, da je prodrl do smaradnega Budhovega kipa. Zagledal je tudi posodo z rubini in
segel z roko vanjo.
To mu je postalo usodno, kati v tistem trenutku sta šinili pokonci dve veliki kobri in ga pičili. Uspelo mu je še, da je dospel do izhoda in pokazal dva velika rubina, ki ju je vzel iz posode. Ni pa več utegnil opisati svoje poti skozi
podzemeljski labirint, ker je prej umrl. Ta primer je bil dovolj fantastičen, da je zvabil še mnogo drugih drznih mož v angkorska podzemlja. A kakor rečeno, je bil ves njihov trud doslej zaman.
Smrtni skok iz enajstega nadstropja
Ladja na peščini


ti^.. ^ c..vs-, s ,.. - _ __ ^ „ . ..j
Znani prekomornik »Aquitania«, ki ima 46.000 ton, je prošli teden pri visoki plimi zavozil pred Southamptonom na peščino. Potniki so se morali izkrcati v čolne, ladja pa je morala počakati nove plime, da so jo vlačilci potegnlii v morje, kar se je zgodilo v četrtek proti večeru. Reševalna dela so bila zelo nevarna. Zaradi olajšanja ladje so morali iztovoriti tudi vse gorivo, nakar so šele stopile v akcijo pomožne ladje
Medved napadel Razpntinovo hčer
Krotilka zveri po sili razmer
Ameriški listi poročajo o ge. Solovjevi-Rasputinovi, hčeri proslulega ruskega meniha, da gostuje kot
cirkuška krotilka v malem mestu Peruju v ameriški državi Indiani. Kakor poročajo sedaj, je postala žrtev pobesnelega medveda. Napadel jo je nenadoma, ko je stopila v kletko in jo tako razmesaril, da so jo morali oddati v bolnišnico. Zver so pa ubili.
Ameriški listi pišejo, da je nesrečnica
že pred svojim odhodom v Ameriko povedala nekemu ruskemu slikarju slutnjo, da jo bo kmalu ubila divja žival, »kajti na krotilstvo se prav za prav nič ne razumem,« je dodala. »Samo moje ime je tisto, kar
izkorišča moj manager
in samo srečen slučaj je doslej hotel, da se mi ni nič zgodilo. Zverine mi vzbujajo silen strah in vsakokrat, ko končam svojo točko, sem srečna.«
Trojčki v ekspresnem vlaku
Prošli petek je povila neka ženska v slovitem »Letečem Škotu« trojčke. Novorojenčki pa niso ostali dolgo pri življenju. Umrli so še preden je mati prispela na cilj.
V človeškem telesu se nahaja ca. 12 važnih mineralov. Četudi se počutite najbolj zdravega, vendar je mogoče, da ti minerali niso vsi v pravilnem razmerju in ravnotežju.
RADENSKA
je najbogatejša mineralna voda Jugoslavije po količini in raznolikosti mineralov. Posebno sedaj spomladi, ko je telo čez zimo izgubilo mnogo mineralov. Vam bo Radenska sigurno dobro teknila in prožila Vašemu telesu sveže, nespremenjene, prirodne snovi!
Zato naj bo stalno na Vaši mizi!
Goringova svatba
Mnogo daril, med njimi merjasci, bizon in prašič
Pruski ministrski predsednik Hermann GSring, ki se je profile dni oženil v Berlinu, še ni nikamor odpotoval na poročno potovanje. Storil bo to šele v juniju, in sicer kani preživeti medene tedne v Jugoslaviji, najbrže v Dalmaciji.
Nemški novinarji so imeli priliko, ogledati si »muzej daril«, ki sta jih prejela Goring in njegova soproga. Hitler, ki je
v tej stroki. Mesti Augsburg m Cahe sta poslali zlatarska dela, iz Porenja sta prejela novoporočenca pošiljko starih vin. Nadalje je prejel general - ženin zlati meč kot poseben dar letalcev. Mesto Vratislava je poslalo nevesti dragocen service, ki sta ga doslej prejela samo dva Nemca, in sicer Bismarck in Hingenburg. Med inozemskimi darovalci je tudi bolgarski kralj, kl
General Goring s soprogo odhaja iz cerkve
bil pri poročni ceremoniji za pričo, je poklonil generalu Lenbachovo sliko kancelarja Bismarcka. Lenbach je v svojem življenju naslikal samo tri portrete po naravi Med njimi je tudi darovani Bismarck. Nadalje sta prejela novoporočenca več Madon, nekaj dragocenih gobelinov, staro pohištvo itd. Poljski poslanik v Berlinu Je poslal Goringu moderno poljsko plastiko, japonski poslanik mu je daroval krasno japonsko čajno mizico, družba I. G. Farben mu je poklonila zbirko sintetičnih draguljev, redkost najpopolnejših izdelkov
je poslal Goringn krasen etui za etg-anete. Med dariM niso manjkale niti živali. T^vJcd je n. pr. prejel Goring v dar živega, btao-
na in več merjascev. Lessingovo gledališče je poklonilo ministrskemu predsedniku živega prašiča. Goring ga je takoj daroval naprej, in sicer policiji, ki ga je zaklala in razdelila med člane varnostne straža. Končno je prejel Goring tudi mnogo vozovnic od nemških paroplovnih družb. Pravijo, da ima na razpolago toliko voženj, da bi lahko večkrat zastonj arbjadral
Angleški diplomat v Italiji — vohun
Neljuba dogodivščina moža, ki je hotel preživeti
dopust v Napoliju
Prvi tajnik britskega poslaništva pri Va-ikanu Hugh E. L. Montgomery je doživel te dni v Napoliju, kjer je hotel preživeti svoj dopust, neljubo presenečenje. Takoj po prihodu v Napoli se je izrazil nadvse
pohvalno o osbni varnosti, katero mu je po njegovi sodbi preskrbela italijanska vlada ne da bi jo prosil za takšno uslugo. To mnenje pa je popolnoma predrugačil drugo jutro, ko je detektiv, o katerem je menil, da mu je naložena skrb za njegovo osebno varnost, vdrl ob šestih zjutraj v sobo ter ne glede na predložene diplomatske listine izjavil, da ga mora aretirati. Protesti niso zalegli nič. Detektiv je Montgomeryju pojasnil, da ga imajo oblasti na sumu zaradi vohunstva in da nihče ne verjame izjavi, da je član angleške diplomatske službe, ker je že dolgo
na sumu, da vohuni in se izdaja za diplomata samo zategadelj, da bi zabrisal pravo sled za seboj.
Diplomat je bil seveda osupel in je prosil angleško poslaništvo v Rimu, naj posreduje, da ga izpuste na svobodo. Toda preden je imela njegova prošnja uspeh, je
moral presedeti dva dneva v ječi. Izpustili so ga z neštetimi vljudnostmi in oprostili, kar mu pa seveda ni izbrisalo dogodka iz spomina.
£ K
T A
JCot vedno
nudimo veliko Izbiro trenchcoatov, spomladanskih plaščev, vetrnih jopi-čev, športnih oblek in vsa druga oblačila za gospode po najnižjih cenah
Drago Schwab, Ljubljana
Frančiška Re\ventlow, plavolasa grofica, je ob koncu prošlega stoletja tako omamljala moške s svojo prikaznijo, da se je nekega dne pojavil pred njo tudi neki širo-koustni mladič, ki je bil zelo ponosen na imenje svojega očeta, ki ga je imel podedovati po njegovi smrti. Bil je prepričan, da se lepa Frančiška njegovi snubitvi ne bo ustavljala. Nekega dne jo je zasnubil z besedami: »Po očetovi smrti dobim 100 tisoč juter.« Grofica Rewentlow ga je zavrnila z nasmehom: »Hvala, jaz ne dam zanje niti ene noči!«
VSAK DAN ENA
Vlom v sodišče v Niči
Te dni so izvršili neznani storilci vlom v pisarno justične palače v Niči. Ukradli | so iz blaganje dragulje, zlate palice in gotovino v vrednosti več milijonov frankov.
»Seveda, seveda, gospa, mojega moža ste popolnoma očarali s svojim obiskom!«
Spomini s konference treh velesil v Stresi
Na levi: Mussofini pozdravlja francoskega ministrskega predsednika Flancfina. Za njima francoski zunanji minister Laval — Na desni: Francoska delegacija (Flantfin, Laval in Noel) po vkrcanju za odhod s Strese na Isolo Bello. Na tem otočiču so se namreč vršila
pogajanja
V Ne\vyorku je skočila iz 11. nadstropja 21-letna Angležinja Betty Hamiltono-va, igralka, ki je žela velike uspehe v več filmih
P O
Razpust ljubljanskega TTP
S^ T
Položaj v slovenskem in jugoslovenskem table tenis športu
Nedavno so na izredni glavni skupščini ljubljanskega podsaveza klubi iz dravske banovine soglasno sklenili, da se podsavez t Ljubljani razpusti. Dalekosežni sklep je tadnje dejanje nesoglasij s savezno upravo t Zagrebu. Ljubljan&ki podsavez je bil ustanovljen pred letom ter je že kmalu po ustanovitvi zaslovel kot najaktivnejša tovrstna organizacija v Jugoslaviji. Po zaslugi njegovih klubov, ki so priredili v preteklem letu nad S0% turnirjev v državi, je Ljubljana postala središče vsega table teniškega športa v Jugoslaviji Državno_ prvenstvo v Ljubljani je dokazalo, da državna reprezentanca ne more pogrešati slovenskih zastopnikov. Zato je ljubljanski podsavez ob priliki sestave reprezentance za svetovno prvenstvo v Londonu zastavil ves vpliv, da se tudi slovenski tekmovalci upoštevajo v reprezentanci. Ker pa sredstva za potovanje v London od ministrstva niso bila odobrena, je podsavez vztrajal na stališču, da se Jugoslavija nekompletna ne sme udeležiti prvenstva v Londonu.
Savez pa je forsiral nekoinpletno reprezentanco sestavljeno samo iz tekmovalcev ZKD iz Zagreba". Istočasno s svetovnim prvenstvom. na katerem Jugoslovani niso mogli reprezentirati našega pravega znanja, so v Ljubljani na redni skupščini LTTP odstopili vsi savezni funkcijonarji. Skupščina je izdala resolucijo na savez in ministra za telesno vzgojo naroda, v kateri je zahtevala, da izredna glavna skupščina JTTS poveri ljubljanskim klubom mandat za_sestavo savezne uprave v Ljubljani. Tročlanski likvidacijski odbor LTTP. ki naj bi najkasneje v roku dveh mesecev sklical izredno glavno skupščino LTTP, pa je dobil nalogo, da poleg ostalih poslov vodi tudi to akcijo dravskih klubov.
Med tem je JTTS prevzel na kongresu FTTF v Londonu izvedbo svetovnega prvenstva za leto 1936 v Zagrebu in hote ali rehote zahtevo dravskih klubov zelo kom-pliciral. Na prevzetje saveza v Ljubljano ni bilo več misliti. Taktika saveza je bila vsega upoštevanja vredna! Vendar je moralo priti do pogajanj s savezom. Savez je poslal v Ljubljano svojega posebnega delegata. Odbor za likvidacijo LTTP je sestavil potrebne predloge, ki bi bili najprimernejši za daljni uspešni razvoj tab!e_ teniškega športa v naši banovini. V tem času pa je 2SK Hermes prešel v tabor saveza, ki je nato opustil pogajanja ter imenoval komisarja nad LTTP iz vrst 2SK Hermesa. Ukrep JTTS je bil povsem v nasprotju s pravil , zaradi česar ga likvidacijski odbor ni vzel na znanje. V tej situaciji je bila sklicana izredna skupščina LTTP, na katero je prišel tudi predsednik JTTS g. dr. Zahradka. ki pa je le dočakal razpust podsaveza.
Vrhovni ferum table teniškega športa v dravski banovini si je v kratkem času delovanja pridobil velike zasluge na polju tega športa v naši državi, in ki je v mnogočem prekašal savez v Zagrebu. Ponovna ustanovitev ljubljanskega podsaveza je v tesni zvezi s prenosom saveza v Ljubljano, kar pa spričo svetovnega prvenstva "leta 1936. v Zagrebu vsaj do takrat ne bo mogoče izvesti Med tem pa bodo klubi is dravske banovine zopet neposredno pripadali savezu
Kako si je savez zamislil izvedbo svetovnega prvenstva pomladi 1. 1936. v Zagrebu je velika uganka. Pripomnili bi le. da se bomo mogli uspešno pokazati na zunaj šele tedaj, ko bomo imeli zdrave razmeTe doma.
Ernst Nagv.
na, za Jakšo A., 100 Din Sori, škofja Loka, za Kodalika Fr.; Hermesu za Ferjana M.; Muri se prizma 57.50 Din, katere je poravnala za prevoz šariča Fr. v bolnico. Elanu, Novo mesto, pa 100 Din za poškodbe Nota St.; Jadranu ISO Din za Marolta Ivana.
Opozarjamo, da se prijave poškodb brez zdravniškega spričevala ne bodo upoštevale. Poškodbe, dobljene na prijateljskih in pokalnih tekmah, ki niso v režiji podsaveza, ne pridejo v poštev za poškodbe, zato so slične prijave zavrnjene, na kar se od-veščajo Litija za igralca Bregarja J., Hermes za igralca gkrajnarja J., Enakost za Rosnerja M. Slovan za Marchiottija St., Rapid za Klippstatterja J., čakovečki SK za Vugrinca Fr. in Gaveza Lj., Ilirija za Francota L. in žitnika V., Jadran za Kocjana K.
Zavrne se prijava Ilirije za poškodbe Zupančiča B., ker ni priloženo zdravniško spričevalo prav tako prijava goštanja za Ročka Iv., ker poškodba ni bila resna.
Za pravilne prijave naj klubi upoštevajo:
§ 10. Podpore se dajo le po zaključku prvenstvenega leta po naslednjih smernicah; trajanje poškodbe, trajanje rekonva-lescence. posledice poškodb za eksistenčno zmožnost poškodovanega igralca, materialno stanje igralca in kluba kateremu pripada kot verificiran član poškodovani igralec, vrsto tekme (prvenstvena, pokalna, reprezentančna ali druge za podsavez), v kateri je bil igralec poškodovan, even-tuelno zavarovanje igralca pri drugih zavodih (OUZD, Merkur in slicno).
§ 11 Fodpore se dajo; za zdravniške stroške, za zdravila za izgubo na zaslužku, ki jo je utrpel poškodovani zaradi poškodbe. Podpore se dajo, v kolikor je denarnih sredstev na razpolago.
Sklene se predlagati upravnemu odboru, da predioži bodoči glavni skupščini LNP predlog, da se dajo tudi prispevki za poškodbe, dobljene pri prijateljskih tekmah. Zato naj bi se prispevki za fond odvajali v gotovih odstotkih tudi od prijateljskih tekem. — Tajnik Novak, s. r.
Stanko Bertoncelj je moral vnovič v bolnišnico. Kakor je zabeležilo ponedeli-sko »Jutro«, je znani športnik Stanko Bertoncelj pri nedeljski tekmi Primorje : BASK v Beogradu tako nesrečno padel, da si je zlomil desno roko. Takoj so ga z igrišča prepeljali v bolnišnico, kjer so mu roko naravnali in obvezali, pred odhodom v Ljubljano pa so njegovi tovariši vzeli ranjenca s seboj. Ker poškodba seveda nujno zahteva nege v zavodu, je Bertoncelj v Ljubljani odšel na kirurški oddelek kjer se zdaj zdravi.
Službeno iz LNP. Obveščata se Primorje in Ilirija, da je LNP rezerviral termin 22. t. m. za tekmo reprezentanca Ljubljana : Concordia event. Zagreb, pri kateri tekmi pridejo v poštev igralci navedenih klubov. Predsedstvo LNP.
Koturaški savez kraljevine Jugoslavije, podsavez Ljubljana. (Službeno s seje u. o 7. aprila.) Gl. dopisa saveza z dne 24. marca t. 1. stavi ja se pod suspenz Ilirija — Ljubljana, Zarja — Jesenice in Zora — Trbovlje zaradi neplačanja redne letne
članarine za leto 1935. Poztvaio se klubi, da v roku 14 dni plačajo predpisano cia-narino, ker bodo sicer brisani iz popisa sa-veznih klubov. Nadalje se obveščajo vsa kolesarska društva, da do prihodnje sei« 22. t. m. ki bo pri Amerikancu ob 10.30, predlože prireditvene programe za leto 1935 in se pozivajo, da čim preje verificirajo svoie vozače in funkcionarje, kakor tudi vse že imenovane sodnike, da predlože slike za legitimaciie
Razpis tekme v slalomu na Zelenici. SK v Tržiču razpisuje na 22. t. m. (Velikonočni ponedeljek) tradicionalno medklub-sko tekmo v slalomu na Zelenici za prehodni pokal g. dr. Gerharda Gucklerja. Tekmuje lahko vsak član. verificiran v JZSS. ter se vrši tekma po pravilniku slednjega. Prijave sprejema SK Tržič ali eno uro pred startom v koči na Zelenici tehnični funkcionar Start ob 13. Razglasitev rezultata ob 17. v hotelu Pošta v Tržiču. Prijavnina 5 Din, kavcija za številke 5 dinarjev. Pokal preide v prehodno posest onega kluba, katerega ekipa treh članov doseže najboljši čas. in sicer v treh zaporednih vsakoletnih tekmovanjih ali petkrat v presledkih. Doslej je iz dveh zaporednih tekmovanj pokal v posesti SK Tržiča. Tekma je razpisana — kot poslednja — v tej disciplini zaradi tega, da se pokažejo vse tehnične sposobnosti, pridobljene v letošnji zimski sezoni. Snežne razmere na Zelenici so prav dobre, tako da se bo tekma izvršila v vseh ozinh brezhibno	..
SK Ilirija (smučarska sekciji). Drevi ob 20 j*, v restavraciji Slamič redna seja sekcijske uprave. K seji se vabijo vsi člani uprave in tehničnega odseka. Dnevni red važen. — (Hazenska sekcija). Jutri ob 18. naj se zglasijo v Stadionu vse atletinje in hazenašice. Vsaka naj prinese s seboj vso klubovo opremo, ker se bo ista pregledala in deloma nanovo razdelila. — (Lahkoatletska sekcija.) Sestanek sekcijskega članstva v sredo ob 18.15 na Stadionu. "Vx slučaju slabega vremena bo sestanek klubovi sobi kavarne Evrope. Za članstvo je udeležba na sestanku obvezna.
2SK Hermes. (Nogometna sekcija in uprava igrišča.) Danes ob 19. pri Kočarju seja odbora nogometne sekcije in uprave
igrišča.	, _	,
Slalom klub 34. (Tajništvo.) Danes ob 20. I. redni občni zbor kluba v Zeleni dvorani hotela Union. Dolžnost članstva je, da se občnega zbora polnoštevilno udeleži. Starši naših° naraščajnikov vljudno vabljeni. — (Kajakaši.) Danes po občnem zboru sestanek v dvorani Uniona. Vsi. ki se zanimate, pa se sestanka še niste udeležili, pridite.
MOŠKI,
ki trpe na seksualni nevrasteniji oziroma impotenci, nezadostni funkciji spolnih žlez, duševni depresiji, poskusite
OKASA TABLETE!
Vprašanja in naročila na zastopnika: Lekarna Delini, Beograd, Knez Mi-hajlova 1-A.
Dobiva se v vseh lekarnah.
Ogl. reg. Sp. br. 382-28. ni. 1934.
Težka atletika v Kamniku
SK Kamnik je v soboto povabil Slova-nove boksarje in ilirijanske rokoborce, da pomerijo svoje moči s težkoatletsko sekcijo SK Kamnika, kateri z uspehom na-čeluje g. Mastnak. Pred tremi meseci ni bilo ničesar slišati o težki atletiki v Kamniku. Z resnim in požrtvovalnim delom so prišli Kamničani med vodilne klube, ki goje ta šport. To velja zlasti za dviganje uteži in za boks. G. Mastnak, sam dvi-gač, si je vzgojil četo dvigačev. ki bi bili ponor, vsakega kluba. G. Kralj in g. Leroh sta pa vzgojila borbene boksače, ki bi nudili močan odpor tudi kakemu starejšemu boksaču. V rokoborbi, kjer ie potreben dolgotrajen trening, si še niso pridobili dovolj znanja. Kvalitetno niso na višini, so pa mladi fantje, ki obetajo mnogo. Če vi-ifmo disciplino, resnost rn to, da jih vodi vešča roka g. Mastnaka, smo prepričani o gotovem uspehu
Pri dviganju uteži so se odlikovali načelnik g. Mastnak. Medureš, Benkovič. Li-^en in zlasti Avsec, ki je dvignil 110 kg
V	rokoborbi je Avsec (Kamnik) podlegel v treh minutah Ilirijanu Steletu. V borbi Murn : Bricelj je zmagal Murn v 4. minuti. V štirih min. je zmagal Goršak proti Pogačarju. Medureš je v pet minutah premagal Juhanda. Jerman je premagal v treh minutah Petka.
V	boksu sta nastopila najprej dva Kam-ničana. Golob in Podobnik. Borba je ostala neodločena. Heller (Slovan) je zmagal nad Lerohom (Kamnik) po 5 rundah. Leroh je dober boksač, manjka mu samo še borb Škafar (Slovan) je premagal Gorška po podaljšanju 3. runde. Polšaka je v dveh minutah premagal s k. o. Dolenec (Slo-vanV Nastopila sta še v šolski borbi Heller in Škof. V' dveh kolih sta pokazala lepo borbo.
Nato sta pokazala šolsko borbo v rokoborbi Gorjanc in Štele, oba Ilirija.
Dobro uspel nastop je zaključila živa si" simbol težke atletike, katere avtor Mastnak
Pogrebni »rod	Bi	V<***
S potrtim srcem naznanjamo žalostno vest, da je naša nepozabna soproga, mati, hči, sestra, gospa
IVA BERČAN
soproga mesarskega mojstra
danes 15. aprila ob pol 5., previdena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu
zaspala.
Pogreb drage pokojnice bo v sredo 17. aprila ob 4. uri popoldne iz Tovarniške ulice 13, Moste, k Sv. Križu.
Moste pri Ljubljani, dne 15. aprila 1935.
Žalujoči: ALOJZIJ BERCAN, soprog; SLAVKO, sin; MARIJA KUGA, mati; MARIJA vdova ŽAGAR, FRANČIŠKA VRHOVEC, LJUDMILA SVETE, ANGELA TRCEK, ANTONIJA KUGA, FRANC KUGA, sestre in brat, ter ostalo sorodstvo.
je bil g.
Službene objave LNP
(Seja p. f. 9. t. m.)
Kluboma Dravi, ^tuj in Mariboru se je pogojno podelilo podpore na seji dne 27. junija 1934 s tem, da naknadno pošljeta zdravniška spričevala za igralce Petan Ernsta, Križane Franca in Koniča Josipa Igralcu Petan Ernestu se je podelilo 400 dinarjev Maribor naj pošlje originalni zdravniški spričevali za omenjena igralca, potrdila bolnice se ne upoštevajo.
Podeli s«: 400 Din Siovanu za igralca Bunea R.. Primorju za Janežiča J., Gra-djanskemu SK Cakovec 150 Din za Sraja Lad. m 275 Din za šariča Fr.; Svobodi. Ljubljana 200 Din za .gralca Habichta J.. Slogi Zagorje, 400 Din za Coparja Al.; 150 dinarjev šoštanju za Canjka J.; Amaterju. Trbovlje, za Tkalca Iv.; Svobodi, Ljublja-
Vzajesnna pomoč, posojilna In gospodarska
r. z. z o. z.
javlja tužno vest, da je njen ustanovni član in dolgoletni podpredsednik, gospod
ajželj Jernej
kontrolor Hranilnice dravske banovine
po mukepolnem trpljenju dne 14. aprila umrl.
Pogreb bo v sredo 17. aprila ob 16. izpred mrtvašnice splošne bolnice.
Za njegove neprecenljive zasluge za razvoj invalidskega zadružništva ostane v trajnem spominu.
Ljubljana, dne 15. aprila 1935.
u^RAVA.
Vremensko poročilo
Številke ia označbo kraja pomenijo: 1. Cas opazovanja, 2 stanje barometra, S. temperaturo, 4 relativno vlago t odstotkih. 5 smer in brzino vetra. 6 oblačnost U—10. 7 padavine v mm. 8 vrsto padavin. Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo-
13. aprila
Ljubljana 7, 749.8, 13.6, 61, SSW5, dež 0.1; Ljubljana 13, 754.7, 11.2, 78. SI, 10, dež — Maribor 7, 749.9, 11.0, 78, 0, 10, —, — Zagreb 7, 749.7, 14.0, 70, SSE2, 10. —, — Beograd 7, 750.1, 18.0, 40, S3, 8, —, — Sarajevo 7, 751.2, 16.0, 50, SSE2, 8, —, — Skoplje 7, 757.3, 13.0, SO, W2, 8, —, — Kumbor 7, 757.2, 1S.0, 80. E4, 6, —, — Spi i t 7. 753.5, 1C.0, 60, S6, 10, —, — Rab 7, 753.4, 12.0, 90, S6, 10, —, —; Rog. Slatina 7, —. 9.0, 95, E3, 10, —, —.
Temperatura: Ljubljana 14.3, 10.8; Maribor 21.0. 9.0, Zagreb 24.0. 14.0; Beograd 28.0 16.0; Sarajevo 25.0, 8.0; Skoplje 25.0, 6.0; Kumbor —. 14.0; Split 24.0, 15.0; Rab —, 12.0; Rog. Slatina 23.0, 8.0.
15. aprila
Ljubljana 7, 756.6, 5.6, 88, NE2, 6, dež, 13.0 Ljubljana 13, 75S.3, 13.8, 24, NW5 3, —; Maribor 7, 754.8, 6.0, 90. NW2, 10, dež. 4.3; Zagreb 7, 755.6, 8.0, 80, WNW1, 10, dež 17.0; Beograd 7, 750.1, 10.0, 80, SSW2, 10, dež, 3.0; Sarajevo 7, 754.4, 8.0, 60, N5, 9, dež, 3.0; Skoplje 7, 754.0, 10.0, 80, El,
9,	—; Kumbor 7, 755.0, 13.0, 80, W1SW5, 6', dež, 16.0; Split 7, 755.4, 11.0, 60, NNW3, 1,. dež, 4.0; Rab 7, 757.0, 7.0, 70, NW2 6, dež 7.0; Rog. Slatina 7. —, 6.0, 98, W2,
10,	dež, 10.0.
Temperatura: Ljubljana 15.3, 4.4; Ma-
ribor 12.2, 6.0; Zagreb 1«.0, 7.0; Beograd 15.2, 8.0; Sarajevo —, 7.0; Skoplje 28.0, 6.0; Kumbor 18.0, 12.0; Split 18.0, 9.0; Rab 14.0, 6.0; Rog. Slatina 16.0, 0.0.
Pomladanske obleke
površnike za gospode ter plašče in kostume za dame, izdeluje po najnovejšem kroju
ALOJZIJ LOMBAR
modni salon za gospode in dame
LJUBLJANA VII., Celovška cesta št. 53
Točna postrežba, nizke cene. 142
Prišel je čas sejanja*
Ako potrebujete zanesljivo seme, poljedelsko, povrtno ali cvetlično, obrnite se na tvrdko
Mauthner Edmund
Jugosl. a. d. za proizvodnjo in trgovino semen
NOVI SAD, Futoški put 8—10.
Dustrovani katalog pošljemo po želji franko in brezplačno. 2038
I^BI

"i"
Preminul je naš dolgoletni občinski svetovalec in odbornik, gospod
erdo (Pc);so£
posestnik in rudniški nameščenec
Pogreb nepozabnega agilnega delavca za občinski blagor bo dne 16. aprila ob 16. uri iz Sokolskega doma na farno pokopališče, Zagorje ob Savi, dne 15. aprila 1935.
UPRAVA OBČINE ZAGORJE.
3675

Umrl je naš tovariš
BAJŽELJ JERNEJ
hranilnični kontrolor, vojni invalid in dolgoletni odbornik
Pogreb bo v sredo 17. aprila ob 16. izpred mrtvašnice splošne bolrnce. Pokojnega marljivega svojega sodelavca ohranimo v trajnem spominu.
Ljubljana, dne 15. aprila 1935.
Oblastni in krajevni odbor Udruženja vojnih invalidov v Ljubljani
_ i
Javljamo tužno vest, da je naš dolgoletni zaslužni nameščenec
(Pefišafc JerJo
po kratki, težki bolezni nepričakovano dne 13. aprila preminul. Blagopokojnika ohranimo v častnem spominu.
Zagorje ob Savi, dne 15. aprila 1935.
Ravnateljstvo rudnika TPD v Zagorju ob Savi.
■I
Obilna Ljubljana Vestni pogrebni tavod
V srloboki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš nad vse ljubljeni soprog, predobri očka, sin, brat, stric, zet in
svak, gospod
{Jernej Sajzelj
kontrolor Hranilnice dravske banovine
dne 14. t. m. po dolgotrajnem, mukapolnem trpljenju, previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspaL
Predragega pokojnika spremimo na njegovi zadnji poti v sredo, dne 17. aprila 1935 ob 4. uri popoldne izpred mrtvaške veže Splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 15. aprila 1935.
IN A,
hčerkica
JOŽA, IVANKA, TONČKA,
brat in sestri
ZINKA BAJŽELJ, roj. MILA C, soproga
URŠULA BAJŽELJ, mati
In ostalo sorodstvo

.
Hotel ..Union"
Hotel »Bellevue"
Vljudno naznanilo cenjenim gostom in prijateljem.
J J ^^ ■ ■ ■ ** ■ ■	Z današnjim dnem sem prevzel
RESTAVRACIJO IN KLET GRAND HOTELA „U NIO N" V LJUBLJANI
Vodila bova z mojo ženko osebno restavracijo in klet v hotelu »Union« ter hotel in restavracijo v hotelu »Bellevue«.
Renomirano kuhinjo, iz borna vina in pivo ter nizke, današnjim razmeram primerne cene preneseva tudi v novo podjetje.
Zahvaljujoč se dragim gostom za dosedanje priznanje in zaupanje, proseč jih tudi nadaljnje naklonjenosti se toplo priporočava	PERO in KATI ŠTERK.
R. L. Stevenson:
8
SAIMT-YVES
Prigode francoskega ujetnika na Angleškem
In baš ko sem hotel oditi, je smeje se dodal: »Sicer se moram pa še opravičiti. Niti slutil nisem, da vam z mukami izsiljujem resnico.«
Tisti dan popoldne je stopil na dvorišče zdravnik. V roki je držal košček papirja. Razgret je bil videti, in vljudnosti mu očividno ni bilo mar.
»Hoj!« je zavpil. »Ali je med vami kdo, ki govori angleški?« V tem je zagledal mene. »A, tukaj je! Poslušaj, živina. Povej vsem tem dedcem v njihovem jeziku, da jemlje vašega tovariša vrag. In še to jim povej, da tistemu, kdor ga je ubil, ne zavidam njegovih čuvstev. Alo, raztolmači jim vse to.«
Storil sem, kakor mi je velel.
»In zdaj jim povej,« je nadaljeval zdravnik, »da bi ta človek, ta Goguelat — vrag naj vzame njegovo ime! — rad videl nekatere svojih tovarišev, preden odrine na'novo postojanko. Ce sem dobro razumel, kar pravi, bi vas rad objel ali vam stisnil roke ali nekakšno drugo tako čuvstvenost. Si razumel? Sicer imam pa tu-kajle spisek, ki nam ga je narekoval; preberi ga na glas, zakaj jaz tem vašim prekletim imenom nisem kos. Kdor je imenovan, naj reče: ,Tukaj!' in stopi ob zid.«
Čudna mešanica protislovnih občutkov me je navdajala, ko sem bral prvo ime na spisku. Bogme da si nisem želel še enkrat videti svojega nesrečnega dela; vsa notranjost mi je vztrepetala ob tej
misli. In tudi, kako me bo sprejel? Prišlo mi je na um, da bi preskočil to prvo ime in ostal na dvorišču. A na srečo se nisem vdal izkušnjavi, ki gotovo ne bi bila obrodila dobrega sadu.
Na zapisku nas je bilo kakih šest; vsi ©o se oglasili, in kakor hitro smo stali ob zidu, nas je zdravnik odvedel v bolnišnico, kamor smo v gosjem redu korakali za njim. Pri vratih je obstal in nam rekel, da hoče ,ta živina' govoriti z vsakim posebej. Nato je poslal mene prvega v bolnikovo sobo. Bila je majhen, pobeljen prostor; proti jugu je gledalo okno v neizmerno zračno morje in v širno, daljno pokrajino, in iz globine Senenega trga je bilo razločno slišati glasove branjevk. Na ozki postelji tik pred menoj je ležal Goguelat. Življenje še ni bilo popolnoma izbrisano z njegovega obraza, a smrt mu je bila že zaznamovala čelo. V njegovem nasmehu je bilo nekaj divjega, nečloveškega, nekaj, kar me je grabilo za grlo.
Iztegnil je roke, kakor da bi me hotel objeti. Moral sem stopiti k njemu, vzlic grozi in studu, ki sta me stresala od glave do peta. A Goguelat mi je samo pritisnil ustnice na uho.
»Zanesi se name!« je zamrmral. »Je suis bon bougre, moi. Odnesel bom svojo skrivnost v pekel, da jo povem vragu!«
Ko me je tako potolažil, je rekel, naj pokličem zdravnika; in ko je ta stopil k nama, se je siromak nekoliko vzravnal na postelji in pokazal najprej nase, potem pa name, ki sem jokal ob njegovem zglavju, in nekajkrat ponovil besede: »Prijatelja, prijatelja; midva prijatelja!«
Nato mi je stisnil roko, in odšel sem iz sobe, ihteč kakor otrok.
Ko se je zvečer raznesel po jetnišnici glas, da je izdihnil, je vse umolknilo; kdor je pa govoril, je govoril tiho, kakor v hiši žalosti.
Jaz za svojo osebo sem bil kakor ob pamet Vso noč nisem mogel zatisniti oči. Sam ne vem, kaj me je tolikanj bolelo. Ko sem
se drugo jutro zbudil, je bilo vse prešlo, a tisto noč so mi živci besneli v nekakšnem mračnem brezumju. Ubil sem ga bil, pa je bil storil vse, kar je mogel, da bi me obvaroval. In tako nedosleden, tako jalov je bil ta občutek kesanja, da bi bil najrajši že za t^ ~ besedo, za sam pogled začel s komerkoli nov prepir.
4
Saint-Yves dobi sveženj bankovcev
Kmalu po teh dogodkih sem nekega jutra z začudenjem opazil, da me neznan civilist očitno spremlja z očmi. Bil je mož srednjih let, z obrazom murvaste barve, okroglimi, črnimi očmi in zabavnimi košatimi obrvmi pod močno izbočenim čelom; njegova obleke je bila kvekerskega kroja. A vzlic svoji preprosti vnanjosti je ime/ tisti nedoločljivi izraz preprostega, a vendar premožnega človeka Očividno me je že dolgo od daleč opazoval, zakaj videl sem, ds je med nama, na zadku topovske cevi, brezskrbno sedel vrabec. Ko so se najine oči srečale, je stopil k meni in me nagovoril v francoščini, ki jo je govoril gladko, č«prav s strahovito izreke*.
»Morda si smem šteti v čast, da govorim z gospodom Annom de Keroual de Saint-Yves?< je vprašal.
»Tako je,« sem dejal. »Po navadi se sicer ne imenujem z vsem® temi imeni, a pravico imam do njih, če hočem. Za zdaj sem kratko Champdivers, vaš sluga.« To je bil ime moje matere.
»To ni popolnoma pravilno,« je nadaljeval tujec, »z^kaj, če se prav spominjam, je bila tudi vaša mati plemenitega rodu. Ima ji je bilo Florimonde de Champdivers.«
»Spet imate prav,« sem pritrdil, »in zelo me veseli, da sem srečal moža, ki je tako izvrstno poučen o mojem grbu. Ali je ma* gospod sam plemič?«
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Ein 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—»
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« odgovor, priložite
Dill 3«' v znamkah.
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana.
nssasa
Beseda 1 Din, davek 2 Din, ia šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Gdčno. začetnico
pošteno in zanesljivo ter
mizarskega vajenca
sprejme mizarstvo »Sava«, Miklošičeva e.	7316-1
■M
Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Naimanjši znesek 17 Din.
Vajenca
samo z dovršeno meščansko šolo sprejme takoj trgovina z mešanim blagom And. Elsbacher, Laško.
706(1-44
Učenko
iz dobre in poštene kmet-ske družine, s potrebno šolsko izobrazbo sprejmem v trgovino mešanega blaga. Urana, stanovanje in perilo v hiši! J. M. Deber-šek, šrniklavž, Siovenjgra-dec.	7393-44
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Kolo
i orig. torpedo poceni naprodaj v Dvorakovi ulici št. 3/1.	7401-11
Žensko kolo
dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Kolo«.
7420-11
Sfuibeiip
Beseda 50 para. davek 2 Din. ta šifro ali dajanje oaslova 3 Din. Najmanjši znesek 12 Din.
Mizarski pomočnik
marljiv ln pošten, vajen vseh del, išče službo. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra c.	70.50-2
Sobarica
išče s 15. majem	službo r
boljšem hotelu. —	Terezija
Murko, Maribor,	Jenkova
ulica 4.	74)16-2
Dekle
pridno in pošteno, i 5 5 e službo pri boljši družini broz otrok v Sloveniji, 8 1. aJi 15. majem. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 7417-2
m
Beseda t Din, davek 2 Dio. za šifro ali dajanje naslova 5 Dio. Najmanjši znesek 17 Din-
Motorno kolo
Harley-David9on, 1000 cem s prikolico, v brezhibnem stanju, nove pnevmatike, poceni naprodaj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »9300«. 7395-10
Tovorni avto Ford
izdelek 1931, malo rabljen takoj uporaben, z dobro pnevmatiko, 6 kolesi, nosilnost 3(100 kg, 40 PS, i veliko nakladalno površino poceni proda R. Kiffmann, Maribor - Melje. 7078-10
Prodatn
Športne suknjiče
pri m s & 98 Din, pumparce, modne hlače itd. kupite zelo ugodno pri Pr^-skerjn, Ljubljana, Sv. Petra 6. 14
ai-6
Samo odraslim
pošljemo novi katalog 3, nazvan
»Šola ljubezni«
sreče io obojestranskega zadovoljstva v zakonu. Ka talog je opremljeD : Interesa ntnimj slikami tz spe lijalnih področij higijen&kib pripomočkoT v zakonskem življenju kot n. pr. ženska in moška zaščitna sredstva, pariške novosti in fotogT. fije in dmt- intimne »pa cijalitete za zakonski življenje. Pošljemo diskretno, zaprto, brez zunanjega na *lov3 tvrdke. kot priporo čeno pismo proti povzetju za Din 17.50. Zelo zanimiv
prospekt »MOŠKI, USPEH TAKOJ!« pošljemo proti povzetju ta
Din 17.50. »ŠOLO LJUBEZNI« — ln »MOŠKI, USPEH TAKOJ!« skupaj pošljemo proti povzetju ta Din 29.50. Zastopstvo »Salus«, Zagreb 2-Jo., Samostanska nI. lil.
1940-6
G. Th Rotman:
Brata Smuka
Šofer je ustavil voz, kakor hitro se je rešil Petra, ki mu je visel na hrbtu. »Je-lite, šofer,« je rekel Peter, še vedno viseč z nogami v zraku in z glavo navzdol, »ko sva se že takole seznanila, kaj ne, da bi spravili dve razbiti motorni kolesi v mesto?« »če plačate, zakaj ne?« Je odvrnil šofer, in Peter je potolažen rekel: »Velja!«
Radi preselitve
prodam slike, preproge, steklo, porcelan, bronaste kipe, lepo garnituro za teraso (lito železo) in druge malenkosti. — Na ogled vsak dan med 5. in 7. uro zvečer v Nunski ulici 31/1 levo.	739*3-6
Velikonočna darila
po najnižjih cenah, najboljše kakovosti, priporoča cenjenemu občinstvu tvrdka
F. M. Schmitt
Ljuoijana, Pred škofijo 2 — Lingarjeva ulica št. 4. Nizke cene in solidna postrežba! — Pridite sigurno!
133
Beseda 1 Dio, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Ho.
Akcije
Ljnbljanske kreditne banke kupim. Ponudbe g števi lom in najnižjo ceno na
oglas, oddelek »Jutra, pod »Konsorcij«.	70Š2-7
Kompletno pisarn, opremo
ali posamezne dele, v dobrem stanju kupim. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Solidno«.
7406-7
Opremo za špecerij. trgovino
kupi Deržič, Vilharjera 29
7404-7
Kafiiiat
Beseda 1 Din, davek 2 lin. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Hranilne knjižice
vseh bank ln hranilnic kupite ali pa prodate najugodneje potom — Bančno kom. zavoda, Maribor. Za odgovor 3 Din znamk.	7361-16
2 osamljena
gospoda (ali dame) sprejmem v skrbno oskrbo, če ml plačata dolg 180.000 dinarjev, ki ga Imam na krasni vili z velikim vrtom, parno kurjavo, elektrika, vodovod. V
mirnem ln zdravem kraju. Bližja pojasnila prosim ustmeno pod »Skrbna - vestna« na ogL o<M. »Jutra«.
7176-16
Družabnika
z večjim zneskom, išče rentabilno podjetje v svrho razširitve obrata. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Velik zaslužek«.	74(03-16
Beseda 1 Dio, davek 2 Din. za šifro al) dajanje naslova
5 Din. Najmanjši znesek 17 Dia.
Več stavbnih parcel
r krasni legi, pod ugodnimi pogoji prodam. Vodovod in elektrika. Pojag nila daje Andrej Kregar. St Vid št 59. 6676-20
Visokopritlično hišo
novo. tristanov ajsko, zelo ugodno proda Jenko, prva
tramvajska postaja od mit niče v Zg. Šiški'štev. 230.
7168-20
Hišico
s primernim vrtom, v najbližji okolici Celja ali v Laškem kupim. Predpogoj zdrava in solnčna lega. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Resen kupec« 7397-20
Hišo na gl. trgu
(enonadstrapno) pripravno za obrtnika, v mestu na Dolenjskem (brivec je vpeljan) v
zelo dobrem stanju, prodam. Elektrika, vodovod. Istotam: lovski voz (dvosedežen s streho), avstr. Izdelek, 3 parizarje, 1 par kšlrov (lepih) 1 par komatov z dvojnimi kisi, 1 boljši komat. Vse kompletno. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Samo proti gotovini 888«.
7175-20
Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Vakovrstno zlato
kupuje po najvišjih eenab
Černe — juvelir
Ljubljana, Wolfova ulica 3
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Naimanjši zoesek 17 Dio.
Moderno obednico
iz javorjevega lesa. masivno. dobro ohranjeno, po nizki ceni proda Meštrov Rok, Celje.	7414-16
Kompletno spalnico
moderno, in drugo pohištvo
radi odpotovanja prodam. Ogledati na Miklošičevi c. št. 34/111 (Buda.) od 5. ure dalje. — Istotam se tudi proda ali odda v najem koča na Mali planini.
7406-16
Lokali
Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Trgovski lokal
v najprometnejšl ulici centra Ljubljane, pripraven za damski frizerski salon, za trgovino ali drugo obrt oddam z majem proti nizki najemnini. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
7380-19
f / f

Beseda I Din. davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Dio. Najmanjši znesek 17 Din.
Petsob. stanovanje
z vsemi pritiklinami. v vili v centru mesta, t uporabo vrta oddam takoj ali z av gustom. Kr fljeva ul. 13/D 6922-31
Dvosob. stanovanje
oddam z majem ali junijem v Einspielerjevi ul. 2(1 7392-31
Gospodično i	Sobo
sprejme v sredini mesta v s separiranim vhodom, od-
Stanovanja
dvosobno in enosobno, v sredini mesta oddam z majem, in štirisobno z julijem. »Saša«, Vidovdanska cesta 1.	7416-21
Dvosob. stanovanje
s kabinetom in vsemi pritiklinami, v bližini Tabora oddam s 1. majem za 650 Din. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 7419-33
Sobo odda
Beseda 1 Dio. davek 2 Dio. za šifro ali dajanje oaslova S Dio. Najmanjši znesek 17 Din.
Prazno in opremljeno sobo
z uporabo kopalnice oddam na Resljevi cesti 9, pritličje.	741il t33
dobro oskrbo. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 7412-23
Opremljeno sobo
g posebnim vhodom oddam eni ali dvema oeebama v Nebotičniku, V. nadstropje 7409-23
Opremljeno sobo
z vhodom s stopnic, solnč-no in snažno, oddam v vili eni ali dvema osebama. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.	7394-23
dom na Sv. Petra cesti 44.
7399-33
Izgubljeno
Beseda 50 para, davek 2 Din, ta šifro ali dajanje oaslova 3 Din. Najmanjši znesek 12 Dio.
Zlata zapestnica
t belimi kamni, je bila izgubljena v nedeljo ob 3. popoldne. Pošten najditelj naj jo proti nagradi odda v oglasnem oddelku Jutra 7391-38
Beseda I Dio, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Dio. Najmanjši znesek 17 Din.
Telefon 2059
Suha drva,
premog, karbopakete m * dobite prt
I. POGAČNIK
Bohoričeva al. št. 5
za
uspehom
žanje, kdor se ob vsa« ki priliki poslužuje »Jutrovih« oglasov!
Opremljeno sobo
mansardno, oddam mirnemu gospodu. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
7413-23
Po kratkem, toda mučnem trpljenju nas je za vedno zapustil dne 14. t. m. gospod
POLJŠAK FEBDO
podnačelnik »Posojilnice« v Zagorju ob Savi
Prazno sobo
veliko in soInOno, s kopalnico oddam v Gajevi ul. št. a/V levo. Tam se odda tudi soba na Vrtači.
(»74-23
t
Kruta usoda nam je ugrabila dne 14. t. m. v cvetu mladosti našega nad vse ljubljenega sinka, ozir. brata
ANTONA
dijaka IV. razreda državne realne gimnazije v Celju
K večnemu počitku ga bomo spremili v torek, dne 16. t. m. ob 4. uri popoldne iz mrtvašnice na mestno pokopališče.
Sv. maša zadušnica se bo brala v sredo, dne 17. aprila, ob 7. uri zjutraj v cerkvi sv. Danijela v Celju. V Celju, dne 14. aprila 1935.
Globoko žalujoča rodbina Oražem.
3680


Vzornega zadružnika in neumornega delavca za prospeh Posojilnice ohranimo v trajnem in hvaležnem spominu.
Pogreb nepozabnega bo dne 16. aprila ob 16. uri iz Sokolskega doma na župno pokopališče.
Zagorje ob Savi, dne 15. aprila 1935.
NAČELSTVO IN NADZORSTVO POSOJILNICE V ZAGORJU OB SAVI
..'! , - ^ f* V;			
		— * - . . _ —- ^ - ~ ^T ' - -	
Umrl je naš predobri soprog, brat, oče in stari oče, gospod
(Polfsušc ferdo
nameščenec TPD
po kratki in težki bolezni dne 13. aprila 1935 ob 22.% uri v ljubljanski splošni bolnici.
Pogreb bo v torek, dne 16. aprila, ob %17. uri izpred Sokolskega doma v Zagorju ob Savi na farno pokopališče.
Zagorje ob Savi, dne 15. aprila 1935.
IVANKA, soproga; SLAVKO, sin; DARINKA por. KLUN, hči; MARICA, sestra; SLAVOJ brat; KLUN FRANCE zet; DANICA, sinaha; BRE-DICA, vnukinja, in ostalo sorodstvo.
3679
f
Po daljši mučni bolezni je gospod
Baiželi Jernei
hranilnični kontrolor in upravitelj hiš hran. Pok. sklada
dne 14. aprila L L umrl.
Pogreb bo v sredo, dne 17. t m., ob 4. uri popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnice v Ljubljani.
Pokojnik si je pridobil za 161etno vestno in vzorno službovanje časten in trajen spomin.
Ljubljana, dne 15. aprila 1935.
HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE
V LJUBLJANI
3677
Urejuj« Davorin Ravljen* Izdaja za konzorcij > Jutra« Adolf Ribnikar, — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc JezerSek, — Za inseratni dei je odgovoren Alojz Novak, — Vsi v Ljubljani