356 UDK 37(091)(494.4) Šolske kronike predstavljajo dragocen vir in- Še posebej pomembne so za razumevanje - kanjem drugih virov. Pisanje kronik nasploh se je razmahnilo predvsem v srednjem veku, prve kronike šol na Slovenskem pa lahko zasledimo konec 18. stoletja. Bile so plod pri- ali kraji, kjer so te ustanove delovale. Uvedba monarhiji pod vodstvom vladarice Marije Te- standardizacijo vseh dejavnosti, povezanih z njim. Sprejetje tretjega avstrijskega osnovno- šolskega zakona leta 1869 je vsem osnovnim kronike. V desetletjih in stoletjih, ki so sledila, so se oblike šolskih kronik in navodila za nji- hovo pisanje spreminjala, vseskozi pa je bila njihova vsebina odvisna od zavzetosti pisca in zgodovinskega okvira, v katerem je posame- zna kronika nastajala. Abstract School chronicles are a valuable source of information for the study of the history of education. They are particularly important for understanding events in areas where there is a lack of other sources at certain times in history. The keeping of chronicles in general traced back to the end of the 18th century. - ers and others who were somehow connected with individual schools or the places where they were located. The introduction of pri- mary education at the national level in the Habsburg Monarchy under the leadership of Empress Maria Theresa had a decisive in- related activities. The adoption of the Third Austrian Primary School Act in 1869 also primary schools to keep a school chronicle. In the decades and centuries that followed, the form of school chronicles and the instructions for writing them varied, but their content always depended on the commitment of the writer and the historical context in which each chronicle was produced. 357 virov. Koristno je, da pri tem uporabljamo tako materialne, pisne, ustne kot dru raziskovalce zgodovine najpomembnejši pisni zgodovinski viri. Med tovrstno gradivo lahko štejemo tudi kronike šol oziroma šolske kronike. Kronika je obširen zapis pomembnejših dogodkov, zapisan po zaporedju do 1 Pisanje kronik, torej zaporedno vpisovanje dogodkov po kronološkem vr stnem redu, se naslanja na staroveško in srednjeveško tradicijo pisanja letopisov oziroma analov. 2 zgodovinski viri predvsem za posvetno in cerkveno zgodovino. Pogosto dopol tudi zgodovine šolstva. 3 kjer so bila pravila za pisanje najprej deloma poenotena in predpisana z veljavno soma temu sledila. Še pred izidom tretjega avstrijskega osnovnošolskega zakona in pred od redbo, ki je zapovedovala pisanje nekaterih uradnih knjig in spisov po osnovnih 1 Marko Snoj, Slovenski etimološki slovar 3 (prido 358 (Historia annua), 4 glavne osnovne šole so objavljale povabila na javne skušnje ozi roma na javne izpite, v katera so zapisali termine izpitov po razredih in oddelkih, 5 6 Pisanje pravih šolskih kronik se je iz lastnih nagibov posameznikov ali red 4 Rok Dovjak, Ljubljanski jezuiti in njihov odnos z laiki glede na Historio annuo (1596–1961): di- plomsko delo 5 Okoliš, 7. 11. 2023. 6 Prav tam. šolskiga leta 1861, 1861, str. 2). 359 na Slovenskem navaja Chronik der Trivialschulen im Cillier Kreise vom J. 1793 bis zu Laibach von ihrer Enstehung bis zum Jahre 1816, kot ene starejših pa tudi kro 7 venskem šolskem muzeju. 8 stavlja izid Splošnega šolskega reda za nemške normalne, glavne in trivialne vse otroke od šestega do dvanajstega leta starosti, neodvisno od njihovega spola, splošnega šolskega reda predstavlja temelj za institucionalno poenotenje osnov nošolskega sistema v našem prostoru. 9 Poleg nekaterih drugih posledic, ki jih je skozi leta prinesla omenjena re publikacij. Sam šolski red iz leta 1774 šolam še ni nalagal pisanja šolske kronike. 10 , 10, 1962, št. 1, str. 48. 9 Simon Malmenvall, 250 let obveznega šolstva na Slovenskem: opismenjevanje in kultura v po- znem 18. stoletju (razstavni katalog) 10 Prav tam, 4–5. 360 1806, 1807, 1816, 1819, 1821, 1828, 1833, 1840 in 1844. Vsaka izdaja predstavlja na in znova uvedel cerkveni nadzor. Uvajal je tudi ponavljalne nedeljske šole, ki so šolske kronike. 11 ga osnovnošolskega zakona 14. maja 1869. Pomembno je preoblikoval osnovno šole v praksi. 12 Tudi novi krovni zakon nikjer izrecno ne omenja šolske kronike. skošolskega zakona. 13 - « 14 Ukaz je stopil v veljavo s šolskim 15 Dajanje navodil glede izpolnitve ukaza je spadalo v pristojnost posameznih 11 12 Stane Okoliš, Zgodovina šolstva na Slovenskem 79–84. 13 14 , 11, 1871, št. 5, str. 71. 15 361 brez jasnih smernic za pisanje šolskih kronik. Pomanjkanje navodil je v glasilu godki, ki so vplivali na nastanek, razvoj in napredek ali propad šole. Ti dogodki med sabo niso nujno povezani, vendar mora biti iz njih razvidna zgodovina šole 16 »Med uradne knjige šolskega vodstva spada tudi šolska kronika. V šolskih zakonih pa ni - lju nedostaje pravega navodila. Stavim torej prašanje, kaj naj se vpisuje v šolsko 17 bolezni, poplave, obiski pomembnih posameznikov ipd. Vedno naj se omenijo tudi vsi dobrotniki šole. 18 zapisnika in inventarja uvrstil tudi šolsko kroniko (šolski vestnik). Marolt je vse 19 Kroniko potem paginira, kar « 20 Opozo 16 Über Schulchroniken, Laibacher Schulzeitung: Organ des krainischen Landes-Lehrervereins, 1, 1873, št. 17, str. 259–261. 17 v Ljubljani, 30, 1890, št. 10, str. 157. 18 Prav tam. 19 - ga društva v Ljubljani, 31, 1891, št. 10, str. 149. 20 Prav tam, str. 196. 362 (hrani SŠM, arhivska zbirka, fasc. 25). 363 pa 21 Piscem kroni »Ker pa naj bode kolikor - « 22 vezanih zvezkov za pisanje šolske kronike. predpisa z navodilom (Allgemeine Chronik des Volksschulwesens) prekinili tudi 23 Leta Šolsko kroniko je pisati tudi « 24 pisanje šolskih kronik. 25 21 22 Marolt 1891, št. 13, str. 196. 23 24 str. 62–63. 25 364 kako je spisovati šolsko kroniko. Kronika na javnih ljudskih šolah mora obsezati nastopne za tisto dobo, preden se je osnovala redna javna ljudska šola, spisati na podstavi zanesljivih virov in v tem oziru ni priznano dobrih hraniti pri šolski kroniki. iz zgodovine najvišje vladarske rodovine. Druge šolske slovesnosti. Verske vaje. Šolske preizkušnje in skupne izlete. osebam dovoljujejo šolska oblastva. kolikor so te premembe v zvezi s šolo. Sestavo krajnega in c. kr. okrajnega šolskega sveta. Imenovanje krajnih, okrajnih in šolskih nadzornikov. Premembe v šolskem okolišu po všolanju in izšolanju. Stavbinske premembe v šolskem poslopju ali v njega opravi. Razširjenje šole s tem, da so se odprli novi razredi ali novi vzporedni oddelki. metodi. 365 zakona z dne 14. maja 1869, Uravnavo poljedelskega pouka. ukazila krajnega in c. kr. okrajnega Podatke o zdravstvenem stanju Šolske mladine. poldnevni pouk ali naopako. Podatke, kdaj in kolikrat so šolo nadzorovali c. kr. c. kr. okrajni šolski nadzornik ali krajni šolski nadzornik. visoke uradne osebe. Podatke o dobrotnikih Podatke o dobrotvornem podpiranju šolskih otrok, o in šolskih izletih itd. a) nakoncu vsakega šolskega leta. a) nakoncu vsakega šolskega leta. a) ali v druge ljudske šole ali pa sploh v druge šole, ali pa ker so isti sploh iz kakršnegakoli vzroka ostali brez pouka. Število otrok iz drugih šolskih okolišev, ki hodijo v to šolo. 366 izkaz vseh šolskih otrok, ki hodijo v to šolo, a) nakoncu vsakega šolskega leta. prihodnjega šolskega leta. V ta namen je dogodke vsakega šolskega leta vestno pa koncem šolskega leta gradivo urediti in prepisati v kroniko. Kadar se navajajo ukazi in odredbe šolskih oblastev, številko. Kronika mora biti po vseh svojih delih od konca do· kraja pisana kar najob jektivneje, jasno in preprosto, kratko in dostojno. zapisuje kratka vsebina vsakega odstavka. Popisane liste je paginirati. vpogled v šolsko kroniko. Šolski kroniki je pridejati po abecednem redu urejeni osebni stvarni imenik. 26 26 367 Ogrske, v obdobju med obema vojnama. Besedilo zakona o narodnih šolah pisanja šolske kronike sicer posebej ne omenja. 27 Po koncu druge svetovne vojne pa so dobila navodila v predlogah za pisanje 28 V kroniki naj bo podana zgodovina kraja s krajevnimi posebnostmi. Orisati je treba najpomembnejše dogodke, ki so povezani s krajem in ki niso splošno znani, opisati krajevne narodopisne, naravoslovne in druge posebnosti, zlasti pa ljudi, ki so se pri tem odlikovali, opisati ustanavljanje narodne oblasti in vse Posebno mesto v kroniki naj zavzema zgodovina šole. O tem naj se zberejo 27 Okoliš, 7. 11. 2023. 28 368 številkami. 29 V desetletjih po drugi svetovni vojni se je navodilo iz leta 1946 malce kroniki naj bo podana zgodovina kraja s krajevnimi posebnostmi. Orisati je treba najpomembnejše dogodke, ki so povezani s krajem in ki niso splošno znani, opisati krajevne narodopisne, naravoslovne in druge posebnosti. Posebno mesto v kroniki naj ima zgodovina šole, zlasti pa najpomembnejši dogodki vsakega šolskega leta.« 30 Iz obdobja povojne Jugoslavije lahko omenimo še usmeritve, ki jih je v svojem referatu v okviru kongresa pedagoških delavcev LRS na Bledu (1950) 29 dagoška fakulteta, 2013, str. 18. 30 369 pisanja šolskih kronik v preteklosti. Spodaj zapisana navodila nikoli niso našla mesta v uradnih predpisih ali tiskanih predlogah za pisanje kronik. 2. Gospodarske spremembe v kraju – kako jih je ljudstvo ocenilo ter a) pozornost gospodarski strukturi vasi od leta 1940 do danes, b) struktura prebivalcev kraja, a) kaj je pospeševalo pouk, b) uspehi mladinske in pionirske organizacije, c) kaj je oviralo šolsko delo, e) premestitve nagrade, pohvale, napredovanja. šolskega leta. b) primerjavo uspehov s prejšnjim letom, c) perspektivni razvoj šole. 31 31 Vilko Menard, Kako naj pišemo šolske kronike, Kongres pedagoških delavcev LRS na Bledu – II. del 370 vsebine. (Šolska kronika za osnovne šole, , pridobljeno: 16. 10. 2024). Splošne usmeritve za pisanje šolske kronike podaja tudi spletni portal obravnavali. 32 32 371 najstarejših pa do sodobnih zvezkov. Iz njih lahko sklepamo na razvoj obrazcev Razlike so bile predvsem med bolj standardiziranimi kronikami štajerskih in kranjske kronike bohotijo v namensko za to tiskanih knjigah. Tudi red pisanja je v slednjih boljši.« Pisanje slovenskih šolskih kronik na Primorskem je leta 1923 prekinila Gentilejeva šolska reforma. 33 Kronika osnovne šole Kostanjevica na Krki iz leta 1874 je bila zapisana v 33 Vlasta Tul, Šolske kronike Primer zapisa v kroniki šole SŠM, arhivska zbirka, fasc. 25: Šolska kronika ljudske šole v Kostanjevici Platnica kronike šole Kostanjevica zbirka, fasc. 25: Šolska kronika ljudske platnica). 372 zapisana v posebnem zvezku, ki ga je prodajal ljubljanski tiskar Milic. Platnica strani so okrašene in imajo natisnjene vrstice. Prva stran, namenjena pisanju, piscu nalaga, naj vsebino piše v dveh vzporednih stolpcih. V prvega naj vpisuje kronike, kar je bilo tedaj prej izjema kot pravilo. Primer zapisa v kroniki šole Kostanjevica (1875–1895) (hrani SŠM, kronika ljudske šole v Kostanjevici (1875–1895), str. 10). Platnica kronike šole Kostanjevica (1875–1895) (hrani SŠM, arhivska ljudske šole v Kostanjevici (1875–1895), platnica). 373 Primer zapisa v kroniki šole 1884) (hrani SŠM, arhivska 374 Dober primer pisanja šolske kronike iz obdobja med obema vojnama je Po drugi svetovni vojni so predloge za pisanje šolskih kronik dobile novo malce spremenjena navodila za pisanje. V notranjosti zvezka lahko opazimo prazne strani, na katere je pisec zapisal vsebino kronike. Kronike so skozi leta postajale vse pogosteje obogatene tudi s slikovnim materialom. Primer zapisa iz šolske kronike arhivska zbirka, fasc. 25: Šolska 375 Primer zapisa iz šolske iz osemdesetih let 20. stoletja Platnica šolske kronike iz osemdesetih let 20. Logatec, Rokopisna kronika OMePZ Notranjska, pridobljeno: 18. 10. 2024). 376 barvi, malce pa so posodobili tudi navodila. Tudi v tem primeru vidimo, da se je ki osnovnim in srednjim šolam, vrtcem pa tudi glasbenim šolam predpisujejo, pisanje šolske kronike ( pridobljeno: 21. 10. 2024). Vsebina kronike OMePZ Notranjska, kjer je pisec uporabil sodobno predlogo pridobljeno: 18. 10. 2024). 377 da se šolska kronika hrani trajno. 34 obliki. Vedno redkeje so pisane na roko. Pravilnik narekuje, da obrazce za šolsko po obliki, obsegu in vsebini. Od posamezne šole oziroma ravnatelja je odvisno kronike na koncu leta nadoknadijo manko delovnih ur. V preteklosti je kroniko nadzornik. 35 zato v okviru programa Katis v letu 2023 organizirali dva seminarja o pisanju šolske kronike. Oba seminarja sta bila dobro obiskana. Pisci so se najpogosteje naj bo kronika pisana na roke, je kroniko treba tiskati, na kakšno vrsto papirja V šolsko kroniko dejansko spadajo podobne stvari, kot so vanjo spadale v 19. ni le nizanje skopih podatkov in statistike. France Marolt v svojem nasvetu 34 in šolski dokumentaciji v glasbenih šolah (Uradni list RS, št. , , in ). 35 378 36 Med pisanjem kronike naj se pisec spomni, komu je kronika namenjena predhodne informacije. Šole morajo svoje kronike hraniti trideset let, nato pa jih lahko predajo pristojnemu arhivu. raziskano. K boljšemu poznavanju tudi šolskih kronik bo v prihodnjih letih Slovenskem. Kljub temu pa šolske kronike pogosto dopolnjujejo vedenje s Ugotovili smo, da so se oblike in pravila za pisanje šolske kronike skozi Odgovor na vprašanje, zakaj tudi danes še vedno pisati šolsko kroniko, ni spletu. Po drugi strani pa je vsebina šolskih kronik zanimiva za marsikaterega Dejansko predstavlja skupek vseh pomembnih dogodkov na šoli v enem letu. Slabo zavarovani digitalni izvodi kronik ali drugih podatkov se lahko v primeru prvo in drugo svetovno vojno. 36 - ga društva v Ljubljani, 31, 1891, št. 13, str. 197. 379 pravila piscem zagotavljajo veliko mero svobode pri pisanju in ustvarjanju, kar pa lahko ustreza bolj kreativnim avtorjem. Šolska kronika je eden najstarejših šolskih dokumentov, ki ga šole vodijo svet spraviti o šoli in šolski okolici, ko bi se bilo vse zanimivo takoj ob ustanovi šole 37 Viri in literatura Viri tiskarna, 1908. , 31, 1891, št. 10. , 31, 1891, št. 13. , 30, 1890, št. 10. Kako pisati šolsko kroniko Katis, 7. 11. 2023. Politische Verfassung der deutschen Schulen in den kaiserl. königlichen Pravilnik o šolski dokumentaciji v glasbenih šolah (Uradni list RS, št. , , in ). 31. 5. 1996. št. in . 1895). dom, 11, 1871, št. 5. 37 Marolt 1890, str. 195. 380 Über Schulchroniken, Laibacher Schulzeitung: Organ des krainischen Landes- Lehrervereins, 1, 1873, št. 17. 1861 PDF 22. 10. 2024). Literatura Ljubljanski jezuiti in njihov odnos z laiki glede na Historio annuo (1596–1961): diplomsko delo 250 let obveznega šolstva na Slovenskem: opismenjevanje in kultura v poznem 18. stoletju (razstavni katalog) muzej, 2024. Kongres pedagoških delavcev LRS na Bledu – II. del Zgodovina šolstva na Slovenskem muzej, 2009. zgodovino, 10, 1962, št. 1. Slovenski etimološki slovar Šolske kronike,