Ljubljana, sobota 9* aprila 1932 Cena 2 Din U t>r* v-u.LštTvi; Ujuoilaaa, Kjiitlje*« tnlica 5. — Teletoa št. 3122. 3123, 3124. 3125. 3126, LnseratnJ oddelet: Ljubljana, Selrn-burgov« uL 3 — Tel 3492 te 2492. Podružnica Mar bor: Aleksandrova cesta St 13 — Teleton it 2455. Podružnica Cel le: Kocenov« ulica it. 2. — Telefon §t 19(1 Računi ori pošt iek. zavodih: Ljub-llana 5t 11842 Praha čislo 7smn i* 10S241 Narodom« co*£a mly Herald« piše med drugim, da je konferenca mrtva in so jo danes dopoldne pokopali. Boljše bi bilo, če bi ne bila nikoli sklicana, ker je bil sporazum na njej že cd vsega počet ka nemogoč. »Daily Telegraph« ugotavlja, da pogajanja o podunavskem vprašanju niso imela nobenega uspeha. Alaodonald je izjavil, da je nemogoče doseči sporazum glede preferenčmh vprašanj. Zaradi tega bo naibrže tudi nemogoče dovoliti podunavskim državam v dosledni bodočnosti finančno pomoč. »Times« pripominjajo, da Francija ne želi sklicanja konference med devetimi državami, ker bi taka konferenca samo še stopnjevala zmedo. »•Dailv Express« ugotavlja, da se ie konferenca štirih držav razbila na skalah evropske rivalitete. Samo »News Chronicle« se kažejo nekoliko boii optimistične in izražaao nado, da se bodo pogajanja obnovila v Ženevi in tamkaj prinesla koristne rezultate. »New York Herald Tribune* poudar-ja, da načrt podunavskih držav gotovo ne bi bil tako lahko propadel kakor sedanja londonska konferenca. Ce pa bo propadel še ta načrt, bo propadel tudi jugovzhod Evrope. Konferenca je dokazala. Ja Evropa ne more rešiti svoiega problema in tudi ne rajti skupne baze za pogajanja. Ce bi Nemčija in zavezniške države hotele samo nekoliko sodelovati, bi težave nove ureditve reparacirvskega vprašanja ne bile nepremagljive. Odgovornost za neuspeh Pariz, 8. aprila, č. Francoski tisk soglaša v naziranju, da je londonska konferenca propadla. Listi zvračaio odgovornost na Italijo in Nemčijo in nagla-šajo, da je popolni neuspeh londonske konference zakrivila trdovratnost Nemčije, katero je podpirala Italija, sicer ne z besedo, marveč s svojim zadrža-njem. Francija more imeti sedaj mirno ! vest. saj so njen načrt onemogočili na- j cionalno-egoistični naklepi njenih na- : sprotnikov. Ce bo spričo londonskega neuspeha valuta ene ali druge države v Podunaviu jutri propadla, to ne bo francoska krivda. In še posebej ne, če bosta propadla peng ali šiling. »Matim naglaša. da Francija ni mogla sprejeti nemškega stališča, ker se je nanašalo na omejitev suverenosti podunavskih držav V »Echo de Pariš« naglaša Pertinax«, da se ta igra ne more več nadalje vatli, temveč se mora za vsalko ceno zaključiti. Nemčiija odgovarja na vsalko initi-jativo o Podunavju z upornim ne, ker se ne more otresti svojih pangerman-s(k?h idealov. Italija pa se boji, da bi se Francija učvrstila v Podunavjn. Tardieujev načrt je propadel in sedaj ni več upanja, da bi mogle podunavske države najti pomoči na zapadu. Vezane bodo same nase in na svoje sposobnosti. Vendar pa Perrinax ob zaključku ugotavlja, da za AngKjo in Francido igra še ni izgubljena. Odmor v akciji London, 8. aprila, s. Meroda.ni angleški krogi označujejo sedanje stanje po konferenci kot odmor pri delih. Angleško staKšče bi se dalo označiti sle-deče: Ze v januarja Je Anglija storila prvi korak, da bi ugotovila, kako bi se dak) izboljšati položaj podunavskih držav. ki se je stalno slabšal. Ravnokar zaključena posvetovanja pa so pokazala, da bi način pomoči, ki bi jo mogla nuditi ta ali ona vlada, škodljivo vplival na ostale. Vrsta težav je nastala tudi zaradi tega, ker imajo pomoči potrebne države raznovrstne potrebe* Angleška vlada je od vsega začetka zastopala stališče, da .ie skupna konferenca obeh skupin vlad kot prvi korak neprimerna. Razen tega je polagala veliko važnost na združitev skupin držav, ker le na ta r.ačin bi bilo mogoče oži-votvoriti sistem medsebojne pomoči, ki je za rešitev Evrope potreben. Nemčija nič presenečena Berlin, 8. aprila, g. Neuspeh londonske konference so tukaj pričakovali že v naprej in zato v političnih krogih ni izzval nobenega presenečenja. Mero-dajni krogi zagotavljajo, da .ie Nemčiiia tudi v bodoče v načelu pripravljena sodelovati pri sanaciji podunavskih držav in da obžaluje polom konference v Londonu. Pri tem pa slej ko prej vztraja na tezi, da more nuditi samo pritegnitev nemškega trga v srednje-evrop-ska kompleks edino hitro pomoč. V Nemčiji je vzbudilo veliko zadoščenje, da je našla Nemčija v Londonu italijanskega zunanjega ministra Grundija na svoji strani. V zvezi s "tem se naglaša, da se enakost nemških in italijanskih interesov, kakor tudi potreba tesnega sodelovanja med Italijo m Nemčijo še ni nikoli pokazala v taki luči kot to pot. Ta pojav je prav za prav edini dobiček za Nemčiljo z londonske konference. Valutna unija Lodon, 8. aprila. o-sebej za vsak svoj krajevni organ. Draga redna skop SKJ. vv» A Beograd, 8. aprila. AA- Droga redna* skupščina Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije se bo vršila v nedeljo 10. t. m. ob 10. dopoldne v prostorih francoskega kluba v palači Bojevniškega doma na vogalu hiše bratov Jugovičev. Ukinitev kontrole nad mlini Beograd, 8. aprila. AA. Na podlagi okrožnice davčnega oddelka finančnega ministrstva bodo dale fimamčne direkcije takoj nalog oddelkom finančne kontrole, da odtrgajo pečate, ki so z njimi zapečatili posamezne mline, in jih takoj odstranijo, ker jo po novem zakonu o prometu s pšenico ta kontrola ukinjena. Prav tako imajo nalog ukiniti stalno kontrolo, ki je obstajala ▼ nekaterih mlinih. Izpitna komisija ministrstva za šume in rude Beograd, 8. aprila AA. Ministrstvo za gozdove in rudnike je ustanovilo komisijo za državni strekovni izpit, ki ga morajo napraviti uradniški pripravniki z nepopolno srednješolsko izobrazbo leta 1932. Komisijo sestavljajo: Miloš Jovanovič, šef personalnega odseka, kot predsednik, inž. Josip Borošič in inž. Borisav Nikolič kot člana izpraševalca in Josip Orsanič kot tajnik. Premestitve v železniški službi Beograd, 8. aprila p. Z odlokom prometnega ministra so premeščeni železniški uradniki: Karol Leskovar iz Trebnjega v Jovanovac, Sivko Rebec iz Trebnjega za postajenačelnika v Mirovac in Pavle Hlad-nik od železniške direkcije v Ljubljani za postajenačelnika v Vojki. Upokojitev Beograd, 8. aprila AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je upokojen g. Pravdoslav Re-bek, višji veterinarski svetnik na obmejni veterinarski postaji na Rakeku, v 4. skupini 2. stopnji. Nov predsednik beograjskega Pen-kluba Beograd, 8. aprila p. Snoči se je vršila skupščina beograjskega Pen-kluba. Dosedanji predsednik Pen-kluba dr. Milan Grol je namreč podal ostavko. Za novega predsednika je bil izvoljen dr. Svetislav Štefanovih Seja senata in Narodne skupscme Vlada se je včeraj predstavila senatu - Kratka seja Narodne skupščine Beograd, 8. aprila, p. Danes dopoldne Bta se istočasno vršili seji senata in seia Narodne skupščine. Obe seji sta bili več ali manj formalni in na dnevnem redu m bilo važnejših zadev. Na seji senata se je predstavila nova vlada pod predsedstvom g. dr. Marinkovt-ča senatu in podala svojo deklaracijo. Uvodoma je predsednik dr. Pavelie prečite 1 ukaze o ostavki vlade g. Petra Zivko-viča in o imenovanju nove vlade, nakar je povzel besedo ministrski predsednik gosp. dr. Voja Marinkovie in prečita! deklaracijo vlade. Senatorji so njegov govor često prekinjali s pritrjevanjem in so ob koncu z dolgotrajnim ploskanjem izrazili svoje odo bra vanje. Predsednik je nato sporočil, da je Narodna skupščina dostavila senatu v razpravo zakon o trošarinah. Senat je ugodil zahtevi finančnega ministra ter priznal zakonu nujnost Finančni odbor mora do 11. t. m. končati svojo razpravo in predložiti svoje poročilo. Seja je bila nato zaključena, prihodnja se bo vršila jutri dopoldne. Na idnevnem redu je razprava o statusu csob ja senata. Popoldne ob 5. se je vršila tudi seja kluba senatorjev, ki so ji prisostvovali tudi ministrski predsednik g. dr. Marinkovič in več ministrov. Klub je razpravljal o političnem položaju v zvezi s sklepi poslanskega kluba JRKD. Po ekspozeju ministrskega predsednika, ki je očrtal v zvezi z deklaracijo vlade notranjepolitični položaj in orisal smernice vlade za bodoče delo, se je razvila živahna debata. ★ Seja Narodne skupščine Je bWa Cisto kratka. Po odobren j n zapisnika je predsed-sednik poročal o tekočih zadevah. Med drugim je objavil interpolacijo, ki jo je vložil narodno .poslanec Marko Kožni j na prometnega ministra glede ureditve pokojnine postalenačelnika v Bački Palanki in interpelacijo poslanca dr. Nikole Nikiča na notranjega ministra • delovanju sreskega načelnika v Zagrebu Milana Huzja-ka. Po rešitvi nekaterih manjših zadev, le Narodna skupščina izvolila odbor za proučevanje zakonskega predloga o pobijanju draginje in odbor za proučitev zakonskega predloga o gradnji društvenih domov, ki ga je predložil minister za telesno vzgojo naroda. V prvi odbor sta med drugim izvoljena za člana narodna poslanca Veko-slav S d i n d 1 e r in Albin K o m a n, za namestnika pa Milan Mrovlje in Anton Kline. V odboru za proučitev zakona o gradnji", društvenih domov pa sta člana narodna poslanca dr. Ljudevit Pivko in Lovro P e tov ar, namestnika pa Josip Prekoršek in Milan Mrovlje. Prihodnja seja bo jutri popoldne. Beograd, 8. aprila M. Dopoldne ob 11.30 do 14. se je vršila pod predsedstvom dr. Voje Marinkoviča seja ministrskega sveta, na kateri sta poročala minister pravde in minister za kmetijstvo, ki je obenem zastopnik ministra za trgovino, o zakonskih predlogih glede zaščite kmetov i.n maksimiranja obrestne mere. Vršila se je tudi. razprava o prehrani pasivnih krajev In podpori prebivalcem poplavljenih pokrajin. Beograd, 8. aprila M. Z ozirom na ustavne in zakonske določbe po katerih so pokrajinske, plemenske ali verske grupacije nedopustne, je novo osnovami klub dr. Nikiča danes obvestil predsednika Narodne skupščine, da se klub ne bo imenoval Hrvatski seljaški klub, marveč bo nosal ime Narodni seljaški klub. Beograd, 8. aprila. AA. Klub senatorjev je v soglasju s klubom narodnih poslancev sklenil, da ž njim brez odlašanja združi čvrsto politično orgarizacijo za ohranitev načel ustave in jugosiovenske misli ter bo podpisal proglas o organizaciji enotne stranke skupno s klubom narodnih poslancev. Resolucija poslanskega kluba JRKD Organizacija stranke JRKD se mora pospešiti in dokončati do konca aprila Fflip Uratnfk: Se dajo socialna bremena res znižati? Beograd, S. aprila AA. Poslanski klub JRKD je včeraj popoldne nadaljeval razpravo o političnem položaju. Po končani razpravi je predsednik vlade dr. Vojislav Marimkovič odgovoril na posamezna vprašanja. Nato je klub izvolil tri člane za sestavo resolucije. Klub je predloženo resolucijo soglasno sprejel. Resolucija se glasi: Klub narodnih poslancev JRKD je po govoru predsednika vlade dr. Marinkoviča in po izčrpni razpravi o političnem položaju na svojih sejah dne 6. in 7. aprila z 2.adovoljstvom vzel na znanje deklaracijo kraljevske vlade, prečitano 6. aprila v Narodni skupščini in ekspoze predsednika vlade v klubu o potrebi novega političnega grupiranja in o pospešitvi in normalizaciji političnega življenja v duhu načel narodnega in državnega edinstva. S tem v zvezi je klub narodnih poslancev JRKD sklenil: Položaj na Jesenicah V nedeljo smo poročali o sipo-razumu, ki je bil za primer obnovitve obratovanja na Jesenicah dosežen med KED ln zastopniki delavstva. Ker so se med tem začele vedno češče pojavljati tudi! vesti o skorajšnji obnovi dela v jeseniških tovarnah, smo se obrnili do oseb, ki imajo odločilen vpliv v Kranjski industrijski družbi, s prošnjo, naj nam s svoje strani! orišejo položaj na Jesenicah. Prejeli smo naslednje informacije. Na žalost se poslovna situacija po 15. marcu, ko smo morali usitaviti svoje obrate na Jesenicah, ni prav nič izboljšala. ELs-pedirali smo maloštevilna stara naročila, novih naročil pa ni skoro nič. Tudi nada na izboljšanje zaradi pričakovane gradbene delavnosti se- ni izpolnila isn velike zaloge izgotovljenih izdelkov v skladiščih so ostale nespremenjene. Iz enakih vzrokov kakor KID je medtem popolnoma ustavila obratovanje tudi državna železarna v Zenici. V takih razmerah seveda ni misliti na popolno obnovo obratovanja KID, kakor zelo bi bilo to želeti ne le v interesu delavstva. temveč tudi v interesu družbe same, od katere zahteva mirovanje obratov velike neproduktivne izdatke. Zato na žalost družba tudi pri nedavnih pogajanjih z delavstvom ni moJutruc v nedeljo 3. aprila pod naslovom: »Položaj na Jesenicah^ in v katerem v zadnjih dveh odstavkih navedeno n* točno. Zaupniki NSZ izjavljajo: Ni res, da zastopnik NSZ in zlasti ni res, da zastopnik JSZ ni pristal na sporazum, temveč res je, da so prostovoljno podpisali sporazum vsi zastopniki vseh treh organizacij. Dalje ni res, da ie NSZ tudi izstopila iz enotnosti, res pa je, da je zastopnik NSZ tudi v soboto, dne 2. aprila aktivno sodelo- val na razpravah, pri katerih pa zastopniki JSZ niso smeli biti več navzoči. Dalje ni res. da se je treba bati, da bodo v bodoče zaposleni samo člani SMRJ in da bo pogodba samo njim v korist (te«a »Jutro« tudi ni trdilo, temveč je samo poročalo. kaj se je govorilo na delavskem shodu pri Kobalu na Savi. Op. ur.), res pa je. da je podjetje obljubilo, da bo objektivno urejevalo vprašanje zaposlitve brez ozira na organizacijsko pripadnost, predvsem po kvalifikaciji in socijalnih okoliščinah. Res je torej, da NSZ in SMRJ še vedno skupaj vodita pregovore s podjetjem In torej vesti, da je NSZ tudi na istem kakor JSZ, niso resnične. Za Savez metalskih radnika: Jeram Jurij, Mohorič Franc. Toinan Frane. Za Narodno strokovno zvezo; Barbarino Štefan Markovič Ivan. Demšar Franc. Gta vič Franc. Splošna delavska stavka na Madžarskem Bratislava, 7. aprila. Madžarska vlada je prošli ponedeljek ustavila socialistično glasilo »Nepszava« z utemeljitvijo, da piše že por tednov proti interesom države in da je njeno pisanje dobilo razločne znake organiziranega šču-vanja, ki naj izzove Prevratne nenrre v deželi. Pisanje soc;a1;=t:čne opozicije se sicer v n:čemer ne razlikuje od pisave opo-zicionalnih listov v državah z urejenim j.avnopolitičnim živ1ie.n;em. vendar je davna navada, da madžarska plemska peščica dosledno istoveti državo ip interese ljudstva z vladajočo plemiče m^njšmo ter njeno koristjo. Prav zavoljo take nesodobne ideologiie je predsednik vlade grof Ka-rolvi ozn?čil socialiste enostavno za sovražnike domovine ter jim ustavil glasilo, ki ie bičalo gnilo državno gospodarstvo. Odgovor na ta nasilni ukrep je dalo vladi organiz'rano delavstvo s tem. da je stopilo v splošno stavko. Najprej so delo ustavili grafični delavci iz solidarnosti do »N ep s za ve« in v sredo že ni izšel noben list v Rud:mpešti. Edino izjemo tvori zasilni vladni list. ki je izšel v državni tiskarni. V uvodniku terta lista raglaša vlada, da se bo stavka grafičnih delavcev, določena prvotno na 24 ilt. najbrž zavlekla, vendar se vlada ne boji nikak;h posledic, kf iti odgovornost zamie bo nadla na vele:7dajalce, ki so povzročili težki sed-mji položaj. Proglas vlade je še bolj vznemiril madžarsko prestolnico, kajti doslej je Karo-lvijeva vlada edina, ki se ie upala tako ostro nastopati proti soc:alist'čnemu delavstvu i.n ustaviti njihovo utacije. toda brez vsak-h manifestacij, v B"id:mpešf.i pa se je odločil za dnleko nenomirljivejši postopek. Odklonil je odposlanstva, češ da se kot predsednik vlade lahko pogaia samo z izvoljenimi poslanci, tembolj, ker se je med tem stavka razširila tudi na druga industrijska podjetja ter so delavske mase povsod pokazale trdno voljo energ'5no podpreti svoje vodstvo. Položaj se je močno zaostril, ko je grof Karolvi kasneje sicer sprejel socialistične poslance pod vodstvom Paverja, ni se pa spustil ž njimi v pome-nek, marveč jim je stavil pogoje, naj prej pomirijo delavstvo m odpovedo pretečo splošno stavko, nakar naf kot lojalni državljani predlože svoje zahteve, ki da jih bo vlada po možnosti upoštevala. Zaradi nepopustljivosti predsednika vlade. so stavkuioči grafični delavci sklen'li, da vzdrže stavko do konca tedna, polurno stavko ostalega delavstva pa so podjetniki sami i.rpremenili v celodnevno, ko so postavili delavce pred odločitev, da opuste namero polurne stavke, ali pa da zapuste obrate za ves dan. Strokovno vodstvo je nato sklenilo celodnevno stavko industrijskega delavstva. Podoba je. da je plaz v teku in da se stavkovno <*:banie bržčas ne bo dalo več zavreti. "\Hada je izdala varnostnim oblastvom poostrena navodila: podvojila je policijske patrulje in zabranila vsako zbiranje. Uredništva listov iz tega razloga ne smejo na svojih deskah objavljati najnovejših vesti, da se ne bi pred njimi shajale množice. Parlament razpravlja strogo po določenem dnevnem redu in vladna večina onemogoča vsak poskus opozicije, da bi prišla do besede in razpravljala o tekočih dogodkih. Med poslanci se je raznesla vest, da je voditelj malih kmetov poslanec Gaston Ga al ponudil socialistom svojo pomoč in da je pripravljen v primeru potrebe ž njimi vred prevzeti vlado. Budimpešta je v mrzličnem stanju, kajti meščanstvo se spominja, da je tudi 1. 1910. bil na vladi neki grof Karolvi, da so se tudi tedaj nenrri začeli s stavko grafičnega delavstva, ki se je spremenila v splošno stavko :n da se je iz vsega tega Tazvila krvava revolucija. Afimentl niso podvrženi rentnemu davku Beograd, 8. aprila AA. Po pojasnilu, ki ga je dal davčni oddelek finančnega ministrstva, dohodki, ki jih prejemajo žene na račun podpore za vzdrževanje od moža v smislu točke 12. čl. 63. zakona o neposrednih davkih, niso podvrženi rentnemu davku. Vsi ostali prejemki, ki nimajo značaja podpore in vzdrževalnine. pa so podvrženi rentnemu davka. Pod podporo odn. pod vzdrževalnino se razumejo prejemki, ki služijo za kritje dnevnih potreb. Dohodki, ki bi presegli te meje, izgube zunaj te meje značaj podpore odnosno vzdrževalnine in so zato podvrženi rentnemu davku. Zato je treba v vsakem konkretnem primeru preceniti, ali imajo prejemki značaj podpore ali ne, in ali so zato podvrženi davku ali ne. Pocenitev kruha v Zagrebu Zagreb, 8. aprila n. Zaradi ukinitve žitnega režima so sklenili zagTebški peki znižati cene kruhu za 50 par pri kilogramu. Tudi v Zagrebu sneg Zagreb, 8. aprila n. April je danes pripravil Zagrebu zelo slabo šalo. Po dopoldanskem dežju je popoldne pričelo snežiti v velikih kosmih. Na asfaltu se je sneg skoraj sproti topil, drugod pa se je obdržal Temperatura je padla zvečer na ničlo. Pisec članka, g. Filip Uratnik, je glavni tajnik Delavske zbornice v Ljubljani in odličen poznavalec naših socialnih razmer. Njegova izvajanja bodo zato gotovo zanimala naše či-tatelje ne glede na to, ali se žnjimi strinjajo ali ne. »Zmanjšanje delavskih plač napram prejšnjemu stanju znaša 400.000 dnevno. Medtem pa so ostala vsa bremena, ki zadevajo industrijo, obrt in delavstvo, kakor državni davki in doklade. pa tudi socialno zavarovanje nespremenjena ter nespremenjeno obremenjujejo v teh težkih časih zgoraj navedene ustanove. Zato naj se pristopi takoj k temeljiti spremembi socialnih bremen, da bi se ta prilagodila zmanjšanim plačam delavcev in nameščencev.« Ti citati so vzeti iz spomenice, ki so jo predložili zelo merodajni gospodje na zelo merodainem mestu. Ker morajo biti take izjave le izraz nedovoljene informiranosti o stvari in ker se ie treba čuvati danes bolj kakor kdaj prej, pred vsakim nepremišljenem korakom, se mi zdi potrebno javno odgovoriti na te in podobne trditve, ki se zadnji čas vedno bolj pogosto slišijo. Šolski primer, kako bi se o takih stvareh ne smelo govoriti, je bila debata o amand-manu, ki ga predvideva čl. 51 novega finančnega zakona. Ta člen pooblašča ministra za socialno politiko, da sme povišati prispevek za javne borze dela povprečno največ za 12 dinarjev na leto za delavca in za 12 dinarjev na leto in delavca za poslodavca. Tovarna, ki zaposluje n. pr. 300 delavcev, bi plačala za brezposelne delavce letno 3.600 Din več kakor do sedaj. Pri te.n je morda ta tovarna dalje časa stala. Njeno delavstvo ie izgubilo na delavskih mezdah na stotisoče. Nastane sedaj vprašanje, kako bi mogli ti delavci živeti, ako bi se postavila vsa njihova okolica na stališče, da jim ni dolžna priskočiti v nesreči na pomoč in da je v tei situaciji glavno, da se znižajo socialna bremena za tiste, ki so še zaposleni. Če se ta okolica ni po tem ravnala in če je vendarle priskočila brezposelnim na pomoč, ie moralo biti to za nio istovetno s povišanjem socialnih bremen. V kolikor je obstojala ta okolica iz ljudi, ki sami nimajo mnogo, se teh bremen tudi branila ni. Razna podjetja, ki zaposlujejo 300 delavcev, pa pravijo, da jih bo breme letnih 3600 Din gospodarsko uničilo! Naj se nam ne ugovarja, da se s podporami brezposelnost ne da v celem obsegu in trajno reševati. To vemo tudi mi. Zato smo tudi skromni in zahtevamo, da imamo za tiste slučaje, ko projekti za dolgo dobo in lepi načrti ne morejo pomagati, le pič'a sredstva r.a razpolago. Le sredstva, ki so v razmerja s potrebo kakor 1 : 100, smo zahtevali in še to je bilo predmet takega nerazumevanja in kritike, da mora izgubiti tu vsak dobro volio, ki ima opraviti vsak dan z neštetimi primeri nepopisne bede. Opravičilo bi moglo biti le v tem. da kritiki niso poznali terminologije zakona in da so mislili, da gre res za povišanje prispevka za 3.6 odstotkov dnevne mezde in ne za povišanje v višini 0.3 odstotkov dnevne mezde, kakor je bilo to dejansko predloženo. Na enako nezadostnem poznavanju materije bo slonela tudi gori omenjena spomenica. V kolikor ima v mislih delavsko zavarovanje zoper bolezen, nezgode in invalidnost Predvsem ne drži trditev spomenice. da se prispevki za socialno zavarovanje ne znižujejo. Viden znak gospodarske krize je vedno brezposelnost Brezposelni v naši banovini so dosegli že ogromno število 15.000 — seveda ne plačujejo prispevka za socialno zavarovanje. 2e iz tega razloga so se morali prispevki za socialno zavarovanje v svojem efektu znižati. A še nekaj je: prispevki se odmerjajo po mezdnih razredih, to je po višini mezd, in pada-io avtomatično s padajočimi mezdami. Zato je jasno, da so se dohodki delavskega zavarovanja silno znižali in da t-ozadevno ni treba nikakih zakonodajnih reform, ker se nižajo ti dohodki itak sproti in avtomatično. Res pa je nasprotno nekai drugega. Zahteve, ki se stavijo na delavsko zavarovanje v pogledu dajatev, se pri znižanih prispevkih stalno večajo. Lahko se trdi, da je naš največji zavod za podpiranje nezaposlenih ravno naše bolniško zavarovanje. Reducirani delavec potrka najprej tu, če mu to njegovo zdravstveno stanie le količkaj dopušča. Vsaj poslodavci, ki so v našem Narodnem predstavništvu dobro zastopani, bi morali vedeti, da mora računati naše zavarovanje, kakor vsak obrat ne samo s prilagodljivimi stroški, temveč tudi z gotovimi stalnimi stroški, ki se ne dajo zmanjšati v istem razmerju kakor tie zmanjšuje članstvo. Vse to je vrglo naše delavsko zavarovanje v težko krizo. Bori se žnjo. kakor ve in zna. Danes dela tam približno po tarl-fih državnih uradnikov plačano uradništvo neprestane nadure. Pri tem mu očitajo trikrat bolje plačani gospodje stalno previsoke plače, četudi so se znižale te plače zad-nii čas enako, kakor pri državnih uradnikih. Vse te žrtve pa Se niso zadostovale. Delavsko zavarovanje je moralo zvišati za malenkost tudi odmero prispevka, proti čemer delavstvo ni protestiralo; izločilo je iz lečenja težko tuberkulozne bolnike, proti čemer je delavstvo brez uspeha ostro protestiralo Kako je mogoCe staviti vpričo vseh teh dejstev še akcijske programe, kakor smo ga zgoraj navedli? Odgovorili nam bodo. da gre predvsem za nacionalizacijo uprave našega zavarovanja; uprava te predraga, tam se gospodari s:a-bo itd. Ti ugovori niso novi. Morda ie tudi kai resnice na njih. zakaj nobena stvar ni popolna, tudi tinrava našega delavskega zavarovanja ne. Ugotoviti pa moram, da niso znali tisti, ki so v prejšnjih časih govorili o racionalizaciji uprave, povedati ničesar pozitivnega, ko bi morali predložiti konkretne reformne načrte. Mi mislimo, da je treba na racionalizaciji zavarovanja dalje delati, da pa ie treba delati na tem premišljeno in z ljubeznijo do zavarovanja in da sedanji čas nI nikakor primeren, da bi se reševala nagio, brez preudarka in potrebnega znanja tako komplicirana upravna vprašanja. Zlasti ker se iluzije, radi katerih se polaga na to stvar taka mžnia ne morejo uresničiti. Večkrat slišimo tudi, da če bi samo Sre-dišnjega urada v Zagrebu ne bilo, pa bi se dala dobiti iz teh prihrankov sredstva, ki jih potrebujemo za podpiranje nezaposlenih in celo sredstva, ki so potrebna za izvedbo starostnega zavarovanja. Jaz sem sicer mnenja, da se tisti motijo, ki mislijo, da bi se dalo v naših razmerah Središnji urad za zavarovanje delavcev pogrešati in kratkomalo reducirati, a postavimo se na stališče, da se da vse prihraniti, kar se izda pri SUZOR za. pače. V tem slučaju bi morali tisti, ki zahtevajo njegovo ukinje-nje, vsaj vedeti, da izda SUZOR za vso plače svojega uradništva nekaj nad 4 milijone Din letno, da bo dal uvodoma povedan skromen povišek prispevkov za naše brezposelno zavarovanje nad 10 milijonov Dm in da je potrebna za uvedbo starostnega zavarovanja v najskromnejšem obsegu desetkrat tako velika vsoti. Kdor ima te ugotovitve pred očmi. nam mora priznati, d*, izhajajo take trditve in take iluzije ali iz popolnega nopoznanja stvari, ali pa odtod, da se poskuša doseči skrit cilj po neravni poti. Marsikdo nima poguma naravnost reči, da se mora delavsko zavarovanje upropastiti, da moramo pustiti brez sredstev še bolne in pri delu pohabljene delavce. Zato pa pravi: vse za delavstvo 'n njegovo zavarovanje, a nič za administracijo tega zavarovanja. Zato pravi: delavsko zavarovanje — da; zanj potrebna sredstva _ ne! Vse to se mi je zdeTo potrebno jasno ugotoviti, da se razčistijo pojmi in razbi«stri situacija. Izjava in preklic nar. poslanca prof. A. Pavliča glede politike Vatikana. Pod tem naslovom priobčuje včerajšnji »Slovenec« na vidnem mestu naslednjo izjavo: »Podpisani narodni poslanec javno obžaluje in ■preklicu je izjavo glede politiko Vatikana z dne 3. marca 1932, katero so večinoma vsi listi netočno prinesli ali celo zlohotno tolmačili, kar vse je povzročilo žalitev katoličanov in celo svete Strv lice, oziroma zastopnika v Belgradu. Pod Vatikanom ni razumel Svete Stolice ali celo Svetega Očeta Pija XI., o katerem javno izjavi, da je vsled težkih razmer mučenik na prestolu sv. Petra in da je on edini ščitil versko svobodo katolikov-Slovan o v v Italiji. Sveti Stolici izraža neomajno zaupanje, ker je glava sv. Cerkve. Nikdar m žalil Hrvatov^ pač želi, da bi se vsi katoličani v kraljevini Jugoslaviji združili na enotnem prosvetnem in gospodarskem programu. kar bo njim samim v trajno korist in v slavo svete Matere Cerkve. Primerno izjavo bo podal tudi v Narodni skur> ščini ob ugodni priliki. V Belgradu, 3. aprila 1932. Prof. Pcndič Alojzij 1. r., nar. poslanec « Našim čitateljem je znano, za kaj gre, ker smo že v sredo objavili po steno-grafskem zapisniku na Vatikan se nanašajoči odstavek iz govora g. posl. Pavlica med proračunsko razpravo v Narodni skupščini in pa izjavo banjaluške duhovščine proti g. Pavlicu. Ni naša namera, razpravljati ob tej priliki o tem, ali so bila izvajanja g. poslanca Pavlica o vatikanski politiki utemeljena ali ne. Tudi se nočemo spuščati v meritorno razpravo njegovega sedanjega preklica. Vsekakor pa bo naša javnost z zanimanjem pričakovala pojasnila, M ga bo, kakor sam napoveduje, podal ob ugodni priliki v Narodni skupščini. bolj zanimivo in poučno seveda bo, ko se bo enkrat izvedelo, kako je prišlo do »preklica«. V 61 urah iz Evrope v Južno Ameriko Pernambuco, 8. aprila d. Zrakoplov »Zeppelin« je pristal snoči ob pol 8 v Pemam-bucu. Svoje drugo letošnjo vožnjo iz Evrope v Južno Ameriko je izvršil v rekordnem času 61 ur. Nesreča italijanskega hidroplana Rim, 8. aorila AA. Neki italijanski iz-vidni hidroplan, ki ga je pilotiral poročnik italijanske mornarice in v katerem je bil tudi mehanik, je padel v morje. Poročnik in mehanik sta utonila. Hidroplan je pripadal hidroplanski postaji v Pulju. Vrpmor«^ fianov*!? Zagrebška vremenska napoved za dan*s: Pretežno oblačno, mestoma deževno, hladno. — Situacija vfprajšnjeea dne: Velika barometrska depresjia. razdeljena po vog centrih, prehaia čez ves kontinent. Z jusro-zapada je pričel v Evropo prodirati višji pritisk, ki je povzročil oblačno in deloma tudi deževno vreme. Dunajska vremenska napoved za soboto! Hladno vreme bo ostalo, najbrž tudi s padavinami. V prostih leaah živahni Bevero-zapadni vetrovi. Naši kraji in številke govore o Golniku Razveseljiva bilanca preteklega leta — V sanatoriju se je uspešno zdravilo nad 550 bolnikov — Veliko delo zdravnikov in uprave Ljubljana, 8. aprila. T.z statistike zdravilišča na Golniku za leto 1931, ki jo je dal našemu poročevalcu na razpolago ljubeznivi upravnik sanatori-ja g. dr. Robert Neubauer, posnemamo naslednjo podatke, ki bodo gotovo zanimali tudi širšo javnost. Zdravilišče je bilo v prošlem letu razširjeno in more sedaj imeli v oskrbi 212 bolnikov. Kljub temu pa je zlasti v poletnih mesecih primanjkovalo mest v vseh razredih. Y preteklem letu je bilo sprejetih 558 polne roke dela, kaže že dejstvo, da je bilo v preteklem letu izvršenih 3292 raznih operacij, med njim; okrog 2800 tako zvanih umetnih pneumothoraxov, t. j. stisnjenja pluč s pomočjo zraka, .nadalje 3681 rentge-n»loških presvetijav, 1180 rentgenogramov pljuč ter okrog 7000 raznih laboratorijskih preiskav. Razume se. da tudi uprava zdravilišča ni držala križem rok, saj izkazuje gospodarski dnevnk 60.719 oskrbnih dni. kar znači v primeri z letom 1930 porast za 3 tisoč 845. Tudi za razvedrilo bolnikov je kolonija, pa je Se prostora za nekaj hiS. Ta štavbišča prodnia občina po 1 Din za kvadratni metor. bolnikov, odpuščenih pa 540 (64 odstotkov snoških in 36 odst ž^rnsk). Med bolniki je bilo 313 takih, ki so sami plačali oskrbne stroške; 19 je bilo invalidov, za katere je kril oskrbovamino Narodni invalidski fond. 31 je bilo članov okrožnega urada za zavarovanje delavcev, 116 železničarjev, ki so se zdravili deloma na račun bolniških blagajn; za 22 bolnkov je plačala oskrbne stroške banska uprava dravske banovine, 57 pacijentom je bila dovoljena znižana oskrbnina, 12 je bilo članov raznih bratov-skih skladnic in drugih bolniških blagajn. Tn starosti je bilo pod 30 let 63 odstotkov -v eh bolnikov, nad 50 let pa le 2 odstotka. še vedno se najde dosti bolnikov, ki do «adnjet»a odlag?jo z zdravljenjem ter s tem odražajo svoj dom in okolico. šele, ko Je že prekasno, bi se radi zatekli v zdravilišče, ki pa j:h ne more več sprejeti, saj ie v prvi vrsti namenjeno onim bolnikom, k; so še ozdravljivi. Tako je moralo biti tudi lani odklonjenih (>T bolnikov zaradi neozdravljivosti in raznih drugih komplikacij. Dovolj zgovorna je statistika, ki pra-da je prišel pretežni del bolnikov (75 odstotkov) v zdravilišče šele v tretjem šta- tuberkuloznega, a 81 netuberkuloznega smačaja. Važna je ugotovitev, da je >6 odstotkov vseh pozitivnih pacijentov, ki so azp! juvali Kochove bacile, postalo tekom sanatorij-skega zdravljenja negativnih in s (tem nenevarnih svojcem in okolici. ^ Zanimivi so tudi pri dob i tki na tež?, ki srn ;š3 jo povprečno tedensko od 0.16 do 0.40 k;'i igrama, največji pri dob: tek pa celo 14.70 k : igrama v 20 tednih. Da so imeli g. zdravniki, pet po številu. uprava skrbela, saj je bilo tekom leta nad 2:j raznih prireditev (gled. in kinematografskih predstav, koncertov itd.) H koncu radi ustrežemo še želji uprave, da sporočimo iskreno zahvalo vsem, ki so z gledališkimi predstavami, koncerti ali na kakršenkoli drug način pomogli golniškim pacijentom k razvedrilu, ki tvori važen del zdravljenja. V polni meri pa se tudi mi pridružujemo drugi želje uprave, naj bi vsa javnost podpirala njeno stremljenje, da postane Golnik čim prej resnično ljudsko zdravilišče, dostopno tudi manj premožnim slojem, in da se v doglednem času spopolni še z zdraviliščem za deoo, bolno na pljučih. _ . Zanimanje javnosti za zdravilišče je bilo v letu 1931 zelo veliko. Ni bilo skoro tedna, da ne bi zavod posetila kaka šola, poučna ekskurzija itd. Cesti so bili obiski zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev, med nj mi skupen obisk higijenskih zavodov. Tudi vsakoletni zdravniški nadaljevalni tečaj je prav dobro uspel, udeležilo se ga je 6 zdravnikov iz dravske banovine. Če hočemo biti popolni, ne smemo prezreti najbolj svečanega dogodka v lanskem letu. to je proslave desetletnice obstoja sa-natoriia. ki se je vršila dne 27. avgusta leta 1931. Vse to ogromno' delo pa ima svoj zaključek v izredno razveseljivih uspehih zdravljenja. — Statistika izkazuje v prvem stadiju 90 odstotkov, v drugem 100 odstotkov in v tretjem stadiju odstotkov pozitivnih uspehov. Vsi ozdravljeni bolniki se spominjajo zdravilišča s hvaležnostjo in ljubeznijo. Večina med njimi ostane še dolga leta v kontaktu z zdraviliščem, tako da je zdraviliška uprava samo v preteklem letu prejela od bivših pacijentov n.ad 700 dopisov. Smrt zaslužnega prekmurskega gospodarskega delavca Murska Sobota, 8. aprila. Te dir smo opremili k večnemu počitku nr- k njenega nadučitcl ja g. Verteša A lokvi • dra. Kot upokojenec je g. Vcrteš svoja zadnja leta preživel v Murski Soboti ter užival zasluženi pokoj za svoje nesebično delo za novzdigo narodnega blagostanja v n a j s: r o m a šn c j šcin delu Prekmurja, na Go- riCkem. ... , . Najbolj sc je pokojnik udejstvova.1 v sad-ja-stvu in vinogradništvu. Na tisoče sad-rrh drevesc jc prišlo z njegovega vrta med ljudstvo zastonj. G. Verteš je tudi izpod-buial in učil ljudstvo na neštetih predava-"h. I "spelii niso izostali. Vidni so in bodo dobro vidni ob marsikateri koči na Grič-kem. Kot aktiven delavec v vseh gospodarskih društvih je pokojnik dosegel za Prek-murje marsikaj dobrega. Ko se je ustanovila 1. 1925. v Murski Soboti podružnica Kmetijske družbe, je bil prvi v njenih vr-in se je kljub starosti z mladeniško stih i.. s vež ost j o lotil dela. Dalje časa je bil tudi nien predsednik. Za vse svoje zasluge je bil izvoljeni za častnega člana in mu .je poklonila Kmetijsko družba v Ljubljani diplomo v rnak priznanja za njegovo neumorno in uspešno delo na poliu kmetijstva. V sadovih njegovega dela bo ostal njegov sporna trajen! Ljutomerske obanske zadeve Ljutomer, 8. aprila. V sredo se je prvič sestal izpopolnjeni občinski odbor pod predsedstvom župana " Žmavca. ki je po uvodnih formalnostih p-ečital odlok banske uprave o izpremem-bah v občinskem odboru ter nato pozval svoje sodelavce, naj se vneto in sporazumno lotijo dela. Težke naloge čakajo občinsko upravo v težkih časih, izvrševati jih bo treba za vse sloje enako v korist občine in občanov. Svetovalec g. Škof se mu je zahvalil za pozdrav ter mu čestital k imenovanju. Pojasnil je tudi. kako je prišlo do sestave sedanje občinske uprave. Nato je bil sprejet predlog, naj se število odsekov skrči. . Stalnih odsekov bo devt, m sicer odsek 7i gospodarstvo i.n ceste: gg. Šumak. Zacherl, Kuharic, Miki. električno podjetje: gg. Siniigoj. Vilar. Sessler, Poljanec; pro-»s-veta in socijalne zadeve: gg. Zacherl, Elitni kino Matica 2 uri boste pozabili na vse težkoče! — Po* Etličite takoj št. 2124 in zasigurajte si vstopnice za sladko in nežnih Ijubavnih čustev polno opereto •V Miki, Bratulša. dr. Porekar: pravn^ zadeve: gg. župan in svetovalci Dijak, škof, Si-nigoj, Zacherl; notranje poslovanje in finančne: gg. Poljanec, Kuharic, Škof. Luka-čič, Jelovišek; higijene in veterinarstvo: gg. Škof, dr. Porekar, Vaupotič, Siniigoj: kmetijski odbor: gg. Dijak, Šumak, Škof. Lukačič, nam. Zacherl in Kuharic; vodna zadruga in vodovod: gg. Zmavec, Sessler, Dijak Miki, dr. Porekar, Šumak, Sinigoj; tržne cene: gg. Jelovišek. Bratuša, Šumak, Vaupotič, Kuharic. Poseben odsek bo dne S. t. m. prevzel občinske posle. Za blagajnika mestne občine je bil izvoljen gospod Horvat. Nato se jc soglasno sestavil občinski davčni odbor, v katerem so gg.: Reiah Ciril. Herndl, Šumak. nam. dr. Salbcr-ger, Horvat in Rudolf Pušenjak. Vprašanje o popravilu bivše elektrarne se bo postavilo na dnevni red prihodnje seje. Vabila na sejo sc bodo dostavljala odbornikom na izraženo željo tri dni prej. G. župan je zaključil sejo s prošnjo, naj ga odseki sproti obveščajo o svojem delu, da bo mogel Ob pravem času sklicevati županstvo. Litijsko pismo Litija. 8. aprila. Kakor nieni tržiški posestrimi preti tudi naši predilnici oviran obrat. Zaloga predi-va. ki ga dobivajo iz i zven evropski h kontinentov. se je močno razredčila. Predilniška uprava želi nabaviti nove zaloge, pa ne dobi na razpolago potrebnih deviz. Kakor do-znavamo, imajo v predilniških skladiščih materijala le še za kratek čas, naročil pa ima tovarna prav mnogo. Ako bi prišlo do ustavitve dela. kar pa se pač ne bo zgodilo, bi bila naš kraj in vsa okolica nad vse hudo prizadeta, saj je odvisnih od predil-niškega zaslužka domala 2100 družinskih članov. Tako litijsko županstvo kakor tudi sreska organizacija JBKD sta podvzeli korake. da pride predilnica do potrebnih denarnih sredstev za nakup bombaža. Tudi banska uprava je obljubila vso pomoč. Naš Sokol se pripravlja na proslavo stoletnice Tvrševega rojstva. Svečana akademija bo v nedeljo 10. t. m. ob 20. v litijskem Sokolskem domu. Poleg nagovorov staroste br. Pleničarja in društvenega prosvetarja šmarskega učitelja br. Vidca bodo nastopili vsi društveni telovadni oddelki. Stavbna sezona se pri nas že pričenja. Na stavbnih kompleksih v Gradcu v bližini kolodvora so nekateri že pričeli kopanje temeljev. Zanimivo je, kako je v zadnji sezoni padla cena stavbiščem. Še pred leti so plačevali za kvadratni meter prav velemestne cene. po 200 Din kvadratni meter, zdaj pa so padle cene na 50 Din. Litijska občina je razparrelirala svoje zemljišče nad Frtico. V zadnjih dveh letih je nastala tamkaj nova Predstavila se Vam bo najnovejša, dražestna filmska zvezda Najnovejši Foxov zvočni tednik Ob 4., V4$. in 9.Vi nri zvečer. Šolar je rešil svojo tovarišico Stari trg pri Ložu, 8. aprila. Zaradi zadnjega naglega taljenja snega so tukajšnji potoki prestopili bregove in poplavili velik del polja. V ponedeljek so se vozili otroci na splavu, ki so si ga sami napravili iz desk v vasi Danah. Med njimi je bila tudi učenka IV. razreda Kandareto va Julijama. Tik pod vasjo, kamor so pri-vesl-ali s splavom, je voda zelo globoka. Naenkrat se je pričel splav potapljati, ker so žeblji popustli. S splavom vred jc izginila, v vodi tudi imenovana deklica, ki je obupno klicala na pomoč. Ostali otroci, ki so bili na splavu, sc -e še pravočasno rešili ter sc razbežali na vse strani. V bližini se nahajajoči učenec 1"V. razreda Kraševec Stanko, ki je ves dogodek opazoval, je ne meneč se za nevarnost, urno skočil v naraslo vodo za potapljajočo se deklico, jo prijel za lase in jo pogumno potegnil iz vode vso onemoglo in onesve-ščeno. ki se 'je šele po daljšem času zavedla. Vsekakor zasluži pogumni deček vse priznanje. Trikrat jih je obiskala smrt na belo nedeljo Nadlesk, 8. april a. Po kratki bolezmi je na belo nedeljo ob 13. zatisnil oči g. Koren Anton, logar snežniške graščine in posestnik v Nadlesku, star 74 let Pokojnik je bil blag. značajen in nenavadno zaveden mož, vzoren gospodar in skrben družinski oče. Zapušča žalujočo /eno in šest otrok. — PogTeb blagega pokojnika sc je vršil v torek zjutraj na pokopališču v Podcerkvi ob veliki udeležbi njegovih stanovskih tovarišev, prijateljev in znancev, kar priča, kako je bil pokojnik priljubljen. Zanimivo je. da sta v družini umrla še en sin in ena hči tudi na belo nedeljo ln skoraj ob isti uri. Blag jim spomin, prizadetim naše sožalje! Ne fotografirajte tja v en dan Ljubljana, 8. aprila. Fotografski spor* se je pri nas zadnje fes« neverjetno razvil. Skoro ni rodbine, ki ne bi imela vsaj enega čl a na-foto amaterja. Posebno mladina se je z neverjetno ljubeznijo oklenila fotografiranja, kar je vsekako razveseljiv pojav. Vendar — koliko plošč in filmov gre v nič! Življenje nudi nešteto motivov, ki so vredni, da jih ohranimo v fotografiji — treba pa jih je najti, odkriti, poiskati. Zato je potrebna vzgo ja, potrebno je poglobi jen je estetskega čuta in smisla za kulturne vrednote. Ni dvoma, da ni dflleč čas, ko postane fotografiranje šolski predmet. (V Nemčiji so" že vpeljali fotografiranje kot reden učni predmet.) Prav razveselil sem se. ko je v četrtek povabil g. Gregorič, lastnik drogerije v Prešernovi ulici, zastopnike tiska, banovine in fotokluba na otvoritev brezplačnega fotoamaterskega tečaja. Takoj ob vstopu v lrio učilnico sem dobil vtis. da gospoda Gregoriča niso vodili trgovski motivi, ampak da se je lotil stvari z ljubeznijo in požrtvovalnostjo, ki je potrebna vsakemu, ki utira novo pot. Ob steni so razstavljeni v modernih steklenih omarah (nezaklenjenih) aparati vseh tvrdk, modelov in kakovosti, tako da je posetniku kurza dan objektiven vpogled v hibe in prednosti raznih znamk. Profesor Bogomil Hrovat nam je v '.epem nagovoru razložil program, ki ga je skrbno sestavil v sporazumu z g. Gregoričem. Na-glasil je, da so ga vodili pri 6estavi predvsem ti-Ie nameni: 1. dati vsakomur (predvsem socialno slabejše stoječim) možnost praktične in teoretične izpopolnitve ob najmanjših sredstvih, 2. razviti estetski čut fotonmaterjev in poglobiti njih pogl&d na človeka, prirodo in stvarstvo sploh. 3. Nuditi brezplačno strokovne nasvete. 4. Usmeriti fotoamaterski naraščaj v odkrivanje in fiksiranje kulturnih, narodopisnih in starinoslovskih vrednot. Naprosil je navzoče strokovnjake, da ga opozore na eventualne nedostatke. Tako zastopnik banovine g. prof. M. Ferian kakor zastopnik Fotokluba g. C. Švigel.i 6ta se o programu izrazila zelo pohvalno. Prof. Hrovat nam je nato razkazal razne aparate, projektorje in poučne tabele, ki iih je z velikim prizadevanjem zibral po Franciji in Nemčiji g. Gregorič. Med drugim nas je opozoril na precizijske aparate našega rojaka Klopčiča. ki ima 6vetovno znano tvor-nico fotoaparatov v Sartrouvilleu pri Parizu. Nato nam je z najmodernejšim projektorjem prikazal nekaj slik, ki jih misli uporabljati tekom tečaja. Vsekakor moramo želeti g. Gregoriču in prof. ITrovatu obilo uspeha in mnogo slušateljev. Kar se tiče slušateljev jih bo najbrž mogo! Stvar je — zastonj! Izpred ljubljanskega malega senata Ljubljana, 8. aprila. Pred sodnici malega senata so se danes zagovarjali dva tatova in mlada žena, ki je bila obtožena podpiranja dezerterja. Tat zaradi brezposelnosti Mizarski pomočnik Stanko je brez očeta, a mati mu je že dolgo let v Ameriki. Zanj se n kdo ne briga. Do marca je bil zaposlen pri nekem ljubljanskem mizarju, ki mu je moral najprej odslužiti neki denar, a pozneje je izgubil zaposlenje. Marca meseca je še hodil spat v mojstrovo delavnico, ker je imel nje ključ. Pred sodniki je prznai, da je odnesel iz skladišča razne kose^ pohištva. cenjene na 1000 Din, ki pa jih ;e na starini prodal za 178 Din. »Ce nisem hotel poginiti od lakote, sem moral vzeti nekaj poh:štva in ga prodati.«: je pripomnil Stanko. Njegov mojster kot priča pa je na razpravi povedal, da si je Stanko prlastil še druge pohištvene kose, ki jih je znosil k svoji ljubici. Ker je bil Stanko doslej še nekaznovan je bil obsojen zaradi tatvine na št r mesece strogega zapora m v izgubo častnih državljanskih pravic za 1 leto. Dezerterslva zgodba Zanimiva je bila razprava proti mlad Francki, soprogi gostihrčarja iz okolici. Obtožena je bila mlada žena pregreška po paragrafu 69. starega vojnega zakona, ker je gmotno podpirala vojaškega begunca, svojega bratranca Jožeta, ki je kot podna-rediaik v Prilepu oobegnil od vojikov in se potikal okrrvj. Zadeva je že pra ' stara in datira še iz aprila ieta 1929 Mlada Francka je sodnikom rn'rno in prostodušno povedala: »Nisem bratrancu pošilja'a denarja, niti mu nis.^n T :&ala. Svoji mater:, ki mu je pošiljala denar, sem celo branila. Bil jc na mene jezer.« Bratranec Joži je izjavil, da bo pričal. Državni tožibe: »PoO m boste p-i teto obremenili!«: Branilec: »Je že umrla!« Predsednik priči: »Pravi;.> da malo bre*nč;:e « Državni tožilec: »Potem pa ne bi pri vojakih bil podnarednik!« Jože je nato kratko povedal. da je sestrično vmešal v zadevo, ker it H liliji S iui uiulA-i! ODOL je visoko koncentrirana ustna včpolnoma oproščena. Tatvina železniškega premoga Krepki Lojze iz Most je mrko zrl pred sodnike in pretežno molčal. Predsednik mu je pripomnil: »Vas smo že večkrat videli! Bili ste že 17krat kaznovani, dvakrat zaradi tatvine, petkrat pa zaradi prestopka.« In predsednik je potem nadaljeval: »Ali je res, da ste vzeli 17. marca na glavnem kolodvoru 40 kg premoga?« »Da«, je bil kratek odgovor. »Iz vagona«?« »Da!« Lojze je vzel okoli 40 kg premoga, vrednega 20 Din, ga skril v sneg in ga hotel zvečer odnesti nekemu prijatelju. Zalotil pa ga Je na šmartinski cesti policijski stražnik. Ker je bil Lojze že večkrat kaznovan, je bil obsojen na 4 mesece strogega zapora in r izgubo častnih državljanskih pravic za eno leto. »Ali sprejmete kazen? Kazni so sedaj strašno hude za premogarje in drvarje!« je zaklj ičil predsednk in Lojze je sprejel sodbo. Pri boleznih srca in poapnenju žil, nagnjenosti h krvavitvam in napadih kapi zasigurava »Franz Josefova« grenčica lahko izpraznjenje črevesa brez vsakega napora. Znanstvena opazovanja na klinikah za bolezni krvnih cevi so izkazala, da služi »Franz Josefova« voda posebno dobro starejšim ljudem. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Igre aprilskega vremena čudna zmes dežja, toče in snega — Slaba vremenska poročila iz Južnih krafev Ljubljana, 8. aprila Vreme se nikakor noče izmiriti in ustaliti in tako ne moremo prav preiti iz puste zime v zeleno pomlad, že nekaj dni smo imeli deževje in je le izmenoma posijalo sonce, ki je nekoliko ogrelo zrak. Danes pa se je vreme naenkrat celo poslabšajo, že zjutraj je bilo nebo zagrnjeno v oblake, tekom dopoldneva pa se je pričelo čedalje bolj temniti. Okrog 11.30 je pričelo zmerno deževati, nakar je za nekaj časa prenehalo in se je še bolj stemnilo. V stanovanjih in drugod so morali prižgati celo luči. Sredi te noči sredi dneva pa se je naenkrat vsul okrog 13.15 hud dež. Nastal je pravcati naliv in je tako nudila ulica izredno živahno sliko. Ljudje, ki so odhajali z doma brez dežnikov, so planili spričo hudega dežja v veže in se stiskali pod kap, drugi pa so vdrli v- gostilne in kavarne, tako da so mahoma zaživeli med opoldanskimi urami vsi ti lokali. Silen je bil tudi naval na tramvajske vozove. Ljudje, ki so čakali izboljšanja vremena v kavarnah in gostilnah, pa so to pot naleteli kaj slabo. Namesto da bi naliv ponehal, so se spremenile kaplje v sprva droben leden dež, kasneje pa je jela padati toča in sicer precej debela. Vmes je nekajkrat tudi gromko zagrmelo. Redkim pešcem je toča škripala pod nogami. Naenkrat je tudi toča prenehala padati in se izprevrgla v silen snežni metež. Zastrto nebo je kar bruhalo pozni snežni blagoslov na že itak dovolj mokro zemljo dobro uro. Navzlic temu pa. kakor pravijo, tudi tale snežec, ki je pozneje, ko se je pričelo nebo svet-llti, zopet pojenjal, ni slab. Celo koristen je našemu kmetu, kajti nevihta je z električno sprostitvijo pretvorila ogromne množine mrtvega zračnega dušika, ki ga rastline ne morejo užiti, v tako obliko, da je rastlinam užitna. Ta proces je prav sEčen umetnemu pridobivanju dušika v Rušah, samo da je zastonj. Gobaste snežinke *o vsrkale nastali amonijak in pognojiie ubogemu kmetiču polja in travnike. * Iz južnih krajev prihajajo še vedm poročila o poplavah. Vode naraščajo, ker se v gorah naglo topi sneg in ker so ponekod tudi hude plohe. Tako je v sredo in četrtek silno deževalo po vsej Bosanski Krajini. Reke in potoki, ki so se že vračali v svoje struge, so naglo zopet preplavili bregove. V Vojvodini je Tisa na našem področju dosegla kulminacijo. Vodne zadruge v Banatu in Bački so ukrenile vse, da bi se preprečile poplave. Od madžarske meje je na razdaljo 100 km navzdol ob Tisi na vsakih 5 km postavljena straža in strokovno osobje vodnih zadrug ter samoupravnih in državnih oblasti je neprestano v službi. V novogradiškem okraju je poplavila Sava 25.000 oralov, od katerih je ena tretjina gozdov, vse drugo pa travniki in pašniki. Vsa Stara Gradiška razen centruma, kjer je kaznilnica, je bila pod vodo. Sava je blizu 8 m nad normalo, njena brzina pa znaša 2 m na sekundo. Dunav je pri Zemunu. kakor smo že včeraj poročali, preko 5 m nad normalo ter je ves tako zvani Vojni otok pod vodo. Izliv Save v Dunav je podoben velikemu jezeru. Oba izliva sta se strnila in diagonala vodne širine Dunava znaša ponekod do 10 kilometrov. VSAK NAROČNIK »JUTRA« je zavarovan za 10.000 dinarjev? Razsodba v „plosufeaški" aferi Zapor od enega leta do štirih mesecev — Proces bo najbrž obnovljen Beograd, 7. aprila. F>anes je tukajšnje sodišče izreklo razsodbo v razpravi proti onim beograjskim trgovcem in trgovskim posrednikom, ki so dali v Budimpešti ponarediti plombe »Pri-valegirana družba za izvoz deželnih pridelkov«, s katerim: so se plombirale vreče n.oke v mlinih pred prodajo. Kakor znano, so se za to plombiranje plačevale pristojbine od 60 do 75 Din po kakovosti moke. »Plombaše« je. kakor je svoječasno poročalo »Jutro«, razkril neki dunajski trgovec, nakar jih je beograjska policija polovila in izročila sodišču. Razprava proti njim se je pričela 28. marca, pa se je po par dneh prekinila v svrho zaslišanja nadaljnjih prič, potem nadaljevala, a danes je bila izrečena razsodba. Obtoženci »o večinoma priznali krivdo, ali izgovarjali so se, da niso oni naročili pi narejenih plomb, temveč so te plombe krožile po državi, da se ni vedelo, odkod prihajajo prav za prav, in da se jc splošno smatrala kupčija ž njimi za nekako dovoljeno. Zastopnik »Prizada« (Priv. dr. za izvoz), je zahteval .100.000 Din odškodnin« in povrnitev pravdnih stroškov v znesku 30000 Din. Sodišče je obsodilo Vladimira Ivkoviča ena leto dni zapora in 3000 D:n globe, Viktor Jamnik je bil obsojen na 15 mesecev zapora in 4000 Din globe. Hapin Pinto. .To-van Girzing in Julij Kertes na tri mesece zapora in po 1000 Din globe, Egon Hubert in M lan Stefanovič, ki nista priznala, pa na štiri mesece zapora. Sodišče je prisodilo Privilegiranemu društvu za izvoz 40.000 Din za stroške, ki so mu jih dolžni izplačati vsi obsojeni neraz-deljavo, za ostali zahtevek pa je sodišče zavrnilo društvo na civilnopravno pot. Sodišče je končno izreklo, da se vsi obsojenci izvzemši Ivkoviča in Jamnika izpuste na svobodo, vzlic temu. da je državni toži tel j najavil priziv in revizijo, ker sodišče ni sprejelo njegove kvalifikacije kaznivega dejanja. in sicer, da so plombe vrednostni znaki, temveč je smatralo plombe za znake za obeležbo blaga. Zaradi priziva državnega tožitelia se bo stvar gotovo ponovno razpravljala. Domače ve ♦ Zahvala NJ. Vel. kraljice Ui NJ. Via. kneza Pavla. Predsednlštvo mariborske sekcije Avtomobilskega kluba kraljevine Jugoslavije je prejelo od ministra dvora Jevtiča in maršala dvora general štab nega brlgadmega generala Dimitrijeviča zahvali Nj. Vel. kraljice Marije to Nj. Vis. kneza Pavla za poslane udanostne izraze ob priliki letošnjega občnega zbora. ♦ Petdesetletnica beograjskega Sokola. Danes se prične proslava petdesetletnice najstarejšega beograjskega Sokola. Pri prireditvi bodo sodelovala tudi ostala beograjska bratska društva. Za pokojne člane bo danes spominska služba božja v vasne-senski cerkvi, glavna proslava pa bo jutri v Narodnem gledališču ob 20. Vršila se bo svečana seja Sokola Matice, po seji pa Bvečana sokolska akademija. ♦ Razdelitev zemljišč dobrovoljcem. Kakor poročajo iz Murske Sobote, je bila v ra,dmjih dneh dovršena razdelitev zemljišča v Murski Soboti, ki so ga dobili do-brovoijci v Prekmurju od parceliramega zemljišča bivšega posestva grofa Szapary-ja. Dobrovoljci, večinoma iz Istre in Dalmacije, so prejeli po trt do pet oralov za (vsako rodbino. ♦ Lupis-VukiČ se vrača v domovino. Kakor javlja v Buenos Airesu Izhajajoči »Slovenski tednik«, se vrača v domovino g. Ivo Lupiš-Vukič, ki se je mudil v Argentini nekako dve leti ter je po nalogu izseljenske organizacije v Jugoslaviji posetil •vse jugoslovenske naselbine v Južni Ameriki Pred svojim povratkom je Izdal okrožnico »Prilikom moga povratka u do-movimu«, v kateri popisuje, kaj je opravil za časa svojega bivanja v Argentini ter obeča. da bo jugoslovenski javnosti nepristransko pojasnil položaj, v katerem se nahaja naše naseljenstvo v Južni Ameriki. ♦ Orjaški parobrod na našem Jadranu. Po vesteh lz Splita je prijavljen dohod orjaškega angleškega parobroda »Arando-ra«, ki ima nosilnost 24.000 ton. V Split prispe dne 5. maja ter se ustavi tamkaj 24 ur. ž njim prispe večja skupina angleških turistov. Dne 16. maja pa doplovi v splitsko pristanišče ogromni potniški parobrod »Strithaver« od 38.000 ton z angleškimi in ameriškimi turisti. To je največji parobrod, ki je kedaj dospel v splitsko pristanišče. Potniki ostanejo par dni v Splitn, da si ogledajo mesto in okolico. ♦ Ustanovna občna zbora krajevnih organizacij JRKD se bosta vršila 10. t m. ob pol S. prt Sv. Miklavžu pri Ormožu, ob 15. uri pa v Ivanjkovcih. Obširna poročila bosta podala na prvem narodni poslanec g. Lovro Petovar, na drugem pa še poleg tega narodni poslanec g. Ivan Prekoršek. Volilni upravičenci, pridite! ♦ 1. občni zbor odseka osobja gradbene ln proaovzdrževalne službe UJNŽB se bo vršili v nedeljo 10. .t m. v steklenem salonu restavracije na glavnem kolodvora. Pričetek ob 9.30. Dnevni red: poročila predsedstva, volitve in raznoterosti. Odbor opozarja tovariše v Ljubljani in na progi, da je občni zbor za vse velike važnosti Pred občnim zborom ob 8. se nadaljuje zadnjič prekinjeni občni zbor Podpornega ljubljanskega društva ter pozivamo tovariše, da ee istega tudi udeleže. Odbor. ♦ Udruženje železniških činovnlkov oblastni odbor Ljubljana, poziva svoje člane da se udeleže oblastne skupščine jutri ob 14. v steklenem salonu kolodvorske restavracije v Ljubljani ♦ P. n. članom razpuščene »Vzajemne pomoči«. Radi razpusta »Vzajemne pomoči se je iz srede članstva izbrala skupina ki bo začasno zastopala interese bivših članov in vodila priprave za predvideno novo pomožno blagajno. Razposlali _ smo članom vabila, da podpisanim izstavijo potrebna pooblastila za zastopstvo njihovih interesov. Zato prosimo, da p. n. člani nemudoma pošljejo svoja pooblastila na spodnji naslov! — V imenu interes:ranih članov; Ivan Rosta.n, rač. nadsvetnik v p. Ljubljana, Gajeva ulica 9. I. nadstr. ♦ Državna gozdna drevesnica v Kočevju fena za pomladno oddajo še okrog 60.000 sadik črnega bora po ceni 70 Din za 1000 kosov na razpolago. Naročila naj se naslovijo na sreskega gumarskega rofareuta v Kočevju. ♦ Novi grobovi. Te dni je premimH ▼ Ko-frervju v starosti 76 let bivši strokovni učitelj na obrtni šoli g. Josip Ganslmaver Pokojnik, ki je bil splošno spoštovan, je •vzorno vzgojil svoje štiri otroke. Pogreba se je udeležilo kočevsko meščanstvo v velikem številu. Blag mu spomin, žalujočim naše sožalje! ♦ Iskanje trupla poročnika Stajlča brezuspešno. Po vesteh iz Dubrovnika je ostalo iskanje trupla ponesrečenega poročnika korvete Borislava Stajiča doslen brezuspešno. Iskanje pa se marljiv') nadaljuje vzdolž dubrovmiške obale in ob bližnjih otokih. Truplo bi že moralo izplavati, ako ga valovi niso odnesli! v kako skalnato razpoki mo ob obali. V Dubrovniku se mode starši ponesrečenca brigadni general Staja Stajič im njegova soproga, ki ju je fejguba sina hudo prizadela. Zvočni kino Danes ob 4., pol 8. in 9. url Ken Maynard najdrznejši junak divjega zapada v zvočnem filmu senzacionalnih pustolovščin Črni šakal Napete dirke, da se gledalcem ježe lasje in zastaja srce! Novo! Prvič v Ljubljani! Poleg tega najnovejši Paramountov zvočni tednik. ♦ U trm II v potoku. V Zeleznfkori gostilni v šmartnem pri Litiji se je nahajal dne 31. marca v družbi svoje matere in brata Martina delavec Alojzij Mah, ki je okoli 24 ure vinjen zapustil gostilno in ga od takrat pogrešajo. Naslednjega dne so našli ob močno narastlem potoku Reki, ki teče mimo omenjene gostilne, njegov klobuk, te dni pa so našli ob bregu potoka pod vasjo še njegov površnik. Zaradi! tega domnevajo, da je Ma.h padel v potok to utonil. Omenjeni potok se izliva pod vasjo Breg v Savo, zaradi česaT ni izključeno, da je deroča voda odplavila truplo naprej v Savo. Pogrešani je bil srednje močne postave, okroglega temnega obraza, črnih oči, zdravih zob, obritega obraza in črnih las. Oblečen je bil v sive črtaste hlače, črtasto srajco in obut v črne čevlje. Star je bil 33 let. ♦ Grozodejstvo ciganske tolpe. Policijski stražnik je zjutraj našel v Zagrebu v Saj-miški ulici nezavestnega moškega z groznim! poškodbami. Reševalno društvo je ranjenca prepeljalo v bolnico usmiljenih sester. Ko so moža spravili k zavesti, je povedal, da so ga napadli cigani in oropali. Zdravnik reševalnega društva je ugotovil, da so poškodbe napadenca težke in nevarne. Odrezano mu je desno uho, oko pa iz-bito. Cigani so ga vrgli na tla in teptali po njem, dokler se ni onesvestil. Ako nastopijo komplikacije, bo smrt neizogibna. Vlažno vreme povečuje nevarnost pogibelji zaradi prehlada. Te nevarnosti infekcije vas obvarujejo okusne Dobivajo se ▼ vseh lekarnah. Cena malega zavojčka Din 8, velikega zavojčka Din 15 IDEAL * Gnusen zločin. 17 letna posestniška hči S. M. iz Stražgojncev je prijavila orožnikom v Girkovoih, da jo je 4. t. m., ko se je vračala iz neke gostilne te Sikol, že pozno zvečer napadlo več fantov, ki 60 jo zavlekli v bližnji skedenj ter ji storili s'«k>. Orožništvo je takoj šlo na zasledovanje zlikovcev ter je do sedaj aretiralo »več fantov. Vsi so še mlečezobmi mladeniči. Orožniška patrulja jih je oddala v zapore okrajnega sodišča v Ptuju. ♦ Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich. Iz LJubljane o— Današnji koncert zbora mariborske srednješolske mladino v Ljubljani bo 1®- reduo zanimiv. Spored, o katerem smo že govoril!, obsega po veliki večini prelepe narodne pesmi v priredbi za mešani in moški zbor. Poleg tega bo na sporedu budi nekaj Adamičevih ženskih zborov s »premij oranjem klavirja. Pevski zbor mariborskega Ferijalnega saveza, kakor je ofid-jelnl naslov prireditelja koncerta, šteje 96 mladih, lepo ubranih in krepkih grl. Njegovo Izvajanje je v resnici prav dobro kar so pokazali dosedanji uspehi na vseh jasnih nastopih. Zbor vodi! z veliko vrnemo profesor glasbe g. Viktor fivajger. Obisk nocojšnjega koncerta v dvorani Unlon,a torej naj topleje priporočamo. Vsak ljubitelj naše pesmi 'bo prišel ma svoj račum. Pripominjamo, da je mariborski zbor edinstven v naš! državi, drugod srednješolci nimajo tako mogočnega skupnega zbora kakor v Mariboru. Vstopnice so od € do 20 Din na razpolago ves dan v Matični knjigami in od pol 20. dalje r veži pred koncertno d-vorano. u_ Akademija dece Ljubljanskega Sokola bo drevi ob 19.30 v telovadnici Narodnega doma. Deca je pokazala že pri zadnji akademiji 1. decembra v Unionu, da se ji posveča velika pažnja, da je vodstvo v dobrih rokah in da je smer vadbe pravilna. Mladinski odsek Ljubi jamskega Sokola si jo nadel nalogo, izpolniti ves program akademije le z deco. Pokazali nam bodo naši najmlajši Sokoliči, da zmorejo tudi sami brez pomoči starejših oddelkov izvršiti zantlmiv in .pester spored. Moška deca nastopi poleg iger on težkih točk tudi z vajami, katere so izvajali do sedaj Izključno Je člani in še ti s težavo. Izvajali bodo »Naprej«, skladbo dr. Murnfika in pa vaje s puškami, katere so ižvajali ma vsesokolskem zlet.u. Občinstvo gotovo ne bo zamudilo te izredne prilike in s svojim številnim posetom dalo priznanje mladini. u_ Francoski Institut v Ljubljani vabi prijatelje in člane na koncert g. Mirka Puglja. ki bo v ponedeljek 11. t. m. v fil-harmonični dvorani G. Pugelj bo izvajal francoske avtorje v francoščini! (Rameau, Lully, Gluck, G.retry, Cesar Framck, Ga-hriel Faurč im DSodait Severac). — Dalje vabi .institut na dvoje zanimivih predar vanj francoskega univerzitetnega profesorja g. Tiana iz Marseillea, tn sicer bo v toreK 12. t. m. ob 21. v društvenih prostorih v Narodnem domu skioptično predavanje o Provenci, Marseilleu in njegovem pristanišču, v sredo 13. t. m. ob 18. pa v univerzitetni zbornici predavanje o kemiji in modernem življenju. 0_ Dam* ob 14.15 in jutri ab 11. dopoldne Willv Forstova opereta >Pe-smi je konec«. Vsakdo pozna popularno pesem o mladem gardnem oficirju in zato bo gotovo našla hvaležen odmev med ljubitelji kinematografa vest, da si je ZKD izbrala za svoj filmski spored film >Pesmi je konec«, film, ki je omenjeni šlager populariziral med najširše kroge občinstva. »Pesmi je konec« je eden doslej najboljših Willy Forstovih filmskih operet. Poleg Foreta nastopata v tem filmu lepa Liane Haid in naša priznana subreta Marica Lubejeva. Za komično in veselo stran sižeja skrbi poleg Forsta samega še Ernst Verebes. Opereto ■»Pesmi je konec« si bo torej vsakdo rad ogledal. Film je na sporedu danes ob 14.15 in jutri v nedeljo ob 11. dop. Predstave se bodo vršile v Elitnem kinu Matici. Cene najnižje, da si morejo najširši krogi ogledati ta veseli in zabavni filmski spored. u— Profesor Mirko Pugelj iima ma Izredno zanimivem sporeda svojega letošnjega koncerta, fci bo v ponedeljek 11. t. m. v Filharmonični dvorani, tudi ipo dve ipesmri Schuberta in Schaumanma. V Nemčiji in GOJZERJ! PRIZNANO NAJBOLJŠI lovski in športni čevlji po konkurenčnih cenah edino le pri 86 i čevljev, Hrt nad škofta Loko Zahtevajte cenike! Zahtevajte cenike! Franciji, kjer n.i solističnega programa brez teh dveh skladateljev, je cela vrsta pevcev specijalistov, ki se pečajo izključno le z njihovim! skladbami. Poleg tega bo ■pel g. Pugelj pri nas še ne izvajane skladbe francoskih avtorjev Faurea, Cesar Francka in Severaca, dalje arije iz klasičnih francoskih oper im kot glavno točko svojega sporeda arije iz Bachovih kantat s sodelovanjem profesorja g. Karla Jeraja (violina in viola) in Ja.ro s lava Jamačka (oboa). Na klavirju bo spremljal vse točke g. Marijan Lipovšek. Podrobni spored ln vstopnice so v predprodaji v Matični knjigarni u— Dve premijeri delavskega odra »Svobode« bosta v nedeljo 10. t. m. ob 20. v dvorani Delavske zbornice. To bosta premijeri dveh del, od katerih je eno slovensko. Pregljeva »Vest«, groteska, ki se godi med filmom v kinematografu*, bo gotovo velik dogodek, saj tako poredko pride na naše odre kako dobro domače delo. Pregelj, edem priznanih naših pisateljev, je tudi tu .pokazal moč svojega peresa, ko je orisal življenje med predstavo v kinu. Vojaki, dijaki, vagabu.ndi, kmetje so tipi kakor urezani Iz živega življenja. Druga premijera je »Bronaste kolajne«, delo Liud-wiga Thome, nemškeea pisatelja. Drama je rahla satira iz avstrijskih časov, ko je bi.lo marsikaterega v javnosti nastopajočega moža edino hrepenenje: medalja. To bo pač zelo zanimiv im predvsem smeha polm večer. Vstopnice: sedeži po 8, 6 im 4, stojišča po 2 Din. u_ Uspel fotoamaterskil večer v Ljubljani. Pred nabito polno dvorano Delavske zbornice, v kateri smo opazili mnogo odličnih pnedstavnikov naših kulturnih institucij, oblasti um pred vsem fotoamaterskega sveta, je predaval v četrtek zvečer g. Cveto Švlgelj o temi >Kaj dm kako vidi oko fotoamaterja.« Poldruga stotina prekrasnih diapozitivuih slik iz naših gora im dolin, iz kmečkega življenja im z ljub-1 jamskih ulic v soncu im ponoči, tihožitij, drobnih prizorov iz vsakdanjega življenja dm dela je spremljalo njegova strokovna izvajanja, ki jih je zabelili z marsikakšno zabavno anekdoto. Najboljši dokaz, da je bilo predavanje res zanimivo, je to, da so ljudje vztrajali do konca, dasi je predvajanje trajalo dve polni uri, to da je prejel predavatelj še isti večer naročila za ponovitev predavanja teren Ljubljane. Ljubljanski fotoklnb, ki je s tem večerom prvič sfiopdl pred široko javnost, si Je za-shi.žiM simpaitltje med občinstvom im si že-ttmo, da bi nas kmalu .presenetil s kakšno podobno prireditvijo. Mislimo, da mu i)e moralni to materijalm.1 uspeh za vsak takšen nastop zagotovljen, kajti ljudje vedo prav dobro ceniti vsako ddealmo stremljenje, ma katerem bazira tudi organizacija naših fotoamafterjev, kakor je uvodoma pooidiarjal nje predsednik g. Lojtae Pengal. siaeloled r znanih različnih okusnih aromah! Izborno zagrebško PIVO! Priznano najboljši izbrani zendvičl in zajamčeno pristno sortirano vino! AUTOMATICN1 BUFFET »RIO« Selenburgova ulica 4. Telefon 28—63 u_ Preporodaši J Danes ob 15. uri se bo »vršilo v društvenem lokalu prvo redno predavanje kulturno znanstvene sekcije. Predaval bo g. dr. Stojan Bajič o temi: Sodobmo novinarstvo v Nemčiji Tovariši im tovariši ce, udeležite se zanimivega predavanja (polnoštevilno! — Jutri, v nedeljo se bo vršil ob 10. dopoldne v društveni čitalnici članski! sestanek. Obravnavala ae bodo pereča vprašanja gjede tesnejšega sodelovanja Preporoda s srednješolsko žu-po. Sestanka se bodo udeležili tudi žup-ni delegati. Zaradi velike važnosti je udeležba za vse članstvo strogo obvezna! u— Interesente za slike M. Jame opozarjamo, naj se naglo odločijo im gredo slike še enkrat pogledat v Jakopičev paviljon, ker bo g. Jama razstavo svojih odiličnih del v torek 12. t- m. definitivno zaprl. u— K pevskemu prazniku Hubadove župe 3. t. m. Ker ©o se pojavile v poročilih dnevnikov nekatere netočnosti, objavljamo naslednje. Velekomcert združenih godb >Sk>ge« ta »Drave« se je vršil 7. septembra lani zvečer na Kongresnem trgu, kra- MED. UNIV. Dr. Leo šavnik specialist za ženske bolezni in porodništvo. Ljubljana, Tavčarjeva ulica 6. L Telefon 2614. ORDINIRA OD DANES NAPREJ SAMO POPOLDNE OD %2.— %4. ROBERT LOUIS STEVENSON je eden največjih angleških romanopiscev, čigar obsežno delo UgraUjen je pravkar izšlo v založbi TISKOV NE ZADRUGE. ■■■■nMK^H V soboto dne 9. IV. ob V28. zvečer TELOVADNA AKADEMIJA moške in ženske dece LJUBLJANSKEGA SOKOLA v »Narodnem domu« 4583 Gospodom naredimo po meri elegantne obleke, površnike iz pravkar dospelih modnih vzorcev angleškega in češkega blaga. FRAN LUKIČ LJUBLJANA, Stritarjeva ulica 9. ljica Marija pa se je udeležila popoldanskega koncerta Pevske zveze 8. septembra lani, kakor je bilo pravilno navedeno v tajniškem poročilu na letni skupščini V tem poročilu seveda niso bile omenjene pri reditve društev, kvartetov, kvintetov in drugih edinic, ki niso članice Hubadove župe. Omenjen je bil le enkrat Slovenski vokaln; kvintet, ki je nastopil 25. aprila lani na koncertu za proslavo 10 letnice Kola jugoslovenskih sester obenem z društvi, k so naši člani. Popolnoma nepravilno je bilo poročilo nekega dnevnika, da so znašal! samo potni stroški 20.000 dinarjev, ker ni dosegel niti ves denarni promet Hubadove župe tega zneska. Pomotno je naposled izostalo v nekaterih časopisnih poročilih, da je bilo na letni skupščini z velikim odobravanjem sklenjeno Izreči najtoplejšo zahvalo vsem našim dnevnikom za naklonjenost, katere so bili vodno deležn-' naši zbori, kar popravlja uprava Hubad jve župe. u_ Predavanje o šminkanju. Zveza kulturnih društev priredi v nedeljo 10. t m. praktično predavanje o šminkanju za vse gojence dramskega tečaja. Predaval bo g. Navimak, šef lasuljar narodnega gledališča. Predavanje se prične ob 9. dopoldne v II. nadstropju Kazine v ZKD. Za porabljeni materij al šmink bodo morali gojenci plačati po 15 Din. Vabljeni so vsi obiskovalci dramskega tečaja u— Mestna ženska Clrll-Metodova podružnica v Ljubljani priredi 16. t. m. dop. iin 17. t. m. dop, zbirko z naslovom »dam bombon&kov«. Ta dmeva bodo prodajale deklice čn gospodične bombončke in odkupne znake, čisti dobiček je namenjen revnim šolskim otrokom, r prvi vrst! učencem brezposelnih delavcev im nameščencev ob jezikovnih mejah v Jugoslaviji Kdor more, nai nakloni nabiralkam majhen dar. Tudi tukaj se držimo gesla: »Majhem dar .položi domu ma oltar!« u— Ustanovna skupščhna krajevne organizacije za bežigrajski okraj JRKD bo 9. t. m ob 20. v salonu Fortunove gostilne na Vodovodni cesti. u— Državni upokojenci se opozarjajo na redni občni zbor Društva državnih upokojencev ln upokojenk v Ljubljani!, ki bo v nedeljo 10. t. m. ob 10. dopoldne v dvorani l>e!avske zbornice na Miklošičevi cesti z običajnimi dnevnim redom im volit-vijo n rvega odbora. u— Lutkovno g led »1146© Sokola I na Taboru priredi t nedeljo 10. L m. ofo 15. lutkovno igro »Gašperček v peklu«. Predstava bo po zmižanih cenah 5, 4, 2 in 1 Din Pridite! u— Danes zvečer se ©tvorijo mnogo Obetajoči, po banski upravi odobreni fotote-čaji Gregortčeve drogerije, Prešernova ulica 5. Vodstvo je iz prijaznosti prevzel priznani strokovnjak g. prof. Hrovat Bogomil. Začetek ob pol 9. zvečer. Vstop prost. u— Klub ljubiteljev športnih psov tara na razpolago še enega mladiča airedaile-terije;-ja, starega 10 tednov prvovrstnih starše v. u_ Cenjenemu občinstva naznanjamo, da Je društvena akademija zaradi tehničnih zaprek preložena na soboto 23. t. m. — SJSU »Preporod«. u— Najdba emforlja. T® dni so našli neki ljudje na pokopališču prt Sv. Krištofu v bližini mrtvašnice ob meki grobnici truipe.ce nedomošenega deteta ženskega spola. O stvari je bila obveščena policija, ki je uvedla preiskavo, dočim je bilo tru-peloe pokopano na tamošmjem pokopališču. u— živahno vrvenj« na ljubljanskem glavnem kolodvoru je tudi znak pomladi Da bo publiki bolj kratkočasno, bo od 9. t m. dalje vsako soboto ln nedeljo zvečer koncert v steklenem salonu kolodvorske resta-.iracilje. Igra peterica »Slogašev«. u— Reklame na električnih urah. Go-epote.rekd urad mestnega načelstva sprejema naročila za reklamna polja na elek-tričrn h urah vsak dan med uradnimi ura-miL Tam se dobijo tudi vsa tozadevna pojasnila. u— Dela pri trlmostju. Pri trimostjm Je še vodno zaposlenih mekaj delavcev, ki morajo obdelovati površino betonskih konstrukcij. Pri tri most ju dovršujejo tudi dela okrcg podzemeljskega transformatorja. Potem pridejo ma vrsto tudi dela pri novih podzemskih straniščih. u_ Ceste posipajo. Te dmd so pričeli v mestu s posipanjem posameznih cest, ki so bile nekatere že močno kotanjaste. Precej kamna so navozili na Tržaško cesto, ki so jo posuli vzdolž do Viča. Z okroglim gramozom so pričeli posipati tudi Emon-sko cesto do Trnovskega mostu. Hodnike ob Dunajski cesti so morali prav visoko nasuti z drobnim peskom, kajti so bila ob deževnem vremenu vedno preplavljeni!. Včeraj so pričeli posipati tudi Zaloško cesto ter nekatere manj prometne ceste in ulice. u— Vlomilci na poslu. Včeraj ponoči je bil spet izvršen drzen vlom v znano gostilno »Pri lovcu« na vogalu Ble!weisove im Tržaške oeste. Neznani storilec se je vtihotapil na vrt .im tako dospel v odprto vežo, kjer je mavrtal vrata, ki vodijo v delikatesno trgovino. Tamkaj si je nabral veliko množino delikatesnega blaga, mesnine to konzerv, nato pa pretaknil tudi vse predale ter res našel v enem nekaj nad tisoč dinarjev gotovine. Storilec, morda jih je bilo več, se je podal nato še v gostilniške prostore, kjer si je privoščil mekaj pijače. Vlom Je bil izvršen predvčerajšnjim ponoči tudi v barako za shranjevanje čolnov Aibina Jančarja v Trnovskem pristanu. Storilec je najbrž v baraki prespal noč zjutraj na vse zgodaj pa se Je Iztihotapil spet na prosto ter vzel s seboj odeje, suknjič, športno čepico, prilastil pa si je tudi nekaj orodja. _ Tatinski obisk je imel dalje tudi hišn.ik Karol Kristan v Knafljevi ulici 15. Nezr.anec mu je odnesel iz stanovanja kompletno moško obleko modre barve ter par hlač v skupni vrednosti 1250 Din. u_ Aktovka Iz rjavega usnja Je bila izgubljena včeraj popoldne med 14. im 15. na Dunajski cesti od Sv. Krištofa do kavarne Evrope. Najditelj se prosi, da odda aktovko na stražnici oa oglu Massaryko-ve ceste. Iz Maribora a_ Odlično priznanje. Tajniku Zveze gostilničarskih zadrug g. Antonu Petelinu je konferenca vseh zastopnikov hotelirskih in gostilničarskih organizacij v državi sporazumno z ministrom za trgovino m industrijo poverila, da organizira državno zvezo hotelirjev in gostilničarjev Jugoslavije s sedežem v Beogradu. G. Anton Petelin je znan strokovnjak im borec za interese naših hotelirjev in gostilničarjev. K odličnemu priznanju mu iskreno čestitamo! a— Promenadnl koncert. Prvi letošrri promenadni koncert vojaške godbe v mestnem parku bo jutri v nedeljo od 11. do 12. dopoldne, če bo lepo vreme. Spored koncerta je naslednji: 1.) Fučik-Salve imperator, slavnostna koračnika; 2) Rosini ouvertura k operi »Semiranis«; 3) Beethoven velika zvočna slika iz opere »Fi-delio; 4.) Puccini — fantazija iz opere »Tosca«, 5.) Engelberger: »Imaš siinje oči ko sinji Jadran, 6.) Ruprecht, — iz svoje moči, slavnostna koračnica a— Občni zbor Narodne odbrane. Narodna odbrana bo imela svoj letošnji občni zbor jutri v nedeljo ob 9. dopoldne v gornji mali dvorani Narodnega doma a_ Jugoslovenska Matica bo imela občni zbor v ponedeljek 11. t m. ob 20. v pritličnih prostorih Narodne odbrane v Grajski ulici. a_ Dramatična šola se bo pričela v nedeljo 10. t. m. ob 9. kakor običajno. a— Nezgoda pri telovadbi. Pri telovadbi se je hudo ponesrečil vrtnar Vojn mir Pa-nič. Padel je z droga in se močno poškodoval na obrazu. Z rešilnim avtom so ga prepeljali v bolnico. a— Ribji trg. Včerajšnji rtbft trg je bil srednje dobro založen. Prodajali so mole po 26, orade po 3>6, sardele po 14, žn sipe po 30 Dim za kDogram. Na trg pa so prinesli okoličani štiri škafe žabjih krakov, ki so jih kmalu spravili v denar. ProdajaM so venec krakov po 3 Din. Iz Celja e— Celjska javnost v borbi proti draginji. V Celju se je osnoval iz zastopnikov odborov vseh tukajšnjih strokovnih organizacij javnih m zasebnih nameščencev ter delavcev poseben akcijski odbor srtrokorvnih organizacij za pobijanje draginje, ki napoveduje takojšnjo akcijo za znižanje previsokih stanovanjskih najemnin. V ta namen bo organiziral veliko javno zborovanje v Narodnem domu v Celju v nedeljo 17. t m. ob 9. dopoldne. e_ Koncert Slovenskega vokalnega kvinteta v Celju bo prihodnjo soboto 16. t m. svečer t mali dvorani Celjskega doma. Kvintet poznamo Celjani že prav dobro tx radija in z gramofonskih plošč. Umetniški vodja kvinteta je tukajšnjemu koncertnemu občinstvu že znani g. L. Ze-pič. Ker bodo cene z ozirom na težki! gospodarski položaj zelo rizke, bo -ivoran a gotovo polna do zadnjega kotička e— Klub slovenskih kolesarjev v Cd ju priredi jutri 10. t m. otvoritveno kolesarsko dirko na progi Celje — Sv. Peter v Savinjski dolini — Žalec. Start bo ob 14. pred Skabernetovim hotelom na Ljubljanski cesti, cilj pa pred Virantovo gostilno v Žalcu ob 15. Obenem bo tudi skupen kolesarski rzlet v Žalec ob 14. Klub obstoja že 32 let K izletu so vabljeni tudi nec.au i. e— Še ni konca zime. Včeraj dopoldne je pričelo točno po vremenski napovedi v Celju in okolici močno deževati, nakar se je ozračje znatno ohladilo in je okrog Eoldneva nad 3 ure tudi gosto snežilo, ka-or da smo sredi zime. Sneg ie padci ni in valutami in lani septembra in oktobri že za-blevala cenzuro uvoza in dodeljevanja deviz. Dočim s^ je svobodni devizni promet omejil šelp z deviznim pravilnikom od 7. oktobra 1931. se cenzura uvoza niti do danes ni uvedla. Navzlic okolnosti. da so naša podjetja v težki situaciji, se je zveza vedno izjavljala proti povečanju obtoka bankovcev in za dosledno zaščito domače valute. V sedanjih težavah smo imeli večkrat priliko videti, da v drugih delih države ni pravega razumevanja za razmere v dravski banovin". ki ie v agrarnem pogledu pasivna In katere prebivalstvo po dobrem delu živi od zaslužka v lesnem gospodarstvu in v industriji. R pravico se pritožuje naše industrijsko delavstvo nad menlaliteto. ki ne razume njegovega položaja v omenjenih dveh člankih. ki sta naperjena proti tako pomembnemu faktorju v narodnem gospodarstvu. kakor je naša industrija. Članek zaključuje z ugotovitvijo, da je ta protiindu-strijska kampanja v veliki meri škodljiva narodu in državi. = Kazenske določbe v novem taksnem zakonu. Z novelo k taksnemu zakonu so bile spremenjene tudi splošne kazenske določbe, ki se uporabljajo v vseh primerih, če za posamezne pni,mere ni določeno kaj drugega. V splošnem so kazenske določbe omiljene, če se vrednost predmetov v iposrodbah in listinah ter v stičnih spisih prijavi nižje nego se dokaže s cenitvijo on znaša ta razlika več kakor 20 odktot.kov označene vrednosti, se pogodnik ali izdajatelj in lastnik Listine kaznuje poleg plačila redne takse od tega presežka z enkratnim zneskom te redne takse (doslej trikratnim) in mora povrniti stroške za cenitev Trikratna taksa kot kazen pa ostane, a,ko gre za dogovorjeno vrednost ta je ta nižja označena — Deloma je spremenjena tudi izmera kazni po 61. 51. taksnega zakona. Kadar se na listine, (kupnopTodajne pogodbo ki so zavezane plačilu takse v kolkih ali v obliki taksnega formulama, tar boj ne pinlep4 in uniči kolek ali se pogodba v 15 dneh ne prijavi ali se prilepi nezadosten kolek odnosno se ne uporablja taksni forinular, in če take listine pridejo pred oDlastva, tedaj je treba poleg redne takse plačati 3 kratno neplačano ali nedo-voljno plačano takso (kakor doslej). Le v primerih, če se take listine v roku 15 dni od postanka prijavijo, vendar pa se taksa ne plača, se pobere poleg redne takse še kazenska taksa v enkratnj višini (doslej 3 kratni). Redno takso ln doplačilo kazenske takse plača lastnik listine. Če se ugotovi, da je izterjanje od lastnika nemogoče, se obsodi na plačilo takse izdajatelj. Samo za potrdila ali pobotnice o prejemu zakupnine plača redno in kazensko takso vedno izdajatelj. V členu 52. se omili določba glede kazenske takse, ki se predip-lše osebam, ki morajo takse plačevati vnaprej tedensko, mesečno, polletno ali letno, pa te takse ne plačajo pravočasno. V tem primeru morajo poleg redne takse plačati še ka.zensko takso v enkratnem iznosu redne takse (dos.lej v 3 kratnem iznosu) 3 kratna kazenska taksa pa nadalje velja za lastnika odn. poslovodje trgovskih obrtnih in industrijskih obratov, ki obratujejo brez dovolitve ali pooblastitve, ki prekoračijo obseg dela po obrtnem zakonu. Ta trikratna taksa se odmeri na pod lagi redne takse za dovolitev aH pooblastitev. = žitni režim in termin ske pogodbe za moko. Pravilnik za izvajanje zakona v prometu s pšenico vsebuje med drugim tudi določbe, ki se nanašajo na terminske sklepe na podlagi prejšnjih pogodb, člen 11 tega pravilnika pravi namreč v svojem drugem odstavku: Pogodbe o prevzemanju odnosno izročanju moke za poznejše roke med mlini, trgovci, zadrugami in peki, ki so bile sklenjene na podlagi cen in pogojev po zakonu od 6. septembra 1931. _ Carina na modro salico ne bo ukinjena. Splitska »Novo Doba*- poroča: Finančno ministrstvo (carinski oddelek) je sporočilo Trgovski zbornici v Splitu na njeno vlogo od' 20. februarja t. 1.. s katero je predlagala ukinjenje uvozne carine na modro galico. da ni možnosti niti upravičenega razloga za znižanje uvozne carine na modro galico. Kot razlog za to se navaja, da je mešana komisija trgovinskega in kmetijskega ministrstva ugotovila, da je domača tvornica modre galice >Zorka« d. d. v Subotici. s katero je vlada zaključila desetletni dogovor zn preskrbovanje domačih konsumentov z galico, v stanju kriti vso potrebo v državi, nadalje da cene domače galice ne presegajo dogovorjene cene in niso višje od londonskih cen za tamošnjo potrošnjo, upoštevajoč prevozjie stroške. Gornjo vest sporoča Kmetijska dražba v Ljubljani v vednost vinogradnikom in dobaviteljem galice. glede na dejstvo, da hodijo agentje neke inozemske tvrdke po Sloveniji in obetajo italijansko galico brez carine. = Specialni kontingent za Izvoz svinj ln salam iz Jugoslavije v Francijo. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine sporoča, da je Francija priznala Jugoslaviji za drugo četrtletje t 1. specialni uvozni kontingent za žive svinje v višini 1.000 kvintalov in za salame v višini 50 kvintalov. Za izvoz v okviru teb specialni kontingentov bo našim izvoznikom dajal dovoljenja Urad za kontrolo izvoza živine pri Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine, dočim je za uvoz v Francijo v okviru globalnih kontingentov potrebno, da francoski uvoznik zahteva dovoljenje od francoskega kmetijskega ministrstva. — Znižanje glavnic praških velebank Kakor smo že včeraj poročali, so praške velebanke sklenile znižati svoje glavnice v razmerju lastnih delnic, ki jih imajo v portfelju, da bi La ta način postale bilance pravilnejše. Kako*- poročajo iz Prage, je po dosedanjem stanju pogajanj in kalkulacij računati, da bo živnostenska banka znižala svojo glavnico od 300 na 240 milijonov Kč, Češka eskemptna banka in kreditni zavod od 250 na 170 milijonov Kč, Banka za trgovino in industrijo (Landerbanka) od 160 na 120 milijonov Kč in čeika banka »Union« od 200 na 150 milijonov Kč. Kakor nadalje poročajo, do živnostenska banka navzlic težavnim razmeram plačala tudi za preteklo leto dividendo, in sicer v višini 5 odstotkov. — Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 12. t. m. ponudbe glede dobave pločevine, vijakov, medenine, žaganih listov, smirko-vecra platna, paste za poliranje itd. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku). Direkcija državne železarne Vareš-Majdan sprejema do 12. t. m. ponudbe glede dobave 10.000 kg riža, 3000 kg fižola, 20.000 kg koruze in 2000 kg namiznega olja. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 19. t. m. ponudbe glede dobave 20.000 kg pšenične moke, 1500 kg koruznega zdroba, 300 kg ječmenove kave in 400 kg cikorije. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI. __ Borze 8. aprila. Na ljubljanski borzi so danes vse devize, razen Čuriha in Trsta več ali manj popustile. Denarni tečaj za devizo Ne\vyork je padel že pod 56. Tudi devizi Berlin in Amsterdam sta občutneje nazadovali. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila Vojna škoda zaključena le za april po 220. Begluške obveznice so nadalje nekoliko po pustile in je bil zabeležen zaključek po 36. Slabejši so bili tudi dolarski papirji. _ Pri večjem prometu »e ie trgovalo S"1« Blairovo posojilo po 54. 53.50 54. 53. 52.75 in 52.50. 7a/n Seligmanovo posojilo pa po 47.75, 48.50, 49. 48.50 in 48. Devize. Zagreb Amsterdam 2276.83—2288.19. Ber-lin 1317.87—t?.3fl.47. Bruselj 786.29—790.23. London 212.24—213.84. Milan 288.53—291.93. Newyork kabel 5616.73—5644.99. Newvork ček 5554.73—5622.99, Pariz 221.95—233.07, Pra«ra 166.32-167.18. Curih 109335-1099.85. Curih. Beograd 8.95. Pariz 20.2875. London 19.42. Newyork 513.62. Bruselj 72. Milan 26 4750. Madrid 38.90. Amsterdam 208.10. Berlin 121.65. Stockholm 102.75. Oslo 101.25. Kobenhavn 105.75. Sofija 3.72, Praga 15.21. Varšava 57.55. Bukarešta 3.07. Efekti. Z4GREB. Državne vrednote: Vojna Skoda 219—224 za april 219—220, za maj 219 do 220, za junij - julij 219-222. 7Vo investicijsko 61 bi 4°'o agrarne 27—30. 6°/» be-crluške 37-38.50. 8% Blair 52.50-53, 7°/o Drž. hip. banka 48—48.50. Dunaj. Bankverein 11. Eskomptegesell. 107 Dunav - Sava - Jadran 1.5.10. Staatsel-senbahngesell. 14.45, Trbovlje 25, Alpine-Montan 11.65. Blagovna tržišča 2IT0 + Ljubljanska borea. Tendenca za žito nespremenjena. Nudi »e pšenica (slovenska postaja, po mlevski voznini. plačilo 30 dni): slavonska. 78 kg po 177 50-180: baška okol. Sombor 79 kg po 182.50—185: potiska 80 kg po 187.50—190; moka: baška >0«. franko Ljubljana, plač. 30 dni po 325—330. banat-ska po 335—340: koruza (slov. postaja, plač. 30 dni): baška pri mlevski voznini po 142^50 do 145. pri navadni voznini po 147.50—1o0 + Chicago. 8. aprila Začetni tečaji. Pšenica: za mai 56 50. za julij 59.50. za september 61.625: koruza: za mai 35 50 za julij 38.875, za september 40.75: oves: za Julij 23.875; rž: za maj 46, za julij 47.50. za september 40. .. 4- Winnipeg. 8. aprila. Začetni tečaji. Pšenica: za julij 64.75, za oktober 67. + Novosadska blagovna borza (8. t m.). Tendenca za pšenico slabša, sicer nespremenjena. Prome4 121 vagonov. Pšenica: baška, 79 kg 130—132.50; baška okol. Sombor, 78 k« 127.50—130: sremska. 79 kg 130 do 132.50: gorniebaška, 79'80 kg 130-132.50: banaška. pariteta Vršac 78 kg 127.50—130. Koruza: baška 89-91; sremska in J>anat-ska 89—91: baška. okol. Sombor 90—91: sremska. okol. Šid 92-93. Oves: baski. sremski. slavonski 130-135; Jermen: baški. sremski. 63/64 kg 127.50-132.50 Moka: baška. ban a taka »Oc 245-250; >2« 225-23o; 205—215: »6« 180—195: >7« 1o0—160: >8, 92.50—97. Otrobi: baški. banatski. sremski 85—87.50. Fižol: baški, sremski beli 240 do 250. , , . + Somborska blagovna borza (8. t. m.). Tendenca nespremenjena. Promet 80 vagonov Pšenica: baška. okol. Sombor. 78/79 kg 132.50—135; banatska. potiska. 79 kg 132.50 do 135. Koruza: baška 80-90: za apnl-maj 88—90 Moka: bnška, banatska *02« 225—235: »5* 205 do 215: >6« 180-185: >7< 150-155: »*<*«•*> do 97.50. Otrobi: baški 85—87.50. Fuol: baški, uzančni 240—250. + Bndimpeštanska terminska borza (S. t m.) Tendenca slabša, promet omejen. Pšenica: za maj 12.94 - 12.96, za iumi 13.30 do 13.32: rž: za maj 15.86 -15^: koruza: za maj 14.95 - 14 98. za julij 14.90-14.95. ŽIVINA + Na živinski sejem v Ptnin je bilo 5. t m. prignanih 216 krav. 63 telic 164 volov in juncev, 36 bikov in 133 konj. Cena kravam je bila 1.50 - 3.50. telicam 2 - 4.50 volom in juncem 2 - 4.50 bikom l.7o do 3.50 Din za kg, konjem pa 450 — £7oU uin za komad. Prodanih je bilo vsega 217 glav. - Dne 6. t. m. je bilo pripeljanih na svinjski sejem 119 prascev in 143 svinj. Prodanih je bilo 83 komadov. Cena prascem te bila 100 — 150 Din za komad, svinje pa so se prodajale po 4.50 - 6 Din za kg z.ve teže. • • .NIKDAR BREZ FAVORITA • • • eli da Vedno obkrožena... od vseh občudovana... res, ta čar pojave zahvaljuje favoritu svoje lepote, temu zares odličnemu Elida Favorit milu. Njegov izredni vonj daje čar nege in svežosti. —y . / zms&m ilo Beseda tocilcem Imej svojo posodo, čeprav nabavljaš pijačo pri trgovcu! Potujoči posredovalci ne pri-neso vselej sreče. Ne jemlji in ne dajaj na vero! Brez strokovne usDOSobljenosti se ne loti obrta, odnosno ga čim prej opusti! Ovijanje vehe s cunjo škoduje, iu so gnezdišča vinskih bolezni, predvsem cika. Skrbi za lopo okroglo pilko in prav tako veho, pa ni treba teh neokusnih krp! Isto velja za drožnjak in pipo. Za odvoz napolnjenega soda, ki si ga najprej nekoliko žveplal, ako ni bilo vino že prej z žveplovim dvokisom prenasiceno, ne zabi j takoj i Ko se vino nekako poleže, sod še napolni 'in potem zabii z veho za prevoz. V hujši zimi, pod — 5° C, ostani sod za kak prst prazen, da se vino lažje giblje; potem ne zmrzne izlahka. Bolj ko je vino alkoholno, nižje temperature prenaša^ Zmrznjeno vino pusti pri miru, da se počasi samo otali! Od vina'gre v srež prav za prav samo voda. Ako >vinski led« odločiš, dobiš prav tako zgoščeno vino. kakor pn umetnem zmrzovanju mošta ali vina. Kakor huda zima, »ako je tudi huda vročina za daljši prevoz vina lahko prav opasna. ' Po prevozu sod v kleti takoj odvesi, vino pokusi da li je v redu, zapolni z najmanj enakodobrim vinom in sod čvrsto zavesi^ s kletno (dolgo) veho iz trdega lesa! Šele cez kaka dva tedna ga nastavi (»deni na pipo<). ko se je odpočilo in si opomoglo! Točenje iz velikih sodov skozi več tednov, zlasti poleti, je škodljivo. Kan in cik sta redna gosta. Raztoči vino v zdrave manjše sodčke," redno jih zapolnjuj in drugega za drugim nastavljaj! Aka nimamo ustreza čega polneža, si pomagamo za prvo silo lahko s steklenimi kroglicami, katerih spustimo v vino vselej toliko, da je sod spet j>oln Posode z vinom v točilnici naj bodo po krite, odnosno začepljene, zamašene. Ne nosi v točilnico več vina. nego ga rabiš sproti, ker se pijača v načeti posodi rada kvari! Pijača bodi pravilno temperirana! Skrbi za snago okoli pipe in v pipi sami! Prvo vino iz pij>e. ako ni dalj Časa teklo, je iem slabše, čim bolj je pipa zanemarjena. Kovinske pipe niso za nič. Vinske mušice se dobro počutilo okoli umazane pipe in pilke, odnosno vehe in okoli umazanega drožrijaka. To so majhne, nekaj milimetrov velike, rjavkaste ali žolt-kaste stvarce, ki se kaj rade naselijo na kakorkoli ranjenem grozdju, v prešnicah, odnosno moštarnah, sploh na vsakršnem pre-godnem sadju, ki se že kvasi in kisa, na tropinah. tudi na sadnih sokovih, kamor ležejo številna jajčeca. Tu se jx>tem razvijejo ličinke. iz njih pa spet krilate živalce. Toči vino v vrč ali steklenico čim bolj * nizkega, najbolje po prav čedni stekleni cevi, spojeni v pipo s snažno gumijasto cevčico; steklena cevka sega na dno posode, ki jo natakaš. Vino se ne »ubije«, ostane bolj sveže in rezno, torej neprimerno boljše od drugače točenega. Previdno, mirno natakaj tudi merice za goste! Ostanek v sodu, kalež, takoj filtriraj ln uporabi! Podčepina je uporabna za kis, trev ba pa je vobče ni, ako previdno natakaš. Izpraznjen sod takoj očisti, zavaruj, odnosno ohrani v dobrem stanu! Snaga, red, dober zrak v kleti so naprednemu kletarju najboljše priporočilo. Skrbi za kolikor mogoče stalno toploto v kleti! V vinski kleti ne hrani kisa, poljskih in vrtnih pridelkov, raznih kiselin, petroleja, bencina. karbida itd. Toči hkrati rajši le eno ali dvoje vino a to bodi pristno, zdravo, dobro! Ne razvajaj oostov po nepotrebnem in ne nosi vina »ix tistega soda — tam v kotu«, ki še ni nastavljen! V pravih vinotočih ne najdeš smrdljivega in škodljivega žganja. Postreži vljudno, pa tudi dobro, čedno, poceni, pošteno! Potem bo vinski zakon tvoj najboljši zaščitnik. Nezanesljivega natakarja takoj odpravil Pri sedi, če te vabijo, a Se tedaj bodi Klrfc-ljiv in pamti, da ti ne moreš biti goet ▼ svoji krčmi! . _ Nerodnemu pijanSkn in nepoboljeljivenra zapravljivčku pokaži vrata, ker je škodljivec dobre stvari in samo še bolj podpihuje in podžiga pretirani proti alkoholni^ pokret, ki ogroža prav brezobzirno tudi naše pošteno kmetijsko vinogradništvo in pošteni vinski obrt. V pravi gostilni tudi ni pretepa-čev, niti pretepov, niti zlonamernih izzivanj in nedostojnih prerekanj. Gostilna bodi čeden. prikupen dom domače družabnosti h» toplega gostoljubja! A. Z. Iz akvaristove torbe O lovljenju ribic in drugo. Preteklega tedna sem si ogledal naše Barje in z zadoščenjem sem opazil, da sta sneg in led izginila. Vode so povsod narasle in se skalile, a ribice so se podale v plitke stranske jarke, kjer je voda čistejša. V kalni vodi je ribicam zelo neprijetno, ker ne vidijo ne krme ne svojih zasledovalcev. Zato se držijo tik obale v višjih plasteh vode blizu gladine, če lovimo in zajamemo z mrežico tik ooale kar na slepo, nam pride marsikaj v mrežico. V jarku tik žuljeve vasi n. pr., se lahko nadejamo vseh vrst ribic, tudi ku-resljev in činkelj. Z dna močvirnatih jarkov dvignemo ničkoliko školjk. V Glinšci pri Ljubljani in sploh v kamnitih jarkih s srednjo vegetacijo so pisanci. globočkd, glavači, babice in polzače. V _ »Malem grabnu« so zastopane vse vrste ribic. Navedene potočke in jarke sem navedel, ker so v bližini Ljubljane in dosegljivi so brez posebnega napora — čim bo voda padla, nas bodo iznenadSle tudi vse vrste vodnih rastlin, pokrivajoče dno jarkov in potočkov. Zamudile so skoraj mesec dni in hotele bodo nadoknaditi zamujeni čas. Ko hodimo po mehki vlažni zemlji tik obale, se moramo opremiti kar najbolj turistovsko. Gojzerce ali pa škorni na nogah nas bodo obvarovale mokrih nog. Preprosta obleka nas obvaruje vsake škode, ki jo povzroči blato, zemlja in voda na boljši obleKi. — Ker je mnogim na razpolago samo nedelja, se kaj često pripeti, da gredo navdušeni akvaristi kar s praznično obleko na ribolov. Da to ni praktično, naj pokaže sledeči dogodek. V večji družbi smo se podali na ribice. Moj prijatelj je bil celo v žaketu. Hodili smo na obala in kmalu zagledali pripravno mesto, od koder bi se moglo lažje manipulirati z mrežo. Prijatelj z žaketom — sicer navdušen akvarist — se je podal na poševno prodasto in precej strmo obal, ki je še kolikor toliko dobro držala. Ko se je prepričal, da ga drži z blatom pomešani pesek in da le malo popušča, je zaril korajžno mrežico med vodne rastline. Pri tem mu je pa manšeta na desni roki (takrat smo nosili še trde manšete ki so bile neodvisne od srrajčnih rokavov) zapustila blagodejno zaščito rokava in se podala navzdol na prste, kakor da bi se tudi zanimala za ribolov. Tovariša je to vznemirilo, ker b£ utegnila zdrčati po roki vzdolž palice, na kateri je bila privezana mrežica, v vodo. S hitrim pokretom se Je hotel dvigniti lz čepečega položaja, ali je ▼ tem hipu mivka, na kateri je stal, popustila, m se b prijateljem vred podala v vodo. Nehote se je vsedel v mokri element z žaketom in vogala Istega sta žalostno plavala na skaljeni gladini. Pri padcu je prijatelj spustil mrežico in zamahnil z desno roko, — nesrečna man-šeta je odletela v sredino potoka in odplavala. Seveda Je prijatelj hitro vstal tn splezal na obalo, ali v nedeljski obleM ni šei več loviti... Ker smo ravno v početku sezone, moram posebno mlajšim akvaristom priporočati, da naj vlove le toliko ribic, kolikor Je prostora v njihovih ribogojnicah (1 liter vode 1 ribica) sicer poginejo ribice doma po nepotrebnem. — Kmalu bodo drstili pisan ca. V svatbeni obleki se prekrasni, zgoraj rjavi, na straneh v bleščeči hse kovinastih barvah, zlatih in zelenkastih, spodaj pa rubinasti, utegnejo tekmovati z najlepšima eksotamL Doma v sebni ribogojnici zgube kaj hitro to lepoto, zlasti rubinasto barvo spodaj. Samo v ribogojnicah, katere smo nalašč pripravili za pisance, bo mogoče opazovati na^ daljevanje drstenja. Najbolje je, da se pred drstenjem privadijo na ribogojnico več mesecev. Denimo v jeseni 2 samca in 4 samice, dolžine 5—6 cm, v lepo zaraščeno ribogojnico s peščenim dnom 1n spomladi bodo po vsej priliki drstili, zlasti če ni drugih ribic zraven. Dobro je, če skrbimo za tok v vodi, ki ga povzroča prezračilna naprava, ker pčsanca se dokaj dobro počutijo v taki struji, kjer se igrajo, plavajo in tudi drstijo. O.S. Branko Sodnik: En sam dinar »Morda se se spominjaš, da sva ne* dolgo tega govorila o ljubezni. Takrat si dejal, da se tak flegmatik. kakršen sem jaz, ne more zaljubiti. In vendar sem bil prav takrat zaljubljen, hudo zaljubljen. V tisto mlado dekle s pro< menade, ki si mi jo ti pokazal. Ne vem. kaj me je k njej najbolj vleklo. Najbrž vse... Njen vitki stas, svetli lasje, ki so se ji vsipali na ramo, Premolknil je. Ali se je sramoval svoie sentimentalnosti ali kai? Šele čez nekaj časa se je snet sklo» niil k meni in nadaljeval še tiše: »Da, zaljubil sem se van jo. Vsak ve* čer sem hodil na promerado in ... tu* di ona je nrihajala Opaziti je morala, kai se godi v meni. V njenih očeh sern to čital. Spočetka se mi je s*mo časih pored' no nasmehnila Tn ta nasmešek je p v staja! zmirom boli domač, zaupljiv, resen. Čutil sem. da me ne bi odgnala, če bi se ji pribMžal.. in vtndar sem trdovratno molčal. Nekoč pa ie ni bilo na promena do. Ko sem jo drugi dan snet videl in io očitaje pogledal, je pobes?la oči. Ta? krat sem vedel, da me ljubi.* Spet je utihnil Morda mu je bilo zal. da mi odkriva svo'o skrivnost, svoje srce? Ali pa se je bal mojega odgsvo* ra? »Zgodba, kakor sto drugih...« je rekel trpko, »in vse se končajo ena* ko... Tudi moja... Poslušaj! Mesec je šel h koncu. Bilo je posled* njo nedeljo pred prvim. Še en dinar sem imel v žepu. en sam dinar. Pre* mišljeval sem, kako naj ga obrnem. .Cigaret si kupim,' sem si dejal, ,po* poldne jih ne dobim'. , . Srečaval sem ljudi in vsi so imeli pi» sane listke v gumbnieah. .Nabiralni dan,' sem se nasmehnil, ,toda od me« ne ne dobe nič.' Sam ne vem Volikrat so me obsule marljive nabiralke. Sama lepa, mlada dekleta. Težko sem se jih otresal, ta* ko so silile vame. pa je le šlo. Napo* sled sem bil že tako sit večnega mole* dovania. da sem zavil v stransko uli* co. misleč, da bom imel mir. A prav tam ... prav t&m...« »Kaj je bilo tam?« sem ga vorašal skorai nestrpno, ko mu je zastala be* <;eda. Ozrl se je vame in nekaj osuple* r?a ie bilo v niertovem pogledu. Po* nravil si je lase. ki so mu padli na če* lo.. potem pa mi je dejal: »V tisti ulici sem jo srečal, s pušči* co v roki. Ni bila sama. Z njo je šla neka prijateliica. ki sem jo na videz tudi poznal Tzpreletelo me je. Pogle* dal sem okoli sebe. kam bi lahko izgi* nil. preden bi me onazila. toda ulica ni imela nobenega stranskega izhoda. Tudi trafike ni bilo v bližini, da bi sko» čil vanjo. Moral sem iti naprej, MisliJ sem že, da bom lahko smukni* mimo nje, tedaj pa me je opazila na ml zastavila pot: »Gospod...« Naglo sem jo pogledal. »Gospod... ali vam smem pripeti listek? Samo dva dinarja ...« Zakaj je moralo tako priti? En di* nar sem imel v žepu, en sam dinar... Če bi jih bil imel deset, če bi jih bil imel sto. vse bi ji bil dal... Odgovo* ril bi jo bil in drugič bi se ji bil mor* da na promenadi lahko pridružil. Ta* ko pa sem stal pred njo, brez besed, še smehljaja ji nisem smel pokazati. Obup me je obšel, da se je moralo tako zgoditi. Hladno, skoraj so vraž* no sem io odrinil in rekel osorno: »Pustite me!« Takrat so se srečale moje oči z njenimi in v njenih so bili očitki in pre* zir. Dostikrat sem šel še na promenado i nskoraj vselej sem jo videl. Toda obrnil sem se stran. Tudi ona... Drug drugega sva se sramovala, drug'druge* ga sva ogoljufala za lepe sanje. Pre* velik prepad je ležal med nama. In samo en dinar več bi bil moral takrat imeti, pa bi bilo drugače...« Utihnil ie in se zagledal skozi okno na ulico. Mračilo se je že. Prve luči so zagorele v mrak. Tudi njegove oči... »Samo en dinar več ...« je šepnil še enkrat in segel z roko v lase. KU LTU RTSIII Kaj je s socijalno filozofijo? Ob knjigi prof. £. Spektorskega PREGLED Bivši rektor kijevskega vseučilišča, sedaj profesor pravne filozofije na ljubljanskem vseučilišču dr. E. Spektorskij je podaril slovenski kulturi delo, ki smo mu zanj res hvaležni, namreč »Zgodovino soeijalne filozofije« (izdala Slovenska Matica). Temu obsežnemu spi~i, čigar prvi del je pravkar izšel, so dala c-novo predavanja na petih univerzah. Slovenska izdaja je prva; prevedena „e po ra: m rokopisu (Josip Vidmar) in je torej ugledala svet pred izvirnikom. Mirno lahko trdimo, da bi celo v večjih literaturah bili veseli take knjige, ki je za nas tem večjega pomena, ker v zadostni meri upošteva tudi slovanski svet, kar bi v sličnih nemška ali francoskih delih zaman iskali. Nekrj podobnega je n. pr. danes že nekoliKO zastarela knjiga Francoza P. Janeta: »Zgodovina politične vede«. Tudi v tej knjigi, če se prav spominjamo, ni ničesar o slovanski miselnosti v socijalnih in političnih vprašanjih. Prof. Spektorskij nam prav s te strani odpira nova in — reči moramo — zelo zanimiva področja. Drugi del bo obsegal 19. in 20. stoletje, ko se je na Ruskem in med Poljaki na široko i^z-mahnila socijalna filozofija in obrodila .sa- dove, ki počasi začenjajo vplivati tudi na zapadne šole. Tako nam prof. Spektorskij lažje, pravilnejše in pravičnejše od drugih avtorjev nudi vpogled v celotno evropsko socijalno filozofijo in nje razvoj od antičnih vekov do danes. Beseda »filozofija« ne vzbuja pri našem povprečnem izobražencu posebno simpatičnih občutij; njegova vzpremenljivost za njo j- neznatna. Nikar se ne sramujno takih in podobnih priznanj; relativen odstotek ljudi, ki se pri nas ogrevajo za take reči, ni dosti manjši od enakega odstotka med drugimi narodi. Intenzivnost, ki jo kulturna tekma zahteva od majhm narodov, utegne celo povzročiti, da na naš milijon duš odpada večje število ljudi, ki se zanimajo za filozofijo kakor pri narodih, ki se štejejo z mnogimi milijoni. Marsikogar odbija od filozofije nje nejasnost, abstraktnost in odtujenost življenju; mnogi bi navdušeno pritrdili staremu Ciceru, ki je dejal: »Nihil tam absurde dici potest, quod non dicatur ab aliquo philosophorum — ne m o i eš reči nič tako abotnega, da ne bi kaj takega pred teboj povedal kak filozof. Da filozofija ni odtujena življenju, marveč da je pravo razgledišče, ki ti šele pokaže življenje in te uči spoznavati sebe in svet, o Tem se preveriš, če vzameš v roke kakšno dobro filozofsko knjigo. Zgodovina modro-slovja je res podobna temu, kar pravi Ci-cero, vendar ti dober vodnik pokale najbi-strejše misli in najgloblja spoznanja, iii blešče iz vekov v vekove kakor zvezae: kaj bi bilo brez njih človeštvo, koliko več teme, krvi in barbarstva bi bilo med ljudmi!? Slovenci imamo danes posebno filozofsko šolo, ki jo začenjajo priznavati drugi narodi (univ. prof. dr. Fr. Veber), imamo zastopnika tomistične filozofije (univ. prof. dr. A. Ušeničnik), več socijalnih filozofov itd. Drtinova knjiga o razvoju evropskega mišljenja, i~vr_ten uvod v zgodovino filozofije, je dosegla pri nas drugo izdajo, kar je znak, da se filozofija lahko približa tudi širšim čitateljskim vrstam. Te vrstice imajo namen, priporočiti Spektorskega Zgodovino soeijalne filozofije« tudi onim izobražencem, ki se nekako otepajo filozofske knjige in ne vedo, kaj bi ž njo. Pisec teh vrstic je malo prej omenil, da kulturna tekma zahteva od manjših narodov večji napor; zares je pri nas treba jačjega in bolj mnogostranskega udejst.vo-vanja našega izobraženstva, kakor je potrebno kje drugje, zakaj težišče našega problema ni v številni in ne v fizični moči, temveč v kakovosti in duhovni sili, v rr~nični jakosti kulture, v kulturni ekspanzivnosti. Morda ne bi bilo napak, če bi o tem razmišljali češče in temeljitejše; vsekakor ni malega pomena, s kakšnim deležem je vsak naš izobraženec (niso mišljeni samo ljudje s polnimi žepi spričeval) zastopan pri naši dejavni kulturi. Pri tem so pomembni tako proizvajalci, kakor tudi tako zvani konsu-menti. Prav zaradi potrebe, da izobraženci vseh vrst (vštevši tudi danes že lepo plast inteligentnih ročnih delavcev) poglobe svojo umstveno kulturo v socijalno miselnost, je treba vsakemu svetovati, da za nekaj časa postavi knjigo prof. Spektorskega za tova-rišico svojih tihih studijskih ur, kolikor mu jih odmerja omotični dir našega časa. Socijalna filozofija je izmed vseh modroslov-nih panog danes najbolj pereča, živimo v izrazito socijalni dobi, v času, ko se človeška družba zvija in lomi v težkih krčih, ki jih zaznavamo v podobi gospodarskih, političnih in kulturnih kriz; ali se pripravlja porod nove družbe ? Kakšnim zakonom podlega zgodovinski razvoj ? Če obstoje soeijalne edinice, po kakšnih normah se ravna njihovo udejstvovanje ? Vsa taka in podobna vprašanja zanimajo socijologe. Socijalni filozofi pa vprašujejo po končnem smislu in zadnjih zakonih tega dogajanja, oni skušajo podobo socijalnega sveta spraviti v sklad z vsemi ostalimi spoznanji in teorijami celotne filozofije. Mnogi napačno mislijo, da so socijalni nazori plod novejšega časa in da pred tem ljudi ni prav nič zanimalo občestveno življenje človeštva. Spektorskega »Zgodovina soeijalne filozofije« nas seznanja baš z razvojem teh nazorov, z razvojem samega pojmovanja družbe, družabnih interesov, vladanja in podložništva, politike, življenjskih pogojev ali »etosa«, kakor so pravili stari. Naravno je. da nižjim razvojnim stopnjam ustrezajo primitivnejši nazori in da človeška misel, enako kot na drugih področjih, tudi tu počasi in trudoma prodira k bistvu stvari. Malo reči je dandanes za mislečega čita-telja tako zanimivih, kakor je to, da zasleduješ razvoj socijalnih pojmov od prvih začetkov, iz omejenega vidika grških občin tja do ideologije sodobnih imperialističnih držav. To je res da svet za se, vendar prav v današnjem socijalnem času izredno važen. »Zgodovina soeijalne filozofije« daje tako širok okvir, da se obenem uvajaš v zgodovino filozofije sploh, v zgodovino kulture, politike in skoraj tudi gospodarstva; vidiš napor največjih mož vseh časov, da bi doumeli značaj, funkcijo in smisel zgodovinskega dogajanja. Vsekakor je to neizmerno važnejše od običajne zgodovine kraljev in njihovih bojev, ki jo tako trdovratno vbijajo dijakom v glavo. Zgodovina soeijalne filozofije je zgodovina stremljenja, kako bi ljudem bilo boljše na svetu — in ni li proučevanje teh duševnih bitk duhovnih vladarjev človeštva vredno naše posebne pozornosti ?! Učeni pisec, čigar široko znanje in jasen, prikupen slog — dokaj redek v naših znanstvenih knjigah — občudujemo na vsaki strani, razlaga v uvodu same pojme »filozofija«, »družba« in »zgodovina«, tako da vsakdo pristopa z jasnejšim duševnim pogledom k nadaljnjim poglavjem. Le-ta obravnavajo antični svet od »sedmih modrih« tja do rimskega jurista Ulpijana pred zatonom velikega imperija. Vrsta poglavij nas seznanja s prvim krščanstvom in njegovimi družboslovnimi nazori. Na prehodu starega sveta v srednji vek stoji velik lik avtorja »De civitate Dei« Avguština. Od tod prehajamo skozi sholastiko in številne druge struje srednjeveškega mišljenja in preko tretjega Rima Moskve v XV. in XVI. stoletje, v katerem se porajata meščanstvo in kapitalizem, nosilca poznejše razvojne stopnje. Sedemnajsto in osemnajsto stoletje, tolikanj važna za socijalno miselnost in s tem za ves sedanji čas, obravnava pisec v dolgi vrsti res zanimivih poglavij. Skratka: dobil smo knjigo, ki bo za vsakogar učna knjiga v najplemenitejšem pomenu besede! —o. Ali smo rasno manjvredni? (Ob spisu: Niko Župani«?. K fizio-etnološli metamorfozi narodov s posebnim ozirom na Jueoslovene. Predavanje na Mednarodnem kongresu za proučevanje ljudstev v Rimu 1931. Separatni odtis Sz Etnologa V. Ljubljana 1932). Živimo v času, ko se obnavljajo rasne teorije in ko beseda rasa, tolikokrat rabljena napačno in neštetokrat politično zlorabljena, dobiva v očeh množic neko magično silo. Treba se je samo spomniti hitler-jevskega gibanja v Nemčiji, ki je polovico svojega programa osredotočilo na to čarobno besedo in čigar voditelji pravkar proučujejo načrt, po katerem bi nemški narod razdelili v rasne skupine. Politične pravice ali krivice bi se v »tretjem carstvu« delile po tem, kateri rasni skupini kdo pripada. Pokret za čisto rasnost se opaža tudi v Angliji, v Ameriki pa ima svojega teoretika v Grahamu, ki deli človeštvo v plemenite in neplemenite rase in uvršča na pr. Slovane med slednje. »Rasisti« se pojavljajo prvenstveno v protižidovskih izgredih na Madžarskem in v Romuniji. Pri nas m opaziti gibanja v tem praven, vendar se včasih brez potrebe naglasa vzvišenost dinarske rase nad ostalimi. Kako je torei z rasami? Ali eo telesni in duševni znaki posameznih ras stalni in ali superiornost kakšne narodne plasti zavisi od njene rasne čistosti? V problem rase, s posebnim ozirom na Jugoslovene. nas uvaja antropolog dr. Niko Županič v svojem zgoraj citiranem predavanju, ki ga je ime-lani pred mednarodnim strokovnim svetom v*Rimu in ki je pravkar izšlo (v slovenščini in francoščini) v »EtnologiK. Pisec te zgoščene, a po svojih izsledkih tudi za nas ta ji ke zanimive razprave je bolj znan kot politik (glej brošuro »Govor občinskega svetovalca Slava Vrliniča iz Bo-jancev, Ljubljana. 1931) kakor kot znanstvenik. dasi mu gredo na tem področju lepe zasluge. Tako je dr Županič že 1. 1908. prvi pri Srbih vpeljal antropološko terminologijo (spis: »Sistem istorijske antropologije balkanskih naroda <) in pozneje (leta 1925 v LZ, s člankom »Antropološki karakter Ivana Tavčarja«) približal antropologijo tudi Slovencem, ki imamo danes v dr. li. Škerlju mnogo obetajočega, povsem sodobno usmerjenega antropologa in evgenika. Iz predavanja dr. Županiča posnemamo nekatere podatke, izsledke in sklepe: Pisec, uvodoma ugotavlja, da so elementarne in manjše selitve, okupacije in počasno mešanje s tujo krvjo izpreminjale rasni značaj evropskih narodov ne samo po vnanjih (morfološko-anatomskih) znakih, marveč tudi v pojavih potencijalne dušev-nosti, torej v onih lastnostih, ki dajejo narodu njegove posebne značilnosti. Stari Grki so v homerskih epih označeni kot plavolasi. veliki in močni možje. Izkop-nine iz klasične dobe jih kažejo kot večinoma dolihoidne, današnji Grki pa so čr-nolasi. temnooki in le v. mali meri doliho-idni. Podobne primere za temeljito rasno izpremembo navaja dr. Županič pri prebi- valstvu južne Francije, pri Germanih tn Jugoslovenih. Opisuje izpremembe, ki so vplivale na rasne mešanje naših prednikov. V sedmem stoletju so vdrli v Ilirijo, ki so jo delno že naselili z Avari došli Sloveni, Hrvatje in Srbi (ki so govorili današnjim lužiškim Srbom podobno narečje). Po zmagi nad Avari so se naselili v teh pokrajinah kot višjestoječa socijalna plast. Kmalu so se stopili z maso Slovenov, t. j. Jugosto-venov. Hrvati okraja Celovca, piše dr. Županič. so celo noriškim Slovenom ustanovili državo (Karantijo). L. 079. je traške Sio-vene napadla turški govoreča vojska Bolgarov, ki je ustanovila bolgarsko državo. Tudi ti prišleki so se etnološko izgubili v masi traških Jugoslovenov. Važnejša od Hrvatov, Srbov in Bolgarov je masa Slovenov, ki je pred prihodom teh zmagovalcev naseljevala Balkan med Pontom in Adrijo. Ti Sloveni, ki so istovetni z današnjimi Ju-gosloveni, so bili jezikovno enotna skupina. veriga dijalektov, ki organski in neopazno prehajajo drug v drugega. V zgodnjem srednjem veku so bili Sloveni visokorasli in močni, ne prerjave kože, rdečkastih las. Najdbe okostij iz te dobe kažejo, da so imeli dolihoidne lobanje in svetle kompleksije. Po vsem tem se ujema značaj plemena starih Jugoslovenov z zunanjostjo keltskih in germanskih plemen is časa njihovega preseljevanja proti juga. Jugosloveni zgodnjega srednjega veka so torej precej čisto pripadali arijski ali nordijski rasi. Tako jo torej dr. Županič ovr gel trditve nemških antropologov, da so bili Sloveni prvotno brahikefalni in mon-goloidni in da so zaradi mešanja Germanov s Slovani Nemci delno izgubili dolihoke-falijo in svetle kompleksije. Ta ugotovitev bi zanimala samo stroko* njake, če ne bi" prav v zadnjem času dobivale nji nasprotne rasne teorije politič-neera poudarka. Vodja »rasnih Nemcev« Adolf Hitler s svojimi »ideolosic neprestano naglasa, da so Slovani rasno pokvarili Nemce, to pa zaradi te®a. ker so manjvredna rasa s kratkimi lobanjami in mongolo-idnimi znaki. Iz ugotovitev dria Z upa niča sledi, da so biii prvotni Jugosloveni prav bli/u nordijski rasi. t. j. oni rasi. ki jo Hitler še danes smatra za najboljšo,- za nos!-leljico evropske kulture. O današnjih Jugoslovenih navaja dr. Županič celo vrsto podatkov. Pri Slovencih n. pr. so podolgaste lobanjske oblike zastopane s 23.5" o, kratke pa s 76.5° o. Med vsemi Jugosloveni imajo Slovenci največje število procentov svetlih (modrih in sivih) oči. t. j. 53n/n nasproti 15n'« mešanih in 31° n temnili. Skoro polovica Slovencev (49°'o) ima temno, 31"'« plavo in 20" o svetlorjavo barvo las. K@mensky L. 1632., torej pred 300 leti. je bilo dovršeno poglavitno pedagoško delo Komenske-ga. njegova »Didactica magna seu omnes omma docendi artificium« (Veliko uko-slovie ali umetnost, kako vsega vse naučiš). Torej praznujemo v Goethejevem letu nič manj pomemben kulturni jubilej, tristoletnico najvažnejšega spisa nekega drugega svetovljana in vzgojitelja človeštva: Jana Amosa Komenskega. Poglavitno načelo njegove didaktike je že ustrezalo sodobnim pedagoškim principom, zakaj Komenski je postavil na čelo svoje knjige geslo: »Vse potekaj po naravni poti, nikar ne delaj stvarem sile!« V tem delu s prepričevalno doslednostjo in duše-slovno intuicijo razvija že po Baconu Veru-lamskem. Aquavivi in drugih velikih glasnikih naravne vzgoje postavljeno načelo, da bodi pouk kar moči nazoren in naj ne obstoji v samih mehaničnih vajah učenčevega spomina. Kakšna je bila vzgoja v srednjem veku? Vsa takratna pedagogika je slonela na besedni magiji. Bili so trdno preverjeni, da slehrni besedi ustreza neki pojem, vsakemu pojmu neko bistvo ali neka snov (substanca). Kaj čuda torej, če so na osnovi tega napačno pojmovanega platonizma zamenjavali besede s pojmi in pojme s stvarmi! Pouk jc obstajal v samih formulah in v »versus memoriales«; vse poznavanje sveta je izhajalo iz knjig, ki so bile kaj- n pak odobrene od oblasti. Temu nasproti je Komenskv utemeljeval potrebo stvarnega pouka na mestu besednega. To. da je naglašal nazornost v vzgoji, izhodišče v maternem jeziku in potrebo, da se prouči vprašanje pozornosti in osredotočenja (koncentracije), je storilo iz Komenskega očeta sodobnega ukoslovja in vzgojeslovja. V današnjem času pa so nam posebno blizu nravni motivi njegovega pedagoškega delovanja. Le-to je izhajalo iz pacifiz-ma Komenskega. Komenskv je moral kot žrtev največje verske vojne v zgodovini zapustiti svojo češko domovino in je v tujini pridobival prijateljev in zaveznikov svoji veri in tudi svoji domovini, ki je bila izgubila politično samostojnost. Bil je trdno preverjen, da normalno stanje človeštva ni vojna, temveč mir. Vojne nastajajo samo zaradi tega, ker ljudje ne morejo razumeti harmonije sveta. Zato je treba preko vseznania priti do splošnega miru: tako bi lahko označili bistveno stremljenje Komenskega. Komenskv je enako kot nemški modroslovec Leibnitz veroval v prestabilizirano ubranost sveta. Duševne vrednote so tu nadrejene gmotnim in iz labirinta eta mora človek najti pot v paradiž srca. Zaradi tega sta njegovo modroslovje ki bogoslovje v tesni zvezi z njegovo pedagogiko: Ne sme nam biti samo do tega, da se kar največ naučimo, marveč da si pridobimo resnično modrost. Kot vzgojitelj takega duha in kot mirovni apostol je bil Komensky eden največjih predhodnikov misli o Društvu narodo>\>; kaj čuda, če ga Čehi smatrajo za vprav ti-pološkega vzornika svoje inozemske revolucije. To da Kom enskv-Com en ms v realni politiki ni imel sreče; ni bil taktik, marveč v večji meri utopist. Ne pozabimo pa, da so utopisti češče bolje in resničneiše do-gledali bodočnost kakor realno-politično misleči taktiki. Razvoj nam prav pogosto kaže sledeče etape: utopija, problem, načrt, resničnost. Avguštinov nauk o »eivi-tas Dei« (božjem kraljestvu) naposled vedno obdrži svoj prav nasproti Macchiavel-lijev' zasnovi »Kneza« (I' Principe). V svetu, ki ga je razdejala in opusto-šila tridesetletna vojna, je hotel Komenskv zmagati z »uma bridkim mečem« in tako uveljaviti v Evropn modroslovna načela majhnega češkega naroda. Odiseja Komenskega, ki je vodila preko Herborna, Heidelberga, Amsterdama, Leszna, Londona. Švedske in Ogrske, je bila eno samo propagandno popotovanje za šolo kot mirovno sredstvo. Komenskv se je štel med one pedagoške svetlogledce, ki si obetajo od dobre in pravilne vzgoje popolno izpremembo človeškega značaja. Po izkustvih sodobnega dušeslovja je bila to zmota, vendar je bila ta zmota ena najbolj plodovitnih in blagoslovljenih zablod človeškega duha. Ta pedagoški optimizem je namreč dal Komenskemu moč, da je pisal traktate tako o poučevanju slovnice kakor o leksdkalnih in zemljepisnih vpra- Če primerjamo kronološka razmerja Jugoslovenov v starih časih z današnjimi, vidimo. da so se popolnoma izpremenila. Dočim so v starih časih prevladovale dolihoidne oblike, so danes v odločni večini tra-hikefalne. To dokazuje, da se je tudi možganska oblika Jugoslovenov absolutno izpremenila in da so na mesto dolgih stop;lo kratke in visoke forme, svetla kompleksih je postala temna, le višina rasti je ostala velika. Rasni znaki se torej izpreminjajo in »čiste in stalne rase« so najbrž v vsej današnji Evropi bajka, ki ima za čudo še danes politično uporabnost. —o. Polemika Razgovor o „Poti ob prepadu" V sobotnem »Jutru« dne 2. aprila t. 1. je g. Alfonz Gspan objavil članek, ki nai bi bil razgovor z menoj. Izjavljam, da razgovor, ki je bil natisnjen, ne odgovarja resničnemu razgovoru, kajti spremenjen in črtnn je tako, da je dobil popolnoma drugo vsebino. Ljubljana, dne 4. aprila 1932. Jože Kran jc. Pojasnilo g. Cspana V zvezi z zgornjo izjavo g. Jožeta Kranjca. pros;m ugl. uredništvo za objavo naslednjega pojasnila: Vzrok, da je izšel »Razgovor s pisateljem Jožetom Kranjcem« v tako »spremenjeni« in skrajšani obliki, je v tem, da me je g. urednik te priloge naprosil — še preden sem se imel priliko pogovarjati s pisateljem — da se omejim zaradi pomanjkanja prostora na čim manjše število vprašanj in na čim krajšo formulacijo odgovorov. Ko mi je g. .T. Kranjc na štiri pet vprašanj izročil znatno obširnejši odgovor na lastno željo v pismeni obliki, mi je dal posebej pravico, da s tekstom po svojem prosto razpolagam. Odločiti sem se morai, da napišem izvleček, ki naj bi bil kratek, pa bi vendar vseboval vse bistvene misli v kolikor moči izvirnem besedilu. Ker so bile krajšave nujne, sem izpusti! le tista mesta, o katerih sem pač sodil, da jih lahko brez škode opustim. In-tervie-v ima res namen, pokazati celega človeka, ker pa v tem primeru kaj takega n; biio mogoče, sem se omejil le na to, da s skromnimi sredstvi opozorim naše občinstvo na to simpatično Kranjčevo pohorsko novelo V Ljubljani, dne 8. aprila 1932. Alfonz Gspan. Pro dom o V »Jutru« z dne 2. t. m. sem glosrral kritiko, ki sta jo objavila v »Domu in svetu« odnosno v »Ljubljanskem Zvonu« g. Mirko Javornik o knjigah Vodnikove družbe in g. Vinko Koša k o povesti dr. Laha »Sigmovo maščevanje«. Maj članek je imel namen: 1.) Povedati nekaterim, ki mislijo drugače, ki pa niso sotrudniki ne »Ljubljanskega Zvona« niti »Doma in sveta«, da je za današnjo kritiko odločilna kvalittea književnih del, ne pa pripadnost tej ali oni idejni skupini in da potemtakem nihče ne more iz literarnih razlogov ugovarjati, ce n. pr. L. Z. objavi negativno oceno kakšnega spisa, ki ga izda n. pr. Vodnikova družba ali Tiskovna zadruga, odnosno če »Dom in svet« literarno odkloni neko knjigo »-Mohorjeve družbe. 2.) Z označenega načelnega vidika pa 6em opozoril na to, kako je s temi rečmi v praksi, namreč da: a) ocenjujejo knjige Vodnikove družbe kritiki, ki smatrajo, da so baš ljudske kji-ge najprimernejši objekt za njihove vaje z visokimi literarnimi kriteriji; b) izhajajo celo v literarnih časopisih reči, ki bi po strogi selekciji spadale med običajno zabavno književnost in ki ne vzdrže visokega merila; pohlevno pristavljam, da nas celo ta ali oni kritik preseneča r proizvodi, ki bi jih pri drugih neizprosno odklonil. Nisem imel namena, da bi literarno branil »Sigmovo maščevanje«: pred čitatelji se tako in tako brani samo. Glede njegovega avtorja sem prosil samo malo pravičnosti! Odpustite! Nesodobno! Hotel sem. da bi še kdo stvarno izprego-voril, kako je prav za prav z našo ljudsko knjigo in kaj je s tako zvano tendenco: menim, da tako-lc razpravijar.j2 ne bi škodovalo. Naposled sem opozori, dn »Vodnikova družba« ne more biti stereotipna, dokler med književnimi ponudbami, ki jih dobiva, izbira kvalitativno najboljše. Moj članek je izzval k odgovoru g. Mirka Javornika (»Slovenec« 7. dnu 8. t. m.). Ves odgovor je v jedru apologija svobodne kritike: kaj naj pristavim k njegovim opazkam in »namigom«, če sem sam zagovarjal to stališče? Mar naj s? spustim v golo besedno prerekanje in v prep:r o tem, ali je pisanje g. Javornika o stereotinnosti nekih knjižnih izdani pavšalna sodbi, očitek ali ugotovitev? Namen članka ni bil dose- šanjih, pa tudi o pansofiji, podvzemal diplomatske poizkuse pri mogotcih tedanjega sveta, sestavljal ganljive prošnje za pomoč svoji bratovščini in da je vprav z junaško silo do poslednjega diha upal v dobro. Pri njem se je izpolnil rek *sperarc contna spem«, nadejati se tudi proti na-dam. Samo če poznamo njegovo pansofijo, njegovo prepričanje o harmonični strukturi sveta, bomo razumeli, zakaj se je dal tako velik duh zapeljati od prerokovanj Poniatovvske ali Drabika v versko sanjar-stvo. Vodilna motiva njegovega dela. temeljno čuvstvo njegovega srca sta bila upanje in hrepenenje: upanje, da bo njegov narod zopet vstal in postal svoboden v duhu in po resnici božji. Šele čez tri sto let se je izpolnil ta sen Komenskega. Njegovemu imenu ni pripomoglo do veličine in slovesa samo to, da je skoraj v vsej Evropi preosnoval šolstvo, niti to, da je bila njegova »Janua linguarum reserata aurea« prevedena v dvanajst evropskih in celo v več orijentalskih jezikov, tudi ne n.jegovo osebno junaštvo, s katerim je sprejel celo tako nesrečo, kot ga je zadela v Lesznu, ko mu je bil požar uničil njegovo leksi-kalno delo — spise, ki jih je smatral za svoje življenjsko delo. Pomen Komenskega je v njegovem sintetičnem svetovnem nazoru, v njegovi enciklopedičen veri v možnost vseznanja, ki naj bi se razširilo na vse, kar človek veruje, ve in upa. Po njegovem prepričanju hoče sam Bog, da bi žen: to je, kar me zanima. Nikomur nisem odrekel načelne 6vobode, da kniieno presoja neke knjige; prosil sem le, da ee pri tem nekoliko upoštevajo stvarne razmere, ki eo kajkrat v čudnem ncskladu z abstraktnimi načeli. Nisem se dotikal »kritike čistega uma«, marveč »kritike praktičnega uma«; etos nekih odnosov me je v tem primeru boli zanimal kakor njih logos. Slej ko prej smatram, da je treba visoka merila in kritiško suverenost najprej preizkusiti na delih izrazito literarnega značra, ki pa često uhajajo 6kozi ohlapne stolpce petita ali borgisa v naših revijah. Šele p ritem bi ka/alo dobrohotno prciska*i, ali in koliko, »črni kruh« literature, k; ;n neme-njen najširšim slojem, vzdrži selek-:;io po načelih literarne umetnosti. S kritikem, ki mi podtika »družinske predsodke« v hipu. ko se borim '/ jper me, r.mam več »spora«. Zares nc. Mirne vesti pottavim piko. B. Borko. Knjige y današnji • e e> Rusiji Pariške »Les Nouveles Litteraires« so priobčile v številki z dne 2. t. m. razgovor svojega sotrudnika Viadimirja Poznerja z Jla-ksimom Gorkim. Pozner, pisec francoskega pregleda sodobne ruske književnosti (Panorama de la litterature russe contem-poraine) je nedavno obiskal Gorkega v njegovi vili v Sorrentu, kjer stalno preživlja zimo. Gorkij je pripovedoval Poznerju nove spomine na nekatere ljudi, ki jih je srečal v življenju in ki kažejo svojevrstno robustnost in nevkročeno nrav ruskega človeka: obujal je spomine na znameniti semenj v Nižnem Novgorodu. kjer so se shajali ljudje raznih vrst, med njimi bogati kupci in lepe pustolovke. Kakšne dogodivščine. kakšni ljudje! Marsikaj zanimivega je povedal Gorkij tudi o današnjih ruskih ljudeh. Največja izprememba, ki jo ugotavlja poet ruskega ?dna« v življenju sodobnih svojih rojakov, je »prav čudežen razvoj umstvenih sil.« Spoznal je delavce, ki so postali državniki. Ljudje se mnogo učijo in sila veliko čitajo. Tudi na vas je že prodrl glad po znanju. Posebno mladina je vsa vrneta za študij in za civilizacijske pridobitve. Mužiški dečki niso več zadovoljni z življenjem na vasi: hočejo živeti po mestno, zahajati v gledališča in kinematografe. Vsakdo čita. Včasih so knjige razprodane že istega dne, ko se pojavijo v knjigarnah. če prideš dan pozneje v knjigarno, ti poreko: prepozno! Eden najžalostnejših pojavov zadnjega časa je pomanjkanje papirja. Zgradili so velike papirnice v Balakni. v Kondopogi na severu in še drugod. Toda vsa njihova produkcija ne zadošča več. Pomagajo si s starimi bančnimi knjigami in papirji, s publikacijami carskih ministrstev, ki so danes brez vrednosti in z drugim starim papirnatim blagom, ki ga iznova predelajo v poraben papir. L. 1931. je tiraža sovjetskih novin dosegla sedem in dvajset milijonov 500.0000 izvodov na dan, letos se mora dvigniti do šest in trideset milijonov, če bo dovolj papirja. Kmečke novine (Krestjanskaja Ga-zeta) se t;skajo v treh milijonih in pol. Obstoji neki list za one, ki se šele uče čitati; treba bi bilo pol milijona izvodov na dan, toda zaradi pomanjkanja papirja tiskajo komaj polovico. Podobno je s knjigami. Državna založba je od svoje ustanovitve do danes razpe-čala spise Leva N. Tolstega v skupni nakladi šest milijonov izvodov. Tolstoj ie danes najbolj čitan pisatelj v sovjetski Rusiji. Za njim prihaja Puškin, nato Dostojevski]. Tudi prevodi so od sile razširjeni. N. pr. prav lepo izdanje Zola-ja z zanimivimi beležkami. Naklada sedem tisoč izvodov. Razprodano. Ilustrirani Stendhal. Razkošna izdaja »Tisoč in ene noči s v novem prevodu. Deset tisoč izvodov. To sta danes bibliofilski redkosti. Preveden je bil ves Goethe, ves Balzac: rokopisi so že pripravljeni za tisk, vse čaka. le papirja ni. Letošnjo zimo so izšli v Leningradu Val6ryjevi izbrani spisi v nakladi 10.000 izvodov. Danes bi lahko takoj natisnili 25 — 50.000. ^ Papirja, papirja nedostaja v Rusiji ... Takoj je pravil Gorkij v Sorrentu, Icra^n »Modrih novel«. —o. Zborovanje jugoslovenskih književnikom y Ljubljani. V nedeljo, dne 10. t. m. se bodo v Ljubljani sesfali pooblaščeni zastopn.ki vseh treh jugoslovenskih Penklubov (Beograd. Zagreb, Ljubljana). Iz Beograda in i? Zagreba bo že v sobo!o zvečer dopotovalo več uglednih književnikov, da se udHož« posvetovanj. Gre za medklubski sestanek, ki se vrši vsako leto in na katerem se obravnavajo razne klubske zadeve. Letos bo j>re.i vsem na dnevnem redu vprašanje ju gos I-ravenske udeležbe na mednarodnem kongresu 1. 1933.. ki naj bi zboroval v Jugoslaviji. Edina slovenska tedenska revija »Življenje In svet«. ~ Posamezna številka 2.— Din. — i - . _________________ i ■ bi>! svet ubran, uravnovešen: človeku Je samo treba, da spozna to harmonijo in se je zavč. To je najboljša pot do miru. To pacifistično modroslovje je storilo fz Komenskega neposrednega predhodnika filozofa večnega miru Emanuela Kanta, prav kakor ga je njegova prosvetljenjaška četudi s krščanskim supranaturalizmom prežeta vera v dobroto narave obeležila za predhodnika iveimarskega modreca Goetheja. Komenskv ni bil zgolj šolski reformator marveč modroslovec vzgoje. Če danes razpravljamo o moralni razorožitvi in iščemo za njo kulturno tradicijo, tedaj se moramo predvsem spomniti Komenskega. Masarvk ga je označil z besedami, da je skrajno mistiko združeval s skrajnim realizmom, in da ta poteza razodeva značilno slovansko lastnost. V tem pogledu je bil Komenskv zares tipičen Slovan. Dokaz za to nam takisto nudi njegova pred 300 leti spisana knjiga »Didactica Magna«. V burnem zgodovinskem času se je vsa njegova notranjost osredotočila na eno samo misel: Kako bi iz šole in šolstva naredil dela\mico človečnosti, officina homanita-tis«■. In ta ideal Komenskega ni izgubil prvotne vrednosti niti po tridesetletni vojni: tudii po svetovni vojni blešči v vsem svojem sijaju! Postani in ostani član Vodnikove družbe! jAl H~£ Urejuje dr. MIlan Vidmar V juiiiju namerava. svacaraka šahovska zveza priredita mojstrski turnir. Menda bo polovico mest na tem turnirju zasedla Švica sama. Med velike turnirje se na noben način ta prireditev ne bo mogla uvrstiti. ^•pieiniainn je še na HoLandsKem. Po zmaji i nad mojstrom Davidsonom je igral 4 pa rt je s prvakom dežele dr. Euvvejen. iiu\ve je najbrže igTal, da trenira za dvoboj s Flohrom. Pa je zelo lepo treniral, ker Spiclmann je izgubil dve partiji, ostali dve sta ostali remis. Seveda je Euwe po tem uspehu z najboljšo: nadami začel svoj dvoboj. Toda mladi čehoslovaški mojster ni več začetnik v mednarodni areni. Igral je adnje čase dovolj. tako, da mu ne manjka treninga. Z dobro igro je zmagal v prvi partiji nad h>-Landskim velemojstrom. Z velikim zanimanjem gleda šahovski svet na pomembni boj. Euwe je še mlad. Med mlajše velemojstre ga štejemo. Capa-blanca in Aljehin sta večkrat v dvobojih imela težko d"lo z njim. Zmagala sta vedao le z neznatnim plusom. Če se Flohru posreči odločna zmaga, bo napredoval nedvomno takoj prvo vrsto velemojstrov. To bi bila nagla karijera. Pa saj vsi pravi velemojstri presenetljivo naglo napredujejo. Flohr pa je menda zares najnadarje-nejši med najmlajšimi matadorji. Ob sedemdesetletnici nemškega velemojstra dr. Tarraschr sem prelistal zbirko njegovih partij. Njegova velika doba seže vse do leta 1911. Takrat je še dobro absolviral dvoboj z avstrijskim prvakom Schlechter-jem. Iz tega dvoboja prinašam danes zanimivo. živo partijo, ki jasno kaže, da je Ta-rrasch bil velik bojevnik pred Gospodom. Beli: dr. S Tarrasch Črni: K. Schlechter 1.) e2—e4 e7—e3 2.) Sgl—f3 Sb8—c6 3.) Lfl—b5 a7—a6 Ta obramba španske partije velja tudi še danes za najboljšo. 4.) Lb5—a4 Sg8—f6 5.) 0—0 d7—d6 6.) Tfl—el b7—b5 7.) La4—b3 Lf8—e7 8.) a2—a4! ... Poteza h7—b5 v španski partiji mi je od nekdaj sumljiva. Saj provooira napad z a-kmetom, kakor kaže naša partija. Črno damsko krilo je na vsak način razbito. 8.) . . . . Ta—b8 9.) a4Xb5 a6Xb5 10.) c2—c3 .... Pripravlja napad v sredini 10.) .... ft-o 11.) d2—d4 e5Xd4 "n je neprijetna stvar. Navadno drži črni jega kmeta .ia e5, dokler more. Toda .ska^ač na je bil v nevarnosti. Temu ska-kaču hoče črni odpreti polje e5. 12.) Lc8—g4 1.3.) Sbl—c3! .... Beli ima prav. da se ne boji potez 13.) .... Lg4Xf3 14.) g2 X {3. Odprta linija bi mu prav dobro služila. 13.) .... Sc6—b4! Grozi c7—c5, kar beli takoj prepreči: 14.) J. —f4! Sf6—d7 Grozi zopet c7—c5. 15.) h3—h3 Lg4Xf3 16.) Ddl X f3 c7—c5 --.) S 3—d5! .... Ta-r -sch igra zelo energično na napad, ki mu žrtvuie kmeta, 17.) .... Sb4Xd5 18.) Lb3Xd5 c5Xd4 19.) Tal—a7! .... To pozicijo je imel beti v načrtu njava je silna. 19.) . . . . Sd7—e5 20 ) Df3—b3 Le7—f6 Schlechter se dobro brani. Sedaj, ko je varoval kmeta na d4 grozi Se5—c4. Beti >ra tedaj odstraniti nevarnega skakata. 21.) Lf4 X eo Lf6Xe5 Schlechter je preveč podjeten. Solidnejše e bilo d6Xe5. 22.) g2—g3 DdS—b6 To pot je črni premalo podjeten. Na g5 .-•i dama bolje stala m prav tako preprečila J—{4. Grozila bi vdreti na d2. Trd- t8-4i8 -f4. Tf8Xf7 Db6—c5 Le5—f6 23.) Ta7Xf7 24.) Kgl—g2 Grozi seveda f2- 24.) .... 25.) Ld5Xf7 26.) f2—f4 27.) Tel—e2! .... Trdnjava ho^e zasesti c-linijo. Tamsch ra ma še drug načrt: Db3—d3, Lf7—b3—c2 n e4—e5. Polje b2 mora biti torej dobro zavarovano. 27.) .... Dc5—cl 28.) Db3—d3! Del—c7 Črni «e že lovi. 29.) Lf7—b3 g7—g6 Prei ali slej mora črni na ta način oslabiti kraljevo krilo. 30.) Te2_c2 De7—d7 31.) g"*—g4! .... Začetek glavnega napada. 31.) .... Tb8 f8 32.) g4—g5 Lf6—g7 33 ) K g3 .... BeH hoče napadati tucfi Je s h-kmetom. 33.) ... . Dd7—a7 34.) Tc2—cl .... Tarrasch misli na vse. Zadnja poteza na sprotnika ni bila čisto nedolžna. Črna dama je hotela vdreti preko al na gl. 34.) ... . h7—h6 35.) h3—h4! .... Le navidez je 35.) e4—e5 močnejše. Sledilo bi 35.) . . e . Kh8—h7, 36.) Lo3—ci Da7—f7. 35.) ... . h6—h5 Orni je preprečil napad h-kmeta. Toda na f-lin i ji prihaja sedaj odločilni udar. 36.) f4—f5 g6Xf5 Državna smodnišnica vatna smodnišnica Ko je p-ed tedni grozila ustavitev obratovanja v državni smodnišnici v Kamniku, je bilo v naši javnosti večkrat govora o razmerju med to smodmšnico in privatno tovarno Tita-nit pri Kar lovcu, ki tudi izdeluje eksploziva za rudarske potrebe. K tej stvari 6mo prejeli od ugledne strani dopis, ki ga lojalno priobču-jemo, da se sliši tudi druga plat zvona. V zadnjem času se je v časopisju in v javnosti sploh ponovno omenjalo vprašanje obratovanja in obstoja državne smodniš-nice v Kamniku. V Narodni skupščini sta bili podani v tem pogledu tudi dve interpelacij', prva na ministra trgovine in industrije po poslancu g Antonu Cererju, druga pa na ministra vojske in mornarice po poslancu TI ji Mihajloviču. Iz interpelacije g. poslanca Cererja, kakor tudi iz njegovega poročila, k- ga je glasom časopisnih poročil podal na zborovanju v Kamniku, izhaja posebno 6krb, da se ne bi ustavilo obratovanje smodnišnice v Kamniku in da bi se ta smodnišnica na visak način v Kamniku ohranila, češ da je velike važnosti za prebivalstvo. V tem pogledu je interesantno ugotoviti, da je v letih 1927, 1928 in 1929 sama kamniška občina ponovno zahtevala od ministrstva vojske in mornarice v Beogradu, naj se državna smodnišnica iz Kamnika na vsak način premesti. Podprla je svojo zahtevo s tem, da predstavlja 6modnišnita stalno opasnost za Kamnik in okolico ir. da se zato ne more razviti tam niti tujski promet, niti kaka industrija, čeprav je kamniški okoliš ravno za te pri dob i tv ene panoge posebno primeren. Dolgo in temeljito'utemeljeno prošnjo v tem smislu je še septembra 1928 poslala kamniška občina ministrstvu vojske in mornarice, a sopod-pisalo je to prošnjo 45 korporacij in gospodarskih organizacij v Kamniku, med prvimi tudi g. Anton Cerer, gostilničar v Kamniku kot načelnik gostilničarje zadruge. Dne 9. novembra 1928 je tedanji narodni poslanec g. Janez Štrcin predložil ministru vojske in mornarice posebno interpelacijo, v kateri je urgiral _ premestitev smodnišnice v notranjost države, češ, da je smodnišnka preblizu državne meje, ia je Kamnik zaradi smodnišnice v stalni nevarnosti in da bi občina Kamnik smodniš-nico s pripadajočim zemljiščem izkoristila za bolj koristne svrhe. Minister je na to interpelacijo odgovoril, da je smodnišnica bila v Kamniku že za časa Avstrije in da njeno vprašanje ne more biti javno treti-rano, vendar pa je ministrstvo pripravljeno pristopiti k reševanju tega vprešanja v smislu predloge kamniške občine. Na to so se ras pričela pogajanja za premestitev smodnišnice v Srbijo na stroške kamniške občine, ki je v to svrho imenovala že tudi posebno komisijo treh članov. Komisiji je stal na čelu današnji poslanec za kamniški okraj g. Anton Cerer. Za časa Avstrije je smodnišnica v Kamniku izdelovala le smodnik za vojne svrhe; tako je bilo tudi v prvih letih po vojni. S posebno koncesijo je 4. avgusta leta 1920 vlada v okviru obstoječih zakonov izdala društvu Titan it v Zagrebu pravico za izdelovanje eksplozivov za rudarske svrhe Ko je društvo na podlagi te koncesije, ki velja 15 let, postavilo svojo tovarno pri Karlovcu, ki popolnoma zadostuje za vse potrebe države, je naenkrat državna smodnišnica v Kamniku instalirala trdi take stroje, s katerimi je izdelovala enake eksplozive za rudarske svrhe, kakor društvo Titanit. To ni imelo in bi tudi sedaj ne imelo nič proti konkurenci, ako bi se vršila lojalno. Čeprav je namreč smodnišnica v Kamniku državni zavod, nastopa, v kolikor izdeluje produkte za privatno industrijo, kot privatni producent in bi norala biti v tem pogledu podvržena istim pravicam in dolžnostim, kakor vsako ostalo privatno podjetje. Državna smodnišnica v Kamniku pa se poslužuje tudi za produkcijo izdelkov za privatno industrijo pred-pravic, ki so po zakonu predvidene samo za izdelovanje eksplozivov za vojne svrhe. Tako ona ne plačuje davkov in drugih javnih dajatev, kakor jih mora privatno podjetje plačevati. Tudi uživa zelo velike olajšave v pogledu uvozne carine, monopolskih taks, prevoznih stroškov (nevojni eksplozivi, ki se izdelujejo^ v Kamniku, potujejo po železnicah po znižani tarifi kakor vojni eksplozivi). _ Tudi so režijski stroški državne smodnišnice mnogo manjši v primeri s privatnimi podjetji, ker gre njeno osobje (vojaki) večinoma na breme državnega proračuna. Iz tega jasno izhaja, da je državna blagajna občutno oškodovana in da je smodnišnici v Kamniku dana možnost, da z lahkoto uspešno konkurra privatnemu podjetju. Številke, ki jih gospod Cerer npvaja kot čisti dobiček smodnišnice v Kamniku (22 in 27 milijonov za leti 1930 in 1931) so zato nereelne in bi 57.) e4Xf5 Tf8—e8 Črni ni dal šaha z lovcem, ker je hotel svoji trdnjavi ohraniti važno linijo. Tarrasch pa ima presenetljiv odgovor. 38.) f5—f6!l Lg7Xf6 Izsiljeno. Na 38.) . . . . 1< sledilo 39.) Dd3Xe3. d4Xe3. 40.) Tc2-Lg7—f8 41.) Tc8XfS-t-, Kh8—h7 42) Lb>— c2+ in mat. 39.) g5Xf6! I>a7—d7 Na 39.) .... Te8—e3+ pride drog mat. 40.) Dd3Xe3. d4Xe3 41.) Tcl-<$-b Kh8—h7 42.) Lb3—c2+. Kh7—h6 43.) Tc8,— hS+, Da7—h7 44.) Th8Xh7 in mat. 40.) Dd3—g6 črni se vda. v Kamniku in priprl Karlovcu tem me$eeti je važno, da si kupite srečko državne razredne loterije. Žrebanje za L razred se bo vršilo že dne 26. in 27. aprila. Pomnite: Kdor si ne nabavi srečke, ne more biti deležen sreče in blagostanja, ki ga nudi državna razredna loterija. Srečke dobite v vseh podružnicah »Jutra« in ▼ Zadružni hranilnici r. z* z o. z., Ljubljana, Sv. Petra c, 19 padle na pod eno tretjino. Če bi se uvaze- vali zgoraj omenjeni faktorji in napravila kalkulacija na čisto komercialni bazi. Interpelacija g. Cererja pa je očito naperjena proti društvu Titanit. Enaka tendenca se je kazala po časopisnih poročilih iz njegovega govora na javnem zbori, v Kamniku, saj je trdil, da je v društvu investiran po večini inozemski kapital in da sta direktor vn njegov pomočnik tujca. Kapital društva Titanit je pa 80 odst. v domačih rokah in pripada le 20 odst. inozemski participaciji, ki je dala društvu na razpolago potrebne izume, patente itd. Direktor in njegov pomočnik nista tujca, temveč oba "dobra Hrvata, seveda j-ugoslo-venska državljana: prvi je rojen v Sisku m je dovršil svoje šole v Zagrebu in Ljubljani. drugi je iz Osijeka. je inženjer in rezervni artilerijski kapetan v naši vojski. V interpelacijah gg. Cererja in Mihajlo-viča se dalje trdi. da se društvo Titanit pogaja za to. da dobi nadaljnjo koncesijo, odnosno monopol za izdelovanje eksp'o-ziv na škodo smodnišnice v Kamniku (in nekaterih drugih podobnih državnih zavodov), da sc na ta aačin dovoljuje novemu druStvu fantastičen dobiček in da bo to na škodo države in privatnikov. Resnica je v tem pogledu popolnoma drugačna. V la-d~ sama ie pozvala poseben konsorcij jugoslovenskih podjetij, med njimi tudi društvo Titanit. naj stavijo svoje predloge v pogledu gotovih načrtov, o karerih se ne more javno diskutirati. Po dolgih pregovorih je posebna strokovna komisija izdelala zakonski projekt, s katerim so varovani vsi državni interesi ki prihajajo v poštev. tako da so vsi pomisleki, k? jih navajata obe interpelaciji, popolnoma neutemeljeni. Tudi ako bi ustvaritev tega zakonskega načrta morala imeti za posledico ukinjen je izdelovanja rudarskih eksploziv pri smodnišnici v Kamniku (kar bi pomenilo, da bi se obrat smodnišnice skrčil za eno četrtino. ker smodnišnica kot taka na vsak način ostane), bi se to moralo zgoditi. keT tako zahtevajo višji državni interes'. Pri tem ne smemo pozabiti, da če bi na ta način izgubilo delo do 50 zaposlenih delavcev v Kamniku. bi na drugi strani dobilo delo mnogo stotin delavcev Ker b: kljub temu Kamni-čani ostali prizadeti, bi bi'o zelo hvalevredno, ako bi poklicani faktorii. ki imajo skrbeti za blaginjo ljudstva, skušali z drugimi sredstvi odpomoči temu zlu. nik'kor pa ni prav. da se na temelju pogrešnih in nepravilnih trditev skuša kompromitirati važna stvar. Pripomniti je še. da je smodnišnica vsako leto povečavala svojo produkcijo in je letos dosegla maksimum, od kar obstoja, in to na škodo tvornice Titanit, od katere je d-^ava imela doslej veliko dohodkov, ker plačuje davke in druge daiatve, katerih državna smodnišnica v Kamniku ne plačuje. Toleg tega stoji tvornica Titanit v koncer-nu z"drugimi podjetji, pri katerih je skup-n - zaposlenih 40 uradnikov in 600 delavcev; med temi okoli 200 Slovencev, ki so zaoosleni ravno v najbolj pasivnih kraj h Slovenije. Ako bi kampanja gospodov in-terpelantov proti društvu Titanit uspela, bi bil glavni uspeh ta, da bi prišli ob kruh tudi omenjeni uslužbenci. [s življenja na deželi ŠT. VID NAD LJTJBIjJ ANO. Prosvetni odseka Sokola ponovi jutri v nedeljo 10. t. m. ob pol 4. popoldne v Kratkyjevi dvorani ljudsko igro »Prisega o polnoči« od Manice Komanove. Ker pri zadnji predstavi niso dobili vsi vstopnic, se občinstvo opozarja, da so vstopnice v predprodaji v trgovini Rozmana. BLED. Zvočni kino Bled predvaja danes ob 8. zvečer ter jutri ob 3. in 8. zvečer opereto »Viktorija in njen huzar«. V glavni vlogi Svetislav Petrovič, Friedel Schu-ster, Ernest Verebes in drugi. DOBRUNJE. V nedeljo 10. t m. bo r občinskem domu v Dobrunjah ob 10.30 ustanovna skupščina krajevne organizacije JRKD za občino Dobrunie. Podrobna poročila bo podal predsednik oblastne organizacije JRKD direktor g. Anton Jug iz Ljubljane. Vabljeni vsi! DRAVSKO POLJE. Sokol v Račah je uirvri.zoriil krasno veseloigro >Trije vaški svetniki«. 'Igralci so se s to prireditvijo ponovno lepo izkaz a M. Želi so splošno odobravanje. Pri tej priiMkl se je zonet pokazalo, ka.ko potrebna bi bila večja dvorana v Račah. Vsestranska želja občinstva če, da se tlsrra ponovi. V Ljubljani je .preminil po dolgotrajni bolezni priljubljeni posestnik, zidarski mojster, me-sa.T tn godbenik g. Škodi č Josip \i Hotiinje vasi. Pokojntik je vneto sodeloval pri vseh društvih in slovel kot Izvrsten pevec. Bodi delavnemu možu ohramien časten spornim! V SKvnlci pri Mariboru je preminila v vieoK,. s+arosti preužaitkarica ga. Frasova. Blag Ji epomin! BOHINJSKA BISTRICA. Preteklo nedeljo nas je Sokol zopet lznenadil z dobro uspelo burko »Avtomobilist.« Vse uloge so bile dobro razdeljene, za kar gre posebna hvala br. Francn Koniču. Okusna dekonaoij a, poglobitev posameznikov v svoje u.ioge ta stroga režuja br. Koniča so pripomogle do .popolnega uspeha, želimo, da bi nas sokolski Igralci še večkrat presenetili s tako lepimi nedeljami. Zelo >1 jim bili hvaležni, da igro še ponovijo. STARA CERKEV. Sokol priredi 3. JulV je telovad.nl nastop. Prosimo sosedna društva, da na ta dan ne prirejajo svojih nastopov. SREDIŠČE. Ustanovni občni zbor krajevne organizacije JRKD za Središče in okolico se je vršil 4, t. m. v Sokolskem domu. Udeležba je bila izredno lepa. zlasti se ie izkazala z udeležbo občina Obrez, zboruje predsedoval predsednik pripravhalnega odbora e. Franjo Robič, ki je pojasnil nam.-n vsedržavne stranke in njen program. Banovinski svetnik 2. Jakob Zadravec je predaval o bistvu občine, sreza in banovine m obtežbi posameznih slojev po avtonomnih dokladah. Podal ie izčrpno poročilo o zadnjem zasedanju banovinskesa sveta ter pojasnil banovinski proračun. Izvajanjem g. Žadravca so sledili poslušalci z največjim zanimanjem. Pri volitvah so bili izvoljeni • Borko Julij, posestnik. Središče; Culek Josip, učitelj v pokolu. Središče; Doeša Jakob posestnik. Grabe; Horvat Srečko posestnik. Središče: Kocjan Martin, posestnik, Orabe; Kolarič Anton, župan in Središče- Kovačič Andrej, posestnik. Ob^z; Marčec Andrei. sodarski moister. Središče; Mitzkv Geza. trgovec. Središče: Rakuša Martin. župan in posestnik. Obrez: Robic Vranjo. trgovec. Središče; Škorian^c Ivo. posestniški sin Sred;šče; Savora Tvan, posestniški sin. Središče: Špendiia Franc, župan in posestnik. Salovci; Takalec Anton, posestnik Obrez; Venigerholc Miroslav, učitelj Središče; fcnidarič Franjo. posestnik, Obrež. Ob koncu zbora je bil z odobrava-niem spreiet predlog g. Zadravea da se pošlieta pozdravni brzojavki ministru e-dr Kramerju in ministru 2. Pudiu. Zbor ie predsednik zakliučil 9 pozivom, naj se članstvo z vso vnemo oklene novoustanovljene organizacije. Po zboru se je vršil prijateljski sestanek v gostilni 2. Lovra Kosiia. k? iP potekel v najlepšem razpoloženju. LAPORJE Dramski odsek sokolske čete je uprizoril 3 trn. uspelo iPekle z rožmarinom« Igralci so nudili res svoie najboliše. Predstava ie bila za naše razmere še precej dobro obiskana Režijo igre in petje narodnih pesmi ie vodil br Lo?ar. DOLENJA VAS PRT RTRNTCT. Na pobudo župana g. Josipa Henikmann se vala v Dolenji v*si organizacija JRKD. b katerf je takoi pristopilo 40 članov. Organizacija je imela '>0. marca nstanovni zbor in je izvolila za predsednika posestnika i* Dolenje vasi g. Oražma Franceta, za podpredsednika g. Mrharja Franceta iz Prigon-ce in g. Goršeta Jožeta iz Dolenje vasi, za tajnika občinskega tajnika g. Marinča Ivana, za blagajnika pa Karla Dejaka iz Dolenje vasi. Ža odbornike so izvolili iz vsake vasi pa dva moža. Za poročevalca v časopise je izvoljen šolski upravitelj g. Vončina Drago, za delegata v sresko skupščino pa predsednik g. Henikman. Odbor nam jamči, da se bo stranka pri nas lepo razvijala. ŠMARJE PRI JELŠAH. Na praznik se je zbralo v sokolski dvorani okrog 100 ljudi iz šmarskega sreza, da se poslove od priljubljenega e-eskega načelnika g. dr. Herberta Kartina, ki odhaja v pokoj. Odhodnica je bila lepa in je Šmarje še nd doživelo enake. Zastopniki občin, Sokola, gasilcev in raznih društev so se v prisrčnih besedah poslavljali od dr. Kartina. Poudarjali so njegovo neumorno delo in še posebej njegovo skrb za najbed-nejše v srezu. Tople besede govornikov, ki so prihajale iz src. so vidno ganile udeležence. V navalu notranjih čustev se je g. dr. Kartln zahvalil prisotnim za tako lepo prisrčnost. Odhodnica je po številu udeležencev dovolj zgovorno pričala o priljubljenosti dr. Kartina. Vsi, ki nam je pri srcu blagor naroda in države, se pridružujemo izraženim željam govornikov ln mu kličemo: »Na svidenje!« ŽIR1. Te dni odide iz žirov starešina finančne kontrole g. Ivan Namar, ki je premeščen v Ljubljano Za časa svojega bivanja v 2ireh si je pridobil mnogo simpatij med žirovcl. V vseh nacionalnih organizacijah je zavzemal vidno mesto. Sokol, Jugoslovenska Matica in strelska družina Izgube z njim vnetega društvenega delavca. G Namaru želimo mnogo sreče na novem službenem mestu. PRESKA - MEDVODE. Ustanovni zbor krajevne organizacije JRKD, ki se je vršil 3. t. m. v Medvodah, je lepo uspel. Prisotnih Je bilo veliko Število volilcev, ki so z zanimanjem sledili poročilu našega poslanca g. Komana, ki vživa povsod največji ugled. Govoril je tudi g. dr. Zaje. Organizacija šteje danes že 120 članov. Izvoljen je bil odbor z g. Franom šušter-šičem na čelu. — Kmetijska nadaljevalna šola v Preski, Id jo je ustanovil šolski upravitelj g. KržiSnik, je zaključila prvi letnik, šolo Je obiskovalo 32 mož in fantov v starosti od 16 do 32 leta. Obisk je bil naravnost odličen. Poleti bodo prirejali gojenci razne poučne ekskurzije. — V nedeljo 10. ln 17. t. m. uprizori agilno gasilno društvo v Društvenem domu v Preski ljudsko veseloigro »Trije vaSki svetniki«. Nastopita znani društveni moški zbor in novoustanovljena godba na pihala, M je že ob veliki noči pokazala, da je dobro izvežbana. Tudi Sokol pripravlja igro »Dve nevesti«, ki se uprizo-zori 24. t. m. v sokolski dvorani v Preski. GERLINCI. Naša vas Je zelo delavna na gospodarskem in tudi na prosvetnem polju. Na Jožefovo nas je šolska mladina iznenadila s prav lepo prireditvijo. Na sporedu so bile igTice, petje ln telovadba Vse to je vodil naš šolski upravitelj g Franc Zupančič. Na velikonočni ponedeljek pa smo zopet imeli priliko videti, kaj premore šola, na kateri deluje za blagor in napredek ljudstva vnet učitelj. Tokrat pa niso nastopili samo naši mali, ampak tudi odrasli fantje in-dekleta, ki so nam podali smeha polno igro »Moč uniforme«. Igralci in igralke so bili vsi na svojih mestih ln vsi so se resno potrudili, da so čim bolje podali svoje vloge. Vsa čast takšnim fantom in dekletom, ki se ne strašijo ne prepisovanja vlog ne učenja! Čast jim tudi zaradi tega, da so ves dohbdek prireditve prostovoljno odstopili siromašni deci naše šole. Zahvaliti se moramo tudfi finančnim stražnikom, ki so kljub naporni obmejni službi sodelovali v igri. Dne 1. t. m. so nas zapustili ln na tem mestu Jim kličemo: Vse najboljše na novem mestu! Med odmori nas te šolska deca zabavala s petjem domorodnlh pesmic. živahno ploskanje Je dokazovalo, da je petje uea-ialo vsem poslušalcem. Ob koncu prireditve se Je naš šolski upravitelj v lenem govoru zahvalil za številno udeležbe In se s solzami ▼ očeh poslovil od nas. Odhaja namreč v zasluženi pokoj. Več kot eno desetletle Je učil našo mladež ln vsi mali hi veliM, smo ga zelo vzljubili. V imenu šolske mladine se je vsa v solzah poslovila od priljubljenega upravitelja učenka Milika. V imenu občine, krajevnega šolskega odbora m vaščanov se je poslovil od njega z lepim in iskrenim govorom g. Gomboc. G. upravitelj. Vi nas zapuščate, a spomin na Vas ne bo obledel, ampak bo ostal med nami še dolgo časa! Naj Vam nebo nakloni, v miru ih sreči uživati doigo vrsto let zasluženi pokoj! Ohranite nas v dobrem spominu! SV. DUH NA STARI GORI. Novoustanovljena sokolska četa pri Mali Nedelji se je v kratkem času lepo razmahnila. Na belo nedeljo je četa pri Mali Nedelji uprizorila Komanove »Krst Jugovičev«. Dramska vizija jc v režiji br. Čeha dosegla odličen uspeh. Med odmori je igrala godba sokolskega okrožja pod vodstvom br. Pre-loga. — Dne 10. t. m. bo pri Sv. Duhu članski sestanek krajevne organizacije JRK.D. ki je ena najmočnejših v ljutomerskem ^rezu. — Istega dne vpr zori sokolska četa pri Sv. Duhu vaško komedijo »Trije vaird svetniki«. Iz Novega mesta n— Za skupno gospodarsko zbornin se je izrekla v nedeljo dopoldne na občnem zboru Čevljarska zadruga za novomeški okraj. Zbor je poselil kol delegat Zbornice za K)E v Ljubljani g. dr. Jurij Koee. Med drugimi točkami se je obravnavalo tudi vprašanje zaščite malega obrtnika. Zborovalci so se izjavili proti Bat i, ki namerava v mestu otvoriti podjetje z deiavniec. n— Redni občni zbor strelske družine bo v nedeljo 10. t. m. ob 10. v sejni dvorani mestne občine. Vabljeni! n— Delovanje železničarske jubilejne knjižnice. V društvenih prostorih se ie vršsil občni zbor železničarske jubilejne knjižnice. Knjižnica je bila osnovana 1929. leta po iniciativi takratnega šefa prometne službe za dolenjske proge, požrtvovalnega g. Alojzija Potcčnika, ki je deloval na tem že od leta 1928. Že takoj v početku akcije za ustanovitev knjižnice se je pokazalo, da je bula ta zamisel srečna. Pričele so prihajati knjige, obenem pa tudi denarni prispevki. Dne 3. marca 1929. leta je vložil g. Potočnik kot predsednik pripravljalnega odbora v odobritev društvena pravila, 20. aprila istega leta pa se je vršil ustanovni občni zbor, na katerem je bil izvoljen za predsednika g. Alojzij Potočnik, ki je vršil to častno funkcijo do svoje premestitve. Društvena bilanca dela za leto 1931 je pokazala, da je društvo v teh nekaj letih obstoja lepo napredovalo. Društvena imovina zaiaša okrog 55.000 Din. Knjižica vsebuje preko 2000 vezanih knjig in ;e ena najbogatejših knjižnic na Dolenjskem* dostopna vsej javnost Zanimivo poročilo je podal knjižničar g. Franc Jelene, ki je navedel, da se med našim ljudstvom čita največ slovenskih in nemških knjig, zanimanja za srbsko-hrvatske knjdge pa je še premalo. Društvo ima v svojem seznamu vpisanih 200 članov. Za poslovno leto 1932/33 je bil izvoljen odbor, kateremu predseduje šef prometne službe g. Alojzij Kavšek. Za podpredsednika je bil izvoljen g. Grebenšek Miha, za tajnika šef postaje v Kandiji g. Hren Josip, za knjižničarja g. Jelene Franc, za njegovega pomočnika g. Obal Štefan. Zborovanje je posetiil tudi Sruštsani ustanovitelj in njegov častni ffian g. svetnik Potočnik Alojzij, ki še vedno vsestransko in marljivo deluje v prospeh tega kulturnega društva. n— Glasbeni \včer novomeškega Sokola, ki se je vršil v soboto, je dobro u^pel. Domači salonski orkester pod taktirko brata Draga Šproca je pokazal velik napredek. Tudi nastopi solistov so ugajali. Mlada umetnica gdč. Logerjeva je pokazala sijajno klavirsko tehniko. Talentirani flavtist g. 2 bog ar je navdušil vse poslušalce s svojim izvajanjem. Komorni trio članov ljubljanske opere je Novomeščanom izredno ugajal. Večer je bil zaključen s premijero domače operete »Vražje Helene«. Libreto in glasba sta originalno delo novomeškega komponista g. Strajnarja, ki je s tem d.^ lom pokazal obilo odličnih skladatelj-sfcih sposobnosti. Iz Radeč ra_ Upokojen je vodja finančne kontrole g. Golouh Peter, ki je služboval pri nas mnogo let in si je pridobil splošne sinrpati-ie našega prebivalstva. Zvest in požrtvovalen Sokol je naš Peter in mu želimo mnogo zdravih let. Na njegovo mesto je prispel g. Medvešek iz Loža. ra— Krajevna organizacija JRKD bo imela v nedeljo 17. t m. ob pol 9. shod v gostilniških prostorih pri Zanetu. Govoril m poročal bo o političnem položaju naš sreski poslanec g. Drmelj. Ako nam ne bo nagajalo aprilsko vreme, bo udeležba velika. Iz Ptuja j— Društvo hišnih posestnikov bo imelo občni zbor 9 t m ob 20. v salonu Zupančičeve gostilne. Na občnem zboru bo poročal tudi predsednik zveze g. Frelih iz Ljubljane. j— 0 aretaciji podjetne tatiee Vrabičeve Ivanke smo pred kratkim poročali. Dognalo se je. da jo je zasledovala tudi mariborska policija zaradi številnih tatvin. Dne 4. t. m. sta se pojavila v Ptuju dva policijska agenta iz Maribora zaradi zasledovanja nevarne tatice, ki pa je bila že na varnem. Ugotovilo se je, da je v Mariboru kradla in na-kradla denarja, zlatnine in drugih predmetov za 6000 Din. Vrabičeva je bila zaradi raznih deliktov že šestkrat predkaznovana. j_ Lutkovno gledališče Sokola bo ime o otvoritveno predstavo za naše najmlajše in njih starše v soboto 9. t. m. ob 14 v risal niči Mladike s pravljično igro v sedmih slikah »Radovid in črna kraljica«. V nedelio 10. t. m. ob 14. pa bo predstava za sokolsko deco in naraščaj. V pokritje stroškov se bo pobirala vstopnina za deco po 2 Din, za starše pa po 3 Din. j— Trgovskega bolniškega in podpornega društva ekspozitura se nahaja v poslovnih prostorih trgovskega 2remija v Narodnem domu. kamor se naj člani v potrebi obračajo. Istotam se tudi sprejemajo novi člani. It Prekm?s?ta Nova krajevna organizacija JRKD se je ustanovila v Gornjih Slavečih. v katero se je včlanilo nad 50 članov. Odbor sestavljajo gg.: predsednik Pojbič Julij, podpredsednik Kornhauser Franc, tajnik župnik Kovač Karel, bla-gajnik Krpio Alojz. pm— Podaljšanje zimskega kmetijskega tečaja. Banska uprava je na željo udeležencev zimskega kmetijskega tečaia n« Tišini dovolila dvodnevno jv>dališanie tečaja Te&i je po zaslugi lokalnih činiteljcv vsestransko uspel. Ljudstvo si želi še več sliSniih poučnih predavanj. Iz življenja in sveta Posvetovanja v Londonu V Londonu se vrše o tako zvanem podunavskem vprašanju razgovori med angleškimi in francoskimi državniki, ki jih kaže naša slika na vrtu palače ministrskega predsednika. V prvi vrsti od desne proti levi: Mac Donald, Tardieu in francoski finančni minister Flandin. Za njimi francoski poslanik v Londonu Fleriau (desno) in angleški vnanji minister Simon (levo). Znanstveni sestanki na severnem in južnem tečaju Letošnje mednarodno polarno leto nam po velikem številu nameravanih znanstvenih odprav obeta razkriti premnoge skrivnosti polarnih ozemelj. Pred kratkim so poročali, da bo znameniti ruski ledolomilec »Krasin« poleti izvedel ekspedicijo v centralne severnote-čajne kraje, m sicer vsaj do 85 stopinj severne širine. Tam se pričnejo raziskovanja v zraku, kajti ledolomilec bo imel na krovu eno večje in eno manjše letalo. »Kra-sinova« odprava bo skušala dobiti kolikor mogoče popoln pregled čez polarno floro in favno, zlasti kar se tiče koristnih živali (tjulni, severni medvedi, mroži itd.), preiskala bo svoj del polarnega ozemlja v vre-menoslovnem pogledu in bo rešila vprašanje, da li je redni zračni promet preko severnega tečaja z današnjimi pripomočki mogoč. Računajo s tem, da bo morala prihodnjo zimo prebiti v teh krajih, česar so Rusi v ostalem navajeni, saj imajo na raznih postajah polarnega ozemlja stalne eks-pedicije. ki jih vsako poletje izmenjujejo 7. norimi možmi, življenje v takšnih postajah, v popolni osamelosli ledene puščave, v strašnih snežnih viharjih in temperaturah, ki padejo neredko do 50 stopinj pod ničlo, ni bog ve kako mikavno in ga morejo vzdržati samo ljudje z veliko mero znanstvenega idealizma. Draga zanimiva raziskovanja se bodo vršila na Groenlandu, kamor sta zlasti Danska in Norveška že poslali pripravljalne ekspedicijo. Prvo dansko ekspedicijo bo vodil dr. Lauge Koch. ki bo z dvema letaloma fotografsko posnel vzhodno groen-landsko obalo za izdelavo natančnih kart tega ozemlja. Dr. Kocha bo spremljal letalec Viktor Peterson. ki je bil z nemškim letalcem Gronauom na zapadnem Groenlandu, in bržkone tudi slavni raziskovalec Knud Rasmussen. Drugo dansko ekspedicijo, ki bo raziskovala predvsem električne pojave v groenlandskem ozračju in groen-landske zračne prilike sploh, bo vodil prof. Pedersen. Norveško ekspedicijo organizira docent Hoel. Posebno zanimanje vzbuja vest, da bo sir Hubert Wilkins z novo podmornico zopet poskusil doseči severni tečaj. Prva Wil-kinsova ekspedicija te vrste z »Navtilom« se je precej ponesrečila in zato strokovnjaki tudi v to nimajo posebnega zaupanja, Wilkins pa izjavlja, da nova podmornica bolje ustreza vsem zahtevam in je prepričan, da bo svoj namen tokrat dosegel. Med ekspedicijami, ki obiščejo južni tečaj, je omeniti ekspedicijo britskega raziskovalca Watkinsa, ki hoče s sanmi preiskati neznano ozemlje med Weddellovim in Rossovim morjem. Na to pot, ki meri 1500 milj in bo najdaljša, kar sp jih kdaj opravili v polarnih ozemljih, bo vzel 120 groenlandskih psov, ki so za sanijske vprege najboljši. Približno isto pot bo napravil tudi slavni polarni letalec admiral Byrd, toda v obratnem smislu. Byrd bo vzel s seboj 150 psov. v glavnem pa hoče z letalom pristati na južnem tečaju, kar je njegova, že davno gojena želja. Poleg teh ekspedicij odpošljejo najrazličnejše države še mnogo drugih ekspedicij, tako da nas bo polarno leto prav gotovo presenetilo z mnogimi senzacionalnimi vestmi s severnega in južnega konca naše zemlje. Ladja puščave švedski raziskovalec Sven Hedin ne more dovolj prehvaliti kamele za usluge, ki jih še danes izkazuje človeku v puščavskem svetu. Težko si je predstavljati enostavnejšo opremo od moje, pravi učenjak. Za moje kartografske posnetke, ki obsegajo skoraj 30.000 štirjaških km, so mi rabili samo naslednji pripomočki: kompas, meter, papir, svinčnik in moja kamela. Med vsemi je bila kamela najvažnejša. Za merjenje daljave mi je služil kamelin korak. Ta je popolnoma zanesljiv, ker stopa kamela zelo enakomerno in počasi, tako da ima v tem pogiedu prvenstvo v živalskem svetu. V Tibetu sem jahal na konjih, severno Tengrinorja na mulah, v Pamirju na ja-kih. v Beludžistanu na dromedarjih, am- pak nobena žival mi ni s takšno gotovostjo pomagala pri računih kakor kamela. Iz tega razloga šteje Sven Hedin svoja potovanja po Turkestanu in Mongoliji za najuspešnejšo ekspedicijo v svojem življenju. Skesana greš niča V nekem nemškem provincialnem listu je izšla pred kratkim naslednja izjava: »Izjavljam s tem prebivalstvu našega mesta in okolice, da sem ga, sama zavedena po temnih in lažnivih silah, dolga leta goljufala, ko je prihajalo k meni. da mu vedežujem in prerokujem bodočnost 'z kart. Po milosti božji sem sedaj spoznala svojo zmoto in se odpovedala svojemu grešnemu početju. Prosim vse, ki sem jih zavajala v zmoto, da mi odpuste!« Taksen je bil omnibus pred 100 leti Skrivnost okusa Ameriški Carnegiejev zavod se je bavil v zadnjem času z zelo zanimivimi pcskusi, ki dokazujejo, da je znanost do danes prav malo vedela o enem naših petih čutov, namreč o okusu. Pri teh poskusih so med dragim ugotovili, da ima kakšen kemični preparat za določene ljudi n. pr. grenek okus, dcčim nima za druge ljudi nobenega okusa. Okus je zelo odvisen od vtisov, ki jih sprejemajo druga čutila in zlasti od vonja. Navadno citrono so v neki raztopini osvobodili popolnoma duha po citroninem olju, vrhu tega 60 jo parfumirali z malenkostnim dodatkom rožnega olja. Ko so dali to citrono okušati raznim osebam, 60 te izjavljale, da nekaj tu ne more biti v redu. Ene so menile, da je neka vrsta oranže, druge, da je zgnita citrona, tretje so trdile, da ima sladek okus. Vse to zaradi tega, ker je oko videlo citrono, nos pa je vonjal sladkobni vonj rož. Znanost trdi, da je samo omejeno Število občutkov okusa: sladko, kislo, dano m grenko. Morda bi tvoril poseben okus še žgoči okus popra ali oljnati okus olivnega olja. Drugi občutki okusa so po teoriji kombinacije okusa in vonja. Če je tisti del • živcev na jeziku, ki posredujejo grenki okus, slabo razvit, tedaj 6e lahko zgodi, kakor so dokazali poskusi Carnegiejevega zavoda, da človek ne občuti grenkega okusa kakšne nedišeče snovi. Raziskovalci, ki so se bavili s temi poskusi, upa jo, aa bodo ti pojavi nekoč imeli veliko vlogo pri določanju očetovstva, kajti lastnost dobro ali slabo razvitega okusa se lahko podeduje, tako da bi krvna preizkušnja dobila tu zelo važno izpopolnilo. Predhodnik današnjega avtobusa je bilo parno vozilo, Cigar konstrukcija je dala pred 100 leti mnogo posla številnim tehnikom. V velikem kotlu so morali zmerom voziti 8 seboj vrelo vodo, čije para je pred iznajdbo eksplozivnega motorja bila edina tehnična gonilna sila Kriza zaupanja V dunajski Uraniji je predaval dr. S. Kraus o krizi zaupanja, ki pesti vse države in narode pod soncem. Po njegovi sodbi živimo danes v lobi splošne krize zaupanja. Ta pojav ne zadeva samo narodnega gospodarstva, ampak tudi druge panoge, n. pr. politiko, znanost, prijateljstvo in celo družino. Dve bistveni sestavini krize sta: spoznanje in priznanje. V prejšnjih časih sklenjenega gospodarstva je bilo mogoče pojmovati mnogo stvari kot celoto, danes, ko se ločijo skoraj vse stvari na svetu in se splošno poudarja specializacija, je to skoraj izključeno. Ljudje priznavajo gotove stvari le fragmentarno in odrekajo ljudem priznanje v celoti. Tako nastane odtujitev in nezaupanje, zaradi katerega bi bilo treba prekvasiti današnjo družbo, ki bi morala najprej študirati in rešiti vprašanje, koliko je vreden ves človek. kar bi šele poživilo njeno zaupanje v ljudi in postavilo družbo na nove osnove, posameznikom pa prineslo priznanje, ki je brez njega življenje pomanjkljivo in prazno. Nova odprava na Himalajo 26. t m. se bo vkrcala v Genovi nova ekspedicija na Himalajo. Cilj odprave je Nanga Parbat, najzapadnejši nad kašmir-skim paradižem stoječi vrh Azije. Nanga Parbat je znan že izza časov angleškega planinca starejše šole Mummeryja, ki ga je naskakoval 1895 — brez uspeha. Na poti v njegove višine so našli smrt on in njegova spremljevalca iz teh krajev. Vodja tokratne ekspedicije na Himalajo je monakovski inženjer Merkl, ki se je proslavil v planinskem svetu z velikopoteznimi podvigi na Kavkazu in v drugem visokem gorovju. V njegovi ekspediciji so zastopani Američani, Angleži Jn Nemci. Američani so prinesli s seboj tudi denar, poleg tega pa so prispevali slikarico miss Knowlton, ki želi s paleto in čopičem ove-kovečiti to, kar bo srečala ekspedicija na potovanju. Angleški planinci v Merklovi ekspediciji so člani znanega kluba »Himalaja«. Po 120 letih najden rokopis Francoski pisatelj Stendbal, s pravim imenom Henry Bevle, veliki scdobnik Goetheja (178.V-1843) je spremljal Napoleona na vojnem pohodu v Rusijo in je opisal vse. kar je videl in slišal na tej poti. Ob umiku francoske vojske 1812 pa se je Stendhalov kovčeg z rokopisi izgubil. Kdo bi si bil mislil, da je bil do nedavno shranjen v nekem ruskem policijskem arhivu, iz katerega ga je sedaj, po 120 letih izkonal ruski zgodovinar prof. Vinogradov. Rokopis bo izdala v knjigi ruska državna založba. in sicer v francoskem originalu in v ruskem prevodu hkratu, Kdo vzgaja otroke? Glasom statistike, ki obravnava število in odstotno razmerje med moškimi in ženskimi učnimi močmi na evropskih osnovnih šolah, poučuje v Franciji v ljudskih šolah polovico učiteljev in polovico učiteljic. V Angliji prekašajo ženske učiteljice moške učitelje, ker jih je 60 odstotkov. Tudi v ameriških Zedinjenih državah je vzgoja otrok poverjena pretežno ženskam, medtem ko je v Nemčiji na ljudskih šolah 75 odstotkov učiteljev in 25 odstotkov učiteljic. Lepotičenje in kriza V New Yorku so nedavno zborovali ameriški poklicni lepotičarji. Prišli so tudi do sklepa, da njihov poklic lahko pomaga ljudem v današnji gospodarski krizi, zaradi katere se ljudje predčasno starajo in dobivajo gube. Ni dvoma, so dejali na kongresu, da bi bili ljudje veselejši, če ne bi čas pisal tako globokih brazd v njih obraze. Zato so sklenili, da bodo znižali cene za svoje opravilo in s tem pomnožili vrste svojih odjemalcev. Obenem je bilo sklenjeno, da si bodo dame v bodoče barvale obrvi z zlato, bronasto in srebrno barvo, ker se prilega posebno k večerni toaleti. Poroka sovjetskega poslanika v Pragi Praški zastopnik sovjetske vlade Aleksander Aros-jev se je oženil s hčerko praškega veletrgovca Freunda, Gerdo Freund, učiteljico ritmične gimnastike v Pragi. Arosjev bo v kratkem premeščen iz češkoslovaške republike na švedsko in bo prevzel ruske trgovinske misije v Stockholmu. Revolucija na Novem Fundlandu V glavnem mestu britskega dominiona Novi Fundland, v St. Johnsu, je naskočila več-tisočglava množica, večinoma brezposelni, na parlament in uničila vse, kar ji je prišlo pod roko. Razburjenje množice je povzročil min. predsednik sir Rihard S q u i r e s (desno zgoraj), ki je baje zakrivil poneverbe in ki se je le slučajno rešil. Mesto so zasedli uporniki. Med spopadi je bilo več ranjenih. Spodnja slika kaže značilno pokrajino na Novem Fundlandu ŠE VEDNO NAJUGODNEJŠE kupite obleke, suknje, usnjene suknjiče ter blago za obleke pri tvrdki Drago Schwab, Ljubljana Šestdesetletnica Morse jeve smrti Prešlo je šestdeset let, odkar Je genialni Američan Samuel Finley Morse zatisnil za vedno svoje oči, potem ko je človeštvu daroval elektromagnetsko telegrafijo, katere omrežje bi lahko imenovali živčni sistem našega tehniziranega časa. že dolgo pred njim je človeštvo skušalo najti metode, po katerih bi sporočalo svoje vesti v čim krajšem času na čim večje daljave. Davno pred odkritjem elektroma-gnetizma so bili v rabi svetlobni znaki v najrazličnejših variantah. Toda do odločilnega preobrata je prišlo šele z izumom elektrolize po angleškem naravoslovcu Mihaelu Faradayu, s čimer se je uvedla elektrika v brzojavno službo. Zdravnik Som-mering je izkoristil pojav razkrajanja vode po električnem toku za konstrukcijo prvega električnega brzojavnega aparata na tem temelju: Oddajni aparat sprosti s pritiskom na gumb, ki sklene električni tok v sprejemni postaji, kjer gre električni tok skozi posodo z vodo, majhen mehur v tej vodi — znamenje, da se je delček vode razkrojil. Z različnim številom zaporedno po-javljajočih se mehurčkov je Sommering sestavil tudi brzojavno abecedo, ki je bila uporabna, toda zelo neokretna. Šele ko je Faradav odkril tudi pojav elektromagnet-ske indukcije, je prišel čas za praktičnejše električne brzojavne aparate m celo slavni matematik Gauss je skonstruiral takšnega. Odločilni korak pa je napravil z najpreprostejšimi pripomočki Morse, ki je bil po poklicu slikar in se je le v prostem času bavil s tehničnimi eksperimenti. Morse je izumil tudi brzojavno abecedo, ki je še danes v rabi. Svoj prvi telegram je poslal iz svojega ateljeja — kuharici v kuhinjo. Kakor le redki izumitelji, je Morse imel ure-čo, da je svet priznal njegovo delo še za njegovega življenja in mu omogočil brezskrbno eksistenco. Svetovna zgodovina v gramofonskih ploščah Pruska država si je omislila že pred časom svojevreten arhiv, v katerem zbira izraze svetovnega življenja v podobi gramofonskih plošč in fotografskih slik. Vodja tega arhiva prof. dr. \Vilhelm Doegen je te dni imel predavanje, v katerem je predvajal celo vrsto teh plošč, združenih s projiciranjem zadevnih slik na platno. Občinstvo je doživelo svoje majhno presenečenje. Imelo je priliko, da je videlo in slišalo tedanjega vojskovodjo Hindenbunga. kako govori svojim vojakom pred bitko pri Tannenbergu, kancelarja Bethrr.anna-HolKvega, ko napoveduje v državnem zboru 1917 preureditev Nemčije po vojni, Friedricha Eberta, ko polaga nrisego kot prvi predsednik nemške republike in še nešteto drugih dogodkov iz svetovne zgodovine zadnjih desetletij, o katerih si širša javnost nikoli ni predstavljala, da so nam ohranjeni v tako živi obliki. Prof. Doegen je ob tej priliki povedal mnogo zanimivega o delovanju m organizaciji pruskega »zvočnega irhiva-<. V vojnih letih je obiskal s komisijo zranstveni-kov nešteto ujetniških taborišč p.? Nemčiji in je povsod snemal govorico, petje, mol-t-ve pripadnikov vseh narodov, ki jih je obenem ovekovečil s tisoči in tisoči fotografskih posnetkov. Tako je nastala zbirka, ki je neprecenljive znanstvene vrednosti Samo od angleških ujetnikov je ohran-l 33 angleških dialektov v plošči, S7 zamorskih rodov je zastopanih s svojo govorico, glasbo in petjem. Tu imaš priliko slišati n videti Škote ž njihovimi dudami, ruske zbore, ki pojejo »Večerni zvon« ali turobne pogrebnice v taboriščih umrlih tovarišev, Francoze s provansalskimi ljubezenskimi pesmicami, zamorce, ki brzojavliajo naj-zamotanejše znake svojega bobenskega jezika na izvotljenih drevesnih deblih, mo-hamedanske muezine, Srbe z narodnimi pesmimi, Belgijce, Italijane, Indce itd. Na neki plošči govori Viljem II. v avgustu 1914., von Biilow je zastopan z govorom v državnem zboru iz 1907., Hackel čita iz ene svojih knjig kakor Galsvvorthv, Ra-bindranath Tagore čita neki odstavek v 6an-skritu. Eckener o svojem ameriškem poletu z »Grofom Zeppelinom« 1923., ga. Pan-khurstova govori o ženskem vprašanju, ne manjkajo niti cesaT Franc Jožef. Mac Donald, Ernin paša, Sven Hedin, Rudolf Eu-cken in nepregledna množica drugih pro-minenc. Posebno vednost imajo plošče iz eksotičnega 6veta, ki so ohranjene v enem 6a- Reklama je pol uspeha Mac Pherson, po škotskem znani lastnik majhnega potujočega zverinjaka, je sklenil, da bo podjetje deloma prenovil in uvedel nekaj atrakcij za občinstvo. Noč in dan je razmišljal, kako bi mogel dvigniti privlačnost svoje »hiše« in končno je storil, kakor je menil. Na velik kos kartona je sam z ogromnimi črkami napisa) obvestilo: Vstop zastonj za vsakega! Uspeh je bil seveda ogromen. Od vseh strani je drlo radovedno občinstvo pred šotor: ko je bilo dovolj blizu, je moralo razočarano poseči po denarju, ker se je stavek z velikimi črkami nadaljeval z malimi: »ki je star nad 80 let in obišče našo predstavo v spremstvu svojih staršev!« mem izvodu. Tu čuješ n. pr. tibetski sve-tiščni Lpev, afgansko »gazelo«-, veslaško pesem nekega zamorca i z Konga itd. Ohranjeni so tudi zvoki iz narave in tehnike: živalski glasovi, bonenje morskih valov ob skalnem bregu, nevihte, streli iz pušk, ro-potanje propelerjev... Zvočni arhiv obiskujejo in upravljajo mnogi interesenti, dijaki, glasbeniki, učitelji jezikov, učenjaki, ki si ne morejo privoščiti dragih potovanj po svetu, podjetja za zvočne filme, .še ta mesec pa se otvori v zvezi z arhivom ».zvočni muzej«, ki bo dostopen vsej javnosti in ki mu pomena pač ni treba še posebej poudarjati. Vsekakor deluje in se razvija tu ustanova, ki ima že za naše čase neprecenljiv pomen, za bodoče čase pa tega pomena ne moremo pravilno oceniti z nobeno besedo. Iz odkritosrčnih zapiskov če se ljubezen spremeni v sovraštvo, je še vedno ljubezen, če se izgubi v ravno-dušje, je ni nikoli bilo. če se pozneje iz nje rodi prijateljstvo, je bila zmota, seveda najlepša in najbolj osrečujoča, ki jo moremo doživeti. Prijateljstvo, globoko ln prepričevalno, je brez prikritega ostanka erotike skoraj neverjetno. Erotika brez prijateljstva je mogoča. Kakšen vir nezaupanja proti svetovnim nazorom! Problem zakona, ki naj bi bil na meji med prijateljstvom in ljubeznijo, bi se dalo morda rešiti, če bi vedeli, kje je meja ... ★ če ljubi mož drugo ženo, ne da bi prva vedela za to, in se posreči ženi, da vzljubi drugega brez motenj v zakonu, obvladuje oba čuvstvo, da sta prevarila koga ter dodala kos drugega življenja svojemu. Ruski učenjak meni, da so te vrste ljudi podobne sitemu, ki ukrade slaščico! ★ Kdor Je nadarjen za slabo, mu je dobro; kdor je nadarjen za dobro, mu je slabo. Večina ljudi ima nekaj nadarjenosti za oboje. Potem velja zanje kot pri gledališču: Treba je izbrati svojo stroko. Ker sicer ni mogoče doseči kariere! Vsak dan ena »Ah, pozabila sva kupiti volno za krpanje nogavic, Ki sva jih kupila!« Pardaillanov sin Zgodovinski roman. »Res je, da vas ne pozmaim. Prvič govorim z vami. Tudi vi me ne poznate; in vendar se niste pomišljali izdreti meča »oper francoskega kralja, da ste branili vrata neznanega dekleta.« »Mislil sem--« je zahropel. Hotel je reči: »Veroval sem v vašo čistost in nedolžnost. Nisem vedel, da čakate samo prilike, da se prodastelc Da, to je hotel reči nesrečnež. A v vedenju gospodične BertiHe >e bilo nekaj tako dostojanstvenega in v njenem pogledu je sijalo toliko ljubezni, da mu je žaljiva beseda obtičala v grlu. Ves besen, ker je čutil, da se je ne upa izreči, je zašikrtal z zobmi: »Kralj vas pričakuje, madameU »Vem... In zaradi vas mora kratj počakati... In vzlic temu hočete umreti!... Poslušajte: sram me je te skrivnosti, a vendar vam jo moram povedati... Kdo ve, kaj mislite, kaj imam s kraljem. Videla sem ga šele enkrat, od daleč... Nikoli nisem govorila z njim, ne poznam ga, nikoli se ni menil zaine... čeprav je moj — oce!« Glas njenih besed je bil tolikanj odkrit, da Jehan ni mogel dvomiti. Prepričale so ga na prvi mah. Zgrudil se je na kolena, sklenil roke in zaprosil: »Odpustite mi! Oh, odpustite!« S pogledom polnim krotfkosti m prizanašala se je ozrla na mladega človeka, ki je ihtel ob njenih nogah, m vsa bleda nadaljevala: »In mojega očeta ste hoteH ubiti! Ali je bilo to mogoče? Ali sem smela dovoliti, da bi se to zgodilo?« Še vedno kleče, je vzdihnil: »Prekletstvo je nad menoj! Pohodffte me...« Rahlo je stresla prelestno glavo, se sklonila k njemu m dehnila: »Zdaj. ko poznate grenko skrivnost mojega rojstva, vam moram povedati še tole: tudi jaz sem mislila... morda sem se motila...« Njen obrazek je bil ves rožnat od sramežljivega razburjenja. In to pot je mogočni dih ljubezni kakor vihar razpršil Jehanov ponos in njegovo ljubosumje. Razumel jo je brez besed in pijan od radosti zajecljal: »Povejte!...« »Ne vem, kako bi vam povedala,« Je zašepetala z očarljivo odkritostjo. »Ne morem povedati... Čutim le, da bi tudi jaz umrla, 5e bi vi umrli!« In kakor da bi čirffila, da je s tem vse povedala, se je vsa bela in vzravnana vzpela po stopnicah, stopila v hišo in zaprla vrata za seboo". »Bog nebeški!« je vzkliknil zaljubljenec. »Ljubi me! Ali je mogoče? Ali sem dobro slišal? Ali je res, aH se mi sanja?« V brezmejni radosti se je vzravnal, z roko na ročniku svojega dolgega rapirja, in zazdelo se je, kakor da bi njegove plameneoe oči izzivale ves svet. Šele zdaj je opazil, da je stal vitez de PardaiTlan še vedno zraven njega. Notranja vihar mu ni dal videti, da ga je vitez ogledoval z otožnim nasmeškom na ustnicah. Gotovo je bil ta prizor obudil v njem težke in obenem sladke spomine, zakaj videti je bil silno pretresen. Mladi mož se ni vprašal, zakaj je ostal in česa čaka. Pozabil je, da se je bil prav danes spri s tem neznancem, da je še nedavno hlepel po njegovi krvi in da bi se moral jutri biti z njim. Vedel je samo nekaj: da je ta človek vse videl, vse slišal. Bil je priča, s katero je mogel govoriti o njej. Ves sijoč v obraz, je vzkliknil: »Slišali ste. kajj ne? Jelfte, da ne sanjam? Rekla Je: »Ce vi umrete, umrem tudi jaz!' Kaj ne. da je rekla tako?« sanj v resničnosti. S pogledom, v katerem ni bilo opaziti njegovega običajnega posmehljivega izraza, se je ozrl na mladega človeka m resno odvrnil: »Hm! Res se mi zdi, da sem slišal neikaii podobnega!« »Jelite!« je vzikliknil zaljubljenec, očaran po tolikšni pozornosti. »Oh, tako mi smrti božje, zdaj je ves svet moj! Vse zaklade hoč^m osvojiti, da jih položim k njenim nogam... Krono zavojuiem, da ji z njo ovenčam nedolžno čelo!« Pardaillan ga je z vidno dobrohotnostjo opazoval. In res je brlo težko najti bolj dovršenega kavalirja. Bil je dokaj visoke rasti, čudovito skladnega telesa- ves gibek in mišičast. Njegove kretnje so bile neprisiljene Ln hitre. 2e na p-ct gled se mu je poznalo, da je obdarjen z nenavadno močjo. Njegove črte so bile plemenite, polt bela, lasne črni in naravno kodrasti, zgornja ustnica fina, obsenčena z zavihanimi brki. A naijvečja znamenitost v tem obrazu so bile oči: ogromne kakor dva črna demanta, polne ognja, ki je časih žarel z neznosnim bleskom, časih se pa raztapljal v čudno krotkost. Mišičaste noge, zajete v dolge škornlice sz mehkega usnja, ki so segale malone do srede stegen, visoke pete, oborožene z velikanskimi ostrogami, ki so zavojevalsko udarjale ob tla jn žvenketale med hojo, vse to mu je dajalo nekam vojaško lice. Široke prsi so bile stisnjene v jopič iz sivega, višenievo progastega žameta. Na-mestu kreželjca je imel širok, ležeč ovratnik, ki je odkrr al marmornato beli, močni vrat. Široka prepaslka iz bele svile mu je šla od ramena do pasu; to barvo si je bil izbral, ker je bil opazil, da Bertille najrajši nosi belo obleko. Širokokrajen klobuk z velikum rdečim peresom mu je po strami ždel na glavi, in ob pasu mu je bren-ketal neznansko dolg rapir. Dasi je bilo vse to nekam ogoljeno hi pofrrpano, je bila njegova vnanjost vendar taka, da je morala ugajati očem. in In pokrijte voz, blago konje z nepremočljivim po-krivalom, ki jih izdeluje v zelo trpežni kvaliteti in po- ceni Tovarna motvoza Grosuplje VZORCI BLAGA ZASTONJ IN FRA.NKO 167 Reprezentanca Ljubljane : IL izbrani team Ljubljane Edina večja športna prireditev jutrišnje nedelje bo nogometna tekma med reprezentanco Ljubljane v sestavi, v kakršni je bila določena za tekmo proti reprezentanci Gradca. Moštvo, proti kateremu nastopi reprezentanca, je tudi sestavljeno iz igralcev. od kater h se bo mogoče marsikateri izkazal za vrednega, da pozneje zastopa barve Ljubljane. Podsavez je izkoristil jutrišnji prosti ter-, da torej preiskusi v dveh kombinacijah svoje najboljše igralce. Da je to potrebno. če se misli pozneje nastopiti proti zhra-fm teamom drugih mest, bo vsakdo, ki se spozna v teh rečeh, pritrdil. .Seveda bi bilo boljše, če bi reprezentanca Ljubljane nastopila v trening-tekmi proti kakemu mot-TuUemu klubskemu moštvu, toda ta namera podsaveza se ni mogla realizirati. V ■ostalem se pa jakost II. izbranega team.a tudi r.c sme podcenjevati, zaradi česar je iti, da bo tekma nudila dober nogomet m dosegla svoj r.amen. Tekma se vrši na igrišču Ilirije ter ze prične ob 16. Izjava LNP K notici, ki je izšla v športni rubriki .TSlovenca« v zadevi določitve igralcev iz ooedinih podsavezov za nogometni turnir ^Vremena«, ki se bo vršil danes in jutri v IReogradu. smatra LNP za umestno, da objavi: Na poziv JNS, da LNP predlaga igralce, ki bi prišli v poštev za navedeni turnir. je LNP odgovoril v smislu sklepa seje svojega upravnega odbora, da 10. aprila igrajo prvenstvene tekme Ilirija. Primorje :n Maribor, zaradi česar igralci teh klubov ne morejo priti v poštev, to pa še posebno, -ier je LNP nemogoče odložiti prvenstvene tekme, ker nima prostih terminov. Tekmovanje v državnih ligah prične 22. V. t. 1., LNP pa je zaradi klimatičnih zaprek Tnoral zasesti vse termine do inkl. 8. maja. Preostanejo prosti samo Binkošti klubom za njihove prireditve, kakor je to običaj povsod. Kljub temu oa je JNS odredil za turnir »Vremena« gg. Uršiča in Košaka, iradi česar se prvenstvena tekma Primor- : Ilirija ne more vršiti in je moral LNP -.Drabiti 15. maj. to je binkoštno nedeljo i o? dne 9. aprila 1932. za SK \tletik, Celje : Žnider Matija, NVohlgemuth Leopold, Dobrajc Albin. Gorišek Stanko, s pravom nastopa dne lo aprila 1932. za SK Disk, Domžale: Su-hanek Milan, za NSK Sparto, Ljubljana: Jenko Albin, za SK Ilirijo, Ljubljana: Aljančič Ernest, Jurman Maks, Smerdu E^on. za SK Muro, Murska Sobota: Raj-nar Drago, za SK Trbovlje, Trbovlje: Cestnik Ludovik. Jerin Anton. S pravom nastopa dne 16. april? 1932. za mednarodne, dne 6. julija 1932. za prijateljske 'r dne 6. oktobra 1932. za prvenstvene teicme »e verificira za SK Svobodo, Maribor: Konič Rudolf. Vzame se na zranje izjava igralca Tiska Ivana, da preklicuje svojo prijavo za SK Ilirijo. Ljubljana, ter da ostane še nadalje član matičnega kluba ASK Primorje. Ljub- Potrjujemo prejem dopisov SK Ilirije, L;ubl ana od 5. in 6 aprila ter zanisnika MO Celje št. 21. od 30. marca in MC Trbovlje od 4. t. m. Ponovno se pozivata SK Rapid in SK Železničar, oba Maribor, da v roku treh dni, t. j. do 12. t. m. pošljeta lesit macije za igralce: Filipec Franc, Goričan Edvard. Frangeš Anton in KHppstatter Jul;j (vsi SK Raoid) ter Tomažič Franjo (SK Železničar). ker bosta sicer predana u. o. v kaznovanje. (Glej službene objave u. o. LNP od 10. februarja 1932., objavljne 1«. februarja t. 1.) Iz seznama verificiranih igralcev se črtajo naslednji: Krašovec Vinko, Ravn kar Vinko, 2ic Franjo. Thaler Joško, M noše-več Pavel, Baher Ivan, M i rtič Edvard, Bernot Ivan, Petkovšek Rudi, Rad.»c!< Ra-domir, Hitti Marjan, Gostinčar Marjan, Herman Karel. SlapuT Niko, Sare Petir, Jerančič Rudolf, Kukec Stane, Belič Lini, Kobal Emest. vsi NSK Šparta. Lj ib';ana, Škofie Ivo, Bucik Ivan, Orovid Blagojf, Skalar Josip, Kukovc Josip, Perko Bož-dar, Burger Vlado, Weber Drago. Kobe Drago, Gartner Lado, vsi TSK Slovan, Ljibljana. Tajnik II. Mariborski medklubski odbor LNP (službeno). V nedeljo se bodo vršile naslednje tekme: Na igrišču SK Rapida ob 10. dopoldne: prvenstvena SK Rapid I. : SK Železničar II. Na igri«3u ISSK Maribora: ob 14.30 prijateljska miadin ISSK Maribor : SK Železničar; ob 16. prvenstvena Atletik SK (Celje) : ISSK Maribor. V Murski Soboti bo ob 14.30 prvenstvena tekma SK Mura : SK Svobod«, Maribor. Službujoči odborniki: na igrišou SK Rapida g. Konič, na igrištau ISSK Maribora g. Kemeny ki v Murski Soboti g. Knez. Tajnik I. Odbor za delegiranje sodnikov pri MOLNP, Maribor (službeno). Nedeljske tekme sodijo naslednji gg. sodniki: Rapid I. : Železničar II. g. 'Bizjak; MariboT mL : Železničar ml. g. Kopic; Mura : Svoboda g. Bergant Sodnika za tekmo Atletik : Maribor delegira LNP. Državno prvenstvo za moštva v cros® countryu je JLAS razveljavil ter odredil, da se bto ponovilo v nedeljo 17. L m. v Zagrebu. Startati smejo le ona moštva in tekači, ki so prošlo nedejo tekmovali v Ljubljani. Turni smučarski tečaj pri Staničevi koči od 14. do 24. t. m. Idealno zadoščenje na turi ima smučar-pianjnec tedaj, ko obvlada na smučeh ves teren, premaga vse ovire brez pik in je podvrgel svoji volji razne pomisleke. V največji brzini pregleda teren pred seboj, premišlja m sklepa obenem, ko režejo smuči like različnih oblik, ki so mehanfčno delo celote — ukaz misli. Tako popolno obvladanje vsakega terena se pridobi predvsem na smučarskih turah v prostem terenu — temelj zato je pa šola na vežbališču in strokovne knjige. Udeležencem v tem tečaju se nudi prilika, da vežbajo med izletom in izpopolnijo znanje — praktično in teoretično. Podučevalo se bo predvsem v smučarski tehniki na strminah in to v zavorah, lokih in preskokih, obenem pa s^osnajo visokogorski svet v smeri na Hribarico. obsežen smučarski (raj ckoii po Bohinjskih planinah in po Komni ter malo znane kotanjaste predele pod Bogatinom in Voglom. Odhod tečajnikov je 14. t. m. zjutraj iz Mojstrane. Zbirališče v hotelu Triglav. Umestno je zlasti za one. ki niso vajeni prilik v tej višini, da se udeležijo celega tečaja in so pred izletom nekaj dni v tej višini, ter med tem izpopolnijo svoje znanje v smučarski tehniki. Ostali udeleženci odidejo iz Mojstrane v soboto 16. t. m. zvečer (event. prenočijo v Zgor. Krmi). Radi nošnje se je prijaviti pri prihodu zaupniku SPD g. Gregor Lahu. Prijave sprejema J. Bitenc, Staničeva koča - Mojstrana, Slov. plan. društvo v Ljubljani in tvrdka Goreč dd. Ljubliana. Smučarski klub Ljubljana sporoča vsem smučarskim klubom in smučarskim sekcijam, da je založil krasne diplome v osembarvnem tisku. Diplome se naročajo za ceno 15 Din za komad in poštninske stroške pri Smučarskem klubu Ljubljana ter se dobe tudi v trgovini Goreč. Dunajska cesta 1 (palača Ljubljanske kreditne banke) pri g. Kiirnerju. Tenis v Celju. Slovenski st>or+ni kkib »Celje« tenis odsek vljudno vabi vse prijatelje tenis igre, one iz lanskega leta ln nove. da se blagovolijo javiti pri klubovem blagajniku g. Tonetu Kopošarm v trgovini Fischer in drug na Kralja Petra cesti, v svrho razdelitve igralnih ur in dnevov zt posamezne skupine. S prijavljanjem mil nikdo ne odlaša, ker se s treniranjem že prihodnji teden prične in je zakasnele pri-iavljence le težko uvrstiti v igralni razpored. SK Ilirija (lahkoatletska sekcija). Cross countrv tek za državno prvenstvo, ki bi se moral " vršiti jutri v Za/grebu, je preložen na prihodnjo nedeljo 17. t. m. Danes ob 18. je na igrišču obvezen trening za vse, ki so startali na Stadionu. Velika zaloga damskih KLOBUKOV in SLAMNIKOV od Din 60.— naprej. Preoblikovanje 28 Din Salon »La femme Chic«. Anica Puhek. šelenburgova ul. 6/1. vseh vrst z in brez polaganja. — Najsolidnejša izdelava proti jamstvu PO NAJNIŽJIH KONKURENČNIH CENAH PARKETUNION d. d„ ZAGREB, Trg kralja Tomislava 10 — BEOGRAD, WHsonov trg 1 SK Svoboda (Ljubljana). V nedeljo ob 8. dopoldne morajo biti v garderobi na igrišču Primorja zaradi tekme s SK Slovanom: Gorenc, Marjetic, Habicht II, Košmrl I, Serše, Boncelj II, Janežič El, Dernovšek, Košmrl II. Scholmajor, Simčič, Sušteršič in Jeršek. Med 8. in 10. pa naj dvignejo opremo v garderobi za popol. tekmo na Iliriji: Janežič, Boncelj, Rudi, Bončar, Zemljak, Potekal. TSK SHovan. Za nedeljo določena tekma proti Svobodi se oreloži od 1430 na 9. uro dopoldne. Že .pozvani igralci morajo biti na igrišču Primorja ob 8. zjutraj. SK Grafika. Pozivajo se vsi aktivni igralci nogometne sekcije na obvezen trening danes ob 16. in jutri od 9. naprej na igrišču ASK Primorja. Kdor ima garderobo, naj jo prinese seboj. x * " SK Jadran. Danes ob 20. jako važen članski sestanek ptri M. Sokliču. Zaradi nedeljske tekme in rezervnega gostovanja naj se udeleže sestanka: Logar I in IL Brcar, Zor, Kosmač, Ko-tar, Kos, Sandi, Zaje, Zadel, Kern, Oven, Frelich Bruno in vsi igralci rezarve ter jumiorskega moštva. Prisoten naj L o tudi gospodar. Vsi in točno! SK Tržič razpisuje za nedeljo 17. t. m. mediklubsko tekmo (slalom) na Zelenici. Odprto tudi za dame, ako se prijavijo vsaj tn-i dame. Prijavnima 10 Din. Prijave do petka 13. t. m. na nasilov: g. Rird. Stransky, Tržič. — Start predviden ob 10. dopoldne. F.vont, izpremembe si pridržuje SK Tržič. »Športni list«. IizSla je 10. letošnja številka Siportnega gasila. List se dobi v večjih trafikah. Naslov uredništva in uprave: Dunajska c. 15. Vremensko poročilo z Zelenice: sneg, zjutraj trd, čez dan solnat, veter* sever, temperatura —2 stop. C, smuka dobra. Izgledi za nedeljo doibri. — Kranjska gora, 8. aprila. Erjavčeva koča na Vršiču: cMač-no, novega snega 5 cm. EK>m na Krvavcu: 7. aprila ob 7. zjutraj: oblačno, severnoiza-padni veter, snega na trdi podlagi 15 am. Pršič. Smuka dobra Izgledi za nedeljo ugodnL GLEDALIŠČE LJUBLJANSKA DRAMA Začetek ob 20. =V>bota, 9.: Vzrok. Red E. Nedelja, 10.: Kar hočete. Izven. Znižane cene. ljubljanska opera Začetek ob 20. Sobota, 9.: Luiza. Red D. ★ Ljubljanska opera. V četrtek 14. t m. bodo igrali na odru opernega gledališča dile-tanti z Jesenic opereto Cardaška kneginja na korist pomožne akcije jeseniškim delavcem. Ze danes opozarjamo na to izredno, pa tudi zanimivo operetno predstavo. šentjakobski gledališki oder. Začetek ob 20.15. Sobota, 9.: Ljubezen sedemnajstletnega. Nedelja, 10.: Ljubezen sedemnajstletnega. * Šentjakobski gledališki oder v LJubljani ponovi v soboto in nedeljo ob 20.15 prekrasno Dreverjevo dramo »Ljubezen sedemnajstletnega«. Zasedba vlog je prvovrstna. Ponovno opozarjamo cenjeno občinstvo, da si kupi vstopnice že v predprodaji v trgovini g. Karničnika na Starem trgu, ker vlada za predstavo veliko zanimanje. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Sobota, 9. »Kaverna«. Ab. C. Znižane cene. Zadnjič. Nedelja, 10.: ob 20. »Dijak prosjakc Znižane cene. Zadnjič. ★ Mariborsko gledališče. Pripravlja se komična opera skladatelja M. Sancina in li-bretista A. Široka >Casanova«, ki bo doživela svojo krstno predstavo v kratkem. Dirigira L. Herzog, režira Dj. Trbuhovič. — Drama pripravlja dramo »Brez tretjega«, uspelo delo priznanega hrvatskega književnika M. Begoviča. Kot režiser te drame de-bitira g. Bojan Stupica iz Ljubljane. O Sobota. 9. aprila. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 1245: Dnevne vesti. — 13: Čas in plošče. — 17: Salonski kvintet. _ IS: Ladja v nevarnosti. __18.30: GLmnastične vaje. — 19: Angleščina. — 19.30: Govorniške vaje. — 20: Lovska ura. — 20.30: Prenos simfoničnega koncert iz Zagreba. — 22.30: Napoved časa in poročila. Nedelja, 10. aprila LJUBLJANA 9: Esperantska ura. — 9.30: Prenos cerkvene glasbe. — 10: Versko predavanje. _ 10.30: Slovenska domača obrt _ 11: Salonski kvintet — 12: Cas, poročila, plošče. — 15-15: Dekliška ura. 15.45: Materinski dan. — 16.15: Koncert zbora na orglice. — 17: Salonski kvintet. — 20: Prenos iz Doma slepih v Kočevju. — 22: Napoved časa in poročila. — 22.15: SakrnsKi kvintet BEOGRAD 10.30: Narodna glasba. — 12.30: Jugoslovenska glasba. — 17.30: Ba-lalajke. — 19.10: Klavirski koncert — 20.20: Pevski koncert — 21.20: Lahka glasba. — 23: Jazz. ZAGREB 11.30: Koncert na ploščah. _ 20.30: Koncertni večer. — 21.30: Lahka glasba. — PRAGA 18: Vesele pesmi. _ 19: Godba na pihala. — 20.30: Opera. — 22.20: Plesna glasba. — BRNO 18: Spevoigra, _ 19; Ves proaram iz Prage. — VARŠAVA 17.45: Popoldanski koncert. — 20.15: Chopinov koncert — 22: Zborovsko petje. _ 23.05: Godba za ples. — DUNAJ 10: Cerkvena glasba. — 11: Simfoničen koncert — 12.15: Lanner in Strauss. — 13.30: Mandoline. _ 15.30: Dunajska glasba. _ 18: Komorni koncert. — 20: Prenos iz Berlina. — 22.20: Lahka glasba. — BERLIN 19: Koncert orkestra in solistov. — 22: Lahka glasba, potem volivni rezultatL — KONIGS-BERG 16.15: Lahka glasba. — 19: Program iz Berlina. — MC HLAČ KER 16: Dueti. — 16.30: Koncert iz Monakovega. _ 19: Prenos iz Berlina. - BUIMPEŠTA 17.30: Orkestralen in pevski koncert — 19: L^hka glasba. — 20.15: Dramski večer. — Jazz. Sajvarnefše zavarovanje je nabava sigurnega orožja za samoobrambo. Dobro Vas postreže 1LBIJI ŠBFKEB, poškar LJUBLJANA, Gosposvetska cesta 12 Najceneje kupuje — kdor dobro blago kupi! 3871 ■K sim naravnim, orth.-meb. potom, brez operacije, brez bolečin, brez ovira v poklicu, samo z uporabo mojega AVSTRIJSKEGA PATENTA je mogoče. Brezplačno neobvezno predvajam sam o s e b n o v sledečih krajih: BELJAK (Villach): v hiši gostilne »Zimi Lamm< na glavnem trgu v soboto, dne 16. aprila od 8. do 2. ure. 4024 GRAZ: Bahnhofgiirtel Nr. 65, v hiši gostilne »Ungari-sche Krone«: v sredo, dne 20. aprila in četrtek 21. aprila, vselej od 8. do 3. ure. RPIELFELD-STRASS: v hiši gostilne Kaschl v Spil Ju: petek, 22. aprila od 8. do 1. ure. Ena, TB&k dan dohajajočili tahvalnic: Kljub mojim 72 letom in kljub temu. da sem bil i« enkrat operiran (kila m j« ponovila) je moja desnostranska kila popolnoma iiginil« / uporabo Streifentderjevega patenta M<-d m>orabo nisem imel no henih težko« in me tudi ni oviralo pri delu. Uspeh me dela »rečnega :.n bvaležnega. — Afritr, 16. februarja 1932. — Ferdinand H o f e r. Potrjen« od občinskega urada v Afrit?u » pripombo, da je gori podpisa™ v istini poj>olnoma prost svoje nad!<"Ce. Dovolite, da Vara poSljem« -Trojo pojasnjujoč. iln?trovano br-oiur" proti vposlatvi dvojne poštnine za pismo brraplain« in neobvemo. F. G. STREIFENEDER, Miinchen 2 SO, Gartnerpl. 4 Super vlsokovrednl POBTLAND CEMENT Znmke: »COLOSSUS« — »HAMMER-BRAND« — »TEMPLE« PORTLAND CEM »SALONA-TO\VERe»rda 50 par: ra da;anje naslova aii « 5ifr« pa 3 Din. (1) Kuharja prvo^vr11 tjiega in *amost-oj-nega »prejme takoj večji restavrant s celoletnim obratom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 10248-1 Konditorja ©tiroma veščo kuharico za tople in mrzle močnate jedi, »prejme takoj ve£j; restaurant s celoletnim >b rar-om. Naslov pove ozlas oddelek »Jutra«. 102-47-1 Delavca z dežele Gorenjca, odsluženega vojaka (*»ode.ast.riika) sprejmem oven t. z* stalno v trgovino s k u r i v o m v Ljubljani, Bohoričeva ulica ii. 5. ioeio-1 Šiviljo irvežbano v ženskem perilu. i daljšo prakso, sprejmem v stalno službo. Na *|odružn;re. Ponudbe 7>a oglas. odde'ek »Jutra« pod š;fro *Ph<--*o«. 10918-1 Slugo p Vsvvc: irt j-2.noo p!n "prej-7r^ Kn na 3 obroke. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod Šifro -Ugoden nakup«. 10361-10 Vsaka beseda 50 par: za iajenje naslova ali za šifro pa 3 Din. (21 Strojepiska prosi namiljena srca mesta Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Brez staršev«. 10313-2 Trgovski potnik dobro vpeljan na teritoriju Srbije-Macedonije. bi previsi zastopstvo kake tovarne., proti proviziji. — Ponudbe oa oglasni zavod A! >ma Compiav. Ljubljana pol šifro »Uvede««. 102T1-5 Potnike ia dra-v-sko in savsko banovino iščem za res dobro id->če predmete. V poštev pridejo le polteni ki agil-ni potniki. 7yg!as:t.i se je osebno r>ri A. Foltin. Ljubljana, Šv. Petra eesta ' 53. pritličje levo. 1054*3-5 Mlad pek. pomočnik ki bi raznašal tudi pecivo, išče službo. Stanko Spo-rnr. Rašica št. 36, pošta Velike Lašče. 10359-2 Manufakturist dobro iivežhan in zmožen kavcije, želi premeniti dosedanjo slnžbo v mesto Ljubljano. Cenj, ponndbe na oglasni oddelek Jutra pod »Zmožen in agilen«. 10354-2 Izložben? aranžer dober prodajalec, usiužben v -veletrgovini, srednjih let. želi name&fenje za takoj. Ponudbe na ocrla-sni oddelek »Jutra« pod šifro »Mannfakt.uri.5t«. 104fi2-2 Kontoristinja r dveletno prakso v samostojnem vodstvu kniige-vods+va W si oren ski in nemški korespondenci, vešča slovenske in nemške ste.nogTa.fije t-er strojepisja išče nameččenje. Ponudbe na osrlnsni oddelek »Jutra« rwd šifro »7yanes! jrva 7«. lam-? Vrtnar S?« p»!tw nameščen V na kaiki gTaščini, vili ali zavodu. s nre.hraf>o in stanovanjem. — Ponudbe na naslov: Ferlan Franc. Be24«. 10537-2 Iščem mesto v boljšem lokalu v industrijskem kraju, najraje v Kranju, na Jesenicah ali Ljubljani. Prevzamem vod stvo bufeta - delikatese, ali pa grem tudi kot plačilna natakarica. Zmožna sem 5000 Din garancije in po sedam osebno pravico. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značio »Sim pa tična 97&3<. 10547-2 Ogia,si trg. značaja po 1 Dia beseda; za dajanje nasiova aii za šifro 5 Din. — Oglasi socialnega značaja vsaka beseda 50 par: za dajanje oa-slova ajj za šifro pa 3 Din. (7) 2 kopalni peči dobro ohranjeni, s kurjavo z drvmi, kupim. Do hava do 15. maja t. 1. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Kopalnica« 10499 7 Fotoaparat 16 X '34. kupim takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Foto«. ia517-7 Vsaka beseda 1 Din; »a dajanj« naslova ali za šifro pa 5 Din. f!61 Družabnika iščem za vpeljano trgovino na prometnem kraju v Ljubljani. — Po-nudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Družabnik 200.000«. 10173-16 8000 Din posojila iščem proti dobrim obre-stim in garanciji. Ponudbe na oglasmi oddelek Jutra nod šifro »Varno«. 10521-16 Vsaka beseda 1 Din; za dajanje Daatova tli u šdtr« pa 5 Dim. (30) Jajca za valjenje ' čistoplemensfcih Rhode- i lander - kokoši, amer. j Leghorn Klaki-Gambell I rac, priznano dobrih ■ pasem za nesenje pro- j dam. Mnogo nagrad z razstav jajc. Eno Jajce' za valjenje Din 4. Prodaja Amalle Lottspeich, Rimske toplice. 10027-6 Vinske trte ■ep! j ene. komad po 60 par nudi Alojzij Grabar. pošta Juršinci pni Ptuju. 82>4 6 Stanovanja Vsaka beaeda 50 par; za dajanje naslov« ali za šifr« 3 Dm. (21-») Večsobno vilo z lepim sadnim vrtom, parkom in elektriko, tik železniške postaje oddam v najem samo mirni stranki. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 10364-20 Parcelo rfr\ ma veliko, tik obrtne šole na Mir ju prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. " 10468-20 Hišo taioj prodam 5 minut od glavnega trga v Mariboru Potrebno 60.000 T>in denarja. Maribor, Vojašn-iška 2.1 10533-20 Pohištvo Vsaka beseda 1 Di.n: za dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (12) Pohištvo nov« spalnico in kuhinjo radi selitve ugodno prodam. Kupec lahko tudi dobi enoso-bno stanovanje. Naslon pove oglas, oddelek »Jutra«. 10476-12 Vsaka beseda 1 Din; za dajanje naslov* ali za šifro p« 5 Din. (19) 1000 Din dam tiste-mu. ki mi preskrbi stalno službo sJuge, pri cestni -železnici a.li kaj sličnega. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 10555-2 Hotelska sobarica z dobrimi spričevali, želi službo. Gre tndi v sezono Gow>ri slov.. neimško in hrvaško. M. Spendl, Slivnica p" Mariboru. tdgar Rice Burroughs« Tarzan, kral) Manjši lokal v Celju v centru mesta takoj oddam. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju. 9664-19 Garažo i š 5 e m v bližini Vrtače. Ponndbe na »glas. oddelek »Jutra« pod »Garaža 1«. 10447-19 Ugodna prilika za mlekarno, uspeh sigu ren. Informacije daje M T./ilek, trgovina. Trg pri Ozalj-n. Hrvatsko. 10452-19 V Crikvenlci je zelo poceni naprodaj Se pred kopališč no sezono trgovina parfiimerije, sanitetnih potrebščin, materi jalne in gumne robe. Obstoj' že 8 let. »Sanitaria«. Crikvenica. 10465-19 Klobuke in slamnike novosti od 55 Din naprej nudi modni salon Stuehlv-Maške. Ljubljana, Židovska ulica. 10422-6 Visokodebel. hrušk plemenitih vrst. več sto komadov po izb;ri. komad j 13—18 Din, iz vrta v me-=tu prodaja »Posest«. Mi- j klošičeva 4.__[0120-6 Črno prst h u m n s. za vrtove. Vam dobavi gradbeno podjetje Anton Mavrič. Dunajska c. št. 38. — Telefon 33-82. 10289-6 Otroški voziček dobro ohranien. naproda'" Cesta na Rožnik štev. 5/T 10383-6 Krompirja pri-ma. zd-avega. 4000 kg prodam takoj. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Krompir«. 10457-6 Fotoaparat Rerghejl s skoparjem. format 10 X 15. z vsemi pritiklinami prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 1044(1-6 Otroški voziček t.emnomoder, na peresih, naprodaj v Novem Vod-m«rn, Ciglarjea-a ulica 16. 10486-6 Fotoaparat VoigtlSnder 6 l2 X 9 f 3.5 z opremo prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 10474-6 Stanovanje 2 sob, kuhinje in pritiklin išče mirna tričlanska družina za takoj ali pozneje. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »-Stalna in solidna«. 10495-21/a Stanovanje eno- ali dvosobno, z električno razsvetljavo, iščem. Cenjene ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Mirna rodbina 1932«. 10516-21 /a Sostanovalko z vso oskrbo sprejmem v lepo sobo ua Taboru. Naslov pove oglasni od d e! ek »Jutra«. 10503-23 Opremljeno sobo veliko in mirno, 8 poseb nim vhodom oddam na Napoleonovem trgu št. 6/2 10520-23 Opremljeno sobo lepo in veliko, s separira nim vhodom, v solnčni legi oddam -taremu gospodu s 15. aprilom v Knafljevi ulici 13,11. 10523-23 Opremljeno sobo q rv^se-bni-m vhodom oddam takoj ali s 15. marcem v Hrenovi ulici štev. 12/1. 10553-23 Vsaka t>e«seda 50 par, za dajianj« naslova »Ji ia šifr« 3 Dm. (23h») 20 šivalnih strojev močnih, n« elektr. pogon, elektromotor 2.2 HP. pulti, st-elaže, miz«, stolčki, železna blagajna. moškn kolo in razni drugi predmeti radi preureditve obrata ugodno naprodaj. Natančna po;asnila daje g. Franc Kelhič. mehanik v Mariboru, Vetrini.nka ulica i0.-19.fi V naiem Solnčno sobo s posebnim vhodom, v mestu iščem s 15. aprilom. Pismene ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Dober plačnik«. 10393-23/a Gospodična išče mirno in čisto sobo s posebnim vhodom, po možnosti z dietično hrano. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Šolnčna in svetla«. 10490-33'a Sobo s posebnim vhodom ki klavirjem, v sredini mesta iščem s 1. majem. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Kon-serva-torist«. 10189-23'a Ooremlieno sobo strogo separirano, z vhodom s stopnjišča. n« vezano. išče samski gospod. Ponudbe na og'.a5. oddelek »Jutra« pod »Snažnost«. 10505-23 'a iJJlLKtZllLtL Vsaka be«e>da 2 Din; za dajani« naslov« aii šifre pa 5 Din. * (24) Zvončki Ni Tebe mislim in nrl je tako težko. 7. 10434-24 Živali Vsaka fteseda 1 Din; za dajanje naslov« ali za šifro 5 Din. (27) Mladega volčjaka kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Pes«. 10396-27 Psa čistokrvno nemško dogo, 1 leto starega poceni prodam. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifro »boga«. 10413-27 Vs»ka beceda 60 par: za dajanj« naslov« ali za šifro 3 Din. (23) Vsaka beseda 1 Din; aa dajanj« nasilo^a aH la Mfro pa 5 Din. (17) Suho skladišče _ minuti od kolodvora in pošte, v sredini Celja oddam takoj v najem. — Naslov pri podruž. »Jutra« v Celju. 10228-17 Gostilno aH vinotoč dobro id-o?o vzamem v najem aH na račun. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Kavcija«. 10309-17 Opremljeno sobo s posebnim vbodom ii) par ketom oddam takoj boljšemu stalnemu gospodu. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 10355-23 Opremljeno sobo | s posebnim vhodom od-1 dom boljšemu gospodu, i Naslov v oglasnem od-! delku »Jutra«. 10090-23 Gospodično sprejmem v popolno oskrbo v lepo in zračno sobo, z dobro domačo hrano. Na razpolago tudi klavir. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.__10384-23 Opremljeno sobo lepo, č.isto in zračno, z elektriko in posebnim vbodom s stopnjišča oddam takoj po nizki eeni v Jenkovi ulici štev. 13/1. levo. 10285-23 Vsak* b»»eda 1 Din: 1 ta dajanje naslova »li [ „ Vfrsn pa S Din. (30N j Izolacije za hladilnice ledenice, kleti ter za vsake vrste parne in hladilne naprave, kakor tudi ognja-varne plošče za zgradbe, nabavite najugodneje direktno od specijalne tvornice. Obrnite se pred nabavo vedno na naslov: Ini. Mihor, Ljubljana VIT. 171 Mesarijo z ledenico in stanovanjem v hiši oddam v najem v večjem prometnem kraju slovenske Koroške. — Najemnina se plača z mesom. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Mesarija«. 104:58-17 Trgovino v bližnji periferiji Ljubljane oddam v najem. Informacije daje realitetna pisarna Grašei, Kolodvorska ulica 24. 10485-17 Vsaka beseda 1 Din; za lajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (15) liP-Aa Kdor vloži 8—10.000 Din dobi lep loka! s stanovanjem. pripraven za mešano trgovino, brivnico. krojaško obrt ali pa modisti-njo. Najemnina nizka. — Znesek se povrne z najemnino. in ako je interesent samski tudi s hrano. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Prometen kraj slov. Koroške« 10440-19 185. Tarzanovo tanko uho Je bilo že ujelo praskanje levinje, ki se je izkušala splaziti v kočo. Kakih sto čevljev od pozori-šča se je nepoškodovan spustil s Clayto-nom na tla. Kakor puščica je planil naprej _ baš v trenutku, ko je jelo levi-njino rumeno telo počasi izginjati v kolibo! Oglasi trg. značaja po 1 Din beseda; za da janje naslova ali za šifr« 5 Din. — Oglasa socialnega značaja vsaka beseda 50 par; za dajanj« naslov« ali za šifno p« 3 Din. (6) Lesene jelševe plošče »Tobal« (Sperplatten) prodaja po tvorniški ceni Adolf Gliick trgovec z lesom v Celju. 9662-15 Stanovanje Vsaka beseda 1 Din; za dajanj« naslova ali u šifro pa 5 D». (31) Enosob. stanovanje lepo, z elektriko, parketom in vrtom, oddam takoj v Zgornji Šiški, Spančeva P 100.— Giuseppo Musolino ali krvno ma- ščevanje, 2650 strani .... > 180.— Črni kapetan in črni bratje . . » 40.— Giuseppe Garibaldi in Gospodar noči ••••••••• » 80.— Feodora, nesrečna ruska velika kneginja ......... > 40.— Skrivnosti ruskega carsk. dvora > 80.— Rigo Muratti, sovražnik trinogov maščevalec nedolžnih . . , » 40.— Kraljeva greha . . . * . . » 20.— Gitana ......... > 70,— 10 detektiv, pustolovščin Percy Stuartja........ > 10.— 9 knjiga Pustolovščine Scherlock Holmesa........ > 45.— žena in druge novele..... > 20,— Kako je kraljevič Rudolf ubil Marijo Večero, Tragedija v Mayerlingu.......> 10.— Vse knjige so tiskane v slovenščini. Zahtevajte naš brezplačni katalog knjig. Naročila sprejema Pučka Nakladsta Knjižara ZAGREB II., Radišina 17. POZOR! IznaSel sem nov način kemičnega pranja ta barvanja vseh vrst oblek in primerno preuredil pralnico in barvalnico v svoji lastni hiši, zato sem v stanu izvrševati pranje in barvanje po najnižjih cenah. ANTON BOC, Ljubljana Šelenburgova ulica 4. 173 ^tenctkcocii- 164 /l »- v e pta&ci iz čiste volne Manchester Din feSO,-BradSord Din §33.-- Zimska podloga, ki se da odpeti, iz prave velblodje dlake Din 140.—, iz imitirane velblodje dlake Din 00. Po povzetju pošilja lil Zagreb II prst, b. Zahvala Ob nenadni težki izgubi nepozabnega sina, brata in nečaka Pavla Pisharfa se vsem najprlsrčnejše zahvaljujemo za izkazano sočutje, poki on je-no cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. 4593 Kranj, 8. aprila 1932. Globoko žalujoči ostali. ČitaJte tedensko reviio »ŽIVUFN.IF m SVET« PARKET družba z o. z. LJUBLJANA, Wolfova ulica 10-1 Dobavlja hrastove in bukove parkete po najugodnejših pogojih Razpis Pokojninski zavod t& nameščence v Ljubljani razpisuje ODDAJO kleparskih za nebotičnik in objekt m. Proračuni se dobe od 11 t m. dalje v vložišču podpisanega zavoda med uradnimi urami za Din 20.—. Zapečatene kuverte z ofertami je vložiti do dne 18. t. m. do pol 12. ure dopoldne v vložišču Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani, Gledališka ulica štev. 8, m. nadstropje. POKOJNINSKI ZAVOD ZA NAMEŠČENCE V LJUBLJANI 4591 Hranilnica Dravske banovine Ljubljana prej Kranjska hranilnica, Ljubljana Račun pošt. hran. št- 10.680. ~ Telefon št. 2483. Hranilnica Dravske banovine Maribor Račun pošt. hran. št. 12.363 s podružnico v Gelju Račun post. hran. št. 10.727 Telefon št. 2281. Telefon št. 93 Za obveznosti in vloge jamči Dravska banovina z vsem svojim premoženjem in s svojo davčno močjo. Najvarnejša hi najboljša naložba pr";rairkov. 4589 Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolt Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseraim del je odgovoren Alojz Novak. .Vsi s Ljubljani.