J Glasilo Kmetijske družbe za Slovenijo.
Izhaja 15. in zadnjega dne v mesecu. Člani Kmetijike družbe dobivajo list brezplačno. Cena listu za nečlane 20 Din, sii inozemstvo 30 Din letno.
Posamezna številka stane 1 Din. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, na Turjaškem trgu št. 3. Urejuje Viljem Rohrman.
štev. 2.	V Ljubljani, 31. januarja 1929.	XLVI.
VSEBINA: Odpis davka ob elementarni škodi. — Zatiranje sadnih škodljivcev in bolezni ter škropljenje drevja. — Našim kmetovalcem. — Gnojenje vinogradov. — O naročevanju sadnih dreves. — Strokovno delovanje med kmetskim ljudstvom. — Pravilnik o podeljevanju podpor za povzdigo travništva v mariborski oblasti. — Vprašanja in odgovori. — Iz delovanja podružnic. — Kmetijsko-šolski vestnik. — Nedeljska predavanja in tečaji. — Gospodarske stvari. — Kmetijske novice. —
Književnost. — Družbene vesti. — Uradne vesti. — lnserati.
Odpis davka ob elementarni škodi.
Zakon o neposrednih davkih predvideva odpis zemljiškega uavka zaradi škode, povzročene po elementarnih nezgodah na letini in kmetijskih pri-ueikiii. Natančnejše odreube glede načina, po Katerem se odpisuje davek zaraui elementarne škode, je zaK.011 p.iuizai posebni uredbi, ki jo mora izdati minister za iinance po odobritvi finančnega odbora narodne skupsčme do 1. januarja 1929. To uredbo je objavil Urauni list ljubljanske in mariborske oblasti v svoji številki 118. z dne 18. decembra 1928. Ker bo- zanimala posebno kmetovalce, prinašamo kratek izvleček. Po čl. 12. davčnega zakona se ima odpisati deloma ali čeloma osnovni zemljiški davek le tedaj, če znaša škoda več nego četrtino letine. Pri tem razločuje zakon dve vrsti škode: pri sledečih taksativno naštetih elementarnih nezgodah, namreč ognju, vodi, toči, poljskih miših, rastlinski uši in kobilicah se zakon ne ozira na površino prizadetega zemljišča. V teh primerih se davek lahko odpiše tudi za posamezne parcele, ki jih je zadela nezgoda in na katerih znaša škoda več nego četrtino letine; prijaviti pa mora škodo davčni zavezanec, torej posestnik oz. lastnik dotične parcele ali njegov pooblaščenec tekom 8 dni potem, ko je škodo opazil. V primerih drugih elementarnih nezgod, n. pr. mraz, vihar, orkan, velika suša itd. je pa mogoče odpisati davek le, če je taka nezgoda zadela cele pokrajine in ne samo posamezne parcele. Pa tudi v tem primeru mora znašati poškodba več nego četrtino letine na vsaki poškodovani parceli v dotični pokrajini. Pripomniti je, da ostajata tako zakon kakor uredba dolžna označbo pokrajine. V teh primerih vlože prijavo škode ali oškodovani davčni zavezanci skupno ali pa tudi občinsko oblastvo (županstvo).
Vse prijave se morajo vlagati ustno na zapisnik ali pismeno (po pošti) pri pristojni katastrski upravi ali pa tudi davčni upravi, ki jih potem odstopi katastrski upravi. Po osemdnevnem roku se sprejemajo prijave le v izjemnih, posebnega ozira vrednih primerih, pa tudi le, če se še da ugotoviti velikost prizadete škode.
Za slučaj, da povzroči elementarna nezgoda zemljišča za dlje nego eno leto nesposobna za kmetijstvo (zasutje s kamenjem, peskom itd.), se oprostijo
dotična zemljišča davka na dohodek od zemljišč za dobo, ki Jo določi minister za finance (§ 11. davč. zak.), docim velja odpis davka, o katerem govori zgoraj navedena uredba, le za eno leto.
_ Dr. F. S. M.
Zatiranje sadnih škodljivcey in bo= lezni ter ŠKropijenje drevja.
Komaj začne spomladi sadno drevje brsteti, že mu preti mnogo nevarnih škodljivcev, ki so sc preko zime v zavetju skrivali po vejah in deblu, pod skorjo in lubjem. Najbolj nevarni so majhni živalski škodljivci, še nevarnejše pa s prostim očesom nevidne rastlinske bolezni. Razmnoževanje teh sovražnikov je vedno večje, tako da je ponekod že ogrožen obstoj sadnih nasadov.
Med živalske škodljivce najnižje vrste prištevamo krvavo uš, listne uši, kaparje, razne hrošče, rilčkarje in njih ličinke (cvetoder), gosenice majhnih dnevnih in nočnih metuljev, med katerimi je jabolčni zavijač (črv) najopasnejši. Najhujši škodljivci so pa glivične bolezni, ki jih s prostim očesom ne vidimo (škrlup, gniloba itd.).
Zoper hrošče navadno nimamo drugega sredstva, nego da jim nastavljamo pasti (papirnate ali slamnate pasove), kamor se skrivajo, da jih lažje pokončamo, ali pa jih otresemo na podložene rjuhe in potem uničimo.
Mnogo škodljivih žuželk uničimo tudi na ta način, da drevje pobelimo pred zimo z zmesjo apna, ilovice in arborina, toda ne samo debla, temveč tudi vse debele veje.
iGosenice zatiramo skoraj na enak način, kakor hrošče, to se pravi, da jih pobiramo, ali lovimo na lepljive pasove, zapredke pa uničujemo1.
Pri tej priliki ne smemo pozabiti na najbolj zanesljive in zveste pomočnike pri zatiranju sadnih škodljivcev, na naše ptice pevke. Zato moramo skrbeti zanje, zlasti pozimi, in sicer s tem, da jih krmimo in jim nastavljamo primerne umetne valilnice.
Da pa uničimo zagotovo vse škodljivce in bolezni v vejevju drevja, moramo pričeti s škropljenjem sadnega drevja. K temu delu smo naravnost
w
Citajte in shranjujte ^Kmetovalca"!
Našim kmetovalcem I
Našim, poljedelcem I
Naročila za semenski krompir. Ker je krompir zadnje letine v marsikaterih krajih Slovenije neprimeren za seme, ga želijo kmetovalci premeniti. Družba jim hoče ustreči ter bo dobavila s 1 irolskega nekaj vagonov krompirja vrste „Alma", ki se v naših zemljah prav uobro sponasa. Skušala bo pa tudi dobiti nekaj domačega, zdravega „Uneida" iz Štajerske.
Inozemski „Alma" bo seveda dražji in bo stal več kot 1.50 Din za kg ter bo dospel šele v aprilu, ker je prej uvoz navezan na carino; domači bo pa cenejši in se ga bo dobilo že prej.
Načelništva podružnic naj zberejo naročila do 20. februarja in naj zahtevajo za vsak kg po 1 Din are.
Na poznejša naročila se ne bo mogoče ozirati.
Kmetijska družba.
Priprava za spomlad. Sedaj je čas, da preuda-rimo, koliko in kakšnega semena je treba za »pomladno setev, pravtako tudi koliko bo treba umetnih gnojil in katere vrste, da jih pravočasno, najbolje že sedaj naročimo, in da ne pridemo pozneje v zadrego in večje stroške. Domača semena je skrbno pripraviti in odbrati. Deteljna in travna semena je najbolje skupno naročati. Odločimo se tudi za gnojilne in setvene poskuse ter pripravimo potrebni prostor za to.
Našim živinorejcem!
Vso potrebno skrb je obračati na krmljenje živine. Skrbeti je po eni strani, da bomo izhajali, po drugi pa, da bomo po potrebi segli po močnih krmilih, i
prisiljeni, ker brez škropljenja sadnega drevja ne bomo nikdar pridelali prvovrstnega sadja.
Naj bo pa škodljivec ta ali oni, glavno je, da ga zatiramo v jeseni odnosno pozimi, preden drevje odžene. Zimsko zatiranje sadnih škodljivcev je najvažnejše delo, ki ga mora sadjar vsako leto izvršiti. Poskusi so pokazali, da se vsled škropljenja sadnega drevja pozimi, n. pr. z arborinom, doseže za 4/B boljše pridelke, kakor pa brez škropljenja. Kaj to pomeni, si lahko vsakdo predstavlja.
Sredstva za škropljenje sadnega drevja.
Vsako sredstvo, ki ga uporabljamo za škropljenje sadnega drevja, mora biti preizkušeno, da je učinkovito in da zatre škodljivce, ne da bi škodovalo drevju. Važno je tudi, da sredstvo ne ogroža zdravja ljudi in živali in da ni predrago. Resnica je tudi, da do dandanes še nismo dobili obče učinku-jočega sredstva, ki bi bilo zoper vse številne škodljivce in bolezni uporabljivo, zato naj naštejem nekaj najbolj znanih in najboljših sredstev, ki jih danes uporabljamo v sadjarstvu.	,,..,
(Dalje; p ril;.)
v kolikor se da to z ozirom na rentabilnost takega krmljenja upravičiti, ub slabi klaji si moramo pomagati s priboljški (močnimi krmili) in z rednim pokla-aanjem soli in če treba tudi s klajnim apnom. Zaradi lanske suše je krma sploh bolj revna na apnu.
Mašim vinogradniKoml
Umetna gnojila za vinograde. Med umetnimi gnojili se je v zadnjih letih obnesel tudi „nitrofoskal" za gnojenje vinogradov. Želeti je, da se delajo v tem pogledu nadaljnji poskusi s tem gnojilom in da nam vinogradniki o tozadevnih uspehih poročajo. Opozarjamo obenem tudi na današnji članek »Gnojenje vinogradov".
Naročila za modro galico. Kmetijska družba je sklenila nakup modre galice, kolikor je potrebuje za svoje ude. Ceno bo določila pozneje, ker še ne ve, ako bo uvozna carina, ki znaša 1.32 Din za kg, ukinjena. Prošnja za to je že vložena.
Ker je letos cena galici na svetovnem trgu vsled draginje bakra znatno višja nego lani, je na trgu malo blaga. Cene gredo pa še vedno kvišku.
Družba bo oddala galico po čim nižji ceni tistim svojim udom in podružnicam, ki prijavijo svoja naročila nanjo najkesneje
do konci februarja t. 1.
Kdor se bo pa pozneje priglasil, jo bo moral plačati po dnevni ceni, ki bo precej višja. Pri naročilu je za vsak kg plačati 2 Din are.
Načelništva podružnic se poživljajo, da nemudoma to razglasijo, zberejo naročila ter jih do go-renjega roka pošljejo družbi. Kmedjska družba>

Gnojenje vinogradov.
Vinogradništvo je v naši državi ena glavnih panog. Imamo celo kraje, kjer daje trta edini zaslužek kmetovalcu. Zaraditega žrtvuje vinogradnik mnogo dela in skrbi, pa tudi materijelnih sredstev, samo da si s tem zagotovi pridelek svojega vinograda.
Vinske cene so padle, davki in stroški pridelovanja so pa vsako leto večji. Zato se mora vinogradnik potruditi, da pridela več mošta, in tudi boljšega mošta, da ga lažje in dražje proda. Samo tedaj, če ima mošt več sladkorja, more računati na boljšo ceno pri vinu.
Da pa to doseže, mora poleg drugega tudi trte pravilno gnojiti. Pravilno in zadostno gnojenje vinograda je imelo vedno uspeh, in denar, ki srno ga za to potrošili, se je vedno dobro obrestoval.
Z gnojenjem je dajati trti kalij, fosforno kislino, dušik in apno. Koliko teh hranilnih snovi odvzame trta zemlji v enem letu na 1 oralu, nam kažejo po prof. dr. Pavel VVagnerju iz Darmstadta sledeče količine:
86 kg čistega kalija (215 kg 40°/o kalijeve soli)
46 kg dušika _
r
Slika 3. in 4. Uspeh gnojilnega poskusa pri žlahtnini v Ljutomeru na oralu:
KPN = S polnim gnojenjem:
" 150 kg 40% kalijeve- soli 175 kg superfosfata 175 kg apnenega dušika
Pridelek: 3380 kg grozdja
O = brez gnojenja
2620 kg grozdja.
26 kg fosforne kisline.
Iz tega vidimo, da potrebuje trta primeroma največ kalija.
nograd gnojiti s hlevskim gnojem. V drugih letih je pa primoran gnojiti z umetnimi gnojili, ako naj računa na primeren uspeh.
Slika 5. Uspeh gnojilnega poskusa pri šlponu v Ljutomeru na oralu:
KPN = S polnim gnojenjem: O = brez gnojenja
175 kg 40% kalijeve soli 230 kg superfosfata 175 kg apnenega dušika
Pridelek: 3205 kg grozdja	2580 kg grozdja.
V krajih, kjer je vinogradništvo zelo razvito,	Za en oral bi se moralo porabiti letno sledeče
navadno primanjkuje živinske krme. Posledica tega	količine umetnih gnojil:
je, da primanjkuje tudi hlevskega gnoja in da za-	150—200 kg 40% kalijeve soli
more vinogradnik kvečjemu vsako četrto leto vi-	170—250 kg superfosfata
80—100 kg apnenega dušika.
Tu navedene manjše količine uporabljamo, če isto leto gnojimo tudi s hlevskim gnojem in če imamo vinograd z dobro ilovnato zemljo. Večje količine pa je trositi v onih letih, ko nismo gnojili s hlevskim gnojem in če je zemlja vinograda peščena ali lapor-nasta ali sploh bolj lahka.
" Priporočljivo je, da 40% kalijevo sol zmešamo z apnenim dušikom in jo jeseni ali zgodaj spomladi med vrstami raztrosimo in plitko zaorjemo. Superfosfat je pa najbolje posipati šele spomladi. Meseca aprila dodajmo na oral še 40—50 kg čilskega solitra ;n ko začno trte cvesti, še enkrat isto količino čilskega solitra, katere pa ni zakopati.
S pomočjo kalija izdeluje trta sladkor in škrob. Ako trti primanjkuje kalija, ostane grozdje kišlo. Kalij pospešuje rast listja in hitrejše dozorevanje grozdja. Trte, ki imajo dovoljno kalijeve hrane, so krepko razvite, kar je predpogoj za večji pridelek.
Fosforna kislina deluje skupno s kalijem na hitrejšo rast stebla in listja, pospešuje dozorevanje in vpliva ugodno na popolnejši razvoj grozdja.
Dušik proizvaja beljakovine, pospešuje rast to-zdja in p oni nožu je pridelek.
Apno izboljšuje zemljo, če ji primanjkuje apna. Pri novih nasadih je treba večjih količin apna, približno 20—40 metrskih centov na en hektar (15 oralov), ki ga je dati pred rigolanjem. Pozneje zadostuje, če dodamo vsakih 8—10 let po 10 metrskih centov zmletega ogljikovo-kislega apna (ali laporja) na en hektar ali 5—7 na oral.
Te hranilne snovi dajemo v sledeči obliki:
1.	Kalij dajemo v obliki 40% kalijeve soli. To gnojilo, ki je pri nas najbolj razširjeno in najbolj znano, trosimo v jeseni, kmalu po trgatvi ali pa zgodaj spomladi, in sicer na široko med vrstami. Najbolje je, če jo poprej zmešamo z navedeno količino apnenega dušika in jo po1, posipanju plitvo zakonljemo1.
Na kaliju revni zemlji — in take je veliko v Sloveniji — prvo leto po gnojenju trta ne rodi še veliko', pač pa se okrepita les in listje, in to je pravilno, ker se mora najnrej trta kot taka popraviti. V drugem in tretjem letu gnojenja pa dosežemo zaželjeni pridelek.
Mnenje, da vsebuje težka zemlja dovoli kalija in da zaraditega ni treba gnojiti s kalijevo soljo, ie na-načno. Preizkušnja take zemlje na gospodarski fakulteti v Zagrebu je dognala, da se kalij v težki zemlji nahaja v neraztopljeni obliki in da ga trta sploh ne more uporabiti, zaraditega ietudi pri težki zemlii treba, če želimo večji in boljši pridelek, da gnojimo z lahko raztopiiivo' ^0%' kalijevo soljo.
2.	Fosforno kislino unorabbamo v obliki suner-fosfata, katerega v Minerju ali marcu posipamo in na to vinograd okooliemn
3.	Z dušikom je t-eba istntako kot s kalnem izdatno priniifi .Za naše rp^pro prmeni dušik najprimernejše ieseusko srfioji-K Anneni dušik kaže pometati1 s dO% kalijevo soljo in v jeseni podkopati, da se gnojilo tako? zmeša z zemlio
Ta nanm trnnipnfa « katerim damo- +*•+: v«e tvi hranMnf snovi imenniemn. ._oo>no Ptmiejife"
!Kakor mi drup-ih rnstlitiaK flncp^pmn tudi nn Mi povoljne uspehe in dob-a vina le s polnim gnojenjem.
Številni po-skusi v zadnjih letih, ki so bili izvedeni s polnim gnojenjem, so pokazali izborne uspehe in se je za umetna gnojila izdani denar dobro obrestoval, ponekod tudi s 149%. Iz tega lahko sklepamo, da je zemlja najboljša hranilnica in da noben denarni zavod ne plača tako visokih obresti, kakor dobro obdelan in gnojen vinograd.
Pravilno gnojen vinograd se tudi najbolj upira raznim škodljivcem. Zdrava trta je zelo odporna, slaba in bolna trta se pa ne more uspešno braniti.
Vsa navedena gnojila uporabljamo vsako zase. Dobe se pa tudi že mešana gnojila. Ako nabavljamo mešana gnojila, moramo zahtevati, da nam prodajalec jamči, da vsebuje mešano gnojilo v resnici toliko hranilni snovi, kolikor jih trta potrebuje.
O naročevanju sadnih dreves.
(Piše Vičanski Škerlec pri Veliki Nedelji.)
Vsako seme moramo očistiti in odbrati. ker le močno in zdravo seme je močno kalivo. Ako presajamo rastline ali drevesa, ne bomo sadili slaba, temveč le močna in leno vkoreninjena, le dobro vzgojena in lepo razvita. Če izbiramo za pleme prašiče ali teleta, bomo določili le najboljše živali, ker le* od takih mladičev smemo pričakovati lepo in dobro živino. Nai ne bo prva vzgoja zanemarjena pri nobenem bitiu. Po tem načelu morajo biti vzgojena tudi sadna drevesa, ki jih sadimo na stalno mesto. Kuoujmo oz. naročuimr> taka drevesa pri izkušenih in znanih drevesmčarjih!
Cepljena drevesa nai ne bedo starejša kakoi- t'*i, kvečjemu štirj leta. Po- 5 d™ fi let stam rie kupujmo. ker taka drevesa niso imela mave vzp-oie
Ako sadimo divjake na stalno mesto, da jih pozneje požlahtnimo v krono', kupujmo jih iz dobro oskrbovane drevesnice, ne pa, cla bi jih izkopavali v gozdu.
Ne trdim, da ne bi vzgojili iz takega samoraslega divjaka, ki smo ga izkopali v gozdu, drevesa, ali pomisliti je, da traja predolgo časa, preden pridemo do zaželjenega cilja. To pa zaraditega, ker drevesce ni imelo nobene prave vzgoje ter je životarilo, kakor mu je določevala mati narava. Nima potrebnih ko-renin-sesalk; posajen na stalno mesto potrebuje več let, preden se dobro vkorenini. Njegova rast je ravno taka, kakor če kupim mršavo tele ali prase. Če je v prvi mladosti zanemarjeno-, ne morem izrediti takega živinčeta, kakor iz mladiča, ki je bil pravilno vzgojen. Zato poudarjam še enkrat, da prve vzgoje, ki je bila zanemarjena, pa najsibo pri trsu, drevesu ali živinčetu, ne nadomestimo nikoli več.
Kadar naročujemo sadna drevesa, naročimo le take sorte, ki so za naše kraje, za našo zemljo, lego in podnebje pripravne, ker drugače je denar zavržen. Zahtevajmo vsakokrat, da se nam pošlje le prvovrstno blago, to je, da so drevesa dobro vkoreninjena, da imajo lepo, močno deblo in lepo razvito krono. Naj nam pa tudi prodajalec drevesa dobro zavije (zapoka), da ne dobimo poškodovanih dreves z vsu-šenimi koreninami. Ako se nam drevesa dopošljejo v pozni jeseni, zahtevajmo, da se korenine zadelajo (založijo) na gosto s suhim mahom. V mokrem mahu bi nam v mrzlem vremenu lahko pozeble. Za spo-
rnladansko pošiljatev pa se naj korenine zadelajo z mokrim mahom, ker imamo v spomladi od dne do dne toplejše dneve in bi se nam vsled solnčnc toplote znale nežne koreninice preveč osušiti.
Obenem pa moramo pri takih naročilih odločno zahtevati, naj se pri izkopavanju dreves strogo pazi, da se korenine ne začešejo in da se drobne korenine ohranijo nepoškodovane. Navesti jc tudi pri naročilu, da takih dreves, ki imajo namesto korenin le par debelih, navpično obrnjenih roglov, nikakor ne rrevzamemo. Pomniti je, da ima vsako drevo svojo življensko moč v koreninah. Pošiljatelj pa mora tudi izrecno v vozni list postaviti: sadna drevesa, žive rastline! To je potrebno, da na železnici drevesa nujno odpremljajo in ž njimi drugače ravnajo kakor če bi imeli nakladati premog ali drva. Prepis naročila si vsakokrat shrani, če bi prišlo slučajno do kake tožbe, da veš, kako si izvršil naročilo.
(Kupovati drevesa je najbolje v čim bližjem kraju. Ako ,i° drevesce v enem dnevu izkopano in posajeno isti ali drugi dan, skoraj ne čuti, da je presajeno. Na se.imih drevesa kupovati, je nevarno, posebno, če jih nrodajalec vozi od sejma do seima. Nazadnje dobiš drevo z osušenimi koreninami, kai pa nastane iz takega, drevesa., si lahko predstavljaš.
Treba je torej previdnosti!
Strokovno delovanje med kmetskim liudstvom.
Da se naši gospodarji pouče, koliko strokovnega dela je izvršila naša družba v 1. 1927., hočemo iz poročila o delovanju prinašati najvažnejše podatke. Tako je bilo strokovno delovanje potom kmetijsko-potovalnega pouka po deželi v tern letu izredno živahno. Družba ni priredila samo kmetijskih tečajev nri podružnicah, ampak tudi številna predavanja, ki so imela namen, poučiti naše kmetovalce o vseh važnih kmetijskih delih in o izboljšanju kmetijstva. Razentega je pozvala odbornike podružnic na sestanke, da jih seznani z njih dolžnostmi in z delovanjem v korist udov in kmetovalcev posameznega okoliša ter v povzdigo podružnice kot take.
Takih sestankov podružničnih odbornikov ie bilo 14, in sicer v krajih: Črnomelj. Rakek. Semič, Metlika, Novo mesto, Kostanjevica. Krško. Brežice, Maribor. Ormož, Središče, Kostrivnica, Trebnje in Škofia Loka. Na teh jc bilo zastopanih 130 nodruž-nic, ki se jim je na drobno razložilo pomen Kmetijske družbe kot take. namen in delovanje podružnic in se jim ie začrtala pot, kako morajo nostooati, da dosežejo č>'m večji uspeh in ugled svojih podružnic.
Še večji uspeh so dosegli kmetijski tečaji, ki so trajali 2 do 3 dni. Za vsak tečaj se je.moralo priglasiti najmanj 20 udeležnikov. Na njih so se obravnavale navadno po dve za dotični kraj najvažnejši panogi kmetijstva, da se na ta način vzpodbudi kmetovalce za izboljšanje niih gospodarstva. Takih kmetijskih tečajev .ie bilo 28 in sicer: v liublianski oblasti 14 in v mariborski oblasti 14 V liublianski oblasti so se vršili ti tečaji v sledečih kraiih: Št. Janž na Dolenjskem, Zalkot pri Brežicah, Horjul, Trbovlje,
Dovje, Duplje, Hotederšica, Št. Vid pri Stični, Stu-denice pri Krškem, Št. Peter pri Novem mestu, Bohinjska Bistrica, Vranja peč, Št. Jošt nad Vrhniko in Višnja gora; v mariborski oblasti pa: Sv. Križ pri Rogatcu, Veržej, Radoslavci, Slovenjgradec, Sv. Marko pri Ptuju, Šmarjeta ob Pesnici, Sv. Marjeta pri Moškanjcih, Sv. Jurij v Slov. goricah, Prevalje, Ivanjkovci, št. Jurij v Slov. goricah, Križevci pri Ljutomeru, Št. Peter v Savinjski dolini, Št. Jurij ob Ščavnici. Prošenj podružnic za te tečaje je bilo mnogo, ni bilo pa mogoče .vsem ustreči, ker so sredstva za njih prireditev pošla.
Razen teh tečajev so se vršila tudi kmetijska predavanja pri podružnicah, navadno ob nedeljah in praznikih, pri katerih je bila udeležba povečini zadovoljiva. Taka predavanja so bila prii sledečih podružnicah: Polhov gradeč, Vnanje gorice. Duplje pri Tržiču. Ribče-Hotič. Tomišelj, Sora. Bučečovci, Studenec pri Krškem, Št. Jernej, Javor, Ponikve, .Sromlje. Gorenji Logatec, Loče pri Poljčanah. Horjul, Št. Jošt nad Vrhniko, Log pri Brezovici, Št. Jurij pod Kumom. Zagorje ob Savi. Št. Vid nad Ljubljano, Trebnje, Braslovče, Letuš in Sv. gora pri Litiji. Vseh predavanj je bilo 24, ki so bila večinoma v šolah po jutranji maši, ko se zbere največ posestnikov.
Družba sama ni mogla vseh teh predavanj in tečajev prirediti z lastnimi uslužbenci, temveč je morala" za to naprositi še strokovnjake oblastne uprave in kmetijskih šol. Vseh strokovnjakov, ki so vršili to poučno delo v okvirju Kmetijske družbe, je bilo 17. in sicer: 3 družbeni. 10 sreskih kmetijskih referentov in oblastnih nastavljencev ter 3 strokovni učitelji na kmet šolah.
Iz tega kratkesra poročila se vidi, kako je Kmetijska družba razvila strokovni pouk med kmetskim ljudstvom po. deželi. Strokovna izobrazba našega kmeta.je pač prvi nogoj da se zviša kmetijska produkcija in s tem omogoči izboljšanje našega kmetijskega' gospodarstva.
Pravilnik
o podeljevanju podpor za povzdigo travništva v mariborski
oblasti.
Da se povzdigne produkcija travnikov, namerava oblastni odbor mariborske oblasti dajati podpore, dokler bodo zadostovala sredstva, predvidena v proračunu, sledečim prosilcem:
1.	Kmetijskim organizacijam za nabavo novih travniških bran. skarifikatorjev, težkih valjarjev — 50% nabavne cene.
2.	V svrho melioracij skupaj ležečih kompleksov vodnim zadrugam ali pa posameznikom, ki nameravajo na teh površinah urediti moderne travnike: 50% za drenažne cevi in material za betonske izlove, 50% za travna, semena, apno in umetna gnojila. Popolnoma brezplačno pa dati tia razpolago strokovnjake, ki bodo izdelali načrte in vodili celo melioracijo. Plačati tudi izkušenega preddelavca.
3.	Posameznikom aH oa skupinam, ki imajo travnike osti-šene, Da hočejo iste preorati in potem urediti umetne stalne travnike, dati 50% za semena, apno in umetna gnojila, zastonj
v
Citajte in shranjujte »Kmetovalca"!
pa strokovna navodila na licu mesta in kemično analizo zemlje.
4. Za setev Iucerne posameznikom: 25% kupne cene lucernega semena ter njene mešanice in zastonj strokovna navodila.
Prošnje, opremljene s potrdilom županstva dotične občine in 5 Din kolekom, je pošiljati oblastnemu odboru, kmetijski oddelek v Mariboru.,.,
VPRAŠANJA IN ODGOVORI.
Na kmetijsko - gospodarska vprašanja odgovarja družba le svojim udom, ki so podpisani s polnim imenom. Za odgovor je priložiti 3 Din (v znamkah) za stroške.
Vprašanje 2. Čital sem v knjižici ..Navodilo za zatiranje predenice", da uničimo ostanke te zajedalke, če polijemo okužena in pokošena mesta z raztopino zelene galice. Drugod se čita, da se v to svrho rabi tudi kajnit. Ali tudi kalijeva sol uniči predenico? (V. S. v Pr.)
Odgovor: Tudi s kalijevo soljo uničimo predenico na okuženih in pokošenih mestih, če jo raztopimo v vodi, 1 kg v 10 litrih vode, in s tp raztopino, polijemo dotični prostor. Ta tekočina bo v začetku požgala vse, predenico kakortudi deteljo, toda slednja bo že po nekoliko dnevih začela ponovno odganjati. Imamo pa še druga sredstva, ki so primerna za to delo. Tako je čilski soliter, ki v "enako gosti raztopini ravno-tako uniči predenico. Tudi raztopina žveplene kisline (l del na 200—300 delov vode) jo zamori, toda pri tem tudi deteljo. V splošnem je torej bolje rabiti sredstva, ki obenem gnojijo in ne uničijo detelje, kakor so kalijeva sol ali kajnit, ali pa čilski soliter.	L.
Vprašanje 3. Letos splošno tožijo posestniki, da je krompir podvržen gnilobi. Priporočalo pa se je semenski krompir namakati v raztopini modre galice, da ga obvarujemo bolezni, t. j, plesnobe in gnilobe. Ali se je obneslo namakanje semenskega krompirja proti plesni in gnilobi? (V. S. v P.)
Odgovor: Namakanje semenskega krompirja v raztopini modre galice ima namen uničiti tiste bolezenske kali, ki so na krompirjevi kožici. Take kali so od plesnobe in peronospore, ki se pozneje širijo v deblo in pridejo v liste. Proti gnilobi, ki ie navadno v notranjosti krofnpirja, pa tako namakanje ne koristi, kajti strupeno sredstvo ne more doseči bolezenskih kali gnilobe. Borba proti gnilobi krompirja obstoja v tem, da sadimo vedno le popolnoma zdravo gomolje; da krompir večkrat premenjamo; da vzamemo krompir za seme po možnosti s suhih peščenih tal; da par let opustimo saditev krompirja na njivah, na katerih smo pridelali gnil krompir in da gnojimo krompirju močno s kalijem in fosforno kislino.	L.
IZ DELOVANJA PODRUŽNIC.
Kmetijska podružnica v Kostrivnici je zborovala 30. decembra 1928. Od 35 udov je bilo 10 navzočih. Iz poročila je1 povzeti, da je poteklo 10 let, odkar se je podružnica ustanovila. Poročevalec se spominja posebno delovanja ustanovitelja Kupnika, ki je mnogo dobrega storil za napredek kmetijstva. Podružnica je priskrbovala v teh letih zlasti gospodarske potrebščine. V zadnjih 3 letih je izdala za umetna gnojila in druge potrebščine 145.493 Din. Računski zaključek izkazuje 108.852 Din denarnega prometa. Sklenilo se je-, razdeliti med člane za spomin na 10 letnico po 1 jabolčno drevo. G. Kupniku se izroči v priznanje častna diploma. Sprejel se je tudi predlog, da se zaprosi pri oblastnem odboru podpora za nakup dveh sadnih škropilnic sestave „Unikum". Sklenilo
se je slednjič, da se priredi dvoje predavanj, iz živinoreje in sadjarstva.
Kmetijska podružnica v Adlešičih je zborovala 30. decembra 1928. Od 29 udov je bilo 15 navzočih. Računski zaključek izkazuje 835 Din dohodkov in 4f>2 Din stroškov. V odbor so bili izvoljeni Niko Adlešič načelnikom, Jur. Požek, Niko Krdlj, Iv. Grabrijan in Mate Petek pa odbornikom.
KMETIJSKO - ŠOLSKI VESTNIK.
Tečaj za sadjarske pomočnike (oskrbovalce sadnega drevja) se vtisi letos na oblastni vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Namen tečaja je, izobraziti ne prestare moške delovne moči v vseh najvažnejših sadjarskih opravilih v drevesnici in sadovnjaku, n. pr. pri vzgoji, sajenju, oskrbi, čiščenju, treblje-nju, pomlajenju, precepljanju in gnojenju sadnega drevja, pri zatiranju škodljivcev in bolezni ter pri najvažnejših načinih sadne uporabe. — Tečaj traja 5 tednov in se vrši v treh razdobjih: a) 3 tedne spomladi, od 4. do 23. marca; b) 1 teden poleti, od 10. do 15. junija, in c) 1 teden v jeseni, od 23. do 28. septembra. — Udeleženci dobe hrano in stanovanje ha zavodu brezplačno. Ob zaključku tečaja delajo praktičen izpit in prejmejo spričevalo, ki jih usposoblja za izvrševanje raznih sadjarskih opravil pri lastnikih drevesnic in sadovnjakov proti primerni nagradi. Prosilci iz mariborske oblasti, stari najmanj 18 let, naj pošljejo pravilno kolekovane prošnje (kolek 5 Din) najkesneje do 22. februarja t. 1. podpisanemu ravnateljstvu. Prošnji je priložiti krstni list. domovnico', spričevalo o nravnosti in poslednje šolsko spričevalo. — Ravnateljstvo oblastne vinarske in sadjarske šole v Mariboru.
Dvodnevni kletarskl tečaj se vrši 1. in 2. marca t. 1. na oblastni vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Pouk je teoretičen in praktičen ter traja dnevno od 8.—12. in 14.—18. ure. Potrebni, ki izkažejo to s potrdilom pristojnega občinskega urada, dobe prispevek za hrano in prenočišče. — Zanimanci. ki se žele tečaja udeležiti, naj javijo to z dopisnico najkesneje do 25. februarja ravnateljstvu šole.
Gosoodiniska šola v Šm!helu nri Novem mestu razpisuie poletni gospodinjski tečai. ki bo pričel 4. marca 1929. in bo traial pet mesecev. V tečaj se sprejemajo notranje in vnanje gojenke. Prošnie za sprejem je vložiti najpozneje do 15. februarja t. 1. pri vodstvu gospodinjske 5ole v Šmihelu. p. Novo mesto, kjer se dobijo tudi vsa potrebna pojasnila. Prošnji, ki je kolka prosta, se priloži krstni list in zadnje šolsko spričeval".
NEDELJSKA PREDAVANJA IN TEČAJI.
Podružnica Kmet. družbe v Novem mestu priredi v mesecu februarju 4 kmetijska predavanja. Prvo predavanje se bo vršilo v osnovni šoli 3. februarja ob devetih dopoldne, in sicer „o obdelovanju zemlje In gnojenju z umetnimi gnojili". V naslednjih nedeljah bo po eno predavanje iz živinoreje, sadjarstva in vinogradništva. Članstvo se vabi, da se predavanj udeleži v obilnem številu. — Odbor podružnice:
GOSPODARSKE STVARI. ;
Razstava perutnine in malih živali v Ljubljani se ima
prirediti ob letošnjem velesejmu pričetkom meseca junija. Opozarjamo na to vse naše rejce in ljubitelje perutnine in malih živali širom Slovenije, da se začnejo že sedaj pripravljati na to važno prireditev. Poleg perutnine se imajo razstaviti
ludi jajca domačih in tujih pasem, da sc bo spoznala različna vrednost tega blaga za domačo uporabo in za trgovino. Podrobna določila prinesemo prihodnjič.
Vinski vzorčni sejm priredi podružnica Vinarskega društva za Belokrajino s sedežem v Metliki. Ta sejm se bo vršil v sredo, 27. februarja 1929. pri Treh Farah, žel. post. Rosalnice pri Metliki. Na razpolago bodo najboljša-bela in črna vina. Interesenti se vljudno vabijo.
Vinski sejm v Novem mestu. S sodelovanjem »Vinarskega društva" in »Podružnice Kmetijske družbe" v Novem mestu se bo dne 4. marca ob 10. uri dopoldne v prostorni kavarne »Spli-hal" vršil vinski sejm za vina s Trške gore in sosednjih goric novomeškega okraja. Vinogradniki se opozarjajo, da do tega časa svoja vina pretočijo in učistijo, da se lahko vinskega sejma udeležijo. Prijave sprejema podružnica Kmetijske družbe v Novem mestu. — Nadaljnja navodila bodo pravočasno sledila. — Odbor.
III. velika oblastna vinska razstava in sejm v Ptuju.
Lanska, kakortudi predlanska vinska razstava v Ptuju, je gotovo vsem posetnikom in razstavljalcem še v dobrem spominu. Splošni želji ustrezajoč, se priredi v Ptuju letos zopet vinsko razstavo z vinskim sejmom za vso mariborsko oblast, in sicer v dneh 3., 4. in 5. marca t. 1. — Vsakdo lahko razstavi brezplačno poljubne vrste vina, pridelanega v mariborski oblasti, izvzemši šmarnice. Kdor želi razstaviti, naj javi to razstavnemu odboru najkesneje do 10. februarja, da se ga lahko uvrsti še v katalog. Navede naj: ime, bivališče, pošto, nakladno postajo, vrsto vina, letnik, vinski vrh, za prodajo namenjeno količino in ceno. Prijavi je priložiti kavcijo 10 Din, ki se vrne, ako bo prijavljeno vino razstavljeno. Od vsake vrste je razstaviti 5 normalnih buteljk ali 4 litre. Vino mora biti najkesneje do 25. februarja oddano v kleti Društvenega doma. Razstavi se lahko tudi vino, ki ni na prodaj. Prazne buteljke se lastnikom vrnejo, vina se ne plača. Kdor buteljk nima, jih dobi na posodo. Za odlična vina so namenjena odlikovanja.
KMETIJSKE NOVICE.
Novi naslov samoupravnih oblasti. Kakor je znano, je vlada razpustila oblastne odbore in na njih mesto postavila oblastne komisarje. Odslej je torej vse prošnje in vloge na samoupravne oblasti nasloviti tako-le: »Komisar oblastne samouprave, oblasti ljubljanske v Ljubljani", oziroma »oblasti mariborske v Mariboru".
Viničarski in sadjarski tečaj. V svrho temeljite praktične izobrazbe v vinarstvu in sadjarstvu se priredita od 1. marca do 1. decembra 1929. dva devetmesečna tečaja pri oblastnih trsnicah in drevesnicah: v Pekrah, p. Limbuš pri Mariboru, in v Kapeli, p. Slatina-Radenci. — V vsak tečaj se sprejme po 10 mladeničev. — Pouk je v prvi vrsti teoretičen, v kolikor je to za boljše razumevanje vsakega posameznega opravila v vinogradu, v trsnici, v sadonpsniku, v drevesnici in v vinski kleti neobhodno potrebno. — Gojenci dobe prosto stanovanje, brezplačno kmetsko hrano in mesečno po 100 Din za nabavo manjših potrebščin. — V tečaj se sprejmejo viničarski in kmetski mladeniči iz mariborske1 oblasti, ki so stari najmanj 16 let, dovolj razviti in močni za opravljanje vseh opravil v vinarstvu in sadjarstvu. — Prošnjam za sprejem, kolekovanim z 20 Din in 5 Din je priložiti: 1. krstni list, 2. zdravniško spričevalo, 3. nravstveno spričevalo, 4. izjavo staršev, da puste prosilca 9 mesecev nepretrgoma v tečaju, in 5. odpust-nico osnovne šole. — Tako opremljeno prošnjo naj prosilci osebno izroče upravitelju oblastne trsnice in drevesnice v Pekrah ali v Kapeli, kjer žele obiskovati tečaj, najkesneje do 10. februarja 1929. O sprejemu v tečaj bodo prosilci takoj
po 20. februarju 1929. obveščeni. Tečajniki dobe ob zaključku tečaja spričevala o doseženi sposobnosti za opravila v vinarstvu in sadjarstvu.
KNJIŽEVNOST.
Hmeljarstvo, luž. agr. Vinko Sadar, profesor na vinarski in sadjarski srednji šoli v Bukovem pri Negotinu, je spisal po raznih virih to najnovejše deio naše strokovne literature, ki obsegi 100 strani in šteje 93 slik. Z veliko marljivostjo ii> natančnostjo je sestavil to lepo delo, tako da smo mu lahko hvaležni. Nova knjiga bo prav primerna učna knjiga za naše kmetijske šole, pravtako pa tudi. za slehernega hmeljarja. Knjiga obdeluje vso potrebno snov v sledečih poglavjih: Zgodovina in statistika hmeljarstva, hmelj kot rastlina, nepravilnosti v razvoju rastline, razne poškodbe, bolezni in škodljivci, kulturo hmelja (zasajanje hmeljnikov, obdelovanje itd.), hmelj kot blago (ocenjevanje in trgovina s hmeljem), pospeševanje hmeljarstva. Kakor nam je knjiga dobrodošla in je izipolnila veliko vrzel, ki smo jo imeli v naši književnosti, tako se> vendar ne moremo strinjati z vsemi izvajanji. Kar se tiče zemlje za hmelj (str. 72.), štejejo naši ljudje puhlico med nerodovitne zemlje, ki se od zmrzali rade privzdigujejo. Hmeljevka ali hme-ljevina ni za krmo ali nastilj, ampak naj se na licu mesta zapali, da se uničijo razni škodljivci. Mnenje g. inženerja, da Savinjska dolina zato nima žičnih nasadov, ker razsajajo po njej hudi vetrovi, je pogrešno. Savinjčani jih nimajo, ker se izogibljejo velikim stroškom. Razni škodljivci, ki stanujejo po hmeljnih drogih, pa boflo prisilili hmeljarje do žičnih nasadov. Z oplemenjeva-njeim in cepljenjem hmeljnih rastlin se zamorejo pečati le učni zavodi in inteligentni ljubitelji hmeljarstva. Najtopleje je pa priporočati selekcijo ali pravilno odbiranje hmeljnih sadežev. Originalna je razprava o sušilnici, kakršno izdelujejo v zadnjem času v Dravski dolini in v okolici Maribora. Po našem mnenju je pa Lorberjeva — četudi dražja — bolj priporočljiva za kraje kjer so podani pogoji za uspešno in dobičkanosno hmeljarstvo. Zavreči pa je zaradi nevarnosti pred ognjem preprosto sušenje, opisano na str. 126. in 127. Oporekamo, da bi bili Savinjčani glede hmeljarstva nazadnjaški (str. 152.). Čudno je tudi, da je pisatelj izpustil med hmeljnimi kraji središče hmeljarstva: Žalec. Glede izrazov ne velja hmeljevka za hmeljev drog, ampak za hmeljno trto s panogami in listi. Hmeljevka ali hme-ljevina je isto. Za besedo storžek ali glavica je pravilni izraz kobula in za štor korenika. Zdrobljene kobule razpadejo v črepinje, namesto v pleve, Predprodaja naj se glasi prodaja na slepo, napitnina pa likof. Dobrodošel bo vsakemu hmeljarju na koncu knjige dodani ključ po dr. Kirchnerjevi sestavi o določevanju hmeljskih škodljivcev, pogrešamo pa v knjigi navedbo koristnih živali. — Naj bi knjiga, ki jo je natisnila tiskarna Sv. Cirila v Mariboru, našla obilo odjemalcev, ki bi se vestno tudi poprijeli podanih naukov in se po njih ravnali. Knjiga stane trdo vezana 60 Din, mehko vezana pa 50 Din Toplo jo priporočamo.	Peter Skala.
DRUŽBENE VESTI.
Preminul je g. Anton Kos, posestnik in blagajnik kmetijske podružnice in posojilnice pri Sv. Primožu nad Muto. Bodi pokojniku blag spomin!
Kazalo za »Kmetovalca" 1928. se brezplačno dopošlje onim, ki »Kmetovalca" hranijo ter se za kazalo zglasijo. Naroči se lahko pismeno ali osebno v pisarni Kmetijske družbe, Ljubljana, Turjaški trg 3./I.
Hranite »Kmetovalca"! Vsak ud bi moral hraniti posamezne številke »Kmetovalca" ter jih ob koncu leta s kazalom
vred vezati v knjigo. Vsak letnik „Kmetovaica" nudi bogato zbirko koristnih gospodarskih naukov, ki se jih lahko posluži kmetovalec za izboljšanje svojega gospodarstva.
Nabiralne pole udov. Načelništva tistih podružnic, ki še niso doiposlala nabiralnih pol z udnino vred, ponovno opozarjamo, naj nemudoma to store, da se razpošiljanje prihodnje številke »Kmetovalca" ne bo zavleklo. To številko »Kmeto-valca" in naslednje dobe samo tisti udje, ki so vplačali udnino pri družbi, potom podružnic pa le tedaj, če družba prejme pravočasno njih prispevke.
Reklamacije »Kmetovalca". Kdor ne prejme pravočasno »Kmetovalca", četudi je vplačal udnino, naj to nemudoma naznani Kmetijski družbi, da se zaimore ugotoviti, kje tiči vzrok. So namreč tudi taki udje1, ki so vplačali udnino, »Kmetovalca" pa vsled kake pomote vse leto ne prejemajo, a sporoče to šele ob koncu leta. Tedaj ni več mogoče doposlati jim vseh številk, ker se tega lista tiska samo toliko, kolikor je priglašenih naročnikov.
Gospodarske potrebščine. Družbeni udje se nujno naprošajo, 'da vse gospodarske potrebščine pravočasno naroče ter se pri naročilih ozirajo na objave inseratnega deia »Kmetovalca". Družba oddaja samo tiste predmete, ki jih objavlja v svojem listu, drugih nima v zalogi. Vsak naročnik naj natančno naznani svoj naslov, ime in priimek, kraj bivališča, pošto in železniško postajo. Ta naslov naj bo označen v pismu, kajti na ovitku se večkrat izgubi.
Samostojni perutninarski odsek Kmetijske družbe v Ljubljani, ki je ob vojni prenehal s svojim delovanjem, se bo zopet obnovil in sklicuje v ta namen sestanek perutuinarjev in rejcev malih živali na nedeljo, 3. februarja ob desetih dopoldne v prostorih Kmetijske družbe na Turjaškem trgu št. 3. Stari člani in interesenti se nujno vabijo, da se sestanka udeleže. Na sporedu je: 1. obnovitev samostojnega perutni-narskega odseka v zvezi z rejo malih živali, 2. razprava o pravilih, 3. določitev članarine in glasila, 4. slučajnosti.
Živinske soli še ni. V zadnjem času ponuja neka madžarska tvrdka iz Subotice »garantirano bel kajnit" po dobavni ceni 120 Din za 100 kg pri odjemu celega vagona. Nedvomno je, da se to umetno gnojilo od brezvestnih trgovcev uporablja kot potvorba za živinsko sol. Opozarjamo ponovno vse živinorejce, naj jim ne nasedajo, kajti dandanes ni ne v Sloveniji -in tudi ne v drugih pokrajinah naše države take bele živinske soli naprodaj. Kar se v tej obliki oddaja, je samo kajnit. To umetno gnojilo pa stane danes pri Kmetijski družbi po 86 Din za 100 kg in pri vagonskih dobavah še ceneje. Ponudeni »garantirani bel kajnit" služi torej samo za prodajo kot živinska sol. Takega trgovca je takoj naznaniti oblastim. Ko bo prava živinska sol dospela v Slovenijo, bo družba takoj opozorila živinorejce nanjo.
URADNE VESTI.
ZAPISNIK
rednega občnega zbora Kmetijske družbe za Slovenijo, 28. decembra 1928. ob enajstih dopoldne v »Mestnem domu" v
Ljubljani.
(Dalje.)
2. Poročilo o delovanju glavnega odbora v L 1927.
To poročilo je bilo doposlano delegatom v tiskani obliki z bilanco in proračunom vred, da ga prouče in podajo o njem svoje mnenje na občnem zboru. V njem je posebno nadrobno izkazano intenzivno strokovno delovanje družbe in poudarjen velevažen pomen, ki ga ima ta organizacija kot glavna
zastopnica kmetovalcev Slovenije. Poročilo je bilo brez debate soglasno odobreno.
3. Predložitev družbenih računov za L 1927.
G. predsednik je prečital bilanco, pojasnil iz nje nekatere točke, ki so posebno važne in poudarjal, da ima družba pri svojem blagovnem prometu malo dobička, ker oddaja blago po najnižjih cenah. Na ta način regulira cene na trgu kmetijskih potrebščin, predvsem umetnih gnojil, modre galice, semen, strojev in drugih. To velekoristno delovanje družbe ni pa po volji trgovini, zlasti ne zagrebški, ki je vsa v židovskih rokah, zato skuša naši družbi škodovati, kjer le more.
Ker izvršuje družba zelo obsežno strokovno delo, za katero dobiva le pičle- javne podpore, mora vse za to potrebne izdatke kriti iz blagovnega prometa. Tako mora n. pr. doplačevati tudi pri tiskanju »Kmetovalca", ker od udov vplačana udnina za to nikakor ne zadostuje. Vsled tega je tudi čisti dobiček družbe tako malenkosten in je znašal v i. 1927. le okrog 7300 Din. — Prečital je tudi revizijsko poročilo g. Štiblarja, ki je pregledal vse knjige in računski zaključek ter ga našel v popolnem redu.
Na to je predlagal g. župnik Piber, kot pregledovalee računov, naj občni zbor potrdi družbene račune in izda glavnemu ■ odboru absolutorij. Občni zbor je soglasno odobril ta predlog.
S. Obravnava o predlogih glavnega odbora, a) Resolucija o kmetijskem kreditu.
Družbeni ravnatelj je prečital resolucijo glavnega odbora o kmetijskem kreditu, v kateri izraža družba svoj protest proti sedanji organizaciji kmetijskega kredita in se pridružuje zahtevam zadružnih organizacij. Ne glede na ta protest, naj pa sklene občili zbor, naj družba zahteva zastopstvo v upravi oblastne zadruge za kmetijski kredit v Zagrebu in naposled, da pooblašča glavni odbor, da najame pri direkciji za kmetijski kredit do 3,000.000 Din poslovnega kredita. To resolucijo je obširno utemeljeval družbeni odbornik, g. ravnatelj Trček, in jo priporočal občnemu zboru, z motivacijo, da je potrebno, da dobi družba cenen kredit, ki ga potrebuje za svoj blagovni promet in za kreditiranje blaga podružnicam.
Delegat in narodni poslanec,.g. Ivan Pucelj, je izrazil svoje pomislike proti tej resoluciji, v kateri se v prvem delu protestira proti zakonu o kmetijskem kreditu, v drugem delu pa zahteva ugodnosti, ki jih ta zakon nudi. On za svojo osebo odobrava samo prvi del resolucije, ne more se pa strinjati z njenim drugim delom.	(Dalje prih.)
VABILA
k občnim zborom podružnic Kmetijske družbe za Slovenijo.
SPORED:
1.	Točke 1.—6. po § 31. družbenih pravil.
2.	Slučajnosti.
Opomba. Opozarjajo se načelništva, da pravočasno (t. j. vsai 10 dni pred izidom onega »Kmetovalca", v katerem ima biti objavljena vršitev občnega zbora), pošljejo vabila in spored podružničnih občnih zborov Kmetijski družbi, kajti za veljavnost teh je merodajen izpremenjeni § 30., po katerem morajo biti občni zbori podružnic vsai 14 dni poprej razglašeni v družbenem glasilu z natančno navedbo kraja, prostora in časa.
V nedeljo, 17. februarja 1929.:
Domžale, ob treh popoldne v občinski pisarni; Sava pri Litiji, ob treh popoldne pri načelniku, Sava, 25; Središče ob Dravi, ob devetih dopoldne na rotovžu; Studenec pri Krškem, po prvi sv. maši v šoli na Studencu; Sv. Gregor, ob treh popoldne v »Društvenem domu".
„ Vaš izvrstni „Thiirpil" je proti griži pri teletih tudi
T najtežjih slučajih najboljše zdravilo." F. B. veleposestnik v g.
„Thurpil" se dobiva pri živinozdravnikih in v lekarnah. Zahtevajte pristni „Thurpil" in odklanjajte nadomestila. Edina tovarna: Cl. Lageman Chem. Fa-brik Aachen. Zastopnik: „Lykos" Mr. K. Vouk, Zagreb, Jurjevska ul. 8.
Kaiserjeve prsne karamele
s „3 jelkami
r
v lekarnah,
drogerijah IN kjer so vidni PLAKATI!
Najuspešnejše sredstvo za rejo domače živine le brezdvomno
„MASTIN"
ki poapsžuje rait odebelitev in omaititev domače, poaebno klavne ftivlne. Jasen dokaz neprecenljive vrednosti „MA-STINA" so brezštevilna zahvalna piama. Cena; 6 škat. 46 Din, 10 škat, 80 Din.
beharna TRHKOCZV
i trg f
(Zraven Rotovža.)
Vabilo
k 33. občnemu zboru ..Posojilnice in hranilnice v Moravčah, r. z. z n. z.", ki se vrši dne 24. februarja 1929 ob treh popoldne v dvorani Zadružnega doma v Moravčah. — Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobrenje računa za 1928. 4. Slučajnosti
Moravče, dne 23. I. 1929. Načelstvo. 26
I. JAX & SIN
Ljubljana, <3osposvetska c. 2
priporoča bogato zalogo. Pisalni stroji
Adler in Šivalni ■troji za rodbino in obrt.
Vozna kolesa Stfria Dtlrkoop, Orožno kolo (Waffenrad). Ceniki zastonj in franko.
čilski soliter
kise vsak čas lahko trosi, hitro in gotovo učinkuje in je prikladno za vse vrste zemljejin vse rastline, je
Dušičnata hrana je 'v njem v obliki soli-terne kisline, ki jo rastline takoj uživajo. Vsa pojasnila in knjižice o uporabi tega in drugih umetnih gnojil, o pravilnem obdelovanju zemlje in o oskrbovanju;rastlin podaja brezplačno
Poddelegacija proizvajalcev čilskega solitra
Ljubljana, Tavčarjeva ulica St. l./II.
t Sj i lil r u bi .
0	c = p ^ -o o c o
° ■ > c N_
c " :=: C >° .5«
™ > — S C . Si'3-"
1	2 « «2 .2 5
o >'a ^>5 = >8»
42 -T o o — "C Oo«xj
. Sij> 1 " O S 2 £ ^ ~ ~ « a
2	3 O _	O —
N o_ S	=
-Bg-a a2«..o>
š*
»na«

. > /. 1
i f
KNJIGOTISK LITOGRAFIJA OFFSETTISK KARTONAŽA
VSA TISKARSKA IN LITOGRAFICNA DELA V ENI ALI VEC BARVAH: VIZIT-NICE, KUVERTE, CENIKE, RAČUNE, PLAKATE, TABELE, KNJIGE, SLIKE, AKCIJE, ZADRUZNE TISKOVINE ITD.
KONKURENČNE CENEI
1 BMSHIHfl NflSL.
L3UBU9H9, BREG 1B-1Z.
KMETOVALCI UPORABLJAJTE PRI GNOJENJU VEDNO
40% KALIJEVO SOL
ker le na ta način dosežete največje pridelke in izboljšate zemljo- Potrebno
je letno na oral:
Za žita.................
detelje, travnike in pašnike..........
okopavine, koruzo in trto..........
hmelj |......• . .........
Sedaj spomladij naj vsak gnoji krompir z 40 °/0 kalijevo soljo
gnojenju z umetnimi gnojili Vam da brezplačno:
AGRIKULTURNI KEMIČNI URAD j? ZAGREBU, Račftoga lil. 2/11
40°/o kalijevo sol si nabavite pri Kmetijski družbi za Slovenijo in njenih podružnicah.
80-120 kg 100—150 kg 120-200 kg 180—250 kg.
Vsa potrebna navodila o
fVIala naznanila.
Le proti predplačilu, do 20 besed stane Din 20.—,
vsaka nadalina beseda po 1 Din. Vsakega 10. in 25. v mesecu se zaključi sprejemanje oglasov za prihodnjo številko. Upravništvo ne prevzame posredovanja.
Krasne tlakove
za veže, kuhinje, cementne cevi, nagrobne spomenike, stopnice, podboje izdeluje Ivan Gostln-£»r, cementarna Pešata, pošta Dol pri Ljubljani.
263
Fige, češpije in brinje
za žganjekuho ima v zalogi: Ivan Jelačln, Ljubljana, Emonska cesta 2. Zahtevajte ponudbo 1 252
Samo iz domačega platna se perilo ne trga!
Zato pa dajte v tkanje laneno prejo, da jo stke v domače platno tkalnica „Krosna" v Ljubljani, Zrinskega c. 6. Tkanje najcenejše!	273
Ekonom
izšolana starejša praktična moč, vsega gospodarstva (zlasti živinoreje in perutninarstva) z delavno družino, želi službo takoj premeniti oz. vzeti v najem, četudi z družabnikom. Cenjene ponudbe služb in posestev ali družabnika je poslati: Upravi ..Kmetovalca" št 280.	280
Kupujemo zlato, srebro, platin
in plačamo 1 srebrno krono Din 3.60, 2 srebrni kroni Din 7.20, 5 srebrnih kron Din 18.—. Prevzamemo tudi vse druge kovine in plačamo najbolje. Tovarna za ločenje dragih kovin, Sp. Slška, Sv. Jerneja cesta 8.	266
„Ekonom",
verziran v vseh strokah kmetijstva, z večletno prakso na veleposestvih, želi spremeniti službo. Cenjene ponudbe na upravo pod št. 9.	9
Unda - Radio
Radio - Aparate in sestavne dele nudi kmetovalcem tudi na obroke: Glavno zastopstvo za Jugoslavijo Teodor Drenig, Ljubljana, Drenikov vrb.
2
Sadno drevje
Drevesničarska zadruga v Dorfarjih, pošta Škofja Loka ima več tisoč sadnih dreves na prodaj in sicer: Jablane: Šampanjska reneta, pisani kardinal, Damasonov kosmač, Jakob Lebl, bobo-vec, Bojkovo jabolko in še več drugih boljših vrst. Hruške: moštnice, tepke, rumenke, har-dijevke in druge žlahtne vrste. Cena jablanam I. vrste po 10 Din, II. vrsta po 8 Din. — Hruške
I. vrsta po 12 Din, II. vrsta po 10 Din. Cene veljajo z ovojem vred franko kolodvor Škofja Loka. Manj kot 30 dreves se ne razpošilja.	3
Posnemalnik „Alfa Separator"
še dobro ohranjen, ki je za 100 litrov mleka na uro, ima na prodaj Jakob Jerala, Pivka 11, pošta Naklo pri Kranju. (Cena po dogovoru). 4
Sadno drevje!
Za pomladansko saditev imam na prodai večje število raznih, samo boljših vrst sadnega drevja, visokodebelno in pritlično. Cene zmerne in po dogovoru. Andrej Hafner, Dorfarje 14, š. Škofja Loka.	6
Starejši absolvent
grmske kmetijske šole iz leta 1901., išče primerne službe. Služil ie 22 let v državni službi, sedaj vpokojen. Trezen, zanesljiv in bi še rad izrabil svoje zmožnosti in izkušnje. Vprašati je na upravo Kmetovalca pod ,,Oskrbnik" štev. 7.
7
Kupim
takoj večje množine ključev, 42 cm dolžine in 7 milimetrov debeline, Amerikanske podlage: za suho cepljenje Riparja Portalis in Gothe štev. 9. Ponudbe na Franjo Ziber, trsnica, Samušani 37, pošta: Sv. Marjeta pri Moškanjcih.	271
Sadno drevje.
2000 komadov visokodebelnih jablan; šampanjske renete, bobovec, pisani kardinal, Damasonov kosmač^ mašancgar. — Visoke hruške: moštnice, od pritličnih: Dielovke, Klapovke, Viljamovke, ter nekaj češpelj, črešenj in marelic, ima na prodaj Ivan Hafner, Sv. Duh 10, pošta Škofja Loka. (Več po dogovoru. Manj kot 30 dreves se ne razpošilja.)	12
Seme pravega kašeljskega zelja
prodaja 20 gramov za 6 Din Ignacij Mercina, Zgor. Kašelj, p. Dev. Mar. v Polju.	13
Lepa krava simodolka,
prav dobra mlekarica (bo za drugo tele 7. februarja. 9 mesecev breja), je na prodaj pri Franc Vrtačniku, Vič 44 pri Ljubljani.	27
Najnovejše štedilnike.
Kotle, peči, vrata, mreže, ventilacije, predpražnike, želez, korita za svinjake, okna in mlekarske potrebščine, izdeluje in razpošilja po nizkih cenah: Jakob Malenšek, železo-konstrukcijska delavnica Boh. Bistrica.	17
Sladkega sena
ima večjo množino na prodai Ivan Cerne, Ljubljana, Vidovdanska cesta 24.	18
Sadna drevesa.
Visokodebelne jablane, hruške, češpije, orehe kakor tudi najboljše vrste od pritličnih, in več sto divjih kostanjev. (Cena po dogovoru, pismeno ali ustmeno) ima na prodaj: Jakob Pintar, sadjere-jec pri Sv. Tomažu, pošta :Bukovica nad Škofjo Loko.	20
Zdravila za žinino
lastne priznane specijalitete, naročajte edino v lekarni na Vrhniki! BOSULIN SVECICE zoper sramnično vnetje pri govedei ter jalovost krav in telic, 12 svečic 30 Din. — Protikataraličen prah za konje: zoper prehlajenje, težko dihanje in kašelj, škatlia 30 Din. Konjski cvet za mazanje 20 Din itd. Lekarna pri Angelju Varhu na Vrhniki.
Rosilni stroj
že rabljen, v dobrem stanju se kupi. Ponudbe poslati na Upravo Kmetovalca pod št. 19.	19
Na prodaj imam po ugodni ceni:
Koleselj, dvovprežna lepa kočija (vse oljn. osi) lepa konjska oprema in kočijska oprema za dva konja, prvovrsten stroj za koruzo luščit (še skoro nov), stroj za kavo žgati (10 kg na enkrat). — Kupim pa vsako množino hrastove in bukove železniške pragove. Kari Cimperšek, lesni trgovec, Sevnica ob Savi.	21
Mlad strokovnjak,
vinogradar, teoretično in praktično naobražen, išče službo oskrbnika (šafar), neoženjen. Vešč tudi poljedelstva. Naslov: Vila „Grubič", Kamnica pri Mariboru.	22
Vabilo
na VII. redni občni zbor ,,Kmetske hranilnice in posojilnice na Logu", reg. zadr. z neom. zav., ki se vrši v nedeljo dne 17. februarja t. 1. ob 17. uri na Logu št. 17 s sledečim dnevnim redom:
1.	Citanje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo načelstva. 3. Računski zaključek za 1. 1928. 4. Poročilo nadzorstva. 5. Slučajnosti. — Načelstvo.	23
Prodajalce posnemalnikov
išče velika švedska tovarna v vsakem kraju proti dobri plači. Naslove sprejema: Tehna-družba v Ljubljani, Mestni trg 25./I.	24
Kupim bika
bele sive pasme, prvovrstnega brez napake. Naslov: Janko Kure, Svibnik, pošta: Črnomelj. 25
Vrtnarskega vajenca
iz dežele, pridnega od poštenih staršev sprejme z oskrbo v hiši: Adolf Vatovec, trg. vrtnar v Ljubljani — Ambrožev trg 3.	28
Denar naložite najbolje in najvarneje pri domačem zavodu
KNIETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DONI
REGISTROVANA ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAVEZO
V LJUBLJANI, TAVČARJEVA (SODNA ULICA) ŠTEV. I.
Račun poštne hranilnice St. 14.257 Brzojav „Kmetski dom" Telefon 2847 Vloge na knjižice in tekoči račun obrestuje po 6°/0, pri trimesečni odpovedi po 7'/, %> brez odbitka davka na rento. Stanje vlog nad 20,000.000 dinarjev. — Jamstvo za vloge presega večkratno vrednost vlog.
Strankam nudi brezplačno poštne položnice za nalaganje denarja. — Vložne knjižice drugih zavodov sprejema kot gotovino brez prekiujenja obrestovanja. L— POSOJILA daje proti poroštvu, na vknjižbo in zastavi premičnin in vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredite v tekočem računu
pod najugodnejšimi pogoji.
BLAGAJNIŠKE URE: Ob delavnikih od 8 — 12 >/, in od 3-4' /a, Ie ob sobotah in dnevih pred prazniki od 8 12 Va. PODRUŽNICA V MARIBORU, SLOMŠKOV TRG ŠTEV. 3, PRITLIČJE, [POLEG STOLNE CERKVE].
Poštnina plačana v gotovini.	v ~ _
štev. 2.	V Ljubljani, 31. januarja 1929.	XLVI.
ETOVALEC.
Glasilo Kmetijske družbe za Slovenijo.
Inserati se računajo po naslednjih cenah :
Vi Stran........Din 2400—	»/« strani........Din
'/> strani.......Din 1200- -	i/a strani........DiD 300--
'/3 strani........Din 800'-	'/is strani.......Din 200"-
% strani........Din 600'-	'/aistrani.......Din 100-
Priloga listu slane Din 1500 —. Mala naznanila do 20 besed stanejo Din 20- -vsako nadaljna beseda 1 Din.
Kmetovalci — udje Kmetijske družbe!
Naročajte vse kmetijske potrebščine edino-le pri svoji strokovni organizaciji, t. j. pri Kmetijski družbi za Slovenijo; edino-le ona Vam more dati vsa potrebna jamstva glede izvirnosti in dobre kakovosti umetnih gnojil, krmil, semen in strojev. Bodite previdni pri nakupovanju potrebščin, ne nasedite raznim »cenejšim" ponudbam.
Kmetijska družba ima za svoje ude v
Cene neobvezne. — Zaloge se nahajajo:
t LJubljani, Turjaški trg 3; v Mariboru, Meljska cesta 12; v Brežicah pri Zvezi kmetijskih podružnic; v Ivanjkovcifa pri K. Lovro Petovarju; v Murski Soboti pri tvrdkl Čeh & Gaspar; v Radlncih pri kmetijski podružnici sv. Jurju ob Ščavnicl; v Novem mestu pri kmetijski podružnici; na Rakeku pri g. Matevžu Stržaj; v Ptuju pri Kmet. društvu.
Večje zaloge apnovega dušika so: pri kmetijskih podružnicah v Novem mestu, Rovtah, Gor. Logatcu, Kostrlvnlcl, Št. Jerneju, Železnikih, Frankolovem, Škofji vasi - Vojniku, Brežicah, Št. Ilju pri Velenju, v Velenju, Šmartnem ob Pakl ter pri hmeljarni v Žalcu.
Umetna gnojila.
Cene veljajo za nadrobne pošiljatve. Pri vagonskih naročilih naj se podružnice obrnejo preje pismeno na družbo, ki ilm bo napravila po možnosti ugodnejše cene.
Amonijev sulfat 20/21% po Din 500.— za 100 kg.
Apneni dušik 16—19% v pločevinastih posodah po Din 285 za 100 kg. — Za 1 ha 200 do 300 kg.
Apneni prah, rinfuza (prosto) naložen v Trboveljski ali Zagorski apnenici, po Din 13.— 100 kg, samo vagonske pošiljke.
Čilski soliter, 15.5% dušika, v vrečah približno po 80kg po Din 3.50 za kg. Pri vagonskem odjemu po Din 3.35 za kg franko vsaka postaja v Sloveniji.
Kalijeva sol, 42% po Din 170.— za 100 kg, vreče po 50 kg stanejo 90.— Din z vrečo vred. Za 1 ha 200—300 kg.
Kajnit 12—15% po 86,— Din za 100 kg. — Za 1 ha 400 do 600 kg.
Kostni superfosfat 18/20%. Cena Din 128.— za 100 kg Ljubljana-Maribor. Na hektar 300 kg. Pri pol ali vagonskem odjemu cena po dogovoru.
Mavec (gips) za gnojenje. Cena po 44 Din za 100 kg z vrečami vred. — Na ha 600 kg.
Mešano gnojilo. Nitrofoskal - Ruše, za polje, travnike ta vinograde, ki vsebuje 8% kalija, 4% dušika in 8% fosforove kisline po Din 180.— za kg. Za 1 ha 500 kg.
zalogi naslednje kmetijske potrebščine.
Razklejena kostna moka. 30% fosforove kisline, dušika po Din 120,— za 100 kg. Vreče po 100 kg. Za 1 ha 250 do 300 kg.
Rudninski superfosfat 16% po Din 92.— za 100 kg, v vrečah po 100 kg, za 1 ha 300—£00 kg. Pri pol ali vagonskem odjemu cena po dogovoru.
Rožena moka, izborno dušičnato gnojilo za vinograde po Din 215,— za 100 kg. Vreče po 100 kg. — Za 1 ha 300-^500 kg.
Surova kostna moka z 10—12% fosforove kisline in 4% dušika oo Din 115,— za 100 kg. — Za 1 ha 300-^100 k«.
Tomasova žlindra se ie podražila: Vsled stavke v železni industriji v Nemčiji se je Tomasova žlindra podražila. Zato je tudi družba primorana blago, ki ga dobi, prodajati po višji ceni. Odslej stane 18^—19% blago po 125 Din, vsak odstotek višje vsebine 6 Din več. Pri 15 tonskem vagonskem odjemu 122 Din franko vsaka postaja Slovenije, pri pet ali deset-tonskem odjemu 123 Din franko vsaka postaja.
Krmila:
Klajno apno v izvirnih vrečah, težkih 50 kilogramov
po Din 3.50 za kg, na drobno Din 4.50 za kg, najmanj 5 kg.
Lanene tropine z 38/40% beljakovin Ln tolšče po Din 3.90 za 1 kg v vrečah po 50 kg.
Orehove tropine 48% beljakovin •in 8% maščobe po Din 3.80 za kg.
Sezamove tropine 50% beljakovin in tolščobe po Din 3.80 za kg.
Ribja moka v originalni vreči 50 kg po Dm 7.— za kg, na drobno Din 7.50 za kg, najmanj 5 kg.
Vinogradniške in vrtne potrebščine:
Arborin, sredstvo zoper drevesne škodljivce, v steklenicah po kg po Din 20, v ročkah po 3% kg Din 50.—.
Tobačni Izvleček v sodih po približno 200 kg po 5 Din kilogram na drobno v pločevinastih kantah po 4 ta pol kg vsebine po 40 Din ta v steklenicah po dva kg po 15 Din z ambalažo vred. Po pošti se razpošiljajo le pločevinaste kante.
Azbest Clarit za čiščenje vina po Din 70 za kg.
Cepilna smola v škatljicah po 1/8 kg po Din 8.—; v škat-ljicah po % kg po Din 15.—.
Eponit za čiščenje vina po Din 50.— za kg.
Gumijeve cevi za škropilnice po Din 15.— za meter.
„Jullien" za čiščenje vina, za belo in za rdeče Vk kg Din 30, % kg Din 50, 1 kg Din 90.—.
Mast zoper zajce po Din 12.— za kg.
Merilo za sode, novost patent Matievič, vštevši tabelo po 130— Din za 2 m zložljiv aparat.
Natrij bisuliit v tabletah, 1 kg Din 120.—.
„Srgo" aparati za zatiranje poljskih miši po Din 200.—. Srgo patroni po Din 7 za komad.
„Stopp" nastavke za škropilnice (hipni zatvor iz medenine) sistem Fr. Nechwile, po Din 140.—.
Škropilnice franc. znamke „Automatique", nahrbtne Din 680.—.
Škropilnice za sadno drevje in hmelj ..Unikum" od tvrdke „Nechwile" ročno-prevozne z dvemi cevmi po 3 m, štirimi po-daljševalnimi cevmi po 75 cm, 2 bambusovimi cevmi po 4 m in patent, razpršilnikom Din 2900.—.
Škropilnice ročne, male po Din 80, srednje po Din 120, velike po Din 160.
Škropilnice Flora, dvoliterske, za vrtne nasade, po Din 370.—.
Škropilnice ročne, Ideal, bakrene po 1 lit. Din 205, po 2 lit. Din 210, ponikljane po 1 lit. Din 220, po 2 lit. 225 za komad.
Trtne škropilnice, bakrene, original. Vermorel po Din 520, sistem Vermorel po Din 500, sistema Kmetijska družba po Din 450.—, prava francoska Superieur po Din 500, za komad.
Škropilnice, Flickove nahrbtne po sistemu Jessernigg po Din 640.— komad, s pumpo na poteg po Din 640.— za komad.
Potrebščine k škropilnicam: kolenca po Din 10, razpršilnik Duet po Din 130, navadni razpršilnik po Din 18, Flickov razpršilnik za trte po Din 60 za komad, za drevje in hmelj po Din 110 za komad.
Vinalkometer za določanje alkohola od tvrdke Theo Seltz po Din 120.—.
Vinometri „Weinlaube" inozemske tvrdke po Din 60.—.
Žveplo dvojno ventillrano 85/95% Chancel po Din 4.60 za 1 kg, z 3% galice po Din 4.90 za 1 kg.
Zveplovi trakovi na azbestu po Din 16 za kg.
Žveplalniki za sode po Din 60,— za komad.
Žveplalniki ročni po Din 65.— komad.
Nova zbirka vrtnarskega in sadjarskega orodja tvrdke S. Kunde in sin.
Najboljši cepilni noži, pripravni za vse načine cepljenja sadnega drevja od Din 34.— do Din 150.—.
Prvovrstni vrtni noži, (obrezači) od Din 60 do Din 82.—.
Navadne drevesne škarje za obrezovanje sadnega drevja ta trt od Din 40.— do Din 190.—.
Drevesne škarje za obrezovanje vrhov, rezanje cepičev In goseiičnih gnezd Din 20.—, 127.—, 190.—, peresa k škatlam po Din 1.—.
Škarje za striženje mej od Din 50— do Din 120.—.
Navadne drevesne žage Din 40.—, 45.—, 50.—.
Drevesne ščeti (krtače), za čiščenje debel in vej na starem drevju od Din 18.— do Din 20.—.
Lopate za štihanje nasajene po Din 64.—.
Živinoreja in mlekarstvo.
Brzoparilniki Alfa s pocinjenim kotlom 50 litrov Din 1250, 80 litrov Din 1625, 100 litrov Din 1725, 120 litrov Din 1850.
Gumijevi seski za teleta po Din 30 komad.
Gobčni odpirač ..Ekspres", 150 Din komad.
Laktodensimeter (za določanje gostote mleka) po prof. Gerberju po 40 Din.
Mlečne cevi št. 3562 po Din 6.—; št. 3561 po Din 7.—.
Posnemalniki: Domo H za 30 lit. po Din 875, AX za 40 lit. po Din 1000, M za 70 lit. po Din 1055 komad.
Posnemalnik Vega E za 75 lit. po Din 1050, E2 za 100 lit. po Din 1250, F za 140 lit. po Din 1700, A za 200 lit. po Din 2500.
„Baltic" posnemalnik H. F. za 35 lit. Din 700.—. M. O. za 60 lit. Din 1350.— za 100 lit. KI. po 1850,— Din, za 130 lit. s podstavkom Din 2750.
Hoybergov aparat za določanje tolščobe v mleku in smetani tip 33 Din 570.—, tip 25 Din 690.—.-
Sirišče „Kastel" se dobi v pločevinastih puščicah po 25 gr Din 10, 50 gr po Din 20, 100 gr po Din 40.
Sirišče dansko originalno Hansenovo v prahu (iz Koda-nja) v škatljicah po 25 gramov po Din 15.—, 50 g po Din 25, 100 g po Din 45.
Sesalke za gnojnico (gnojne pumpe) 330 cm po Din 880, 360 cm po Din 895, 390 cm po Din 910, 420 cm po Din 930, 290/420 cm po Din 1080.
Sikuro, hlevski odpenjač komad Din 26.—.	I
Telečji napajalniki po Din 130 in gumijasti seski po Din 30. Živinozdravniški predmeti (češki izdelek); trokarji za
teleta po Din 70, trokarji za goved okrogli po Din 45, okrogli z 2 nožnicama po Din 55, okrogli, kakor prejšnji a večji po Din 65, kombinovani za govedo in ovce po Din 70, za goved, ploščnati po Din 70, za goved, ploščnati, z 2 nožnicama po Din 50; požiralnikove cevi za teleta in ovce po Din 70 in 160, za goved po Din 130, 150 in 320; kateter (za puščanje scalnice) za samice po Din 50, za samce po Din 85; emaskulator po Din 250; gumijev precep (obroč) po Din 8, obroči za bike po Din 20; klešče za vdevanje teh obročev po Din 170; toplomer za merjenje vročine po Din 25; zračni filter po Din 110; gum. balon k temu po Din 35; zaustavljaš (proti vhajanju sramnice) po Din 40, irigatorji kompletni (a 3 litr.) po Din 65; klešče za tetoviranje za tromestna števila, z 2 garniturama številk 1—10 po Din 500.
Razne kmetijske potrebščine:
Grablje, železne z 10 zobmi po Din 10.—. Grablje, železne z 12 zobmi po Din 15.—. Grablje, železne z.14 zobmi po Din 17.50. Grablje, železne z 16 zobmi po Din 20.—. Lopate za štihanje po Din 20.—. Lopate za nakladanje po Din 24.—. Vile, železne s 3 roglji po Din 13.—. Vile, železne s 4 roglji po Din 14.—. Vile s 3 roglji, garantirano po Din 23 za komad. Vile s 4 roglji, garantirane po Din 25 za komad. Mortol aparat za uničevanje mrčesa (gl. spis v Kmetovalcu štev. 15), po Din 80.— za garnituro. Pasti za voluharje po 10 Din.
Francoski ključi (francozi) Rapld, mali po Din 35.—, trei-
nji po Din 62.—, velik po Din 100.— za komad.
Poljedelski strofl:
Univerzalni plugi in plužni deli:
Sackov plug RI4MN po Din 1600.—. Lemeži za Sackove obračalne pluge po Din 35.—. Sackovi plužni lemeži 6R24 po Din 48.—. Sackov obračalni plug (glava) HAW7 po Din 520.—. Sackov podzemni plug (glava) XII po Din 400.—; glavi XV z noži po Din 400.—.
Sackov okopalnik (glava) H4 po Din 315.—. Sackov kultivator FZBVR s 7 peresnimi noži po Din 1780.—; z 9 peresnimi noži po Din 1890.
HSCS plug UP5 za globočino 18 cm — teža 71 kg Din 825.—.
HSCS plug UP6 za globočino 18 cm; teža 74 kg Din 870.—.
HSCS plug UP7 za globočino 28 cm; teža 82 kg Din 960.—.
Glave URB4 za lesene pluge po Dn 175.—. Brane.
Saokova 3 delna njivska brana la po Din 1600.—. Sackova 3 delna njivska brana GE3 s premakljivimi vrstami po Din 1150.—.
št. 13 — železne, njivske, dvodelne, tež. 40 kg, Dim 600.—. Travniški skarifikator na visokih kolesih Darius 14 (s
14 premikalnimi travn. noži) po Din 2100 za komad.
Skarifikator Ara 12 za globoke brazde, kompleten p«
Din 1-280 za komad, Ara 16 po Din 1520.—.
Travniške brane z zvezdnatimi členki 3 po Din 900.—, 4 po Din 1050.—.
Trijerji (originalni Heidovi) razr. II/2 po Din 3200.—, Il/la po Din 2300,— komad.
Trijer „Fenlks" po Din 3500,— komad. Slamoreznice z ustjem 10 col, brez sklopke, znamka VS10 po Din 2090.—.
Slamorznice z ustjem 10 col s sklopko, znamka VS10 po Din 2130.—.
Slamoreznice z ustjem 12 col, s sklopko, znamka VFS12 po Din 2450.—.
Slamoreznice z ustjem 12 col, s sklopko in verigo znamka VFS 12 po Din 2900.—.
Slamoreznica CCH12 za motorni pogon ali za pogon z vitlom, Din 4050,—
Reporeznice — ..Kremžar" z noži na bobnu po Din 350. Planeti št. 8 — kot okopalnik, osipalnik in kultivator, globočina izpremenljiva, teža okoli 40 kg, Din 820. Robkač za koruzo — ročni, Din 1170.— Izmenjata! cilinder za ječmen in oves (za Heidov trijer št. Il/la) po Din 1700; za III po Din 1950.
Bencin-motor Lorenz 3—4HP, po Din 11.500.—, 4—5 HP po Din 15.500.—.