Poštno tekoči račun št. 24. Posamezna štev. 20 stotink. Štev. 28. V GORICl due 5 julij 1922 Letnik V. GC.^SKA STRAŽA lzhaja vsako sredo opoldno. Stane za colo leto 12 lir, za en mesec 1 L, za inozemstvo 20 L. Na naročila bnvz doposlane na- ročnine se ne oziramo. — — Uredništvo in uprava: uL Vetturini 9. — — - — ODGOVORNI UREDNIK: ROMAN CEJ. — — Ne požigi in ne vsa nasilja nam ne bodo vzela vero v pravično stvar našega naroda. Vsak dan bolj živo se za- vedamo, da naše pravične zahteve morajo zmagati. NefrunkLrana pisma se ne sprejemajo. Oglasi se plačajo naprej in stanejo lir' v visočini encga cm v eiicm stolpu. — — List izdaja konsorcij »GORIŠKE STRAŽE«. — — — — Tisk »NARODNE TISKARNE« v Oorici. — — Še o dogodkih na Kobariškem. 1ZIGRAVAN.1E AVTONOMUE. Dogoti'ki v Drežnioi. Kobaridu in Stu- rem selu pomenijo prvi organizirani vpad fašizma v našo deželo. Pred očmi odgo- voriie vlade je treščnla prvič post najnas»l- nejše stramke Italije ma giorišike Skwence. Iz isrede našega ljudstva so se dvigniiili psta- meni pnvih požarov, slotvenslki kmet je beža'1 s svojimi ženami sn otroci v maj- večjem iviiharju iz modne vas/i in se skrivall kalkor .divjaana po noči v gozdoivih. Ti dogodki so siliio razburnl'i vso deželo, vse strainke in orgaiiizaeije obeh narodov so ise zavedle usodepolnih potsledic, kli utegnejo nastaiti bz te_h dogodkov za oeloknpnio pdi- tično živtjenje naše ptclkraiine. Sporazum med iitailijansikim in slavenskim ljudsitvom, za Ikaterega so 4eflaili snedi najsilnejših težkoč im z iinajvečjim naporom najboljši možje na obeh straneh leto in pol, je bil na tern, da se razbije za zmirom. Spričo tega usiodnega in težkega polo- žaja je goriški deželni odboT, 'kot zastop- nik italijanslkega in isllovcmsikega prebival- stva Ooriške zavzel, kakor je bila nje- gova dolžnost, svoie sitailišče im oklcnil važno resolucijo, ki jo priobčujemo na drugem mesitu. V njej obsoja prav odloč- mo odkirumbo spornenika na Krnu. s c'imer ie giovoril v smiislii in duliu ne-le italijan- slkega, temvee tudi slovenrfkesa prebival- stva. Skwemsiko ljudstvo zahteva od vseh svojih clainov, da brczpogojno spoštujejo mrtliče i.n ( ivajo>nad njiiliovimi spomeniki. Idealli in s "tiinje italijaus'kcga naroda mo- rajo biti S.oivencem nedotakliivi. To je navada in ibičaj med vscmi civiiSiziiwiiml narodii m i i in Sloivenci bi zatavili in za- vrgli vso o>\ ojo kultuno. aiko bi se tega ne držali. Skwensko Jjudstvo zabteva, da se kiri-vcii brez ozira na narodnost kaznujejo, iiii oidklanja seveda silcherno skupnost s storilci. Ooriški deželnii odbor pa je v svojem sklepu prav talko iaisno in odlocno obsodil tudi fašiiistovske požige in vsa naKilstva, Iki smo j/ih doživeli na Bovškem. Poklonil je nesrečnim žrtvam surovcjra naptida osem tisiočdir pirve podpore. Ce se ie nam- reč zwdil ma Krnu zločin, je poži^anje na- ših hiš, rušenje s>lovens;kih spornenikov, preitepanje slovensikili kmeitov tudi zločln, in siicer tembollj noč/lioveški, ker se je izvr- sil nad neoborožeuim in ncdolžnim Ijud- stvom. Zadnji del rasolucije deželne.era odbo- ra je podžgal politične istrasti fašistovskih orffanizacii do vrhunca. PoKiimni in zna- cajni sklep dež. odbora jih ie zadel na ze- lo občutljivem mcstu. Poslanec Giunta je oritckcil v svojii lastni oscbi (v (jorico, skli- cai proti Msem vladnim ptrepovedim shod, na 'kaiteirem je 120 fašisifcov sklenilo narav- nosit nezaslišeno resolucijo. V njej trdijo: I.) da je dezdiiii odbor »v siviojem jezuiit- f>'ko sestaivljenem sklepu poikazal očitno solidarn.ost z 'od^ovonvimi moiralniimi po- vzrooitelji osJkrunitve na Krnu«, 2.) da se izraža v tern sklepu isovraštvo. srd in »baDkansika zlobnost slovaii-slkili ölemen- tov« in mekatessih »-takoz-vanih« Iftalijanorv proti »piemeiiiitim fasistcwskim oddel- kom«, ki so šli maščevat krnske mrliče; 3.) ida podpärajo mdkateri italijamski listi »dölo slovainskih krojrov. Ikateri hočejo po- l&xoma. in z rafnnnrano premetcnostjo« u- stvariiti sovražno razpoloženje proti drža- vi. Iz teh vzrokoiv poziva reisoluciia vlado, irai posveti svojo pozornosit »sraimo'tncmu zadržanju iroriške.tja deželne«:a odbora« ter nai ta deželn oidbor odstavi. Ce pa ostaneio še nadalie taki Hudje na svcjih mestili. tedai bodo »fašKsti ori- morani delati na lastno oest in bodo v ta namen vporabili vse sile boinili oddelkav III. cone«. Mks/limo, da taka rcsolucija n<\ bila še mikdar 'sklenjcna na lroriških tleh. Po svoji predrznosti je ta rcsoluciia taka, da jo mo- renw) razumeti Ie tedai, če vcmo, da jo je fiklciiila fašistovska stranka. Kedai ste že slišaili, da bi Ikalka politična oiriranizaciia v državi «:rožila po časopisih vladi. da bo preko vseh zakomov in preko vlade od- süaviiala javna oblastva? Kedaj ste že ču- li, da bi kalk a stnumka izjavljala pred ceilim svettorn, da misli pjostaviti na noire vjoja- ško opremiljene čete. to se pravi piravcato in resnično armado iin jo peljati v tflavno mesto kake pokrajine, da nastopi tarn s silo, preziraje re^ulairsio, od celeKa naroda vzdržesio državno vojsko? Kdo je Kedaj boilj vnioevail uu^ed annade, vlade in dr- žave? Višek vse.^a pa je ta, da 'vlada k vsemu 'temu lmolči in požira piridiio vse žalitve. Venidar pa ta rcsalucija ni Ie predrzna, itemveč raivnotalko nespaiiTotiia. Fašisiti so pač zelo mapadalni, toda politiono da se milo izraziiino — zelo zölö mladostni. Nji- hoiva daleJkiovidnost ie tx)liika, da ^ledajo najmanj 3 cm daleč. Razumljivo je, da so fašistii billi zelo o^orčeini iJa na Krnu hva- iležna Itailija sjvoiim največjim juirakwm, in kii so s tem razžallili domovino in civiiza- cijo ter zahteva naj praivica uveliavi nai- strožje ukrepe proti moralnim in deiian- slkim povzročitcljcrn zlodejstva, da se taiko ustvard primer, da ne sme nilkdo: nekazno- van dvikrni'ti slkrimilne rokc protii simbo- lom, toi so najsvetejši visalkemu italijanske- mu srcu. Fstočasiio pa dvivra silovesen pro- test proti vsiakjornur, ki bi hotel ostudno dejanje ndkaterih zilooincev. ki so že v ro- kah pravrice, naprtiiti na rovaš mirnesra in ciiviliziiraneÄa naroda, kateri ie prostovoüi- no pioitom svojih zaikonitih zasitopnikoiv izjavil, da noče imeti ničesar skupnejra s slkruniloi spomenika, posvečeneira slavi ikniKkih junakov, obsoia vsled teira nasil- sitva, izivršena na osebali in na imetiii v Drežnici in Kobaridu, ker je uverjen, da se oskrunjenje na Krnu ne maščuie z van- daSizmom nad neddžnimi državiliani In z oncčaščcnjem kuOturneua simbola sloven- skcffa, in zahteva, diosledno temu, v var- Ktvo prestiža in časti drža/ve. da 'vla-da od- redi rvrimerne ukrepe protii ponovitvi slič- nih nasilsterv. Proltestira odločno proiti do- kai iasno pokazanemu namcnu nclkaterih političnih skupin, ki hočeio navaliti odsro- vornos't nad prostaškiim zi-očinskim deia- njem, obsojenim od prebivalstva cele go- irišlke dežde, tudi na korporaciiie in na dr- zaivljane, ki braniio v polni zavesti. ida s tem ptomairajo domovini in nienemu mir- nemu «in civüliizaitornemu uveliavlianiu v hjenih novih pravičnih mejah, krajevne po- sebne uredbe, oliranitev sainoupraive in 'ki se börijo za nadalini niih razvoj. V znak ostre obsodbe skrunilnesfa vandaHzma, izvrseneira na spomeniku 'krnskim junakom. daruie deželni odbor zncsek 8Ü0Ü (osenitisuč) lir v konist vojnih siiroit vrori^ke dežele in skiene istočasmo izplačati 8000 (osemtisoč) Hr kot prvo Ponioc nedolžnim žrtvam ikriv/ičnih repre- salij v občinah 'kniskena poiroria. Becunci pri clavnem civilnem komisarju. Dne 26. junija se je podailti v Trst de- putacija kobariškiih be^uncev v spremstivu poslancev dir. Pod^ornika in Sce.'ka. Ge- ncrafni ciVillni k'ornroti dvanajstim ali v treh proti petnajstim? Ali je hotela manjšina svojo pot brez pretežne večine, ko nismo imeli, — ako bi bili ostali osamljeni, — niti dovolj sposobnih moci za uspcsni boj? Ali smo hoteli pokopati prvotni načrt, ki se je glasil: »Smemo upati v zmago edinole pod pogojem, da se bijejo složno vse stranke in vse stanovskc in gospodarskc organiza- cije?« (Prihodnjič naprcj.) Virgilij Seek. Polifika samokresov- Z ozirom na razne dopise v »Deiu« priobčujemo v naslednjem izjavo g. poslan- ca Ščeka glede napada v Števerjami: Bil je^dan naborov, ko sem sei iz Gorice v Števerjan, kjer sem želel govoriti z kr. županoin, g. kuratom ali g. nadučite- ljcni o vprašanjih gospodarskc zadeve. Gospod Likar, ki se je nahajal v obč. hiši, me je koj ob prihodu zagledal in šla sva proti soli. Nisem vstopi!, leer se mi je mu- dilo v Gorico. V tern trenutku začujeva petje. Sredi gruče rdeča zastava. Nameni- la sva se proti soli, da so naborniki mimo šli. Nato sva dospcla do sole, a nisem vsto- pil, ker se mi je mudilo v Gorico. Hodila sva počasi v smeri proti cerkvi in se ra- zgovarjala. Vlila se je ploha in vedrila sva v neki liiši med solo in cerkvijo. Čez ne- koliko časa začujemo petje in zagledamo mimoidoče fante. Cim sem se obrnil okrog naslednjega ovinka, sem začul krik proti meni in 2 strela. Prvi trenotek sem hotel steči proti prvi naslednji liiši, ker pa sem dvomil, ali Se ni dozidana in če je do- zidana, ali kdo prebiva že v njej ali ne. in v misli, da konečno ne prebiva v njej prija- tcl.i, sem skočil v jarek na levo; ker jc bilo «loboko, sem padel v trnje, se pobil v nogo, a navzlic teiw;.i sem stekel par sto metrov v smeri navzdol proti Podsabotinu, in sem s etiščal za neklm zidom, ker sem čul gro- zilne besede vsaj dveh oseb za r.ckini zi- dom. Ko je krik polegel, sem premišljeval, ka mnaj bi šcl. Nazaj ne! Na cesto se tudi nisem upal, ne proti §teverjanu, nc proti Oslavju, ker nisem poznal namenov go- spodov napadalcev in sem bil vrhutega brcz orožja. Udaril sem jo po rosni travi in blatni zemlji do prostora in odtod preko Podsabotinu proti Pcvmi v Gorico. Mcsto da bi bil doma ob 7, sem dospcl na pevmski most ob mraku. Mimo se je vozi kr. stevcrjanski kurat Sedej. Ko sem ga pozdravil, se je ustavil in me vprašal, kje sem bil. Ko je opazil da imam pomazano in poinečkano olileko je vprašal: kaj je s tcboj? In šelc tedaj sem mu povedal, d asem bil v Števerjanu in kaj sc je zgodilo. G. knrat je bil zclo žalosten in obenem hud, a jaz sem mu hladno odgovoril: kaj liočeš, pijani so bili, je tch ncbroj in ne zamcrim prcveč. Ko me čez par dni oblastvo orožnikov iskalo, sem izjavil: »Nimam razloga, da bi koga osebno denunciral, ker napadalcev ne poznam. « Ustanovni obeni zbor samüstojnsga po!. drušh/a „Edinost" v Gorici. Odbor za ustanovitev političnega dru- štva »Edinosti« v Gorici, javlja da se bo vršil ustanovni občni zbor samostojne- ga politicne.ua društva »Edinosti« za Go- rico, v četrtek 13. julija 1922. Pozivljamo vse dodanašnje člane Političncga društva »Edinosti« v Trstu, da se priglasijo kot člani samostojnega političnega društva za Goriško. Vsi de- lavci naše kultKirne in gospodarske orga- nizacije v mestih. trgih in vaseh, naj se pri- javijo za člane samostojnega političnega društva v Gorici. Prijava se lahko izvrši pri tainištvit Političncga društva »Edinosti v Gorici Via Mameli št. 5 (nasproti stari gimnaziji- nad bivšo trgovino riedžet-Koritnik-ovo.) Glasovalno pravico na občnem zboru bo imcl samo oni, ki prijavi svoj pristop k društvu do dneva pred ustanovnim občnim zborom. Članarina znaša lir 4. (štiri) letno, dokler ne sklene občni zbor drugače. Občni zbor se vrši v četrtek ob /0. uri zjutraj, v (fvorani »Trgovskega doma«. Dnevni red ustanovnega občnega zbo- ra bo sledeči: 1.) Poročilo prcdscdnika; 2.) poročilo tajnika; 3.) volitev odborov (ožjega in širšega odbora; 4.) Društveni program; 5.) SV.ičajnosti. Za pripravljalni odbor političnega druStva »Edinosti« v Gorici Dr. Karol Podgornik - Dr. J. Bitežnik. Dopisu LOKEV NA KRASU — UFA. Prejeli smo in priobčujemo: Dragi gospod urednik! Ker ste v zadnji »Straži« piisali o suroivosti ikomunistov, mi dovoli- te, da povem tudi jaz nekaj o nasih Ikomu- nistih in Ikafko so surwi. Oui -teden so vo- zili fantje balo in voz so dkinčali z zide- Dan piačiia. Toda Jure je vedel, da ne bo usmilje- nja. Divje je poglcdal in v smrtni sili po- izkušal osvoboditi roki. Skoraj se mu je posrečilo. Tudi kmet je vedel, da bije nje- mu usodna ura, če ne izrabi minute, zakaj nikogar ni bilo blizu. Borila sta se na živ- ljenje in smrt. Ko so na krik prihiteli dru- gi, je bilo delo dokončano. Volpet je ležal ined skalami vznak. Kmet je z gnjusom gledal svoje roke. Tisti hip je dal rog z grada znamenja. Bog ve komu, bogve zakaj... * Kaporjak je ležal tisto jutro vznak na svojem ležišču. Bil je še od prešnjega ve- čera vinjen. Ni se zmenil, ko je vstopil slu- ga, in povedal: »Rog na Grumperku.« Samo zganil se je nalahko in smrčal dalje. Sluga je ponovil. Tedaj se je Kapo- rjak na pol predramil: »Kaj pravis?:< »Uog je trobil na Grumperku.« »Kolikokrat?« vDvakrat.« Kaporjak je pol v spanju pol v pijano- sti pomislil, nato je zamahnil z roko. Cez nekaj minut je prihitel sluga znova. »Sei z Arenperka.« V tistem hipu je bil Kaporjak zdram- ljen in trezen. Planil je kvišku in segel po kozarcu: »Kaj prinaša? Naj vstopi!« In vstopil jc naglo, prepaden, niti ni pozdravil. »Kaj se je zgodilo?« »Gros me je poslal. Vas že oblegajo. Prebil sem se skozi. Golobica je na var- nem.« Gros je debelo pogledal. »Na varnem? Kaj se to pravi: na varnem. In kakšna go- lobica. Ali je še pri vas?« »Ne vem.« »Tedaj je na Grumperku.« »Ne vem. Rešite se, gospod grof!« »Ti ostaneš tu!« je dejal, Kaporjak slugl »Vanijte grad! Kdor ne bo na me- stu, bo plačal z glavo. Čuješ, Ulrik!« je zavpil na oskrbnika, ki je olcdal s plašnimi očmi. Grof je stekel po stopnicah, sedel na osedlanega konja in oddirjal... Za njim se je peš splazil sei z mošnjo cekinov in izginil v grmovju, nato so se tezka vrata zaprla. Komaj so bili čedajski jiezdeci malo iz mesta, se jim je pripodil nasproti tuj je^;- dec. Ko jih je zagledal, je zasadil njegov konj sprednje noge v tla, se siloma obrnil in se spustil v divji tek v drugo smer. »Kaporjak!« je vzkliknil nekdo iz- med njih. Bi!o je prepozno. Udrli so jo za njim v divjem kalopu, a on je bil že izginil in nihče ni vedel več za njim. Vrnili so se in nadaljevali pot. Vsi so bili mnenja, da ne more daleč, ker bi se ga nihče ne upal vzeti pod stre- ho. Ali se bo ktatil'po okolici in straSil inirne ljudj še v nočnih sanjah. In res so dejali koj naslednje dni, da so videli viteza z belim peresom na klobu- ku, kako se je opolnoči prikazal v bližino Arenšpcrka. Visoko na konju je sedel in kdor izmed bdeeih oblegovalcev, ki je sedel ob stražnem ognju ga je videl, vsa- konuir je vzelo besedo. Vitez pa je za- mahnil z roko proti stolpu in zaklica! žen- sko ime. S stolpa je odjeknil odgovor, nato je vitez izginil. Drugi so ga videli, ko je ob jutranji zarji stal na vrhu hriba, dol^o, nepremično in zrl v dolino, s prožni žarki solnca je iz- ginil. Vedeli so tudi povedati, da je prosil kruha pastirja na planini in mu je za sko- rjo daroval dukat. Po noči pa je v naglem dim jahal skozi vasi, kot bi ga vragi po- dili. Dogodki tistih dni so prehitevali drug drugega. Iz vseh bližnjih in daljnih krajev so prišli kmetje, ki so strnili tesen krog okrog gradov. Uiti ni mogcl nihče več, tudi odpora niso kazali. Oblegovalci sami ni niso vedeli pomagati. Omejili so se samo la to, da so stražili zidovje, ki se jim je pv)smehovalo. Vse je čakalo, da pride jo Tolminci, in da Čcdadci pomnožijo svojo oblegovalno silo. Čez par dni je udaril glas iz mjerške doline: »Tolminci prihajajo.« Prvi glasovi so dejali, da jih je kot li- st ja in trave. Kmetje so od veselja zažigali ognje in vzklikali: »Jutri pride dan pla- čila!« (Dalie.) PrJIpga »Goriške Straže« št. 28. njcm, med drugim tudii z ilipovlno. To je komuniističnega Auipna Placerja, ki jc tu- di občinski svotovalcc, talko razburilo kakor rdeča cunja purana. Vpil jc in raz- gra.ial, da ne trpi ilipovine, ker je slovan- ska in njegovo nasiLst'vo ie doscsdo, da so mirni fantje zmetalii liipovino raz voza. Zastran mini niso fantje odgovorili kakor bi se tilkailo. Loikovci so siti razwra.ian.ia in strahovanja ikomunistov lin ne bodo tr- peBii več nasilstev gospoda Placerja. (üp. ur.: Ta dopis je v ivsej pripros- tosti glasna priča, kalko so ikonumis'tä na- «i'lni. Poslužujejo so istili srcdstev kot fa- šisti. Mera jc polna. Pričeli bomo odprt boj proti suroivini, ki se širi po deželi.) JZ TOMAJA. Kazno. Na praznitk sv. R. Tdlesa ie bila rtu le- pa proeesija po vasi ikalkor že več' let nc. Po na-'vadi je pniälo pred vojsko na ta praz iiik vcč duhovnikov in il.iudi iz kaplunij naše župnije. Sedaj pa je vsled starosti in oslabelosti preč. g. Ikanonika Matije Si- la, ivse opraviljal č. g. župmi namestnik in kaplan Adolf Simonie sani. Procesija se jc lizvršNa lepo. Cenk-v-eni pcvski zbor btfagopokojncga Mirusllava Šonca je brez pevovodje izvrstuo rešiil svojo nalogo. Lcp ivtis s tKipraiviH belo oblečene dekilice. Na prazmilk Vnebohoda je bilo tu celo- dncivno češčeii.ie Naisveileiswi v prosia- vo evliaristienega ikongresa. Končalo se je s Ikrajšo, a šc lepšo proccsijo. Podobna slavnosit je biila na praz. prcsv. Sirca Jc- zuisovega iv Ikapeli č. soil, scster. katere se za vzgoio ideklMc zclo tnuHjo in dose- gaio lepe uspehe. Dne 19. junija zvečer ob 10. uri je ninrla po dolgi in mučni bolczjii Marijana Simonie, mati našega gorcčcga in pozrüvoyalncga g. kaplana in žup. na~ mestnika. č. g. duš. pastiriu an njcgovi scstri Mariji por. Maninšck ob bridlki iz- gubi preliube mamc naše «iskreno sožailjc! Pokojnici naj sivcti Vcčna luč! Ddlovanje tukajšnjcga društva obsto- ii isikoro cdino ;v narodnem petju, a še to ni redno. Včasih jc Ikaka i^ra ali celo piles. Ziü pa, da manjka lizobraževalncga. kul- turnega dcla, zlasti wredavanj. Cais je, da se društvo dvigne iz teg-a zivotarenja k resnemu izobraževalnemu iddlu. 2a'l pa, da ie mladina pretvee pilesu, prcmailo pa diki in izobrazbi udana. SkoDo. — Kdo ve kaj? Slkiboumni Wan Luin iz Skcpcga št. 26 je izgiinil z do- ma v sir-cdo zjutraj 28. juniija iin se ni vcc po'vriiiil. lmenovani lima 71 lot, nosi sivo bradico, na dcsni nogi radi nine uopato i:: krpc, na levi pa čcvdj iz nsnja, oblečen po tlionnače in slabo, mesito jope ima vojašiko pcjilictno bluzo. Dobni ljudje, kii bi ga videli, se prasiji>, naj j?a po mo^očnosti nstavfijo in takoj jaivijo sUl.vcjšeinu sinu Ivanu Luin, Skopo št. 26 pošta Dntovlje. Iz Idrije. Nase sole so končale šolsko ilcto na poseben liačin. Rcallci in tfinma- zijci so napravili koncert s prav lepim in raznovrstnim pro^ramoni. Prccej težke skilaidbe zia mesani zbor so izvaialii z ob- eullkom in preeizno. Salonski orkester ie proizvaial nekaj 'točik in jr. Prinčič ie ma xoisH/i tailvo uniutno spiral, da ie občinstvo kate^ciričiiio zahtovalio nai še kai doda. Prolüsor Fon je polkiazal. da irnia obsežcn "in o^lajen ulas. üba je si>rt:mllicvaila uči- tcl.iica Lapajne na «:lasoviriu. Bil je prav lep večer, le škoda da jc bilo vcliko di- jakov-pevcev odšto že na piočitnice, ker s>e jiin je piredoluo zdelo calii itcden čakaili spričuvad. üospodinjska sola in otroški vrtec sta razstavila nckaj prav oknsnili in praktičnih izdelkov, le žal da nista bolj skrbela za trcikknno. Prav rnailo liudii ie vedeilo zato. Rudiiiškia ljudska in meščansika sola je pa v dveh vellilkiih sobah razisitaivila, (kar ^o nčcnci in učenke nned letom pri ročnih delih oiniislili. Poscbno na dekliškem od- delku je biilio Ikalkor na kaki irmilii mzstaivi okusno vrvirsteno razniih proizvioclioiV za pnaikLično rabo, za dkraslkc so be za ilcpo- tieje toliko raziiih del, da ie človekti Ikar nii'^oldlo pred loeini. Med letoin se ndka- ko z^iibi, a koncein lata sc pa le pokaže uspeli. Praiv velikio ljudisitva si ic owleda^lo razstavo in čestitalo noitdliicii ročnih del na tak'em napiedlkn. Pol. drušitvo »Ediimost« za idriisiki ukiraj ie inielio iv ncdelio dne 2. juil. obenl zbor. Porocilo prcidsednika, .tainilkia in bla- irajuilka se je sprejelo z odobravanjem. Kaj so navzoči spreviideili, da ic ddovalo ziii političnio pnobnjio slov. iljudstva, kar so poscbno poikazalc nazneivolitveiv inestii in okoiliici. l^rez nialih Lsprememb sc ie ivolil stari lodbor. Z o.U'Oroenjem sc je si>re.iela rasoluci- ia io¦ poskodovanem spomcnilku na Knin. Da hi bil Slovcnccito provzroüil, ne veria- uionio, a če bi itudi Ml, le še rii slovenski narod, ki tako nasilstvo obsoja iz dna svo- je dnše. Čc je Sloveii'ec zawrcäil nioškoidbo sponicnilka, nai sc ira postaivrno kaznnie. Ni pa na mestn, da se Ikaznnie celi narod za dejanja pasameznikoy. Sicer pa šc do danas iiii do^naiKx kdo je spomenük poško- doval. Sela (Brestovica) (kra. kii stane /iv- Ijenje.) Prctečeni teden ie /vozi'I skozi .vais težlko nailoženi kainjon: zada.i jc bil pripet druui tovonni voz. Josip Raiior, 18 le/tni edini sin Jancza tin Karoliine, ie v ito1- hio- tel skoeiti na prvi avtomobil, pa je tako nesiečnio padel da mu je zadaj priprti av- tomobil sei mvno čcz pnsa. Bil je va n»e- stn mrtev. KANAL. Strasiia cksDloziia. V soboto popoldnc se je miniiokrredc ustavila -v Kanaiu batcriia vojakov, da bi se lodpoeilla od doll^e poti. Kr««: 5. une pop., sc je pripravl.itLla večcrja lein le vo- iakom lin kar nacnlkrait se ie zaslišal nio- ean pok. Vojakom in domaeinom, ki iso prJliitclii na 'lice mesta se ie nudil sttraSen piizor. Trije vojalki so ležali irazmesarjeiH v svoji (knvii, dniiri so bili pa več ali mani težko ranjeni. Mrliče so spravili Intro v miitvašnico, din.uih •oscm ranieneev je billo pa üdpeljanih v voi. bolnico v Oorieo. — Notranjsko. KOSANA. Ccsie in cosnodarsivo. Naša lepa in plodovita dolina mno.uo trpi v M'ospodarskem po.uledn, ker stoji po- IJOlnoina na strani od velikih prometnili pros. Dasiravno je Zuornja Košana le deset iji Spodnja le dvajsct minut oddaljena od železniske prose, vendar iinanio po cesti nad deset kilometrov do šenpetcrske po- stajc, ker ni do bližnjc postajc v Zff. Lcže- čah nikake voznc ceste. Da sc temu odpo- morc, smo se začeli pojrajati za to, da dobl nasa občina svojo lastno postajo. Vlada jc sicer to v načclu sprcjela, vendar zahteva od nase obeine za tozadcvne stroškc 50.000 IIr, občina pa bi hotela rajši sama izorsiti potrebna dela, kar bi jo sotovo sta- lo ccnejšc. Priporoeaino nasiin poslanccm, da bi sc za to zadevo potCMiiili na pristoj- nem mestn, kakor tndi za i>radnjo prepo- trebne cestc Kosana-Senožeče, ki bi na.šo dolino znatno približala Krasn, Vipavski dolini in Gorici, našeinu novemn sredisču. Za to cesto sc jc začcl že pred desetimi leti bril-Cati naš nckdanji župiiik Lcnasi, a to ¦•/prašanje §e dnncs ni reseno. Pred vojno smo imeii v košanski doli- ni dve dobro dclmjoči mlekarni in sicer ko- sansko, ki je imela svoje prostore v Novi SnSici in smihcljsko. Poslednja jc popolno- ma zaspala in ne r»okazuje nikakih zna- kov bližnjeica probujciija, v košanski pa se je začclo žc nekaj gibati in je upanjc, da bo kmalu zopet dclovala tcr odpravila brezve- slno Spekulacijo z inickom, ki vcliko ško- dujc toliko knictom, kolikor kotisnmcntoiri. Dovolj je ako omenimo, da plačnjcjo po- kupovalci mlcka tukaj r,o 60 do 70 sto- tink za liter, medtcni ko se .isto mleko (koliko vode zraven?) prodaja cclo po dve liri v Trstu. Poleg tega ostaja se mnogo mleka neprodanega, tako da so knictje primorani porabiti ga za izdclovanje sira. Tndi na tem primerw sc vidijo škodljive po- slcdicc kapitalizma: naši kniet je morajo prodajati mleko pod ceno, oziroma jim ostaja neprodano, niedtem ko morajo cle- lavei in drngi konsnmenti v mestn drago plaeevati v mleko pomešano vodo, kapita- listični posredovalci med cnimi in drugiini pa si polnijo žcpe. No, kakor rečeno, se je v košanski mlckarni začclo novo gibanjc in unamo, da bo kmalu zopet poslovala. Smilicljska posojilnica in liranilnica jc je že dovplila 10 tisoa lir posojila za popravo in spopolnjcnje med vojno nničcnih strojcv in drugega inventarja. Za naš kraj jc mle- karna velikega poniena, ker jc živinoreja glavni vir dohodkov našega kmeta. Tudi čebelarstvo pri nas lepo napre- dajc niedii, ki je pri nas posebno oknsen, dajc medu, ki je pri nas poscbno vknsen, vslcd česar ga ktipovalci dražjc plačnjejo nego iz drugih krajev. RAZDRTO. Nase Doste. Nasa vas lcži na toeki, kjer se stekate glavni eesti iz Trsta in (ioricc za Postojno. Ves dan švigajo mimo nas avtomobili sem in tja v Trst, (iorico in Postojno. Poštni avtomobili pristajajo pri nas šestkrat na dan in sicer trikrat iz Postojnc, dvakrat jz Trsta in enkrat iz Ooriec. Človek bi nii- slil, da imamo tukaj idealuo vrcjeno poštno zvczo, a debelo sc moti, kdor tako misli. Poštni birokratizein sc požvišga na ves na- predck moderne tehnike in si želi nazaj v srednji vek, ko je postni voz odhajal na ra- zne strani enkrat na teden ali pa celo en- krat v mesecu. Avtoniobile si je sam vrag izmislil, menijo poštul birokrati, da delajo Ijudi nervozue, zato se je treba z vso moejo braniti avtomobilov. Proklcta nagli- ca! — jc vzklikuil polž, ko je, ne vein že koliko let črez plot lezel in iz vrha zopet nazaj padel; in tako približno si jc inorala mislliti poštna direkcija v Trstu, ko je na- redila, da se pisina iz Razdrtega v Trst ne smejo pošiljati s poštnim avtomobilom, ki gre skozi našo vas iz Postojnc v Trst, ka- mor bi dospela v kaki poldrugi uri, teinveč se morajo pošiljati nazaj v Postojno, in od tarn zopet z vlakom v Trst, kamor prilia- jajo, če gre po sreči, še le naslednjcga due. Poscbno imenitna je pa naša poštna zveza s Senožečani, kamor je od nas euo slabo uro hoje in največ deset minut s poštnim avtomobilom. Če pošljetc ckspre- sno pismo iz Razdrtcga v Senožeče, na- pravi isto slcdečo »najkrajšo« pot: z avtom iz Razdrtega v Postojno, od tarn po žcle- znici skozi Senpeter na Krasu, Scžano, Na- brežino v Trst in od tain z avtomobilom (z istiin, ki jc morda en dan ali dva prcj pcljal isto pismo v Postojno) zopet skozi Sežano, Storjc v Senožečc. Kaj, ko bi se vsa po- šiljala v Rim in od tarn zopet razpošiljala po vsej državi? $c lcpše bi bilo, ako bi se vsa svetovna pošta osredoeila n. ]>r. v glavncm mestu Avstralije, potcm bi n. pr. pismo iz Solkana v Oorico romalo najprcj po morju v Avstralijo in od tarn nazaj v (iorico. Ker pa slovcnski poštni niraduiki brž- koiic niso v stanti reševati tako težke na- logc, jc poiM)lnoma razuniljivo, da sc po naših vcčjili poštah vedno bolj zamenjujejo z Italijani. SLA.VINA. Med. V pogovorih z nekaterimi čebclarji na Pivki in v košanski dolini sem doznal, da bo letos obilo jako dobrcga medu. Žal da sc nc javljajo kupci, vsled Cesar jc niijno po- trebno, da sc kaj ukrene glede organizacije prodaje medu. Potrcbno bi bilo, da pokli- cani krogi obvestijo o Icm našc čebelarjc potom »Gor. Straže« in »Gospodarskcga lista«, a poscbno potom »Gor. Straže«, ki je zelo razširjena po vsem Notranjskem, kjer sc lepo razvija čcbeloreja. Ena naivažnejših vesti iz Sdovenijc je dan-cs ta, ida so prcpeljali v domoiviino niu- čenLšlkc Ikosti pisaitelja Franca Maslia —¦ Podlimbarskega. \M k svoječasno initer- nimn v Avistriji iin jc tarn umrl in bil pdkio- pan v tuji zemlji. Podlimbarski je spi- sal roman »Giaspodin Franjo«, v katarcn.i je pomsall tn^ienje Bosancev pod avstrij- sko vlado. Zaduje case se ic vršila v bolgnu'slki zborniici preoej dolgo. in bmrna razprava •o novem vcJlilneni zakonu. ki ie b.il potcm na cni zadnjili sei tudi sprejet. dasi »slo ®s opozicijonalci odstranili iz dvorane. Meld Juguslliwiio iin Albamijo se zadnjc case uspostavljaio zdlo priiatoliski, go- spodarski in politični, odnošaji. Jiigor»lovainslki imvnuarji lso vabljcni od poljskc ivlade, da se popcljejo ogledat Poljskio. V Zagircbu sc ie otvoral vcliki sciucnj, Ikatcnega ise je na en dan vdeilczillo do 30.000 vddležnilkidv. — Praviluo izvotjena. a pregnana reška (konstitivanta ic iincLa svojo sejo v Kraljcviici. (Danes še nc >vc mo, kio'liko ic vsch neäkili :vlad.) Razmejuitcv med Jugioslaviio in Ma- žarslko pnidc lxred zivczo narodov. Domace novice. Naročnikoin »Ooriške Straže« na- znaniaiiio. da s oriU. štev. ustavimo list vsem onini, ki še niso noravnali naročuine za druco polletje. — Uprava» RomanoAvski - Kogoi na Goriskem. V sredo, due 12. julija prirddita ikomiionist Mairij Kogoj (in opeiui pevec bari'tonist Stefan R-omanowski koncert v .dvoraui »Trgovskega doma«. Na isporedu ic /vcč dosedaj pri nas še naizvajanlili iskladb sta- rcjših in novcjsih kt>mnonisto>v. Pele se biodio pesmi KamWa Paseka. .luriia Tleiš- mana, Avgusta Lcbana, Anlona Svctka, Iviana Orbca, Antona Laioviica. Gojmiira Krelka in Marija Kogoja. Nataučcn sporcd se še obitivii. Mariij K o g o j in Š t e f a n R o - m a n io \v LS ik i v T o 1 m i n u. V .sohoto, due 15. julija se vrši v Tolminu koncert znamcnitih umictniikoiv v dvoraui hoitcla »Modrijan«. Opozarjamo na to tolminsko obeinstvio iin prebiivailce smsudnih vasi da lahkio posctijo izredno prireditev v obil- nem števidu. VKanalu prircditei Kogoj in Ronia- noLslkii koncert v nodelio dne 16. t. m. Pno- svitljcni Kanalci bodo znali umetnika do- stojno sprcjeti, zlasiti Iker je Ko.uoi njihiov rojak. Koncert Zveze .Injjoslovanskih učiteH- skili društev v Gorici. Uaiteljsitvo našc Ju- -I'ijslke Krajiinc priredi v soboto due 8. t. in. '(4) 8 zvcčcr v Trgnvslk'Cin domu sivoj dru- gi koncert v Gorici. Program, ki ga nam nudijo, je talk, da se morarno naravnost čuidiiti, ikaiko je bilo mogoče pnipraviti ga v tako kratkem času — ni dolgo tega kar so nam učitelji podaM pesmi, ki so se zdele višek težlkoč. To pot nam poda uöiiteljstvo razen »Pomladanslkega speva« nekaj res ikraisnih pesmi. Na ikoncertu nastopi tudi naš rojak Manj Kogoj — priznano eden najboljših na ših modernih komponistov. Ko^oi ostane v svoji ožjfi domovini. In uöitölistvo nam ga vpcljc. To Ikaže nova naloga, Iki sio si jo nadcili Ikuliturni deflavci. Zart« pa naj niliee ne zamudi te pnili- ke, katera bo nudila slehernemu res pravi unietmiški vcčer. ».lulijske vodne elektrarne«. Na 'i- čnem zboru »Julijsknli voduih elektrar^'i« v Gorici due 25. juniia 1922 so W izviolje- ni: Upraivnii Kxlboir: dr. PMacco .l««-ij za niesto Trst, dr. Pettarin Alojz za Goriš- ško-Gradiščansko, De Franceschi Halo za Isbro, dr. Bone An-ton, z:a občino Gorica, Mikuž Anton, za občiino Sv. Luciia Jure- tič Anton, za občino Kobarid. Marizza Francesco, za oböinio Gradiška. Odbor žu- pamov: Cav. Venuti Giiüseppc, tnr. ohnt. zbormica, ZanoHa l^nanceseo. Staranzano. Baudaž Kristjan, Kanal. Namestniki: Sfi- liigoj Antonio, Krmin, Durjava Anton, Bo- vec. Razsiotdiščc: Cav. Viillasa^^ avv. Giulito, Com. Bombig Juirii. senator, Giu- seppe Cccliet, pr.edisedmik olkrož. smdisča. Dobrodelnost. — Za Slovensko «iro- tiišee: C. g. Ivan Koäir 34 Lir 40 st. + Podaljšauje roka za predložitev Drilotr k prijavani voinih škod. Deželni odbor sporoča: Vs'led lodlločbc niimistcr- sfiva za osivoboicno ozemlie je podailjšan rok za iiiredllo-žiitev prcdprisaiiili listin v svrlio opremc žc vlo/.enih priiaV vojnili škoid od 30. jjuniijia t. i. do 31. decembrxi it. 1. Po pretdku tcga zadnjega roka se ne bode več dovolilo iz nikakega razloga nikakega podaljšanja. I- Veselica v Slovenskem sirotišču sc ma ispllošnio žcljo ponovi v ncdelio, dnc 9. t. m. iob petili pop. na vrtu. Šolskemu vodstvu v Solkanu. Vprašamo šolsJko -vodstivo v Sollkanu, ali sc mu zdi uniestno, da se zbirajo pri razstavä lobrtne sole prispevikii za skkid komimiistiancga »Dcla«? Minogi Sollkanci so minenja, da bi šoksko vodstvo monalo varovati ugled tc vaznc Ikulturnc prired'Jt- ve? Večina Sollkancov izraža proti söl- slkemu viodstvu najvcčjc ogorčenje, da d«- voljuje pni irazsitavi, pni ka«teri soddlujcjo oitroci vsch starišcv brez razlike na miiš- ljcnje, da se komaj šoloodrasli otroci pobi- raio prispevkc za tiskovini siklad tiistega »Dela«, iki ismatra za sviojo pnvo doilžiuisit, da naravndst zločiinsko podiiivjuje našo lnladino? So ucitellji ikonuinističnega pre- pričanja, Iki naioduočnejše obsojajo surovio piisan.fe »Dela«, toda kam inaj prištcvamo šolskega voditclja v Sollkainu. ki vedno itirdi^ o scbi, ida je prvovrstnii narodni uči- 'tclj? Naj izivira ix)stopan.ie šolsikega vodi- tdlja v Solkanu iz spoštovanja ali bojazni pred komuuisti, niegoivo poisitonamje Je ncodpustno! + Zrelostni izpiti za one Ikandidaite, k/i so pred 15. junijem t. II. ^ložilli tozadeiv- nc pnošnie, se prično dne 10. juliija ob 8. uri pni slovenskem učitdljišču v toluiinu. Društva. V Biljah bo dne 9. julija ob 4. pop. ve- lika narodna slaivnost na dvorišču gosp. Mihada üorkiiöa (pri Vovku). Domaoe »Pevsko društvo« vprizori našo najlcpso narodno igro »Diiivji lovec« v štirih dejct- niih. Sodcilovala bodo tudi druga društiva iz Goriške tokiolice. Isiti dan bo otvonitcv novega društvcncga odra, ki ga je izdelal domačin, priznani sililkar g. Dcvötak. Visporcd: 1. Otvoritcv navegia odra. 2. Pe- scm. 3. Slaivnoistni govior. 4. Ig.ra: Divji lo- vec, v štirih d-ejanjih. 5. Petie mošikega in mcšancga pevslkiega zbora iter rarosta za- bava. H- Černiče. Veselica peivislkcga dru- štva »Novo življenje« se je obnesla lepo .in miriiio ter v splošno zadovolinost ljud^- söva. G. drž. posllancc Sčck ni prišel ker je bill zaidržan. — Drušuvo »e zahvaljuie vsem onim društvoni, ki so se odzvala. Odbor. — Iz Križa n>n Tomaju. Bralno pov- slko druätvo »Mladina« priredi dne 9. ju- ilija t. 1. velikio wtno vesdliao s pctiern \n igro »Vražc« — Pni -vaselici svira giodba »Krašlka viila« liz Sežane. Lokve nad Gorico. »Bralno društvo« na I.okvah priredi .v nedelio dne 9. t. m. iob 16 veselico. Na spiorcdu sit a »dve igri in več pcvskiih točk. Vabimo nni.iatesl.ic «silo- soboto vsi v Trgovski dom na učiteljski koncert. veniske pesmi iin iiasili i>lanin. da ooseti.io prineditev mladeua drušifeva. Vrši se ob visalkcm ivremenu. Odbor. — Iz Rocinja. Veselica, ki sc je inicla vr- šiti v nedcljo due 9. t. in. je za sedaj prc- povedana. O vzrokih se bode natančncjc poročalo. Odbor. Bovec. Tukajšnje pevsko druStvio Rpmbou prinedi v ueddljo, due 16. t. in. v Karaži družbe S. A. P. e- lom. Konečno vsc ppiznanje traiovcem ni druffim, Ikij so nakloniilti dainila za loterijo. Iinena darovalcev so objaivlljeim na dru- srein nwslii. Odbor naznaiija, da isie nista- novni občni zbor »Splošnctfa ženskega dru- štva, ki se ima ustanoviti, nc more vršiti radi nastaHli težkoč prcd septembrom. Dan ustanovncji'a ohc. zbora bo obiavljen v 'llistiih. Iz Pečin. (Obndvitev društva.) Tuid» pri nas je leliošnja sponilad poklica'la ft. življcnju naše društvo. Prod vojno jc d-e- Joivaiia v omcjenem obseji'u brailno društvo »Citalnica«, ki je pa mcd vojno zaspala. Fred dohrini meseceni pa snio iz bivsc a tall nice udtanoviilli iipvo drusüvo z lime- nom Bralno in pevsko društvo »Plannnka«. Začela je itakoj v začeitku pridno idcloviatl. Naračeiie iina za isvojie ciliwe vise maše ča- sopise. V Iknjižnici bo štcla v kratkein času nad 150 iknjig. Pa tudi za petje je prc- skrbllieuo. Bred deisetiimi leü smo inieli pnl nas enoua najbiolljsih peviskih zbonoiv; luüi sedaj hoče »I^kuiinlka« spra>viti potje na jsto višino in upamo, da boino «to dosejrM. ker limaino v osebi jj. Klüincnöica izvrst- nega pcvoviodjo. Da se je društvo tako h'i- itro opomoji'lo, se nioramo zalivaliiti irasini fiantoin, ki so pcistavilli diobcr teinclj s tern, da so dairioivalii društvu. Pa tudi članiciv ima »Pllaiiinka« toiiko, da iso more kosaiti z njo ile miaioikatenot drušitvo v taikio lnajlimi voisi. 2e danes jiih šieie nad isto. Na praznik Sv. Petra in Pavla je »Planinka« napravila iz- let na St. V. jjoro, katerejra se je udeleži- k> nad 60 članov, mied temi 20 dckilct v na- rodnih nošali. Lepo je bilk) .viideti tak spire- vod držeč se neda in bod'rec z našo milo pesmijo. Upamo, da nas »Pllaminkia« zopet kam popclje. Zaito pa naj piavsod sc jrlasi vzkliic: Živella »l^Iianinkia«! Crni vrh nad Idriid. V zadnjem Ciasu so priredila tutkajšnja društva voč priredi- tev z dramatičnimi picdisitavanni. Posebno dobo sta vspelii prircdifcvi »Kent. skw. izob. druätva«. Due 14. maja sc je vrsii'a veisc- ilica iv Crnem vjliu, kjer :se je i.irrala F. h'inZRarjeva l.judska drama: »Razvallina živiljenja«, ki je w- splosmi sodbi zielo levo vspelia. V ne/deljo. 11. jumija, pa nas je i>o- vabilo društvo po preteku encjra leta zo- pet enkrait na svojo prircditcv v Loniic. kjer so tamošnji društveni čkimi prediJtav- iljali F. Steržajevio narodno i.uio » Tiliota- pec«. Po igri isie je ivršilla ilepa prosta za- baivia, pni kateri ]e zlaisti nibolov vzbuial mnoffo snieha. Prirediiteljem klličemo: Lc talko naprcj! Bodiite tudi v bodoo.c teiikio složni «n požntvovalni kalkoir do sedaj in vspeh ne bo izostal. Bog Vas živi! Na binlkostmi pondeljdk. 5. junija se jc ustano- vila pni »Kat. islov. izob. idruštivu« »De- kilišlka zvczia«. Na iistauövncm zborovianiu jc pi'cdaviiila .^dč. učiddjica Ida Petriič »()• pomcnii dekliške izobrazbe«. K zvezi jc takoj prislopilo 40 deklcit, kar jr znainc- nje, da je billa potiiebna in dia wtlo d.dkleta ccmiti njen pomen. Tudi v sedanjem čiasu zclo poitrebno »Kmetsko - dclaivskio zivc- zo« smo »istanovfili. Na lepio^ vspelem usta- iKjivnem sIiokIu na binlkostno ncdelio 4. ju- n'ija je go vor id tf. dr. J. Bitczmifk iz Gor ice, ki nam je v ilepili bösedali razilajrai pomen in ptotrcbo »Kmctsko delavslke weze«. Spreieite so bile -tudi resoluciic p^^'i zati- ranju isllov. jcziilka v sodnih divoranali. ura- dih, šolah in driiKod. Upamo, da ne bo zavedneffa (kmcta lin delavca, tej' spioli riobenetca, ki si služi poštcno ?i"^i kruli. da ne bi pristiopil h »Kmatsko delavski zvezii«. V edinasiti in »orffanizadji jc naša moč, naša zmaga! d. »Kmetska Čitalnlca v Podmeicu« je priredila dne 28. maja t. 1. veselico z do kaj zanimdvim vsporedom; kljub tcmu pa ni bila udeležba taka, kot bi bilo želeti. Vidi se, da so že običajni udeleževalci ve- selic uitrujeni vsled prepo^ostih in znatno manj pomembnih podeželskih veselic ma- lih bratslkih družtev, ikatera vrhutega Se ponavljajo svoje prireditve. Tudi dejstvo da ne zna ločiti boljšeira in lepšega od do- breRa in lcpe^a postavilja naše ljudstvo v jako čudno luč. Podmclska čitalnica i- ma edina v dkraju popolni tamburagki zbor, kateri je vrlo dobro izvežban in b\ delal goitovo cast tudi ikakemu večjeinu kraju, da — cello mestu. Pod spretnim vodstvom AvRiiština Kuštrin nam je zapel pevski in'zai^ral tamburaški zbor ne'kaj res krasnih komadov^ ki delajo cast ne 1c njemu, ampak vsem sodelovalcern. Komu ni znana krasna Broževa glas. sli-ka »f- pcxsavskoj šumi« in »Viienac slov. pjesa- ma« in. mič inanj krasni Sctnlčarjev >E! Turca«. Izvajali so se precizno in z ob- čutkom. Skoraj sc dozdeva, da so dose^la jujioslov. tfodala v teh isjdadbah svoj vi- šeik. l'udi pevske točke so se dobro Izva- jaile in so iahko v ponos vsem Podnicl- čanom. Isrrali so Finž«:arjevo ljud. zkrod: bo: »Veritsa«. Ceprav je i^ra pnrcjena ^ večjc odre, se jim jc posrečilo popolnouia. Vse osebe bile so na mestu, od Ceneita *n Janč-e-ta pa do Drnolca in hribovca Bol- težarja. Cclotno pnireditev kvaril je edino le ncprimcrcn prostor. Glaisbene točke ni- so prišle do popolnc veljave radii sjabe resonance. PodmcJlčani! a'li ras nimate v svoji sredi podjetne^a moža, ki bi napravil sviii (kolikor toliko primcrcn Io^kal za slicne pnireditvc? Ni l;i Skoda ubijaihi vaše res do bre moči po lopah in stogili? — — Gospodarstvo. kr. Slovcwsko kmetilsko di'üstvo v Gorici, u'lica Conta-valle St. 7, vabi na na- ročbo slcdcoili kmcilijsikili potrcbščin: Tomažuvc žlindrc, superfiosfata, 40 ro kalijeve sdlii, žvepleno-kKslc.^a amonlijalka, scmcnisike^a avsa, ilucerno in linkarnatnico (laško deitcljio). Naročbe se bodo sprcjeinale saino do 15. julija t. \, in vsalk naročnik bo moral dati pri naročbi pncduima iin sicer za vsak naročemi lkvinla'1 innctmih jrnojil po 20 lir, za vsak kkr. nar. scmena pa po dve liri, •o/stalo bo trcba poravnali ob dvijui. f Financiranja iiidurtrjj. Za dovioljo vanjc prcdujmov na vojnc škode. ki so jili utrpela velika in srednja industrijska pod- jetja, jc dala država z ukrcpom zadnjih dni »Zvczncmu krodilncinu zavodr-i« v Bcnctkali na razpola^anjc zalog v zncsku L. 50,000.000. Tcmu zalonu sc doda šc za- lokr v ziicsku nad L. 50,000.000, ki so jja zložili udcležcni zavodi. »Deželnemu odsek«i za obnovitcv Oo- riške« s scdežcm pri dcž-jlnem odboru se poverila naloßra. da zbere in uredi prošnjc za predujine onih industrijskili podjctij, ki imajo dobili še dober del za vojne škode pritikajočih jim odškodnin in ki se hočejo okoristiti te ugodnosti. Prošnjc, ki se morajo predložiti imc- uovanemu odscku najkasneje do 15. jiilija 1922, morajo vsebovati naslcdnjc podatke: Proseča tvrdka, družbcna «lavnica v slučaju družb), izvrševana indmstrija, kraj izvrševanja, štcvilo rcdno zaposlenih dc- lavccv, iznos prijav vojnili škod porazdc- Ijcnili po njili vrstali, stanjc prošenj v;lede likvidacijc vojnili škod, iznos sklenjenega dojrovora (konkordata), iznos državnega predujma, iznos državne^a prcdujma v na- ravi, iznos predujma »ZvezucRa kred. za- voda«, iznos zaprošencj^a predujma, popis izvršenih obnovitvcnih del, bodisi ^lede po- slopij bodisi gledč strojev, z navedbo po- trošcne svotc, čc lc mo^oče z listinami: izkaz za izvršitcv šc potrcbnih del in po- trebnili nabav za postavitev podjctja v po- polno obratovanjc, z navedbo predvidevno potrebncjca časa in zadevnc.^a porostva; napovcdl)a izboljšcvalnih del, ki sc namc- ravajo napraviti bodisi na spioli pri in- dustrijski napravi bodisi v vzporedu po- sameznili del; Primerjanjc mcd delavno zmožnostjo podjetja pred vojno in mcd de- Iazmožnostjo po končani obnoMitvi, tudi «lcdč zaposlcnili delavcev. Čc jc imela družba v trenutku prizadete škodc v prc- tcžni nieri italijauske ali toijc iutcrcsc in upravnikc (smatrajo se kot Italijani v sinislu zakona (enotnega besedila) z dnc 27. marca 1919 št. 437, vcljavnc.ua v no- viii pokrajinali, tisti družabniki, ki so zado- bili državljaustvo po polncui pravu po do- ločilih člcnov 70 in 71 miiovne po^odbc). Naznanjajo se tudi določila, po katerili so jc treba ravnali za dosejjo prcduictnih i)i'cdiijmov. 1.) Dovoljujejo se proti istočasni iz- daji dvch menic v cnakcm znesku \v\ 6 iucscčni rok; a) cna na zalo^ državnc«a zaklada, prosta kolcka in proti ?>'"<¦ lotiiim obrestiin, b) druffa na zalog Zveznega zavoda, s pri- stjonim kolckom in z obrestno mcro, ki ne presega 1% uradnc obrestnc mere cmi- sijskih zavodov. Cela svota obeli menic je deležna predpravice na odškodnine, ki jih dolRuje država za vojnc škode. 2.) Prcjemniki prcdujmov so obvezani rcdno obnavljati obc menici ob dospelosti od šest do scst mesecev in plačati dotičnc obrcsti brez pravice do olajšcvanj ali po- daljsevanj in Zvczni zavod, čc sc točno iz- vrši ta obvcznost, sprejine obnovljenc me- nice, doklcr se nc izvrši povračilo od stra- ni države na odškodninc, ki jili dol^rujc. 3) Če bi iz likvidacijc vojnc odško- dninc bilo razvidno, da državna obvcznost ne krije celoma ali deloma prcdujmovanc svote in poleg te 10% povišek za morc- bitne pripadkc, bode moral odškodovancc takoj povrniti odgovarjajoči znesck na prc- diujinu, držeč se prcjšnjcga razmcrja. Ce- lotno plačilo, oziroma plačilo na račun sc tedaj vpišc v dobro (po odbilku vseli j3ri- padkov) po polovici na obc mcnici. Na del, ki ga odškodnina nc krije, se zaračunajo v celem obsc^n obrcsti v iz- mcri, kakor jc navedcno pod 1 b tudi za del, ki j,ra vscbuje menica pod I a. 4.) Temeljem predpravice, o kateri so- vori člcn 8 zakona z dnc 24. marca 1919 štev. 497, se opremi pri pristojni finančni intendanci (fin. ravnatcljstvu) z zaporo (sc vinkulira) predujmovani zucsck z \0'/o po- viškom za morebitne pripadkc. Ko sc iitfotovi, da jc odškodovancc iz- vršil vsc obvcznosti, izplača Zavod odsko- dovancu navedcni zncsek in sc obenem c- vcntuclno napravi obračun ^ledč obrestij. 5.) Vsakteri dclni znesck na račnn fi- nanciranja se zaračiuni po polovici kot 3% prcdujm, po polovici po redni obrcsinl meri. 6.) Čc bi država spioli odrckla pra- vico do vojnc odškodninc, se mora jirc- dujm takoj povrniti, če sc nc bi ponudilo in sprcjelo dobro jamstvo. Prosveta. II. Diiaški urosvetni tečaj. Podožaj iKišcjra Ijudsfava v Primorju jv: visied odcepitve iod svojekra naravneffa te- desa nad vsc tezawen iin rasen. Ouirožena ni le dksistenca posamcznikov, ampak tudi dksiisitenca naroda samejra. Nebroi pcrcčili vprašanj se ^nozcče odpira prod nami In nujno zahiteva rešitve. Dijašlivo je oni fak- tor, v cisar rokah lcži bodiočnost naroda. Od njejfa, kiako bo ono v najbližji bodloč- niosti ita vpiašanja rcscvalo, zaivisi naro- dova usoda. Ako jili rcšujemo z vstrajniim delom brez iahkomisclmoisti dn seiilimen- talnoisti, niioremio upati na izboiljs'anje na- šc.ua tcžavnc.^a položaja, čc pa sc ta ivpra- šauja ziancmarijo ailii pa iresiio enosiiranslkio, potem pademo nujno v tok močncišcua, z visemi isredsitvi razpok^aioccua uaspnot- nika. Lc v dcilu. toivaniši, je naša rcšiitcv.' Proč z mialodušniimi niislimi, Iki sio vzroiK vseh neuspehov! Predno pa wristopimo k delu, moranio odjiXJlvloniti na dvoje vpraSani, da nc bv naše deb Sisitovo delo, liainreč: kai ua.i delanio, da bo nase delo snioitreno. in kako iiai deiamo. da bo uspcšno. Diobiti odmo- vor na ti dve ivprašanji jc nailioiia dijaka, vporabiti dobljene rezuitatc pa jc njegova nalo«:a, ko st.opii po doviršcnili ätudiiuli med marod. Taika priprava, jasna zavwsi, kaj dn kalkio delati, jc (vsalkcmu dclu nciob- hodno piotrcbna in pojroj za njeyxw uspeli. Da opozori naše idijašfavo, sr-ednjcšioi- sko iin akademsko, na najvažnejša in naj- hollj pcrcča vprašanja, ki kc atavljajo pircd nas, »in da jili zanjc zuintercsira, Jc sk'lc- nilo alcad. fcr. društvo »Adrija« v Gorici prircdiiti o pociitnicali nekalk prosvetni te- čaj, ki niaj bi pokazall našenui dijaštvu na nclwitera za nas najaktuailncjša vprašanja. O item nain je pred kratkiiu Koivoril N. Kadojčdč*), lijcirofveKa proKrarnatično za- imišljeueica načrta se jc v jrlavncm diržalio tuldi imenovano društvo pri izbiri 'tern za prosvetmi tečaj. Rtidojčičev načrt za delo dijaštva imed ljudisiüviom lobsejra tri daivnc točke: 1. delo za narodovo higUeno. kar le cvnst in zdrav narod jc zmožcn itspešneffa razvoja. 2. (lelo za sosuoditr&ko siov/digo Ijndstva, ker sc wospodarsko slabo stoieči ivairKxl ne nnoie upiiatii jrospodarsto moč- licjscmu. 3. prosvetiia vprasaiiia. ker z iz^ubo laslnc kulturc jc narod končai is svojiin življenjem kot narod, za kar imamo žal le prevcč zfflcdoiv iz zjrodoviine iin isadtmjiositi. Tern trcm tock'am odtfoivairi-aio teine, Iki isc bodo obravnaivaJc na oočitnisikeni pros'vclncin tcčaju, iin sicer: 1. Delk) diiašitva med liudsttvom (vspilo- šmo). 2. Protswctna vprasania. 3. Narodoiva liiuiiena. *) NjcKovo, predavanjc: »Delo dijašt- va za narod,« iki jc nairavnost nroirrama- tično delo in pni nas edinio ite vrsfce, jo iz- šlo v posebni brošurL kältere nc morenio (iloiviolj topllo priporočaii. 4. Gco^rafslivc pniliikc Primona in njc- «:ova uospodaiislka struktura. 5. Kritikia kapitalis/Licne^ra Kospodar- skes:a reda. 6. Lekii proiti nediostatkom viladajocega kapitallizma. 7. O zadružništivu. Vprašanja kakoir: a'llkohlolizem. tubcr- ikulioza, zascbni kapiitalizcin. analfabet- sltvo. 'itd. litd., ki imajo talko usodne pasle- dice za naše ljudstvo in vprašanja, kako 'talko zilo odstraniti, kako povzdijrniti na- nodov.o iudpornost, in kiako olirauiiti njeuo- vo indiividualiiiost, to sk> vprasania, ki mo- rajo zamiiual/i vsake«:a našcua intelijienita, ki noče da Ka dičii samo ejroizcm živali. ampak predivscm cut do trpeccsra iliudstva in do čiloveške diružbc isuloli. Prosveitni tečaj sc pnircdi sredi avy.ii- sta in bo trajail 3 dni. Vršil isc bo pod mi- llim nebom, vrh nascsra Nauosa. w čisteni planinslkcm zraikn, 'takio, da bo zdnižcn s krasiiim lizlcitom na našo Vipavslko stiran in nudil obillo užilka. Tudi stroški bodo, če si vsak naloži nckaj v nahrbtnik, razmc- roina majhni. Natančnejša wojasnila bodo obiavljena pnavočasmo iv čaisopiisih. Opo- zarjanio pa že danes vse našc isrednje- in viisokošdlcc, da Ke zancsliivo in v öiin večjcm štavillu uideleže teira tcčaia. Poka- žimo, da nismo mBadina brez idealov in da nas je mnojro, kii nam \c na sreu bkuroir liudstva. Akad. fer. društvo »Adrüa« v Goiüci. pr. Nase KJiltee na svo1- -¦•n razstavi v Flo/enci. Dr. Res Lojzc je priobčiil 'V ne- ddijski »Cdiinosti« zaniniiv čilandk o med- narddni irazisitaivi iknii«: v Florenci. Izmed Slovencev smo razsitavi'li samo Slovene! iz Julijske Krajine. Te knjijje so razstav- Irene na zelo vidnem nicstu. Tiste knjijrc in irevije, ki jili do zdaj še ivi biiilo na raz- staivi — so bile po večiui odposilaiic najknadno danes. pr. Epska pesel Smrt Smail-oce Čcn- giča je lizštla v Splilu v založbi »MrvaL- s!ke Knjižare« v italijanslkem prevodu. Knjijra je jako primerna za miladino, lk.i sc uči italijanščine ali hrvaščine, kcir ima po- le« italijandkc^a prevoda tudii srbsko-hr- vatsiki originail. To epsko pesem je zložil slavni pesnilk Ivan Mažuramič, nekdanJ1 hrvatski bau. Cea je 8 Hr. Priporočamo. pr. Dumir Fajgel v Cehih. Znani mo- ravski jczikoslovec župnik P. Koudelka (O. S. Vetti), ki je letos praznoval svojo šest- desetletnico, a še vedno marljivo prevaja iz raznih evropskili jezikov, je zadnji čas prevel v češčino nekatere humoreske na- sega huinorista Damirja Faj^la. pir. »Proporod« ^lasnik na nrayuo P' " vzdiKo naroida. Öt. 5 prinaša sledcčo vstr bino: Kako zatreti med našim narodoin surovoistV Alkohol .-- povzročcvalec i» pospeševalec nenravnostii. — Dr. Fr. Go- stl. Sošcdove itožbe. - L. Stanek. 2ene in nravni prerod. — Marija Bantolova. 5 cc- ste. —¦ Jan Baukart. Moč ljubezni. Mcdn':.- rodni kon^res za varstvo mladine v Biuslju. Drobiž. Listnica wednistva. pr. »Naš dora«, ^lasilo slovens!^ mladinc. Izhaja v Celju mcsečno. Vsebi.1^ 2. šitev.: M. K. Kato-liški shodi. — Mink^ K.: NaScmu Domu. — Justin: Društvui1-1 domovi. — Savinjlka: Srca mlada. — A- P.: Značajna vziroja. — I. Dornik: Šolnta- š-ter Alcš. — Fr. Hr.: Bill je lep veCcr. -' Pod vaäko lipo. — Dekliški vrtec. — Ds"' štveni ßlasmik. pr. »Novi rod«. IzšBa je šesta številk^ »Nove^a roda« s sledečo vsebino: Ivai1 Albrecht: »Svöti Juraj«* Pastuškin: »Cc- bela v ajdi«; France Bevk: »Naši zvono- vi pojo«; Fr. M.ilčinslki: »Zsodbe ikraljc viča Marka«; Ivan Zorec: »Zakiladi cvc- to«; Vladimir Levstik: »Maček iin lisica«» Ivan Albrecht: »Si>roita«. — Pouk in zaba- va. — Kotičck niaiili. pr. Mladika je dotiskana in se bo te dni razpošiljala. Njena vsebina jc rnnogo- vrstna. Sezite po nji, širitc jo povsodi. + Obriii-o-uadalicvahia žola v Mirn« jc priredila ob skl-epu šolskejra leta 1921 1922 učno irazs^laivo na praznik isv. I'ct^1 in Paiyla z vscmi istrdkioivnimt lizdeliki svk^- .üli vtijencev. Ob 10. uni se je zbra'lo v Soslslki dvo- ranli toliko lobrtnikov in uUcdalcov 'iz Mj1"' na, Vrtojbc, Sovodcnj iin Bilj, da je b''a rnzstaivna dvonana in iveža natilačena.^"' RazstaviO ie lOtWoiril donnači niirenski ^u.' pan Albiu Špacapan, Ikii isc jc zahvali' vsem 'vzdržcvalccm in poidpornikioni sW tcr posebno itopllo pozdravi'l .irospoda z^' stopnika trjjovske in obrtnijske zbonii^ jrlenvneKa tajniika Anitona Bizjaka, ^ospO' da dežcilnckra odbornika-namctstnika UtjiLl" oija Križmana, j^ospoda zastopnilka dežel- nes:a odbora dr. L. Bobiča. vodiitclla obr^ mih šol iz Rcnč in SoilkaiKi. jrxismo-da žu* pana iz Sovodcnj in Vrtojbc, noitcljsitv*1 idomacc in sjosedniih sol, v&ie doinače j'J ojkoliškc obirtnike an spioli vsc i>osctiwla' razsitav-e. Voditclj obrtuc žolc Urbaiiuič jo >ia' vcdel podrobno statistiko, iz katcre posiic- Mo: Šoila je imela iri teöaje; dva isltav- '^a in enega oblačilne obrti. Police- n's. sta: Amton FotHat vse nisanske, a A- •|zij Urbančič vse mertkaintrilne predmcte . 'tahijuiiščiiio. Pnvi stavbinskii tcöaj je i,sklepu sole obislkovalo 38 vaiencev od 11 ^ mizarjev, 7 zidariev. 5 kolariev, 3 p^öi, 3 Ikiljucaviiiicaini in 2 strojmilka. — y}tf stavbinski teeaj je dmel iob stolepu L J ?§ ivajencov oziroma tudi Doniočni- . V'^i so hili po obrti: 18 ziidariev, 10 inii- pjev, 3 klijučavniioarji, 3 inehanilki. 2 kio- :Ca- 1 kcilar in 1 torgtfvec. Obiaeilni te- ''fe obisikovalio med letom 37 ueencev, ^Uklepu jäh je hilo Ie še 25, Iker je 12 yiarskih vaiencev radi seidanie brez- ^ölniositii opustiiio svoio obrt in so si s^i- |! Svoj kos (kruha Ikot navadni duinairji. J.teh 'viajencev so visi öavlljarjii razcn 3 sl1q*ev in 2 sedlarjov. Na 'visej soli je biilo vpisanih 131 va- ¦Jccv — med solskini Iccom jih je šlo 30 ¦i^buhom za kruhom in Ikioncem leta \s J^e še 101 ucencüv, Iki so pü irokod&l- U: 28 nuizarjev, 25 zidar.iev, 20 cavilj'ar- '6_koUarjev, 6 kljucavinioarjov, 5 ko'va- v> 5 strojnilköv (inehaniilkov), 3 krojaüi, ,. toairja. in 1 tr«?ovec. Po bivališču so toi 5'tti: 44 iz Mirna, 17 iz ßilli, 15 iz Vr- , je; 10 iz Štandreža, 3 iz üpatjeRaseiia 1 iz St. Peitra. Ualeč so torej limcli ne- er| fanftje v šolio, a likaželjnost in j*Nna inairljiivost jih Je silil'a, da so ao ^Oličanem üseniUTriem trdein ddu pri- vcij še dvaknat na teden od 5. do 8. urc ¦^er in ob nedeliah iod 8. do 12. v solo. j5% tem naladiim ukazöljnim vajencem .in |,! Domočmikoin! Nawradilo se ie te na- jj^iie famtc in sicer 34 z dcnarniini fJ4 od 100 Lir do 15 Lir v skupni svoti Ur. Tcli 805 Lir so darovali: Staivbe- ;, znU)ru«:a v Dolenjii Vrtojbi 300 Lir, l^'bena zadrus-a Miren-Stwodn.ie 300 1 züpanstvo Sovodnje 60 Lir, župan- v° Üilie 60 Lir. zujxmistvo Št. Peter 25 "•1 kuratorij /obntne sole do 120 Lir. — ;Ji ivodiitclj je med svoiim poroöilom ,::^n\\: »Klobulk did pred toUiko požrit- ^lniositjo teli našili dobrotnilkov!« Pa to j.;ni doivolj. Solo vzdržu.iejo; država 3428 J'd'Oinaca občina Miiiren 650 Lir pole«: Hj tove, snaženje lin razsvctliave: dežel- Lir .abor 1500 Lir, dkrajni šolski svet 400 ^ln Prostore v lj/udski soli, Tr^ovska in ^Uska zbornica 225 Lir. V t. š. ll. so jjr^a oskrbništvu svoje tan.^ente k sns- LJu< kurjavi in razisvutliaivi županstiva: dr^Jba 368 Lir, Soviodnje 276 Lir, Štan- Vjj^ -07 Lir, Št. Peter 25 Lir; a zagoto- ty S9 svojie pnispevike županstvo Biiljc ^/-'ir du Opatjeselo 115 Lir. — Iz last- h^ najjiba so dairuvali soli: Staivbcna Cru«a iv Dolcnji Vrto.ibi 800 Lir, Siav- $J° društvo v üorenji Vrtojbi 700 Lir in l;r.V ena zadirugia Miren-Sovodnje 800 C' slednja daje soli na razpolasro stav- LC{fa w:i"tici!iva, kollükor jra wotrcbuie. — Jrij; plemeniti dobroitniki so ti naši za- fy^toi.' Izireči jim inoitiniö svoje pn- !1je tudii na tern mestu. ^ v do-l^em, lepeni in spodbnievadneni i^u je woispod dr. Bobič polivalil va- ^je in njih učitelje, vspodbujal iih ie k l^1 Dridmosti in doikazal moč strokovne iri üra2be. V srce so sejralii njejrovi nauKi Df^imo, da so padlli na ssodoviftna itla, ^'ljana s šolskim intenzivnim dellom. qj ^e rokiodelci-strolkovniaki biodo mo- Lv 'Sedanjih dneh služiti zadoSiten ikos \J^: da preživUo scbe in svoie. Vslled ijjjj! ^ strokovna šolsika lizohrazba žiiv- ^i i>0^°-i našejra male^a obrtnika. ^^°s'lovljenO' ie vsled te.sra ideilovanje %] °brtnih Sol, ker nam ffradi vojrdlnc /t Je našcga narodncga Rospodarstva. \l^ učna /i'azstaiva v Mirnu je ito dioika- ^j ^i'Sleceniu icypazovailcu. Podrobn.i na- ^lj ^iraziličnejsih zjrradb v teorisu, i>ro- öfjj|' tcmcli/ih -In prcircziih iso dokazoviali ^i'l0^ti miladih zidariev. Najrazličnejše Dtjij.yulkciije vrat, oken in raznovristnesfa % st.va so jasno pričale >oi zmožnosti nrofilne- ^jt'za, dekitli okove ivrat in oik-en, klju- ¦\i)i 'ec, strojne elemcnte, mreže in ograje, Itfj!1 V&e izdellke so priilau'odiili svoji slirn>- W yse so znali uporabliaiti na najboli ^J'^ne načine. Kolarii so risali pioliskio hu,^' »amolkolnioe, vozičke in vozove z ^11 ^ninadajočiiini podmobnostirni. Raz- \ ^ nam je kazala pestro siliko vseh iu\- ^,^'odeilsteiv in ie bila na višku radi ; ^transkc strokovnosli. Cast stmkov- i ^jejl uči/telju.. Sraui1 naj bode mladesa \\]^-- ato sc ire pcsluži ite sole dn nc \)l njcniili strolkovmih naukov pni ssvo» %] ve'u- In vsled tega ikliccmo milaldim h\ ^Jikom in vsem nasim vaienccnr % ^ Solio, ker He s stroikovmo izobrazbri \% )0^P^e konlkurhrati v sedaniem tež"- l%\ ^iv'ljenjskeni bojn za vsa'kdanji Vt>r," Strokovno udi'uzenje liisosl. obi. 'Ukov v Liubliani. Važnost teaa ndrn- ženja umotnilkov se je v zadnjein času ope- tavano na«;lašala od strani na.iincroda.incj- ših faiktorjov iv Bcogradu. Podpisani odbor vabi torej oblikujoče ninetnike v Sloveniji ponovno k pnisitopu, Iker se v kratikem vrši v Ljubljana izredni občra zbor. na ikatercm se boido reševale važne zadeve, Iki se ti- čejo ivseh obil. umetnikov. Kon^res udru- ženja ise bo vršil 30, septembra t, 1. v Za- wrebu. Prijavne formulare dobe 'imtercsi- rani umdtnilki pri tajništvu (Tehniška sred- nja š.ohl, Ljubljana) in pri uospodu ak. slii- karju V. Cotiču, Majstrova ulica 17, Ma- ribor. PlravUB se na zahtevo dopoäljejo in- tcresentom a/ko priJoze pismu znese'k 5 Din. s Burški Hrvatje, a ne iz Južne Afri- ke, ampa koni, ki žive pod Nemško Avstri- jo, so bili te dni pri ministrskem predsed- niku na Dunaju in so La prosili, naj stori vse v prilog kulturnemu razvoju burških Mrvatov ter so mu zagotovili lojalnost. Predsednik je dejal, da stori vse v prilotf njih kulturnega razvoja in da avstrijska vlada nikoli ni dvomila v njih lojalnosti. — Zelo lepo je, če vlada veruje v njih lojal- nost, toda če dela za njih kulturni razvoj tako skrbno kot za Koroške Slovence, ka- terim ne da šol, potem že vemo, kaj pome- nija lepe besede ministerskeKa predsed- nika. s Grob ^a'sanove. znanejja litalijanske- j?a lahkoživca so našli na Češkem. Napis ima iz 1. 1799. s. Veliko neurie je bilo v Belsrradu. Toča ie napravilla na po^lju ogromno škodo. g. Dunajske cene. Draginja raste na Dunaju stalno in dospela je že do grozeče višine. Tako velja kilogram goivcdine 5200, kilogiram tctetäne 5500, kilogram svfmjine pa 4880 kiron. Pripomniti je treba, da ise dvignejo cene mesu dnervno za 100 do 200 kron. Jajce velja skoraj že 200 kron. Izpred sodnije. Odkar je stopil nov ital, kazenski za- konik v veljavo, se je marsikaj spremeni- lo, na kar naši ljudje ne računajo in se uštejejo. Tako na primer dokaz resnice pri opravljanju. Recimo da je Mrak razžaiil Skočirja s tern, da je dejal proti drugim Ijudem, da je Skočir kradel. Skočir je nato vložil tož- bo preti Mraku radi razžaljenja časti. Recimo, da je Skočir res kradel in Mrak izjavi, da to dokaže, vendar to ne velja. Po ital. kaz. zakonu je dovoljen do- kaz resnice Ie, če tožitelj (v tern slučaju Skočir) to dovoli. Skočir pa ni prepustil dokaza resnice in obsojen je bil Mrak, ne da bi preje sodnik ugotovil, ali je obdol- žitev tatvine osnovana ali ne. Tedaj ne opravljati v zavesti, češ\ saj mu lahko dokažemo. To ne gre več. Dokaz resnice je prepuščen le, če drugi to zah- teva. Ta zakon je mncnja ,da če kdo ve o kom drugcm kako kaznjivo dejanje, ga mora ovaditi pri oblasti, ne pa javno oči- tati storilcu. Tedaj ima ta zakon tudi svojo dobro moralno stran. Darovi. 2 VIPAVSKEGA. Za Slov. sirotišče so darovali v roke p. n. g. Benedilkta Poniža. 1. Planina (Qorenjavas, Koboli, Dolen- javas, Marci, Strancarji, QustinO Lir 99.10 2. Šmarjc (Tcvče, Vrtovči, Svino, Dol. Branica, Lisjaki, Cepi, Hrastje, Jekulini, Potoki ........Lir 250.55 3. Velike 2ablje še . . » 10 — in sicer so darovali po 20 Lir: Kranjec Frančišek, župnik (Šmarje); — po 11 Lir: Orel Jožef, (Šmarje); — po 10 Lir: .1. Ma- ierhofer, župnik (Planina), Marc Jožef, (Koboli), Žvokelj Ignac, (Marci), Stubelj družina, (Šrnarje), Štubelj Pavla, učite- Ijica (Tevče), Samec Emilija, (Tevče), Gruntar Josip, (Hrastje), Kragelj Val., župnik (Velike Žablje); — Dalje so daro- vali po 8 (1); 5 (15); in druge manjše vso- te. Skupno Lir 359.65. Darila za »BOŽIČNICO«. O.a Kavčič, 2 knjigi, g. Kuštrin 4 kose čokolade, g. Uršič dozo in solnico, g.čna Pavla Cernigoj kozarec z napisom »Gori- ca«, g.a Dominko 2 sliki in 5 lir, tvrdka Culot igrače, tvrdka Pertot 4 škatlje pi- semskega papirja, tvrdka Abuja 8 buteljk in dcnarno preplačilo, tvrdka Nardin Ri- har dkos čokolade, tvrdka Vuga in Just 2 oblekci, tvrdka Rustja 2 skatlji sardin, 2 zavitka biškotov, tvrdka Saunig 3 pare nadplatov, g.a Žnidarčič ravnateljeva, dve vagi, dva kipa, zid. mojster Nanut 40 lir, tvrdka Hribar nasl. 261!' m. razncga bla- ga, tvrdka Bratuž škatljo bombonov, g.a dr. Brajseva vazo za cvetlice, tvrdka Saju- nig Franc 2 škatlji biškotov, neimenovana g.čna serves za liker, g.a Podgornik Štef. butcljko in ročno delo, g.a Levpušček Pre- šernov kip, g.a Mušič kristalno skledo in škatljo bombonov, tvrdka Kozman 2 plc- teni torbici, tvrdka Breščak 2 kovčeka, g.a Kerševani 30 lir, g.a Krainer Blandina 2 porcelanasti kozici, g.a Bačar 2 buteljki vina, g.čna Bevk sliko na steklu, g.čna Mcdvešček Rozalka 2 sliki, Podgornikova Milica in Danica vsaka vezan prtič, Pod- gornikova Vida torbico za roena dela, g.čna Podgornikova 2 sliki, tvrdka Dra- šček 2 škatlji biškotov, tvrdka Cuk žogo za nogomet, g.čna Kralj sliko, dr. Gabrščck 1 20 lir, g.čne Mozetičeve torto, N. N. preka- jen jezik, Vidmarjeva Rojana oljnato sliko, tvrdka Koren servis za belo kavo, 2 kozar- ca, vago, liranilnik, lonček, g.čna Pečen- kova 6 ovratnikov, g.čna dr. Medveščcko- va pleteno stojalo za ročna dela in kosa- rico z nageljni, g.čna Križmanova ročno torbico, Nada Medveščekova triletna bla- zinica, g.čna Eržen rastlino v lončku, Bu- kvarna »Kat. tisk. društva« 2 škatlji pi- semskega papirja. — Z Vipavskega. — Za Slov. siroti- see iso darovali v roke p. n. L. Benedikta Pomiža: 1. Planlina (üorenjavas, Koboüä, DüHenjiavas, Marci, Strancarji, Gustini) Lir 99.10; 2. Šmarje (Tevce, Vrtövci, Svi- no. Dol. Branica, Lisjaikii, Čepi, Hrastje, Jekulini, Patdkii) Ur 250.55: 3. Velike Žablje še Lir 10: in sicer isio daroivali no 20 Lir Kranjec Frančišek, žnpnik (Šmar- je); pio 11 L;ir Orel Jtožef (Šmarj-e); po 10 Lir J. Maierhofer, zupni'k (Pianina): Marc Jožef (Kobolli); Žvokelj Ignac (Marci): Stubelj družina (Šmarje); Šitubelj Pavila,- učitedjica (Tevče); Samec Emiiliia (tev- oc); Gruntair Josip (Hrastje); Kragelj Val. župnilk (Velike Žablje). — Dalje iso daro- valii: i>o 8 (\)Ä 5 (15, in drugi manjše svcvte. Skupmo 359 Lir 65 st. ! Listnica uredništva. Gg. Hreščaku i,n Pahorju isptoročamo, da homo njuno iz- jaivo piriobčili v pnihodinji številld, 'ker ima- mo za to štovilfko muogo važuega dru.ire- ga gradiiva. — Tudi vse druge dopis-nike vi dežele, katerih pnispevke nismo tokrair objavild, prosimio za poitrpljcnje do pdhoci- nje števillke. NA PRODA.T je komoletna salonska car- nitura, otroška želczna postelja, 140 cm. dolga, stroj in marmornaita plošča za umi- vailnik. Gotr/ica, Corso Verdi 30 I. ONI GOSPOD iiz Viipoivßkega, ki želi do- biti v najem pašriik za pašo svojih ovac v lettiošnjem iletu, naj se zsiasi pri uredništvu (upiraivi) »Straže«. PRVA NAROPNÄ JEP so bile že prcd vöjno testenine «Pekatete» in kakor vse kaže je kmalu ne bo biše med našim ljudstvom, kjer jib nebi uživali i Neizmerne žalosti potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš preljubi soprog, oče, sin, brat itd. gosp. ANDREJ PODGORNIK restavrater v „Centralu" včeraj po dolgi in mucni bolezni v 48. letu svoje stärosti previden s sv. zakramenti mirno v 6ospodu zaspal. Pogreb predragega pokojnika se vrši danes ob 5 V- uri pop. iz pred biše šalosti Via Rabatta št. 13. na domače pokopališče. Žalujoči: Josipina, soproga in ostali sorodniki. GORICH, dne 5. julija 1922. Poior mizarji! Pozor frgovci pohištva ! Prva goriška tovarna ogledal in krisfalov Tvrdka Nardini, Weigensamer & Comp. GORICA ulica XXIV Maggio št. 14 (tik sodisöa). Izdelovanje ogledal Brušenje kristalov Dekoracije kristalov Umetno izdelovanje oken vezanih v svincu in medenini. Popravila po konkurenenth cenah. Velika zaloga raznovrstnega stekla. Glavni zastopnik za Gorico in okolico SfGČkO PllŠCiljak» He debeSo \ Na drobrio S PODRUŽNICA Ljubljanske kreditne banke :: V GORICI, :: Corso Yerdi „Trgovski Dom." *s«8 Telefon St. 50. mm» Brzojavni naslov: Ljubljanska banka. Delniška glavniea SHS kron 50 MILIJONOV. ÖENTRÄLÄ: LJUBLJANA. Rezerva SHS kron 45 MIL1JONOV. PODRUaNICEi Brežice, Borovlje, Celovec, Celje, Maribor, Ptiy, Sarajevo, Split, Trst Obrestiaje vloge na knjižice po 4°/0- Na daljšo odpoved vezane vloge po dogovom. Nakup in prodaja vsakovrstnega tujega denarja. — Izvršaje vse v banino siroko spaUajoče posie najkulantnejše. Uradne nre xa obeinstvo 84/8—-12 in od 3—5 Ob sobotaL popoldne, ob nedeljeh in praznikih se ne araduje AUeschan najboljši cigarelni papir Zaloga v Knjigarni „Kal. Tiskov. Druslva" v GORICI. :-: Kniigarna K. T. D- Gorica Montova hiša ima v zalogi še nekaj županskih tra- kov (predpisanih trakov), županstva ki jih še nimajo, naj se požurijo. IVl WjCi%l • Be popolnoma v krojenju. Kje pove uprava >Goriüske Straže*.- ------- PROSTOVOUNA DRAŽBA. V četrtek, due 13. (trinaistejra) iuflija 1922. ob 9. uri diopoldne, ise bode proda- ia'lo potom isodnije na Ilicu mesta v Do- bravlljah na proistovoünii dnažbi celo po- sestvo ffosp. Viktoria Zeonik, madučiitelja v Kojskem pni Gorici ležeče v Dobravliah in obstoječe iz d/veh his in zemliišč pod nosroji, skilicuie Rf DNI LETNI OBČNI ZB° v nedeiljo dne 9. juJija ob 3. uri poP01 v svojih prostorih v kaplani.ri. Spared: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev letnega računa 1921. 3. Prememba pravil. 4. Predloffi dn slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ne bü skl^ ob navedenem času, Mrši se pol ure K^ je na istem mesitu in pri istem dne^ J redu dru.tr občen zbor, ki vol.iavno s^' ne fflede na število navzočih članov. naCelstvJ' PozorI Na domačo tvrdko Pozor! Andrei Mauris S GORICA ul. Carducci št. 11 (prej GOSPOSKA ul) GORICA d Velika zaloga ravnokar doštega poletnega sukna za moŠke in Ženske oblekef n raznovrstnega perkala zephirja ter velika izbera perila, cvilha, volne, žimc' h morske trave, vzmeti, izgotovljene postelje, ter velika izbera odej. — Lastnä I krojačnica sprejema vsako naročilo izvršuje točno in po zmernih cenah. j Velika izbera izgotovljenih oblek. Sprejme vajenca za trgovin0' J. Lenassžg Soikan. Moka, sirk, oves, otrobir "\ sladkor, špeh, olje, petroW^ TeocL Hribar (usd - Gorica! Corso Verdi 32 (hiša Cenlr. Posojilnica) ' Velika zaloga češkega platna iz znane tovarne Refgencharf & R^fWann, vsakovrstno blago za poročence, kakor tudi velika izbira moškega in ženskega sukna. Blago soiicfno! Cene zmerne! ______^^^^^ Knjigarna Kat. Tisk. Društva Gorica, Via Carducci 2. NA DEBELO! Soski zvezki (Spisovnice lepopisnice) Risanke, Pisemski papir (v veliki izberi) Papir uradni,trgovski ovojni itd. Cigaretas pa^ir Excelsior, Abadie, Oleschan Union za večje množine poseben popust. j NA DROBNOI Peresa, imilo, svincniK» v veliki izberi Rožni venci, nabožne sli^e Tiskovine za cerkvena oskrbništ^ in županstva Tuš, barve, risarski papir, pr°* zorni papir Lichtpanspapir Trgovske (poslovne) knjige (glavn^' pomožne blagajniške knjige i*"1 WST Cene konkurencne 'Wfi Knjigarna KatoL Tisk. Društv» Gorica, Moniowa hiša.