Leto VIE!, štev. 15
Uublfana sreda t9 fanuap]a 1927
Poštnina oavšaflraa
Cena 2 Oin
д Uhaja pa 4. «lutraj. =s
Stane mesečno Din as-—; za inozemstvo Din 40-— neobvezno.
Oglasi po tarifu.
Uredništvo i
Ljubljana, Knaflova ulica štev. 5/I. Telefon štev. 7z, ponoči tudi štev. 34.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Upravništvo: Ljubljana, PreSernov« ulica št. 54. — Telefon »t. 36.
inseratot oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica št. 4. — Telefon it. 49s
Podružnici : Maribor, Barvarska ulica St. i. — Celje, Aleksandrova cesta.
Račun pri postnem ček. zavodu : Ljub-lana št. 11.843 • Praha čislo 76.180 Wien, Nr. 10SJ41.
Ljubljana, 18. januarja.
Predsednik Narodne skupščine gospod Marko Trifkovič je imel v nedeljo v Somboru velik političen govor, v katerem je ostro navalil na šefa ene izmed današnjih vladinih strank in izjavil, da je Radič kriv sterilnosti Narodne skupščine in da ž njim ni možno delati.
G. Radič je včeraj že odgovoril, da je predsednik skupščine bolj odgovoren za nedelavnost Narodne skupščine nego je kriv on, in ga je napadel, da neznatna manjšina radikalskega kluba, kateri pripada Marko Triikovič, ni gospodar skupščine.
Predsedniki parlamentov so sicer kot aktivni politiki gotovo upravičeni imeti svoje politično stališče, vendar je običaj, da se v strankarski borbi drže gotovih rezerv. Predsednik mora tudi v izvenparlamentarnem delovanju paziti na vsako besedo, ki bi mogla otežiti njegovo nadstrankarsko stališče.
G. Trifkovič je umerjen politik, ki mu beseda ne uide brez pomisleka, in gotovo je prevdaril, preden je prešel v ofenzivo. Napadel je vladino večino, ki nosi njega in g. Uzunoviča in je s tem otvoril boj, ki mora v zadnjih kon-sekvencah odločiti o usodi skupščine. Mož, kateri kroni po svojem položaju daje nasvete, je stopil iz rezerve v javno areno. Doslej smo bili informirani, da je i g. Marko Trifkovič ob zadnji krizi končno predložil kroni g. Uzunoviča za mandatarja, neizključujoč obnovitve koalicije RR. Kako je mogel biti tak predlog stavljen, ako je Trifkovič mnenja, da je ta koalicija dela nezmožna?
G. Trifkovič pripada v radikalni stranki onemu krilu, ki si prisvaja nasledstvo politike g. Nikole Pašiča. Potemtakem je ta grupa odločena odtegniti vladi poverenje, kar znači padec g. Uzunoviča. Poskus krpanja, da se pašičevci nadomeste s SLS, mora žalostno propasti.
Nam je ofenziva predsednika Narodne skupščine proti vladi in Radiču enak, da dobimo že prihodnje tedne, t. j. neposredno ob sestanku Narodne skupščine, novo krizo. Kombinacija, s katero hoče g.. Trifkovič začasno nadaljevati delo, t. j. koalicija radikalov, klerikalcev in SDS, je pač v naprej neizvedljiva, ker jo je SÛS odbila že decembra, ko je bilo več predpogojev za njo, nego danes.
G. Trifkovič bo torej v nadaljevanju boja proti vladi RR kmalu izzval položaj, ko bo moral znova kroni staviti predloge. Decembra se še ni mogel ojunačiti, da predloži razpust skupščine. Naravno, da predsednik skupščine mora vse prej uvaževati, predno tak predlog stavi. A ko vidi. da nadaljevanje skupščine pomeni nadaljevanje mrtvila, ki ga je g. Trifkovič tako ostro obsodil v Somboru, potem mu je tako državljanska kakor predsedniška dolžnost, ne oklevati in vozel presekati. G. Trifkovič je s svojim nastopom precej odgovornosti naložil na svoje rame. Ako hoče biti dosleden, ga vodijo njegove besede na pot, ki ga je glede razpusta skupščine pokrenila SDS.
Ta potrditev politične teze SDS mora še bolj utrditi njeno samozavest, volilce pa opozoriti, da oblastne volitve 23. t. m. niso le lokalne odločitve, ampak prejudic za preokret celokupne politične situacije v naši državi.
Dr. P!oj naslednik dr. Rybara?
Beograd, 18. januarja, p. Z ozirom na vprašanje nasledstva po dr. Rybaru v vodstvu oddelka za mednarodne pogodbe, se je danes govorilo, da bo za Rybafevega naslednika imenovan berlinski poslanik Smodlaka, rimski poslanik Balugdžič da pride v Berlin, poslanik Rakič pa iz Sofije v Rim. Te vesti se nocoj demantirajo. Kakor je izvedel Vaš dopisnik je za naslednika dr. Rybara določen v prvi vrsti doktor Ploj, ki je sedaj član reparacijske komisije v Parizu.
Novi pravilnik o železniških olajšavah
Beograd. 18. januarja, p. Pravilnik o železniških voznih olajšavah je generalna direkcija v Beogradu že razposlala vsem direkcijam. Železniško osobje za sedaj ni prikrajšano v svojih pravicah, ostanejo mu še nadalje legitimacije, proste karte in režijske karte. Izdana je tudi režijska tarifa, ki predpisuje cene za režijske karte in voz-nme za živila ter vsebuje vse določbe o legitimacijah. Novi pravilnik stopi v veljavo dne 20. januarja t. 1.
Razen voznih olajšav za železničarje vsebuje pravilnik vse druge olajšave za ostale uradnike, novinarje, dijake itd., o čemer je <Jutro> že poročalo.
Železničarji so lahko zadovoljni, ker so bile temne radikalske sile že več mesecev na delu, da bi jim odvzele kar največ pravic. Tem nesociialno - čutečim silam so za enkrat računi prekrižani. A treba je biti na pozoru, ker se hoče ofenziva proti želez-ničarskim pravicam sedaj pričeti na drugi točki.
Nova kriza se že bliža
Vlada v strahu pred oblastnimi volitvami. — Volilni teror v južnih krajih. — Radikali pripravljajo obračun z radičevci in se vdajajo novim kombinacijam. — Pomen nedeljskega Triko viče-
vega govora.
Beograd, 18. januarja, p. Zaradi pogreba dr. Cvijiča, ki so se ga udeležili tudi vsi službeni in parlamentarni krogi in vlada, ni bilo danes nobenega važnejšega dogodka v političnem življenju razen seje finančnega , odbora. Iz opozicije se čujejo strahovite pritožbe o volilnem nasilju, ki ga vrše oblastva v južnih krajih. Poslanska kluba samostojnih demokratov in demokratske zajednice sta tudi danes dobila več brzojavk o nezaslišanem terorju političnih oblastev. Včeraj so orožniki aretirali v Gradačacu zemljo-radniškega poslanca Čedo Kokanoviča.
Zvečer se je odpeljal vodja samostojnih demokratov Svetozar Pribičevič v Niš, kjer priredi jutri v srcu Srbije veliko zborovanje, ki bo imelo, kakor kažejo vsi znaki in sodeč po razpoloženju naroda, ogromen uspeh. Za jutri je tudi sklican shod samostojnih demokratov v Zemunu, kjer nastopi kot glavni govornik dr. Svetislav Popovič.
Vaš dopisnik je imel zvečer razgovor z enim aktivnih ministrov, ki mu je povedal, da se vlada zelo boji, da ne ostane pri oblastnih volitvab v manjšini. Dejstvo je, da radikali in zlasti radičevci silno gube med volilci in da bodo imeli veliko manj poslancev, kakor so računali. Minister je dodal, da bi slab izid oblastnih volitev za vladni stranki moral imeti za posledico takojšnjo krizo vlade. Minister je tudi rekel, da se bodo skušali radikali radl-čevcev iznebitl. V to svrho da so se že jeli obračati do samostojnih demokratov, demokratske zajednice in klerikalcev in da sondirajo pri njih teren za novo kombinacijo. Novo vlado bi sestavil Marko Trifkovič, katerega oster
nastop proti Stjepanu Radiču na radi-kalskem zboru v Somboru ie še nadalje predmet tiajživahnejših komentarjev. Informirani politični krogi bolj in bolj presojajo, da Trifkovič ni hotel udariti samo Radiča. temveč preko njega posredno tudi Uzunoviča.
Pašičevci so nad Trifkovičevim govorom navdušen, in odkrito izjavljajo, da je Trifkovič izredno precizno pogodil razpoloženje pretežnega dela radikalov. Iz tega izvaja del opozicije zaključek. da skupina onih radikalov, ki niso zadovoljni z Uzunovičevo vlado in med katerimi je tudi Trifkovič. ne bo dala g. Uzunoviču zaupnico v ple-numu Narodne skupščine ter da bo to motivirala 2 izjavo, da ne more zaupati vladi, v kateri so radičevci.
Zagreb, 18. januarja, r. Radičevski «Večer» prinaša informacije, da se že zdaj pred oblastnimi volitvami vršijo pogajanja za ustvaritev nove situacije, kar po njegovem tolmačenju znači, da izid volitev v oblastne skupščine ne bo v ničemer odločilen, marveč, da se bodo v glavnem vršila paktiranja na osnovi strankarskih moči, kakor so sedaj predstavljene v Narodni skupščini. Na ta način radičevci pripravljajo javnost na svoj poraz pri sedanjih volitvah. Radič bi iimel te dni zopet oditi v Dalmacijo, odkoder pa so mu javili, naj ne pride. Ostal bo torej v Zagrebu epri poslu», ki se, kakor pravi < Večera, brez njega ne more vršiti.
<Večer> napoveduje, da gosp. Uzunoviča čaka težka naloga, ker da bo predvsem treba v radikalekem klubu obračunati s pašičevci in onima dvema ministroma, ki sta glasovala proti sedanji vladi. Razen tega ni mogoče, da bi gosp. Trifkovič radi svojega izpada proti Radiču še nadalje užival zaupanje radičeveev.
Pomen francosko-rumunske pogodbe
Pogodba je sklenjena za deset let na temelju mirovnih pogodb
in pakta Društva narodov.
Francijo in Rumnnijo ie sklenjena za deset let, se pa po poteku tega roka lahko podaljša.
Pariz, 18. januarja, g. Pri proslavi francosko-rumunske zveze v Lyonu je imel rumunski poslanik Diamandi važen politični govor, ki je bil posebno pomemben zato, ker ga je izrekel na predvečer objave francosko-rumunske pogodbe. Pogodbo sta izdelala Briand in Diamandi in jo dne 10. t. m. podpisala. Pogodba se opira na mirovne pogodbe in na pakt o Društvu narodov in ima v glavnem namen, ohraniti status quo obeh držav in miru v Evropi. Ta pogodba o zvezi in prijateljstvu s konvencijo o razsodišču izpopolnjuje slične pogodbe, ki jih je že prej sklenila Francija z Belgijo, Poljsko, Češkoslovaško in Jugoslavijo. Pogodba med
V svojem govoru v Lyonu se je spominjal poslanik Diamandi vojnih dogodkov in dejstva, da se je Rumunija borila za skupno stvar na strani Francije in ostalih zaveznikov. Sedanja pogodba je krona zmage v duhu miru.
Praga, 18. januarja (pra.) «Češke Slovo» pravi, da se strinja francosko-rumunska pogodba popolnoma s smotri češkoslovaške zunanje politike. Vse vesti, da hoče dati Rumunija svoji politiki novi pra vec, ki bi ogrožal obstoj Male antante,, so popolnoma brez podlage.
Politika nezaupanja med Francijo in Italijo
Zanimive izjave bivšega francoskega ministra.
Pariz, 18. januarja, 1. Senator De Monzie, bivši minister v Herriotovem kabinetu, je podal zanimive izjave o razmerju med Francijo in Italijo. Dejal je, da narodi ne vodijo med seboj sentimentalne politike, ker je vsak narod v prvi vrsti egoističen. V politiki se sploh ne more govoriti o sentimentalnosti, ampak le o realnosti. Ako se govori o zvezi med Francijo in Italijo, se ne sme misliti na kako sentimentalnost, ampak le na realne razloge, na zemljepisne, etnografske in druge pozitivne razmere, na afriški problem in na razne druge razloge, ki jih ne narekuje doktrina.
Kar pa je doslej manjkalo, da se oba naroda še nista zbližala, je kompenzacija. Kdor dobro opazuje razmerje
med Francijo in Italijo, dobi vtis, kakor da nobena država noče ničesar konkretnega predlagati, da ne bi izdala kake kompromitujoče tajnosti. Toda sedaj ni tajnosti v stališču Francije in jih nemara tudi ne bo na italijanski strani. Obe stranki pa sta silno rezervirani in to ovira zbližanje. Temu je treba napraviti konec in obe državi morata pokazati barvo. Povedati si morata odkrito, kaj želita in kaj hočeta. Morda največja ovira pri vsej stvari pa je dejstvo, da se vsak korak vlad napačno razlaga in da časopisje ne piše o njem s pravim razumevanjem. Ako bi se časopisje in javno mnenje pomirilo, bi kmalu padle vse ovire, ki so resnemu zbližanju med obema državama na poti.
Odmevi Churchillovega potovanja v Atene in Rim
Kaj piše angleško časopisje o Churchiliovem potovanju na Grško in v Italijo.
London, 18. januarja, 1. Listi se ba-vijo z bivanjem zakladnega ministra Churchilla v Italiji in razpravljajo o njegovem političnem uspehu. Tako piše «Daily Telegraph», da ima Churchill v Italiji isto neoficijelno, zato pa tem bolj važno nalogo kakor v Grčiji, odkoder prihaja, namreč utrditi tradicijonalno prijateljstvo, ki veže Anglijo s tema dvema državama. Na zunaj ima za-kladni minister morda pokazati več uspeha v Atenah kakor pa v Rimu. Z Grčijo je treba še urediti vojne dolgove Angliji, dočim je Italija že uredila svoje obveznosti iz tega naslova. Razen gospodarskega in finančnega polja ima Churchill tudi važno nalogo v pomorstvu. Zakladni minister je bil deli časa prvi lord admiralitete (mornariški minister) in to bo tudi vzrok, da ga je poslala vlada v Atene in Rim. Zakaj Anglija ima velik interes na tem. da se sporazume s pomorskimi državami. Gleda tudi na to, da se odpravijo morebitna nesoglasja med njenima prija-
teljicama Italijo in Grčijo. Važno je tudi to, da je stopil Churchill v stike z Mussolinijem, ker sta oba polna inici-jative.
Z druge strani pa ne piše liberalno časopisje povoljno o Churchillu. Tako pravita «Daily News» in «Daily Chro-i ničle», da zakladni minister ne more prikrivati svoje nagnjenje do umetnosti in starin in da ga je zato vleklo v Grčijo in Italijo. Obžalujeta, da se je tako nadarjen slikar in tudi pisatelj, kakor jc Churchill, vrgel na politiko.
Amnestija ministra Pješehonova
Moskva, 18. januarja, d. Vlada jc dovo« lila ruskemu profesorju Pješehonovu, biv« šemu irinistru Kcrjenskcga, ki je svoj čas pobegnil v Nemčijo, povratek v domovino. To je prvi primer, da amnestirajo sovjeti člana nekdanje vlade Kerienskega. Pješe« honov je bil svojčas eden voditeljev socis ialno*revolucijonarne stranke. Za revolucije leta 1917. je b i minister za poljedelstvo.
Strahovit obračun z bivšim ministrom
Pudjem
V finančnem odboru. — Pucljevo ministrovanje prava nesreča za naše kmetijstvo. — Radičevske redukcije na hrbtu naših kmetov. — Nihče Puclja ne brani.
Beograd, 18. januarja p. Popoldne ob 4. sc je začela seja iin. odbora. Na dnevnem redu je bila razprava
o proračunu ministrstva za agrarno reformo.
Najprej je govor'! m.n.ster za agrarno reformo Pavle Radič, kaj je vse njegov resort doslej dobrega storil. Hvalil je vladno politiko in rekel, da izpolnjuje svoje obveznosti do agrarn:b interesentov.
Govorila sta nato poslanca Vesenjak in Stankovič- nakar je samostojni demokrat Demetrovič r velikim uspehom pobijal trditve ministra Pavla Radiča. Govornik je ugotovil, da v vladnem programu ni več zakona o ureditvi agrarnih odnošajev v Dalmaciji in zato tud' ne bo nič z obljubami ki jih trosi Radič .13 svoji agitaciji. Zakona ne bo, kar pomenja novo razočaranje za one, ki so vse to verjeli. Govornik je protestiral proti teinu, da se zemlja odvzema do-brovoljcem in kmečkim interesentom in vrača veleposestnikom. Pozna se, da je ministrstvo za agrarno reformo sedaj v rokah radičeveev, ki za-držujejo deiinitivno ureditev agrarnih odnošajev. Še nikdar nismo bili tako daleč od rešitve agrarne reforme kot sedaj. Ostro je posl. Demetrovič kritiziral nač:n redukcij, črtajo se mesta nižjih uradnikov, ogromne vsote pa se trosijo za honorarje raznim izvedencem, ki jih dobivajo partizani pod naslovom »reševanja agrarne reforme«. Uničujoče je ožigosal vladno politiko giede vodnih zadrug. Krivda padi tu v prvi vrsti na bivšega ministra Puclia, ki je to vprašanje popolnoma zanemaril. Lanske poplave so napravile tako ogromno škndo, ker niso bili pravočasno storjeni potrebni koraki za obrambo pred takimi katastrofami.
Radikala dr Qrgin in Niko Novakovič sta izjavila, da sicer nista zadovoljna s postopanjem vlade gl-îde poslovanja tega ministrstva, vendar bosta glasovala za proračun. Radičevec dr. Basariček je priznal, da Je stanje agrarne reforme res katastrofalno. Besedo je še enkrat povzel minister Pavle Radič, ki sc je branil, češ da nima dovolj sredstev in da bo treba za proved-bo agrarne reforme - najeti veliko posojilo, nakar je vlaana večina sprejela proračun ministrstva za agrarno reformo.
Finančni oibor je potem prešel na razpravo
o budžetu ministrstva za izenačenje zakonov
Minister dr. Vasa Jcvanovič je prosil odbor, naj mu odobri proračun, ki je zelo majhen. Sicer pa bo njegov resort itak v kratkem ukinjen ko se donesé zakon o centralni uprav' Samostojni demokrat Juraj Demetrovič je ugotovil, da je odbor to slišal že pr razpravi o prejšnjem proračunu in se je takrît govorilo, da bo ta resort takoj ukinjen. To se pa ni zgodilo in tako imamo mti'strstvo za izenačenje zakonov še vedno. Tudi ni izgledov, da se bomo tega resorta kmalu iznebili in je računati s tem, da bo pri razpravi o prihodnjem budžetu to ministrstvo še vedno na dnevnem redj Ta resort obstoja le iz ministra, avtomobila in šoferja. Ministrovo glavno delo je, da zapove šoferju, kam naj ga pelje z avtomob'om. Ako vladna večina resno misli ukiniti to ministrstvo, potem naj mu predvsem ukine budžet.
Končno je bil sprejet tudi proračun ministrstva za izenače-ije zakonov. Vladna večina je želela okrog 8. zvečer prekiniti sejo zaradi večerje, opozicija pa je zahtevala, naj se razpravlja d.ilje. Na ta način se ie
seja nadaljevala in je bila postavljena na dnevni rod
debata o budžetu ministrstva za poljedelstva lo vode.
Proračun ministrstva za poljedelstvo je napravil na finančni odbor naravnost porazen vtis. Proračun je sestavljen s tako brezbrižnostjo za interese kmetijstva, s tako površnostjo ln s takim preziranjem vseb načel pametne poljedelske politike, da so si bili r vladinovci 1 opozicija ed'm v obsodbi delovania bivšega ministra Puclja, k) ]e ta proračun sestavil. Splošno mnenje je, da tako slabega proračuna za naše kmetijstvo še nismo imeli. Posl. Demetrovič je dal v svojem govoru tej sodbi tudi naj-ostrejšega Izraza in je značilno, da se niti med radičevci ni našel nlkdo, ki bi bil spregovoril 1з eno besedo v obrambo g. Puclja. Tudi minister je molčal. Nič manj značilno pa ni, da so se radikali in radičevci v znamenju redukcij lotili predvsem slovenskih naprav, pokazujoč s tem svojo posebno ljubezen do slovenskega kmeta. Gospod Pucelj ni smatra! za potrebno, da prisostvuje seji ter skuša vsaj svoje radičevske prija elie pregovoriti k prizanesljivostL
Najprvo je govoril minister Jovanovič, ki sedaj vodi poljedelski resort. Njegov ekspoze je obstojal iz raznih, dobro mišlje. nih fraz o poljedelski politiki države. V ostalem je minister vso odgovornost za se» stavo budžeta prepustil sto j emu predniku g. Puclju.
Za ministrom se jc oglasil posl. Miletič, ki je v imenu radikalov in radičeveev pred« lagal razne redukcije. Med drugim se črta; jc krediti za mlekarsko šolo v Škof ji Loki, za hmeljarsko šolo v Žalcu, reducirajo sc mesta 33 poljedelskih strokovnjakov v obla stih. Pn agrarnih operacijah v Ljubljani in Mariboru se ukinejo mesta referenta., planinskega nadzornika, šefa agrerna»fe/i« ničnega urada in tehničnega odbora, vlad' nih referentov, dveh arhivskih uradnikov, 10 zvaničnikov in 20 služiteljev!
Posl. Demetrovič je ugotovil, da dokazu« je poljedelski proračun, ki g-a je sestavil bivši minister Pucelj, da je za kmeta naj« slabša tista vlada, o kateri radičevci tako radi govorijo, da je seljaška. Še nikdar ni» so bi/i kmečki interesi, dobrobit in razvoj našega kmetijstva tako zapostavljeni, kakor pod radidei'skim režimom. Velik del izdatkov gre za urade ministrstva, za pod« poro kmetijstvu nc ostane nič. Značilno za radičevce je, da krepko reducirajo stro« kovnjake, ki so v neposredni zvezi z ljud» stvom. a iz ministrstva so napravili veliko vodeno glavo, ki je skoraj brez trupla. Naj nesrečnejša je pač bila doba g. Puclja, ki je zanemaril vse. Pustil je tudi brez haska ležati z zakonom določene milijone za po« Ijedelski kredit in se ni nič brigal za iz« vedho tega zakona. Tako so bili naši kme« ti opeharjeni za ogromne vsote. Od 300 milijonov, ki jih predvideva Pucljev budžet gre le 2S milijonov za direktno povzdigo kmetijstva. Vse drugo je za birokracijo. Pač pa je znal g. Pucelj spremeniti dohod« ke iz Držaime razredne loterije v svoj di' spozicijski fond. Pucljev proračun je pra« va propast za naše kmetijstvo. Končno po« živa govornik vlado naj zaščiti povodom pogajani s Francijo naše vinogradništvo. Na meravane carine bodo sicer uničile lep del naše ;a kmetijstva.
Pozno zvečer je vladna večina odobrila proračun ministrstva poljoprivrede
Resen položaj na daljnjem vzhodu
Ojačenje angleškega brodovja. — Anglija bo branila svojo posest v Šanghaju. — Boj za Šanghaj. — Belgija se odpoveduje svojim pravicam. — Japonsko stališče.
London, 18. januarja, d. Vlada se inten» zivno bavi z dogodki na Kitajskem. Skoraj vse ladji;, k. sedaj križarijo v Egejskem morju, so dobile nalog, naj nemudoma od« potujej' na Kitajsko. Tudi «Daily News» pravijo, da bo 'reba angleško brodovje v vzhodni Aziji ojačiti.
London, 18. januarja, s. V kitajskih vo» dah je sedaj že ena angleška flotilja atlant« skega brodovja, dalje 18 oklopnih križark, 5 manjših križark ter druge manjše enote. Na potu v kitajske vode je 11 nadaljnjih angleških oklopnih križark ter nekaj po« možnih ladij
London, 18. januarja, (pa.) Na podlagi poročila O' Malleya je sklenil ministrski svet, da bo Anglija branila svojo koncesi« jo v Šanghaju. S tem sklepom se ne izklju« čuje možnost nadaljnih pogajanj.
London, 18. januarja, (lo.) Odredbe gle» de Kitajske, sklenjenff na včerajšnjem mini« strskem svetu ne pomenjajo nikakih novih smernic v angleški politiki glede Kitajske. Sklenjene so bile izključno v obrambô an« gleških interesov na Kitajskem. Angleška vlada skjkoprej s simpatijo spremlja giba« nje kitajskih nacijcmalistov. Vse vojaške priprave, ne pomenjajo nikakih sovražnih činov proti Kitajski in so izključno preven« tivnega značaja. Šanghaj, 18. j'muarja. (bc.) V mestu je i bilo izkrccn h 40СЛ mož v obrambo tujih
koncesij. Kakor trdijo v merodajnih kro» gih, jc za uspešno obrambo Sanghaja po» trebnih najmanj 25.000 mož.
Peking, 18. januarja (ri.) Kantonski ge» neral Fcnjučiang je dobil iz Rusije 700 ton orožja in municije, izgotovljene v Nemčiji. Vesti iz Sanghaja potrjujejo, da je položaj izredno resen. Nacijonalisti so prijeli že okrog sto Evropcev in jih internirali.
Berlin, 18. januarja, (be.) Kakor poroča» jo iz diplomatskih bruseljskih krogov, sc je izjavila belgijska vlada pripravljeno, da se odpove svoji koncesiji v Tientsinu. Kitaj» ska vlada je izrazil svoje zadovoljstvo nad tem sklepom in je zaprosila za tozadevno pogajanja.
Tokio, 18. januarja, (pa.) Ministrski pred« sodnik Wakalshuki je izrazil svoje simpati« je za upravičene težnje kitajskih nacijona« listov. Navzlic temu je Japonska odločena, da brani z vso doslednostjo svoje legitim« nc interese.
Fučav, IS. januarja, d. Kitajski nacijona« listi so napadli cerkve in naselbine angle» ških in ameriških misijonarjev in jih po* rušili. Razdejanje traja še vedno. Skoda je ogromna
Kolera v Galiciji
Lvov, 18. januarja, (be.) V vzhodni Gali« ciji se je pojavila kolera, ki se hitro Sri in zal.teva do 50 žrtev na dan.
Nova radikalsko-radičevska afera
Predsednik Narodne skupščine
in Radičev
Kkor smo že na kratko poročali je v nedeljo na shodu radikalne stranke v Som-boni predsednik Narodne skupščine Marko Trifkovič ostro napadel Stj. Radiča. Trif-kovičev govor je pomemben za oceno političnega položaja ta vse kaže, da postane izhodišče nove krize. Zato prinašamo danes Trifkovičeva izvajanja v obširnejšem izvlečku.
Po izvršeni osvoboditvi in ujedtajenju, po sprejetju vidovdanske ustave, — tako je «zvajal z- Trlfkcvlč. je imela naSa država v mednarodni skupnosti velik ugled ln veljavo. Preostalo Je še, da se v notranjosti države razčisti s HRSS. Delo ni bilo lahko, ker je Radič šef in vodja te stranke uporabil vsa sredstva, da obdrži svoje pristaše v onem razpoloženju napram tej državi. v katerem je Avstro-ogrska sistematsko delala desetletja. Radič je pošiljal memorande v inozemstvo, vršil je agitacijo v Angliji, šd v boljševlško Rnsflo, vzdrževal zveze z boljševISklm poslanikom na Dunaju, proglašaj našo vojsko za batinaško in srbske oficirje za bMInaše. Na svolih shodih je govorfl, kako »o Srbi pobil! ogrora ne množice svojih hrvatskih rojakov ter iih sušili v dimnikih. Navajal ie laži o tra-Sem pohoda skozi Albanijo In tako dalje. Vse to z namenom, da odvoji Hrvate od drŽave SHS.
Xo so došle volitve L 1924, je vlada po dolgem prenašanja neprimernega ta škodljivega dela HRSS, podvzela zakonske ukrepe proti vodstvu HRSS. Izvršile so se volitve, pri katerih je HRSS dobila precejšnje število mandatov. Prej nego jt bil sprejet sklep, ali naj se zakonski ukrepi, Dodvzeti med volitvami podaljšajo, odnos-tso poostrijo sta dva radičevca poslanca dr. Benjamin Šuperitra in Pav!e Radič v Nar. skupščini podala izjave, ki so naglašale da HSS zapušča svojo dosedanjo smer ta menja svoje dosedanje stališče.
Po teh iziavah so se pričela pogajanja NRS z zastopniki HSS In je došlo hitro do sporazuma. Pričakovalo se je, da bo vlada, ki se sestavi .iz radikalne ta radičeve stran ke, ne samo prinesla mir ta pomiTjenle strasti med narodom, temveč da bo tndi mnoge močnejša v Narodni skupščini. Ra-dič se je odrekel republikanstvu In separatizmu ter se brez pridržka Izjavil za sedanjo državno ustavno ureditev ta obljubil, da bo z vso silo delal za izvedbo ustave. Takoj za tem je došlo aboliranje krivcev iz vodstva HRSS ta potem sprejetje Stj. Radiča v vlado, pri čemer se mu ie izročil eden najvažnejših resorov, ministrstvo pro-svete. To se le vršilo z bioskopsko brzino, tako da je sam Stj. Radič izjavil, da je napravil hitrejšo ta sijajneišo karijero kakor grof Andnssy, ki mu je bilo tTeba 20 let, da Je postal minister v Madžarski, njemu 2>a ni bilo treba niti 20 tednov.
A kaj je storil Radič? Izpuščen h zapora na svobodo, postavljen na ministrski stol, ie na svojih shodih govoril kot šef stranke Ia aktivni minister vseskozi opozicijske govore. Na teb shodih le brezsrčno napadal našega šefa pokojnega Pašiča. Napadal je svoje ministrske tovariše kakor, da bi ne bffl njegovi tovariši, temveč najhujši nasprotniki. Prav nič drugače nI tretiral inozemske poslanike, akreditirane na našem dvom, napadal je našega patrijarha, ki mu je bU na poti. Ne samo to, on je tudi našo
Marko Triikovič o Si Radiču odgovor.
svetinjo naš veliki Kajmačkaian progasti za navaden »kajgan« (jajčjo jed). Postopanje Radiča je otežkočalo delo vlade ln preprečalo delo Narodne skupščine, kajti, četudi je Stj. Radič neprestano govoril, da mora skupščina delati in sprejeti zakone, da mora skrbeti za narodno blagostanje itd-vendar skupščina nikdar ni manj delata, kakor v časa vlade RR. Postopanje Stj. Radiča je Izzivalo krizo za krizo.
Napadi St Radiča na pokojnega Pašiča so presegali vsako mero. Pašič pa je sicer smatral, bo sporazum s HSS dobra stvar a je govoril: S Stj. Radičem bo težko sodelovati vsakemu politiku.
In v resnici je tako. Videli ste v poldrugem letn, kakšne težkoče imajo z njim. Težko bo z njim sodelovati, dokler ne Iz-premeni bodisi svojih namer, bodisi svojega temperamenta. Ako ie resnica, da je samo njegov temperament vzrok njegovemu postopanju, ki ovira delo ta izziva krize. (Vzkliki: V norišnico z nJim!) ----
Radičev ponižen odgovor
Zagreb, IS. januarja, r. »Jutami! list« objavlja naslednji odgovor Stj. Radiča na Trifkovičeva izvajanja:
Trifkovič me je poglasil za glavnega krivca nedelavnosti parlamenta. Vzemimo, da Je to resi „a, vendar pa je za parlamentarno delo mnogo važnejši in odločitaejši ptedsednik parlameiita kakor pa predsednik ene izmed združenih strank parlamentarne večine, ki razen teg3 niti ni član vlade niti parlamenta, a Trifkovič se niti malo ne zaveda, pa ie zato v teh dveh letih predsedoval v vsem desetkrat parlamentarnim sejam, dasi poslovnik izrečno zahteva baš od predsednika, da predseduje, ako mu ne zabranjuje bolezen. Načrt zakona o agrarni reformi v Dalmaciji n. pr. ie bil vložen v
Narodni skupščtaf 5. avgusta, objavljen skupščini 12. oktobra, odbor je bil izvoljen 22 istega meseca, prva njegova seja se je vršila 28. oktobra, od tedaj pa do danes ta odbor ni imel seje. Na predsednika skupščine je bilo postavljenih dvoje vprašanj radi tega ta opozorjen je bi! tudi na svoje pravo oziroma dolžnost, da pozove skupščino naj izvoli nov odbor. G. Trifkovič se za ta vprašanja niti zmenil ni. toda svojo dolžnost pa bi moral vršiti tudi brez teh vprašanj On ie enostavno kot predsednik skupščine sabotiral delo Narodne skupščine s svojo brezbrižnostjo in nedelavnostjo. končno pa tudi s svojim glasovanjem v radikalnem klubu proti vladi narodnega sporazuma, torej zlasti proti onim Hrvatom, ki so ga istotako izvolili za predsednika in brez kateri ne bil bi! predsednik vsaj ne v tedanii ta niti v današnji politični konstelaciii.
& Trifkovič je napravil težko pogreško, ko je pričel to vprašanje parlamentarnega dela razpravljati na javnem shodu. Bil je v obče povsem neobjektiven in ko bi bila resnica, kar ie očital meni je to sedaj sam stori! v mnogo bolj neprimerni obliki brez kakšnega ozira na svoj delikaten položaj v parlament.
Klub HSS bo na svoji seji 26. t m. razpravljal tudi o tej stvari, ker je g. Triikovič pozabil, da parlament ni Institucija neznatne manjšine radikalnega kluba, temveč ,fe institucija celokupne naše države m našega naroda.
„Medju slovenačkim radikalima"
Nedeljska «Samouprava» navaja pod gor» njim naslovom izjave «slovenačkih rad ka» !a» o položaju radikalne stranke v Slove» niji, ki so v marsikakem oziru silno za» Kavne.
Prvi je «otac Jugoslavije» dr. Niko Zu» panič. ki izjavlja, da radikali v večini okra» iev zato niso postavili kandidatov, ker dr* Savna uprava vodi politiko, ki favorizira njihove nasprotnike! Dr. Zupanič obžaluje, da je v Beogradu tako malo razumevanja г» slovenske radikale. Nerazumljivo mu je. da postavlja radikalna vlada na vodilna mesta v Sloveniji ljudi iz nasprotnih strank. Toda slovenski rad:ka!i kljub temu ne bodo opustili boja. «Naj se zgodi kar« koli,» vzklika resignirano dr. Žopanič, «ved no bomo ostali disciplinirani radikali.»
Dr. Ravnik je mnogo večif optimist in izjavlja, da je radikalom vsled sporazuma c klerikalci in Nemci v Mariboru in Celiu zasitfrran mandati O Nemcih pravi, da predstavljajo v mariborski oblasti 75 odst. vsega kapitala, zato pa iih je treba prido» Hiti s priiateljsfvom . . • Še večjega nmriena se mu z Ji zavezn;štvo radikalov s klerikal» ci ki baie živo želiio, da bi postali slo» venski radikali informatorji Beograda Po» (•ОИ sodelovanja z SLS prihaiaio radikali do izraza, ker se kot nieni zavezniki s po. znavajo s širokimi sloji naroda! Nato de» nuncira velikega župana dr. Pirkmaieria.
Končno pove tudi to»le originalno: «Pred gobovim časom smo poslali okrožnico uči» teliem naše oblasti. Sam. dem. tisk ni o tem n;česar iavit. Učitelji so torei (!) ta» ko preplašeni od niih (sam. demokratov), da =e nihče ni ima! poročati- da je prejel rarf'Wlsko po-zivnieo!»
Tiča je pa vsekakor ustrelii dr. Ravni» kov tovariš Tanko Tavčar, ki poia-=niu. te. zakai radikali niso motili niti kandida» tov postaviti. Pravi, da iih niso hoteli, in sicer v znak protesta рго-H demokratskim upravnim urad^Vnm. pod katerih <rternr> imr» se ^ «rrrdiknfnn mn?» ne moj'a «po» kpwitt»' Snorazum z SLS ie pokazat do« slei zelo lene i«=oehe T.i"blianski radikali ^У fm„|: več vpliv na drravno upravo, pa bi seda i to pripadalo ♦"tfi mariborskim ra» Če »o morebiti gotova necontasia v radikalni stranki, slovenski radikali niso nri^taf, ker so premladi, da bi se v to metali.
pr Kmil Stefanovič »rdi. dn ie dr. Zeriav pri T^dniib slr«n«J4nsklb volitvah n-eprečil „„КИ-WVoM MoV v marT^-sM oMasM !n da uradniki w pristaši SOS «brezsrčno preganjajo radikale»..,
Celjska radikala Rudolf Strmecki m dr. Goričan se pritoiujeta, da je mariborski veliki žup?n skušal rešiti celjski občinski svet. izjavljata, da mu to ni uspelo, tako. da bo vendarle postavljen komisar!
Do besede je prišel tudi dr. Vladimir Ravnihar, ki pripoveduje, da so se radikali v Ljubljani hoteli sporazumeti za oblastne volitve z radičevci. pa jim to ui uspelo. Zahteva vsaj moralno pomoč iz Beograda m pravi, da ga dražita sedanja velika žu» pana. Samostojnim demokratom posebno zamerja. da so v Ljubljani skupno z narod» aimi socijalisti osnovali Napredni blok.
Dr Sajovic iz Kočevja pravi, da bi bik) za širjenje radikalne stranke v Sloveniji potrebno sistematsko delo. radikalna stran» ki pa se je zelo pozno (!) začela zanimati za Slovenijo, a tedi po tem se ni zanimala za želje slovenskih radikalov Za napredek stranke je predvsem potrebno zaupanje v prvake, pravi dr. Saiovic. radikalni režim p* favorizira sam demokrate, ki vodijo proti rem slovenskim radikalskim prvakom ogorčeno borbo. V Beogradu naj vedo, da samo «mi» (slovenski radikalni prvaki) mo» remo jx>stati nevarni za klerikalce!!
Pri radikalski «Samoupravi» v Beogradu so morali izgubiti duševno ravnotežje, da priobčujeio te v njihovi naivni špekulaciji teko originalne vziave. Morda pa so beo« grajska radikalska gospoda hoteli svoje slo» venačke prvake Ir blamirati in osmešiti?
Nekaj o mariborskih radikalih
MlUWrt Din za izdajalsko Intervencijo.)
Maribor, 18. januarja
V zadnjem času čitamo v našem časopisju o raznih mariborskih rad kalnih prvakih reči, ki jih stavijo v narodnem ozirn v sramotno luč. Razne politične kupčije z Nemci iu posredovanja v Beogradu pri najrazličnejših ministrstvih pripuščajo domnevo, tla so se priključili t! ljudje radikalni stranki nc toliko iz prepričanja kakor iz umazanega koristo'ovstva. d% pridejo na lahek način do zasluži a in denarja. Iz posredovanja pri beograjskih ministrstvih so si napravili nekateri tukaišnji radikali, katerim ni mar do resneza ir. poštenesa dela, posebno obrt, ki jim nese lepe dobičke.
Posebno pridobitev našega državljanstva je tista panoga, ki nosi takim političnim »obrtnikom., mastne dobičke. Znano je, da naše ministrstvo notranj'h del po več:n; odklanja prosu j ? za državljanstvo takih tujih podanikov, ki živijo pri ha«, pa ne razumejo
našega državrega Jezik«, fa takih je mnogo, posebno onih, kl Jim je U enega ali dragega vzroka naše državljanstvo nujno potrebno, n. pr. zdravniki, farmacevti, industriel i. dr.
Pri nas je še mnogo rojakov, bratov slovanskega rodu in pripadnikov drugih Jezikov, ki so v pomanjkanju splošnega zakona o državljanstvu navezani na to, da moledujejo v notranjem ministrstvu za milost podelitve državljanstva. A kaj se godi? Rojaki, slovanski ljudje dostikrat zaman čakajo, prednost pred njimi pa ima tulec. Metoda mnogih takih naših novih državljanov — Nemcev ze enostavna. Vpisali so se med radikale in kupčija se je začela ... V Mariboru živi neki radikal, ki rad sprejema ta pozdravlja ministre, ko potujejo po Sloveniji, na katerega se orti, ki ne morejo priti po zakonitem pota do zaieljenih pravic, obračajo s prošnjam«, da jim izposluie v Beogradu kakšno ugodnost, ki bi jo drugače z ozirom na obstoječe zakone, ne mogli doseči.
O tem radikalu je dognano, da potuje po vsej mariborski oblasti ta sprejema take prošnje Da tega ue dela zastonj, je jasno. Nedavno pa se je skoraj opekel. Izpostava! ie namreč za nekega Nemca naše državljanstvo in da b! bila stvar bolj sigurna, je pri ministrstvu celo dosegel, da je uradnik v ministrstvu izroči! dekret o državljanstvu njemu v osebno izročitev dotični stranki. Storil je to predvsem radi tega, ker je domneval, da bi morebiti oblastvo, kateremu so taki prošnjiki v narodnem in državnem oziru natančno znani, doticnega dekreta ue kasiralo. drugič pa, da bi lažje izrisati od svojega kKJetita primerno »takso« za izspo-siovanje našega državlianstva. In res, od dotične stranke je zahteva! nič več in nič manj kakor 40.000 Din. Če mu je do;ična stranka v resnici toliko plačala, ni znano.
Da ta slučaj tli edin, vedo najbolje naši državni uradi in vsa politična oblastva, ki dobivajo od svolih nadrejenih ministrstev iz Beograda pogosto razpise, odloke ta dekrete najraznovrstnejše vsebine, ki so, če že ne »contra legem > pa vsaj »praeter legam г.
ta taki ljudje, ki prodajajo v Beogradu naše državne in narodne interese, samo da momentano koristijo sebi, si še upajo govoriti o svoji narodnost' ta svojem slovenstvu!! Ali ni to naravnost vnebovpejoč škandal?! Zakaj niso ostal! tam, kjer so bili, naši zasužnjeni bratje bi jih kot idealne borce, če se sploh k takim prištevajo, za svoje narodne pravice gotovo bolj potrebovali in oni bi jim lahko tam več koristili, kakor pa, da so prišli sem na naš račun delat rame umazane kupčije z Neme! in ščititi njihove interese. Ako motrimo njihovo »narodno« delo med nami, se ne moremo otresti mnenja da so oni postali agenti nemštva, ki i;b plačuje, da ščitijo pod firmo naše državnosti in narodnosti njegove interesa v Sloveniji
Politične Шке
Krščanski soci|alci in SLS
Dr. Stanovnik. ki bi moral biti po soglasnem sklepu fiuBljanskih klerikalnih upnikov nosilec kandidatne liste SLS v Ljubljani. ki pa ga je vodstvo SLS izključilo od vsake kandidature, je imel v nedeljo neprijetno dolžnost, da je moral kot predsednik ljubljanske organizacije SLS predsedovati klerikalnemu volilnemu shodu — v »Uni-onu«. Dr. S anovnik se je vda! pritisku klerikalnih diktatorjev, ki imenujejo njega in ujegove pristaše, krščanske sccijaice, za fronderje, ter ie podiva! kršč. socijalce k ohranitvi strankine discipline. To je bržkone smatral ziasti zato kot potrebno, ker so se iz vodilnih krogov klerikalne stranke razširile grožnje ua naslov upornih krščanskih socljallstov, da bodo posamezni* kom uničili eksistenco tu da bodo tudi dr. Stanovniku kot advkaiu odjedli vso klerikalno klijentelo ako bi skušal! še nadalje rovariti proti njihovi diktaturi. Kruh ie kruh. pa je Z4to Popolnoma umevno, da je dr. Stanovnik govoril na shodu v «Uiriotm«, da se mora in osebne ambicije odstraniti, da je potrebna disciplina in da se moralo fronderji (k ršča nsk o-s oci j al n i ?) prepustili SDS Zanimivo pa je to, da je dr. Stanovnik priznal, da je obstoia! prepir v ljubljanski mestni organizaciji SLS. To je namreč »Slovenec« tajil, ko smo o sporih v klerikalni strank' poročali. Kljub temu, da je dr. Stanovnik pozival v »Unionu« k disciplini pa je dei«tvo, da še vedno n; porav-uaii spor tttfcd krščanskimi socijalci in osrednjim vodstvom SLS. ki jim'je diktiralo svoje ljubljanske kandidate, da se ta boj nadaliuje in da groze kršč. socijalci očitno, da bedo po volitvah nadaljevali svoj boj proti »diktatur; od zgoraj, ki b:je v obraz vsem demokratičnim načelom«. Mnogi seveda rudi izjavljajo v svojem ogorčenju, da se bodo k'jub vsem obljubam osrednjega vodstva SLS o koncesijah za bodoče ljubljanske občinske volitve vzdržali volitev, ker se bo le z abstinenco moglo dokazati klerikalnim diktatorjem, da brez krščanskih soeijalcev v Ljubljani ničesar nc pomenijo. Bojevitejši celo izjavljajo da bodo v znak protes'u proti diktaturi vodstva SLS volili neklerikalne stranke. Boj v klerikalni stranki se torej nadaljuje. ogeni narašča kljub temo, da ga ua povelje in pritisk zgoraj gasita dr. Go-sar v '.SIoTenci: m dr. Stanovnik na shodili.
Bedasta volilna intriga
Včeraišnji --Slovenec« si je dovolil bedasto volilno šalo. ki to ofividmf smatra za dobro političn-- intrico. Poroča namreč »iz Beograda«, d.i bo obč svet mesta Krania razipuščen Akoravno nismo niti za treaotek nasedli, smo vendar naročili našemu beograjskemu poročevalcu, da povpraša v notranjem ministrstvu za avtentične Informacije. V ministrstvu i-zjavliajo. da n'komnr nI r.ič znan-o n nameravanem razpustu obč sveta kraniskega ki de'uie v najlepšem redu ta eleoe katerega tudi ni od n'koder ; pritožb Cela stvar je torej pra-sna izmiš-
ljotina. Naravno je, da tndi na uradu velikega županstva o kakšnih pritožbah proti kranjskemu obd. svetu, ki je eden najvzor-nejših v celi oblasti, nihče ničesar ne ve. Klerikalcem je očividno šel sobotni krasni shod SDS v Kranju korenito na živce.
Ljudska obsodba St. Radiča
Splitska «Novo Doba» piše. da je St. Ra» dič doživel pretekle dni v Dalmaciji ne» uspehe, od katerih je bil eden bujši cd drugega. Pokazalo se je, da propada Radi» čeva lažna veličina in se razpršujc usodna in strašna iluzija. Ako z ničemer drug,m, piše «Novo Doba», se more Dalmacija do* našati s tem, da je zadnja prestopila k te» mu lažnjivemu apostolu in da ga je tjrva zapustila. Za Radičevo Fatalno politiko pri. čenja preteklost- Morebiti bo Radičeve agonija trajala več ali manj časa, propast pa mu je sig-urna, ker je v naravi jami, da izgine in propade vse, kar je neprirodno in lažno. Zgodovina je dala zadoščenje onim Hrvatom, ki so St. Radiču odrekali pravico govoriti v imenu Hrvatske in fc so v najtežjih časih pobijali njegovo usod» no politiko. St. Radič ni nikdar vodil hr» vatske politike v njenem pravem smisli, ker za to ni bil niti poklican, niti spo-o» ben. Vodil je vedno kupčevalsko poEtiko, stremeč samo za tem, da poveča svojo JS^b no oblast in vpliv. Nihče ni bolj zlorabil hrvatskega imena kakor St. Radič in uie» gova pojava ie bila fatalna za Hrvatstv^ Ta izjava splitske «Novo Dobe», ki je glsu silo Davidovičeve stranke, potrjuje, da >o imeli prav oni, ki se niso družili s St. Ri» dičem, niso pa imeli prav tisti, U so dt» lali nasprotno. Ali se rasni tudi v vr&Vih Davidovičeve stranke?
Klerikalcem teče voda v grlo
Kdor ne verjame, da teče SLS voda v grlo, naj vzame v roke včerajšnji tSlove-nee». O nedeljskih «manifestacijah» za SLS poroča s takimi napisi ta s takim ognjem, kakor da bi se podiral pod Slovenijo svet. Čudno je, da ee ni radi klerikalnih manifestacij prevrgla zemeljska oe in da se ne suče od nedelje naprej zemlja okoli šen-klavskega zvonika. Ako bi bilo tudi res tako hudo manifestiranje, kakor ga napihuje <Slovenec>, ostane še vedno nerešena zs-gonetka, zakaj taka cirkuška reklama ia SLS v îSlovencus», ako so njeni nasprotniki _ kakor poroča sSlovenecï v isti številki
_ doživeli same q>oiome> ta ^katastrofalne
poraze-.-. Kdor je čital cSlovenca, zadnji mesec, se je vendar ie lahko prepričal, da cmrtve m v grob položene» SDS ta drugih strank, razen SLS v Sloveniji sploh ni. Ali je cSlovenca> morda strah, da emrtvb vstajajo iz njihovih grobov? Klerikalci imajo bržčas neprestano pred očmi zadnje volitve v <Zbornico za trgovino, obrt in industrijo», ko so prav tako, kakor danes, že v naprej bili pijani zmage, a so jih vendarle dobili po grbi tako, da so odnesli od 48 samo 7 mandatov. Božji mlini meljejo počasi, a sigurno. To sedaj, ko jim voda dere v grlo, vidijo tudi klerikalci. Zato tak ropot, zato take manifestacije SLS m zato take polomije dragih.
Opeharjeni krščanski socijalci
Dr. Brecelj je na klerikalnem shodu v iUnionu» izjavil, da je na svoje mesto kot nosilec klerikalne kandidatne liste v Ljubljani prišel kakor Pilat v credo. To je res, kajti na dr. Breclja na shodu ljubljanskih zaupnikov SLS nihče niti mislil ni spričo neznanih «zaslug» za delavstvo, o katerih sedaj rrazari «Siovenec». Ko je vodstvo SLS kljub soglasnemu sklepu ljubljanskih klerikalnih zaupnikov odklonilo dr. Sta-novnika, bivšega ljubljanskega podžupana. kot nosilca kandidatne liste, je hotelo postaviti za nosilca advokata dr. Adlešiča. Ker pa so kršč. socijalci odklonili dr. Adlešiča kot nosilca, češ. da sprejmejo rajši vsako drugo kandidatno listo, je vodstvo SLS nomini-ralo dr. Breclja. ki kandidira tudi v ljubljanski okolici, a kršč. socijalci se vsled dane besede niso mogli več umakniti. . Potolažili so jih deloma s tem, da jim bodo pri bodočih ljubljanskih občinskih volitvah prepustili popolnoma svobodne roke. Pri tem je seveda veliko vprašanje, če jih bo tedaj vodstvo SLS hotelo in še moglo mate-rijalno podpreti. Dr. Brecelj je torej res prišel na klerikalno kandidatno listo v Ljubljani kot Pilat v credo. Ogorčenje med kršč. socijalci, ki so ga skušali klerikalni voditelji pomiriti z raznimi obljubami in z mastnim volilnim fondom. pa je zadnje dni nanovo izbruhnilo na dan. ko se je zvedelo, da je dr. Brecelj samo navidezni kandidat in da namerava svoj ljubljanski mandat odložiti, ker računa, da bo izvoljen v ljubljanski okolici. S tem računa vodstvo SLS. da dobi ljubljanski mandat advokat dr. Adlešič. Razume se. da delajo klerikalci tudi v tern slučaju račun brez krčmarja. Kršč. socijalisti pa vidijo v tem isti manever kakor pri zadnjih skupščin, volitvah, ko so jim obljubovali. da bo dr. Korošec svoj ljubljanski mandat odstopi! namestniku Fr. Tersegla-vu. Dr. Adlešiča namreč smatrajo za zastopnika kapitalistične struje v SLS. ki v kršč. socijalni delavski organizaciji m pri reševanju socijalnih vprašanj sploh ni nikdar sodeloval ln ki ga v splošnem smatrajo za zastopnika «poslovnih» kristjanov. V nameri dr. Breclja. da odloži ljubljanski mandat v korist dr. Adlešiča. vidijo novo prevaro vodstva SLS. pa je umevno, da se počutijo v klerikalni stranki zapostavljeni. prezirani in le kot objekt političnega izkoriščanja. Večina nima veselja gnati se za klerikalne ■rburžuje». V boju sploh ne nastopa aktivno, izvzemši nekaterih 0'ačancev. ki so se potakonmili dobrot klerikalnega volilnega fonda.
Bolgarska politika
Dunaj, 17. januarja. Bolgarski poslanik lodor Nedkov je podal novinarjem zanimive izjave glede nameravane pogodbe med Italijo in Madžarsko in o stališču Bolgarije na Balkanu.
Poslanik je izjavil, da je ideja balkanskega Locarna. o katerem se zadnje čase toliko govori, del velikega kompleksa, ki ga tvorijo razprave o poglobitvi miru na Balkanu. Glede tega vprašanja zasleduje bolgarska vlada strogo politiko miru. Bolgarska vestno izpolnjuje vse obveznosti, ki jih ji nalaga mirovna pogodba, in si je s tem zadobila zaupanje sosedov in sploh Evrope. To zaupanje in prijateljstvo ji daje edino možnost za življenje, namreč mir. Pomoč, ki jo daje Evropa in zlasti posojilo Društva narodov je dokaz brezpogojne mirovne tendence sofijske vlade, ki jo splošno priznavajo.
Sofijska vlada je vedno stremela za tem. da odpravi vsa nesoglasja s sosedi in reši vse spore, kakor je to v skladu z določbami mirovne pogodbe. Ni ga dogodka ali napora, ki bi mogel Bolgarijo spraviti v drugo smer kakor je ona, ki je tu začrtana. Narod hoče živeti v kar najboljšem razmerju z vsemi sosedi. Zlasti vežejo Bolgarijo razni skupni interesi z Jugoslavijo, kar je treba posebe naglašati. Vlada odklanja vsake vrste vojaške ali vojne pustolovščine. Njena vojaška sila je jedvs tako močna, da more vzdrževati red in mir v državi. Bolgarija ie v smislu mirovne pogodbe popolnoma razorožena. Sicer pa ni ravno treba, da mora biti kaka država oborožena da doseže svoje smotre Vlada ima dovolj posla s tem. da zagotovi mirni razvoj države na znotraj in da sodeluje pri ohranitvi splošnega miru. Bolgarija bo tudi Še nadalje ostala pri tej svoji politiki. Vsako stremljenje, ki gre гз tem. da se nele ohrani, ampak tudi učvrsti mir na Balkanu. lahko z gotovostjo računa na podporo Bolgarije.
Nemška vladna kriza
BerRn, 18. januarja, s. Današnji dopoL danski razgovor državnega kancelarja dr. Marsa z nemškim nacionalcem grofom W'e» stapom je trajal približno eno uro. Dr. Marx je skušal ugotoviti, ako bi nemški nacionalci hoteli rolerirati kabinet sredine. Kakor javlja poročevalski urad nemških iz» dajateljev listov, ni grof Westarp pustil no» benega dvoma, da se to ne bo zgodilo Dr. Marx namerava danes popoldne sprejeti za« stopnike bavarske ljudske stranke Popol» dne se bo sestalo tudi predsedntitvo soci» alnodemokratske frakcije. Na tej seji bo posl. Muller.Franken poročal o svojih raz» govoric z dr. Marxom.
Nezadovoljivi nemški predlogi
Pariz, 18. januarja, s. «Agence Ha-vas» poroča: Medzavezniškj vojaški odbor ni spoznal nemške predloge za zadostne ter je zahteval v teh predlogih velike izpremembe.
Pariz, 1& januarja, g. Predlogi, ki jih je stavil nemški delegat general Pa-wels v imenu svoje vlade medzavezniškj vojaški komisiji glede razorožile, i nikakor niso zadovoljivi To potrjujejo tudi listi ki objavljajo v tej stvari ofl-cijozno noto in dostavljajo, da kljub temu nj računati s tem, da bi se pogajanja razbila. Večinoma menijo, da dobita nemška delegata osem dni odloga. da medtem izdela nemška vlada nove predloge, ki bi bili bolj zadovoljivi.
Značilen angleški glas o Balkanu in vzhodni Evropi
London, 18. januarja, d. «Times» pravijo, da je vznemirljiv položaj v vzhodni Evnrfc pi in na Balkanu posledica nesoglasij med Francijo in Nemčijo. Vsako namigovanje, da med glavnima podpisnicama loca/uskega pakta ni vse v redu. si razlagajo v rem delu Evrope po svoje in poveča razburjenje. Za« to si države na vzhodu in jugovzhodu Ev« rope skušajo zagotoviti varnost z raznimi zvezami in pogodbami. Pravo diplomatsko delovanje je moralo stopiti v ozadje, ker je v ospredju kovanje načrtov za male po. godbe ta pogajanja za njihovo uresničenje. To ni po mnenju lista dober znak, ker uregne voditi k politični preorijentaciji v Evropi, ki bi bila lahko naperjena proti tretjim državam. List omenja tudi nedavni govor poljskega zunanjega ministra Zale« skega in pravi, da so kljub vsemu temu močne sile na delu. da se ohrani mir
Nadaljne aretacije Ukrajincev na Poîjskeœ
Varšava, IS. januarja, s. Snoči je bil are» tiran sejmski poslanec Piotla, član «Hroma» de». Sedaj so aretirani vsi štirje poslanci, člani imenovane organizacije. Kot peti jt; bil aretiran neki poslanec nrotlv'sne kmet» ske stranke. Včeraj so areti-aii * Vsršav-i in Krakovu mnogo oseb. V vojvodstvu Vil* ni znaša Število aretiranih članov in pirista» šev «Hromscleru približne 300.
Nadškof ~ Doveljnik opornikov
Newyork, 18. januarja- s. Aseoc'ated Press poroča: Voino mtaistrstvo ie odre; dih», da se odpošljejo v državo Jalisco oja^ čenja. кет so doepele vesti, da zavztmaic tamošnji njx>ri resen obses. Te vesti zatr« iojejo- da nsčelaie nadškof Jimenez Iz Guatalaiere osebno oddelku upornikov, ki štele 500 mo? Kakor poroča io. rasleduie oddelek zveznih čet upornike pri Quemadu.
ali Kraji in ljudje
Veličasten pogreb Jovana Cvijica
Beograd, 18. januarja
Tekom nedelje ia včerajšnjega dne so se okrog odra velikega pokojnika Jovana Cvijica v poslopju nove univerze tmmoma zbirale množice, izkazujoč pokojniku poslednjo čast. a iz vseh krajev države ter od številnih visokih institucij v inozemstvu so prihajale brzojavke z izrazi sožalja, naslovljene deloma na univerzo, deloma na pokojnikovo soprogo. Umrlega učenjaka so prišli kropit vsi odlični činitelji beograjske družbe, ki so tudi polagali prekrasne vence, katerih se je ob odru nabralo izredno veliko število. Ogromen interes vsega kulturnega sveta za smrt našega prvega učenjaka je lahko predočil, kakšen velikan je odšel iz naše srede in kaj izgublja v pokojniku naša znanost Nadvse pa je poveličal spomin velikega učenjaka današnji pogrebni sprevod.
Beograd, ki je ves prisostvoval pogrebu, izza Pašičeve smrti, ni doživel tako veličastnih pogrebnih svečanosti. Vse ulice, koder se je pomikal sprevod, so bile napolnjene z mogočnim špalirjem ljudstva. Ob 10. dopoldne so profesorii in akademiki prenesli krsto z odra na pogrebni voz, nakar se je formirala ogromna povorka, ki je krenila v Saborno cerkev, кјет se je vršila svečana zadušnica. Služil jo je patrijarh Dimitrije ob asistenci štirih vladik in velikega števila svečenikov. Po ceremoniji je patrijarh v daljšem govoru obeležil zasluge pokojnika in izgubo, ki jo utrpi država in znanost s smrtjo velikega jugoslovenskega učenjaka. Nato so se z lepimi spominskimi govori oprostili od pokojnika v imenu vlade prosvetni minister Miša Trifunovič, za kr. Akademijo znanosti njen generalni tajnik dr. Aleksander Belič in za beograjsko univerzo rektor Pavle Popovič.
Iz Saborne cerkve so krsto prenesli Sve-tozar Pribičevič, Ljuba Davidovič, Miša Trifunovič, dr. Ninko Perič, dr. Tugomir Alaupovič in general Bertid. Zopet se Je v novem redu razvil veličasten sprevod. Za križem so nosili številna visoka odlikovanja, nato vence s krasnim kraljevim srebrnim lovorom na čelu. Sledilo Je predsedstvo vlade, predsedstvo in predstavniki Narodne skupščine ter beograjske občine, raznih društev in korporacij in dolga vrsta dijaštva. Za mrtvaškim vozom je stopala obitelj pokojnika, za njo admiral Priča kot zastopnik kralja, predsednik v'ade Uzunovič z vsemi ministri, navzočimi v Beogradu, šefi strank gg. Pribičevič, Davidovič in drugi, celokupni diplomatski zbor, atašeji, vseučtliški profesorji, predstavniki vseučilišč v Inozemstvu ter za zagrebško univerzo dekan tehnične fakultete prof. Belovrh. predstavnika ljubljanske univerze dr. Luk-man in dr. Rus, predstavnika zagrebške Ju-goslovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Dragutin Boranič in dr. Stjepan Zim-merman, pevsko društvo Obilič, številni zastopniki znanstvenih in kulturnih ustanov, srednjih šol, oficirski zbor ter nepregledna množica ljudstva.
Velikanski sprevod je kreoil po Knez Mi-tajlovi ulici proti univerzi, kier se je ustavil. Dekan filozofske faknitete prof. Milan-kovič je v krasnem govoru opisal nenadomestljivo izgubo, ki prizadene univerzo, znanost in vso državo s smrtjo največjega jugoslovenskega učenjaka. V imenu posled-
Narava in kultura starih Slovanov.
(XIV. poglavje kulturnega oddelka slovenskih siarožitnosti)
Napisal
LUBOR NIEDERLE
prof Kailove univerze v Pragi iz češčine prevedel
dr. JOAHIM RAŽEM
Knjiga stane dinarjev 10'—, po p<_šti dinarjev l'—'viê.
Naroča se v knjigarni
Tiskovne zadruge v Ljubljani,
Prešernova ulica 54
(nasprot glavne pošre).
nje generacije učencev prof. Cvijiča je govoril študent filozofije Lutovac, ki je izrazil veliko žalost omladine, ki v pekoinem izgublja ne samo velikega učitelja, marveč tudi voditelja. Izpred univerze je končno krenil sprevod zopet proti Terazijam in na pokopališče.
Na pokopališču je nastopilo več govornikov. Med drugimi sta povzela besedo rektor ljubljanske univerze dr. Lukman in delegat ljublj. geografskega društva prol. dr. Rus. Pogreb je bil končan okrog 2. popoldne. Ves čas je na pokopališču vztrajala ogromna množica naroda, ki je izkazala velikemu pokojniku zadnjo čast.
i Naš Pilat Anton Mikuš - 70Ietnik
Rekli smo mu Pilat ali Krtačica. Zakaj njegovo delo je bilo, da je pilil, krtačil, likal — jezik naših rokopisov. Prve dni januarja je dočakal svoj 70. rojstni dan. Ker je še vedno zelo agilen in se ga nihče ne spomni, pozabil ga ni kronist skromni . . .
Oče mu je bil iz Zadloga nad Idrijo, mati iz dolenjske Kostanjevice. Citati in pisati je sinka Antona naučil oče z bohoričico. Prva knjiga Antonova je bila mašna v bohorl-čici s štajersko slovenščino A primerjeva-len jezikoslovec je bil že kot deček, ker je že razločeval kranjsko mašo in mešo (jed) ter štajersko mešo. Tako je postal slavist, navdušen in ugleden učenec Miklošičev. Nato suplent na II. državni gimnaziji v Ljubljani.
Za časa Griinove slavuosti in naših demonstracij proti izzivanju turnerjev, Nemcev, nemškutarjev in vlade (tudi jaz sem kot dijaček razgrajal ter se na Turjaškem trgu na begu pred bajoneti malone ubil) pa je Anton postal žrtev stremuštva tedanjega ljubljanskega slovenskega m maščevalnosti nemškega uradtiištva. Hoteč rešiti prijatelja prof. Vikt. Bežka iz opasnosti, je Mikuš nagovoril vojaški kordon okoli Zvezde: »Presneti kranjski Janezi, kaj pa delate tukaj?» — To so seveda smatrali za kruto žalitev avstrijske armade in so ga zašili. Tako se je za c. kr. avstrijsko službo diskvalificiral in prostovoljno ji je obrnil hrbet.
Čakalo ga je itak zanimivejše delo pri M. Pleteršnikovem slovarju, za katerega je obdelal skoraj tretjino vsega gradiva. Deželni glavar Pokl^ukar pa ga je vzel v službo deželnega odbora. In filologa, slavista so s čudovito prevdarjenostjo dodelil — računskemu oddelku! Jaz bi se bil obesil, Mikuš pa se je vdal in se sčasoma povzpel vzlic vsem sovražnostim do rač. nadsvetnika.
K sreči je na posredovanje Sim Rutarja, ki je visoko cenil Mikuševo jezikovno znanje, kmalu prišel k »Liubljanskemu Zvonu«. Tam je oskrboval jezikovno stran, popravljal jezik rokopisov in opravljal korekture. Da Je bil »Lj. Zvon« pod uredništvom Vikt Bežka, A. Aškerca, dr. Fr. Zbašoika in dr. J. Šlebingerja v Jezikovnem pogledu na višku, je tudi Mikuševa zasluga. L. 1899., ko je Bežek odstopil, ker je imel po Klodičevih sporočilih »že polno črnih pik«, je bil Mikuš urednik »Lj. Zvona«. A že prej je imel z listom veliko opravka in sitnosti, ker je bival Bežek v Gorici. 2 njim je izhajal dobro. Aškerc pa je bil trmast in često osoren ter je uhajal na dolga potovanja brez slovesa, prepuščajoč »Zvon« Mikušu
A tudi z raznimi pisatelji in pesniki je imel filolog spopade. Mikuš n. pr. ni тата1 vpra-šalnice »li« ter jo je popravil v »АГ« Zaradi
preklicanega apostrofa je moral spraviti ploho očitanj! Pesniki so smatrali »Ak, tak, kak« za pravilno in lepo; samo z ajpostro-fom Mikuš ni smel izdati, da je beseda vendarle »ako, tako, kako . . .«! Res, da Mikuš ni bil estet, toda bil je neoporečno izvrsten slovničar in je znal pravopisi e. Zato je bil često ozmerjan, češ da je «barbar«, »atentator« . . ..
Obenem je bil Mikuš tudi urednik »Planinskega Vestnika«. Urejal ga Je od začetka polnih 14 let, odlično je sodeloval pri ustvarjanju planinske in turistovske terminologije, in sam Fr. Leveč je hvalil list kot jezikovno vzoren. Jezikovno je pomagal tudi dr. V. Murniku pri »Sokolskem« in pri »Trgovskem Vestmku«, pri »Kmetovalcu« (v dobi O. Pir-ca) in pri Sv. pismu britanske bib'ijske družbe.
Nadalje je bil pilat in krtačica pri vseh knjigah za obrtno šolstvo, ki jih je izdal H. Podkrajšek. Lani« je izšla Podkrajškova izvrstna terminologija za obrtne, trgovske, železničarske m vobče industrijske stroke. Mikuš je bil pri nji izvrsten sodelavec, ki je ustvaril dolgo vrsto točnih in lepih terminov.
Po prevratu mu je Učiteljska tiskarna poverila v pregled in popravo vse osnovnošolske čitanke in druge učne knjige v jezikovnem oziru. Besedilo vseh je danes vzorno. Enako delo je opravljal pri Rapetovem delu »Tisoč in ena noč«, pri Erjavec-Flere-tovih Izbranih spisih za mladino (7 zvezkov), pri tekstu Novakovega krasnega »Risanja« ter še pri celi vrsta raznih leposlovnih in poučnih knjig in listov (n. pr. »Pravnik«, »Novice«, Beiletovo »Sadjarstvo«, Ku-drovo »Menično pravo«, Bežkovo »Občno ukoslovje «(v 2 zvezkih). »Slovenski čebelar« . . .)
Tudi v pokoju se slovstveno še vedno udejstvuje. Stalni jezikovni preglednik je pri »Čebelarju«, pri Badiurovih »Vodičih«, se bavi z imenoslovjem in je napisal razpravi »Slovenščina pa naše časopisje« (ki naj bi le čim prej izšla!) teT »Krajevna imena m krajevni imenik«.
Naš Pilat je torej res delal ogromno, in da je naša prelepa slovenščina tako čista, tako bogata in estetska, je v znatni meri njegova zasluga. Tajno, malokomu znano, a neizmerno koristno je preko 401etno lite-tamo delovanje Antona Mikuša. Najboljše, kar imamo, je naš jezik; umotvori v našem jeziku pa so najvišji izraz naše kulture. Brez jezikoslovcev bi ne bilo literarnih umetnin. Zato moramo biti hvaležni učencu Miklošiča, tovarišu Levca, Pleteršnaka in Bežka — jubilarju Antonu Mikušu.
Fr. Govekar
O stanovanjski bedi v Mariboru
V nobenem mestu naše države se ne občuti pomanjkanje stanovanj tako močno kakor v Mariboru. Od začetka vojne in prva leta po prevratu se ni skoraj nič gradilo in šele lansko leto je postalo stavbeno gibanje nekoliko živahnejše, a stanovanjske bede ni prav nič olajšalo. Ker je preteklo leto tudi mestna občina zgradila dve hiši, v katerih je našlo stanovanja blizu štirideset strank, večinoma mestnih uslužbencev, je »Slovenec« pred dobrimi tremi meseci razglasil svetu, da v Mariboru stanovanjske bede ni več, da ni ljudi brez stanovanja in da bo tudi občinska stanovanjska baraka že letošnjo jesen prazna.
Naš list je že takrat odločno zavrnil tako varanje javnosti po »Slovencu«, a statistika, ki jc je sestavilo mariborsko stanovanjsko sodišče v poslovanju leta 1926, je pokazala stanovanjsko bedo žal v še neugodnejši luči
Dočim je bilo že leta 1925 predano ogromno število novih prošenj za družinska stanovanja, naimreč 659, je narastlo število novih prošenj leta 1926 na 769.
Ker je bilo leta 1926 dodeljenih v mestu samo 203, v okolici (to je v obeh s rezih Maribor levi ia desni breg) pa 152 praznih stanovanj, skupaj torej samo 355, je ostalo število nerešenih prošenj ogromno, in sicer 911. Med terni je 357 prošenj državnih in samoupravnih nameščencev, od katerih je 228 prošnjikov brez stanovanja, 129 državnih in samoupravnih uslužbencev pa ima pretesna ali nehigijemična stanovanja. Poleg državnih in samoupravnih nameščencev pa še 554 prošnjikt-v drugih slojev prosi za stanovanja, med katerimi Jih je tudi 363 brez stanovanja.
Skupaj je torei v Mariboru še 591 strank,
ЗПППГ
□□□□□DOPmDDDtXJOOncnOOnnnOODOOIXOnODaar.
Danes ob 4, pol 6., pol 8. in 9. uri. Velefilm luksuzne inscenacijc!
HmeriSka Uenera
Bril jan tna komedija v 7 ogromnih dejanjih, v glavni vlogi najlepša zena Amerike Esther Ralston. Velika konkurenca lepotic v trikojih za najlepšo zeno Amerike.
Film je koloriran, na kar posebno opozarjamo! KINO «LJUBLJANSKI DVOR». Telefon 397.
ki nimajo nikakega družinskega stanovanja, ampak se potikajo s svojimi družinami kot podnajemniki po mebliranih sobah ali kot sostanovalci pri bližnjih ali daljnih sorodnikih, ali pa životarijo ločeno od svojih družin v dvojnem gospodinjstvu.
Kako neugodno vpliva taka stanovanjska mizerija na delovno zmožnost in zdravje .prizadetih in kako kvaren vpliv .ima na njihove družinske člane, v moralnem in zdravstvenem oziru. javnost-nima niti pojma.
Izmed državnih in samoupravnih nameščencev — brezstanovalcev jih čaka na dodelitev družinskega stanovanja 15 še od 1. 1923. 13 od leta 1924, 65 Od leta 1925 in.135 od lanskega leta, drugih prošnjikov — brez-stanovanjcev pa je še 40 iz leta 1923, 26 iz leta 1924. 107 iz léta 1?25 in 190 iz leta 1926.
Kdor pregleda te številke, mu je jasno, da mestna občina še ni izpolnila „svoje so-cijalne dolžnosti, če je postavila dve hiši s približno 40 stanovanji, ampak da je njena naloga, da nadaljuje z gradbo stanovanjskih hiš. Ravno tako jasno pa je tudi. da letos še ne sme prenehati zaščita najemnikov, ker bi se sicer k pomanjkanju stanovanj kot nujna posledica pridružilo še ode-ruštvo z najemninami To se je pokazalo že pri najemninah lokalov, za katere se zahtevajo zneski, ki preračunani v zlato pariteto, dosezalo desetkratno predvojno višino.
Nezgoda dveh visokošoicev v Triglavskem pogorju
V Šiški, pa tudi v mestu med akademsko mladino, se že nekaj dni kolportira vest, ki Izraža domnevo, da so naše planine zopet zahtevale dvoje mladih življenj.
Iz Zagreba sta se preteklo sredo odpeljala akademika, medicinec ivau Kanoui ter šurnar Stanko Sotošek, oba iz Šiške, da napravita turo v Triglavsko pogorje do Sedmerih jezer. Oba sta bila dobro opremljena, vendar pa nista računala z mogočo izpremembo vremena. Kanoni in Sotošek sta prenočila v Bchinju v hotelu »Zlato-rog«. V gore sta odšla s smučmi zgodaj v četrtek z namenom, da se vrneta od Sedmerih jezer do nedelje preko poti do Vodnikove in Staničeve koče čez Krmo v Mojstrana Ta svoj načrt sta sporočila tudi ljudem v hotelu.
Turista sta cdšla, nista se pa še do danes vrnila z gora. Oba je namreč očividno zalotil v soboto v gorovju snežni metež, pred katerim sta se v najboljšem Slučaju rešila v kako kočo, v katero pa sta mogla priti le šiloma, ker nista vzela s seboj ključev. Radi snežnega me.teža jima je sedaj pot nazaj odrezana, tudi ako sta res našla zatočišče v planinski koči. Preti jima pogibelj vsled lakote, ako ju ni že stri kak drug nesrečen slučaj. Sotošek bi moral včeraj polagati na šumarski fakulteti zagrebške univerze državni izpit.
Jeseniški in mojstranski smučarji so bili že včeraj dopoldne obveščeni o dogodku in so poslali takoj rešiino ekspedicijo. Tudi iz Ljubljane je že odšla v Bohinj in dalje v gore večja smučarska družba Ska-lašev, da ugotove usodo obeh izginulih turistov.
Lepa Ljubljančanka na sarajevskem korzu
Sarajevo, 14. Januarja Kar je Ljubljančankam večerna promenada pred glavno pošto, to je Sarajkam »kor-zo« med katedralo ln reko Miljacko. Samo še več. desetkrat več. Da vidiš samo ta direndaj v Strossmayerjevi ulici in na Vojvode Stepe obali. Tu se drënja vsak večer staro in mlado. Drenjajo se šolarice, drenjajo se ženske, ki so nevarna leta že davno pustile za seboj. Tukaj se iščejo in sklepajo poznanstva, tukaj je borza uživanja.
Na tem korzu se je pred kratkim pojavila osemnajstletna Ljubljančanka Eraa H. Prijetna poiava in prijazen nasmešek na ljubkem obrazu so takoj zainteresirale sarajevske »macane« (mačke) Brž je bilo
Kulturni pregled
Gledališki repertoarji
Liublianska drama
Preda. 19.: Pri lepi krčmarici, Premijera. Izv.
Četrtek, 20.: Zaprto.
Liublianska opera.
Sreda. 19.: Zaprto. Četrtek, 20.: Tannhâuser. E.
Mariborsko gledališče.
Sreda, 19.: Zaprto.
Četrtek, 20.: «Aimée». B. Premijera-
1'reniiiera Goldonijeve komedije «Pri lopi l rjniaricb bo danes v sredo zvečer ob 8. v ljubljanski drami. Delo je zelo zabavno in prisrčno ter pride prvič na slovenski oder v režiji gosp. Puglja in v prevodu dr. V], Knafliča. V komediji sodelujejo dame in gospodje : Juvanova, Debel jakova, Mira Danilova, Cesar, Gregorin.. Lipah, Medven, Kosič in Delak. Predstava je za red B.
Mariborska premijera «Aimée». V četrtek dne 20. januarja se na mariborskem odru prvič uprizori krasni moderni igrokaz iz sodobnega zakonskega življenja «Aimée> Delo je napisal eloviti francoski dramatik Paul Geraldv.
Beograjsko Narodno gledališče ima ta teden na sporedu komade: Pot okoli sveta,
Lohengrin, Ukročena trmoglavka. Polovski plesi, Aida, Rigoletto, Figarova svatba, Nežnost, Kean ter simfonični koneeri «Stanko-viča»
Predavanje o krizi našega gledališča. V dvorani Mestnega doma se je vršilo snoči ob 8. dobro obiskano predavanje gosp. Cirila Debevca, ki je govoril o krizi ljubljanskega gledališča. Glavna krivca, da nam propada gledališče, sta po sodbi gosp. Debevca država in pa gledališka uprava; prva zato, ker je zavod birokratizirala in ga sicer podpira, toda zahteva od njega tudi nekako povračilo subvencije s tem, da mu mom izročati dohodke od predstav; druga pa zato, ker ne .gospodari dovolj racijonal-no. ne zna slediti, kjer bi bilo potreba in tudi ni dorasla umetniškim zahtevam zavoda, ki ji je izročen v roke. Po predavanju se je vršila debata, še prej pa je bil od poslušalcev izvoljen za predsednika zborovanja univ. prof. dr. Kidrič, ki je pozval interesente, naj se priglasijo k besedi. Govorili so gg.: dr. St. Vurnik, arh. Kregar in Anton Lajovic. Govorniki so se spustili deloma v podrobnejše razmotrivanje vprašanja, kako sanirati naše gledališče. Občinstvo je sledilo vsem izvajanjem s splošnim interesom ter govornikom pritrjevalo.
Novi zvezek «Umjetnosti». <Umjetnost>, ki radi težkih gmotnih razmer ne izhaja
več redno, temveč samo od časa do časa, pripravlja almanah, ki bo posvečen jugoslovanskemu exlibrisu. «Umjetnost» je inici-jator celokupnega grafičnega gibanja v Jugoslaviji. Izdaja jo Kolegij jugoslovenskih umetnikov - grafikov. Naročila sprejema uprava «Umjetnosti», Zagreb, Mažuraničev trg 13.
Korespondenca med Klaro Schumannovo in skladateljem Joh. Brahmsom je izšla pred kratkim v uredništvu Bertholda Litz-mana pri Breitkopfu Hertlu v Lipskem.
Ana Pavlova v Pragi. Največja plesalka sodobnega časa Rusinja Ana Pavlova, ki je pred kratkim dovršila svojo turnejo po Ameriki ter gostuje sedaj v nemških mestih, priredi dne 14. februarja plesni večer v Pragi. Nastopila bo v dvorani Lucerne s svojim ansamblom, ki šteje 30 oseb.
Jubilejne svečanosti gledališča v Osije-ku. Koncem prošlega tedna so ee začele v Osijeku jubilejne svečanoeti ondotnega gledališča. Zavod slavi letos svojo 201etnioo in tekom točasnega obstoja je bilo na njegovem odru nad 4000 gledaliških predstav ter poldrugi tisoč drugih prireditev. Svečanoeti eo ee otvorile z gledališko razstavo, katere se je osebno udeležil ter na nji govoril sam prosvetni minister Trifunovič. Orkester osi-ješkega gledališča je priredil koncertni večer, na katerem je izvajal predigro iz Smetanove «Libuše» ter preludij iz Hrističeve-ga oratorija «Vstajenje». Poleg tega je bilo na sporedu drugo dejanje Vojnovičeve drame «Smrt majke Jugovičev» in drugi akt Lisinskega opere «Porin». Beograjska dra-
ma je gostovala z Nušičevini «.Narodnim poslancema, zagrebški dramski ansambel je uprizoril ljudsko igro «Diogeneš», ljubljanska opera pa je napovedala svoje sodelovanje z Mozartovim delom «Cosi fan tutte».
Dirigent Matacié v Zagrebu. V nedeljo •je nastopU v Zagrebu bivši dirigent ljubljanske opere, sedanji kapelnik beograjskega Narodnega gledališča Lovro Matačič. Dirigiral je simfonični koncert, ki je imel na programu Beethovnovo «Drugo simfonijo», Wagnerjevo «Izoldino smrt» ter Lisztove «Preludije>.
Čuvajte se španske
bolezni!
Kot posebno uspešno protisred-stvo proti španski bolezni (gripi) so uporabljali že 1. 1918 'n 1919 v Svtci, Franciji in Angliji
Anacot - pastile
drja Wanderja.
Dobite lih v vseh lekarnah in droserijah.
□□□□□□□□oixraxoxo^DtxmoŒn
sklenjeno poznanstvo z lepo Ljubljančanko, ki se je vsem predstavljala za potnico neke zagrebške knjigotržnicc, založnice novih zdravniških knjig.
Dasiravno kupčija z zdravniškimi knjigami ni mogla baš bogzna kako cvesti, vendar je Erna ostala v Sarajevu dalje časa, kakor bi bilo po vrsti njenega posla pričakovati. CCividno ji je Sarajevo prirastlo k srcu. Kako tudi' ne? Danes jçi-ie vodil eden kavalir v gledališče, jutri, drugi v kino, tretji v Šadrvan in tako je šlo kar po vrsti, dokler ni postala tudi za sarajevske razmere .preveč predrzna. ..
Nekega večera, ko je sed.ela v družbi prijaznega mladiča v neki boljši gostilni, je vprašala gostilničarja, ali bi ne mogla dobiti za njih dvoje kamrico za pol ure. Gostilničar ni imel nič kaj smisla za njene ljubavne težnje, pa je policiji sporočil, da išče neka gospodična prenočišče. 2c par minut potem se je prijazni gospodični predstavil še prijazni gospod in ji — ker nima prenočišča — ponudil kamrico na policiji. Kavalir je sicer ogorčeno protestiral (plačal je bil že veliko celio), toda policijski agent ga je opozoril, naj mu bo le hvaležen, da je še ipravočasno rešen pred čitanjem zdravniških knjig, ki jih je ponujala njegova varovanka. To morajo biti vražje knjige, ker so še trije kavalirji prijaviti policiji, da so oboleli pri čitanju, pa zato policija prodajalko že tretji dan išče po Sarajevu, da se prepriča, kaj mora v ponuja-•nih knjigah tako strašnega biti, da vsak čitatelj oboli. Kavalir se je po tem pojasnilu kaj hitro pomiri! in se zaklel, da se bo v prihodnje ogibal prodajalk zdravniških knjig, Erno pa so oddali v bolnico, da študira medicino. Po končanih študijah jo pošljejo v Ljubljano na državne stroške in v spremstvu policijskega kavalirja.
Trije prijatelji tujega blaga
Ljubljana, 15. januarja.
Mladi postopači Adam Bukovski, doma iz Pregrada na Hrvatskem, hlapec Ludvik Čotar ter France Dolžan so se kretali med svojo družbo pod kostanji na Krekovem trgu ali v bližini kolodvora vrlo zadovolj« no, si meli roke in si niso hoteli izdati skrivnosti, ki jih ;e delala tako zadovoljne. Sempatja je kdo sunil soseda in nevoščlji« vo omenil: «Glej jih no, ali se ti ne zdi, da so se ti trije v zadnjem,tednu nekam poredili?» Sosed je bil že itak tega mnenja zato je samo zagodrnjal in pripomnil, da od hrane, ki jo dobivajo v Ljudski kuhi« nji, človek skoro ne more izgledati tako sijajno.
Adam, Ludvik in France so se raznim opazkam samo smejali in zdelo se jim je naravnost imenitno, da dražijo svoje tova. riše s svojo vnanjščino. Včeraj so sedeli vsi trije ptički v neki dalmatinski kleti, ae pridno namakali, zraven pa grizli vsak v svoj koe mastnih reberc, ki pa jih niso do» bili iz gostilniške kuhinje. Tovariši so jih občudovali in si dajali znamenja s sumlji« vim pomežikovanjem. Trojica je vse to opazila, nakrat pa se je Adam zasmejal, se obrnil proti ostalim, pogoltnil veEk kos. izpraznil kupico na dušek in dejal: «Kdor zna, pa zna!»
V pozni ponočni uri so se porazgubili vsak v svojo stran. Adam je mahnil v hlev gostilne «Pri konjičku» na Ambrožev trg in kmalu sladko zadremal. Iz želodca se mu je prijetno izpahovalo, pričel je vlfcči dreto, končno pa je planil pokoncu iz tež« kih sanj, ki so pa tisti hip postale resnica. Ob svitu medle leščerbe je opazil v hlevu neznanega moža bistrih očL ki je stopil k njemu in ga pograbil za roke. Adam je kar zarigal bolečin, tako ga je težila v želodcu prevelika porcija reberc.
«Čas je, da si preberete ležišče Adam, gremo v luknjo!» je dejal detektiv. — «Za. kaj pa?» se je začudil Bukovski, akoravno je prav dobro vedel, kaj ima na vesti. — «Ampak ste se morali potiti na Sv. Tri kra« lje, Adam kaj?» — «Me bo pa zdaj nekaj časa zeblo!» je odvrnil Adam pohlevno in odšel z detektivom in stražnikom, ki je že pripravil verige in ga uklenil.
Zjutraj na vse zgodaj sta prišla za Bu< kovskim v luknjo še Ludvik in France, ki so ju zalotili detektivi v okolici Glavnega kolodvora. Tako so bili spravljeni na varno zopet trije predrzni vlomilci, ki imajo na vesti več vlomov po mestu, med njimi tu. di vlom v skladišče trgovca Rudolfa Mla. karja na Sv. Jerneja cesti, ki je bil izvr» šen na praznik Sv. Treh kraljev. Bukovski se jc tega dne spravil že okrog 15. ure po» poldne v podstrešje skladišča. V hiši je bil dobro poznan, ker je svoječasno služil tamkaj kot hlapec. S krampom je v treh urah prebil močan strop in nato zlezel v skladišče, kjer si je nabral v nabrtnik čez 30 kg sladkorja v stokih in kockah, dalje 20 kg slanine. 30 klobas, nekaj kosov re= bere, več kilogramov sira in mnogo dru« gega blaga v vrednosti čez 2000 Din. Vse to je v družbi Čotarja in Dolžana odnesel v skrivališče v neki grm na Ljubljanskem polju in pozneje zanesel za zid pokopališča pri Sv. Krištofu, ker se je baL da mu ne bi komplica plena odnesla. Potem so se podjetni vlomilci mašili s tem plenom pre« cej časa, dokler ni Cotarju prišlo predvče« ranjem na miseL da res okrade oba prija» telja. Sel je in izmaknil nahrbtnik iz skri» vališča in nekaj blaga prodal. Ni pa užival dolgo veselja, kajti sedaj sede vsi trije dobri prijateljčki v zaporu, odkjer jih go» tovo ne bodo tako kmalu nagnali zopet na cesto.
Domače vesti
♦	Povodom smrti profesorja J, Cvijiča,
največjega iugoslovenskega geografa in
odločnega branitelja naših etnografskih meja na mirovni konferenci in v koroški plebiscitni komisiji, je odbor Geografskega društva na univerzi v Ljubljani imel 17. t. m. zvečer kratko žalno sejo; spominska prireditev se bo vršila pozneje. Društvo je odposlalo sožalne brzojavke na pristojna mesta, na pogrebu pa ga je zastopal odbornik g. dr. J. Rus. • Izpremembe v gerentstvih. Veliki župan spektor direkcije državnih železnic v Ljubljani Fran Gregorčič je imenovan za šefa postaje v Subotici, inšpektor J. Kostrejan-či{ pa za namestnika načelnika komercijal-nega oddelka pri železniški direkciji v Subotici. Postajenačelnik Gabrijel Pirkmajer je iz Lesc v isti lastnosti premeščen v Veliki Bečkerek.
♦	Izpremembe v gerenstvlh. Veliki župan mariborske oblasti je razrešil dosedanjega gerenta občine Boreča, srez murskosobo-ški, g. Vendla Ficka na njegovo lastno prošnjo ge-entskih dolžnosti in postavil za novega gerenta te občine gospoda Jožefa Fidca, posestnika v Boreči št. 44. — Istota-ko je razrešil gerenta občine Krnci g. Janeza Kukojca gerentskih dolžnosti in imenoval novim gerentom te občine Josipa Fartelja, posestnika v Krncih št. 25.
♦	L polletje na vseh osnovnih šolah v ljubljanski oblasti se zaključi po odredbi prosvetnega oddelka v Ljubljani P. br. 693-27 v soboto dne 29. januarja 1927.
♦	Slovensko zdravniško društvo. Redni občni zbor društva se vrši v soboto dne 5 februarja ob S. zvečer, v prostorih restavracije »Ljubljanskega Dvora« z običajnim dnevnim redom. — Odbor.	108
♦	Uprava finančne kontrole v Dravogradu. Finančno ministrstvo je odredilo, da se uprava finančne kontrole premesti iz Ma-renberga v Dravograd.
♦	Zlatniki po 20 Din v prometu. Narodna banka ie sklenila, da se naši novi zlatniki po 20 Din s podobo kralja Aleksandra spravijo dne 20. januarja v promet. Kupovanje zlatnikov ni omejeno, vsakdo jih lahko kupi v poljubni množini. A zlatniki se ne morejo kupiti s papirnatim denarjem, marveč le s starimi napoleondori z doplačilom zneska 2 Din za režijske stroške. Izkovanih je 1 milijon komadov zlatnikov po 20 Din v zlatu v skupni vrednosti 20 milijonov zlatih dinarjev, oziroma po današnjem kurzu v vrednosti 219 milijonov dinarjev.
♦	Za rezervne oîicirie. Uprava ljubljanskega pododbora opozarja, da izdaja kompletne uniforme samo onim rezervnim oficirjem, ki so člani in sicer po vrstnem redu vloženih prošenj. Pristopne tiskovine in obrazci prošenj se dobe v pisarni pododbora ali pa po pošti. V slučaju dodelitve uniforme se vsak član pismeno obvesti.
♦	Smrtna kosa. V pondeliek je v Ljubljani, na Mir ju, po daljšem bolehanju umrla v visoki starosti 80 let gospa Ana Baccar-cich roj. Vieten, vdova po lekarnarju, Pokojnica je bila odlična, visoko izobražena dama, priljubljena radi svoje plemenitosti in spoštovana v najodllčnelših krogih. Pogreb ugledne pokojnice se vrši danes ob 4. pop. _ V Poljčanah je po daljšem bolehanju umrl v 59 letu starosti g. Karel S i m a. ugleden trgovec, poštenjak in dober družinski oče. Pokopljejo ga jutri ob 4. popoldne. — Pokojnim večni mir, preostalim naše sožalje!
♦	Nova emisija kolkov. Delegacija ministrstva financ v Ljubljani opozarja na razglas o novi emisiji kolkov v »Uradnem listu» štev. 3 z dne 7. januarja 1927. glasom katerega prestanejo s 1. februarjem 1927 veljati kolki sledečih vrst: po Din: 0.05, 1, 2, 3, 5, 10, 20, 50, 250, in 500. Od tega dne do vštetega due 1. maja 1927 se lahko zamenjajo za nove kolke pri vseh finančnih napravah, ki prodajajo taksne vrednotice na račun uprave državnih monopolov (blagajna delegacije ministrstva financ v Ljubljani in vsi davčni uradi.) kier interesenti tudi lahko dobijo natančnejša pojasnila.
Ponesrečen dijak na železnici. Ko je včeraj izstopil na postaji Pragersko iz vlaka 13 letni dijak Kari Volbank, ki se vozi vsak dan v šolo v Maribor, je pri tem tako nesrečno padel, da je prišel z desno nogo pod vlak. Kolo mu ie nogo grdo raz.nesari-lo. Dečko pa je dobil še na glavi težke poškodbe. Ubogega fanta so prepeljali v mariborsko bolnico.
♦	Vreme v našem Primoriu. Po poročilih s Sušaka ie padala tamkaj v pondeljek popoldne debela toča ob močnem grmenju. Na višinah v okolici pa ie zapadel visok sneg. Temperatura je znatno padla.
♦	Defravdant Slavlk obsojen. Kakor smo svojedobno poročali, je blagajnik novosad-ske agenture Češkoslovaške podonavske parobrodne družbe, Fran Slavik, poneveril 549.000 dinarjev ter potem izginil iz Novega Sada. Končno ga je policija izsledila v Cu-richu te izročila jugoslovenskim oblastem. Nevosadski sodni stol je predvčerajšnjim Slavika obsodil na dve leti in šest mesecev težke ječe.
♦	Smrt v savskih valovih. Pri Samobo-ru sta utonila v Savi kmetska sinova Ivam Radek in Stjepan Puhek. ki sta lovila premog, ki ga voda donaša iz Trbovelj. Tru-pelj utopljencev še niso našli.
♦	Ustrelil se Je vsled lastne neprevidno, sti. V selu Belacih v Hercegovini je smrtno ponesrečil seljak Kosta Kulgan. S puško je neprevidno ravnal ter se sam smrtno ranil v glavo.
♦	Težka avtomobilska nezgoda. Na cesti pri Rijekl Dubrovački se le predvčerajšnjim pripetila težka avtomobilska nezgoda. Šofer velikega potniškega avtomobila le na ovinku nespretno vozil ter ie poleg tega imel še nesrečo, da je na kolesu робЛа
gumijasta cev. Avto se le prevrnil- Ve2 potnikov je bilo težko poškodovanih. Prepeljali so jih v bolnico v Dubrovniku.
♦	Razbojnlštvo na vlaka. Trgovski potnik Franjo Polak le hotel v nedeljo zvečer v Senti prestopiti Iz enega vagona osebnega v'aka v drugega. V temi sta pristopila k njemu dva neznanca, mu iztrgala listnico z denarjem ter potem izginila. Poizvedbe so dognale, kdo sta napadalca. Policija ju zasleduje.
♦	Peplca Starlč se ni utopila. Iz Zagreba doznavamo, da se služkinja Peplca Starič, rodom iz Slovenije, ni utopila. Kakor smo včeraj poročali, le Pepica na glavnem zagrebškem kolodvoru zapustila tri pisma: eno za policijo, drugo za njeno omoženo sestro v Ponikvah na Dolenjskem, tretje pa za nekega privatnega uradnika. V pismih je Izjavila, da gre prostovoljno v smrt zaradi bolezni in bede. Včeraj pa je nekdo sporočil policiji, da le malo poprej srečal Pepico Staričevo na ulici, da se torej ni utopila v Savi. Ali si ie premislila ali pa ni Imela poguma, da izvrši svojo namero.
♦	V Splitu cveto Jablane. Iz Splita poročajo: Na dalmatinski rivijeri imamo krasne solnčne dneve. Na Južni strani Marjana, v Kasunu. so 4 jablane v divnem cvetju. To je tudi v topli Dalmaciji redek slučaj sredi januarja.
♦	10.000 Din ie vreden glavni dobitek III. književne tombole Jugoslovenske Matice, ki ga tvori kompletna zbirka vseh 46. letnikov »Ljubljanskega Zvona«. Dobitki tombole so sledeči: 150 amb à 6 knjig, 120 tern à 10 knjig. 80 kvatern à 14 knjig, 50 činkvinov à 17 knjig in poleg glavnega dobitka še 4 tombole à 17 knjig ter po prosti izberi od 600 do 1200 Din. Žrebanje se prične 4. februarja in traia do 25. marca. Izžrebane številke bodo objavljene vsako soboto, odnosno nedeljo v vseh slovenskih dnevnikih. Vsem, ki zadenejo, se dobitki pošljejo brezplačno po pošti. Tablice à 3 Din so naprodaj pri vseh šolah ta pri vseh podružnicah Jugoslovenske Matice v Sloveniji; v Ljubljani v Tiskovni zadrugi, Novi založbi, trafiki Sever in v pisarni Jugoslovenske Matice, Šelenburgova ul. 7/11.
♦	Dobitek razredne loterije v pravih rokah. Dobitek razredne loterije v znesku 60.000 Din ie zadel neki siromašni nižji uradnik v Splitu. Ko je čital v časopisu, da je njegova' srečka štev. 65.420 zadela 60.000 Din. spočetka svojim očem ni mogel verjeti. Ko je potem v kolekturl zvedel, da je v resnici on zadel na omenjeno srečko, je bil od veselja ves iz sebe. Dobitek ga je iznenada rešil iz velikih finančnih neprilik. Srečko je začasno zastavil kolektorju za 1000 dinarjev.
♦	Zoper kašelj so najboljši »Joka slad-korčki. Dobivajo se povsod-	107
♦	Zdravstveni nasvet. Ce Vam je zdravnik prepovedal kavo, pijte Ziko! Zika, pripravljena z dobrim mlekom, nadomesti najfinejšo pravo kavo.	276
♦	»Venecin«, zdravilna žveplena voda, glavni depot za Ljubljano rma lekarna Mr. Bahovec, Kongresni trg 12, (zahtevajte brezplačno brošure.)	105
♦	Čajanka! Ste že poskusili čajne mešanice Čajanka in Globus vanilijin sladkor. Poskusite, potem ne kupite več drugih znamk.
Iz Uubiiane
ii— Volilni sestanek Naprednega bloka za vodmatskl ln šentpeterski okraj se vrši danes ob 20. v salonu gostilne Ig. Banka, na Martinovi cesti. Vse pristaše Naprednega bloka pozivamo, da se povsem sigurno udeleže tega sestanka.
u— Volilni shod SDS v Sp. Šiški bo danes, ob 20. uri (8.) pri Valjavcu v Sp. Šiški. Na shodu poročata dr. Dinko Puc in Ivam Tavčar. Somišljeniki, udeležite se shoda polnoštevilno.
u— Volilni sestanek Naprednega bloka za Moste bo danes v sredo 19. t. m. ob 30. v gostilniških prostorih g- A Baica (pri Amerikancu) na Selu poleg državne žreb, čarne. Vse pristaše napredne fronte vabimo. da se shoda točno m zanesljivo udeleže. Poroča zastopnik kandidatne liste za ljubljansko okolico g. Rupnik in drugi.
u— Volilni shod na ljubljanskem Gradu. Snoči ob §. zvečer. se je vrSil v vitežki dvorani grajskega poslopja prav dobro obiskan volilni shod demokratske stranke. Shod je otvoril predsednik Napr kult. pol društva ljublj. Grad K. Oblak nakar ie povzel besedo kandidat dT Dinko Puc. V svojem govoru ie predvsem naštel rak rane slovenske in Jugoslovenske politike, ki so povzročile sedanjo gospodarsko krizo. Med govorom je hotel z medklici izzvati nesoglasje klerikalni mestni uradnik, kar se mu pa ni posrečilo. Že medklici so bili taki,-da so se jim zborovalci le posmehovall. Dr. Puc je nemoteno nadaljeval svoj govor in po tehtnih izvajanjih iz naše socijalne in politič- zgodovine prešel k problemn oblast nih volitev in njih pomenu. Po govoru dr. Puca je dobil besedo zastopnik SLS. V splošnem je bila sodba vseh, da le klerikal. stranko le blamlral in io osmešil tako, da so še tisti, ki so vsaj nekoliko simpatizi-rali z njo, izgubili zaupanje vanjo. Dobiček ima le ta, da si ie nakopal čedno tožbo.
И—. Opozorilo tujim državljanom. Policijska direkcija v Ljubljani razglaša: Tuji državljani, ki prebivajo stalno v policiiskem okolišu (v mestu Ljubljana, v občinah Vič, Zgornja Šiška ta Moste) ali nameravajo po preteku veljavnosti potnega vizuma ostati dalj kakor 2 meseca v policijskem okolišu, se opozarjajo, da morajo imeti od ministrstva za notranje zadeve dovoljenje za prebivanje. Razen tega moraio oni tuji državljani, ki so pri kakem podjetju zaposleni, imeti od inšpekcije dela. oziroma od ministrstva za soçijalno politiko dovoljenje za
zaposlen je. Da se omogoči točen pregled I vseh tu bivajočih taozemcev, se vsi tuji državljani pozivajo, da ee «glasijo v prihodnjih dneh pri najbližji varnostni stražnl-ci, kjer se jim izroče v izpolnitev formu-larji o osebnih podatkih. Po izpolnjeni u morajo formularle vrniti stražnici. Oni ino-zemci, ki nimajo še od ministrstva za no-tanje zadeve dovoljenja za prebivanje ali jim ie dovoljenje že poteklo, morajo razven tega napraviti prošnjo za prebivanje. Prošnji naj priložijo gori navedeni izpolnjeni formular kot prilogo. Prošnja za prebivanje je kolekovati s kolekom 5 Din, za rešitev je priložiti še kolek 20 Din. Ta določila se ne nanašajo na ruske državljane. Tuji državljani, ki ne bodo postopali po teh navodilih, se bodo kaznovali po ministrski naredbi z dne 30 septembra 1857, drž. zak. št 198 z globo do 1000 Din, oziroma z zaporom do 14 dni in eventuelno z izgonom.
u— Ljubljanskim trgovcem. Prireditveni odbor za črno-belo reduto. ki se vrši 5. februarja 1927. na Taboru razpisuje natečaj za najlepše aranžirana izložbena okna vseh v poštev prihajajočih strok, ki so nižje navedene. Določila: 1. Tekmovanja se lahko udeležijo vse v poštev prihajajoče ljubljanske trgovine: 2. izložbe morajo biti pripravljene najdalje do 1. februarja; prijave z natančno navedbo kategorije naj se vpošliejo do 31. januarja na naslov: Odbor črno-bele redute, kavarna Zvezda; 3. konkurence se lahko udeležijo ali tvrdke same ali za tekmujočo tvrdko aranžer Izložbe; 4 pri oceni se bodo vpoštevale samo pravilno prijavljene tvrdke (odnosno aranžer-ji); 5. izid tekmovanja se bo objavil 5. februarja v »Jutru«; 6. Izložbe naj bodo kon-fekcionirane in kombinirane v črno-belih barvah, n. pr. s črnim ozadjem in z belimi razstavnimi predmeti in obratno ali kombinirano črno-belo. Ozadje je lahko tudi drugo barvno, razstavni predmeti pa naj bodo črno-beli. Za dekoracijo izložb se ne predpisuje noben predmet ali alegorija, de-korira nai se jih z lastnimi predmeti, dekoracija bodi delo aTanžeria izložb; 7. trgovine se delijo v sledeče kategoriie in se zanje določajo sledeče nagrade: a) manu-fakture — 1 ln 2 nagrada v obliki diplome; b) moška in ženska moda 1 in 2 nagrada v obliki diplome; c) konfekcija oblek — 1 in 2 nagrada v obliki diplome; č) čevlji in usnje — i in 2 nagrada v obliki diplome; d) moški in ženski klobuki — 1 m 2 nagrada v obliki diplome; e) cvetličarne — 1. nagrada v obliki diplome; f) galanterija 1. nagrada v obliki diplome; g) porcelan ln steklo 1. nagrada v obliki diplome; h) kožuhovina 1. nagrada v obliki diplome; i) moško in žensko perilo 1. nagrada v obliki diplome; j) papirnice 1. nagrada v obliki diplome. Vse nagrajene tvrdke dobijo priznanlce. Juryja, ki bo ocenila izložbe, je sestavljena sledeče: akad slikarji gg Jakopič prof. šantel. prof. Vavpotič, arhitekt. LaVrenčič, nadz. Stepančič in en urednik »Jutra«. — Odbor črno-bele redute.
u— Ljubljanski Orad dobiva te dni električno napeljavo. Prav je, da se le realiziral sklep gerentskega sveta, je pa nekaj, kar bi moral sedanji vladni komisar upoštevati Stvar je namreč ta, da si morejo privoščiti napeljavo le premožnejše stranke, siromaš-neiše, ker nimajo denarja, bodo ostale še nadalje v temi. Za eno žarnico je treba plačati ca 400—600 Din — ln polovični znesek je treba takoj plačati. Prav bi bilo, da bi Instalacijo kril v celoti magistrat in naše! primernejši modus za kritje svojih stroškov. Dejstvo je, da se več strank recimo v kratki dobi izseli. Če bi si sedaj napeljali ln plačali elektriko, bi bili na škodi, stranka naslednica bi pa poceni prišla do luči. Pridejo v poštev še druge okolšči-ne, ki pa naj na tem mestu izostanejo. Je pa treba pri taki stvareh pomfsiti na vse.
u— Društvo »Treznost« ima svoj redni sestanek v sredo 19. t. m. ob pol 7. zvečer v klavirski sobi moškega učiteljišča v Ljubljani s sledečim dnevnim redom: 1.) Kontrola izvrševania zakona alkoholne prepovedi o priliki oblastnih volitev. 2. Nadaljevanje zadnjega dnevnega reda. Vabimo vse člane in prijatelje našega pokreta.
u— Literarni večer Antona Podbevška v Mestnem domu se bo vrši! v torek 25. t m. Spored, ki je zelo pester še objavimo.
u— Miši pokradle 2600 Din. V pondeliek je neki viški posestnik in obrtnik doživel veselo presenečenje. Mesar Tone š. je že dalje časa opažal, da mu neznan tat od prilike do prilike krade iz predala denar. Pazil je zato že več tednov na predrznega tatu. da ga zaloti pri dejanju, toda zaman. Tat se ni hotel ujeti v past. V pondeljek je mesar zopet zaklenil v predal stodinar-ski bankovec, vzel nato ključ iz ključavnice, hip nato pa se vrnil in predal zopet odprl. Toda glel ga šmenta — denar je izginil, kot da ga je odnesel sam rogač. Mesar ie tuhta! in tuhtal, kam bi denar izginil, slednjič pa je odprl še spodnji predal in na svoje veliko začudenje opazil v kotu velik kup epo zloženega, deloma preluknjanega denarja, na vrhu pa pogrešanih zadnjih 100 Din. Iz predala je tisti hip skočila tudi siva
Otrok ljubezni (Dete št. 742)
Križev pot nezakonske matere, v glavni vlogi Gina Palerme — Skuta ljubezen in n ene o«ledice. - Okruten ijubavn k. Biezsrčna mati. Zapuščeno dete. Pri dobrih l|ud*h — Ot'imljena žena. Slikarjev model Husmek. iskren' prijatelj. Maškerada umetnikov.
Globoka bol. Nova sreča. Prs dstave ob 4, pol 6, pol 8 in У.	*INO
A K E R A K E R A K E R A K E R
prekrasna Kreolka ie na poti v Ljubljano
miška in smuknila v neko luknjo. Ko je mesar preštel denar, med katerim se je je našel okrog 2600 Din, ki so mu jih ukradle tatinske miši.
u— Betka v hlev, Betka iz hleva. Betka A. se je pripeljala pred dobrim tednom v Ljubljano, da si poišče službe, ki ie pa ni mogla dobiti ker ie tudi ni ravno preveč iskala. Navajena je namreč že vlačugar-stva in lahkega življenja, v katerem pa je vendarle večkrat razočarana. V pondeljek zvečer se je seznanila z nekim hlapcem, ki io ie zapeljal na neki hlev na Tržaški cesti. Ponoči sta se pa oba sprla in Betka je pričela ijubčka oštevati tako glasno, da je s kričanjem privabila stražnika. Betka se je morala nato od fanta posloviti in oditi v zapor na Bleiweisovi cesti.
u— Tat sukenj se hoče na vsak način re-siti. Prebrisani tat sukenj Janez Strgar, ki je bil aretovan te dni na Vifiu In prepeljan pozneje v policijske zapore, se je mora! včeraj preseliti v sodne zapore s svojim vrednim drugom ln pomagačem Jožetom Grojzdkom vred. Strgarju pa zrak Jetnlšni-ce nikakor ne prija in skušal je, da se reši na prosto. V nedeljo zvečer je postavil v zaporu po koncu svojo zložljivo posteljo in skočil ž nje na tla In sicer hote tako nerodno. da se ie močno potolkel. Menil je pač, da ga bodo poslali v bolnica, odkoder mu bo možno pobegniti. Mladenič pa je ogoljufal samega sebe, kajti noč je moral prespa-ti nekoliko potolčen, dopoldne že pa Je romal v sodne zapore.
u— Kultumo-znanstvena lekcija JNAD Jadran naznanja svojim članom, da predava v sredo, 19. t. m. ob 20. nri v društveni čitalnici gospod Josip Gaberšček o temi: »Fašizem«. Predavanje je obvezno za vse člane.
u— Tatjanln večer. — 25. Januar. — »Union«. Gostujeta Margerita in Valentin Froman, člana moskovske in zagrebške opere. Pri klavirju znani kompozitor In dirigent zagrebške opere — KreSimir Bara-novič.
n— Pred špansko boleznijo se uspešno
obvarujemo pri stalni uporabi »Melousine-ustne vode« priznano najbolje deslnfekcfj-sko sredstvo za usta in grlo. Dobi se v lekarni Leustek pri Zmajskem mostu v Ljub-
ljani.
106
Iz Maribora
a— Za propagando Pohorja. Mariborska podružnica SPD je prejela dovoljenje, da sme pošiljati Zvezi za tujski promet v Ljubljani brezplačna brzojavna poročila o vremenskih razmerah na Pohorju. Podružnica se bo te ugodnosti posluževala In vsaj trikrat na teden obveščala Ljubljano o vremenskih prilikah na Pohorju. Včeraj se Je nad Mariborom zopet zjasnilo in vse Pohorje je blestelo v svežem novem snegu, tako da bo nedelja zopet v živahnem športnem življenju, smučarjev in sankačev.
a— Savez Jugoslovenskih srednješolskih udruženj »Napredek« v Mariboru nastopi v pondeljek, dne 24 t. m. v narodnem gledališču z Nušičevo veseloigro »Navaden človek«. Pri predstavi sodeluje dijaški orkester. Čisti dobiček le namenjen za nabavo rovih leposlovnih in znanstvenih knjig. Namen društva ie izobraziti svoje člane do najvišje stopnie. Hočemo dokazati, da so krivični očitki, da današnja mladina nima smisla za resno delo.
a— Shodi narodne liste v predmestjih. V pondeljek popoldne Je bil dobro obiskan shod narodne liste v gostiln! »Zeleni travnik« v Melju. Govorila sta gg. dr. Vantmik in nosilec liste za Maribor Mohorko. Nabito polna gostilna zavednih volilcev le odmevala navdušenja za narodno listo. — Včeraj popoldne pa se ie vršil javen shod v kinu »Diana« v Studencih, ki |e bH tudi lepo obiskan. Shod le otvoril znan! mariborski rodoljub g. Ivan Kejžar, nakar sta govorila kandidata gg. Ogrizek m Mohorko ter od demokratov g. dr. Reisman. Navzoči pristaši drugih strank, radičevci ta zlasti sočijalisti, so sicer nekaj časa delali medkli ce. ob končnem govoru g. dr. Reismana pa vsi navdušeno ploskali ta pritrjevali, da treba iti skupno v boj proti koruptnrma strankama radikalov ta klerikalcev ter proti nemškim velekarpitalistom. Shod je napravil najboljši vtis.
a— Kako so rastle v Mariboru ekseku-clje? Prav drastično sliko gospodarskega gibanja nam nudi eksekucijski oddelek pri mariborskem sodišču, kjer so narastle v preteklem letu 1926 eksekucije v ogromno številko 7931. Prisilnim potom je torej Iska lo pri mariborskem sodišču svoje zahtevke skoro 8000 upnikov. Če pogledamo nazaj, vidimo, da so eksekucije rastle neprestano od prevrata naprej. Med tem, ko ie bilo L 1927 še 1195 izvršb, je to število padlo v prevratnem letu 1918 namižie na 948 in potem stalno rastlo v sledeči lestvici: I. 1919 1204, I. 1920 - 1588. 1. 1921 - 2401, 1. 1922 — 2813. 1. 1923 — 3696. 1. 1924 — 4530, I 1925 — 6457. In končno lansko leto na 7931. In tudi letos obeta gospodarska stiska v eksekuciiske.n oddelku obilno žetev. Že sedai ie vloženih samo meseca januarja nad 200 izvršilnih predlogov. Na hodniku sodišča so vse table polne okllcov za prodajo. ki рз so dostikrat brezuspešne, ker ni kupcev. Izredno zanimiva pa ie statistika prodaje posestev v letih od izbruha vojne naprej. V prvem vojnem leto 1914 Je bilo je še 30 izvršb na nepremičnine I. 1915 33. Naslednle leto 1916 Je bilo le še 13 izvršb na nepremičnine, katere so se leta 1917 skrčile na 3. Leta 1918 je bila že samo
1, ravno tako Je bila 1. 1919 samo 1 prisilna prodaja posestva, v letih 1920—1923 pa sploh nobena. L. 1924 pa je že začel defla-cijski preobrat močno pritiskati na deželo in statistika belež! 3 Izvršbe na nepremičnine, naslednje leto 1925 — 11 Ln lansko leto že 54, od katerih so bile mnoge brezuspešne vsled pomanjkanja kupcev
a— Pojasnjena tatvina pri mariborskem požaru. Predvčerajšnjem smo poročali o požaru pri skladatelju Frischu, kateremu je bilo ob priliki požara ukradeno perilo in obleka. Policiji se je zdelo neverjetno, da bi vlomil kak tuj tat, ki bi hotel potem s požarom zabrisati svojo sled, kakor so to poročali nekateri listi. Poizvedbe so zato usmerili čisto v drugo stran, pri čemer so znatno pripomogli tudi ognjegasci. ki so pri gašenju tudi skrbno pregledali ves drug položaj in opozorili policijo na razne sumljive okotaosti ter tako olajšali preiskavo. Ugotovili so. da je moral biti tat domačin, ki Je razmere v stanovanju dobro poznal. Tostvarne preiskave so res dovedle do uspeha. Takoj po požaru so namreč aretirali služkinjo g. Frischa Marijo Kosanje, ki io je policija takoj spoznala kot svojo staro znanko. Sum ie padel na služkinjo tudi zato, ker je bil pri odhodu hišnega gospodarja v stanovanju zaprt njegov psiček, medtem ko so ga našli ob požaru vkljub zaklenjenemu stanovanju zunaj na hodniku. Aretirali so tudi prijateljico Ko-šanjčeve. ker so zvedeli, da le bila kritičnega dne popoldne na obisku pri Košanjče-vi. Slednja je sicer trdovratno tajila vsako tatvino, njena prijateljica pa Je bila mehkejša ta za nekaj stopinj manj pokvarjena ter Je tatvino kmalu po aretaciji priznala ter izpovedala, da sta skupno s KoSanjčevo okradli g. Frischa in mu odnesli perilo in obleko. Nekaj ukradenega blaga Je policija že tudi našla.
Shod narodnih volilcev mesta Celja
bo danes, dne 19. januarja, točno ob 8. zvečer v mali dvorani Celjskega doma v Celju.
Na shodu govorita kandidata za oblastno skupščino dr. Anton Božič in Ivan Rebek.
Pridite vsi, ki čutite narodno in Vam je na tem, da se očuva narodni značaj celjskega mesta. Naši nasprotniki so se zopet sramotno zvezali z Nemci. Združimo se, da odbijemo zadnji napad naših nekdanjih tlačiteljev!
Volilni odbor.
Iz Celja
e— Kralj — krstni boter v Севч. Kakor smo svoječasno poročali. Je blagovolilo Nj. Vel. kralj Aleksander iziavltj svojo prforav Uenost kumovatl novorojencu g. Ferdinanda Dečmana, gostilničarja ta mesarja v Celju. Ker je bilo dete po rojstvu slabo, pa so je takoj krstili. Na ponovno prtprošnjo je dobil sedaj g. Dečman sledečo rešitev iz dvorne pisarne: ».Glasom razpisa NJ. Vel. kralja K broj 3172 od l. januarja je Nj. Veličanstvo na Vašo neposredno brzojavno prošnjo odobrilo, da se ga v krstni knjigi zabeleži kot botra Vašemu novorojencu.« Gospodu Dečmanu in njegovi gospei sopro-gi ponovno iskreno čestitamo!
e_ Svetosavska beseda se bo vršila v Celju v soboto, dne 19. februarja v Celjskem domu.
Vsem našim somišljenikom in vollcev v okolici Celja
Volilni shod napredne liste se vrši v četrtek, dne 20. januarja ob osmih zvečer v gostilni Permozer v Oaberju. Somišljeniki in prijatelji, pridite vsi.
e— Se že šoporijo s pavovim perjem. Ker se združena opozicija klerikalcev, Nemcev in radikalov ne zna boriti z uma bridkim mečem, ji le za volitve v oblastno skupščino dobrodošla vsaka laž In zavijanje. Po mestu širi neka propalica najgo-rostasnejše laži. Laže da so bili radikali tisti. ki so izdelali proračun mestne občine in da izvirajo vse udobnosti glede davščin in naklad samo od opozicije. Resnica pa je, da Je vse predloge glede znižanja pridob-nlne, vodarine in kanalske pristojbine in še drugih udobnosti izdelal po sklepu Kluba delovne večine finančni referent dr. Božič. Res je nadalje, da je znižanje trošarine takisto izšlo iz Kluba delovne večine. Opozicija ima v finančnem odseku gostilničarja Žumra kot strokovnjaka v gostilničar-skih zadevah. Ko se je sklepalo o znižanju trošarine na vino in odpravi ponočnega davka, proti kateri je bila celokupna opozicija, ta njihov član finančnega odbora sploh ni bi! navzoč. Mogoče je. da bo prišla opozicija zadnje dni pred volitvijo celo s trditvijo, da je izdelal načrt za regulacijo Savinje in pritokov dr. Gorlčan in ne dr. Božič ta da se ie za službeno pragma-tiko ta za odpravo stanovanjske mizerije najbolj ogreva! občinski odbornik Janič...
Umrla je v nedeljo 16. t. m. nenadne smTti ga. Terezija Kuder. hišna posestnica in trgovka v Celju v 59 letu starosti. Blag ji spomin!
e— Drlarna krajevna zaščita deee in mladine » Celje ima »voj občni zbor v četrtek 20. t. m. ob 8. zvečer v Narodnem domu v mali gostilniški »obi Dnevni red običajen. Ker zadnji občni zbor ni bil sklepčen, prosimo vse prijatelje uboge mladine, naj se udeleže občnega zbora.
Iz Kranja
r— Stanovanjska mizerija v luči poslovat
nfu stanovanjskega sodišča. Stanovanjsko sodišče I. stopnje pri kranjske» srezkero poglavarstvu se je pečalo v preteklem letu z vsemi vprašanji, tičočimi se stanovanjske mizerije ter razširilo svojo kompetenco tu« di na deželo v srezu 142 prosilcev je vlo» žilo prošnje za stanovanje, od teh je bilo največ z dežele, 72 odpovedi stanovanja najemnikom od strani hišnih gospodarjev — ve'.inoma iz Kranja — pa potrdilo Kljub splošnemu pomanjkanju stanovanj je bilo v 1. 1926. v celem srezu le šest deložiran» cev. od katerih je prejelo pet še pred de« ložacijo stanovanje. Dogodil se je le en slu» čaj. da je moral v mestu en najemnik na cesto, ker ni imel takoj stanovanja. Tudi tega slučaja ne bi bilo treba, ako bi dotič» nik vsaj malo zadostil zahtevam stanovanj» skega zakona. Sicer pa je kmalu dobil za» vetišče v občinski ubožnici. To konstataci» jo pribijamo z ozirom na nedavno tpzadev» no lažnjivo poročilo «Slovenca». Te števil» ke sicer govorijo, da je večina prosilcev nsšla stanovanje, vendar ni s tem že po» glavje stanovanjske bede likvidirano. Upo» števati moramo dejstvo, da mnogo družin, uradniških in delavskih, stanuje v majhnih, nehig jenskih stanovanjih. Zato je vpraša» nje gradnje stanovanjskih hiš še vedno od» prto, koraki za njeno rešitev pa bodo brez» dvomno naleteli na topel odmev ri vseh onih, ki trpe radi teg pomanjkanie in onih ki se bedo morali po ugasnitvi stanovanj» skega zakona izseliti radi previsokih na» jemnin. Mestna občina je v svojem priza» devaniu, da po svoji moči in brez preveli» način pospešiti gradnjo stanovanjskih hiš in omiliti to mizerijo. nedavno sklenila, da bo v letošnjem letu zidala občinsko stano» vanjsko hišo. Upati je, da bo tudi privât» ca inicijativa, zlasti od strani industrijskih podjetij v gradnji uspešna.
t— Nocojšnja gledališka predstava. No» coj ob 20. uri ponovi Gledališki oder v Narodnem domu Novačanovo kmetsko dra« n;o v treh dejanjih «Velejo». Priporočamo čim lepši obisk.
r— Posestno gibanje. Jakob Udvi, po» sestnik in gostilničar na Gorenji Savi št. 29 ■je prodal zasebniku Rudolfu Jerebu iz Čir» čič št. 39 svoje posestvo z gostilno za 110 tisoč dinarjev.
Iz Trbovelj
Obrtniško zborovanje v Trbovljah
Trbovlje, 18. januarja
Snoči se Je vršilo v restavraciji Forte dobro obiskano obrtniško zborovanje, katero je na inicijativo Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani sklicalo çbrtnISco društvo. Zborovanje je otvoril društveni predsednik g. Miha Koren, nakar je tajnik Zveze obrtnih zadrug g. I. Kaiser poročal o spIoS-nem obrtniškem položaju, razpustu zbornice za trgovino, obrt ln industrijo, obrtniški organizaciji in državni obrtni banki. Navedel je v svojem govoru glavne vzroke, ki poganjajo gospodarske kroge v težko krizo. Žalostnim gospodarskim razmeram Je predvsem kriva brezsmotrena obrtna politika naše državne uprave, neupoštevanje domačih podjetnikov pri dobavah, oklevajoča obrtna zakonodaja ln popolna anarhija pri izvrševanju obrtnih predpisov. Kako naši odločujoči faktorji upoštevajo gospodarske ктоге, kaže tudi razpust Zbornice za trgovino, obrt ln industrijo. Razpust Zbornice se je izvršil vsled sklepa radičevcev, klerikalcev in na večkratno intervencijo tedanjega ministra Puclja. Gospodarskih razlogov za razpust nI bilo in gospodarski krogi so sedaj brez Zbornice po zaslugi radičevcev, SLS m g. Puclja. S tem nasilnim, protizakonitim razpustom so pokazali, da hočeio Zbornico za vsako ceno izrabljati v svoje politične namene. Ce bodo pa razpisane ponovne volitve, tedaj bodo gospodarski krogi v strnjenih vrstah dokazali, da so njih organizacije zmožne boja in da Jih znajo braniti pred razdiračl. Obrtništvo in trgovstvo naj se radi tega še bolj oklene svojih organizacij. Q. Kaiser Je obrazložil nato še pomen In koristi snujoče se državne obrtne banke In priporočal nakup delnic.
V debati Je g. Vinko Pavlin, trgovec v Trbovljah, orisal nadvse težak gospodarski položaj trboveljskega obrtništva in tr-govstva, ki ga povzročajo zlasti redukcije delavstva pri Trboveljski premogokopni družbi. Obrtniki in trgovci oddajajo svoie izdelke in blago na kredit, ker so v to prisiljeni. Cesite redukcije pa ogrožajo eksistenco trboveljskih gospodarskih krogov, ker se kljub poštenosti delavstva mnogokrat dogodi, da delavec ne more poravnati svojih dolgov. Izhodišče iz teh razmer Je edinole v močni organizaciji, ki bo potem tudi znala uveljaviti težnje gospodarskih krogov.
Predsednik g. Miha Koren je ponovno sprožil vprašanje sedeža srezkega poglavarstva ter Je priporoča! strumno organi-»acijsko delo trboveljskega obrtništva.
t— Lovsko društvo «Kum» v Trbovljah je priredilo pri Forteju družabni večer, ki je zelo animirano potekel.
t— Gospodarskega tečaja Kmetijske po* drutnice se je udeležilo do 50 posestnikov,
kar dokazuje, kako zelo je bil potreben-
t— V Trbovljah se je pojavila gripa, na kateri boleha že precejšnje Število ljudi-t— Krojaški prikrojevalni tečaj »e prične 27. t. m. v šolskem poslopju na Vodah.
t— Trbovlje imajo pri volitvah v oblast» no skupščino ČETRTO skrinjico Vsi volil» ci vrzite svojo kroglico v ČETRTO skri» njico, da bo zmaga SDS sijajna. Vsi bodi» mo zadnje dni agitatorji 1
No!i onstran granit
Srednjeveške razmere na Primorskem
Starejši ljudje se še spominjajo onih ča» sov, ko so fantje nekaterih goriških vasi s tako ljubosumnostjo varovali meje svoje ožje domovine, da po večernem mraku zle» pa ni smel iti tujec skozi, če ni bil že mož ali otrok. Društveno življenje je pozneje pregnalo to navado, fantje iz ene vasi so prinašali trud svojega izobraževalnega dela v drugo vas, tekma je postala plemenita, bližali smo se lepim časom.
Danes se je naenkrat spremenilo. Tisti, ki se vedno trkajo na prsi, da so prinesli kulturo, so napravili naše vasi in naše trge po večernem mraku zopet nevarne. Če so naši fantje v preteklosti branili svoje meje, so to storili iz ljubosumnja do deklet, da» nes pa !>e vrše nasilja radi zločinskega na» giba do nasil'a samega edini nagib je sle» po in brezmejno sovraštvo do vsega, kar ne nosi Črno srajco.
Vzemimo za vzgled en sam slučaj. Ljud» j; prihajajo in notrjujejo drug za drugim, da danes ni varno iti ob večern; uri skozi Ajdovščino (ii Ajdovščina ni edina v tem oziru). Lj - dje, ki se zamotijo kjerkoli in morejo po mraku po ajdovskih cestah, se tresejo od strahu. Kai se more z< liti? To, da pristopijo na temnih ajdovskih cestah k tebi črni ljudje, ki ti posvetijo v obraz in povabijo na svetlo. Tam te pre» merijo z očmi, nato te izprašajo z besedo, odhod prihajaš, kim greš in kaj si. In če na to vprašanje nisi povoljno odgovoril ali pa se jim zdiš presumljiv in sodijo po tvoji vnanjosti, da si morda kak agitator, si pri» šel z zaušnicami zelo poceni skozi, lahko te doleti tudi palica in še kaj hujšega.
Ko stojiš pred črnimi obrazi, se ti zdi, da si naletel na razbojnike, ki bi te najraje pojedli s kožo in kostmi Človeku se zdi, da je prišel v srednji vek. In vendar je bilo v srednjem veku boljše. Takrat te ni nihče vprašal, kateri jezik govoriš. Če so te na» padli razbojniki, si imel lahko orožje s se« boj in si se smel tudi braniti.
Danes, v prosvetljenem dvajsetem stolet» ju, v državi, skozi katero so šle tri kulture, smeš biti napaden od kogarkoli, le da ima legitimacijo zato, braniti pa se ne moreš in ne smeš.
Naši trgi, ki so bili nekoč že v pregovoru radi lepe g: in varnega življenja, ko si smel spati pri odprtih vratih ali pa na cesti, so postali neznosni za ljudi, ki prihajajo skozi nje in tudi za prebivalce same.
Take so razmere v naših krajih, ki ne de« la jo časti ne državi, ne fašizmu, ne člove» škemu dostojanstvu. Naši ljudje molčijo in samo zmajejo z glavo. Vsaka beseda in pri» tožba je itak s strogo kaznijo zapečatena.
p-— Proračun tržaške pokrajine. Upravna komisija tržaške pokra iine \e sestavila pro» račun za I. 1927. Dohodkov je 10,431.377.91 lir in izdatkov ravno toliko. Fašistovski proračuni morajo biti vsi v ravnotežju. Naj več dohodkov da davščina na zemljišča in zgradbe, industrijo, trgovino in obrt. Zna» ten je dohodek tudi iz soudeležbe pri dr« Javni taksi na zamenjave.
p— Letošnja razstava na Reki se otvori v avgustu. Organizacija je v rokah zavoda za italijansko gospodarsko ekspanzijo. Po« krovitelj razstave bo prvi minister Musso» Uni.
p— Odpuščeno učiteljsko osobje. Odpu» ščeni so, kolikor je doslej znano, nastopni učitelji in učiteljice: Jos. Rakovšček pri Sv. Luciji; Lilip Podgornik na Ponikvah; Fran Jurjevčič v Ustju; Ivan Fajgelj v Aj» dovščini; Anton Droč v Grg-arju; Leopold Paljk v Lokavcu; Angel j Kenda v Renčah; Alojzij Benko v Rlhembergu; Friderik Pod» gornik na Banjšicah; Ljudmila Toistovrš» nik v Trnovem; Angela Cen dem v Vedri» janu; Karla Srebrnič v Ročinju; Ana Gr» želj v Podmelcu; Ljudmila Kofol v Čepo» vanu; Ivanka Volarič v Gorju pri Cerknem; Zora Tuzulin v Srednjem Lokavcu; Ivana Justin na Slapu; Leopoldina Kos na Voj» skem.
p— «Lega Nazionale» je imela pred voj» no 45 tisoč članov, 76 ljudskih šol. otro» ških vrtcev in rikreatorijev, 20 večernih šol, 80 knjižnic, premoženje nad en milijon v takratni valuti. Tik pred izbruhom vojne med Italijo in Avstrijo je imela Lega te» kočega denara ^esettisoč kron, ki jih je tskoi nakazala za italijanske mladeniče, ki so bežali v Italijo Potem je avstrijska vla» da Lego razpustila in zaprla njene šole, ki so poprej lepo prospevale ob tihem odo» bravanju visokih dunajskih politikov, ki so bili sovražni Jugoslovenom in so mislili, da zvezo z Italijo obdržujejo najsigurnejše na ta način, če dopuščajo ob Adriii narašča» nje italijanstva v škodo iugoslovenskemu prebivalstvu. Lega se ima zahvaliti za svo»
Vremensko sioroé lo
Чгте-точ
m.*. 1R i nuara
Vis ii? o
'vra	Ut	- um	lem'Hi	4e « -/	imei *etra i. brzina « m	i	Vrsir-	fiiiaviii
							• '	nn f«
mazovania								
	,	62 5	1-4	85	NE 1	1	dež. sneg	
uubljan; i	S.	752 4	1-8		NE 0.5	1	sneg	
dvorecl |	14.	7^2 8	11	82	NE 0.5	10	škrop	
	21	75^ 4	1-8	86	S 1	1	megla	
Marboi . . .	s	753 i	2-e	9?	NE 3	10	dež	50
iagTeb ^ . .	%	752-2	6-n	79	E 5	>0		1.0
B-ograd . . .	S	756-	50	85	SE 13	4		
arajevo . . .	i	754 h	7 0	72	SE 5	9	megla	
•koplje . . .		761 9	i 0		mirno	10		
)ubrovnik . .		vf.	130	1	SE 7	9	dež	4.0
Split ....		752-J	8 0	96	S 13	10	dež	8.0
....	7	/ b-2	1-0	—	mlroo	10	megla	3.0
■iolnee	ot> ' 5 -ahaia ub io-47 una vzhaja o~> 16 46 ahaia ob 08 36
Naiviši« temperatur« dane« » Liuhliani 3 2 eainiži» 12 C Povprečni harometei le dane« • Liuhiiani v.g i /.a 14 mir ko« včeraj.
Dunajska vremenska napoved za sredo: Oblačno, deloma padavine;	temperatura
polagoma padla, smer vetra proti severovzhodu.
Tržaška vremenska napoved za sredo: Lahni vzhodni vetrovi, nebo	izpremenljivo večinoma oblačno; temperatura od 6 do 9 stopinj; morje mirno.
bo
Ш
je predvojne uspehe v glavnem avstrijski politiki v Priroorju. ki je pospeševala raz«
ih...........
in peščit
mat v deželi!
narodovanje naših ljudi it» dajala potujče« vancem in peščici čistokrvnih Italijanov pri
Iz blagajne bazilike v Ogfeju so od« nesli trije tatovi nekaj nad 200 lir. Opazili so tatove orožniki in enega so po daljšem trudu tudi prijeli. Aretirani Josip Kos iz vačičem, da pojdejo v červinjan z name» nom. da olcradejo tamošnjo filijalko. To se jim ni posrečilo. Grbca in Kovačiča Štanjela pravi, da se je v Celju v Jugosla» viji zmenil z Jos. Grbcem in Antonom Ko» iščejo orožniki posebno okoli Tržiča.
p— Smrt neznanega roparja. Pri Sred» njem niso našli umorjenega nekega nežna» nega človeka, kakor se je prvotno poročalo, marveč oni mrtvec je okoli 50 let star člo» vek in po uradni ugotovitvi gre za nesrečo. Oni človek je nosil v notranjem žepu svo« je suknje kratek odort nož, nasajen na kratko cev. Na ledeni poti je padel in nož mu je povzročil težko rano. Na izkrvavitvi je neznanec umrl. Pri njem so našli polno ključev in drugega vlomilnega orodia, dva revolverja in trojno perilo. Identificiran še ni
Iz Liubl ?ne bo pregnana „španska" >n „gripa" če v hiši vsaki bo .FLORJANA" odprta pipa.
Gospodarstvo
Protestno obrtniško zborovanje v Kranju
Edina izdelovalnica
E. Jeras in drug, Ljubljana-Moste.
Sport
Važni sklepi JNS.
7.NP suspendiran. — Njegova skupščina skliauna za 6. februarja. — Nogometna konferenca na. Dunaju. — Kazensko postom panje proti g. Cindriču,
Afera Zinaia se vleče dalje. ZNP je, ka« kor smo ie poročali, odbil vse sklepe JNS. Proti temu JNS seveda ni mogel ostati mi« ren. Za pondeljek je sklical sejo svojega upravnega odbora, na kateri so razpravljali o položaju, nastalem vsled stališča, ki ga je zavzel ZNP.
O tej seji je bil izdan sledeči komunike: «Ker se upravni odbor ZNP ponovno ni pokoril sklepom u. b. JNS., se v zmisju § 27, točka 4., prav. JNS suspendira od svo» jih funkcij. Do prihodnje izredne glavne skupščine bosta vodiila posle dosedanji predsednik in I. tajnik.
Obenem se skliče izredna glavna skupšči« na ZNP za 6. februarja 1927. s sledečim dnevnim redom: 1. Razlog suspenzi je, 2. volitev novega upravnega in revizionalnega odbora.
Ker se je upravni odbor ZNP strinjal s komunikejem svojega kazenskega odbora, ee bo proti njegovim članom, razven proti Lnntošu in Turčiču, ki nista prisostvoval» seji od 12. t. m. uvedlo kazensko postopa« i.je v zmislu § 55, alinea III. k. p. radi kr» šitve § 43 k. p.»
Nadalje je JNS sklenil, da se udeleži no» gometne konference na Dunaju dne 22. t. m ter določi za svojega.delegata g. Veljka Ugriniča.
Na podlagi overovljenega zapisnika ka» ženskega odbora ZNP se soglasno sklene, da se ustavi postopanje proti igraču Cin» driču, ker ta ni zagrešil nobenega kazen» skega dejanja.
Nogometni kongres na Dunaju. Kakor poročamo na drugem mestu je JNS dokw čil za svojega delegata za nogometni kon» gres na Dunaju, ki se prične v soboto, go» spoda Ugriniča. Na teirt kongresu bodo za» stopani nogometni savezi Jugoslavije, Če» škoslovaške. Madžarske, Avstrije in Polj» ske, prisostvoval mu pa bo tudi znani športnik in predsednik švedskega nogo« metnega saveza Anton Johanson.
SK Iftrija. Zimaki treningi dainske sek» cije. Danes zvečer ob 18.15 trening v telo» vadnici srednje tehnične šole na Mirju. Točna in zanesljiva udeležba "strogo obvez» na za vse članice. Pri današnjem in pri prihodnjih treningih se sprejemajo nove članice, ki se zanimaio za hazeno in žensko Ihhkoatletiko. Dohod k telovadnici pri glav nem vhodu, v slučaju pa. da je ta zaprt, je vhod pri stranskih vratih Istočasno naj se zfflase tudi vse članice TKD Atena. — Načelnik.
Kolesarski pod savez Slovenije. Za v nedeljo 23. t. m. sklicani redni letni občni zbor se zaradi oblastnih volitev odgodi na poznejši čas. — Podpredsednik.
A SK Pfimarje (Ve^elični odsek) Da» r.es ob 17 seja dekorativnega in gospodar« skega odreka v Emoni. LTdeležba obvezna z t vse odbornike.
Nov rekord v smuškem skoku. V Pon» tresini ie Dagfin Carleen (Oesterr. Winter» sportverein) postavil s 65 m nov srednje» evropski rekord v smuških skokih.
иј||||||||||111111111Н1111Ж11111111111111111111111«Ш11111111111111111ШШШН11
g Še
Najboljša krema za čevlje
g
=
i
Kranj, 18. januarja.
Preteklo nedeljo dopoldne so sklicale vse združene strokovne obrtniške organizacije s Gorenjske proti šušmarstvu v obrtniškem stanu veliko protestno zborovanje v dvorano hotela «Pri novi pošti» v Kranju. Zborovanja se je udeležilo nad 250 obrtnikov iz raznih gorenjskih krajev, največ iz Kranja in bližnje okolice. Poleg delegatov raznih obrtnih zadrug so prisostvovali zborovanju župan mesta Kranja gosp. Pire, sa-stopnik tukajšnjega srezkega poglavarja gosp. dr. Zobec ter referenta iz Ljubljane.
Zborovanje je otvoril gosp. Anton Stefé iz Kranja ter po kratkem pozdravu prepustil predsedništvo izvoljenemu goep. Rebolju. Zborovalce je pozdravil mestni župan gosp. Pire ter podčrtajoč krizo obrtništva radi ilegalnega šušmarstva, nerazumevanja s strani vlade in brez pomoči razpuščene korporacije Zbornice za trgovino, obrt in industrijo ' želel obrtništvu pri njegovem prizadevanju uspehov. Temu sledila poročila zastopnikov obrtnih zadrug g. Tor-karja г Bleda, Pretnarja is Tržiča, Lotriča iz Škofje Loke ter Rebolja iz Kranja. Vsi eo naglašali škodljivost in razširjenost ilegalnega šušmarstva, eksemplarično kaznovanje takih primerov in spremembe v novem obrtniškem zakonu, ki naj bi SuSmar-stvo popolnoma onemogočil.
Nato sta podala daljša referata goep. Kaiser, tajnik Zveze obrtniških zadrug, in eosp 2 a g a r, zastopnik ljubljanske Zbornice sa trgovino, obrt in industrijo. Prvi je govoril o težkem položaju obrtništva in o njegovih zahtevah, slednji pa o davkih. Izvajanja obeh govornikov eo radi tehtnosti napravila najusodnejši vtis na navzoče obrtnike. H koncu je Se zastopnik obrtne oblasti gosp. Zob« opozoril obrtnike, da naj javljajo primere šušmarstva točno z vsemi potrebnimi podatki radi uspešnejšega poslovanja in rešitve.
Zbor je nato soglasno sprejel nastopne resolucije :
V obrambo svojih pravic in zaradi težavnega gospodarskega položaja je obrtništvo, zbrano na zborovanju, dne 16. januarja 1927 izreklo ogorčenje proti državni upravi in obrtnim oblastvom ter apelira na gosp. velikega župana, da nujno ukrene:
1.)	da ee ukinejo izdani obrtni listi tovarnam, ki izvršujejo ročno delo;
2.)	da ukine določbo, po kateri imajo industrijska podjetja oblačilne stroke pravico, prevzemati naročila po meri;
3.)	da odločno zabranjuje ustanavljanje zasebnih kakor državnih obrtnih ročnih zavodov;
4.)	da pod vzame najostrejše mere zopet šušmarsivo;
5.)	da izvede najstrožjo revizijo vseh izdanih obrtnih listov;
6.)	da odredi, da mora imeti vsak obrtnik v svoji delavnici na vidnem mestu raz-obeeen svoj obrtni list in zunaj delavnice označbo obratovališča ;
7.)	da vpliva na pristojnih mestih, da se potom naredbe uvede kazensko postopanje tudi proti onim, ki dajejo delo šušmarjem;
8.)	da pospešuje obrtno zadružništvo in vzpostavi obrtnozadružno nadzorništvo, ki bo podpiralo zadruge pri njihovem delovanju.
Tržna ooročila
Novosadska blagovna borza (18. t. m.)
Pšenica: baška, 2 vagona 290. T u r -ščica: baška, Donava, 15 vagonov 150; bašlca. okrogla, Novi Sad, 5 vagonov 157.50; baška, bela, 2 vagona 147-50; baška, srem-ska, 2 vagona 145. Moka: «0g>, 1 vagon 452.50; baška, «5», 1 vagon 352.50. Tendenca nespremenjena.
Dunajska borza za kmetijske produkte (17. t. m.) Prijazno razpoloženje. Največje zanimanje je bilo sa turščico. Domača rž in turščica sta se uradno podražili za 25 gro-šev. Uradno notiraio vključno blagovnopro-metni davek brez carine za 100 kg v šilingih: pšenica: domača 40.50 — 41, Tisa (79 _ 80 kg) 46 - 47; rž: 32.25 — 34.50; turščica: 23.75 — 24.75; ove.s: dmna-či 25.25 - 26.75.
Dunajski goveji sejem (17. t. m.) Dogon 3156 komadov. Cene nižje za 5 do 10 gro-šev, biki in slabi živina nespremenjena. Cene za ks žive teže: voli I 1.45 — 1.75 (izjemno 1.80 - 2), II. 1.10 - 1.40, III. 0.70 do 1.05. biki 1 - 1 40, krave 0.60 - 1.20 (1.40), slaba živina 0.50 — 0.70 šilinga.
= VII. mednarodni rzorfni velesejem v Ljubljani (2—11 julija 1927.) Urad Ljubljanskega velesejma je rrzpoelal na vsa večja in ugledna industrijska, obrtna in tr-govinska podjetja prijavnice za udeležbo kot razstavljalec na letošnjem vzorčnem ve-lesejmu. ki se bo vršil od 2-—11. Julija t. I. Termin je ugoden, ker je v tem času močnejši poeet kupcev, ki zvežejo svojo trgovinsko pol na veleeeiem z istočasnim obiskom naše lepe Slovemiie. Večina lanskoletnih razstavljalcev bo zasedla svoje stare razstavne prostore. Naprošajo se vsi oni. ki imajo posebne želje glede pro=tora in udeležbe, da to prijavijo takoj sejmskemu uradu, ki bo vsakemu radevolje in najbolje ustregel, česar pa рогпеје ne bo mogel več.
— Tli. sejem za kožnhovino v Ljubljani. Tretje leto prirsdi uprava Ljubljanskega veleeejma vzajemno s Slovensko lovsko zadrugo v Ljubljani na veleeeimskem prostoru sejem za kože divjih živali. 24. januar, to je prvi pondeljek po sv. Neži, je lovcem že znan dan za prodajo lovskega plena. Sejem se bo zičel ob 8. zjutraj. Lovec more kože došlim kupcem prodati fiksno ali jih pa oddati v komisijsko prodajo Slovenski lovski zadrugi, ki bo vzajemno г veleeejm-sko upravo kože sortirali, porazdelila v partije in nudila 26. t. m. domačim in inozemskim kupcem dražbenim potom v nakup, Lovee in trgovce s kožami opozarjamo, da morejo svoje kože tudi poslati na velesejem, da si prihranijo stroške sa potovanje v Ljubljano. Vendar morajo biti vee kože najpozneje do 25. t. m opoldne na veleeei-mu. Vsaka koža večje vrednoeti mora biti opremljena s kartonskim listkom, na katerem nai ee zapiše točen naslov odpošiljate-Ija; kože manjše vrednosti in večjih kvantitet (zajci, krti. oolhi itd.) v trdnem zavoju in točne preštete. S posebno pošto naj se pošlje še seznam odposlanih kož. ker »e pri prevzemu oreStejefo in prekontrolirajo. Čim več kož pride organiziranim potom na tre, »em boljša bo cena. Lovci, trgovci, obračajte ee sa informacije z zaupanjem na upravo vplfvtejma ali na Lovsko zadrugo.
=jr Enotni 7akon o gospodarskih ihnrnj-e*h. Kakor doroavanto. so gospodarske
sborniee, tudi ljubljanska, ie prejele načrt enotnega zakona o gospodarskih zbornicah, ki predvideva v naši državi enotne sborniee z avtonomno trgovtoeko, obrtno b industrijsko »ekcijo. Te dni ae bo, kakor smo poročali, vršila v Beogradu konferenca, na kateri bodo zastopniki goepodarakih zbornic Jugoslavije pretresali omenjeni načrt.
= Kredit ia oiigaruje «tabiliiaeije dinarja. Iz Beograda poročajo, d« je finančni minister dr. Markovič dobil kredit ae osi-guranje stabilizacije dinarja v sneaku 10 milijonov dinarjev. O podrobnostih saključ-ka tega kredita javnoet še ni obvelčena. Znano je, da bo ta kredit ministrstvu na razpolago vedno, kadar bo treba podpreti tečaj dinarja. Podoben kredit je dobil svoječasno češkoslovaški finančni minister dr. EngliS.
= Izdaja novih slatnikov pe tO dinarjev
v promet. Iz Beograda poro«jo, d» je Narodna banka sklenila dati » promet nove na 20 dinarjev se glaseče Blatnike, Id jih lahko vsakdo nakupi v neomejeni količini, vendar se papirnati dinarji ne bodo dobili, temveč bo treba za vsak zlatnik dati en stari napoleondor in še dva dinarja v veljavni moneti kot režijski prispevek. Kakor znano, je bilo izdanih 1 milijon zlatnikov po 20 dinariev v vrednosti 219 milijonov papirnatih dinarjev.
= Konkur? je razglašen o imovini tvrdke <Pri Amerikancu», d. z o. s. v Celju. Prvi zbor upnikov pri okrožnem sodišču v Celju 31. t. m. ob 9., oglasitveni rok do 10. marca t. L, ugotovitveni narok 26, marca t. 1. ob 9
= Likvidaciji. V likvidaciji sta Jugoslovansko - nemška importna družba s o. s. v Mariboru in Živinorejska zadruga v St. Jan-žu, r. z. z o. z Upniki se posivajo na prijavo terjatev.
= Lesna industrija d. d. «Drava» v Maribora bo imela 5. februarja t. 1. V. redni občni zbor ob 3. popoldne v lastnih prostorih v Mariboru, Meljska cesta 81.
= Znižanje obrestne mere Avstrijske narodne banke. Z Dunaja poročajo, da se ie na seji generalnega svrta Avstrijske narodne banke sklenilo z veljavnostjo od 18. t. m. znižanje diskontne rate od 7 na 65 odstotka. Dosedanja 7% obrestna mera je bila r veljavi od 7. avgusta 1926.
=- Nova ravnatelja Wiener Bankrereina v Beogradu. Iz Beograda poročajo, da sta bila dosedanja podravnatelja Wiener Bank-vereina Nikola Gjorgjevič in Davi^ Holmer imenovana za ravnatelja.
Borze
18. januarja.
LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčij-ski zaključki.) Vrednote: investicijsko 0 — 82.»), Vojna škoda 0 — 343, zastavni in komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 195 — 198, Ljubljanska kreditna 150 — 0, Merkantilna 98 - 100, Praite-diona 890 — 0, Kreditni zavod 170 — 180, Strojne 0-80, Trbovlje 360 — 0, Vevče 120 - 0, Stavbna 55 - 65, Sešlr 104 — 0, _ Blago: Brez zaključka^ Tendenca v lesu nespremenjena, v deželnih pridelkih čvretejša.	. .
ZAGREB. Zasebne vrednote ao ob minimalnem prometu obdržale nespremenjene tečaje. Vojna škoda, kasa, se je trgovala po 342.50 — 343.50, sa januar po 340 — 342.5, za februar pa po 316 25 — 817. — Tendenca na deviznem tržišču deloma čvrsta. Tečaji Londona, New Yorka in Prage eo se okreipili. Italija nespremenjena. Skupni promet 4.9 milijona dinarjev. Notlrale eo devize: Amsterdam izplačilo 2277—2283, Dunaj izplačilo 798.5 _ 801.5. Berlin ispla» čilo 1348 — 1351, Italija izplačilo 243 17 do 245.17, London izplačilo 275 55 — 276 35, New York kabel 56.69-56.98, ček (saMiuč-ki po 56.75 — 56.77), Pariz izplačilo 226 25 do 227.25, Praga izplačilo 167.98 — 16875, Švica izplačilo 1094 — 1097; valute: dolar 55.97 _ 56.17; efekti: banini: Eskomptna 102 — 108.5, Kreditne Zagreb 102 — 105, Hipo 59.5 — 0, Jugo 98 — 99, Praštediona 890 — 895, Srpska 135 — 137, Ljubljanska kreditna 150— 0; industrijski: Dubrovačka 380 _ 406, Gutmann 255 do 265 Slaveks 100 — 114, Slavonija 82 — За, Trbovlje 360 — 870, Vagon 64 — 60, Vevče 120 — 0, šečerana Osijek 455 — 460, Strojne 0 — 10Ô; državni: investicijsko 81.5 Ho 82.5, agrarne 49.25 — 50, Vojna škoda, promptna 342 — 342.5, kasa 343 — 344, za januar 340 — 3425, za februar 316.25—317,
BEOGRAD. Devise: Dunaj 707.31 do 801.31, Berlin 1348 - 1361, Bruseli 7885 do 791.5, Budimpešta 994 _ 997, Bukarešta 30 25 — 30.75, Italija 248.3 — 2455, Lon-don 275.64 — 276.44, New York 56.678 do 56.878. Pariz 225.5 - 2275, Praga 167.93 do 168 73. Švica 1094 — 1097.
ČLRIH. Beograd 9.1375, Berlin 12315, New York 519 in tri šestnajst Inke, London 25.1975, Pariz 20.645, Milan 22.20, Praga 15.37, Budimpešta 90.70. Bukarešta 2.80, Sofija 3.7435, Dunaj 78.15.
TR8T. Devize: Beograd 41 — 41.75, Dunaj 825 — 340, Praga 68.75 — 69.75. Pariz 02 25 — 93.25. London 11250 — 11850, New York 23.20 — 23.45, Curih 445—455, Budimpešta 405 — 425, Bukarešta 12 — 13; valute: dinarji 40.50 — 41.50, dolarji 23 do 23.35.
DUNAJ. Devize: 12.46 — 12.50. Berlin 167 99 - 168.49. Budimpešta 123-83 do 124.13, Bukarešta 3.76 — 3.78, London 34.3750 — 34.4750. Milan 30522 _ 30.42, New York 708 15 - 710.65, Pariz 28.19 do 28.29, Praga 20.9725 - 21.0525. Sofija 5.1070 do 5.1470, Varšava 78.4150 — 78.9150, Curih 136 41 - 136.91; valute: dinarji 12.4475 '- 125075, dolarji 706.40 _ 709.40.
Deviza Beograd na ostalih borsab: v Pragi 59.21, v Berlinu 7.41.
UCtoVICE
z zn amko in žiaom
-»■.Jtur
naj bo! rs «, n ajirp <z2n e/se, zato najceneje
in
Kontreadmiral Cameron,
vrhovni poveljnik britske pomorske divizije lia Kitajskem, ki mu je angleška vlada po* delila spričo težkega položaja v Hankovu neomejeno polnomočje.
Spomini Abd el Krima
Francoski novinar Roger Mathieu je zabeležil spomine bivšega vodje maroških pristašev, Abd el Krima. Spomini so, tako vsaj pripovedujejo, novinarska mojstrovina. Mathieu je preživel v Abd el Krimovi družbi ves čas, ko se je poglavar Rifancev vozil v prognanstvo. Na tej vožnji mu je izgnani povedal vse svoje pestre zgodbe, katerih je nastala prav čedna zbirka.
Pogum za nastop proti belokožcem je vlila Abd el Krimu v prvi vrsti svetovna vojna, v drugi vrsti pa spletke evropskih držav, ki so intrigirale druga proti drugi. Vse to je navdalo Abd el Krima z velikim zaničevanjem. Mnogo njegovih vojakov je služilo med svetovno vojno v francoski armadi, kjer so se navadili moderne vojaške tehnike, pa tudi evropskih pustolovščin. Ti ljudje so vstopili v Abd el Krimovo službo kot strokovnjaki, napravili so v sporazumu z njim potrebne načrte in kmalu na to mu je preskrbel neki angleški častnik 16.000 pušk iz Nemčije. Za svoje vojno podjetje je dobil Abd el Krim aeroplane iz Francije. Ko se je čutil dovolj močnega, je stopil v akcijo, in kakor vemo, je dokaj uspešno preganjal svoje nasprotnike, ki so ga le za težko ceno lastnih žrtev prisilili do kapitulacije in ga odpeljali v pregnanstvo.
Strašilo v Monakovem
Monakovska javnost, je grozovito razburjena nad nenavadnimi pojavi v stanovanju neke vdove. Pred tednom je vdova odpustila svojo uslužbenko in si najela neko 14 letno dekle za pomožna dela. V soboto popoldne je nekdo pozvonil. Deklica je hitela odpirat in je ugledala pred vrati neznanega velikega moža v sivem površniku in z modrim klobukom na glavi. Vprašal je za prejšnjo služkinjo. Dekle se je neznanca silno prestrašilo, ker je takoj po^al vsiljiv. Tresoča se kakor pre-šinjena od močnega električnega toka, je mladenka zaloputnila vrata.
Zvečer ob 6. je začelo v stanovanju strašiti. Razsajanje je trajalo vso noč. Najprej so zvonili vsi električni zvonci, nato je ropotalo po vratih in končno so po stanovanju začeli frčati kozarci, krožniki in razna posoda, kakor da vse to razmetuje nevidna roka. Vdovi je priletel na posteljo kozarec z vodo. Ko ga je zopet postavila na nočno omarico, je odskočil do stropa. V sobi dijaka, ki je nastanjen pri vdovi, so se našle pod posteljno odejo sklede, čevlji in razna ropotija. Tudi kovčeg uslužbenke je razbrskala nevidna roka.
V nedeljo ob 10. dopoldne je bila alarmirana policija, ki je prihitela v stanovanje in sama doživela nekoliko prizorov nepojmljivega razsajanja. Neki stražnik je dobil v hrbet rano z nožem in kozarec mu je priletel na glavo. Govori se, da se je tudi tekom nedelje pojavil skrivnostni neznanec, da pa je takoj zopet izginil izpred vrat.
Znani monakovski raziskovalec okult-
nih pojavov Schrenk-Rotzing pojasnjuje skrivnostno zadevo kot pojav telekl-neze, ki nastopa posebno pri mladih dekletih v dobi razvoja. Okultisti so namreč trdno prepričani, da takšne deklice lahko udejstvujejo hudobne želje, četudi le v podzavesti in da za-morejo premikati stvari, ne da bi se jih dotaknile. Treznejša javnost pa sodi, da gre za rafinirano maščevanje odpuščene služkinje in pričakuje, da bo policija čimprej razkrinkala rafinirane mahinacije.
General Heyes,
naslednik v. Seeckta. Po njegovem ukažu so začeli Nemci graditi utrdbe na prusko»polj« sla meji pri Kraljevcu, proti čemuT Franco» zi protestirajo, sklicujoč se na določbe veT« sajskega miru.
Načrti dr. Eckenerja
Nemški inženjer dr. Eckener. ki je izvršil težko nalogo s tem, da je prepeljal vodljivi zrakoplov ZR III: iz Fridrichs-hafna v Ameriko, se nahaja sedaj v švicarskem zdravilišču Davosu. Pred kratkim so ga obiskali novinarji z željo, da doznajo, kakšni so njegovi načrti za bližnjo bodočnost.
Eckener je zastopnike tiska zelo prijazno prejel in jim povedal, da se sedaj gradi vodljivi zrakoplov velikanskega obsega, ki bo najmanj za polovico večji kakor ZR III.. ki je sedaj prekrščen v Los Angeles. Eckener namerava z novim zrakoplovom poleteti najprej na severni tečaj ter bo izbral za izhodišče poleta najbrže Harapando. Ce se mu ta polet posreči, bo veljala jesen 1928. velikemu propagandnemu poletu. Leteti bo skušal, ne da bi prekinil vožnjo, iz Fridrichshafna v Brazilijo in iz Brazilije nazaj v Nemčijo.
Hiše s 100 nadstropji
Palača Woolworth v Nevvyorku, ki ima 51 nadstropij, že davno ni več najvišje poslopje v tem mestu. V zapad-nem delu države je to palačo že davno posekala Bookova hiša, ki ima 85 nadstropij. Toda Newyorcanom ne da srce miru, da bi se s tem zadovoljili. Sedaj hočejo posekati vsa tehniška čudesa v hišah s tem, da pripravljajo poslopje, ki bo visoko 108 nadstropij ali 363 m ter bo imelo v svojih zidovih za 40.000 ton jeklaT
V tem poslopju bo prostora za 30.000 ljudi, prav toliko delavcev pa je zaposlenih pri gradnji palače. Vsa ta ogromna množica nastopi svoje delo ob 9. zjutraj in odide domov ob 5. popoldne. Razume se, da so stroški za to zgradbo ogromni in da bo tudi najemnina precej visoka. Stanovanja v spodnji polovici palače bodo znatno dražja kakor stanovanja od 50. nadstropja višje, lifti pa bodo vozili samo do 85. nadstropja. Od tu do vrha bodo morali stanovalci hoditi, ker tehnika ne pozna lifta, ki bi se mogel povspeti višje kakor do 85. nadstropja. Hiša bo sploh pravi babilonski stolp našega časa in bo nosila ime po družbi, ki je celo podjetje financirala.
Krasinova vdova - milijar-derka
Gospa Krasinova. vdova po sovjetskem poslaniku v Londonu, vodi sedaj z moskovsko vlado dolg in ogorčen boj za svojo pokojnino. Moskovski sovjeti odklanjajo zahtevo. Krasin je namreč zapustil 75 milijonov funtov šterlingov in ta denar je naložen v inozemskih bankah. Zato, pravi sovjetska vlada, sploh ni govora o kaki penziji, katero bi nakazala in izplačevala Moskva pokojnikovi vdovi, ki itak tiči v izobilju denarja.
Vlada v Moskvi je tudi pozvala Kra-sinovo vdovo v domovino, da se tam porazgovori o zadevi ustno. Toda Krasinova vdova je poziv odklonila z navedbo. da ne more prenašati ruske klime. Zagrozila pa je moskovskim via-stodržcem, da bo v primeru, če ji vlada ne nakaže penzije, ki ji pripada po pokojnem možu, objavila razne intere-santne podatke iz Krasinove zapuščine. Pravijo, da je ta grožnja silno učinkovala in da se je Stalin že zavzel za to, da se Krasinovi vdovi in otrokom nakaže penzija.
Sv. Frančiška kot madžarski slavnostni govornik.
X Lek proti oslovskemu k&šlfu. Prof. dr. Rudolf Derkowitz je nedavno predaval v higijenskem laboratoriju v Wasbingtonu, di je mogoče oslovski kašelj in ošpice ozdraviti samo s pomočjo nekega novega oepiva. Seveda to cepivo ni kak navaden serum, marveč kri takih otrok in odrastlih ljudi, ki so že preboleli to bolezen. Če se takemu pacijcntu odvzame kri ter se vbriz» ga v žilo bolnika, bolezen takoj preneha. Oslovski kašelj in ošpice same na sebi ni» so opasne bolezni, pač pa priiašajo različ» ne komplikacije, ki lahko postanejo usodne za zdravje in življenje.
X Plavalna tekma na kalifornijski obali. V nedeljo dne 16. januarja ob 11 uri 21 mi» nut predpoldne je odplavalo z otoka Santa Catalina na Kalifornijski obali nad 100 pla» vačev, med njimi 13 žensk. Cilj vseh je bi» la tekma za dosego ameriške celine. Proga je 22 morskih milj dolga in plavači so šli v vodo ob temperaturi 13 stopinj. Tekmo je razpisal neki Wrigley, ki je obljubil one» mu, ki pride prvi na cilj, nagrado v znesku
25.000 dolarjev. Ta denar je namenjen nai» boljšemu plavalcu, dočim prejme najboljša plavalka, ki pride prva na cilj, 15.000 dolar« jev.
X Smrt ženi jsJ nega pustolovca. V Paso. vi na Nemškem je umrl nekoč svetovno znani pustolovec Frankenberger. Bil je sin nekega bavarskega veleposestnika in se je razvil v avanturista največjega sloga, kar jih pozna zgodovina. Bil je v svojem živ. ljenju 120krat zaročen, in bi bil ob neki priliki v Španiji kmalu poročil neko špar« sko princeso. Njegovo življenje je bilo pol« no burnih dogodivščin. V Sevilji je nekoč aranžiral bikoborbo, za katero je plačal še tedaj, v normalnih časih, 40.000 mark.
X Ne slinite znamk! Kako opasno in živ« ljenju nevarno lahko postane slinjenjc pi« sc-mskih znamk z jezikom, nam izpričuje slučaj, ki se je pred kratkim pripetil v Landsbergu. Neka žena je hotela nalepiti znamko na zalepko ter jo je oslinila z je« zikom. Kmalu nato je začutila, da jo jezik peče in je morala k zdravniku. Infekcija je v par urah tako napredovala, da jo jn bolela cela ustna votlina, katero je moral zdravnik izžgati.
Fernand Boisson,
novi predsednik francoskega parlamenta,
Kako časte ponarejevalce francoskih frankov
Sodba budimpeštanskega sodišča v procesu proti poiiarejalcem francoskih frankov se ie končala sedaj pravomoč-no. Zato se mora izvršiti sklep in edini še zaprti ponarejalec francoskih bankovcev, Nadossy, je bil te dni preme- I ščen iz zaporov državnega pravdni-štva v Budimpešti v kaznilnico v Kis- ! Harti.
Njegova premestitev iz Budimpešte v Kis-Harto pa ni bila prav nič spo- j miniala na pot kaznjenca, ki mora odri- : niti v ječo. Na budimpeštanski postaji je bila postavljena Nadossyju na čast policijska četa. Nadossy se je rokoval s svojimi bivšimi tovariši in uradniki in ko je stopil na vlak, je malo manjkalo, da ga niso pozdravljali z «Živio»-klici! Stražnikom, ki so ga spremljali, je izjavil, da bo njegova kazen le kratka, ker upa na pomilostitev, saj je prošnja s 100.000 podpisi že predložena Horthyju v rešitev.
Mnogo se govori tudi o drugem junaku falsifikatorskega procesa, o znanem škofu Zadravcu. Ko je bil falzifi-katorski škandal razkrit, je dala madžarska vlada svečano obljubo, da bo škof interniran v nekem samostanu. Na razpravi je bil seveda oproščen in to je dalo povod za govorice, da bo premeščen v Palestino. Toda mož ni šel niti v internat, niti pojde v Palestino, zakaj general frančiškanskega reda je izjavil, da je škof ravnal po svoji vesti in da bo za svojo neomadeževanost celo odlikovan na ta način, da bo nastopal pri slavnostih povodom 700 letnice
Krasni shodi SDS v ormoškem okraju
Dne 13. januarja se je vršil lepo uspel zaupni sestanek pri Sv. Tomažu, na katerem je nosilec liste za srez Ptuj g. Lovro Petovar orisal zbranim pomen oblastnih skupščin in boj naše stranke za te skupščine. V svojem objektivnem strokovnem poročilu je omenil tudi neiskren napad SLS in HRS na njegovo osebo radi započete akcije proti uvozu vin iz Francoske, ki so ga uprizorili naši politični sovražniki prav po farizejsko ter krstili to akcijo kot izmišljotino le radi tega, da zakrijejo s tem svojo nesposobnost, ki jo kažejo vsepovsod v naših gospodarskih vprašanjih. Vsa njegova izvajanja so navzoči zborovalci soglasno in z odobravanjem sprejeli, nakar se je ustanovila po srezkem tajniku za župnijo Sv. Tomaž krajevna organizacija SDS, h kateri je pristopilo takoj 35 uglednih mož.
Isti dan zvečer se je vršil še na Runču dobro uspel zaupni sestanek, kjer je istotako poročal nosilec liste g. Lovro Petovar, čegar izvajanja so navzoči soglasno odobrili.
Dne 16. januarja se je vršil dopoldne v Ormožu jako lepo uspel javen shod, na katerem je bilo navzočih 150 ljudi in ki mu je predsedoval župan mesta Ormož g. Ivan Veselič, popoldne pa v Središču izredno lepo uspel javen shod z nad 200 udeležniki, ki ga je vodil predsednik naše organizacije v Središču g. Franjo Robič. V Ormožu sta govorila nosilec liste g. Lovro Petovar ter naš stari prijatelj Branko Svoboda iiz Varaždina, v Središču pa kandidata gg. Lovro Petovar in Franc Škr-lec ter poslanec g. dr. Pivko, nadalje g. Jakob Zadravec ter kot zaključni govornik zopet g. Branko Svoboda.
Na obeh shodih je temperamentno orisal nosilec liste pogoje za zdravo funkcioniranje oblastnih skupščin, boje naše stranke za oblastne skupščine kakor tudi naloge in delo, ki čaka naše poslance v teh skupščinah. Povdarjal je, da mu je v posebno zadoščenje, ker je oficijelni zastopnik trgovske in obrtne zbornice pri otvoritvi vinske razstave v Ptuju potrdil nevarnost, ki preti vinogradnikom iz neugodno se sklepajoče pogodbe s Francijo.
Njegova izvajanja je izpopolnil v Središču vičanski Skrlec, nakar je poslanec dr. Pivko podal v daljšem govoru bistvo demokracije, našega boja za načela demokracije ter podčrtaval doslednost SDS, katere smernice in cilji se niso izpremenili kljub trnjevi poti, ki jo hodi resnica in pravica. Ravno v tem se razlikujemo od vseh drugih in v tej istini leži naša moč in naša prihodnjost.
G. Jakob Zadravec se je v jedrnatih besedah pridružil izvajanjem svojih predgovornikov ter povdarjal, da bi tudi on, ako bi prišel v položaj poslanca, inoral dobesedno iti po potih, začrtanih od predgovornikov.
H koncu je takp v Ormožu kakor Središču govoril g. Branko Svoboda ter v fulminantnem govoru izražal veselje, da more kot brat govoriti bratu, kar dokazuje vso veličino naše stranke. Očrtal je naše boje za našo sveto stvar kakor tudi vso gnilobo v vrstah radicevcev in klerikalcev tako živo in vznešeno, da je moralo to dirniti sle-
herno jugoslovensko srce.
Oba shoda sta se zaključila z viharnim pritrjevanjem. Utrdila sta vse navzoče v veri, da hodi naša stranka po pravih potih in da naše ideje morajo zmagati.
Demokratska stranka je stranka stanovske solidarnosti
Prejeli smo:
Slučaj me je nanesel na demokratsko zborovanje v Trbovljah, na katerem je bila udeležba ogromna. Na tem zborovanju, na katerem je zelo stvarno govoril dr. Bohinjec kot kandidat za oblastno skupščino, se je oglasil k besedi tudi neki komunist, ki je premle-val stare fraze o kapitalizmu ter je očital demokratski stranki, da je meščanska. Kaj je na tem resnice? Res je, da je demokratska stranka i meščanska i delavska i kmečka i obrtniška. Ona je stranka stanovske solidarnosti, ki posreduje med vsemi stanovi, ter je ravno radi tega najbolj narodna, ker ne more protežirati enega stanu nad drugim. Od tega, kako se kak stan v tej stranki bolj uveljavlja, je seveda mnogo odvisno upoštevanje njegovih zahtev, lz tega sledi, da je mnogo odvisno od tega, kako močno se v tej stranki delavci uveljavljajo. Cim več jih bo, tem bolj bodo njihove zahteve upoštevane, prav tako obrtniške ali uradniške in kmetske. Radi tega je vsaka razredna stranka nesreča za dotični stan, ako ga hoče protežirati na škodo drugili. Taka skupina se osovraži v nasprotnih skupinah ter izziva po nepotrebnem odpor. SLS je n. pr. verska stranka, ki hoče poleg vsega zanetiti še borbe med katoliki, pravoslavnimi in musli mani. To je za naš narod naravnost po gubno. Vsem se mora omogočiti svo boden razvoj, ker vsi molijo istega bo ga, četudi vsak po svoje. Gorje naro du. ako bi dobila verska stranka mov; nad drugimi. Duhovščina ne upoštev Kristovih naukov, ako ima politično moč. Farizeje je Kristus izgnal z bičem iz templja. Radi tega je verska stranka nesreča tudi za pošteno duhovščino, k je poklicana gojiti bratsko ljubezen, ne pa hujskati ljudstvo. Tudi demokrat ska stranka ima duhovnike v svoji sre di. To so duhovniki, ki jim je na tem da vzbujajo bratsko ljubezen in ravno radi tega so večji zaščitniki duhov niškega stanu kakor oni, ki se udejstvu jejo v klerikalni stranki, katere za stopniki so izgubili v Beogradu radi svoje pristranske zagrizenosti ves vpli in vso moč. Tako bi se godilo tudi de lavskemu stanu, ako bi se postavilo na zgolj razredno stališče. Hvala bogu imamo danes maso delavstva ravno ra di tega v demokratski stranki, ker da je prevzela v svoj program pravično reševanje delavskih vprašanj, kar tu di ob vseh prilikah vestno vrši. Naša duhovščina bi se morala mnogo učiti od Pribičeviča, kako se seje ljubezen med narodom po Kristovih naukih. Ra di tega pa ima tudi edino demokratska stranka bodočnost v državi in bo pr teh volitvah ogromno napredovala.
Volilci, ako sodite po svojem zdra vem razumu, ne morete na dan volitev oddati drugam glasu kakor demokra; ski stranki!	B
Rad. Peterlin»Petruška:
Gospod vodja
(Iz življenja kruhoborcev.)
Kje so že oni časi; človek bi rekel, da vse to niti ni res, toliko vode je že odteklo od tistih dob. Premišljuješ, ugibaš sem, ugibaš tja, in zdi se ti, da se je v to tedaj tako vsakdanje življe» nje vmešalo s tekom časa že precej pravljičnosti. Da, bili smo veliki ideali» sti, precej jih je že odšlo, odkoder ni vrnitve, drugi pa smo pljunili na ideale in smo se s togoto zagrizli v oni košček trdega kruha, ki smo ga slučajno še deležni...
«Gospod Grahek! Gospod vodja vas kliče!»
Gospod Grahek je ravnokar sedel na svoje mesto, podprl z rokami svo» jo debelo, rdeče»zabuhlo glavo, strmi s krvavimi očmi v spis. ki je razgrnjen pred njim, in ne vidi in ne sliši nič, kar se godi okrog njega. Od trdega, dolgotrajnega dela je ie ves otopel, in da bi se nasrkal vsaj malo malce čiste» ga zraka, je pred četrt ure stopil za trenutek na mrzli hodnik, zdaj pa se je zopet z novo močjo poglobil v svo» jo nalogo.	.. _ , _
«Gospod Grahek! — Gospod Gra-
hek!» zakriče mahoma od vseh miz.
Grahek se vzdrami in pogleda prese» nečen okoli sebe: «Kaj pa je, za vra» ga!,»
«Gospod vodja vas kliče!» ponovi več glasov.
Grahek odide k vodji pisarne, nje» govi sodelavci in sodelavke pa se po» menljivo in nekako škodoželjno spo» gledajo.
«Zdaj jo bo pa slišal!» pripomni eden in smeh so razlega po sobi.
Gospod vodja, visok suhljat človek srednjih let z ostrimi očmi pod zlatoob» robljenim nanosnikom in nizkim čelom sedi v usnjenem naslonjaču, prelistuje s tenkimi, koščenimi prsti debelo knjigo avstrijskih zakonov in se dolgo časa niti ne zmeni za Grahka, ki stoji pred njim kot pohlevna, nič hudega ne slu» teča ovčica in potrpežljivo čaka.
Tedaj si pa vzravna gospod vodja koščičasti tilnik, pogleda srepo Grah» ku v obraz, zaloputne zakonik in za» hrešči:
«Kje pa ste zopet tičali, gospod Gra» hek, da vas moram toliko časa čakati? Vselej, kadar vas človek potrebuje, vas prav gotovo nikjer ne najde!»
«V glavi me je nekaj težilo, gospod vodja, pa sem stopil malo na hodnik, da se nasrkam čistega zraka!» odgovo»
ri Grahek ponižno.
«O, vas že poznam, gospod Grahek, dodobra vas poznam in vem, prav do» bro vem, kam hodite in kaj srkate, to» da to ni čisti zrak, ampak nekaj čisto drugega. Povem vam pa, da jaz tega kratkomalo ne trpim in da bom moral nasproti vam drugače postopati, ako se takoj ne poboljšate. Zdaj pa zbo» gom! Zaenkrat sva opravila.»
«Grahek! Kaj pa ti je rekel gospod vodja?» so ga vpraševali tovariši. «Ali ti je mogoče povedal, da te bo pred» ložil v napredovanje?»
Toda Grahek je sedel na svoje me»
sto, podprl z rokami glavo in molčal.
*
Čas vse izgladi in mogoče bi izgladil tudi to nerazpoloženje gospoda vodje, ako bi ne bilo hudička, ki je na skrivaj drezal.
Gospod Grahek je imel vedno dosti službenih opravkov izven urada, ki jih je vselej vršil s prirojeno mu vest« n ostjo.
Toda hudiček je toliko časa drezal v gospoda vodjo, da je ta prišel do pre» pričanja o stranpotih gospoda Grahka. In sklenil je, da ga mora sam in lastno» ročno pri tem zalotiti in mu dokazati svojo nezmotljivost.
In tekli so dnevi in tedni in tekli so
meseci. In tovariši in tovarišice gospo» da Grahka niso mogli opaziti niti naj» manjše izpremembe na njem. Kakor prej, je tudi zdaj posedal na svojem mestu, podpiral 7 rokami svojo debelo, rdeče zabuhlo glavo, strmel s krvavimi očmi v spise, ki so bili razgrnjeni pred njim, in ni videl in ni slišal nič, kar se je godilo okrog njega.
Toda drugače je bilo z gospodom vodjo. Njegove oči so sicer še vedno švigale pod zlatoobrobljenim nanosni» kom in nizkim čelom, ali na njegovem bledem koščenem obrazu se je nabirala od dne do dne večja rdečica, ki se je nazadnje osredotočila na koncu nosu, tako da je postal že krvavomoder. Ro» ke so se mu tresle, ko je prebiral av» strijske zakone, in v njegovi sobi je čedalje bolj dišalo po jeruzalemcu in Djemu podobni pijači.
Kako se je neki mogla zgoditi tako velika sprememba in v razmeroma ta» ko kratkem času?
To je tako enostavno in jasno kot beli dan:
Gospod vodja je zvedel z verodo» stojne strani, da hodi gospod Grahek med uradnimi urami na kozarček vina enkrat v to, drugič v ono gostilnico. In ravno tam ga je hotel gospod vodja za» lotiti, zalotiti s čašo vinca rajnega v
roki. In kakor hitro je odšel Grahek iz urada po opravkih, je že odhitel za njim tudi gospod vodja in ga je začel iskati po gostilnah. Ker so ga pa gostje in natakarice in gostilničarji začeli po strani gledati, ker ni ničesar naročil iu je Ie begal iz sobe v sobo, je hočeš no« češ moral izpiti tudi on kak četrt v svojo lastno grozo.
Nazadnje pa se ga je pri tem iska« nju po gostilnah precej nalezel in se ie vselej vinjen vračal v pisarno, v veli« ko začudenje svojih starejših. Grahka sicer ni zalotil nikjer, a njega so zalo» tili drugi in moral je iz — službe.
Prijatelj Grahek je visoka oseba, in oni, ki so vajeni klanjati se, mu pm« vijo: gospod vodja sem, gospod vodja tj», kakor so se klanjali nekdaj onemu, ki leži zdaj že v groba temni jami, ne da bi se bila v življenju izpolnila nje» gova najiskrenejša želja. R. i. p.!
Krasno darilo
je damska ura z 'arestniro rli črnim svilen'm trakom. Ze preizkušena z iamstvom _ Vam nudi	2
LJUBLJANA,
Prešernova 1.
f
F ČUDE»
11 » a n и » iih lu
ГШП
o
Dopisi
STRA2ISČE. V soboto zvečer se ie vrffll ranju shod SDS. katerega se je udeie-jio do 40 naših zavednih volilcev, orga-jLjiraiiih pri Demokratski stranki. Naše zbo-ovalce sta podrobno- še posebej poučila gg. ferjav ln Kramer ter iira dala natančna po-siHa . o današnjem političnem poJožajn. >'xvzoči so se vračih s shoda zelo zadc-jm ter izjavifi, dг bodo dne Sta sli vse krogli« zj drugo skrinjico. Podamo tudi vse druge volilce, da se ne da-preslepiti od raznih iažikijukcev in obre-iovaleev, ki hodijo po hišah ter ljudi vara-ia slepijo s praznimi lažnjivimi in neizr edljivimi obljubami, za hrbtom se jim pa rog«o ia smejejo, češ glavno je, da dobi-ио od njih kroglice, vse drugo pa je pc-•rrsfca stvar. Imamo nebroj takih dofca-, ki se godijo že leta m ieta, katere ab-ijo volilci najbolj takrat, v slučaju kake ali nesreče, ker se zanje nobeden ne meni. Zato pozivamo ponovno vse zaved-voliice, da se ac daste več preslepiti in ;egati od nasprotnikov ter oddajte svoje ogifce v našo skrinjico, katera je druga. Casa je še vodno dcvolj, da- tudi vi zavedni volild M tke od hiše do hiše k svojim sc-oJnikom, prijatelje®, znancem, sosedom jih poučite, da bodo tudi oni oddali ogiico v drugi skrinjico, da bo zmaga tem ičastmejša.
BOŠTANJ OB SAVI. VI. redni občni zbor šolskega društva se je ob zelo lepi udeležb članstva tn vzornem redu vršil v nedeljo, dne 16 t. m. V otvoritvenem naspo-lr,r-J se je brat starosta s hvaležnostjo lominial med letom umrlega velikega do-oaika našega društva, pok. velelndustri-lalca And, Jaftiîa. STeiila so skrbno sestav-ena in povsem zadovoljiva poročila funk-onarjev. Najlepši napredek v minulem je nabava prapora. Novi' odbor je sestavljen Ls sledečih bratov in sester: starosta Al. Drmeli, namestnik Iv. Zagraišek, ačelnik Josip Slapšak, nam. D. Fakin, taj-Fr. Dobovšek. nad prosv. odseka Iva fakinova, blagainičarka Mija Globočmko-Tudi ostali odborniki so dobri Sokoli, ato je zagotovljen društvu še večji razmah.
ZALOG PRI LJUBLJANI. Dne IL t m. je
imela »Čitalnica* lepo uspelo predavanje, dr. Rape je predava! »O zrakoplovstvn« so poslušalci napeto sledili njegovim ammivim izvajaniem. Pokazal nam je tu-ftlm češkoslovaške armade. Obisk Je bil jelo Dovoljen ter kaže, kako se občani za-imajo za znanstvena predavanja V "nedelja, dne 16. t. m. pa je vpriznrfl nai mladinski odsek igri »Županova Micka« ta »Mu-rasti ntuzikant« z najboljšim uspehom. Mla-tgralci so se kosali raed seboj, kdo bo boljši. Posebno pa su bili izborni gdč. Klemene, gg. Fatur Urbane, Klešnik in Škr-вес. Zahvala gre režiserjema gospe) Dra-Sek in g. Pangršiču Le krepko po tej poti naprej do novih uspehov! — Čitalnica je z novim letom spremenila svojo društveno дШ'со v javno, da s tem razširi krog Sateljev. Sedaj si lahko izposodijo knjige tudi nečlani proti mali odškodnini vsak če-:ek od 6. do 8. ure in ob nedeljah od .30 do 13.30, Upamo, da se te usodnosti »služijo vsi ki radi či<a>k> lepo knjigo. K0TREDE2. V ponedeljek, na Sv Anio-dan, so imeli v Kotredeiu sejm; BeitiraB krače ia na progi amu ie bilo mdi. da jih pbišče sam g. Lebinger, da pove ljudstvu esr.ico. Kotredežani so seveda to z veselem vzeli aa znanje in §0 čakat, kdaj se prikaže oni gospod, ki toliko ve o sebi po-edati, kaj je vse storil za ljudstva Ln Elejte, njega, ki smo ga željno pričakovali, bilo. Zbal se ie v Kotredež, ker je dobro «del, da bi moral brzih nog odknriti. Posla! je oba svoja sotrudnlka-kandidata. Cim sklicatelji shoda videli, da se zbirajo okrog njih samo demokratje, so proglasili shod za strogo zaupen volilni sestanek SLS. fusil i niso v sobo razen nekaj starih ženic onih, ki so prišli za priganjače, nikogar. Shoda so se ustrašili in ker so predobro edelt, da v Kotredežu ne opravijo ničesar več zato so se zaprfi, da prikrijejo ojo blamažo »Meščanski kmetje in de-ivci« pa so šli za cerkev krače Hcitirat tako pripomog!., da so bHe krače v prid «rkvi prodane za visoke novce Po lici taie g. Weinberger povedal ljudstvu, ki 'a je b lo obe sob: pri Učakarjn polno, da klerikalci pri Sv. Antonu Kotredežkem v nemilost in da ne pridejo nikdar «č v tem kraju na krmilo, to pa radi tega, ;er лгајо tako imenitno gospodariti. Po-itašalci so glasno pritrjevali govorniku in izrazili, da se odslej ne bodo pustili več bati, zato bodo vrgli kroglice pri volit-"*h za demokrate.
NOVI KOT. Z veseljem smo vzeli na anie, da je za r.a»i!ca demokratske liste Ustavljen g. Rus iz Loškega poioka. Ve--i smo. ker verno, da so postavili kandi-a'a. ki je mož na pravem mestu in bo nam 'vitim kmetom gotovo v odpomoč — saj naš človek. Zato pa kilčemo vsem onim, hočejo setl dobro: O. Rus mora biti obrtni poslanec. Le pomislite, kolikim ie on Pomaga! v stiski; sedaj se rzkažite hva-егле Od njega smete pričakovati pomo-• ker je on edini ki pozna težnje ter bo tvoyal vse. da nam pomaga Isto priča-slemo tud' od onih, ki so prt zadnjih vo-,rv'3h \i osebnih koristi dajali svoje glaso-v nasprotne skrinjice. Ne mislite, da bodo drugi pomagali, saj vas še ne toiajo. Pomoâ smete pričakovati le od 1[>2a. ki va< pozna te ki čuti z vami. In mož je g. Rus: mož jeklene volje in kre-^itega značaja. Pustite vse one, ki vas zapeljujejo Ravno tako kPčemo tudi v Drari m okolici, ki smo jim za obč. ]°Iive pomagali nai si zapomnijo: Kakor meni, tako jaz tebi . . . SV. LENART NAD LAŠKIM. V nagem îJiu. ki je po večini kmečki, se pojavtja-v zadniem časn mnogoštevilni agitatorji, eni stran-! nas hočejo npeharitf za kro-'«e klerikalci, po drugi pa Radičevi slo-en'ki hrv^ttni. Srečs naša da prihaja oam lepo Število »Domovine«, ki шнв Џ&-
12.3
ia
ti
¥eseioi Ouhovitoi Zabavno! ©riginalno!
Premiiera! L	Premijera!
Adam in Eva . . . Kača, jabolko iu t govo. pero... — Senzacije v raju Adama in Eve . _. Čudeži iz prehistoiične dobe . . .
Prekrasne žene celega sveta —Kraljica lepote, prekiasna Olive Borden Igra glavno vlogo v tej imenitni in smehapolnt veseloigri.
Og'ejte s; gotovo ta zanimivi ti m
Pridite ob: 4, pel 6„ komedijo Vaši dobri znano
Eva in Adam . . Prvi okrasek Evev rajn. . „Figovo pero" vzrok večnega bo a med možem
n ženo___ Čudeži da
našnje mode in tetnike. Prekrasne toalete v naravah barvah Razkošna modna reviia pri pariškem kralju mode. .Figovo pero' je najboljša veselo gia seda n osti.
Ne zamud te posetit predstav tega filma
pol 8. In 9„ toda ne pozabite priporočiti to izvrstno pri^teljici! — Pri vseh predstavah svira naš pri-prvovrstni umetniški orkester.
ELITNI KINO MATICA aatudobneisi kino v Liubliani.
ve golo resnico. Mi čutimo, da ni napravila SLS s svojimi poslanci kakor tudi Pucelj kot minister poljedelstva za nas kmete ničesar dobrega Pnceli je prodal svojo stranko za ministrski stolček Radiču Odločili smo se za kandidata di Bohinjca, katerega nam »Domovina« priporoča. Vsi, ki smo že siti praznih klerikalnih in Pttcljevih obljub, bomo oddali kroglice dne 23. t m. v 4. skrinjico.
HUDA JAMA PRI LAŠKEM Rudarji in delavci se vprašujemo, kdo oziroma katera ( stranka je povzročiteljca neznosnega davka na ročno delo, Vsi, ki trezno mislimo tn nismo sedli na Hm raznih klerikalnih agitatorjev vemo, da ima za upeljavo tega davka največ zaslug di Korošec s Svojim štabom SLS k> je podpisal Markov protokol ter s tem omogočil samo-radlkalno vlada ki ie vnesla v proračunske dvanajsune davek na ročno delo Katera stranka se bori dane« proti temu neupravičenemu davku? Slovenska ljudska rn radikalna gotovo ne. ker one .so povzročiteljice istega. Ker so nas izkušnje izučile in vidimo, da imamo lahko zaupanje edinole v samostojno demokratsko stranko, bomo rudarji in drugi delavci volili ''ne 23 t m. v srezu La-§ko g dr Bnfeiralca, ki ima več zaslug med delavstvom kot vsi poslanci SLS Spustili bomo kroglice v 4 skrinjico. — Zavedni rudarji.
Sokol
Sokolski smučarski tečaj JSS pri Mariborski koči na Pohorju
V Ljubljano d ogli udeleženci 1. sokolske-ga smučarskega tefiaja naj se zglase dne 20. L m. (četrtek) v pisarni JSS v Narodnem domu. Odhod na tečaj iz Ljubljane dne M. t ш. z jutranjim vlakom ob 5.26 skozi Zidani most do železniške postaje Hoče pri Maribora in odvod peš v Mariborsko kočo (3 ure). Pravkar nanovo zapadli eneg obeta prav ugodne prilike pri vežbanju.
Jugoslovenski Sokolski Savei.
Občni zbor Sokola IL v Ljubljani
V nedeljo dopoldne se je vršil v telovadnici na realki obîni zbor Sokola П. Starosta dr. Subie se je zahvalil časopisju aa njegovo moralno podporo in ee spominjal v preteklem letu umrlih članov, nakar je poročal o delovanju društva v preteklem letu. Naglašal je, da je bilo lansko leto povsem posvečeno pripravam za zlet v Pragi, ua katerega je odšla skoro ena petina članstva. Kvantitativno je društvo eicer nazadovalo, ker ee je črtal del članstva, ki se ni zavedalo svoje sokolske dolžnosti, zato pa je bil kvalitativno uspeh boljSi. Važen mejnik v delovanju društva pomeni nakup stavbne parcele na Prulab Sokol II. se polagoma približuje svojemu glavnemu cilju — zgraditvi Sokolskega doma Za parcelo je društvo plačalo 55.000 Din. Omeniti je tudi restavracijo telovadnice in nakup novega inventarja.
Starosta je nato razvil program bodočega delovanja, predvsem pa je uaglašal potrebo poglobitve članstva v sokolsko idejo. njega navajanje k delu in pridobivanje novega članstva. Več pažnje je posvetiti narščaju.
Po p reči tanj u poslanice starešinstva JSS je sporočil br. dr. Rrejči pozdrave članov starešinstva.
Tajniško poroSlo je podal br. Lavrin, omenjajoč uvodoma, da je preživel prosvetni odsek med letom hudo krizo, ki ie povzročila demisijo celokupnega odbora. Razmere pa eo se sedaj nekoliko zboljšale ta prosvetni odsek zopet agilno deluje. Lansko teto se je ustanovil odbor za razvitje društvenega prapora, ki se ievrSi povodom proslave 201etnice Sokola II. v letu 192S. Iz tajniškega poročila je dalje posneti razne nastope, uspelo akademijo v maju oa realki, junijski javni nastop na Prulah, Miklavžev večer in sodelovanje društva pri akademiji vseh eotrolskib društev. Društvo je tudi proslavilo 25letnico uspešnega delovanja br. Milka Krapeža in mu izreka toplo zahvalo; Danes šteje Sokol II. 186 članov, 106 članic, 40 naraščajnikov ln 44 dece. Med letom je umrlo 6 zaslužnih sokolskih delavcev.
Br. Trček, ki je opravljal funkcijo načelnika. je v svojem poroîllu navajal znatno številčno nazadovanje vsega članstva, zlasti pa dece in naraščaja. Vaditeljski zbor je tvorilo 10 bratov in 9 sester. O finančnem stanju društva je poročal br. Kocjan, obenem pa je podal tudi poročilo gradbenega odseka, ki ee marljivo trudi, da pride Sokol čim prej do svoje lastne strehe.
Pri volitvah je bil Izvoljen sledeči odbor: starosta dr. Milan Subie, I. podstarorta Milko Krapež. П. podetarosta Vinko Koclja rt, načelnik Janko Trček. načelnica Marija j Rvška - Vorogova, blagajnik Vinko Kocijan, ; tajnik Ivan Lavrin, matrikar Fran Bučar, ; prosvetar Karel Parzer, gospodar Milan Gu-! Sin, načelnik prireditvenega odseka Peter i Steck, odborniki Herman Keber, Matija Po-
gačnik, Tone Petrovčič, Marija Piihova, Marija Hvatalova. Namestniki: Aleksander Valja vec, Mirko Stanič; revizorja Rndoll Est in Pavle Kalan.
Nato so sledile še volitve za gradbeni odbor, ki je bi! izvoljen tako - le: Dr. Milan šubic, Milko Krapež, Vinko Koeijan. Jakob Šimenc, Ivan Mihelčič mL, Ciril Stanič, Saša Schwarz, Fran Zaje; namestniki pa: Leopold Grfinfeld, Peter Sterk, Matija Sil-rer in Ludovik Stih.
Ljubljanski Sokol naznanja svojem n trgovskemu in obrtnemu članstvu, da prične v torek 25. t. m. s posebno redno telovadbo obrtnega naraščaja Vadbene ure so določene na torek in soboto od	do
% tO. zvečer. Vpisovanje se vrši vsak dan od 6: do 7. zvečer v društveni odborovi sobi in pozneje pred pričetkom redne telovadbe. Opozarjamo vse brate, ki imajo v svojih obratih vajencei, da jih pošljejo v telovadnico. — Prednjaški zbor.
Šah
Zmagovalna turneja Ljubljanskega šahovskega kluba
Naša šahovska reprezentanca je letos končno dosegla cilj, za katerim je streme» k že več kot tri leta. Dosegla je namreč, kakor smo že poročali, naslov jugosloven» skega prvaka. Da je to tudi zaslužila, do» kazujejo visoki rezultati in kvalifikacija posameznikov љ. letošnjem glavnem savez» nem turnirju v Ljubljani Svoj veliki uspeh jc dosegla reprezentanca kljub temu. da ni bila v svoji najmočnejša postavi. Matcha v Subotici se niso mogli udeležiti niti inž. Te» kavčič, niti Stupan in Dernovšek in je mo» ral uskočiti mladi, a mnogo obetajoči Se* ver, ki si je na letošnjem ožjem turnirju v Ljubljani priboril prvo mesto in ni izgubil niti ene partije. Svojo nalogo je Sever tudi sedaj dobro rešil, kar dokazujeta spodaj navedena rezultata.
Zmaga naše reprezentance dne 13. t. m. i Subotici je bila popolna. Kmalu po prvi uri je Jerošov zapeljal Engla v komplika» cije, ki so bile za mladega Subotičana usod» ne. Jerošov je dobil v krasnem stilu svojo partijo Med tem se je nagibala tudi že druga partija h koncu. Vasja Pire je nam» reč že v otvoritvi dobi' kmeta in je svojo premoč z lahkoto uveljavil v zanimivi konč niči Kmalu za tem je pričelo šumeti po dvorani, da Graber slabo stoji. In res je naš mladi Rupnik sijajno izrabil teoretično napako svojega protrvnika in je efektno zmagal v mojstrsken. slogu. Ker slovenska reprezentanca, razven na eni deski, ni ni» kjer slabo stala, je bila zmaga s tem že sigurna. To se je videlo tudi v nervoznosti, k; se je pričela polaščati navzoče publike. Toda vrsta zmag se je še nadalievala. Na peri deski ie Vogelnik po krasni žrtvi dveh Kmetov izvojeval morda najlepšo zmago te» ga dne. Porazil je Csillaga. ki je popolno» ma prepaden obsedel pri svoji mizi. Po» zornost se je obrnila nato na partijo Ciril Vidmar » Bošan. kjer se ie odigraval ne» navadno težak boj Ali naj Subotičani tudi tu dožive poraz, kc je Bošan vendar poleg dr Gyôrgvja najmočnejši igralec Subotice. Po sicilijansld otvoritvi, na katero je Bo» šen skoro pretirano previdno odgovarjal, se je na damskem krilu razvila težka kom» plikacija, katere posledica je bila neugodna končnica za Bošana Po spretnem igranju je Vidmar partijo dobil in je s tem Ljubljana vodila s 5 : 0 Naša reprezentanca se je nato zadovoljila, da ie dosegla na prvi in zadnji deski remis, čeprav je bila tudi tam» kaj njena premoč eklatantna. Furlani je krepko drža! dr Gyôrgvja. ki je zašel v slabo pozicijo. Pa tudi Sever je imel s kme» tom več dobre izglede na zmago. Na šesti deski je ljubljanska reprezentanca izgubila, ker je Mrzlikar v naglici izprejjledal izgu» bo kmeta, kar se kljub dobri Igri ni dalo več popraviti Tako je bil končni rezultat 6 : 2 In je Ljubljana postala s tem državni prvak. Subotičani so Slovencem čestitali h krasni igri.
Po zmagi v Subotici je Igrala naša re» prezenranca v Novem Sadu. kjer je zma» gala s 5 in pol proti 2 in pol Prvi je zma» gal Sever po nepričakovani kombinaciji, ki sicer ni bila popolnoma pravilna, a vendar dovolj učinkovita za zmago Utrujeni Pire jf z Vidorjem remtziral, Istotako Mrzlikar s Csanviem Vogelnik je zopet sijajno nad» krilil svojega nasprotnika Bizarna m ga di» rektno zdrobiL Premoč slovenske rero-ezen» tance j« bila očitna, bo ie nato Se Furlani efektno porazil novosadskega prvaka Kul» &nskega Rupnik je vehemsntno napadal Gribušlna in dobil v zanimivem napadu. Ciril Vidmar je bojeval trd boj z Rosen» bergom in je prešel počasi v premoč. V odločilnem nspedu je napravil malo napako in se ie moral zadovoljiti z remijem. Raz» burljiva je bila partija JeroSov » dr. Пј1б. Jerošov je Imel že kvaliteto več, napravil pa ie težko napako, vsled česar je Izgubil figuro. Seveda tudi ves nadaljnl njegov na« por ni nič pomagal in je Jerošov končno podlegel. Tudi v Novem Sadu so napravili Ljubljančani najboljši vtis.
S tem îe Mia turnej« slovenske reprezen» timce zaključen«, ker je Beograd tekmo od» kloni!, sicer pa Slovence zelo gostoljubno
sprejeL Ljubljanska šahovski klub je torej postal vodilni klub države. Upamo, da se mu priključijo vsi, ki ljubijo to plemenito igro, m postanejo njegovi Sani
Izja
va
Podpisani izjavljam, da so nepremišljeno izrečene besede napram gospodu Matiji Kokotecu neresnične ter jih prekBcujem in se zahvaljujem gospodu Kokotecu. da je odstopil od sodnijskega postopanja napram meni	109
ЈУибг/апв, IS. I. 1927
FERDINAND POLAK.
JULPJUlULIULILJLjl ЈППП1 II II II II II II II II II 1Г>
drema w petih delanjih. Prevel
Oton Zupančič. Knjiga vsebuje tud< zgodovinske podatke drame Cena za broi zvod Din 14-—, za vezan izvod LXin 2Q-— Pa pošti Dm 2-.S0 več Naroča se v knjigam' Tiskovne zadruge « Ljubljani, « Prešernova ulic? 54 Nas-vot glavne no^te »
Špecerijska veletrgovina v Ljubljani
iàôe za takoišnji nastop v Ljubljani in ckoltci že upeljanega
МккОД potniku
Refiektira se le na prvovrstno moč. Pismene ponudbe na ogl. oddelek »Jutra" pod .Stalno mesfo
mmniuiiinmnini
Ljubiteljem cvetlic, lastnikom «rtov
se nudijo vedno zdrava in nal'zvrstnejâa
semena za cvetijice in zelen jad, od apri a daije vseh vrst sadike pri staro-znanem trgovskem vrtnarstvu
ITAN BI Z0 Vil AR. Lftibljana-Trnovo
Koiizeiska ulica- 16.
Lzvršnje najokusnejše defcoriranje dvoran za plesne in druge priieditve, гакаг se p n. društvom loplo priporoča Izdelovanje šopkov in vencev za razne prilike. Nasa-jevanje balkonov in vrtov, in vsa ostala v to široko spati dajoča dela. s Cepljene vrtnice na zalogi. One natnižje! Cene najnižje:
m
i
I ■
■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■
Zoper tako plundro
je le ena odpomoč
»Doko* čevlli
Tudi popravila izvršuje najbolje in v najkrajšem času
,Ooko' v Prešernovi ut. 9,
dvorišče.
REUMATIZEM?
ISias? Utozi?
Dr. med H. Lebeoetem iz FrabeUu»
spitala v Berlinu, piše: «Uspdo mi je z jednostavnim lečenjem z uživanjem žve» plene vode
П
Venecin"
doseči gibanje pri bolnikih, kateri so bili brez moči in vezani na posteljo, ter trpeli hude bolečine, da so se bolniki svobodno kretali, kar niso mogli prej dolgo vrsto let.
Slično pišejo drugi sloveči zdravniki, kar jo omenjeno v našem prospektu» ki ga vam poSljemo brezplačno.
eVenecin» dobite v vsaki lekarni ia dno». geriji v Zagrebu, steklenico po 30 Din. « izven Zagreba po 3S Din.
Glavno skladiRe za SES: COSMOCHEMIA k. dU Zagreb,. Bsčkofr ulica
Za higijeno
ust in grla rabite pastilje
Valda
Naprodaj v vseh lekarnah ln drogerijalt
Zahtevajte jih v Škatlicah
z natlskom Imena
Valda i
Mag. št 1001/27.
Javen poziv!
Sklep vladnega komisarja za mesto Ljubljano z Sne 24. 'decembra 1926, št 33.913, da zidaj mestna občina v bistveno olajšanje stanovanjske bede večje število lastnih poslopij za stanovanje in da naj v ta namen izda do najvišjega zneska 30,000.000 dinarjev občinske zadolžnice (6% obligacijsko posojilo, vračljivo iz gradbenega fonda ad hoc potom žrebanja v največ 30 polletnih enakih obrokih), je bil javno razglašen po predpisu ljubljanskega občinskega reda in ni bil zoper njega v zakonitem rokn prijavljen noben ugovor, niti vložen kak priziv.
Tudi je naletel ta sklep pri našem časnikarstvu brez razlike političnih strank, kakor tudi sploh v vsej ljubljanski javnosti na povsem dobrohotno presojo in bil prav simpatično pozdravljen.
Mestni občini je že znana namera nekaterih činiteljev, k! so pripravljeni pri subskripcijî podpisati precej pomembne zneske tega komunalnega posojila.
S pričujočim pozivom pa prosi mestna občina, da bi sploh vsi oni, ki imajo voljo subskribirati, prijavili to nameravano višino svoje sabskripcije že sedaj in čim nujnejše mestni občini, katera si želi pregleda o tej predsubskripciji zato, ker hoče še tekom januarja 1927 izposlovati pri osrednji vladi dovoilk) za izdanje tega posojila s pnpilarno varnostjo in, če mogoče, oprostitvijo od rentnine.
Zato je načelne važnosti, da more občina vladi že pri tej svoji prošnji dokazati izvedljivost zamišljene akcije, to je da je že danes zagotovljena ugodna oddaja obligacij- Seznam predhodnih prijavitev naj torej, z drugo besedo, služi občini kot važna opora pri njeni prošnji na finančno ministrstvo.
Prijave naj se oddajajo pismeno al! ustno pri mestnem knjigovodstvu ia naj vsak prijavitelj tudi pripomni, ali sme občina njegovo prijavo z drugim vred dati javnosti v vednost, aB ne.
Posebno se obračamo še do onih, ki so po § 23 zakona o stanovanjih (denarni zavodi, zavarovalnice, trgovska, industrijska in podobna podjetja) dolžni sezidati stanovanja za svoje uradnike in nameščence.
Program, kje in kako naj se zida, bo občina po pregleda statistike pri stanovanjskem sodišču sestavila sporazumno z interestranimi krogi, med katere bo v prvi vrsti šteti tudi sub-skribente.
Tudi se bo v sporazumu z interesenti izdal svojčas pravilnik o oddajanju stanovanj v hišah, ki bodo zgrajene s pomočjo tega posojila.
Ponavljamo končno nujno prošnjo, da Izvoli vsakdo, ki misli subskribirati,. to ln pa nameravani znesek brez odloga prijaviti mestnemu knjigovodstvu. Razume se, da to ni Se obvezna subskripcija, ampak le pomoček za pregled volje do
subskripcije.
Mestni magistrat ljubljanski dm 13. Jumtria ISV
M. Zévaco	50
Papežinja Favsta
Roman
»Je pa tu • v samostanu ženska,« je nadaljeval Pardaillan, ciganka, ki sem ji sam izprosil gostoljubje. Ta ciganka bi nama lahko povedala marsikaj dragocenega o nesrečni mladenki. Rada bi govorila z njo.-., to je vse.«
»Videla sem žensko, ki vam je na umu,« se je oglasila sestra Marijangela.
»Pošast gorečo!« je zagodrnjala Filoména.
Karel se je naglo obrnil k MarijangelL
»Sestra,< je rekel s prosečim glasom, »storite, da morem govoriti z njo, ln hvaležen vam bom do smrti.«
»Tako mi Naše Gospe,« je zamomljala sestra Filoména, motreč enega izmed obeh lakejev, »lepšega moža še nisem videla!«
Sestra Marijangela pa je nastavila široko dlan in zanosljala:
»Krščanska ljubezen veli, da ustrezajmo svojim bližnjim. Če bi mogla kupiti Kraljici angelov svečko ali dve...«
Vojvoda ji je neutegoma pomolil svojo polno mošnjo. Sestra Marijangela jo je brez sramu odvezala, da vidi, koliko je v njej. Oči so se ji zaiskrile.
»S ciganko bi radi govorili?« je dejala. »Ali vidite stari paviljon, ki stoji tamle, nedaleč od vrzeli? Ni še dolgo, kar je stopila vanj. Idite, mladi gospod, in Vsemogočni naj vodi vaše korake..
Pardaillan in Karel sta naglo krenila proti paviljonu.
»Nu?« je vprašala sestra Filoména.
»Dobili sva toliko, da lahko živiva tri mesece,« je odgovorila sestra Marijangela, gledaje v mošnjo. »Tri mesece molitve — tri mesece brezdelja!«
»Bog je nagradil mojo krepost,« je rekla Filoména.
Vrnili sta se v samostan. Ko sta dospeli v celico, kjer sta spali vsaka na svoji raztrgani slamnici, je Marijangela počenfla, stresla vsebino mošnje v predpasnik m jela šteti denar. Med tem, ko je ona z duhom že iskala načina, kako bi opeharila tovariŠico za njen del zaslužka, je sestra Filoména še vedno mislila na tujce, zlasti pa na tistega izmed njih, ki jo je tolikanj očaral s svojo junaško pojavo. Ta srečnež je bil Croasse.
»Bog mi odpusti greh,« je zamrmrala naposled, ko se ni mogla več premagovati, »radovedna sem kakor sraka! Videti moram, kaj delajo ti ljudje!«
»Tecite,« je dejala sestra Marijangela. »Pri takih prilikah je radovednost krščanska dolžnost.«
Kakor hitro je Filoména zaprla vrata za seboj, je Marijangela skrila svoj zaklad v mišjo luknjo, ki jo je nato skrbno zamašila z ometom.
XXV. Babje leto
Ko sta Karel in Pardaillan stopila v stari paviljon, sta postavila Picouica in Croassa na stražo. Prvega sta postavila k vrzeli, drugemu pa sta velela, naj pazi pri vratih paviljona.
Croasse je bojevito izdrl bodalo in jel krvoločno gledati okoli sebe, ves nestrpen, da bi se spet tako sijajno izkazal kakor nedavno tega v kapelici Sv. Roka. Ko pa je videl, da ni na vrtu ničesar sumljivega razen solate in zeljnatih glav, je zadovoljno spravil bodalo v nožnico in zamrmral:
»Saj jih bom itak videl, če pridejo.«
To rekši je iz previdnosti krenil proti lopi, v katero so spravljali vrtnarsko orodje: trdnjava sicer ni bila, a vendar je obetala nekaj zavetja. Že je hotel smukniti vanjo, ko mu je prišla naproti sestra Filoména.
iEvo jih!« se je zdrznil Croasse.
»Nikarite, za Boga!« je jâsnila Filoména, videč, da je izdrl samokres.
Croasse je izprevidel, da mu stara ženska ne more storiti zalega,, in je spravil orožje za pas. Silno je zrasel v svojih očeh, ko jo je zrl pred seboj tako prestrašeno.
»Ali morate-biti hrabri!« je vzdihnila sestra Filoména.
»To pa, to,« je pokimal Croasse. »Vsi pravijo, da naj se čuvam. A česa želite od mene, vrla žena?«
Učinek vprašanja je bil tak, da se je Croasse začudil.
»Oh, kak krasen glas!« je zadivljeno vzkliknila sestra Filoména.
»Svoje dni sem pel v cerkvi na koru,« je skromno priznal Croasse.
»Ali so morala biti dekleta zaljubljena v vas!... Kje pa ste peli?«
»Pri Sv. Magloriji.«
»Lepa župnija! In zalih gospodičen se tam ne manjka.«
Croasse si je podjetno zasukal brke,
»Vse kar je res,« je dejal. »Če bi bil hotel, bi me imela nekatera v dobrem spominu. .Gospod Croasse,' so me ogovarjale, .preteto čeden dečko bi bili, da niste nekoliko mršavi.' Kar je res, je res!»
»Tedaj vam je ime Croasse?«
»Kakšen glas!« se je ogrevala starka, »ln pa ime, ime! Naj ne bom Filoména, če ni najlepše, kar sem jih kdaj slišala.«
. »A, Filoména vam je ime?... Nu povejte,« je zlobno vztraja! Croasse, »čemu ta vprašanja? Kaj hočete od mene?«
Filoména je osupnila Na to preprosto vprašanje res ni bila pripravljena. Česa je iskala? Kaj jo je gnak) h Croassu?... Greha ni poznala, ker je bila pregrda, da bi se je bil kdaj polakomnil izkuš-njavec; in vendar ji je narekovala vse sladke besede in mile poglede samo nestrpnost, da bi zapravila krepost, ki je bila njen edin; ponos in vse njeno bogastvo na svetu...
Ondulacija. vodna. Dndulacija, striže-тје. barvanje las. nanikura. najtočne-ie se izvTguje v damskern salonu
«KELSIN». Kopitarjeva utca L
Galoše popravlja
Earua vulkanizacija Škafar, jubljana. Rimska cesta XI 12
Lastni Izdelki! Nlike cene!
Smučarske obleke
kompletne po 780 dinarjev,
telovadne oblačilne potrebščine
in
modni salon
ia gospode priporoča c. občinstvu in društvom tvndka
Brata Capuder
(prej Pero Capuder) Ljubljana. Vegova ulica 2.
243
Zastopnike
za obisk privatnih odjemalcev sprejmem proti visoki proviziji. Potrebna jamče-vina od 500 Din za vzorčno kolekcijo. Predstaviti se je v sredo med 18. tn i9. uro v botelu «Slon», soba it. 66 1224
Brivskega vajenca
s hrano v hiži sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	1210
iščeio
Akademik
z vsemi izpiti treh letnikov na Univerzi za komercijal-ne in ekonomske vede v Trstu, zmožen slovenske, nomSke, italijanske, francoske in angleške korespondence, išče službe. Pozna tudi nekoliko srbohrvaščino, čeSčino in ruščino. — Ponudbe na oglas, oddelek Jutra» pod «Vesten 121».
1217
Akademik
«lusatelj tehnične Sikultete tiče lnstrukdjB.
Poučuje vse srednješolske predmete in nudi tudi nem-fko konverzacijo. Poučeval bi event. tudi za hrano. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	<247
Л\У4Л
dobe
Kuharica
popolnoma zdrava in čvrsta, koja bi samostojno oprav., Ija.la tudi vsa druga gospodinjska dela. dobi sbižbo. proti dobri plači pri tro-č.lanski obitelji z enim šolskim otrokom. Službodaja-]«• je akad. inteligent v lepem slov trgu ob železnici. V slučaju službenega zadovoljstva postane višina
glače postranska stvar. — taroet 30—»0 let. Priporočljivo je tudi nekaj znanja nemščine. Ponudbe » začetnimi zahtevami pod značko «Hišna pomoč S» na oglasni oddelek «JtAra>.
1154
Služinčad
kuharice, sobarice, natakarice, hišne itd dobe najlažje s t n I b o v Beogradu ako se zglase v blrou Ekonomija. Beograd. Vasina 11 260
Trg. potnika
sprejmem. Poznani na trgu r Ljubljani imajo prednost. Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod «Vztrajen 65».
116Ô
Orožniško kuharico
»prejme s 1. februarjem žandar. stanlca v Slovenski Bistrici.	1219
Oskrbnico perila
in nadzorovateljico pralnice, ki zna popravljati perilo, sprejmem. Ponudijo naj se le take, ki so že službovale v prvovrstnem hotelu. K ponudbi je priložiti prepis soričeval, zahtevo plače ш sliko. Ponudbo je poslati na oglasni oddelek «Jutru pod «Stalna služba 1927». 1	1223
Boljše dekle
rabim k triletnemu fantku in 4 mesece stari deklici. Z znanjem šivanja in nemškega jezika imajo prednost.. Predpogoj pa potte-r.ost in potrpežljivost. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	1222
Kovaškega vajenca
s hrano in stanovanjem v hiši sprejme «Narodna ka-varna» v Ljubljani. 1265
Trgovec
vsestransko verziran, strokovnjak v poznaaju blaga, uporaben v pisarni in za potovanje, išče primernega nameščeoja. Dopise na ogl. oddelek «Jutra» pod šifro «Izborna moč».	1244
Kuharica
samostojna gospodinja želi službe pri samostojnem trgovcu. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra».	1241
Gospodična
trgovsko naobražena, absol-ventinja trg. tečaja, že od doma vajena trgovine, katera ima veselje do vzgoje otrok in gospodinjstva, išče primerno službo za takoj ali j» s 1. februarjem. — Cenjene ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod šifro «Poštena, iz boljše rodbine».	1243
Šofer - mehanik
vešč vsega v stroko spada-■ tčega dela, išče službo. — stopi tudi kot družabnik v mehanično delavnico. — Ponudbe na upravo «Jutra» v Mariboru pod značko «Sofer-mehanik».	1263
Trg. pomočnik
mešane stroke išče elužbe v večjem kraju, najraje v Ljubljani. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Zanesljiv 55». 125«
Mlad potnik
igilen. ki potuje po Sloveniji, Hrvatski in Dalmaciji i išče dobro zastopstvo ali pa vzame za prodajo več drugih dobrih predmetov — proti proviziji. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Agilen 19».
1253

Pisarn, oprava
radi preselitve po ugodni ceni naprodaj. — Pojasnila daje d. d. «Deska», Gospo-svetaka 2.	1203
Slaščičarji!
Opremo za tvornico slad-korčkov (bonbonov in čokolade^ z nekaj inventarja poceni proda Franjo Haltar - tlača, Srem.	1158
Poceni naprodaj
klavir, gramofon, salonska garnitura, lestenec, preproga, salonska svetilka, podobe, vaze, pisalna miza. temnica mize, omara, 2 kovčka iu samovar. Vprašati pri ge. Jemec, Kriiev-niška ulica ltfl od 2—5.
1214
Pohištvo
naprodaj na javni dražbi dne 19. t. ra. ob Î44. uri v Tavfiarjevj ulici St. 1/Ц.
1239
Štedilniki
železen Triumpf štedilnik, štedilnik za plin in krašna peč «Patent» za 8 hlebov naprodaj na Resljevi cesti št. 80, pritličje.	1258
Več ptičjih kletk
in razne vrste not za klavir ugodno naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra».	1259
Hišo v bližini Celja
stoječo ob prometni ccsti sredi velike vasi, prodam. V hiši je prodajalna, pri hiši velik sadovnjak, njiva in travnik. — Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Hiša 18».	1221
Knjige
Mikioffič: Stammbildungs-lehre, Zvon 1906. 1908, Slovan 1884—1887. Zora 1875 in Planinski Vestnik 1905, 1907—1914 naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
1242
Elektromotor
3 HP, 220 volt, zelo poceni naprodaj v gostilni Stepič, Sp. Šiška.	1251
«Odo!» prazne steklenice
kupuje drogerija Anton Kano sinova. Židovska ul
št 1.
282
Srebrne krone
kupuje in piača dobro t Čuden, Ljubljana. Prešer-nova ulica t.	238
Pisalno mizo
in ошаго za knjige ko^nm. Ponudbe aa oglas oddelek :Jutra» pod «Knjiga» 1107
Apnenlh ščetin
t šopih, rufanih, kupim vsako množino. — Cenjene ponudbe z navedbo množine in cene na oglasni oddelek «Jutra» pod značko «Ščetine 16».	1255
Česen
zdrav, večjo množino proda Ivan Gavez, trgovec, Sv Marjeta pri Moškanjcil»
1137
V Gorenji vasi
nad Skofjo Loko je naprodaj hiša it. 5 v Razpotju,
pripravna za gostilniško in trgovsko obrt, ki so jih v njej že izvrševali Stoji ob cesti na najprometnejšem kraju vasi. 7 stanovanjskih prostorov, 2 kuhinji, hlev, 3 kleti, gospodarsko poslopje in zemljišče. Cena ugodna. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	907
Mlin
v večjem, prometnem kraju na Dolenjskem, ob železnici, » «talno vodno močjo, pod ugodnimi plačilnimi pogoji naprodal Naslov pove oglasni oddelek «Jutra»
101
Hišo v bližini Celja
kupim. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod značko «Kupčija».	1220
Strolarna
z majhnim posestvom, v večjem kraju Dolenjske naprodaj pod ugodnimi plačilnimi pogoji Naslov pove oglasni oddelek «Jutra»
102
Hiša v Mariboru
krasna, enonadstropna, ve Iiko poslopje na dvorišču in hlev n 4 konje, naprodaj. Hiia ima skupno 19 opremljenih sob, veliko kuhinjo (opremljeno), kopalnico in klet z drugimi priti-klinami. vodovod in elektr. razsvetljavo po vsej hiši, ki je pripravna za vsako podjetje. Skupna cena Din 190.000 — samo resnim kupcem. — Posredovalci so izključeni. Hiša ni zaščitena po stan. zak. in je takoj za prevzeti. Poja«ni'a daje g. T. Golob. Maribor, Gregorčičeva ulica 8. 1264
Trgovino
z mešanim blagom oddam ▼ najem Naslov v oglasnem oddelku «Jutra»	910
Pekarno
vzamem v najem Ponudbe na oglasni oddelek «Jntra» pod «Pekarija, 74». 874
Manjši lokal
ali prostor iščem na prometni cesti v Ljubljani — za zlatarsko in urarsko trgovino Gospodar, ki mi odda lokal, al; trgovec, ki mi odstopi manjši prostor, lahko pristopi s primernim kapitalom kot družabnik Po-nudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Ze vpeljana tvrdka».	771
Restavracijo
prvorazredne, v centru Beograda, radi selitve pod zelo ugodnimi J>ogoji takoj prodam. — Vprašanja na: Restavracija «Urania», Jakličevo 11, Beograd 1. 965
Več poslov, lokalov
oddam v sredini mesta. -Naslov v oglasnem oddelku «Jutra»	1186
Za pisarno
oddam sobo v Pražakovi ulici št. 3, pritličje, desno. Ogleda se istotam med 9. in 12. ter med 8. in 6. uro.
1171
Lokal
z že obstoječo gostilno ali drugimi primernimi prostori, če mogoče v sredini Ljubljane vzamem takoj v najem. Na zahtevo plačam tudi odškodnino, odkupnino ter visoko najemnino. Tudi sodelovanje ni izključeno. — Cenjene ponudbe prosim do 25. t. m. na naslov: «Brezalkoholna restavracija», Borštnikov trg št. 3, Ljubljana.	1260
Opremljeno sobo
oddam. Naslov pove oglas, oddelek «Jutra».	1207
Mesečno sobo
s posebnim vhodom oddam gospodu Naslov v oglas, oddelku «Jutra».	1170
Majhno sobico
s posebnim vhodom, s hrano ali brez iste, iščem. — Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek «Jutra» pod «Pospravljam event. вата».
1215
2 lepi, prazni sobi
pripravni za kakega zdravnika ali zakonca brez otrok oddam v Vodmatu — gostilna Pečar.	1229
Opremljeno sobo
z električno razsvetljavo in posebnim vhodom ter hrano oddam 2 gospodoma ali gospodičnama. Naslov pove oglasni oddelek «Jntra».
1209
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom išče gospa s 1. februarjem — najraje v predmestju, ozir. Šiški. Ponudbe na oglasni oddel-A «Jutra» pod šifro «Februar 2».	1213
Lepo, zračno sobo
z električno razsvetljavo in strogo separiranim vhodom oddam zakoncema ali boljšemu ffospodu. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra».
1226
Opremljeno sobo
lepo, oddam s 1. februarjem Na ogled med 10. in 15. uro Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	1208
Stanovanje
sobe in kuhinje ali samo sobo s štedilnikom iščem. Ponudbe s ceno na oglasni oddelek «Jutra» pod' šUro «Uradnica 1911». 1216
Sostanovalca
sprejmem h gospodu. Na-ilov pove oglasni oddelek [Jutra».	1227
Boljši gospod
išče za takoj stanovanje s lahko domačo hrano. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Tehnik». 1231
Stanovanje
2 sob in kuhinje oddam. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	1233
2 opremljeni sobi
oddam s hrano ali brez. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	1238
Sobico
s posebnim vhodom oddam solidnemu go.-podu ali dijaku za 175 Din. — NaElov v oglasnem oddelku Jutra.
1245
2 stanovanji
s kuhinjo in sobo takoj oddam, event. celo hišo. — Sižka, Celovška cesta 117.
1262
Gospod
z večjim kapitalom, posodi ali pristopi kot družabnik k gospodični ali vdovi, ki ima kakršnokoli trgovino. Dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod značko «Družabnik 88».	1188
14.000 Din posodim
za 1 mesec tistemu, ki ponudi najvišje obresti pod .Jamstvo 14» na oglasni oddelek «Jutra».	1248
Mesarja
z najmanj 85.000 Din kapitala, neoženjenega, sprejmem za družabnika v že obstoječo iu dobro idočo mesarijo. Le resne dopise na oglasii oddelek «Jutra» pod šifro «Metar 35.000».
1257
Gospod
zdrav, samostojen, srednje starosti, brez zadostnega znanja v Ljubljani, iiče sebi primerno gospodično ali gospo, katera ima veselje do gostilničarske ali kake druge primerne obti, z lastnim stanovanjem. Pogoj: zdrava, trezna in neodvisna. Ker je tajnost strogo zajamčena, prosim le resne in neanonimne dopise e polnim naslovom poj šifro «Sreča in napredek 1886» na oglasni odelek «Jutra».
1281
Za svojo prijateljico
hčerko premožnega obrtnika, vsestransko dobro vzgojeno, govorečo več jezikov, iščem brez njene vednoeti primernega, ne čez 45 let starega ženina. Vdovci t 1 otrokom niso izključenL — Dopise prosim pod značko «Gospa B. A. L.» na oglas, oddelek «Jutra». — Tajnost strogo zajamčena. 1218
Г27
Neznanec
vis. p. Dvignite prvo pismo od prave Neznanke s Prei.
1249
Divane
otomane, žimnice, žične vloge ter garniture
v večji izbiri in najcenejšem nakupu dobite pri tvrdki
Rudolf 5шг,
Marijin trg štev. 2
nasproti franCiškan. cerkve.

Družabnika (co)
z večjim kapitalom sprejme zelo dobičkanosno podjetje v Ljubljani. Ponudbe na oglasDi oddelek «Jutra» pod «Brezkonkurenčno». 1252
Klavir
v dobrem stanju, prodam po nizki ceni vsied pomanjkanja prostora Naslov » oglasnem oddelku «Jutra» 867
Tamburaških
Instrumentov
več dobro ohranjenih kupim. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Tamburaši».	1254
Fotografije
v kuverti sem Izgubil od Ljudskega doma do kavarne Central. Pošten najditelj naj jih vrne oglasnem oddelku «Jutra», ker je spominska vrednost. 1236
Večji pes
popolnoma črn, ki sliši na ime «Lump» in ima letošnjo znamko št. 208 ter torbo, se je zatekel. — Lastnik istega Fran Kavčič, gostilničar, Privoz 4.	1246
Proda se
0
v zapuščino Marije Purkhart spadajoče zemljišče vi. št. 92 k o. Grajska vrata s stavbeno parcelo 27, s stanovanjsko hišo štev 28 v Cvetlični ulici v Mariboru in z vrt nimi parcelami 54/1, 54/2 in 54/4 v skupni površini 43 arov 28 m'
Pojasnila pri notarju Ivanu Ašiču v Mariboru.
140 a
Kanarčke
gojitelj
žlahtnih vrvivcev, Ljubljana, Knaltjev» ulica št STO Odlikovan aa П. Jugoslov. razstavi > diplomo (čutno priznanje).
Foxterriera
garantirano čiste pasme, po možnosti t rodovnikom, do 3 meeece etarega (predpogoj obe ušesi .enakomerno crnO kupim. — Ponudbe « natančnim opisom, po možnosti s sliko, na oglasni oddelek «Jutra» pod «Garantirano čistrokrvnl».
1267-a
5. zastopnikov
ali zastopnic, ki obiskujejo vse ' stranke — s nekoliko kavcije, zmožne, sprejmem ta prodajo lahko razpečlji-vega predmeta, ki ga rabi vsaka družina In tudi posamezniki. Priložiti je znam-io za 8 Din. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Predmet».	1223
Otroka . •
eno leto starega, zdravega fantka, dam k boljši družini za svojega, event. tudi v začasno обкЛ». Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».
... 1101
Pletilja
•vešča Izdelave telovnikov (tiidi s svilo), puloverjev* tn drugih pletenin, išče' stalnega odjemalca za tekočo in prihodnjo sezono. Dobavlja 60 komadov tedensko. — Ponudbe oa oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Solidne eene 60». 978
Pozor!
Prvi korak do zakonske sreča je moderno ln trpežno pohištvo, katerega Vam nudi po konkurenta! eeql tvrdka Golmajer. ki prev. zema tudi vsa stavbna dela Silv Golmajer, strojno mizarstvo, Ljubno. poita'Pod-nart. Gorenjsko	792
O-POKORILO
St pred (DIM
se p avočasno preskrbiie z
dobrim vinom !
Dobite ga v
Škofovi kleti,
Pred škofi o št. i.
Vsa-t pttes sveže morske ribe
polenovka (â la mar naia i. Za dobo voMev zapr'o
Cenjenim damam
pridem izdelati klobuke oa dom. Cenj. ponudbe prosim na oglasni oddelek «Jutra» pod «Perfektna modistka».
- - - - 1282
Na dobro hrano
sprejmem gospode. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
1228
Kdo vzame za svojo
lplet.no dekle prijetne zunanjosti, pridno ш pošteno. Dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod tifro «Obog».
Dvokolesa
popravlja najbolje, najhitreje ia sajeeoeje FlorjanêH
Nunska ulica 3.	82
i* uorotanske igo dovlne if zajet tomaa|
Angelin Hidar
Spisai van Lah, Cena vezani knjigi j j 20, po pošti Din 1-S0večJ Izdala
Tiskovna zadrug^ v Ljubljani.
Kostanjev les
razžagan do 1 m 20 cm, lahko od 10 do 30 cm neklan \ neobeljen, kupuje stalno po ugodnih cenah in takojšnjemu plal čilu, eventuelno akreditivi ERNEST MARTINO, Celjel Zrinskega ulica 4.	Posredovalci dobe proviznoj
П

F. Wertheim & Comp.
tvornica blagajnlc in dvigal
WIEN, IV/2., Mommiengaete lir. 8.
Dobavlja;
Blagajnice: jeklene oklopne blagajnice, bla-gainice za vzidanje, varnostne ključalnice, domače hranilnike. Dvigala i za osebe, bremena, jedila in akte, dvigala paternostre, dvigala za bolnike, pregledovanje in popravila dvigal.
Za dvigala:
Generalno zastopstvo za Slovenijo ln Hrvatsko.
Direktor ing. R. Roesser, Uubliana, Gledališka 4/11».
Stalna poslovalnica za montiranje in vldiranje:
Višji monter Viiim Trager, Zagreb, Gundulteva 23.
• ' Generalno zastopstvo za Bosno:
Montania" tehnlčko- komercialno poduzeče, SARAJEVO Kralja Petra nI. 9.
Zahvala.
, Ob priliki nenadomestne izgube mojega nepozabnega n.oža
FRANJA KENDA
rud. teh zvanlčnika pri drž. rudniku ^abukovca
sem pre.ela oliko izrazov sočutja da se ne it orem vsakemu pesebej zahvaliti. Tera potom izrekam hvalo direi-ci i ruonlka, (t pr< ki duhov č n , Udruženju rud nameščencev Zabukovca, G. s'Inemu d uštvu Zabukovca. Dramatičnemu društvu Gi že, Rud r-k êoii za spremstvo in darovane vence. Hvala tudi godb društvu za žakstinke in vsem, ki so spremili ra.awega . а zadnii poti.	1-135
Zabuko ca, dne 15. januarja 1927.
Žaliiioča soproga in sorodniki
t
Potrtih src javljamo podp sani vsem or jateijem in znancem tužno vfst. da se |e Vsegamogofni odločil in poklical k sebi našega nad vse ljubljenega sina, soproga, očeta odnosno brata, svaka in strica gosp >ua
KARLA SIMA
trgovca v Poljianah
.dne 17 januarja 1927 po dolei, mučni bolem1, katero je voljno prenašal, pte viden z sv. zai-rame iti za umirajoče, v û9. letu svojega dela polnega življenja posvečenega samo svoji družini
Rigteb preirpgpga za nas nepozabnega bo v četrtek, 20. taiuarja ob pol 4. pop. v Poljčanih, k,er ga bodo potožili v družinsko grobn eo
Sv. mašo zadušnlco D. do b ali v pete*, 21. jaiuaija ob 8. dopoldne v farni cerkvi pri Sv. Križu v Pjljcauah.
Hol.Cane. Celje, Graz, Do*auesch ngen. 18. ianu.-r,a 192?.
Jos plna Sima, mati - Kri sta S ma, soproga. Karol Etni In Gobrljola otroci; Joslpma StOnafl, Ana Fllipič, Georg Sina Heroi na Ho6o«ar, sestra ln bratje.
Uwjnjg Fine Pse. Udsja sa Konzorcij cJutru Adoli RibniVir. Z» Narodna tiskano dd. kot tiakinurj» Fraa Jezetfek. Ta tooratnl del Je odfovorgD Alojzij Novak. V* • LjobljsoL