ŠT. 18
Kamniški občan
LETO XXXII
KAMNIK, 21. OKTOBRA 1992
Pred volitvami
Kamnik v volilni enoti z gorenjskimi občinami
	0 jari kači kamniške telefonije
Str. 2	Kdo bo ustavil Milana
	VVindschnurerja?
V nedeljo, 6. decembra, bomo prvič volili poslance državnega zbora. Ta dan bodo tudi volitve predsednika republike. To bodo neposredne, splošne volitve; medtem ko bodo člane državnega sveta, ki bo bolj posvetovalno telo, izvolili v posebnih volilnih telesih, npr. člane državnega sveta, ki bodo predstavniki lokalnih intersov, bodo izvolile obemske skupščine.
Toda ostanimo pri volitvah poslancev državnega zbora, ki bo odločujoče telo republiškega parlamenta. Državni zbor bo štel 90 poslancev, od tega jih bodo 88 izvolili v 8 volilnih enotah, 2 pa pripradnika italijanske in madžarske narodne skupnosti.
Vsaka od osmih volilnih enot bo razdeljena na 11 volilnih okrajev, v katerih bodo volilci glasovali za enega kandidata.
/9 ljubljanska banka
Mnogim se zdi, da smo si ljudje vse bolj podobni, toda za nas je vsak varčevalec pomemben kot posameznik.
Spoštovani,
v Ljubljanski banki d.d., Ljubljana, Podružnici Kamnik uvajamo novost
POLJE DISKRETNOSTI
Polje diskretnosti Vam nudi možnost, da denarne posle, pogovore o denarju opravite brez radovednih pogledov drugih varčevalcev. Zagotavlja Vam, da boste pri okencu sami z bančnim delavcem-
Polje diskretnosti smo od drugega prostora ločili
Z ZELENO ČRTO
Prosimo, da počakate pred črto in pristopite šele, ko je varčevalec pred Vami odšel.
Prosimo Vas za naklonjeno sodelovanje.
Hvalal
Za Vaše dobro počutje Ljubljanska banka d.d., Podružnica Kamnik_I_
V 1. volilno enoto
spadajo območja občin Idrija, Jesenice, Kamnik,
Kranj, Radovljica, Škof j a Loka in Tržič. Sedefc bo v Kranju. V deseti volilni okraj s sedežem v Kamniku spada celotno območje občine Kamnik. Kar pomeni, da bodo volilci naše občine glasovah za enega kandidata za poslanca v državnem zboru.
Seveda se marsikomu postavlja vprašanje, koliko lahko volilci naše občine vplivajo na to, da bo izvoljen kandidat iz naše občine.
Najprej je treba povedati, da bo lista kandidatov sestavljena za celotno volimo enoto.
Denimo, da je v volilni enoti oddanih za vse liste 330.000 glasov. Količnik je torej 30.000. Število poslanskih mandatov, ki jih bo dobila posamezna lista, bo odvisno od tega, kolikokrat po 30.000 glasov je bilo oddanih za posmezno listo. Recimo, da so kandidati z liste določene stranke zbrali 90.000 gla-vov v volilni enoti. Tej Usti bodo pripadli trije kandidati.
Na njej pa bo lahko samo toliko kandidatov, kolikor poslancev se voli v volilni enoti. Pri tem pa bo treba določiti tudi, v katerem volilnem okraju se bo glasovalo o posameznem kandidatu. Z liste kandidatov, ki jih bo določila posamezna politična stranka, se bo v volilnem okraju glasovalo samo o enem kandidatu.
Ker se v volilni enoti voh 11 poslancev, se volilni izide ugotavljajo za celotno volilno enoto.
Nova parlamentarna koordinacija
IZJAVA ZA JAVNOST
Kamniški izvršni svet je že dalj časa v odstopu zaradi odstopa predsednice Marije Sitar. Da je položaj še bolj zapleten: Marija Sitar je bila tudi mandatarka za sestavo novega izvršnega sveta, kar ji ni uspelo.
Konec septembra je predsedniku skupščine vrnila svoj mandat za sestavo novega izvršnega sveta in hkrati zaprosila za sporazumno razrešitev delovnega razmerja, saj je, kot je znano, postala direktorica ene od bank v Domžalah. Skupščina se je na zadnjem zasedanju v sredo, 7. oktobra, odločila, da ji ugodi. Tako gospa Sitarje va ni več v delovnem razmerju v Kamniku. Po 136. členu statuta občine Kamnik pa še ostaja predsednica izvršnega sveta do izvolitve novega.
Skupina poslancev Nove parlamentarne koordinacije, ki so jo s svojimi podpisi podprli tudi poslanci drugih usmeritev, je na isti seji, torej preteklo sredo, predsedstvu skupščine predlagala kandidata za mandatarja za sestavo izvršnega sveta gospoda Mihaela Novaka, diplomiranega ekonomista in dosedanjega podpredsednka izvršnega sveta, in predsedstvu priporočila, da čim prej začne postopek za njegovo izvolitev. Gospod Mihael Novak je dal pisno soglasje, da je pripravljen kandidirati.
Za to dejanje smo se poslanci Nove parlamentarne koordinacije odločili iz več razlogov:
Za poklicno opravljanje te funkcije bi težko našli nekega novega človeka, ker so volitve razmeroma blizu. Skupščina pa se je enkrat prej že odločila, da ne želi, da bi se ta opravljala nepoklicno.
Pomembnejši od tega razloga pa so naslednji:
Delo predsednika izvršnega sveta je v tem
\času od odstopa gospe Sitarjeve, zlasti pa v zadnjih dveh mesecih, uspešno opravljal gospod Mihael Novak, tako da krize ni bilo čutiti. Na to kaže tudi dobro pripravljeno gradivo za zadnjo skupščino, npr. rebalans proračuna, ki je bil sprejet brez večjih težav. Gospod Mihael Novak je znal ustvariti tudi tako delovno vzdušje, da funkcionarjem, ki so bili z odstopom gospe Sitarjeve v trenutku tudi odstopljeni, pa morajo delovati do izvolitve novega izvršnega sveta, ni manjkalo volje do dela.
Gospoda Mihaela Novaka torej predlagamo zaradi njegovih strokovnih in človeških kvalitet. Hkrati pa bi se, če bi bil izvoljen, delo izvršnega sveta nadaljevalo v tistem duhu, ki ga je ob začetku svojega mandata začrtala skupščina. Mislimo, da zdaj ni čas za preskušanje novih načinov, smeri in vzpostavljanje novih odnosov. Zagovarjamo torej kvalitetno nadaljevanje dela.
Gospa Marija Sitar je v službi v Domžalah. Po zakonodaji mora opravljati funkcijo predsednika do izvolitve novega izvršnega sveta. Ta čas mora biti čim krajši. Ne samo zato, ker tega že nekaj časa ne opravlja. Njeno sedanje delo je povezano s financami. Na Gnančno politiko kamniškega izvršnega tveta nikakor ne smejo vplivati interesi kakega drugega območja kot interesi Kamnika.
Za konec: Mislimo, da ni več časa za strankarske boje, preskušanje, kdo je močnejši in vplivnejši. To bo razvidno iz rezultatov naslednjih volitev. Kamniški izvršni svet mora biti čimprej in brez večjih pretresov oblikovan. Kot kandidata za njegovo sestavo predlagamo človeka, ki ga vsi dobro poznamo in cenimo, zato mislimo, da ni ovir za njegovo izvolitev.
Število poslanskih mandatov, ki jih dobi posamezna Usta, se ugotovi tako, da se skupno število oddanih glasov za vse liste kandidatov deli zli, kolikor poslancev voh volilna enota.
Naslednja številka
Kamniškega
občana bo izšla
4. novembra. Rokopise
sprejemamo do 28.
oktobra,
obvestila, oglase in zahvale
pa do 2. novembra.
Z vsake liste kandidatov bo izvoljenih toliko poslancev, kolikor mandatov je dobila Usta. Kateri kandidati pa bodo izvoljeni, bo odvisno od vrstnega reda dobljenega deleža glasov v skupnem številu glasov v volilnem okraju.
(Nadaljevanje na 4. strani)
F. SVETELJ
Str. 3
Križani so se izkazali
Str. 4
Švicarski kmetijski strokovnjaki v Komendi
	Planinski kotiček
Str. 8	Vaje postaje G RS na Kamniškem
	sedlu
Str. 9	Kaj nam pomeni sv. Florijan in Most
	
Str. 12	Komemoracije ob dnevu mrtvih
S seje občinske skupščine
Možne legalizacije črnih gradenj
V sredo, 14. 10. 1992, je bilo nadaljevanje 23. prekinjene skupne seje zborov Skupščine občine Kamnik, na katerem so delegati sprejemali nekatere pomembne odločitve za občane občine Kamnik. Osrednja točka dnevnega reda je bil Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih občine Kamnik. S sprejemom tega odloka je dana prava osnova za pripravo lokacijske dokumentacije in lokacijskih dovoljenj, ki jih prostorski ureditveni pogoji obravnavajo in urejajo. Občani bodo lahko pridobili zahtevano gradbeno dokumentacijo, dana pa je tudi možnost legalizacije na črno zgrajenih objektov, ki niso v nasprotju s sprejetim odlokom.
Delegati so ob tem pohvalili delo predlagatelja oz. pripravljal-ca gradiva, saj je bilo v sprejeto dokončno verzijo besedila odloka vloženo veliko truda, tako s strani Zavoda za urbanistično načrtovanje kot tudi s strani delegatov (Branka Novaka, Bojana Pollaka, Nove parlamentarne koordinacije, Liberalno demokratske stranke...).
Delegati so sprejeli tudi Odlok o spremembi odloka o ureditvi cestnega prometa na območju občine Kamnik, ki v bistvu do nadaljnjega podaljšuje sedaj veljavni režim prometa v mestu Kamnik. S sprejemom te spremembe so delegati iz osnovnega odloka črtali določbo, da mora Skupščina občine Kamnik v letu 1992 o tem vprašanju razpisati referendum.
Poleg tega je skupščina obravnavala in sprejela Odlok o ustanovitvi javnega vzgojnovarstve-nega zavoda v občini Kamnik, Informacijo o problematiki beguncev v naši občini in Poročilo o gospodarjenju v I. polletju 1992.
Med pobudami in vprašanji delegatov izstopa pobuda delegata družbenopolitičnega zbora Matevža Skamna časopisnemu svetu Kamniškega občana, da zaradi neuresničevanja uredniške politike in pogodbe, sklenjene med izvršnim svetom in d. o. o. Prelest predlaga občinski skupščini razrešitev glavnega in odgovornega urednika časopisa Matica Romšaka.
Delegati so poleg tega zahtevali od izvršnega sveta in upravnih organov, da skupščina čimprej obravnava poročilo o izvrševanju socialnega programa (Pavel Ocepek) ter poročilo izvršne-
ga sveta o ukrepih za oživitev gospodarstva in zaposlovanja v naši občini (Marjeta Humar).
Postavili so tudi vprašanja o vzdrževanju cest V KS Kamniška Bistrica (Janez Cevka), o izgradnji ceste Kamnik-Vranja Peč (Mihael Brleč), kdaj bo ustrezno označena cesta Moste--Križ (Vinko Petek), o problemu pitne vode iz vodovoda Krvavec (Marko Zadrgal), ali so objekti, ki jih gradi ob obvoznici Razvojni zavod Domžale, zgrajeni v skladu z zazidalnim načrtom BM-3 Zarja (Ferdinand Škarja).
RAFAEL ZAGORIČNIK
k^čna
KOČNA d. d.
Svojim kupcem sporočamo:
Na praznično soboto, 31. oktobra, bosta od 7. do 13. ure odprti dve naši trgovini, in sicer: METKA v Maistrovi ulici in MARKET na Kranjski cesti. Prijazne prodajalke vas bodo med drugim postregle tudi s svežim kruhom in mlekom. Odločili se boste lahko še za nakup sveč.
Zakaj je Utok Konfekcija v stečaju?
Ker se je po objavi člankov o Utok konfekciji pojavilo precej govoric, sem se odločil priti resnici do dna in uspel pridobiti gradivo, na čigar osnovi je bil v mesecu juniju 92 razpisan stečaj Utok Konfekcije d. d. S tem mi je bil omogočen dostop do nekaterih podatkov, ki so bih* prej neznani.
Iz predelanega gradiva (Kopije imamo tudi na sodišču) tako povzame:
Družbeno podjetje Utok se je v decembru 1990 reorganiziralo v pet delniških družb, povezanih v Utok p. o. kot holdinško organizacijo.
Utok Konfekcija d. d. je bila na ta način organizirana, vendar brez lastnih obratnih sredstev (enako kot druge Utokove d. d.).
Utok Konfekcija d. d. je morala po tem scenariju odkupiti od Utok p. o. kompletne zaloge (surovine, repromateriat, polizdelki...), po planskih cenah, v skupni vrednosti 24.S milijona
din, s plačilnim rokom tri in pol mesece. Za izdano fakturo s strani Utok p. o., v višini 24 milijonov din, so bih (kljub ugovorom Konfekcije) prezveti krediti v višini 19 milijonov din, razlika pa je bila pokrita s tekočimi plačili.
Dodatno breme za Utok Konfekcijo je bilo neplačevanje zapadlih terjatev s strani Utok Trgovina d. d., ki je bila med vsemi kupci nenehno največji dolžnik Utok Konfekcije d. d..
Stečaj d. d. Usnjarne, d. d. Unimarketa in Utoka, p. o., v lanskem poletju je d. d. Konfekciji povzročil dodatne težave:
— padec imidža Utoka kot celote in s tem dodatne težave pri pridobivanju poslov;
— povečevanje dejanskih fiksnih stroškov na enoto dela (npr. ogrevanje, elektrika...), saj so ostali sami na prostoru, kjer je bilo prej zaposlenih 700 ljudi;
— s stečajem Utok, p. o., so delavci vseh delniških družb izgubili celotno premoženje sklada skupne porabe (stanovanja, počitniški objekti...), v katerega
:so leta in leta vlagali, na koncu pa je celotna vrednost ostala v stečajni masi Utok, p. o.
V dobrem letu (od ustanovitve do stečaja) je Konfekciji uspelo odplačati približno 14,7 milijona tolarjev kreditov, za plačilo pa je zaradi obresti in revalorizacije vseeno ostalo (oz. se je nabralo) še 24,7 milijona tolarjev.
Vsemu se je pridružilo še vnovčenje garancije podjetja Resco v višini 175.000 DEM konec decembra 1991, ki jo je tuji partner iz Italije vnovčil za plačilo dolgov Utoka na osnovi nabave surovih kož.
Utok Konfekcija je sicer sprožila tožbo, ki še vedno teče, vendar pa je na tej osnovi ostala brez plačila za svoje delo za italijanskega partnerja. Kljub vsemu je tudi to neupravičeno terjatev uspela pokriti v slabem mesecu dni.
Zadnji udarec je Utok Konfekciji zadala Ljubljanska banka, ki zaradi vloge po denacionalizaciji (zaradi česar ni bil izveden prepis proizvodnega objekta konfekci-
je) ni bila več pripravljena spremljati te delniške družbe, in je sredi marca 92 vnovčila akceptne naloge za celotne kratkoročne kredite. Tega bremena Konfekcija ni bila zmožna prenesti. Do konca maja se ni uspela deblokirati, izplačilo delavcev za opravljeno delo je postalo vprašljivo, zato je konec meseca maja direktor d. d. na osnovi sklepa upravnega odbora predal sodišču predlog za stečaj.
Iz vsega opisanega lahko skle-, nemo, da je bila nekje v preteklosti storjena napaka, ko je iz nekdaj uspešnega podjetja Utok po nekajletni kalvariji prišlo do stečaja vseh delov podjetja. Na vprašanje, kdo in zakaj je bil povzročitelj vsega zla, ki se dogaja v kamniškem gospodarstvu, naj si odgovori vsak sam? Zares tragično pa je tudi to, da še danes večino težav rešujemo obupno počasi (ali pa jih sploh ne rešujemo).
Pa srečno, Kamnik, tak, kakršen si!
IZTOK GRILC
O jari kači kamniške telefonije
Kdo bo ustavil Milana
Windschnurerja?
Skoraj leto dni se že preliva na papir zgodba o jari kači kamniške telefonije. Z vsemi napakami in pomanjkljivostmi investitorja te, za Kamnik zelo pomembne investicije, to je sklada stavbnih zemljišč (v nadaljevanju sklad). Poročilo o ugotovljenih nepravilnostih v izgradnji telefonije in ceni telefonskih priključkov je komisija za revizijo izgradnje telefonskega omrežja (v nadaljevanju komisija) že zdavnaj posredovala skupščini občine Kamnik. Ta je poročilo sprejela in komisiji tudi zaupala (kot delovnemu telesu sklada) nadaljnje delo v zvezi z dokončanjem telefonskega omrežja v Kamniku. O vsem tem smo že pisali.
Predsednik UO sklada Milan VVindschnurer pa piše in govori, kot da se v Kamniku okoli telefonije ni prav nič dogajalo. Po njegovem (zapisano v Slovencu, 30.
merno napačnih sporočil (te sicer v zadnjem Kamniškem občanu g. Windschnurer pripisuje), podpisan, da si njegove navedbe ne zaslužijo le ocene napačnih sporočil,, ampak velike in majhne neresnice, sprenevedanje in zavajanje javnosti. In kar je najbolj žalostno, g. Windschnurer javno piše, da se bo na telefonsko omrežje, ki so ga skoraj v celoti plačali Kamničani, po novem letu lahko priključilo se veliko novih naročnikov, in to v režiji Pošte! Ker zgrajeno omrežje omogoča veliko večje število novih priključkov, kot ga omenja g. VVindschnurer, bo Pošta neupravičeno bogatela, saj je v omrežje prispevala le 12,4% delež in si s tem pridobila pravico le do 991 priključkov. Komisija navaja 7928 možnih priključkov, do sedaj je oddanih okoli 4000 priključkov. Torej predstavlja število priključkov, s katerimi bo Pošta razpolagala po novem letu, kar okoli 3000. In konec koncev, če-
O jari kači kamniške telefonije: Igor PODBREŽNIK, podpredsednik skupščine in član UO sklada.
»G. Windschnurer nastopa v javnosti z izjavami, s katerimi se ne strinjamo vsi. Ponavlja zgodbo, ki sodi v lanski december, v obdobje, ko je bil sklad izključno pristojen za celotno investicijo in čas, ko skupščina še ni obravnavala in sklepala o (ne)pravilnostih v izgradnji kamniške telefonije. December 1991 je bil tudi obdobje, ko je sklad imel na voljo le podatke o investiciji od SKG Kamnik, ki pa jih je direktor SKG, po besedah g. Windschnureria, podpisal kot verodostojne.
Največji absurd njegovih nastopov v javnosti v zadnjem času je, da to »zgodbo« ponavlja!
Ker je skupščina že sprejela poročilo komisije in ji tudi zaupala delo, je sklad, predvsem pa predsednik UO sklada g. Windschnurer, dolžan to izvajati in tako sem na zadnji skupščini tudi zagovarjal svoj odnos do dela komisije, pred katero se znova in znova pojavljajo nove ovire. Javno sem se distanciral od poročila o delu UO sklada, ki ga je podal g. Windschnurer. Očitno sem v tem ostal osamljen.
Kot podpredsedniku te skupščine mi seveda ni vseeno, kaj se bo zgodilo s to zajetno kamniško investicijo v telefonijo, saj predstavljajo sredstva občanov, vključno s prispevki KS in prispevki iz proračuna, kar polovico letnega proračuna občine Kamnik.
Po vsem tem menim, da bi moral predsednik UO sklada odstopiti, UO sklada pa predlagati skupščini izredno sejo, na kateri bi se reševali problemi kamniške telefonije.
Ne le zaradi cene telefonskih priključkov, ampak tudi in predvsem zaradi sredstev, ki so jih občani Kamnika vložili v omrežje, ki se nam bo odtujilo in prišlo v roke Pošti ali državi«!
škem občanu (Odgovori o telefoniji) in mu dodaja novo vsebino: pravičnost in enakopravnost pri plačilu cene telefonskega priključka. Zapisal je: »Ker je že do sedaj velika večina naročnikov vplačala polno ceno ali še nekoliko čez (mimogrede: kakšen izraz Ka ceno — »nekoliko čez« — pa je to in zakaj ter koliko »čez«? op. a.), bi bilo izjemno nepravično, da bi tistim, ki se niso v celoti vplačali, zaračunali le polovico...« Po mnenju g. VVindschnurerja bi bilo torej pravičnosti zadoščeno, če bi vsi naročniki telefonskih priključkov vplačali polno ceno in še »nekoliko čez«! V duhu pravičnika pa je g. Windschnurer gluh in slep pred drugo resnico: Sklad sam je odgovoren za vse krivice, ki so jih naročniki utrpeli zaradi preplači-la telefonskega priključka. Kajti skupščina je potrdila, da je bila metodologija, po kateri so izračunati ceno telefonskega priključka — nepravilna (revalorizacija vplačil naročnikov). Komisija tudi dokazuje, da je število telefonskih priključkov veliko večje, kot jih navaja sklad. Stanovanjsko komunalno gospodarstvo je ugotovilo višek kablov. In tako dalje, in tako dalje... Vse našteto pa seveda bistveno vpliva na ceno telefonskega priključka, po g. VVindschnurerju polno ceno ali še »nekoliko čez«! Zato se g. VVindschnurer zaman trudi zanetiti prepir med neenakopravnimi naročniki. Izvirni grešnik in objektivno odgovoren sta sklad in on sam, zato se lahko zgodi, da bodo neenakopravni naročniki res dvignili svoj glas. Vendar ne proti naročnikom, ki nepravilno izračunani ceni (polni ceni ali
»nekoliko čez«) niso nasedli, ampak proti skladu in njemu samemu.
Najmanj čuden je bil razplet dogodkov tudi na zadnji skupščini. Skupščina ni sklepala o neizvajanju njenih sklepov, tudi ne o odstopu predsednika UO sklada g. VVindschnurerja, pa tudi o predsedniku skupščine ne, ker ni poskrbel, da bi sklad izvajal njene sklepe. Vse je ostalo pri starem: izvajajo naj se že sprejeti sklepi skupščine. Se najbolj odmevna je bila ocena namestnika predsednika UO sklada in poslanca v skupščini gospoda Bojana Pollaka, ki je poročilo predstavnika komisije ocenil za pamflet!
Po vsem tem se človek upravičeno lahko vpraša, ali so poslanci v skupščini res poslanci občanov, poslanci tudi vseh prizadetih naročnikov telefonskih priključkov iz kar štiri tisoč kamniških gospodinjstev?! Kako naj si razlagamo njihovo naveličanost, ki kaže že na nestrpnost zaradi dolgotrajnega reševanja gordijskega vozla kamniške telefonije, za kar so predvsem krivi sami?! Ali bodo poslanci skupščine Kamnik botri zavlačevanja predaje vseh obveznosti v zvezi s telefonijo, ki bi jo Sklad moral opraviti že zdavnaj.
Bodo morali res preteči še trije meseci, da bo težko pričakovan DAN»D«(1.1.1993) vzel Kam-ničanom razpolagalno pravico s telefonskim omrežjem in velikim številom še možnih priključkov nanj? In to samo zato, da bodo poslanci in Sklad končno odrešeni odgovornosti za svoje delo?!
IVANA S KAMEN
9.1992) so se ob »tej javni gradnji pojavili naročniki, ki ne zaupajo v delo investitorja... in se upirajo plačilu razlike...«. Nadalje piše, da so ti ustanovili posebno komisijo, ki je pregledala poslovanje in knjigovodstvo te investicije in »kot je znano, nepravilnosti niso odkrili«. V omenjenem prispevku je toliko na-
mu g. VVindschnurer molči o lastninskem deležu občine Kamnik na zgrajenem telefonskem omrežju, ki je skoraj v celoti - seveda, naš in ne Poštin.
Pa se poslanstvo g. VVindschnurerja v vlogi sporoŽe-valca namerno napačnih podatkov s tem še ne končuje. Z njimi nadaljuje tudi v zadnjem Kamni-
Kam z odpadki (IV.)
Osnovna načela gospodarjenja z odpadki
3. Ločeno zbrani odpadki so delno že neposredo uporabni kot surovina v proizvodnji (steklo, papir) ali pa jih je potrebno pred uporabo še dodatno razvrstiti (kovine).
Čim bolj so drugi odpadki ločeni na izvoru, toliko manj jih je potrebno sortirati pred nadaljnjo obdelavo oz. dokončnim odlaganjem. Vendar je končna selekcija še vedno potrebna in pomembna. Obstajajo že zelo sposobni sortirni stroji, vendar brez človekove pomoči, zlasti pri ločevanju papirja in plastike, ne gre.
4. Kompostiranje bioloških odpadkov (biomase) na industrijski način je v svetu zelo, pri nas pa še nekoliko manj razširjeno. S kompostiranjem pridobivajo kompost, humos, ki ga rodovitna zemlja nujno potrebuje, ker smo ji ga s pobiranjem pridelkov odvzeli. Iz tone biomase v kompostarnah pridobijo do 300 kg komposta.
Za pridobivanje komposta pogosto kot surovino uporabljajo tudi mulj (usedlino) iz čistilnih naprav. Tak mulj pa večinoma vsebuje preveč človekovemu zdravju nevarnih težkih kovin, zato je tako dobljen kompost le pogojno uporaben, predvsem za parke, za lončnice in za ozelenitev ob avtocestah.
5. Piroliza je postopek, pri katerem pri temperaturah od 500 do 1000 stopinj Celzija brez pristopa zraka razgradimo organske snovi v pirolizni plin in trdni ostanek, v katerem pravladuje aktivni ogljik.
S pirolizo obdelamo tisti organski del odpadkov, ki za kompost ni uporaben (tekstil, embalaža...)
Pirolizni plin je po nadaljnji obdelavi uporaben kot energetski vir, aktivno oglje pa za čiščenje odpadnih voda in nekaterih kemikalij).
6. S sežigom (incineracijo) odpadkov pri temperaturah nad 1000 stopinj občutno zmanjšamo volumen odpadkov, uporabljamo pa ga tudi za tisti del nevarnih odpadkov, ki s tem postanejo za okolje nenevarni in jih nato lahko odložimo na komunalno odlagališče odpadkov.
Postopki sežiga pa se razlikujejo glede na vrsto odpadkov, ki jih sežigamo. Nekatere vrste odpadkov imajo celo dovolj lastne energije, tako da pri sežigu dopolnilnega goriva sploh ne potrebujejo.
Naprave za sežig so zdelo drage, ker je treba preprečiti kakršnokoli emisijo izgorevalnih plinov, če plini vsebujejo tudi strupene sestavine (npr. dioksine) je žal stopnja očiščenosti plinov za zdaj le okoli 95% in moramo biti zato pri uporabi sežigalnic vedno zelo previdni. Sežigamo lahko le odpadke, ki ne povzročajo prekomerne strupene emisije v ozračje.
7. Odlaganje na deponijo končno zajame samo tisti preostali del odpadkov, ki jih v predhodnih postopkih nismo izločili za ponovno uporabo v proizvodnji, za kompostiranje ali pirolizo, in tiste odpadke, ki so preostanek sežiganja. Čim bolj temeljita je predhodna obdelava, tem manj je končno odloženih odpadkov.
VLOGA OBČINE EV VLOGA DRŽAVE PRI GOSPODARJENJU Z ODPADKI
Povsod po svetu, načeloma tudi pri nas, je uveljavljeno pravilo »onesnaževalec plača«. Torej je povsem jasno, da bo vse postopke v zvezi z zbiranjem, odvozom, obdelavo in odlaganjem odpadkov plačal tisti, ki odpadke povzroča. Ker je s tem osnovni vir financiranja znan in precej zanesljiv, je gospodarjenje z odpadki ne samo nujno potrebno, temveč danes tudi že donosna gospodarska panoga. Zato je izvajalcev tovrstnih del tudi pri nas že precej oz. vsak dan več.
Sicer pa problematika komunalnih odpadkov ostaja ena od osnovnih organizacijskih zadolžitev tako sedanje kot bodoče občine.
Vendar reševanje posameznih elementov sodobnega ravnanja z odpadki pogosto presega tako občinske meje kot zmožnosti. Ne more si vsaka občina privoščiti svoje sodobne deponije, še manj lastnih piroliznih in sežigalnih naprav. Medobčinsko (regijsko) sodelovanje je le malokje zaživelo, država pa tudi ni imela svojega koncepta in ni pomagala. Še predpisov, ki bi olajšali delo občinam, nimamo.
Kaže, pa, da bo v kratkem bolje. Ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora je razpisalo mednarodni natečaj IKROS (Integralni koncept ravnanja z odpadki v Sloveniji), ki naj bi Sloveniji dal standardizirane metode gospodarjenja z odpadki, skupne (vsaj področne) zbiralnice nevarnih odpadkov in sežigalnice, zakonodajo, ki bo prilagojena evropskim normam, ter informativne in inšpekcijske organe. Ministrstvo bo tudi prevzelo skrb za ustrezno ekološko ozaveščanje prebivalstva in gospodarskih organizacij.
Kmalu pa bomo dobili tudi zakon o gospodarskih javnih službah, ki bo občinam nalagal, da same ustanovijo ustrezne javne službe oz. da podelijo koncesijo za gospodarjenje z odpadki najboljšemu ponudniku.       BRANKO NOVAK
Takole je nepridiprav poškodoval obcestno tablo, ki obvešča o začetku Križa...
Tudi tabli na koncu Križa ni bilo prizaneseno
Vizija občine
v lokalni samoupravi
Med srečanjem na Križu
Križani so se izkazali
Odbor za celostni razvoj Komende, Križa in Most je imel 9. oktobra zvečer prvi pogovor s prebivalci Križa o razvoju njihove vasi in Ko-mendskega. Z njimi se je srečal v dvorani gasilskega doma. V pogovor je uvedel podpredsednik KS Križ Jože Sušnik, nato pa ga vodil predsednik Ivan Hlade.
Mag. Marta Ciraj, koordinatorica Odbora, je najprej predstavila njegovo delo in kako podoben načrt, kot je celostni razvoj Ko-mendskega, rešujejo na Bavarskem, zlasti pa Salzburškem. Nato so si udeleženci ogledali vide-okaseto z uspelim bavarskim primerom programa razvoja vasi. Marta Ciraj je zatem opozorila na nekatere na videokaseti predstavljene stvari, o katerih bi bilo dobro premisliti tudi na Križu in Komendskem.
Za njo so svoje delo še podrobneje predstavili člani Odbora, nato pa se je začel živahen pogovor s Križani. Predlagali so veli-
ko stvari, ki jih pogrešajo ali bi jih bilo treba urediti v domači vasi in komendskem območju, opozorili pa tudi na tiste, ki jih motijo. Iz njihovih besed je bilo mogoče razbrati, da zares živijo in dihajo s krajem ter jim je veliko do njegovega celovitega razvoja. Razkrili so tudi svoje načrte za razne kulturne prireditve, razmišljah o usodi med drugo svetovno vojno požganega gradu plemenitaške rodbine Apfal-trern, o širši predstavitvi javnosti obnovljene lepe podružne cerkve spreobrnjenja apostola Pavla, o ureditvi ribnika, ki bi bil poleti lahko prijetno kopališče, pozimi pa je tako že zelo obiskano drsališče. Obiskovalcu so na voljo tudi prijetne gozdne poti, pozimi pa mimo vasi vodi proti Tunji-cam in Mostam zelo razgibana tekaška proga.
Križani bi pred 200. obletnico smrti rojaka Antona Breznika (ta bo prihodnje leto), pisca Večne pratike, radi dočakali obnovo imenitnih kapelic, vendar jo re-stavrator iz njim neznanega ra-
zloga zavlačuje. Upajo, da bo pohitel, da bo praznovanje ob jubileju še lepše. Do takrat pa bodo verjetno že precej pri koncu z gradnjo novega večnamenskega doma, kjer bo prostor za marsikatero že močno zaželeno kulturno prireditev in družabna srečama.
Člani Odbora so bili veseli njihovih številnih predlogov. Pokazalo se je, kaj je mogoče narediti v eni sami vasi, če ima sposobno krajevno vodstvo in delavne ter složne ljudi. To pa Križani so, Kar jim še ni uspelo uresničiti, bodo prav gotovo storili v prihodnje. Tudi marsikaj od tega, kar so predlagali članom Odbora. Z družbeno pomočjo, strokovnim navetom in lastno zavzetostjo. Čeprav so po številu prebivalcev druga najmanjša krajevna skupnost v kamniški občini. Kadar pa gre za gasilce, kulturno prireditev, obnovo cerkve ah druga javna dela, poprime veliko rok. Nič čudnega, od kod lepi uspehi.
JOŽE PAVLIC
Po porazu revolucije, leta 1849, toda še vedno v revolucionarnem vzdušju, so avstrijske oblasti izdale, prvi občinski zakon, ki se je dosledno naslonil na katastrske občine. Občina, ki so jo tedaj imenovali krajevna ali politična občina, je bila pp velikosti enaka ka'tastrski občini, lahko pa je obsegala tudi več katastrskih občin. Zanimivo, da so imeli ljudje tedaj raje manjše občine. Leta 1850, ko so bile o tem volitve (voliti pa so smeli le tisti, ki so plačevali vsaj en goldinar direktnih davščin), so se ljudje, ki so živeli na območju današnje kamniške občine, izrekli kar v dvajsetih primerih za občine v velikosti ene katastrske občine (Nasovče, Klanec, Kapla vas, Mlaka, Križ, Moste, Suhadole, Podgorje, Tunjice, Šmarca, Volčji Potok, Županje Njive, Bi-stričica, Stranje, Palovče, Loke, Šmartno v Tuhinju, Hruševka, Špitalič in Motnik) in samo v šestih primerih za dve katastrski občini v eni politični občini: Kamnik in Košiše v občino Kamnik, Nevlje in Tučna v občino Nevlje, Mekinje in Godič v občino Mekinje, Gozda in Črna v občino Gozd, Zgornji Tuhinj in Hribi v občino Zgornji Tuhinj in Podhruška in Znojile v občino Podhruška. Velikost teh občin je ostala neizpremenjena vse do občinskih komasacij (združevanj), ki so se začele 1933. leta.
V zadnji četrtini 19. stoletja so začeli nastajati prvi politični okraji kot nove, večje upravne enote. Po velikosti so bili ti okraji približno enaki današnjim ko-munskim občinam, a ne v primeru občine Kamnik; to je okraj z istim imenom po velikosti in pomenu precej presegal. -
Med nemško okupacijo (1941 — 1945) je bila upravno po-
Jeziki nekdaj in danes
Prispevek k spoznavanju Slovencev (II.)
Mnoge razprave o nastanku in razvoju narodov so pristranske! Neke stvari so namerno izkrivljene, druge namerno zamolčane. Seveda gre tudi za pomote, premajhno znanje... (ali necelovito razlago!). Vse skupaj je zato večkrat kot navijanje za svoje nogometno moštvo! (Razgrete glave pa pri tem »pozabljajo«, da se brca ista žoga, da je cilj v bistvu isti: gol, tu ali tam!)
V človeku se pre0etata dve težnji: ena h pozabljanju preteklosti, njenem olepševanju, preoblikovanju, pa tudi »pokopavanju«; druga k obujanju spominov nanjo, obnavljanju (resta-vriranju), čimpopolnejšem umevanju... V bistvu gre seveda le za eno težnjo: preživeti na čimugodnejši način. - Življenje je podobno labirintu: vanj radovedno vstopamo, da bi si ga ogledali, iščemo pa tudi najmanj razburljivo pot ven...
* * *
Članek v K. o. 14/92 je treba dopolniti vsaj še z nekaterimi mislimi; saj je vsako stvar, da bi jo dobro razumeli, treba osvetliti s čim več plati!
Kot Ariadnina nit naj nas - tokrat na področju jezika
- vodijo naslednje misli: človeštvo (in sploh vse!) je velika družina. (Povezanost med nami ni samo zemeljska!) Sporazumevanja so različna, ustrezna bitjem, princip pa - božanski.
Narodi so se razvijali v različnih okoliščinah, zato so se tudi povezovali različno. V teku časa smo postali mešanice mešanic. Enako tudi naši jeziki. Naši jeziki so kot veje tega ali onega drevesa! Marsikatero prerekanje o tem, čigava je neka beseda, je jalovo! Kot da bi se prerekali, čigav je veter; npr. burja, pač zato, ker je to ime naše. (Ime kosava je bolj zapleteno...)
Pri iskanju korenin posamičnih besed je torej treba biti nepristranski, potrpežljiv! Še pred kratkim je bilo nekaterim »vse« grško, latinsko... potem pa so tudi razne »iiber alles« teorije začele mešati pamet. Seveda tudi nasprotnih tez ni manjkalo. - Kakršni že bili vsi ti poizkusi, so vseeno koristnt, kajti brez poizkusov tudi ne bi bilo nobenih rešitev.
Ena od razlag besede Šutna (predel Kamnika) je opisana v knjigi Ljudska geografija (Rudolf Badjura) str. 155. Rečeno je, da izhaja od nemške Schutt odn. Schotter (grobo kamenje
— šoder). — Ta razlaga je vabljiva, tako rekoč na krožniku, in vsako nadaljnje razmišljanje se zazdi odvečno. Pa vendar ni tako! - Odkod pa Nemcem ta beseda? Vsak začetek ima tudi svoj začetek!
V K. o. št. 14 sem zapisal, da beseda šudh, šuddha... pomeni o-čiščen-je, očiščevanje, čist biti, čist postati itd. »Oblika«, kakršno je ta beseda dobila kasneje v našem jeziku (in seveda tudi pomen!) je zelo zanimiva. Pri razvoju besed (govorice) gre za prilagajanje novim razmeram! Nekdanje mišljenje in običaji se spreminjajo... ta beseda se je v teku stoletij izoblikovala v sudh, sud... in tako rekoč včeraj, v sodbo, -išče itd.
Vsem osebam, ki so prišle v nekdanji St(h)an in niso povsem tako govorile kot prejšnji naseljenci, se najbrž ni reklo, da so Nemci (da so »nemi«). Ljudje so si vedno dajali vzdevke! Na ta način so, pravzaprav, bile izmišljene vse besede! Kdo pa je pri čem bil prvi ali drugi, v tistih časih ni bilo tako izčiščeno (kot tudi danes ni!). Sicer pa jim tistikrat za take »stvari« ni bilo mar. Učili so se drug od drugega. Če je kdo drugače govoril, je bil še bolj zanimiv! Morda je res čudno, kako so se ljudje ' sporazumevali v takratnem »kotlu«, v katerem so se sedanji narodi šele »kuhali«, mnogi pa tudi že »razkuhali« in izginili v evropski in svetovni »juhi«.
Tisti »nemški« šoder se je zato lahko izoblikoval tu, v Stanu, kasnejšem Stain-u. Namreč, kot že rečeno, vsaka oblika besede (neke prejšnje) se je nekje in v nekem času izoblikovala. Prod-ec je sprano, čisto kamenje. Je pa tako kamenje nekoč služilo tudi za kamenjanje ljudi. (Ena od oblik očiščevanja!).
Ali sta Adam in Eva v raju govorila sedanjo t. i. »visoko« nemščino? Seveda ne! Zato je mnoge »razlage« treba ovrednotiti tako, kot je prav! Besede so nastajale tako, da se je »brbljalo« (in kasneje to zapisovalo), kot je kdo vedel in znal. Že pri malem poznavanju sedanjih jezikov se takoj vidi, da so vsi mešanice mešanic.
In če se še enkrat obregnem ob nemščino: nekako tretjina je popačene latinščine, tretjina t. i. slovanščine, za tisto tretjo tretjino (sicer pa so te tretjine mišljene simbolično!) pa se lahko reče, da je tudi z vzhoda. (Spomniti se je treba svetopisemske zgodbe: Eden je bil celo vzhodneje od raja!) Zato je tisto in tako razmišljanje, kije dobilo naziv rasizem, nacizem, antisemitizem... po eni strani strahotna zabloda, po drugi pa
— tako kaže - gre za poravnavanje nekih starih »računoy«. Podrobnejša razlaga te misli pa je druga, izredno zanimiva zgodba.
O besedi tuhina (mraz, mrzel...), o kateri je predvsem bil govor v omenjenem K. o., pa še tole: po vsej Evropi in Aziji je veliko besed s korenom -tuh-. Pri nas, poleg Tuhinjske doline, ima ta pomen prav gotovo tudi (doslej tako iskani!) Bohinj
— t.hin, tohin, t'hin; po-tuh-njen - »hladen«, tak, ki ne »zakuha« takoj; pa tudi po-tuh-a = hladna brezbrižnost, izostanek »vročega« reagiranja; tuhna = (najbrž še znana?) zimska odeja (s perjem); pa tudi nemška Tuch = sukno, ruta... (ta beseda je nastala v vročih krajih (!) in te vrste zaščita je prišla v poštev ob mrzlih obdobjih); v Rusiji so pogosti priimki Tuhačevskij, Tuhačev, Tuharev... Verjetno so v tistih časih najdene tudi zdajšnje Tuheljske toplice (hladnejše od drugih!). Kot že rečeno, pa so se besede popačevale... zato bi ta beseda lahko pomenila tudi sproščenost, brezskrbnost, uživanje.. (torej spet »hladna« flegmatičnost, »požvižganje« na skrbi!) ali pa kaj drugega! - Ta primer kaže, kako zapleteno je raziskovanje starin besed. Pa tudi poučno.
MARUAN SLEVEC
litična razdelitev približno enaka predvojni, zelo pa se je spremenila takoj po vojni, leta 1945, ko je nova oblast uvedla izredno majhne osnovne politične enote, tako imenovane krajevne ljudske odbore (KLO). Ker je bilo tedaj v okviru okrajnega ljudskega odbora Kamnik kar 52 teh enot, torej veliko preveč za uspešno upravljanje, je prišlo približno eno leto za tem (maja 1946) do združitve nekaterih KLO-jev. Podatki iz leta 1948 povedo, da je bilo tedaj na območju kamniškega okraja samo še 39 KLO-jev. Takšna upravno-politična razdelitev je ostala do maja 1952, ko so bile ustanovljene nove občine, imenovane občinski ljudski odbor (OLO). Na območju današnje občine Kamnik so bile ustanovljene: občina Kamnik, Komenda, Kamniška Bistrica, Srednja vas, Tuhinj, Motnik in mestna občina Kamnik.
Upravno-politični razvoj v tej smeri pa je temeljito prekinil zakon, ki je septembra 1955 uvedel tako imenovani komunalni občinski sistem. V tem sistemu je postala občina hkrati upravna, torej oblastna in samoupravna skupnost, ki opravlja večino nalog za državo. Raziskave so namreč pokazale, da taka občina opravlja kar okoli 85% svojih nalog za državo. Komunalna občina torej ni naravnana na reševanje krajevnih zadev in na zadovoljevanje krajevnih potreb prebivalstva, temveč je bolj podaljšana roka države.
Ker so bile predhodne občine preoblikovane v komune, težave v zvezi s krajevnimi potrebami prebivalstva pa so ostale, je oblast zato nastalo praznino zapolnila najprej s krajevnimi odbori in nato s krajevnimi skupnostmi (KS), ki so bile vnesene v ustavo leta 1963 in ponovno potrjene v ustavi leta 1974. Kra-
jevne skupnosti bi po zakonskih določilih morale skrbeti za ureditev krajevnih komunalnih naprav, za socialno in otroško varstvo, za kulturo, varstvo okolja, družbeno samozaščito prebivalstva itd., vendar zaradi premajhne gospodarske moči tega ne zmorejo. Sicer pa jim nemoč daje tudi preohlapna in neopredeljena ustavna vloga, zato tudi nimajo pravega sistemskega položaja, s katerim bi uspešno opravljale neobhodno potrebne naloge v lokalnih skupnostih. Naloge, ki jih je treba opravljati v lokalnih skupnostih, pa so nujno javne naloge, ki se na sodobni stopnji družbenega razvoja morajo opravljati; po eni strani v prid prebivalstva, po drugi strani v prid države.
Odraz ponesrečene upravno-politične razdelitve se je pokazal tudi v spremljajočih regijah, enotah po velikosti med občino in republiko oziroma državo. To so bile predvsem umetne (politične) tvorbe, ki niso temeljile na naravnih in družbenoekonomskih danostih, zato so bila prizadevanja znotraj njih ponavadi precej razvrednotena, torej vnaprej obsojena na neuspeh. Kaj je imela na primer skupnega občina Kamnik s Kočevjem ali Ribnico, s katerima se je v okviru okraja Ljub-ljana-okolica bila dolžna povezovati? Kljub dobri volji gotovo zelo malo.
Naslednja slaba stran današnjih občin se kaže v preobsežno-sti, tako glede števila prebivalstva kot glede površine, ki so jo zavzemale. Tudi v tem je iskati razloge, da komunsko naravnane občine ne morejo ustvarjati neposrednih stikov z občani, kar bi bilo nujno v okviru normalnega delovanja krajevne samouprave.
(Prihodnjič naprej) DR. MARKO ŽEROVNIK
Delegatska pobuda
Po priporočene pošiljke na Bakovnik
V svojem odgovoru na delegatsko pobudo o dvigovanju priporočenih poštnih pošilj na pošti 61240 'Kamnik gospa direktorica PTT podjetja navaja razloge, zakaj je mogoč, tehnološko in ekonomsko upravičen dvig takih pošiljk samo na novi pošti. Občani mesta Kamnika in njegovih severnih primestnih delov tako ne morejo, in po njenem mnenju naj tudi ne bi več dvigovali priporočenih poštnih pošiljk v pošti v mestu, ampak morajo in bodo še morali ponje v skoraj dva in pol kilometra oddaljeno pošto na Bakovniku. S takim stanjem naj bi se tudi že pomirili, razen redkih izjem, saj jim nudi nova pošta očitne prednosti.
Žal se z mnenjem gospe direktorice ne morem strinjati, in glede na to, da sem se pogovarjal še s številnimi drugimi občani Kamnika, je takih, ki se tudi ne strinjajo z njo, precej več kot pa nekaj »redkih izjem«. Samo da negodujejo v glavnem le po tihem.
Nova pošta kakšnih posebno očitnih prednosti nima, razen prijaznega osebja (ki je tako tudi na stari pošti) in večjega notranjega prostora. Zato je pa velik križ z zavijanjem z glavne ceste, da o parkirnem prostoru, ki ga enostavno ni, sploh ne govorimo. O drugih
prednostih, ki pa niso tako hudo očitne za občane, pa ne morem govoriti.
Razumem, da na stari pošti ni prostora, da bi lahko izročali vse vrste priporočenih pošilj, posebno še pakete in podobno, vendar pa ne morem razumeti, saj sem v prostorih stare pošte dokaj pogosto, da se v celem tistem prostoru ne bi mogel najti en predal oziroma nekaj podobnega za tistih nekaj desetin priporočenih pisem, ki jih poštar ne more izročiti zaradi tega, ker je naslovnik v dopoldanskem času odsoten in jih zato dvigne običajno še isti ali naslednji dan popoldne. Po določenem številu dni se pa pošiljka, kakor mije znano, tako in tako vrača .pošiljatelju.
Zato ponovno dajem pobudo PTT podjetju, da omogoči dvigovanje priporočenih pisem v pošti v Kamniku vsem občanom mesta in severnega dela; drugi, ki jim je spodnja pošta bliže, pa naj še naprej pošiljke zajemajo na Bakovniku. Moja pobuda se omejuje samo na pisma (priporočena, s povratnico), dopisnice in denarne nakaznice. Vse druge priporočene pošiljke pa se naj, ker pač razumem prostorsko stisko, še vedno dvigujejo v pošti na Bakovniku.
BOJAN POLLAK
Med kosilom v gostilni »Pri Čubru«
Švicarski kmetijski strokovnjaki v Komendi
Konec septembra in v začetku oktobra se je v Sloveniji mudila skupina kmetijskih strokovnjakov iz švicarskega kantona Luzem. Zanimali so se zlasti za razvoj kmetijstva pri nas, videli pa so tudi naše turistične zanimivosti in naravne lepote. Gostje iz Švice so se med strokovnim obiskom v Sloveniji 2. oktobra ustavili tudi v Komendi. Sem jih je iz penziona Jagodic v Vopovljah, kjer so dvakrat prenočili, pospremila mag. Marta Ciraj, vodila njihov obisk in tudi prevajala. Švicarji so si najprej ogledali center za brezvirusno razmnoževanje krompirja Kmetijskega inštituta Slovenije v Mostah. Sprejela sta jih svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti dipl. inž. agronomije Marta Kos s Križa in območni kmetijski svetovalec inž. agronomije Anton Jagodic z Brega, prišel pa jih je pozdravit tudi predsednik KS Moste inž. Pavle Štebe. V imenu odsotnega direktorja Kmetijskega inštituta Slovenije je goste pozdravil vodja Zavoda za poljedelstvo dipl. inž. agronomije Zoran Cergan. Ogled centra je vodil dipl. inž. agronomije Tadej Sluga iz Kmetijskega inštituta Slovenije, tkivne kulture za pridobivanje brezvirusnih gomoljev krompirja je predstavila dipl. inž. agronomije Brina Bitenc.
brezvirusnih gomoljev krompirja je predstavila dipl. inž. agronomije Brina Bitenc.
Gostje so si nato pod vodstvom komendskega župnika in dekana Nikolaja Pavlica ogledali baročno župnijsko cerkev sv. Petra in druge ko-mendske kulturnoumetnostne znamenitosti. Mojster ljudske obrti Franc Kremžar z Gmajni-ce jim je na vretenu pokazal ročno izdelovanje treh glinastih predmetov. Med drugim tudi posode, ki je nekoč služila za ogrevanje postelje, danes pa je namenjena medici. Pri kmetu Petru Jenku na Potoku so videli gojilnico polžev, nato pa pri Marku Zadrgalu vzorno urejeno kmetijo, ki je pred leti dobila turistični nagelj. Zadrgalovi so ohranili in obnovili svojo značilno kmečko hišo, čeprav bi bilo enostavneje zgraditi novo. Tako so pokazali, da znajo ceniti staro, vendar izvirno kmečko kulturno zapuščino in jo vklopiti v zelo napredno kmečko domačijo.
Gostje iz Švice so kosih v znani in ugledi gostilni »pri Čubru« na Križu, Marta Kos pa je poskrbela za primeren jedilnik, ki so ga sestavljale slovenske narodne jedi. Pri mizi se jim je pridružil in jih pozdravil tudi predsednik KS Križ Ivan Hlade.
Švicarski kmetijski strokovnjaki so zadovoljni odhajali iz naših krajev, pokazalo pa se je, da jim imamo že na območju Komendskega veliko pokazati, kaj šele v celotni kamniški občini.
JOŽE PAVLIC
Pogled skozi okno podjetja »NN«
Resnica je, da se je zla usoda dotaknila Utokovih delavcev z ustanovitvijo znamenitega holdinga in delniških družb. Resnica je tudi, da je v dobrem letu spravila na »stečajno palico« prav vse delniške družbe. Tudi Konfekcijo, d. d. A tudi to je resnica, da se je zla usoda močno dotaknila tudi nekaterih vodilnih delavcev Konfekcije, d. d., ki so ji dolgo in zagrizeno kljubovali. Morda bi uspeli, če bi jih v Kamniku kdo »slišal«. Kajti Konfekcija je bila žc ob ustanovitvi v delniško družbo obsojena na propad, dokončno pa so jo vanj pahnila dediščina propadlih delniških družb. Vedno znova in znova so se pojavljali novi dolgovi »sestrskih« družb. A tega ni bilo v Kamniku nikomur mar: niti izvršnemu svetu občine niti Ljubljanski banki, zato rešitve za »gospodarskega bolnika« ni bilo.
Slaba vest nekdanjih vodilnih delavcev Konfekcije?
Čast in morala človeka imata več obrazov. Eden od teh je, da zmoreš dvigniti pogled in delati naprej. Ni lahko to storiti, če si vodilni delavec propadlega podjetja. Nihče ti ne verjame, da si se propadu upiral z vsemi močmi. Nihče ne verjame tvojim čistim in poštenim namenom, da želiš nadaljevati z delom v istih prostorih, z istimi stroji in istimi delavci, zato da bi rešil, kar se rešiti da. Pa čeprav ostaja vse, kar je v bivši Konfekciji ali novem podjetju, last delniške družbe v stečaju.
Sklicevanje na konkurenčno klavzulo je nesmiselno, kajti Konfekcije ni več. A tudi sicer je to
določilo nerazumljivo. Težko bi se človek lotil drugega dela kot tistega, ki se gaje naučil, še posebno, če v svojem podjetju za to nima več možnosti. Govoriti in pisati o škodljivosti najemne pogodbe z vidika možnosti zaposlitve skoraj polovice delavcev družbe v stečaju je neodgovorno. Delavci so bili seznanjeni, da bodo redno zaposleni, ko bo pogodba o najemu zanesljiva (ta je veljala le 10 dni) in ko bodo razčiščeni odnosi glede lastništva Konfekcije, d. d., saj nekdanji lastnik Utoka v postopku denacionalizacije namesto prvotnih prostorov želi konfekcijo. O nerazčiščenih odnosih glede najemnine in s tem povezane usode zaposlitve delavcev Konfekcije, d. d. v stečaju je vedel tudi Zavod za zaposlovanje.
Po vsem tem ima človek slabo vest le zato, ker je ostal za zidovi nekdanje Konfekcije, d. d., skupaj s tisoč problemi starega Utoka. Ali pa bi moral imeti slabo vest zato, ker v razcvetu socializma nisi bil tako »priden«, da bi zaslužil toliko, da bi kupil hišo ob kamniški obvoznici in tam nadaljeval z delom... Morali bi v najete prostore v Mengeš, ki za zdaj samujejo. Tam bi bilo prostora le za dvajset delavcev ...
A komu so delavci sploh mar?
Kamniški družbi zagotovo ne, saj bi jim sicer pomagala, ko je bil čas za to. A to bi ji vzelo dragoceni čas! Najmanj »težko« zanjo je bilo, da je skrb zanje prevzel Zavod. Vsi odgovorni v občini so vedeli in še sedaj vedo, da se vseh delavcev res ni dalo rešiti, a z urejeno najemno
pogodbo z novim podjetjem bi delo zanesljivo imelo vsaj 70 ljudi. Kljub neurejenim odnosom z najemom prostorov ima v novem podjetju »NN« od 15. oktobra redno delo 45 delavcev. To je po svoje preuranjena in preveč pogumna odločitev, saj v tem času nastaja v Kamniku še eno podjetje z enako dejavnostjo. Tam ob kamniški obvoznici bo vsaj nekaj nekdanjih delavcev Konfekcije, d. d. našlo delo pri delodajalcu, ki je s preteklostjo Utoka usodno povezan. Zgolj naključje ali namerno uničevanje še tistega, kar spominja na nekdanjo Konfekcijo, d. d.
Resnici v prid je potrebno tudi zapisati, da je kar 23 delavcev (že pred meseci pa tudi 28 delavcev v mariborskem obratu) ponujeno delo v podjetju »NN« odklonilo. Po svoje to dokazuje, da posameznim delavcem kar ustreza skrb družbe v obliki denarnega nadomestila in zavarovanja. Tudi to je zlo, ki ga "družba sama poraja in bi mu morala posvetiti več pozornosti.
Zato je prav, da se družba ob viku in kriku, ki ga je zagnala ob »rojstvu« novega podjetja NN, zazre sama vase in si poskuša odgovoriti - koliko zares ji gre za ljudi in za njihovo socialno varnost! Konec koncev tudi za ljudi, ki imajo znanje in voljo, pa si njenega razumevanja in pomoči niso prislužili samo zato, ker so lastniki znanja in volje, ne pa tudi lastnine nekdanje Konfekcije, d. d., kar jim hoče pripisati in jih zato uničiti! Če družba ni sposobna storiti kaj drugega, naj jih vsaj pusti pri miru!
Po izpovedih vodilnih delavcev podjetja »NN« zapisala IVANA SKAMEN
Slovenski krščanski demokrati
Odbor tudi v Stranjah
9. oktobra je bil za člane slovenskih krščanskih demokratov s področja Stranj, Bi-stričice, Županjih Njiv, Zagorke, Kregarjevega, bližnjega dela Godiča in Spodnje Črne velik dan. V dobro zasedeni avli osnovne iole v Stranjah so ustanovili svojo krajevno organizacijo SKD, trenutno številčno najmočnejšo v občini. Tako kot člani SKD drugod so tudi ta sklenili aktivno delovati na področjih javnega življenja. Z drugimi krajani naj bi se trudili, da bi bil njihov skupni vsakdan in še posebej jutrišnji dan čim-lepši. Njihovo delovanje na osnovi krščanskih vrednot jim bo pri tem zagotovilo uspeh..
Zbor so odprli z Zdravljico in Premrlovo Slovansko pesmijo odlični pevci domačega pevskega zbora »France Gačnik«, nato pa je še Nataša Bider na klavirju lepo zaigrala 1. stavek Beethovnove sonate. Predsednik OO Marko Magister je v imenu občinskega odbora SKD Kamnik toplo čestital vsem, ki so pripomogli k tej ustanovitvi, še posebej prizadevnim domačinom z Mirom Bidrom na čelu. Med drugim je orisal tudi delo krščanskih demokratov na Kamniškem in naloge, ki jih čakajo. Medtem ko so ugotavljali volilne rezultate, so z nizom lepih pesmi spet nastopih pevke in pevci zbora. Za predsednika KO SKD Kamniška Bistrica je bil z veliko večino glasov izvoljen Miro Bider, ki bo odslej vodil 11-članski krajevni odbor SKD. »Zavzemal se bom za uresničevanje progam-skih usmeritev SKD. Naš krog
naj bi širih še naprej, tudi k sosedom. Na volitve se bomo dobro pripravili, tako glede naših kandidatov kot tudi njihove izvedbe.
Prizadevanje za pravičnost, strpnost, ljubezen do bližnjih bodi naše stalno geslo!« je dejal predsednik. V razpravi je Pavle Oce-pek, sicer predsednik zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine, orisal sedanje politične razmere in sprejeto volilno zakonodajo. Član občinskega odbora SKD Dr. Janez Sušnik pa je ob vsestranskem odobravanju nav-
zočim ponudil v podpis predlog za spremembo zakona o dohodnini za večje olajšave za otroke ter predlog za delitev RTV programov med pozicijo in opozicijo oz. za pravičnejše obveščanje na RTV.
Po zaključni ljudski pesmi »Angelček varuh moj...« so si številni gostje in domačini ob zakuski izmenjali svoje vtise, navezah poznanstva. Čvrsto odločeni, narediti v bodoče nekaj dobrega - so se zadovoljno razšli.
T. M.
Nadaljevanje s prve strani
Če bosta dva kandidata dobila enak delež glasov, bo o izvolitvi med njima odločal žreb.
Tak je torej, zelo na kratko povzeto, postopek za izvolitev poslancev državnega zbora. Na prvi pogled sicer nekoliko zapleten, ker gre za kombinirani večinski in proporcionalni sistem, vendar upajmo, da se ga bomo, če ga ne bomo prehitro menjali, kaj kmalu navadili.
Pa poglejmo še, kako bodo potekale volitve predstavnikov občine Kamnik v državni svet.
Članov tega sveta volilci ne volijo neposredno, pač pa bodo o izvolitvi predstavnikov lokalnih skupnosti glasovali odborniki občinske skupščine.
V državnem svetu bo 22 predstavnikov iz občin. V vsaki volilni enoti bo izvoljen po en član.
V Kamniku bo sedež 2. volilne enote, v kateri sta še občini
Domžale in Litija. Torej bodo odborniki vseh treh občinskih skupščin izvolili skupnega člana državnega sveta.
Povedati je treba še to, da so po zakonski opredelitvi poslanci samo v državnem zboru, medtem ko so v državnem svetu člani.
F. S.
Popravek
V 17. številki Kamniškega občana smo v reklamnem oglasu d. o. o. PREDTRG Šoštanj zapisali napačno ceno velenjskega lignita. Bralce obveščamo, da je tona tega premoga v kosih 6000 SIT, v kockah pa 5500 SIT. Za nenamerno napako se bralcem in naročniku oglasa opravičujemo.
Uredništvo
ced®m
CEDAM Domžale Ljubljanska 59
MARKET KAMNIK Steletova 25 Tel. 812-544
Vabimo vas, da nas obiščete v našem MARKETU CEDAM KAMNIK, kjer smo vam pripravili pestro ponudbo delikates, svežega mesa, živil, pijač, čistil, papirne galanterije itd., po konkurenčnih cenah
olje sončnično 1/1 olje PVC 1/l~ radenska 1/1 pivo Union 0,5 stil 1/1
donat Mg 1/1
vino Oro belo 1/1
namizno belo vino Slovin 1/1
pralni prašek Ritmo 3/1 (uvoz iz Švice)
bomboni sladka tajna 100 gr
keksi Domačica čok. 350 gr
lešnikove napolitanke 1 kg
krompir za ozimnico 30/kg
SIT 114,00 135,90 39,20 43,10 53,10 78,50 75,10 80,50 669,83 42,51 189,50 331,41 600,00
Obiščite nas od 7.30 do 19.30, ob sobotah od 7. do 16. ure, ob nedeljah od 8. do 12. ure. Vsako nedeljo svež kruh!
Pričakujemo vas tudi v drugih naših poslovalnicah: MARKET IN DISKONT DOMŽALE, MARKET »ŠTRUČKA« LOGATEC, »DIKA« RADOMLJE IN »M« MARKET, MORAVČE.
21. OKTOBRA 1992
pisma, odmevi, mnenja, stališča
KAMNIŠKI OBČAN
Spoštovani tovariš Prezelj!
Zahvaljujem se Vam za odgovor na javno vprašanje, objavljeno v Kamniškem občanu.
Pričakoval sem, da mi boste odgovorili kot predsednik ZZB NOV občine Kamnik, pa ste pravzaprav bolj opravičili sebe. Da ste o povojnih grozodejstvih izvedeli iz članka Iva Žajdele, oprostite, močno dvomim. O tem so vedeli odrasli Kamničani, ki so z nemo grozo spremljali kolone žejnih in lačnih mož, žena, starcev in otrok skozi Kamnik, ki so slišali strele in krike umirajočih, ki so si z grozo pripovedovali, kaj je prišlo na dan ob kopanju temeljev, iz strug hudournikov. To so vedeli mladi, ki so jim starši bolj ali manj na skrivaj pripovedovali o krvavem urejanju sveta.
Tako se je dogajalo tudi v drugih krajih. Ker ste službovali v Mariboru, ste gotovo slišali za množične usmrtitve v Framu, v bližini tovarne TAM, v Kidričevem, kot piše Zdenko Zavad-lavvDelu 6. 10. 1992. To so bili poboji iz maščevanja (osebni obračuni — znani tudi v Kamniku), tretja armada je pobijala ustaše, med katere so uvrstili tudi ženske, starce in otroke! Kolona se je pomikala čez dravski most tri dni in tri noči: 150.000 ljudi (po drugih podatkih 8.000). V tretjo vrsto pobojev sodijo tim. likvidacije, kijih je organizirala OZN A, opravil pa KNOJ.
Vi ste bili v Mariboru in za vse to niste vedeli. Srečen človek! Vendar zdaj veste in mislim, da niste več prepričani, da ste z narodnoosvobodilnim bojem ustvarili temelj današnjega demokratičnega sveta (kot ste zapisali). Današnjega ne! Današnjega je ustvaril nov rod, ki ve, da je med vojno v Kamniku izgubilo življenje 800 ljudi, v prvih dneh svobode pa je bilo brez sodbe v Kamniški Bistrici, v Tuhinjski dolini, pri Titanu in drugod ubitih še enkrat toliko nemočnih žrtev. Njihove grobove so razkrivali hudourniki, le ob prvem novembru so jih stražili miličniki, da jim, nesrečnikom, ne bi kdo prižgal sveče in jim tako priznal človeškega dostojanstva.
Prava demokracija je prišla šele zdaj, ko tudi o teh stvareh lahko javno govoriva — vi in jaz. Življenj ni mogoče obuditi, krivic se ne da povrniti - treba pa je poiskati resnico - zaradi živih, da se ne ustvarjajo in ne vzdržujejo miti. Nobelov nagrajenec za leto 1971 W. Brandt je rekel, da je lestvica vrednot takale: prva je resnica, druga domovina in tretja stranka. Torej ni stranke, za katero bi bilo vredno prikrivati resnico.
Na koncu pravite z gospodom Kučanom: Naučimo se živeti drug z drugim. Da, tudi z mrtvimi in njihovo resnico. Samo na ta način je mogoča sprava.
Kot predsednika ZZB NOV Kamnik in človeka Vas vabim 1. novembra ob 7. uri na Glavni trg (Titov trg), da se odpraviva po poteh krute zgodovine: prižgeva svečo v spomin padlih vojakov v prvi svetovni vojni, padlih partizanov in na množičnih grobovih povojnih žrtev - neimenovanih, nepriznanih, neslavljenih — se pokloniva tudi Balantičevemu spominu, spominu borca z drugačno vizijo slovenske prihodnosti, in zadnjim žrtvam za samostojno Slovenijo. To bo najino dejanje sprave in priznanje vseh resnic slovenske zgodovine.
MATEVŽ SKAMEN
JUTRO IN NAŠ JUTRI
Vsi smo bili in smo otroci. Otroštvo je obdobje, ki v življenju človeka pusti globoke sledi. Kakšno otroštvo smo imeli mi, kakšno naši starši in kakšno bodo imeli naši otroci?
Vsak bi želel svojemu otroku omogočiti kar najbolj polno, brezskrbno in srečno otroštvo. Vsi delamo napake posebej v strašni vnemi, da bi otroku čim več dobrin prinesli, kar na pladnju. Starši naj poskušajo usmerjati otroke, odkrivati njegova nagnenja, mu pomagati, se spustiti na njihov »nivo«, ne pa igrati pred otroci popolne izvenze-meljske osebnosti.
Na zahodu: v Avstriji, Nemčiji, Švici... je trend naslednji:
1. Zmanjšuje se pretiravanje v kupovanju materialnih dobrin otrokom; (nekateri starši mislijo, da se otrokom na ta način odkupijo in da velik lep avtomobilček, oz. najlepša Barbi odtehta vse njihove napake)
2. Večjo težo dajejo družinskemu življenju, pogovoru, igri in zabavi kjer velja odnos: OTROK in STARŠI so PRIJATELJI.
3. Vsak cilj, ki si ga otrok postavi oz. nekaj, kar si želi naj poskuša v čim večji meri doseči sam, starši le usmerjajo in svetujejo po kateri poti naj bi šel njihov otrok.
4. Vzgoja, vera, bonton, razvijanje lastne kreativnosti in fantazije dobivajo vse večji prostor in vpliv v današnjem svetu.
5. Zdrav način življenja, vključevanje v različne športne aktivnosti, gibanje v naravi in razvijanje ročnih spretnosti.
Ne trdimo, da je to edina možna pot podoživljanja srečnega otroštva. Nasprotno. Vsak otrok se oddalji, si poišče svojo pot toda starši smo tisti, ki postavimo otroka na začetek poti življenja. Otrok bo stopal sprva počasi in »polnil« svoje potenciale (kot bi rekli naši dedi; dali smo mu popotnico); nekoč se bo oddaljil in njegova hoja bo postajala hitrejša polna »nerešljivih« skrbi zanj lahko usodna. Storimo vendar nekaj!
Z voljo, z odnosom, zgledi in besedami ki se vračajo!
Vzgojimo jih v ljudi katerim bo sočlovek človek!
V Kamniku se v tej smeri trudi klub ALPING LINE in starši, ki vas zanima kakšen je njihov način dela se lahko skupaj z vašim otrokom oglasite na njihovih terminih vadbe vsak petek od 16.00 do 17.30 v telovadnici starega zdravstvenega doma v Kamniku.
Naš namen ni vplivati na starše. Sestavek je zgolj ena od mnogih možnih poti, ki jih vsakodnevno z roko v roki vsak od nas pušča za seboj. Pred nami pa se odpirajo nove poti in obzorja.
Igor ŠUŠTAR
Najstarejši slovenski zbor praznuje
V letošnjem letu Prvo slovensko pevsko društvo LIRA praznuje stodeseto letnico obstoja in rednega delovanja, kar je morda še pomembneje, saj so se pevci zbirali in prepevali tudi med drugo svetovno vojno.
Med številnimi prireditvami v počastitev pomembne obletnice velja omeniti uspešno spomladansko gostovanje v nemškem Posarju, kjer je Lira na mednarodnem festivalu v Saarbriicknu osvojila pokal mednarodne žirije, in izdajo kasete, ki obsega dvanajst pesmi slovenskih skladateljev in priredb slovenskih ljudskih pesmi.
Vmes smo Liraši uspeli posneti še šest božičnih pesmi, ki bodo letos izšle na plošči, že čez 14 dni pa nas čaka slavnostni koncert. Priredili ga bomo 6. novembra ob 19. uri v avli Srednješolskega centra Rudolfa Maistra. To bo prva obletnica zbora v samostojni državi Sloveniji, zato vas sedanja generacija pevcev vabi, da ta praznik LIRE, občine Kamnik in države Slovenije proslavimo skupaj. Tej želji se pridružuje tudi Skupščina občine Kamnik, ki zboru v letošnjem letu nudi pomembno finančno in materialno podporo, predsednik Maks Lavrinc pa se je osebno zavzel, da bodo gostje na koncertu tudi ljudje, ki so Slovenijo popeljali na pot samostojnosti. Častno mesto med njimi vsekakor velja prvemu predsedniku slovenske države gospodu Milanu Kučanu.
Prvi del programa: Jacobus Gallus - Vae Nobis in O, Herre Gott!, P. I. Čajkovski — Otče naš, Anton Foerster - Samo, Karol Pahor - Očenaš hlapca Jerneja, Janko Ravnik - Kam si šla, mladost, ti moja?, Risto Savin — Zori rumena rž, Ponočni stražnik in Tehtni vzrok, Alojz Srebotnjak - Bori. Drugi del: Josip Pavčič - Deklica, ti so jokala, Fran Kimovec - Oblaček, Emil Adamič - Ljubica vstani, vpihni luč!, Lucipeter ban, Zorko Prelovec - Nageljni rdeči, Matija Tome - Narodna, Marjan Gabrijelčič — Marija je rožice brala, Oskar Dev - Je vpihnila luč, Ciril Vremšak - Kadar boš ti vandrat šel, France Marolt — Kosa, Kangalilejska ohcet.
Liraši na gostovanju v Posarju
Pevski program slavnostnega koncerta bo obsegal 22 pesmi, pripravil pa ga je zborovodja prof. Samo Vremšak, ki LIRO vodi že trideseto leto.
Ponovitev koncerta za vse tiste, ki prvič ne boste utegnili priti, bo prav tam teden dni kasneje, 13. novembra, ob 20. uri. Ljubiteljem zborovske glasbe bosta na voljo tudi Lirina kaseta in brošura, izdana ob obletnici. Njeno izdajo so omogočila številna uspešna podjetja in zasebniki, ki so v njej objavili svoja propagandna sporočila. Za njihov odnos do zborovske glasbe se jim zahvaljujemo in jih vabimo, naj bodo na koncertu naši gostje.
Ob koncu napovedi pa gre nameniti besedico ali dve še večnamenski dvorani v kamniškem kinu Dom, v kateri smo želeli izvesti oba koncerta. Na žalost to ni mogoče, saj je dvorana v nemogočem stanju. Kino podjetje Kranj je namreč odpeljalo stole, neznanci so potrgali tapete s sten, delavci, ki so pri nas na začasnem delu, pa so imeli menda v avli celo piknik, na katerem so pekli čevapčiče in ražnjiče, medtem ko jih je v dvorani zabaval njihov »pevač«.
Od ponosne dvorane, ki je nekoč gostoljubno sprejemala v goste ljubitelje filma, narodnozabavne glasbe, zborovskega petja, dramskih prireditev, folklore in drugih interesnih dejavnosti, je ostalo bore malo; le velik, neizkoriščen in napol uničen prostor.
Se kultura v Kamniku spet piše z malo začetnico?
MATIC ROMŠAK
Odgovor republiškega inšpektorata za delo
Republiški inšpektorat za dela v mejah svojih pristojnosti vrši nadzor varstva pri delu tudi v podjetju KEMIJSKA INDUSTRIJA KAMNIK. Iz dokumentacije - zapisnikov in odločb, je razvidno, da v »Programu AL - obrat za predelavo kaširanih folij« ni odstopov izmerjenih osnovnih parametrov v delovnem okolju obrata od
dopustnih vrednosti. Pri sežigu zmlete kasirane AL folije prihaja res do občasnih vžigov v sami peči (od 1985 registriranih skupno 14 takih vžigov), in to predvsem zaradi različne kvalitete vstopnih surovin predvsem iz uvoza. Vsi ti vžigi niso povzročili poškodb zaposlenih delavcev, ampak le manjše deformacije sežigne peči in izpusta.
Z ureditveno odločbo in roki (januar 1993) je bilo podjetju naloženo, da izpelje sanacijo, za katero so projekti že izdelani. Z namestitvijo nove sežigne peči bo omogočen kontroliran nadzor temperature sežiga. Z rekonstrukcijo toplotnih in mokrih filtrov pri sežigni peči in mlinih za aluminij, bo zmanjšana količina prašnih delcev v okolju pod predpisano mejno vrednost. To bo potrebno z ekološkimi meritvami še potrditi. Do realizacije navedene investicije, pa je podjetju z odločbo naložen poostren nadzor nad samim režimom sežiga v peči, kot tudi kontrola (sortiranje) vhodnih surovin (kaširanih AL folij).
mag. Boris Gračner, dipl, ing. Republiški inšpektor za delo
Prvonagrajeni znak in slogan na natečaju mesta Kamnik
Prvi seznam vojnih na Kamniškem
žrtev
UPOŠTEVANE SO ŽRTVE DRUGE SVETOVNE VOJNE, KI SO ŽIVELE NA OBMOČJU OBČINE KAMNIK.
V kamniškem župnišču sem pregledal mrliško knjigo (za čas od 1. 1. 1941 do 31. 12. 1945). Podatke o osebah, ki so umrle nasilne smrti, sem izpisoval, v istem zaporedju, kot v mrliški knjigi. Ob zaključku leta 1945 je zapisana zanimiva opomba, da so bili podatki vpisani v knjigo ne neposredno, temveč posredno iz zapiskov takrat delujočih duhovnikov, predvsem župnika Hauschla, dekana Riharja in p. EvstaMja.
Nerazumljivo mi je, da ni vpisana Kamničanka Mira Stare, pokopana na Žalah. Bila je ustreljena jeseni 1941 ob partizanskem napadu (verjetno po pomoti) na Rodetov osebni avtomobil, ki je bil na poti iz Kamnika v Kranj.
Ta mrliška '.njiga je izredno zanimiv dokument. Bilo bi zanimivo zvedeti, kdo jo je pisal. Še bolj zanimivo pa bi bilo, če bi dobili na vpogled izvirne zapiske župnika Hauschla in p. Evstahija.
ime in priimek način smrti
Mihael Vavpotič Anton Balantič Janez Grabnar Karol Kregar Franc Jeras Mihael Preklet Franc Erjavšek ' Zorko Rebernik Julij Osenar Franc Vrhovnik neznan (Slovenec?) neznan (Slovenec?) Franc Šinkovec Jožef Pšeničny Martin Vonta Jaroslav Križ Karol Reich Jakob Brandsteter
ustreljen
obešen pred pošto obešen pred pošto obešen pred pošto obešen pred pošto obešen pred pošto obešen pred pošto obešen pred pošto obešen pred pošto ustreljen (ne politično) najden v gozdu v Radomljah najden v gozdu v Radomljah najden v gozdu ustreljen po nesreči ustr. v Nevljah (nem. policaj) ustreljen na Dobravi ustreljen v Nevljah ustreljen kot talec
Darko Bogataj Ciril Drekonja Mirko Golob dr. Julij Polec Mirko Klemenčič dr. Franc Vidic Karol Rotovnik Vincenc Lap Franc Brvar Janko Blagne Ferdo Šumi Jožef Peče Alojzij Urbanija Stanko Martine Peter Luder Anton Mavec Janez Pichler Avgust Weingraber Andrej Mihelčič Henrik Luder Pavla Jerman Franc Podboršek Jožef Jenko Anton Brolih Ivanka Debevec Janez Pogačar Antonija Pogačar Peter Cedilnik Franc Šušteršič Anton Omejc Angela Žibret Kari Radspiel Anton Stergar Franc Hribar Franc Anžič Ivan Berlec Pavla Šraj Alojzij Rems Andrej Mihelin Franc Vidmar
ustreljen kot talec ustreljen kot talec ustreljen kot talec ustreljen kot talec ustreljen kot talec ustreljen kot talec ustreljen kot talec ustreljen kot talec ustreljen kot talec ustreljen kot talec ustreljen kot talec ustreljen kot talec ustreljen kot talec ustreljen ustreljen ustreljen ustreljen v boju padel v boju ustreljen
padel v boju (nem. policaj) ustreljena na poti v službo ustreljen v Volč. Potoku ustreljen na cesti ustreljen kot part. od Nem. ustreljena po nesreči umorjen umorjena
najden ustreljen na travniku
ustreljen
ustreljen
ustreljena
smrt. nesr. zorož. (v. ujetnik) ustreljen
smrtna nesreča z granato ustreljen na Ljubelju ustreljen
ustreljena po nesreči padel v boju ustreljen od Nemcev ustreljen
MARJAN KORDAŠ (se nadaljuje)
Pesem Janeza Kovterea je utihnila
Domov gre kmet, v vrh, počasi, kakor da že omaguje pred strminami sveta.
In rokuje se z zorenjem svojih jablan, hrušk, orehov, trsov in rodnin polja.
In vse mu govori:
si že doma, si že doma.
(Tone Kuntner: Iz pesniške zbirke Moja hiša)
Priljubljenemu Janezu Kovter-cu iz Most so rekli tudi »Toma-ževčov Johan« in vsi so vedeli, da je to pevec z darom »od Boga«. Svoj topli slovenski moški glas je oblikoval z dušo in srcem celih sedemdeset let od takrat, ko mu
to življenje z zemljo, rastjo, živino in. svojo staro domačijo. S pesmijo in zabavnimi zgodbami je znal navdušiti poslušalce, kjerkoli je že bil: na turnejah, gasilskih veselicah, na različnih slavjih od ohceti do novih maš. Z nezmotljivim spominom je znal (vedno enako!) opisati svojo pevsko pot, ki jo je prehodil med zbori in cerkvenimi kori; lepo, urejeno je pripovedoval o zborovodjih in organistih, za vsakogar je vedel, katere pesmi se je pri njem naučil.
Janez Kovterc - Johan je pri Prvem slovenskem pevskem društvu LIRA preživel polna tri desetletja. Svojo »liraško« pot je začel med tenorji še v času, ko je
svojo 70-letnico, 80-letnico in 90-letnico, je aktivno sodeloval pri koncertnih programih in kasnejših slavjih. To zadnje je postalo del Lirine tradicije tudi kasneje, ko je Johan s svojo pesmijo, ve-drostjo in življenjskimi izkušnjami pletel vezi z generacijami pevcev, ki jih že dolgo več ni. Tudi letos tisto znano Pesem od rojstva, ki ji je že v prejšnjem stoletju »napev in besede zložil« Franc Leder-Lesičjak, ljudski pesnik in pevec iz Podjune.
★ ★ ★
Težko je pisati o življenjski poti, ki jo je Janez Kovterc prehodil v 88 letih. Ob petju pri zborih, na kotih, v spevoigrah in na pogre-
JANEZ KOVTERC-JOHAN, (slikano na božične dni 1991 v Smledniku. Foto: Jože Ogrinec)
je organist rekel: »Ti boš pa tenor pel!« Bilo mu je dano, da je prepeval do zadnjih dni in postal Živa pevska legenda v »kamniškem lepem kotu«.
Malo je pevec, ki bi dolga desetletja razdajali svoj glas, iskrivost, šegavost in tisto zdravo naravno inteligenco, ki je slovenskemu kmečkemu človeku pomagala preživeti v naš čas. Janez Kovterc je bil osebno skromen in nezahteven, vendar je živel boga-
V SPOMIN
JOHANU KOVTERCU
Bil je tudi ustanovni član gasilskega društva v Mostah, v katerem je bil nekaj let poveljnik. Še na stara leta je z zanimanjem in navdušenjem spremljal uspehe moš-čanskih gasilcev. Spominjam se ga, kako je pred leti s solzami v očeh spremljal gasilsko parado.
Po drugi svetovni vojni je bil tudi član odbora za izgradnjo šole. Bil je eden tistih Moščanov, ki so, pridni, nesebični, ozaveščeni, s prostovoljnim delom zgradili šolski objekt brez primere v širšem slovenskem prostoru. Žal sedanja generacija na to vse preveč pozablja.
Pot od rojstva 14. 4. 1904 do smrti mu ni bila lahka; kot je sam večkrat dejal, mu je bilo v življenju pol lepega pol težkega. Že v rani mladosti je izgubil starše. Ko je odšel k vojakom, so morali hišo zapečatiti. Preživljal se je s kmetijo in »furanjem«, zamenjal je okoli 50 konj. Kljub starosti, bolezni je ohranil šegavost, številne njegove dogodivščine bodo še dolgo živele. Zaradi njegovega živega spomina, ohranjenih slik nam je uspelo ohraniti tudi del polpretekle moščanske zgodovine. Vsekakor smo z Jo-hanom izgubili velik del moščanske tradicije.        y. q
Predstavitev knjige Cirila Zlobca
V Matični knjižnici v Kamniku je bila 12. oktobra 1992predstavitev najnovejše knjige pesnika in pisatelja, člana predsedstva Republike Slovenije CIRILA ZLOBCA »Lepo je biti Slovenec, ni pa lahko«. S to knjigo sklepa avtor svojo trilogijo o slovenstvu, kar je bila vedno njegova esejistična tematika. Tudi prejšnji knjigi: Slovenska samobitnost in pisatelj (1986) in Priznam, rekel sem (1989) sta zbirki razmišljanj o družbenih, političnih in nacionalnih vprašnjih, videnih skozi prizmo slovenskega literata in politika. Knjiga Lepo je biti Slovenec, ni pa lahko je Zlobcev pogled na naš včerajšnji in današnji trenutek v času slovenske politične in družbene preobrazbe. Knjiga je tako več kot aktualna; velikokrat je tudi polemična, vendar ohranja vseskozi visoko etično raven. V knjigi so pravzaprav pisateljeve zabeležke o osebnem občutenju ob enem najbolj usodnih obdobij v zgodovini našega naroda. To je tudi izpoved politika in humanista, čeprav so bili vzroki za izdajo knjige pravzaprav skriti v sedaj že razvpitih obtožbah ministra Janeza Janše in polemikah v zvezi s to afero, kjer naj bi »domnevni pučist obtoževal domnevnega izdajalca«. Kakorkoli že, resnica je vedno subjektivna, drugače jo vidi in občuti pesnik kot vojak.
Na kamniški predstavitvi je Ciril Zlobec ob moderatorju, založniku knjige Jaru Mihelaču, kot velik estet in senzibilni intelektualec, pa tudi izboren govorec, očaral in v marsičem prepričal zbrano občinstvo. Zlobec, ki je sebe poimenoval »skeptični optimist«, je v zvezi s polemiko z Janezom Janšo navedel sedaj že znameniti izrek: »Bolje se je teden dni pogajati, kot en dan bojevati,« ki najbolje odraža razmišljanje zapriseženega humanista.
V krajšem literarnem večeru je Zlobčeve pesmi bral Dušan Osredkar. V programu sta sodelovala še pianistka Martina Bohte in pevec Rok Lap, uvodno besedo k predstavitvi pa je prispevala ravnateljica knjižnice Saša Kos.
Prireditev sta sponzorirali Knjigarna Kočna Kamnik in Ljubljanska banka d. d. Podružnica Kamnik.
DUŠAN LIPOVEC
zbor vodil Ciril Vremšak. Kasneje se je preselil med baritone, kjer se je s svojim polnim glasom in prirojeno muzikalnostjo vživel in uveljavil. Z Liraši je prekrižaril pol Evrope od Arczza v Italiji do Ulfta na Holanskem, od AmrisNvilla v Švici do poljskih Katovic. Koje LIRA praznovala
Razstava Oskarja Kogoja
Sledi narave in izročila v oblikovanju
S POSREDOVANJEM Kulturnega centra Kamnik je v renesančnem pritličju gradu Zaprice v Kamniku do 25. oktobra postavljena razstava SLEDI NARAVE IN IZROČILA V SODOBNEM OBLIKOVANJU. PRISPEVEK OBLIKOVALCA OSKARJA KOGOJA. Razstava je bila slovenski prispevek na XVIII. milanskem trienalu, ki je potekal letos spomladi pod naslovom: »Življenje med stvarmi in naravo. Načrtovanje in izziv okolja«. Avtorji razstave so: Lenka Bajželj, komisar, dr. Stane Bernik, art direktor, oblikovalec postavitve pa je Marjan Kocjan. Razstavo je izvedel STOL inženiring.
Oblikovalec Oskar Kogoj sodi brez dvoma v sam vrh sodobnega slovenskega in evropskega oblikovanja, saj si je upravičen renome ustvaril z uspešnimi razstavami v Benetkah, Kdben-havnu, Milanu, Ntirnbergu, Lucci, Jeruzalemu, Vidmu in drugod. Izredno je bogata tudi bibliogafija o njegovem ustvarjanju, izdal pa je tudi knjigo NATURE DESIGN (Padova 1985), kjer je predstavljena metodologija njegovega oblikovalskega dela.
Dosedanji oblikovalski opus Oskarja Kogoja bi lahko označili s pojmi: samonikla ustvarjalnost, inovativnost, samosvoja razpoznavnost, nenehno iskateljstvo, nesporna kvaliteta in izredna eleganca; vse pa navdihjeno iz naravnih (pra)oblik prirode ah oplemeniteno s historičnimi izročili in arhetipi. Izhajanje iz obhk organskih in anorganskih naravnih form je Kogojev oblikovalski kredo. Kogojevi izdelki, večinoma tudi uporabni predmeti, s strukturami naravnih materialov, z jasno spoznavnimi naravnimi oblikami, so tudi visoko funkcionalni in estetski, hkrati pa ohranjajo skulpturalno umetniško sporočilnost v načinu množične industrijske produkcije.
Ko se sprehajamo med razstavljenimi eksponati: predalnikom, mizo, stolom, trinožnikom, ogledali; smučmi in športnimi loki; žepnimi in lovskimi noži; lesenim posodjem, vinskimi steklenicami in kozarci, sončnimi žepnimi urami, uhani, maskotami za mediteranske igre 1978, se verjetno najdlje pomudimo pri Kogojevem »Venetskem konju«, enem izmed vhuncev avtorjevega ustvarjanja, kjer je združil idejo in znanje oblikovalca in kiparja z venetsko zapuščino in izročilom. V Kogojevem »Venetskem konju« se je materializiralo znano reklo, da nas umetnost pripelje k samemu sebi. Daje nam identiteto!
Na kamniški otvoritvi je izvedel glasbenik Lado Jakša praizvedbo svoje skladbe, ki jo je posebej v ta namen posvetil oblikovalskim temam Oskarja Kogoja.
DUŠAN LIPOVEC
bih je bilo treba delati in - preživeti. Johan o teh stvareh ni dosti govoril, čeprav je bil med ustanovitelji domačega gasilskega društva in o njegovi zavzetosti za »našo vas« Moste ter komendsko faro pričajo priznanja in odlikovanja. V lepo septembrsko popoldne je veter odnašal pesmi slovesa, ki so jih peli Liraši; ob svečanosti krščanskega slovesa so zazveneli glasovi orgel in kome ns k ih cerkvenih pevcev. Zvonovi sv. Petra so na zadnji poti Janeza Kovterca-Johana ubirali sporočilo pesnika Toneta Kunt-nerja: »Si že doma, si že doma!« JANEZ MAJCENOVIČ
Potovanje v magičnost slike
V galeriji ZALA v Komendi razstavlja v oktobru eden izmed najbolj uspešnih, pa tudi najbolj razpoznavno svojskih slikarjev mlajše generacije BORIS ZA-PLATIL.
Zaplatil je veliko razstavljal že kot študent ALU, in si je kot kvaliteten in prodoren slikar že zelo zgodaj pridobil svojstven ugled med slovenskimi slikarji. Čeprav se je spogledoval z aktu-
alnimi tendencami v slovenskem in svetovnem slikarstvu, je tudi po končani akademiji in specialki nadaljeval svojo začrtano pot. Boris Zaplatil je slikar, kije vse-kozi ohranil svojsko identiteto in osebno imaginacijo, celo filozofsko nadgradnjo svojega slikarstva.
Slike in poslikani objekti s te razstave so najnovejša slikarjeva produkcija, sai so nastali letos in
Razstava kmaMUk likovnikov v mestni hiši v Ennigerlohu
Kamniški likovniki v
VestSaliji
Razstavljanje kamniških likovnikov, nastopi glasbenikov in tekmovanje šahistov v nemškem mestu Ennigerlohu v Vestfa-liji so kamenček v mozaiku promocije slovenske kulture v tujini ob naši poti v Evropo. V prijateljskem Ennigerlohu, kjer so nas gostoljubno sprejeli, smo postavili likovno razstavo triindvajsetih kamniških ustvarjalcev v dvorani tamkajšnje mestne hiše. Likovniško »delegacijo« smo sestavljali slikarji: Alojz Berlec, Boris Bratuž, Karel Hruza, Lojze Kalinšek, Dušan Lipovec, Jože Mihelič, Vinko Železnikar ih kipar Miha Kač, likovna pedagoginja Lojzka Kovač in ljudska umetnica Kati Turk. Na odprtju razstave, kjer so nastopih' Božo Matičič (harmonika), Jani Krt (trobenta), Rok Spruk (saksofon) in basist Rok Lap, sta spregovorila predsednik ZKO Kamnik Božo Matičič in župan mesta Ennigerloh, zbrani pa so bili tudi drugi tamkajšnji veljaki in seveda likovniki iz njihovega društva Art creativ. Na vseh ravneh uspela in kvalitetna razstava je doživela lep sprejem pri ljubiteljih likovne umetnosti. V prihodnjem letu pričakujemo obisk naših gostiteljev v Kamniku.
DUŠAN LIPOVEC
so kontinuiteta njegovega dosedanjega razvoja z nekaterimi novimi slikarskimi prijemi in dognanji. Zaplatilov občutek za barve in podzavestna motivacija, povzdignjena na raven lepote, ustvarjata v teh slikah čisto umi-šljenost, drugačno resničnost, ki pa je vseeno fizična, zemeljska, otipljiva in stvarna. Prijazne mehkobe žametnih površin Za-platilovih platen tvorijo čudovito bajno resničnost podobe, stkane iz sanjske snovi, ki nam dajo verjeti v čudodelno vrednost ustvarjanja. Ritem barv se kot ritem muzikalnih valov prek vse površine platna zliva v celotno simfonijo slike, slike, ki nam pripoveduje pravljice v svojih aluzijah in metaforičnih razsežnostih. Za-platilove barvne zaplate, zapleteni barvni skupki, drobni brizgi, kaligrafski delčki, elementi risbe, črte in raze, so kot zapredki, ki se v celosti slike preobrazijo v žlahtno obarvanega metulja - umetnino, ki živi, diha in zapoje v orkestraciji barvnih fincs. Zaplatilovo slikarstvo ni samo lepo kot estetska kategorija, ampak vsebuje čudovito notranjo moč, ki v globinah slikarske imaginacije obmolkne v barvni pote-šenosti.
Slikar Boris Zaplatil nas resnično zaplete v iluzijo, ki nas prepriča, da moramo in moremo verjeti v poslanstvo slikarstva.
DUŠAN LIPOVEC
ODVETNIK JANEZ NOVAK
obvešča.
da je preselil pisarno na naslov:
TUNJIŠKA CESTA 2/b.
Anketa
Katere so prednostne naloge
Živimo dinamično življenje. Vsak dan se srečujemo z novimi zanimivostmi, s številnimi spremembami; z negotovostjo ter mnogimi težavami in problemi.
Kaj ljudi ta čas najbolj tare oziroma kaj smatrajo za najpomembnejše, smo povprašali nekaj naših občanov. Odgovorili so:
Franc Smolnikar, mlajši upokojenec, Zduša:
»Po mojem mnenju je potrebno čimprej sanirati gospodarski položaj pri nas. Želim, da bi tudi v Kamniku zaustavili odpuščanje delavcev in začeli na novo zaposlovati, zlasti mlade ljudi. Končno je le treba pričeti z lastninje-
njem, ampak na pošteni osnovi.
Naslednje vprašanje, ki ga smatram za pomembno, so bližajoče se volitve. Sedanje stanje v skupščini, pa naj bo to v občini ali republiki, je nemogoče. Izvolili naj bi nove, neobremenjene in sposobne ljudi, ki bodo strokovno razreševali občutljivo problematiko v Sloveniji.
Tudi ureditev meje med Slovenijo in Hrvaško sodi med prednostne naloge. Prenehati je treba s prepiri in se začeti bolj odgovorno obnašati, na obeh straneh.
Mojca PuceU, absolventka ekonomske šole:
»Sem mlado dekle. Rada bi živela v urejenih in zdravju primernih razmerah.
Področju ekologije dajem absolutno prednost pred vsemi dru-
gimi. Ljudje se danes že zavedajo, da brez možnosti za zdravo življenje ni napredka na drugih področjih, zato se bom po svojih močeh trudila, da bomo čimprej živeli v zdravem okolju brez smoga, brez plinov in umazanije.«
Franc Rutar, upokojenec, Kamnik:
»Najpomembneje je čimprej izpeljati volitve. Novi poslanci bi morali biti bolj resni in se z vsem srcem posvetiti urejanju nakopi-
čenih problemov. Sedanja skupščina deluje pretežno v kolesnicah strankarskih interesov, splošni interesi pa so zapostavljeni. Če bi vsi delali odgovorneje, bi lahko tudi bolje živeli. Ni potrebno živeti v taki negotovosti. Takoj bi morali prekiniti z medsebojnimi prepiri. Ti nas peljejo vedno bolj navzdol, v revščino.
Proces lastninjenja mora biti prednostna naloga, pri tem pa je treba tistim, ki izrabljajo vrzeli v zaKtonodaji, stopiti na prste. Ni pošteno, da nekateri odgvorni v gospodarstvu predlagajo stečaje hkrati pa ustanavljajo lastna podjetja v istih prostorih in z istimi stroji. Takim pojavom se je potrebno najodločneje upreti. Nekateri na ta način bogatijo, ce-ho pa vedno plača mali človek. Vse pade na ramena delavca .«
Jana Mrak, zdravnica, Kamnik:
»Trenutno je najaktualnejša naloga, izvedba volitev. Predvolilni boj se še ni prav začel. Želim si da bi tudi naš parlament deloval po vzorih, ki jih imamo v Evropi. Samo na ta način bodo
»»LABINKA
žujem družino. Ljudem je treba dati delo, sam bi bil zelo vesel, če bi se lahko spet stalno zaposlil.«
Francka Sušnik, upokojenka, Kamnik:
»Najpomembneje je takoj zagotoviti red in poštenost v delovanju državnih in drugih organov. Prepiri, skreganost, podtikanja ne morejo dati nobenih rezultatov. Odnosi bi morali biti človeški. To, kar se danes dogaja v skupščini, je skregano z vsako logiko in normalnim vedenjem.
Prepričana sem, da bo k ureditvi takih razmer veliko prispeval zlati Milan ICučan. Njega bom podprla pri izvolitvi za predsednika republike.
Naslednje vprašanje zadeva zlasti upokojence. Pokojnina pa tudi sicer gmotni položaj upokojencev ne smeta biti odvisna zgolj od trenutnih političnih in gospo-
Pogled na osrednji del Betlehema
Skozi pokrajine in čas (VIII.)
ljudje prepričani, da je delo poslancev pošteno in zaupanja vredno.
V zvezi z vprašanjem volitev pa bi morali takoj pristopiti k procesu lastninjenja. Zakonodaja mora biti sprejeta čimprej. Vsako nadaljnjo čakanje bo povzročalo še večjo škodo, ki je že zelo opazna.«
Dragan Markovič, delavec na ' čakanju, Kamnik:
»Rad bi doživel resnično demokracijo. To, kar je danes, ni demokracija, je bolj podobno kaosu in anarhiji. Če je to tista prava demokracija, ki o njej nekateri tako radi govorijo, potem že moram reči, da je bila demokracija v prejšnjem sistemu boljša. Prava demokracija mora ljudi združevati, ne pa jih vse med seboj skregati, kar se dogaja danes.
Občutek imam, da odgovorni ne ukrepajo dovolj učinkovito, zato je toliko anomalij.
Izredno pomembno je vprašanje odpuščanja oziroma zaposlovanja ljudi. Veliko delavcev je na cesti, njihova življenjska raven je ogrožena. Tudi sam sem na listi za čakanje in prejemam 11.500 SIT podpore. Kako naj s tem denarjem preživim oziroma vzdr-
darskih razmer. Pokojninski sistem je treba postaviti na trdnejšo osnovo, ki ne bo odvisen zgolj od dobre volje odgovornih.
Zaključek:
Skoraj vsi anketiranci soglašajo, da je v tem času najpomembneje sanirati gospodarsko stanje, saj je od tega odvisno urejanje ostalih zadev, zlasti zaustavitev padanja življenjske ravni.
S tem vprašanjem so tudi povezane bližajoče se volitve in izražene želje, da bi dobili nov, sposoben, neobremenjen parlament, ki bo zmožen urejati zadeve brez strankarske politike skladno z interesi večine prebivalstva.
STANE SIMŠIČ
DEŽURSTVA ŽIVILSKIH TRGOVIN V NOVEMBRU
sobota od 7.-19. ure
nedelja od 8.-11. ure
7/11-92 - Bakovnlk, Šmarca 14/11-92 - Metka, Duplica, Stranje 21/11-92 - Emona, Moste 28/11-92 — Mercator, Komenda
8/11-92 - Bakovnlk 15/11-92 - Metka 22/11-92 - Emona 29/11-92 - Mercator
Iz Jordanije v Izrael
JUDEJA - s svojo tisočletno zvestobo »postavi«
Kot Samarija se tudi Judeja po prijaznosti pokrajine bistveno ločuje od Galileje, da se človek čudi, kako je mogoče najti na njenih višinah spomin na veliko zgodovino in sledove Boga ljubezni.
Njeni griči in gore, ki se negotovo vlečejo v treh vzporednih gorskih verigah, nam povsod prikazujejo razdrapano površino s hudourniki po globokih, mračnih soteskah in z golimi vrhovi, ki jih je oglodala erozija. Surovo zimsko deževje z vetrom manj napaja kakor pa trga plitvo plast plodne zemlje. Od maja dalje pa je vse suho in rumenkasto. Tu in tam so okoli vodnjakov zvrščeni naseljeni kraji, povečini mesta, od katerih mnogi nosijo slavna imena. Na najvišjem predelu dežele pa se mogočno vzdiguje Jeruzalem, obdan z obzidjem in posejan s stolpi, bele, rdeče in ob sončnem zatonu zlatorumene barve.
Še bolj pusto in suho je v judovski puščavi Nege v, ki pa je zunaj naše poti po Sveti deželi.
HEBRON - počivališče očakov
V dobi očakov se je ta kraj imenoval Kirjat-Arba, mesto štirih - verjetno štirih klanov. Abraham je tu kupil od Hetejca votlino Mahpelo za družinsko grobnico, kamor je položil ob smrti svojo družico Saro. Poleg votline je bila še zelenica in nekaj dreves. To je bilo prvo zemljišče v »Obljubljeni deželi«, ki je bilo last prvega judovskega očaka Abrahama. Vil. stol. pr. Kr. so v tem kraju bivali Kalebiti, ki so kot nomadi prišli z juga. Ti so se pridružili Izraelcem in David jih je vključil v judovsko kraljestvo. Hebron je bil sedem let glavno mesto novega kraljestva, vse dotlej, dokler se ni preselil (pred dobrimi 3.000 leti) v Jeruzalem z vsem svojim spremstvom. Hebron pa je ostal počivališče očakov: Abrahama, Izaka in Jakoba ter njihovih žena.
BETLEHEM - mesto luči
Mesto je vzklilo ob izviru vode, kjer so se ustalili nomadi, in je približno dve uri hoda oddaljeno od Jeruzalema.
Betlehem, »hiša kruha«, kot so ga imenovali ljudje, se je imenoval tudi Efrata, »bogato sadov«, in je obe imeni tudi zaslužil. Danes ima to mestece okoli 10.000 prebivalcev, ki so v veliki večini kristjani, kar je edinstven primer v Palestini oziroma Izraelu.
Za časa Jezusa Kristusa je bilo mesto Betlehem precej manjše kot danes, ni pa bilo nepomembno, in se je tudi vseskozi zavedalo svoje slavne preteklosti.
Potniki, ki so prihajali v Betlehem, in teh je bilo ponavadi veli-
ko, so se mogli že pred njim ustaviti v prostorni zgradbi, imenovani »gostišče.« Morda je šlo za »Kanaanski han,« ki ga je deset stoletij prej zgradil za svoje črede sin Davidovega prijatelja Gala-adit, V takih karavanskih postajah, ki jih je še vedno precej na Vzhodu, ni nobene udobnosti. Živali se pod milim nebom stiskajo v štirioglatem ograjenem prostoru, ljudje pa so za silo pod streho v lesenem stebrišču. Majhne in redke, slabo opremljene sobice pa so zelo drage. Stavba je torej služila predvsem nomadom, ki so prihajali v Betlehem kupovat ah prodajat. Šlo je torej za živahno, trgovsko središče.
Prav Betlehem je Jezusov rojstni kraj, pa tudi njegovega rednika Jožefa. Z Jezusovim rojstvom je zasijala luč, ki mnogim ljudem sveta kaže pot do njihovega odrešenja.
Ko so leta 614 Perzijci, ki so na svojem vojnem pohodu po Sveti deželi uničevali tudi vse sakralne (cerkvene) objekte, prišli v Betlehem, tega niso štorih. Na freskah na pročelju bazilike so namreč opazili, da so upodobljeni modri z vzhoda v oblekah njihovih prednikov, kar je bil zadosten razlog, da svetišča niso požgali oziroma uničili.
JERUZALEM  - sveto mesto dveh verstev; Judov, Kristjanov in muslimanov
Poudarili smo že, da je bila za nastanek mest v Palestini nedvomno največjega pomena voda. In če je bila le-ta v bližini naravne vzpetine, kakor je to ob griču Ofel, na katerem stoji mesto Jeruzalem, so bih dani pogoji, da z dovolj močnim obzidjem prebivalci lahko uspešno kljubujejo tudi pogostejšim sovražnikovim osvajalskim napadom.
Grič Ofel, zgrajen iz vodopro-pustnih kamenin, se dviga med dolino hudourniškega potoka Cedrona na vzhodu in manjšo dolino Tvropeon na zahodni strani. Na vzhodnem pobočju, to je
na strani doline Cedron, je močan kraški izvir, imenovan Gi-hon, kar v našem jeziku pomeni Deviški vrelec. Na tem griču in ob tem izviru vode je nastalo naselje pred več kot 6.000 leti, torej prej, preden je prispel v to deželo judovski očak Abraham.
Ob vračanju Izraelcev iz egipčanskega suženjstva, v 13. stol. pr. Kr., v »Obljubljeno deželo - Kanaan« so le-ti hoteli zavzeti tudi Jeruzalem, pa se jim ni posrečilo; zavzel ga je šele 300 let kasnje kralj David, in to z zvijačo. Takoj po osvojitvi mesta se je David preselil iz Hebrona v Jeruzalem z vsem dvorom in skrinjo zaveze. S tem je postal Jeruzalem za več kot tisoč let državno in versko središče Judov. To funkcijo ima tudi danes. Med pomembnimi objekti v mestu je danes za Jude Zid žalovanja, kjer molijo. Njihova molitev pa ni obrnjena samo v preteklost, ampak tudi v prihodnost: »Ko bo Mesija prišel, bo na novo pozidal tempelj in ustanovil pravično kraljestvo Izrael.«
Podobno kot Judom je tudi Kristjanom Jeruzalem sveto mesto. Sveto mesto po Kristusu, ki je v tem mestu izpolnil v Svetem pismu zapisane mu prerokbe. »Mir tebi, Jeruzalem, ker si bil priča središčnega dogodka zgo-dovine-trpljenja, smrti in vstajenja učlovečenega Sina,« je zapisano v mnogih cerkvenih knjigah. Zapisano je tudi: »Mir tebi, Jeruzalem! V tebi je živel in oznanjal vero v enega Boga Alaha prerok Mohamed. Sveto mesto si našim muslimanskim bratom, ki se navdihujejo ob preroku Jezusu in živijo predano v veri služenja Velikemu Bogu. Mir tebi, Jeruzalem!«
Preveč bi bilo naštevati vse znamenitosti judovskega, krščanskega in muslimanskega sveta, ki v prenesenem pomenu besede duhovno dopolnjujejo ta kraj, kraj, v katerega je treba samo priti, prisluhniti in podoživeti njegovo veličastno skrivnost. DR. MARKO ŽEROVNIK Konec
Naprej
— vemo kako!
Vse krščanske demokrate, prijatelje in simpatizerje naše stranke vabimo na srečanje z LOJZETOM PETERLETOM, predsedniškim kandidatom IVANOM BIZJAKOM in našimi poslanskimi kandidati za državni zbor in državni svet.
Srečanje bo 27. oktobra ob 20. uri v dvorani nad kavarno Veronika.
Gostje bodo predstavili svoje poglede na državo Slovenijo in Kamnik. Odgovarjali bodo tudi na Vaša vprašanja.
Občinski odbor SKD Kamnik
Slovo odbojkarjev iz evropskega pokala
ekaj asa vas, otroci!
Kamniški odbojkarji so si z odlično uvrstitvijo na 4. mesto državnega prvenstva v pretekli sezoni priborili pravico nastopa v Pokalu evropske zveze. Žreb jim je dodelil ekipo SVS Sokol Moma, ki je ena izmed njabolj trofejnih avstrijskih ekip. Že njihovo ime nam pove, da ekipo sestavljajo večinoma Čehi, v tej sezoni pa jih je okrepil še odlični Rus Iouri Shkurnov, ki je preteklo leto igral pri beograjski Crveni zvezdi in je s svojo višino 208 cm pravi orjak med odbojkarji.
Po razporedu se je prva tekma igrala v Kamniku 3. 10. v športni dvorani osnovne šole Frana Albrehta. Gledalci so dvorano napolnili do zadnjega kotička in
vseskozi bučno bodrih domače igralce, ki so tekmo dobro začeli in bih do sredine prvega niza povsem enakovreden tekmec, potem pa so pobudo prevzeli gostje, ki so z dobro igro v obrambi osvojili prvi in tudi drugi niz. Še najbolj je bila tekma izenačena v tretjem nizu, ko so domači igrali bolj povezano in izgubili dokaj nesrečno z rezultatom 15:13. Gostje so tako dosegli zmago z maksimalnim izidom, vsem nam pa je bilo žal, da domači niso osvojili enega niza, ki bi ga glede na razmerje moči zaslužili. Močan nasportnik in velika odgovornost pred domačimi gledalci sta pač naredila svoje in tako se pred povratno tekmo 11. 10.
v St. Poltnu pri Dunaju Kamni-čanom ni obetalo nič dobrega, saj je bilo skoraj nemogoče nadoknaditi zamujeno. Verjetno pa je bil to tudi razlog, da so prav na povratni tekmi zaigrali bolj sproščeno, kombinatorno in učinkovito ter po več kot dveh urah izgubili šele po podaljšani igri z 2:3 ter za igro dobili mnogo pohval s strani domačih igralcev, ki so se zasluženo uvrstili v nadaljnje tekmovanje.
Š tem se je za Kamničane končalo nastopanje na evropski odbojkarski sceni v sezoni 92/93 vendar lahko ugotovimo, da so kljub dvema porazoma dostojno zastopali slovensko odbojko.
GREGOR HRIBAR
Občinsko prvenstvo v tenisu
ŠD Virtus - teniška sekcija, in Teniški klub Kamnik sta skupaj organizirala občinsko prvenstvo v tenisu za leto 1992.
Pravico nastopa so imeli vsi občani s stalnim prebivališčem v kamniški občini. V štiri starostne skupine se je prijavilo preko 60 tekmovalcev in tekmovalk, manjkah so samo tekmovalci TK Komende. Glede na pozni termin tekmovanja (10. in 11. oktober) in slabo vreme smo prvenstvo komajda izpeljali do konca.
Najboljši so prejeli pokale, prvi štirje pa lične medalje Športne zveze Kamnik. Izžrebanih je bilo še nekaj nagrad, ki so jih prispevali: gostilne Mlakar, Vovk in Čuber ter Tenis 91.
REZULTATI: Ženske (5): 1. Špela KOBETIČ, 2. Irena ŠNABL, 3. Lučka KOTNIK, 4. . Irena PLEVEL
Moški nad 45 let: 1. Jože LA-VRIČ, 2. Marjan ŠEPETAVEC, 3. Edo CUDER, 4. Lado POD-BEVŠEK
Moški od 36 do 45: 1. Tone JERAS, 2. Tone PREŠEREN,
3.-4. Dare KOTNIK, 3.-4.Da-ne RAMŠAK
Moški do 35 let: 1. Andrej ŠLEGL, 2. Samo SKVARČA, 3.-4. Maks ŠIMENC, 3.-4. Marjan AJTNIK
Razšli smo se z željo, da prvenstvo izvedemo spet prihodnje leto, mesec dni prej, še z množič-nejšo udeležbo občanov.
TONE JERAS
Pentatloni dobrodošla novost
Mnogoboji, ki združujejo različne športe in ki so organizirani tako, da en športnik opravi s svojo disciplino, so tudi pri nas čedalje bolj priljubljeni. Do sedaj je bilo organiziranih kar nekaj takih mnogobojev, organizatorji jih imenujejo tudi pentatlon, sestavljali pa so jih tako imenovani gorski športi, kot kajak na divji vodi, gorsko kolesarjenje, gorski tek, letenje z jadralnim padalom in ponekod tudi cestno kolesarjenje.
Tudi v Kamniku imamo kar nekaj ekip, ki se bolj ali manj uspešno preizkušajo v tem zanimivem tekmovanju. Na SAVINJSKEM PEN-TATLONU v Mozirju, kjer je tekmovalo 40 ekip iz vse Slovenije, se je najbolje uvrstila ekipa GOLDI, ki se v sestavi Uršič, Grašič, Moč-
Duatlon za državno prvenstvo
Zadnja septembrska sobota se je poslovila z lepim, sončnim vremenom, prav tako lepo in privlačno pa je bilo tudi zadnje letošnje tekmovanje v duatlonu, ki je štelo za državno prvenstvo in je kot tako tudi zaključilo aktivno sezono v tem športu.
Tekmo so si ogledali številni domači-kamniški navijači, ni pa manjkalo radovednežev tudi od drugod.
Preizkušnja je bila kratka in hitra (5 km teka, 12 km kolesarjenja, 5 km teka); močna konkurenca pa v hudem boju osmih najboljših tekmovalcev ni hotela izdati zmagovalca do zadnjega kilometra, kjer je končno največ moči premogel izvrsten slovenski tekač Klemen Dolenc. Ta je z dvigom rok in srečnim nasmehom odnesel prisluže-no lovoriko ter seveda naslov državnega prvaka. Drugo mesto si je priboril Janez Marinko, Triatlon klub Ljubljana, tretji pa je bil Jože Stanovnik iz Žirov. Sodelovalo je tudi osem Kamničanov, ki so pokazali vehko borbenost. Najbolje se je odrezal Metod Močnik, ki je bil ves čas v vodilni skupini in je na koncu zasedel skupo 7. mesto, v svoji kategoriji pa je bil če-
trti. Drugi so se v svojih kategorijah razvrstili takole: A - 5. Robi Štpar, 6. Bojan Korošec, 7. Andrej Lindič, 11. Franc Poljanšek, 2. Karel Flerin. D - 7. Jure Slapničar.
Med petimi tekmovalkami je največ spretnosti pokazala Olga Grm (Trmasti), z drugim mestom se je zadovoljila Greta Rozman iz Kranja, Kamniku pa je tretje mesto priborila Nataša Hribar.
Tekmo sta si žal samo ogledala tudi odlična kamniška duatlonca in reprezentanta, Martin Kamperle in Lado Kveder (slednji je bil skupni lanskoletni zmagovalec), ki Sta morala letos zaradi izredne športne smole predčasno zaključiti sezono. Tik pred odhodom na svetovno prvenstvo sta namreč doživela hudo prometno nesrečo, pri čemer se je Martinu zlomila stegnenica. Lado pa je imel precejšnje notranje poškodbe; po eni neuspeh operaciji ga čaka ponovna. Lahko upam, da jima bodo vsa ta leta telesne aktivnosti le pripomogla k pospešenemu zdravljenju in da bosta lahko svoje velike talente kmalu ponovno izpričala.
KSENJA VRHOVNIK
TURNIR VODILNIH
Na igrišču Tk Kamnik je v soboto, 19. sept., potekal teniški turnir
kamniških direktorjev in zasebnikov. Prijavilo se je 24 tekmovalcev, med njimi tudi tekmovalka Tina.
Tekme so bile zanimive in prelitega je bilo precej znoja. Po okrepčilu
z golažem, ki smo ga kuhali ob igrišču, je šlo zares. Rezultati
zaključnih tekem so sledeči:
1.: M. AJTNIK : M. VIRIANT 9:6
3.: M. RESNIK : M. GRILJC 9:5
tolažilna skupina: M. ŽEBALJEC : J. ZVER 7:4
Prvi trije so prejeli pokale, vsi udeleženci pa praktične nagrade, ki
so jih prispevali kamniška podjetja in zasebniki.
TONEJERAS
nik, Škorjanc in Orehek že dve leti udeležuje takšnih tekmovanj. V absolutni konkurenci so se v Mozirju uvrstili na tretje mesto, za drugo-uvrščeno ekipo pa so zaostali samo minuto. Zelo dobro je na istem tekmovanju nastopila tudi ekipa NE-VELJ, ki je na koncu osvojila sedmo mesto, sestavljali pa so jo Hribar, Srdar, Koželj, Kotnik in Slapar. Glede na to, da je bilo to njihovo prvo takšno tekmovanje, je uvrstitev več kot dobra. Tudi kombinirana ekipa GALJOT, na čelu z bratoma Galjot, se je odlično držala in osvojila 13. mesto. Drugi letošnji pentatlon, ki je bil organiziran v Medijskih toplicah v Izlakah je bil poleg dobre organizacije tudi solidno obiskan s strani tekmovalnih ekip. Na startu se je zbralo 22 petčlanskih ekip, samo tekmovanje pa je trajalo malo manj kot štiri ure. Tokrat se je odlično uvrstila ekipa Nevelj, ki je zasedla tretje mesto, ekipa Goldi pa peto mesto.1
Pentatloni postajajo čedalje bolj popularni, tako pri tekmovalcih kot Tudi pri gledalcih. Na teh tekmovanjih se zbere veliko dobrih športnikov, specialistov v svojih disciplinah, hkrati pa so to tudi artaktivni športi, ki se v alpskih deželah čedalje bolj uveljavljajo, predstavljajo pa tudi športno-turistično promocijo kraja, kjer takšno prireditev organizirajo.
Glede na možnosti, ki jih Kamnik ima, bi se kazalo odločiti za organizacijo pentatlona tudi v našem mestu.    DUŠAN OREHEK
Teden otroka v Kamniku
V tednu od 5. do 9. oktobra sta Mladinski center Kamnik in Klub staršev Kamnik pripravila prireditev za kamniške otroke.
V ponedeljek smo začeli z glasbeno-plesno delavnico. S TOMAŽEM KOBOLOM smo peli, z ANDREJO OSOLNIK pa plešah.
Sreda je bila šole prost dan, zato smo se že ob 11. uri zbrali na Titovem trgu, kjer smo risah s kredami, modelirali z glino in se preizkušali s hoduljami (Peter in Domen.)
Popoldne v sredo pa smo v dvorani Veronika čar ali z mladim čarovnikom MATJAŽEM BRUMNOM.
Vsi otroci, ki radi rišejo, so prišli v četrtek na likovno delavnico, ki jo je vodil MARKO NOVAK.
Za petek smo rezervirah športno dvorano in pripravili veliki ŽUR-OTROĆIJADE 92. V programu so nastopih karateisti mojstra MRŠICA, plesalca MEGI in MITJA, otroci v modni reviji trgovine KIM, svetovni prvak na BMX kolesu SIMON STOJKO-FALK, gospod RUDI OCEPEK pa nas je navdušil s predstavitvijo kač, ki smo jih z večjim in ali manjšim »odporom«, strahom kasneje božali in si jih celo obesah okoli vratu.
Otroci pa so lahko sodelovali še v: likovni delavnici, se lepotičili in česali, izdelovali veternice, sadili »rožice« - dobesedno z gospo Marijo in Betko, reševali kviz o varovanju okolja in uporabnosti odpadkov, kupovah pri CICI, tekmovali z labirint kocko; čas jim je meril sam avtor kocke MARKO ŽEROVNIK, pri stojnici ZDRAVJA in ZDRAVIH zob pa so si lahko prislužili korenček ali jabolko, če so vedeli odgovore na vprašanja, medicinskih sester KATI in MILENE. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu nam je odstopil kaseto s poučnim filmom, rutice, kresničke in propagandni material.
V dvorani je za prijetno vzdušje skrbel ansambel RADIUS (navduSili otroke, ker »obvladajo« tudi GANSE), pred dvorano pa so zabavali otroke prijazni GASILC in POLICAJI, ki so dovolili natančen pregled vozil in dvigovali otroke v gasilskih košarah višje od šole (tudi invalide).
Da smo se imeli lepo, so nam pomagali. KOČNA, SGP-Graditelj, EDIGS, COKLA, FLERE, vrtnarija KOČNA, MARE KOVAČ, DAMAST, PATT-Slama, DROGARIJA POLONCA, K-MARKET Soteska, LEA-market Tunjiška, TENIS BAR, ZELENI, FORUM, ZKO, MIRJAM STREHAR - povezovalka programa.
Vsem sponzorjem in nastopajočim v imenu zadovoljnih otrok - PRISRČNA HVALA!
Ps.: V torek, 6. 10., je za otroke poskrbela MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK, ki je ta dan tako na široko odprla vrata, da so otroci lahko ves
dan poslušali pravljice in zgodbe, delali v likovnih delavnicah, si ogledovali risanke in seveda knjige.
H. STE RLE.
Ekološki učbenik za šolarje
Pri kamniški založbi HARLEKIN je izšla knjiga, ekološki učbenik za otroke od 1. do 4. razreda osnovnih šol, z naslovom JURČEK IN PACKARI-JA. Ob pomoči strokovnih sodelavcev jo je napisala novinarka in pisateljica MATEJA REBA, ilustriral pa oblikovalec in slikar DUŠAN STERLE. Knjigo, ki sta jo finančno in moralno podprla Ministrstvo za šolstvo in šport in Ministrstvo za varstvo okolja in urejanja prostora Republike Slovenije, sponzorirala pa še nekatera podjetja in izvršni sveti nekaterih slovenskih občin, bo prejela vsaka osnovna šola, tako da bo imel vsak oddelek svoj izvod. Kot se za knjigo z ekološko tematiko spodobi, je seveda tiskana na recikliranem papirju, v pet tisočih izvodih.
Mateja Reba, ki jo poznamo kot pisateljico za otroke že po več izdanih knjigah, se je tokrat lotila zgodbice o Jurčku in deželi Packariji, ki bo mlade bralce spontano in neobremenjeno vpeljala v problematiko onesnaževanja okolja. Zgodbe so vezane na določeno ekološko temo, z jezikom in fabulami, ki otroka pritegnejo in so mu zlahka razumljive. Na koncu vsake zgodbe ah teme je vprašanje v stilu: »In kaj lahko storimo mi?« z enim ah več lahko razumljivimi in poučnimi odgovori. Ob vsaki temi pa je v posebnem okvirju naveden še kakšen praktičen, koristen nasvet za vsakdanjo rabo, ki bo prispeval k čistejšemu okolju.
Slikarju Dušanu Sterletu je ta tematika tako rekoč pisana na kožo, saj ga poznamo kot likovnika, ki v svojih akrilnih slikah in linorezih obravnava ekološko in socialno problematiko. Zanimivo je, da je Sterle tudi kot ilustrator ohranil svoj razpoznavni slikarski slog, ki ga je le hudomušno prilagodil zahtevam otroške fantazije. V teh ilustracijah je združil hkovno znanje in intuicije slikarja in oblikovalca in ustvaril delo, ki vnaša svežino v našo ilustratorsko produkcijo.
Na predstavitavi knjige in razstavi Sterletovih ilustracij v kamniškem razstavišču Veronjka v začetku oktobra sta zaželela knjigi uspešno pot med šolarje založnik Primož Hieng in minister za varstvo okolja in urejanje prostora RS Miha Jazbin-šek, prireditev pa je popestril kantavtor Adi Smolar.
Torej pospremimo knjigo med otroke-še mi s citatom z vabila ob promociji knjige: »Knjige podarjamo našim otrokom, našemu okolju in ne nazadnje naši prihodnosti, saj so otroci tisti, ki jo bodo nekoč krojih.«
DUŠAN LIPOVEC
Planinski kotiček
Vaje postaje GRS na Kamniškem sedlu
Čeprav so letos imeli Kamniški gorski reševalci kar precej reševalnih akcij, so kljub temu izvedli tudi vajo v stenskem reševanju. Ta vaja je bila v letnem programu dela, pomembna pa je bila tudi zaradi tega, da bi se na njej preizkusih tudi tisti, ki niso mogli sodelovati na pravih akcijah, ker jih takrat ni bilo doma, saj je bila vaja napovedana že precej časa naprej, akcije pa pridejo iznenada.
Večina reševalcev se je zbrala na Kamniškem sedlu že v petek, 18. septembra, zvečer. Prišla sta tudi dva reševalca iz postaje avstrijske gorske reševalne službe iz Železne Kaple, s katero kamniški gorski reševalci že nekaj let sodelujejo pri vajah. Tako se je v razgovorih z njima izoblikovala tudi misel, da bi mogoče prihodnje leto naredili skupno vajo postaj GRS iz Železne Kaple, Jezerskega in Kamnika nekje v severnem ostenju Rink, Skute, Dolgega hrbta, Grintovca ali Kočne.
V soboto zjutraj se je vaja začela s predpostavko, da je bila nesreča nad Centralno smerjo v zahodni steni Planjave. Zato se je dvojica reševalcev povzpela po delu smeri Y do »ponesrečenca«. Istočasno so napeli tudi vrv, da so lahko ostali člani ekipe varneje priplezali do mesta, kjer sta prva dva že nudila prvo pomoč. Nato so skupaj naredili sidrišče in spustih reševalca s »ponesrečencem« v Gramingerjevem sedežu s pomočjo jeklenke okoli 80 m globoko čez previsno steno v grapo, kjer jih je čakala druga skupina z zdravnico, ki je pregledala ponesrečenca. Nato so ga premestili v gorska nosila (mariner) in z vrvjo spustih skoraj 80 m globoko na melišče. Vsi reševalci, med njimi tudi zdravnica dr. Ažmanova, so se nato po vrvi spustih iz stene. Sledila je še analiza dela in postopkov in tehnični del vaje je bil zaključen.
Vajo sta s pomočjo članov postaje pripravila inštruktorja GRS Slavko Šikonja in Janez Kosec. Slednji jo je tudi posnel s sposojeno videokamero, ki pa je bila precej »samostojna«, saj je snemala tudi takrat, ko ni bilo potrebno. Vendar je glavnina vaje kljub vsemu posneta in mogoče si jo bomo lahko ogledali tudi na kabelski televiziji Kamnik.
NOGOMETNA TEKMA NA KOROŠICI
V prejšnji številki smo najavili tradicionalno nogometno tekmo na »najvišji ravni« (1800 m nad morjem), ki sojo včasih
igrali alpinisti iz Kranjske in Štajerske. Žal se je s tradicijo tekme nadaljevala tudi tradicija slabega vremena.
V soboto, 10. oktobra, je že močno deževalo in tudi vremenska napoved za nedeljo ni bila prav nič obetavna. Zato je bila udeležba na tokratni tekmi minimalna, čeprav je bilo v nedeljo dopoldne brez dežja in tudi megla ni bila tako gosta, da se ne bi videlo od enega do drugega gola. Tudi snega še ni bilo in temperatura je bila za tekmo ravno pravšnja.
Torej, tekma je bila. Začela se je točno opoldne, in sicer med zgornjim in spodnjim golom. Spočetka je bil zgornji gol boljši in je sprejel vase več žog. V drugem polčasu pa se je spodnji gol popravil, tako da je bil končni rezultat 7:7. Rezultat je odraz v povprečju izenačene igre. Zato je bila ekipa, ki je odigrala to tekmo, s svojo igro povsem zadovoljna in ji dobrega počutja ni prav nič pokvaril dežek, ki jo je nato rahlo močil v spodnjem delu sestopa v dolino.
ZIMSKE SOBE
Poletna planinska sezona je za nami. Planinske koče so se torej dokončno zaprle za letos, na Korošici že precej prej, na Kamniškem in Kokrškem sedlu pa v nedeljo, 11. oktobra. Na Kamniškem sedlu bo prijazni gospodar Janez sicer še kdaj pa kdaj ob lepem koncu tedna mogoče odprl kočo, toda na to ni za računati in zato ostanejo obiskovalcem na voljo samo še zimske sobe za zavetje pred slabim vremenom in nočjo.
Zimske sobe so popolnoma prepuščene skrbi obiskovalcev, in je prav od njih odvisno, kakšne bodo. V njih je mogoče tudi zasilno prenočiti, vendar priporočamo vsakomur, ki to namerava narediti, da vzame s seboj spalno vrečo, čeprav je na voljo tudi nekaj odej. V nobeni od zimskih sob, tako na Kokrškem sedlu, Kamniškem sedlu in Korošici, kakor tudi ne v obeh bivakih (Kemperletovem na Velikih podih in Bivaku pod Skuto na Malih podih), ni nobene ogrevalne naprave. Zato si mora vsakdo, ki bi v zimski sobi rad pil topel čaj, tega prinesti s seboj v termovki ah pa ga skuhati na ravno tako s seboj prinesenem kuhalniku.
Vse obiskovalce zimskih sob, tudi tiste, ki pridejo tja samo za kratek čas, pa prosimo, naj pospravijo za seboj, odnesejo vse smeti v dolino, ne uničujejo inventarja in dobro zaprejo okna in vrata, da ne bi veter noter nanesel snega.
Pa še nasvet. Čeprav bodo dnevi lepi in sončni, ne pozabimo, da prihaja v gore že zima. Dan je kratek, noči so hladne, pojavlja se led. Ta se v senčnih delih, posebej še na severnih straneh tudi čez dan ne stopi več. Zato hodimo v gore samo primerno opremljeni, predvsem pa bodimo previdni, da se nam ne bi samo zaradi enega napačnega koraka razgubila in izginila vsa čudovita doživetja v gorah. g p
Upokojenci so veseli in delovni ljudje
Letos je v aktivnostih DU Kamnik zaznati viden napredek. Število članov, ki se vključujejo v delo na posameznih področjih se stalno povečuje. Tudi članstvo se je povečalo za 200 članov; tako je v kamniško DU včlanjenih že nad 3000 upokojencev, s čimer je društvo največje v kamniški občini. Zanimivo je, da se nekateri občani včlanijo takoj po upokojitvi in se vključijo v znanje in primerne dejavnosti.
Sporno področje zajema kolesarjenje, pohodnjaštvo in plani-Oarjenje, kegljanje pa še šahira-nje, streljanje, balinanje. Zelo je razvito izletništvo z avtobusi, po-frtnikovanje itd. Prav sedaj zbi-
rajo prijave za mesec november, ko bodo preživeli nekaj prijetnih dni v počitniškem domu v Izoli.
Zelo živahno se upokojenci udeležujejo izleta s kolesi, pohodov pa utečenih smereh ter v gore. V društvu razmišljajo, da bi športno dejavnost še razširili in obogatili z novimi vsebinami.
Zelo lep pogled na 40 do 50 kolesarjev, ki se peljejo iz Kamnika proti določenemu cilju. Kolesarski izleti, pohodi in planinske ture, ko upokojenci merijo svoje moči in telesna sposobnost, so dvakrat mesečno. Letos so bili že na Dražgošah, Snežniku, Poreznu, Blegošu, Stolu. Obiskali so Kamniško in Kokrško sedlo, bili na Menini in Veliki planini. Dolge kolone se vijejo navzgor,
čeprav utrujeni in prepoteni, se veselo vračajo v dolino.
Druga področja v DU so prav tako privlačna in zanimiva. Druženje upokojenk na redkih srečanjih privablja mnoge članice. Zanimivosti, ki jih obravnavajo, so pestre, zato z udeležbo ni težav. Podobno na volja tudi za kultur-no-zabavno področje. Udeležba na mesečnih srečanjih je dobra (razen v juliju in avgustu) in razpoloženje prijetno.
Po izvolitvi novega vodstva v DU Kamnik meseca maja je čutiti še tesnejšo povezanost med članstvom in člani skupščine društva.
Socialno področje ima vso podporo članstva. V teku leta bodo članice komisije obiskale
Zaključno družabno srečanje upokojencev
več kot 200 ostarelih in bolnih članov ter jubilantov. Akcija je v polnem teku.
Postavljanje od umrlih članov je na dostojni višini. Od vsakega se zastavonoša poslovi z društvenim praporom, a na željo svojcev tudi s poslovilnimi besedami.
Povedati velja, da so si člani društva letos že drugič ogledali Grossglockner, kar trije avtobusi so odpeljali tja. Upokojenci so se udeležili tudi posebnega srečanja planincev in ljubiteljev lepe narave iz Gorenjske na Javorniškem Rovtu nad Jesenicami. Tja sta odpeljala dva polna avtobusa. V kulturnem programu so pomemben delež prispevali prav člani DU Kamnik. Nastopila sta Božo s svojo neprekosljivo harmoniko, Rok pa je s svojim žametnim glasom očaral skoraj 800 udeležencev. Kati Turkova je svojimi domislicami razgibala prav vse, Ludvik Travnik pa je svojim nastopom oplemenitil prireditev.
Ob prehodu v jesenski čas in kot zaključek športno rekreativnih akcij so v DU 2. oktobra pripravili prireditev. Vsi upokojenci, ki so izpolnili zahtevane pogoje, so prejeli značko upoko-jenec-športnik. Takih je bilo skoraj 100, kar zgovorno priča o množičnosti športne rekreacije.
V pestrem in zanimivem kulturnem programu so nastopili vsi, ki so sodelovali že na Javorniškem Rovtu.
V uvodnem delu, ki ga je uspešno vodil France Spruk, so pevke Solidarnosti iz Kamnika zapele več prijetnih pesmi. Vsi nastopajoči so bili deležni tople zahvale zadovoljnih poslušalcev. To srečanje bo marsikomu osta-III  lo v prijetnem spominu.
STANE SIMŠIČ
V spomin
Alojz Pančur
Na pokopališču v Nevljah smo se prve oktobrske dni poslovili ob borca in partizana Alojza Pančurja. Smrt je močno zarezala v vrste nekdanjih borcev, ki so se znali pravilno odločiti v* težkih dneh naše zgodovine. Alojz je bil med njimi. Bil je med tistimi, ki se ni ustrašil negotovosti in nevarnosti. Znal je prijeti za puško, da bi branil domovino, da bi branil družino.
Rojen je bil 12. 5. 1917 v Zg. Tuhinju v kmečki družini. Bila je velika družina. Tu je preživljal otroška leta. Po osnovni šoli je obiskoval še 3 razrede obrtne šole in se izučil za mizarja. Poklic je opravljal ves čas, do leta 1942, in tudi po koncu vojne. Zaposlen je bil v K1K Kamnik.
Že leta 1942 se je vključil
v osvobodilno gibanje. Konec leta 1943, po prebegu iz nemške vojske, je vstopil v partizanske vrste. BiljevŠlandro-
vi brigadi vse do konca vojne. Udeležil se je številnih bitk s sovražnikom kot borec, nato je bil polit-delegat in kasneje komisar čete. Opravljal je tudi dolžnost v. d. komisarja bataljona. Postal je oRcir-kapetan.
Vse svoje življenje je bil pošten, napreden in marljiv delavec. Nikoli ni klonil pred težavami in je bil primer zavednega človeka, ki se je vse življenje razdajal. Skromen, kot je bil, ni bežal od odgo-
vornosti. Kot borec je dostojno predstavljal svoj lik, zato so ga soborci in okolica spoštovali in cenili. V povojnem času je aktivno sodeloval v delu številnih organizacij, zlasti v zvezi borcev, v KS,
občini. Bil je član raznih odborov in komisij, vključeval pa se je v delo tudi na drugih področjih. Dalje časa je bil sodnik-porotnik, opravljal pa je še številne druge dolžnosti.
Za svoje nesebično delo v vojni in miru je prejel številna odlikovanja in priznanja.
Na njegovi zadnji poti so ga spremili številni borci, krajani in drugi, ki so ga poznali. Njegova smrt je močno prizadela ne samo krajane, kjer je živel in delal, ampak tudi njegove soborce in prijatelje, ki ga bodo ohranili v trajnem spominu.
STANE SIMŠIČ
»auiauuuiaujauiGgsg^p&jKKgj Kamniška črna točka - križišče pri pošti na Bakovniku
Kaj nam pomeni sv. Flori j an
Zadnjih 50 let ni bilo naklonjenih cerkvam, kapelicam in svetnikom. Veliko tega so podrli in odstranili tudi v Kamniku. Kip sv. FLORIJANA na starem gasilskem domu je moral z dekretom občine Kamnik dne 13. 8. 1945 v ilegalo. Umaknili smo ga ter ga do lani hranili v sejni sobi.
Povojna generacija Slovencev ni seznanjena s pomenom tega svetnika za gasilce in zaščito pred požari in poplavami. Rojen je bil daljnega leta 270 v vasi ZEISELMANER pri DUNAJU. Kot rimski častnik je služboval v rimski provinci NOR1CUM, postojanki blizu LINZA (GORNJA AVSTRIJA). Rimski cesar Dioklecijan je izdal dekret o preganjanju kristjanov. Zahteval je, da morajo vsi državljani darovati poganskim bogovom, sicer jih bodo usmrtili. Tako so prijeli tudi FLORIJANA, častnika rimske vojske, ter ga pripeljali k rimskemu sodniku. Ker se ni hotel odreči krščanstvu, so ga hudo mučili, mu nazadnje navezali težak kamen na vrat in ga utopili v narasli reki ENNSE. Tako je mučeniške smrti umrl leta 304 po Kr.r.
Kmalu po njegovi smrti ga je pričelo prebivalstvo častiti kot svetnika in priprošnika za pomoč ob poplavah in požarih, ker so ga mučili in utopili v vodi. Vodo pa še sedaj potrebujemo za gašenje požarov. To čaščenje se je razširilo po vseh tedanjih avstrijskih deželah, med katere je kar 800 let spadala tudi Slovenija. Kadar je odpovedala človeška moč ob hudih nesrečah povodnji in požarov, so se v molitvi zatekli k sv. FLORI-JANU: To se dogaja še danes. Zato so gasilci ob gradnjah gasilskih domov povsod namestili njegove kipe ali slike. V Kamniku je ta kip izdelal kamniški umetnik JANEZ OSOLE (iz hiše, kjer je sedaj slaščičarna Šutna) v velikosti 160 cm za ceno 120 kron. Dne 9. avgusta 1902 so ga ob 20-letnici gasilskega društva Kamnik postavili v nišo na starem gasilskem domu pri železnem mostu. Ob 90-letnici izdelave je kip brezplačno prenovil gospod Demetrij Sadnikar. Sedaj je pritrjen na granitni plošči, ki jo je podaril Franc Vittorazzi, v avli novega gasilskega doma na Perovem. Tu bo lahko dočakal 100 in več let. Spremljale ga bodo nove gasilske generacije, dokler bo gasilstvo obstajalo. K njemu sodijo tudi vsakoletne proslave na. dan 4. maja, ko sv. FLORIJAN goduje. Tako smo ta dan gasilci praznovali v Avstro-Ogrski, v prvi Jugoslaviji, sedaj pa se zgodovina proslavljanja obnavlja. JOŽE BERLEC
Izlet na Gorenjsko
Iz Doma upokojencev
Za težje pomične stanovalce Doma je bila organizirana pot na Gorenjsko. Odšlo je 35 oseb in spremstvo, vodilje Ludvik Travnik, kije zanimivo pojasnjeval pot.
Šli smo skozi Kamnik po obvoznici in dalje skozi Moste do Komende. Tu smo bili opozorjeni na edino malteško posestvo na Kranjskem. Nad vasjo so stavbe, ki spominjajo na čase križevniške Komende, in so povezane z novo kulturno zgodovino. Na vogalu župnijskega vrta je gotsko znamenje iz leta 1510 z malteškim grbom. Tu je bil špital, ki ga je ustanovil znani komendski župnik Peter Pavel Glavar (1721 -1784). Znana je Glavarjeva beneficiatura s freskami Frana Jelovška, slikarja iz Mengša. Sama cerkev je iz leta 1721 in je
delo velikega baročnega stavbenika Gregorija Mačka z umetniško izdelanim baročnim oltarjem. Tu je tudi Plečnikov spomenik padlim vojakom iz 1. svetovne vojne. V ozadju smo videli mogočno tunjiško cerkev z obema zvonikoma, tudi delo arhitekta Mačka.
Pot nas je peljala mimo industrijskega mesta Kranja. Nato smo bili v Radovljici, letoviškem kraju na robu gorenjske ravnine z zanimivo panoramo Alp, zlasti Karavank, s čebelarskim muzejem v Thurnovem gradu. Zanimiv je še turistični center grad Podvin, in že smo bili pri športnem letališču Lesce-Bled.
Naš prvi cilj so bile Brezje, kjer smo imeli ob 10. uri sv. mašo. Po maši je sledila malica in
razvedrilo s petjem in glasbo ob harmoniki. Slišali smo tudi opis Brežij: nova renesančna zgradba daje vtis mogočnosti. Dolga je 39 m, široka 19 in visoka 17 m. Na pročelju so umetno izdelana dvo-krilna vrata po načrtu J. Vurni-ka. Nad glavnimi vrati je ovalni napis Vrata nebeška, medaljon z raznobarvnimi cvetovi. Zvonik iz rezanega kamna je visok 53 m, oltarji so delo slovenskih umetnikov (Jože Pavlin, Ivan Vavpo-tič). Znamenite so orgle, ki jih je moderniziral mojster Jenko.
Marijina podoba je delo Leopolda Layerja.
Našo pot smo nadaljevali do Bleda in do jezera, kjer smo imeli postanek, se zapeljali ob jezeru naokrog in uživali ob prekrasnem sončnem vremenu. Slišali smo razlago o turističnem Bledu in opis znamenitosti.
Pot nas je vodila naprej proti Bohinju in hotelu Zlatorog, mimo romantičnega Bohinjskega jezera, cerkvic sv. Janeza in sv. Duha, slišali smo o njunih znamenitostih, zlasti o cerkveni stenski slikariji, delu kamniških umetnikov Koželjev in o zanimivostih Bohinja z okolico. V Bohinju smo imeli postanek za malico in ogled. Seveda smo tudi peli in poslušali harmoniko.
Oskrbovanci so se dobro počutili in bili vedro razpoloženi. Delavci ustanove so nesebično pomagali, posebno težje bolnim oz. nepomičnim stanovalcem, in povsod sodelovali. Gre jim vsa zahvala. Prav tako vodiču za izčrpno razlago ter šoferju Lojzetu za varno vožnjo in prijetno družbo. Ta izlet je bil res lepo poživilo v našem vsakdanjiku.
MARIJA LAVRIČ
10
KAMNIŠKI OBČAN
oglasi
21. OKTOBRA 1992
ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK
VABIMO VAS...
Petek, 23. oktober, ob 19. uri
Razstavišče Veronika, Kamnik
ODPRTJE RAZSTAVE - MIHA KAČ: KIPI IN PLASTIKE
V programu bosta nastopila Martina Bohte, klavir in Rok Lap, bas. Razstava bo odprta do 8. novembra 1992, vsak dan od 10. do 12. in od 16. do 18. ure, ob nedeljah samo dopoldne.
Torek, 27. oktober, ob 17. uri
Matična knjižnica, Kamnik
IGRAJMO SE - SPOZNAVAJMO SVET LEPEGA
Tedenska torkova srečanja za otroke do 8. leta starosti.
V svet avtomobilov, vlakov, ladij in avionov vas bosta popeljali mentorici Ivanka Učakar in Ksenija Baronik.
Petek, 30. oktober, ob 19.30
Frančiškanska cerkev, Kamnik
KONCERT IZ CIKLA MUŠICA AETERNA: KLAUS-CHRISTHART KRATZENSTEIN, ORGLE
Program: F. Mendelssohn-Bartholdv, S. Vremšak, C. Franck in J. S. Bach
VABLJENI!
»KG M«
Trgovina s premogom in prevozništvom JANEZ KALAN, Zapoge 3D, VODICE
vam ponuja naslednje vrste premoga:
- velenjski premog
- zasavski premog (pakiran v vrečah)
- češki rjavi premog
- avstralski in nemški briketi
- drva
- žamanje
Za vse, kar vam ponujamo, je plačilo na dva čeka. Pokličite po telefonu 824-424, 823-609.
Se priporočamo KGM - Janez Kalan.
ZARJA KOVIS, d. d., Kamnik zarja Molkova pot 5, Kovis d.d. 61240 Kamnik razpisuje
prosto delovno mesto
PRODAJNO NABAVNI REFERENT
z željo po zaposlitvi sodelavca z ustvarjalnimi ambicijami in ki bo imel lastnosti samostojnega kreativnega dela. Pogoji:
- višja ali srednja izobrazba tehnične oz. komercialno ekonomske smeri
- znanje tujega jezika
- tri leta delovnih izkušenj
- vozniški izpit »B« kategorije Poskusno delo traja 3 mesece.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov podjetja v 8 dneh po objavi.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 8 dni po odločitvi.
TRGOVINA Z BARVAMI, LAKI, LEPILI, ČISTILI IN PRIBOROM
na Steletovi 25 v Kamniku tel. 812-511
POSEBNO UGODNE CENE
bukolit lak in lepilo za parket
- barva hidrocol in jupol
- izdelki Bellnke
- pesek za grobove (mlet Italijanski marmor)
- sredstva za nego In zaščito marmorja (tudi za nagrobne spomenike)
Odprto od 8. do 12. In od 14. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Material brezplačno pripeljemo na dom.
MALI OGLASI
- Starejšo hišo v okolici Kamnika kupim. Tel. 814-134. „
- Hujšajte brez diete, odpravite odvečne kilograme z japonskim shujševalnim pasom. Tel. 218-941.
- Enosobno stanovanje v Kamniku, 33 m2, telefon, prodam ali oddam. Tel. 345-974.
- Prodam jugo koral 55, letnik 90, po delih. Tel. 817-195.
- i Iščem varstvo za 3-letnega otroka. Tel. 812-786.
- Jabolka bobrovec, neškroplje-na, za mošt, prodam. Orehovec, Zgornji Motnik 3, tel. 733-170.
- Fant najame sobo ali garsonjero v Kamniku ali okolici. Tel. 832-662.
- Popravilo šivalnih strojev. Rudi Galin, Župančičeva 3, 812-826.
- Hišo v Kamniku z vrtom, Titov trg 23, oddam delno ali v celoti samo za izjemno poslovno ponudbo. Naslov sporočite uredništvu Kamniškega občana.
NAKUPOVALNA KARTICA ADUT
Ali ste že zasledili v trgovini kupca z nakupovalno kartico
ADUT?
Če je še nimate, nas pokličite ali pošljite priloženi obrazec. Vse vam bomo razložili ter vam omogočili uporabo
NAKUPOVALNE KARTICE ADUT
I f I
O M (D
O O _.
= .< 3
TJ 3.
N«
3 as
B
■° 3
i*
ar (o
■r- O S or
a-, g
O N
5
Razvojni zavod Domžale, Ljubljanska 76
Telefon 713-781 in 713-783
Odkupim telefonsko številko v Komendi. Cena ni pomembna. Marija Schumet, Krekova 12, Komenda.
Manjši lokal v Kamniku najamem. Tel. 831-703.
ELEKTRO SERVIS Marjan Plemeniti Vrhpolje 73 Tel. 831-058
POPRAVILO
pralnih strojev, (generalno popravilo pralnih strojev), bojlerjev, gospodinjskih aparatov, napeljava in popravilo elektro inštalacij.
DOPISUJTE V KAMNIŠKI OBČAN
PrafleH
d.o.o.
Računalniško knjigovodske storitve Zg. Tuhinj 53 a, 61219 Laze v Tuhinju
Nudimo
- vodenje poslovnih knjig za vse vrste obrtnikov in mala podjetja (tudi vodenje poslovnih knjig obrtnikov - trgovcev)
- učenje dela na osebnem računalniku in uporabo posameznih programov za domače potrebe, potrebe obrti in malih podjetij
- svetovanje pri nakupu računalniške opreme
Za vse storitve, ki vam jih bodo opravili v podjetju »PRONEK« po konkurenčnih cenah, boste prejeli račun, ki ga boste v poslovnih knjigah lahko uveljavljali kot.strošek.
Če vas zanima kaj od prej naštetega, nas pokličite po telefonu (061) 847-004 ali se oglasite na zgornji naslov v popoldanskih in večernih urah.
FIRMA POLOS VODICE, ZAPOGE 40
vam po konkurenčnih cenah dostavi na dom kakovostni premog.
Sprejemamo prednaročilo za brikete. Telefon 823-585, 824-096.
SE PRIPOROČAMO!
Mili
k\
MURNOVA 1 • MENGEŠ
TRGOVINA TEH-MAX
MENGEŠ, Murnova 1
tel/fax 737-629
del. čas od 8.-19., sobota od 8.-14. ure
vam nudi:
- program za mizarje
- el. ročno orodje BLACK&DECKER (AKKU
izvijač 4.900 SIT, el. pnevmatsko kladivo 24.900 SIT...)
- proizvodni program ARMAL po tovarniških cenah
- brusilne in rezalne plošče že od 460 SIT dalje
- žeblji 165 SIT/kg
- PURPEN 799 SIT
- SILIKONSKI KIT 496 SIT
- instalacijski material po naročilu
- izdelava MARKIZ
- POSEBNA PONUDBA: strešna okna SIMSON, od 17.900 SIT dalje
Ob takojšnjem plačilu vam nudimo še 5% popust!
V vse navedene cene je že vključen prometni davek. OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE!
DOM UPOKOJENCEV KAMNIK Neveljska pot 26, KAMNIK
objavlja naslednja prosta delovna mesta:
2 medicinski sestri - izvajanje medicinske nege
Pogoji: srednja šola za zdravstvene delavce s strokovnim izpitom, dvomesečno poskusno delo
1 kuhar-ica - pripravljanje in kuhanje hrane
Pogoja: poklicna šola za KV kuharja, dvomesečno poskusno delo
Za opravljanje navedenih del bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite v 8 dneh od objave na naslov: DOM UPOKOJENCEV KAMNIK, Neveljska pot 26, 61240 KAMNIK.
liTTle
ENGLAND CLUB
Kamnik Medvedova 6 Tel. 832-865, 108-216
vabi SREDNJEŠOLCE IN ODRASLE
• pripravljalni tečaj angleškega jezika za opravljanje mednarodno priznanega izpita
FIRST CERTIFICATE (tuji predavatelj);
• začetne, nadaljevalne, osvežitvene in konverzacijske tečaje angleškega, nemškega in italijanskega jezika.
Prijave do 30. oktobra 1992. Tel. 832-865, 108-216.
NOVO NOVO NOVO NOVO TRGOVINA SADJE ZELENJAVA
Steletova 25 (za CEDAMOM)
Odprto od 8. do 19. ure, ob sobotah in nedeljah od 8. do 13. ure.
Ugodno:
domača jajca
olje
kis
po 10 SIT 112 SIT 100 SIT
čebula (10 kg) česen (5 kg) banane
320 SIT 1.000 SIT 70 SIT
SERVIS vseh PRALNIH STROJEV
generalno obnavljanje, odkup starih pralnih strojev, prodaja obnovljenih in prodaja novih pralnih strojev. Garancija 1 leto.
Možnost plačila na 2 do 3 čeke.
RENATO URANIČ, Godič 1/c, tel. 825-046
HRANILNO KREDITNA SLUŽBA DOMŽALE, LJUBLJANSKA 72, 61230 Domžale
S SVOJIMI POSLOVNIMI ENOTAMI V KAMNIKU, KOMENDI IN ŠMARTNEM V TUHINJU
nudi kmetom, obrtnikom ter vsem drugim občanom naslednjo ponudbo v okviru svojega poslovanja:
— vodenje vseh vrst hranilnih vlog
— vodenje žiro in tekočih računov občanov (kmetov, obrtnikov)
— plačilni promet za občane
— menjalnica
— tolarsko varčevanje z devizno klavzulo
— izplačila plač in pokojnin
Oglasite se in nas spoznajte osebno ali po telefonu: 831-147, 841-003, 721-372.
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je v 69. letu starosti zapustila sestra in teta
FRANČIŠKA ŽEBALIEC
babica v pokoju z Rožičevega pri Kamniku
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in številno spremstvo na zadnji poti. Posebna zahvala dr. Jani Plavc za večletno zdravljenje in medicinskemu osebju Bolnice Golnik za skrbno nego v zadnjih dneh njene bolezni. Hvala gospodu župniku za pogrebni obred, pevcem za lepo petje in govornikoma sestri Maji in gospodu Modicu za besede slovesa.
Vsem, ki ste jo imeli radi, še enkrat iskrena hvala
Žalujoči: sestra Lojzka z družino in drugo sorodstvo
Oktober 1992
ZAHVALA
V 42. letu nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, oče, sin, brat, stric in svak
FRANC SVETIC
z Vrhpolj 271
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem za izrečena sožalja, pomoč v težkih trenutkih slovesa, darovano cvetje in sveče ter številno spremstvo na njegovi poslednji poti. Hvala govornikoma iz KS Nevlje g. Omerzuju in g. Burkeljcu iz Kam-Busa za besede slovesa, pevcem iz Tunjic za lepo zapete pesmi in g. Zajcu za zaigrano Tišino. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Olga, hči Darja, sin Franci, mama Francka, sestre z družinami ter drugo sorodstvo
Oktober 1992
SERVIS HLADILNIH IN KLIMA NAPRAV
- popravilo hladilnikov, zamrzovalnih skrinj in zamrzovalnih omar
- menjava izolacije v skrinjah in omarah
- montaža in servis večjih hladilnih sistemov
- servis klima naprav
- popravilo aparatov za hlajenje mleka Za vsa opravljena dela dajemo 3-mesečno garancijo!
TEL. 815-570 ali 831-435
Možnost plačila na več čekov.
Publicus, d.o.o., Ljubljana in Komunalno podjetje Kamnik
obveščata občane, da bosta organizirala
JESENSKI ODVOZ
KOSOVNEGA
MATERIALA
po naslednjem razporedu:
— v ponedeljek, 26. oktobra, bomo kosovni material odvažali občanom, ki so zajeti v odvoz smeti in odpadkov v ponedeljek;
— v torek, 27. oktobra, občanom, ki so zajeti v odvoz smeti v torek;
— v sredo, 28. oktobra, občanom, ki so zajeti v odvoz smeti v sredo;
— v četrtek, 29. oktobra, pa občanom, zajetim v odvoz smeti v četrtek in petek.
Občane prosimo, da kosovni material odložijo na pločnik ali ob cesti do 7. ure zjutraj.
Nič več trpljenja ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj.
ZAHVALA
V 69. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, stari ata, tast, brat in stric
FRANC BRAVHAR
iz Suhadol 29 pri Komendi
Najiskreneje se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem in prijateljem za pomoč, izrečena sožalja in podarjeno cvetje. Toplo se zahvaljujemo tudi osebju Zdravstvenega doma Kamnik, gospodu dekanu za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem in vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti.
Suhadole, Stuttgart, Bakovnik, Loka pri Mengšu, september 1992
Trud in trpljenje, tvoje je bilo življenje, zdaj k počitku leglo je telo, a tvoje delo in trpljenje, nikoli pozabljeno ne bo.
ZAHVALA
V 50. letu nas je zapustila I     naša draga mama, babica, sestra a^ in teta
ANA ŠIMENC
iz Zgornjih Stranj 31
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem, sodelavcem PTT Stahovica in ZUIM Kamnik, sošolcem in učiteljem OŠ Stranje in SAŠ Ljubljana za pomoč, podarjeno cvetje, izrečeno sožalje in številno spremstvo na njeni prerani zadnji poti. Posebej hvala g. župniku za lepo opravljen obred in pevcem za zapete žalostinke. Hvala vsem, ki boste drago mamo ohranili v lepem spominu.
Žalujoči vsi njeni
Stranje, Tunjice, Županje Njive, september 1992
Kdor v mislih svojih dragih živi - ni umrl, umrl je samo, kdor je pozabljen! (Kosovel)
ZAHVALA
V 89. letu starosti je prenehalo biti srce dragemu možu, očetu, staremu očetu in stricu
JANEZU KOVTRCU
iz Most 82 prt Komendi
Najtopleje se zahvaljujemo sosedom za pomoč, gasilcem za organizacijo pogreba in lep govor, konjeniškemu klubu Komenda, pevcem Lire in gospodu dekanu za izrečene besede v slovo in lepo opravljen pogrebni obred. Hvala tudi ko-mendskim cerkvenim pevcem in vsem, ki ste nam izrekli sožalje, atu podarili cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Pavla, sin Franc, vnuka Jure in Sonja ter drugo sorodstvo
September 1992
Žalujočim se opravičujemo za zamenjavo slike v prejšnji številki
Bog bo obrisal solze z njih oči
in smrti ne bo več,
tudi ne bo več žalovanja
ne vpitja, ne bolečine,
zakaj, kar je bilo prej, je minilo.
(Raz 21,4)
ZAHVALA
V novo življenje je odšel
ANTON KRT
Devovčov ata s Podjelš
Zrela dvaindevetdeseta leta so ga ločila od nas. Zahvaljujemo se vsem, ki ste mu v bolezni pomagali, ga obiskovali, nam stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje in pokojnega očeta spremljali od rodne hiše v farno cerkev k daritvi zanj. Posebej hvala duhovnikom za slovesni cerkveni pogrebni obred in pevcem za ubrano petje.
Vsi njegovi
Podjelše, Vodice, Stranje, Ravne na Koroškem, Mekinje, Brezje, Šmartno pod Šmarno goro, Trzin, avgust 1992
Žalujočim se opravičujemo za zamenjavo slike v prejšnji številki
ZAHVALA
V 60. letu nas je zapustil dragi mož, oče, dedek, brat, stric in tast
FRANC ZAVBI
iz Zgornjega Tuhinja 11
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam stali ob strani, pokojniku darovali cvetje, darove za maše, se prišli poslovit od njega in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu Župniku za lepo opravljen pogreb in govornikoma za poslovilne besede.
Žalujoči vsi njegovi
Zgornji Tuhinj, avgust 1992
Nisi rekel niti zbogom, niti roke nam podal, neusmiljena te smrt vzela je od nas, a v naših srcih boš ostal.
ZAHVALA
Ob nenadni, nenadomestljivi in prezgodnji smrti našega dragega brata, strica in svaka
FRANCA PETKA
Šušovega iz Gradišča
se zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali premagovati to kruto preizkušnjo s sočustvovanjem, tolažilnimi besedami, s stiski rok in s prisrčnimi in nesebičnimi dejanji. Iskrena hvala sosedom, sovaščanom, svojcem, prijateljem in znancem za številno spremstvo ob slovesu, za podarjeno cvetje in druge prispevke. Posebna zahvala pevcem za zapete žalostinke in g. župniku iz Šmartna za opravljen pogrebni obred z nepozabnim govorom med daritvijo pogrebne maše. Vsem in vsakomur posebej še enkrat iskrena hvala.
Vsi njegovi, ki smo ga spoštovali, imeli radi in ga bomo ohranili v trajnem spominu.
Gradišče, Kamnik, Mengeš, Zgornji Tuhinj, Šmartno, Radovljica, september 1992
12
KAMNIŠKI OBČAN
v besedi in sliki
21. OKTOBRA 1992
Pobojema gobarska kultura
Jesen je tudi čas sprehodov v naravi, ki se že postopoma umirja in pripravlja na zimski počitek. Tudi gozdovi so obarvani v mavrico jesenskih barv in letos spet polni gob. Toplo jesensko vreme in obilne padavine v zadnjih tednih so namreč naše gozdove in travnike obogatile z desetinami različnih gobjih vrst. Te so na voljo tako naključnim sprehajalcem kot tistim »ta-pravim« gobarjem.
Gobarjenje združuje prijetno s koristnim, saj je izlet v gozd lahko prijetna dogodivščina, umirjen sprehod ali kondicijska vaja, po drugi strani pa gobe lahko znatno popestrijo našo prehrano, če jih seveda znamo pripraviti.
V gobarsko kulturo sodi poznavanje gob, vsaj po njihovih bistvenih značilnostih. Pomembno je poznavanje oblike in barve klobuka (pri klobučarkah), lističev (pri li-stičarkah), bodic (pri ježev-kah) itd. Drugi pomembni znaki so še; ostanki ovojnice, prstani in druge zunanje značilnosti ter seveda vonj gobe in okus prerezanega mesa. Na žalost pa vse premalo »gobarjev« pozna te osnovne značilnosti in se v gozdu obnaša skladno s prvobitnim na-
gonom jamskega človeka. Naši gozdovi so namreč postali prava pokopališča užitnih in neužitnih gob. Ne mislim omenjati izropanosti gozdov, saj se vsi držimo načela, da, če gobe ne bomo pobrali mi, jo bo do drug. Človeška logika pač, ki nam je ne more nihče zameriti. Besedo pokopališča sem uporabil, zaradi sramotnega odnosa do tako lepega dela narave, kot so gobe. Sprehodi po gozdovih mi zadnje tedne odkrivajo brez števila pohoje-nih, zamrcvarjenih ali kako drugače poškodovanih neužitnih, pa tudi užitnih gob. Težko je razumeti ljudi, ki to počno, saj ni vsaka nepoznana goba neužitna. Pa tudi, če bi bila komu na poti? Zato pustimo gobe, ki jih ne poznamo, pri miru. Kdo drugi jo bo spoznal kot užitno in jo utrgal zase. Če pa ne, bo goba živela in umrla v svojem naravnem okolju.
Se nam ne spočije oko ob pogledu na številne pisane gobe, pa tudi če so med njimi mušnice in vražji gobani?
Dokažimo svojo kulturo tudi v gozdu, in naj gresta bes in jeza, ki sta se v nas nabrala v delovnem tednu, iz nas na drugačen, bolj umirjen način. MATIC ROMŠAK
Razstava koz v Kamniku
V mesecu septembru snio si v Kamniku lahko ogledali prvo razstavo pasemskih koz. Že sam pogled na razstavljene živali je pri obiskovalcih ovrgel misel, da je koza kravica revnih, ampak zapustil vtis, da je tudi v tej rejski smeri storjen velik napredek. Rejci so razstavili dve pasmi, ki sta tudi najmočneje zastopani v njihovih rejah. To sta bili sanska - bela in srnasta - rjava. Vsi, ki se z rejo pasemskih koz ukvarjajo že nekaj let, se zavedajo, da je tudi tu potrebna stroga selekcija kot pri konjih in govedu. Koze, vzgojene z natančno selekcijo, ki dajejo več kot 1.000 litrov mleka v eni laktaciji, so prisotne že v rejah na območju občine Kamnik kot tudi Sirom po Sloveniji. Vsled tega so se rejci koz na Kamniškem in bližnji okolici organizirali in ustanovili društvo. Vanj je včlanjenih 30 gojiteljev koz, ki imajo povprečno 3 do S živali, nekateri med njimi tudi po več, dva pa že imata čredo 30 živali. Iz teh podatkov, kot tudi z obiskov pri rejcih koz na območju občine, vidimo hiter napredek kozjereje in nujnost sodelovanja z vsemi, ki so kakorkoli povezani s to dejavnostjo. Društvo še posebno pričakuje pomoč s strani občine Kamnik, sekretariata za kmetijstvo in pospeševalno službo. Društvo ima za letošnjo sezono potrjenih in testiranih pet plemenjakov, ki so pri naslednjih rejcih:
Marjan BURJA, Črna, Stahovica, Silvo HRIBAR, Rudnik, Marjan DRAGAR, Vrhpolje, Drago VRHOVNIK, Tunjice.
Vse podrobnejše informacije glede pripustov kot tudi članstva v društvu lahko dobite pri predsedniku društva Marjanu DRA-GARJU, Vrhpolje 280, ali po telefonu 831-582. A. F.
Sprehajam se po Kamniku, srce me boli, ko gledam njegovo okolico. Nekdaj zares znano turistično mesto se je spremenilo v zanemarjeno »selendro«. V dokaz pošiljam posnetek: zelenice okrog blokov na Bakovniku so postale parkirišča za avtomobile. Čudim se tudi stanovalcem bloka ob glavni cesti, da dovolijo stanovalki uporabljati balkon za shranjevanje razne krame, ki jo nabere po zabojnikih za smeti. Redi se mrčes in tudi miši so že sosedje opazili.
Zeleni Kamnik, kje ste? Kdaj se bodo začele uresničevati naše želje in vase obljube za lepše in zdravo okolje?!
Razočarana Kamničanka
S Kam-busom v Belo krajino
Mlado, komaj dobro rojeno podjetje KAM-BUS iz Kamnika se je spomnilo svojih upokojencev in nas povabilo na srečanje. V soboto 26. junija smo se zbrali na avtobusni postaji Kamnik in se odpeljali v Belo krajino.
Prvi postanek smo naredili ob reki Krki na Otočcu, kjer smo se okrepčali z malico, ki so nam jo pripravili sindikalni predstavniki. Nato smo se odpeljali proti Metliki. Onkraj Gorjancev, tega hribovitega, oblega zidu, ki je svoj čas pomenil zadnjo obrambo pred turškimi napadi, se odpre čudovita, sončna belokranjska deželica, polna* znamenitosti. Nekatere od njih smo si ogledali tudi mi. Zelo zanimiv je bil sprehod skozi grad, v katerem so gasilski muzej, razne najdbe, ki pričajo o visoki ravni ilirske likovne umetnosti pred pričetkom našega štetja. Med njimi je tudi znani Mi-trej - bog Mitra, ki daruje bika. Nato smo se ustavili v kraju Rosal-nice in si ogledali prostor, na katerem stojijo tri utrdbe, vzporedno z bogato kulturno in zgodovinsko dediščino.
Od tam smo se odpeljali pod Gorjance v Gostišče Badovinac, kjer smo imeli kosilo in nato zabavo ob harmoniki, ki jo je pridno vlekel godec Karol. Z nami so bili
tudi predstavniki mladega podjetja in nas seznanili z delom ter načrti, ki so si jih zastavili. Veseli in dobro razpoloženi smo se pozno v noč varno vračali proti domu, saj smo imeli odličen avtobus in izvrstnega voznika Francija.
Ta izlet nam bo še dolgo ostal v spominu, ne le kot lepo doživetje, ampak in predvsem zaradi pozornosti, ki jo je vodstvo podjetja KAM-BUS izkazalo do nas upokojencev. Sicer je osebje KAM-BUS-a vredno vse pohvale tudi glede gospodarjenja v podjetju. Nabavili so nov najmodernejši avtobus, s katerim so popeljali potnike na Švedsko, kar je dobra predstavitv ne samo Kamnika, temveč Slovenije kot samostojne mlade države. Urejajo tudi parkirni prostor in okolico okoli garaž ter polagajo asfalt.
Ob vsem tem pa so se spomnili tudi upokojencev in našega minulega dela, ki smo ga predhodno vložili v te temelje. Malo podjetij je, ki bi se tako velikodušno spomnila svojih upokojencev in jim izkazala tako veliko srčno kulturo.
Res vzgleda in vse pohvale vredno. Mlademu in samostojnemu podjetju KAM-BUS želimo še veliko delovnih uspehov in srečno vožnjo.
V imenu upokojencev
M. V.
KOMEMORACIJE OB DNEVU MRTVIH
Občinski odbor ZB NOV Kamnik v sodelovanju
s krajevnimi organizacijami Združenj borcev NOV vabi
na žalne svečanosti:
v petek, 30. oktobra:
ob 9. uri pri spomeniku na Duplici
ob 10. uri pri spomeniku v Šmarci
ob 11. uri pri spomeniku na Rudniku
ob 11. uri pri spomeniku v Komendi
ob 11. uri pri spominski plošči na pokopališču Spitalič
ob 11. uri pri spominski plošči na pokopališču Motnik
ob 15.30 pri grobišču padlih borcev NOV v Stranjah
ob 16. uri pri spominski plošči na Osnovni šoli Nevlje
ob 16.15 pri grobišču v Črni
ob 16. uri na kamniških Žalah pri grobišču prvih padlih borcev, nato pri spomeniku padlih v I. svetovni vojni
v soboto, 31. oktobra:
ob 15. uri pri spomeniku v Gradišču
ob 16. uri pri spominski plošči na Osnovni šoli Loke
v Tuhinjski dolini
ob 16. uri pri spominski plošči na Osnovni šoli Sela v Tuhinjski dolini
v nedeljo, 1. novembra:
ob 9. uri pri spomeniku-grobišču na pokopališču Zgornji Tuhinj.
Uspešna planinska sezona
Planinci so letos prišli na svoj račun. Lepo in toplo poletje je privabilo v gore tudi take, ki sicer poredkeje zahajajo v gorski svet. Lanski zastoj je že mimo. Obiski v gorah so bili nadpovprečno številni. Kamniški vrhovi so bili prav tako zelo obiskani. Obe planinski koči, ki jih ima Planinsko društvo Kamnik, na Kamniškem in Kokrikem sedlu sta v teku leta nudili gostoljubje vsem, ki so se podali na obisk tega dela čudovitih gora. Po izjavah številnih planincev so bili vsi zadovoljni in prijazno postreženi.
Mnogi se redno vračajo v osrčje teh vrhov: na Grintovec, Koč-no, Dolgi hrbet, Skuto, Tursko
goro, Brano, Planjavo pa vse do Ojstrice in drugih nižjih vrhov. Številni planinci so prečili te vrhove in hkrati prehodili del slovenske planinske poti in del kamniške planinske poti. Nekateri obiskovalci so prišli le do Kamniškega ali Kokrškega sedla. Tu so se nadihali svežega zraka in se še istega dne vrnili v dolino. Opaziti je, da večji del planincev »dela« le enodnevne ture, le manjši del jih ostane v gorah več dni.
Oskrbniki obeh koč pravijo, da planinci varčujejo in niso več tako »bogati« kot v prejšnjih letih. Kljub temu je že danes jasno, da bo tudi finančno poslovanje v obeh postojankah pozitivno.
Prenočevanje v kamniških kočah je dobrodošlo za vse, ki turo nadaljujejo naslednji dan. Med
Na kamniškem sedlu so se vse poletje pasle ovce.
POSLOVNA ENOTA KAMNIK Titov trg 9, KAMNIK tel. 831-116, 831-230
UGODNA PRILOŽNOST!
Ob dnevu varčevanja vam vaša 5KB BANKA, D. D., Poslovna enota v Kamniku nudi posebno priložnost
NAJETJE ŠEFOV PO POLOVIČNI CENI (letna najemnina že od 45 DEM dalje)!
Nudimo vam:
- 1000 najmodernejših šefov svetovno znanega proizvajalca BAUER iz Švice;
- varno hrambo vrednostnih papirjev, zlata, pogodb, oporok, diplom, umetniških predmetov;
- možen najem od enega tedna dalje;
- lokacija v samem središču Kamnika
- Titov trg 9;
- dostop ves dan v času poslovanja banke.
Popust velja do konca meseca oktobra letos.
ZAGOTOVITE SI TUDI VI VARNO MESTO PRED ROPOM, POŽAROM...
DOKAZUJEMO, KAJ ZMOREMO!
SKB BANKAM.
planinsko sezono so kamniški planinci v obeh postojankah uredili marsikatero zadevo, ki je ostala nedokončana še od poprej.
Na Kamniškem sedlu so podrli leseno barako, ki je ostala še od obnove planinske koče, na Kokr-škem sedlu pa so bile dokončane sanitarije, popravljena streha na starem delu koče. Zgrajen je bil tudi nov velik rezervoar za vodo. Vode v naslednjem obdobju ne bi smelo manjkati, če bo poraba normalna in dovod po cevi pravilen.
Planinci so se morali ukvarjati tudi z vzdrževanjem ceste do obeh tovornih žičnic. Na posameznih odsekih ceste so bili vgrajeni kanali - mulde, ki naj bi odvečno vodo preusmerili s ceste. Za Kamniško sedlo je pomembna obnova spodnje postaje tovorne žičnice. Posebna pridobitev so tudi lepi skladiščni prostori. Za lažji dostop do žičnic je pomembna posodobitev ceste pri planinskem domu v Kamniški Bistrici.
Markacisti pa so na novo označili del planinskih poti, popravili pota na nekaterih izpostavljenih odsekih, postavili nekaj novih smerokazov in postorili še marsikaj drugega.
Posebna zanimivost letošnje planinske sezone je tudi množičen obisk šolske mladine. Na tem področju bo potrebno marsikaj Še dodelati. Vsekakor bo potrebno upoštevati nove razmere, organizirati posebne tečaje za mlade in njihove mentorje.
Gorski reševalci so morali večkrat reševati ponesrečene planince in jih pravočasno poslati v zdravniško oskrbo.
Obe planinski koči sta zaključili s svojim delom v nedeljo, 11. oktobra. Za planince, ki bodo odhajali v gore v jesenskih in zimskih dneh, pa so na voljo zimske sobe.
Kamniški planinci se že sedaj pripravljajo na novo sezono leta 1993, ker bo takrat Planinsko društvo Kamnik slavilo svojo stoto obletnico.
STANE SIMŠIČ
KAMNIŠKI OBČAN - Ustanovitelj Skupščina občine Kamnik, izdajatelj Prelest, d.o.o. Ljubljana, Dunajska 7, direktor Tone Štrus. Predsednica časopisnega sveta Breda Podbrežnik-Vukmir. Uredniški odbor Dušan Lipovec, Vera Mejač, Bojan Pollak, Matic Romšak, Stane Simšič, Ivana Skamen in Franc Svetelj. Glavni in odgovorni urednik Matic Romšak. Strokovna sodelavka Vera Mejač. Lektorica Tina Romšak. Tehnični urednik Vlado Šlamberger.
Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja ministrstva za informiranje (št. 23/88-92zdne 18.2.1992) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov.
Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.100 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Titov trg 1 (občina), tel. 831-311. Žiro račun: Prelest, d.o.o., 50102-601-3114.
Rokopisov in in fotografij ne vračamo. Tisk DP DELO - Tisk časopisov in revij, Ljubljana, Dunajska 5.