Naš čas, 26. 1. 2017, barve: CM K, stran 1
V petek (4/9 °C), soboto (5/11 °C) in nedeljo (2/11 °C) bo pretežno oblačno.
Četrtek, 2. februarja 2017
številka 5 | leto 64
www.nascas.com
naročnina 03 898 17 50
cena 1,80 €
TAKO mislim
Zanimivo plesno spoznavanje poklicev
Velenje, 28. januarja - V soboto je velenjska plesna šola Mdan-ce pripravila sedmo produkcijo. Kako hitro raste ena mlajših plesnih šol v dolini, je dokazal res velik obisk prireditve v Rdeči dvorani, saj si je predstavo ogledalo vsaj 1000 obiskovalcev. Prav vsi nastopajoči, od tistih najmlajših, starih le tri leta, pa do najbolj plesno spretnih sta-
rejših skupin, so občinstvo navdušili. Zgodba je bila zastavljena dobro, saj so za temo izbrali predstavitev različnih poklicev. Začela se je v pisarni urada za delo, v kateri sta lastnica plesnega studia, poskočna Mojca Marko, in zaposlena na zavodu za zaposlovanje skupaj iskali možnosti za njeno zaposlitev. Kar sta ubesedili, so na plesnem po-
diju prikazali plesalci in plesalke, večinoma v res velikih plesnih skupinah. Nastopilo je vsaj 260 učencev šole, svoj čar plesnemu šovu pa so dali tudi odlični kostumi in rekviziti, ples lučk in DJ Mrky, ki je skrbel za zvočno kuliso zgodbe.
Ni kaj, Plesna šola Mdance je obiskovalce več kot navdušila. Še posebej pohvalno je, da imajo v
svojih vrstah tudi veliko fantov, in to prav v vseh starostnih skupinah, in da plesalci v tem, kar počnejo, vidno uživajo. Naslednjo produkcijo bodo plesalci iz Velenja, Šmartnega ob Paki, Dobrne in Polzele skupaj pripravili ob koncu šolskega leta, na pragu poletja.
■ bš
-VO
iu-l ■in
=o
■u-t ii*"> ;o
-T"

—^ -ieSf1

f m ¥ • "Z ^ J. \
■ —^ :wj i1
8. februar
slovenski kulturni praznik
I Čestitamo ob slovenskem kulturnem prazniku in vas vabimo na osrednjo občinsko slovesnost ki bo
\
v v torek, 7. februarja 2017, ob 19. uri v Domu kulture Velenje.
Slavnostna govornica na slovesnosti bo V \ Mojca Ževart, direktorica Muzeja Velenje.
Umetnost je moč
Bojana Špegel
Včeraj se je po dolgem in zelo mrzlem januarju vendarle začelo topliti. Hkrati se je začel mesec, ki ne le da bo v naša življenja vsak dan prinesel več svetlobe, saj bodo dnevi vse daljši, to bo mesec, ko bomo veliko misli posvečali kulturi in umetnosti. Veliko jih bo to počelo zato, ker so ob slovenskem kulturnem prazniku tudi mediji bolj pozorni do umetnosti in umetnikov. Nekateri bodo praznika veseli le zato, ker jim ne bo treba v šolo ali službo. Mnogi pa bodo praznovali zato, ker je kultura del njihovega življenja. In ki si ga brez nje sploh ne znajo predstavljati. Slovenci smo eden redkih narodov, pri katerih je kulturni praznik državni praznik. Morda zato, ker vemo, kako majhni in ranljivi smo. Morda zato, ker svojo samostojnost gradimo na jeziku in kulturi. Morda zato, ker nas ob Prešernovi Zdravlji-ci še vedno stisne pri srcu, sploh, kadar jo slišimo in pojemo ob velikih uspehih Slovencev, ki se vsaj na športnem področju kar vrstijo. Ob tem pa velikokrat pozabimo na tiste, ki umetnost in kulturo ustvarjajo. Danes v naši državi ni lahko biti umetnik. V času recesije se je denar, namenjen umetnosti, krepko zmanjšal. A umetniki niso ljudje, ki bi preprosto naredili klik v glavi in začeli delati »kaj drugega«, kaj bolj dobičkonosnega. Njihovo poslanstvo je, da to, kar se jim poraja v glavah, prenašajo na papir, s čopičem ali tipkovnico, v notne zapise, zaigrane note, ustvarjene vloge na odru... Njihove misli in zamisli so tiste, ki jih vodijo skozi življenje. In če jim uspe, da ob tem, kar ustvarjajo, navadni smrtniki začutimo, kaj so »hoteli povedati«, če jim uspe, da se nas dotaknejo v dno duše, so poplačani za svoj trud in talent.
Zdi se mi, da se vsi premalo zavedamo, da je umetnost moč. V zgodovini se je že večkrat pokazalo, da so prav umetniki tisti, ki so začeli opozarjati ljudi na to, kaj se godi okoli njih, da so začeli odpirati oči. S tem so se začele spremembe. Danes, ko je revnih vse več, ko naša mlada država ne zna poskrbeti za to, da bi ta trend ustavila, se velikokrat zdi, da celo umetnikom pojenja moč, da bi opozarjali na napake v sistemu. To pogrešam. Pasivnosti je vse več. Prehitro postanemo zadovoljni s tem, kar imamo in kar dobimo. V strahu za lastno preživetje? Morda tudi. Vsekakor pa to kaže na stanje duha v družbi. In to, žal, ni dobro. Umetnost je ogledalo življenja družbe, tudi okolja, v katerem živimo. In ne le v februarju bi morali vanj pogosteje pogledati tudi tisti, ki krojijo usodo naroda in (ne nazadnje) delijo denar.
m Program bodo pripravili učenci in učitelji Osnovne šole Livada.
Novo šolsko leto brez sprememb
Na šolah Šolskega centra Velenje razpisali za novince 746 prostih mest - Informativni dan 10. in 11. februarja
k J
Župan, Svet in Uprava Mestne občine Velenje
Tatjana Podgoršek
Za šolsko leto 2017/2018 na šolah Šolskega centra Velenje (ŠCV) ne predvidevajo programskih novosti niti števila novincev, čeprav so pristojno ministrstvo zaprosili za tri nove programe, a se je to odločilo, da mreže teh ne bo širilo.
V nedavno objavljenem razpisu za vpis so predvideli za novince 746 prostih mest, kar je
toliko kot v tekočem šolskem letu. V programih posameznih šol so predvideli v prvih letnikih po en oddelek (28 dijakov), razen v programu splošne gimnazije ter v programu tehnik računalništva Elektro in računalniške šole, kjer načrtujejo po dva oddelka.
Za novince so v štirih programih Gimnazije razpisali 114 prostih mest, v šestih programih Šole za storitvene dejavnosti 152, v štirih programih Šole za rudar-
stvo in varstvo okolja 110, 204 vpisna mesta so za novince predvideli v 8 programih Strojne šole, v petih programih Elektro in računalniške šole pa 166.
O možnostih ter pogojih poklicnega, srednjega poklicnega, srednjega strokovnega in poklic-no-tehniškega izobraževanja ter v gimnazijskih programih bodo bodoče dijake in njihove starše podrobneje seznanili na informativnih dnevih. Ti bodo 10. in 11. februarja ob 9. uri (za gimnazijo in elektro in računalniško šolo), ob 11. uri (za strojno šolo, Šolo za rudarstvo in varstvo okolja ter za Šolo za storitvene dejavnosti) ter ob 15. uri za vse programe šol ŠCV. V soboto, 11. februarja, pa bodo začeli informativni dan za vse šole centra ob 9. uri.
■
■
Naš čas, 12. 1. 2017, barve: CM K, stran 2
2
OD SREDE DO TORKA
"^AS
2. februarja 2017
(T.
LOKALNE novice
Dobra šola prvi pogoj za uspešno izobraževanje
Veleposlanica Republike Francije obiskala Velenje
Velenje, 25. januar - Župan Mestne občine Velenje Bojan Kon-
tič je s sodelavci v mestni hiši sprejel veleposlanico Republike Francije v Republiki Sloveniji Marion Paradas. Predstavil ji je glavne značilnosti občine, podžupan Peter Dermol pa ji je podrobno predstavil tudi uspešno izvedene projekte. Izpostavil je tudi tri najpomembnejše investicije v letu 2017, in sicer izgradnjo Tehnološkega parka Stara vas, obnovo in ureditev Starega Velenja ter izgradnjo prireditvenega prostora in odra ob Velenjskem jezeru.
Drago Martinšek, mag. Saša Sevčnikar, Bojan Kontič, Marion
Paradas in Peter Dermol.
Veleposlanica Marion Paradas je pohvalila izvedene naložbe in optimistične načrte za prihodnost. Zanimala pa jo je tudi tretja razvojna os. Kontič ji je povedal, da jih v Mestni občini Velenje zelo veseli, da je trasa po večletnih prizadevanjih končno umeščena v prostor, saj Velenje kot gospodarsko središče tretjo razvojno os nujno potrebuje.
Svetniki (tudi) o kulturni politiki
Šoštanj - Župan občine Šoštanj Darko Menih je na sejo Sveta Občine Šoštanj, ki bo v torek, 7. februarja, uvrstil osem točk dnevnega reda.
Svetnice in svetniki se bodo med drugim spoprijeli z okvirnim programom dela Sveta v letošnjem letu, osnutkom odloka o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu (OPPN) za del Metleč ter osnutkom odloka o občinskih cestah.
Na dnevnem redu bodo imeli tudi dva pomembna dokumenta, ki bosta v prihodnje krojila promet in kulturo v občini, predlog Celostne prometne strategije občine Šoštanj in predlog lokalnega programa kulture za obdobje do leta 2020, ki med drugim načrtuje tudi naložbe v javno kulturno infrastrukturo ter postavlja cilje in ukrepe kulturne politike občine.
a mkp
Zimzelen predstavlja Aktivni dan
Topolšica - Danes, v četrtek, 2. februarja, bo v DEOS Centru starejših Zimzelen potekal dan odprtih vrat, na katerem bodo prestavili Aktivni dan.
Gre za socialnovarstveni program, namenjen predvsem starejšim od 80 let, ki bivajo v domačem okolju in se zaradi različnih ovir ne morejo v zadostni meri zunaj doma udeleževati dejavnosti, potrebnih za vzdrževanje ustrezne kakovosti življenja. Program, ki ga organizira neprofitna organizacija Zavod aktivna starost, bo potekal dvakrat tedensko, ob torkih in četrtkih, med 9.30 in 13.30. Cena osmih triurnih aktivnosti in kosil bo udeležence stala 45 evrov.
a mkp
Tudi v velenjskem zdravstvenem domu že e-napotnice
Velenje - V prejšnji številki časopisa smo v prispevku o e-na-potnicah poročali, da sistem v javnem zavodu Zdravstveni dom Velenje še ne deluje, aktivnosti pa potekajo. Takoj po objavi prispevka so iz zavoda sporočili, da so se že vključili v sistem in da vsi zdravniki predpisujejo tudi elektronske napotnice.
»Najpogostejše težave, ki jih zaznajo zdravniki, je pri izboru VZS šifre (vrsta zdravstvene storitve). Ta je pri izpolnjevanju e-napotnice obvezna, saj na osnovi omenjene šifre pacient ve, h kateremu specialistu se lahko naroči.« Sprejemanje e-napo-tnic ter naročanje pacientov izvajajo tudi v specialističnih ambulantah.
Naročanje deluje po sistemu čakalnih vrst, kar pomeni, če se pacient naroči sam ali ga preko spletnega portala naroči zdravnik, ga uvrstijo v čakalno vrsto, točen datum pregleda pa mu sporoči medicinska sestra.
a tp
Šolski center Velenje krepi sodelovanje z različnimi partnerji - Center odličnosti: za malo denarja veliki učinki
Tatjana Podgoršek
Velenje, 25. januarja - Že nekaj let zapored pripravlja Šolski center Velenje (ŠCV) ponovo-letno srečanje za partnerje, na njem pa jim predstavi dosežke minulega ter načrte za novo šolsko leto. Sestavni del dogodka je tudi podpis dogovora o sodelovanju. Doslej so jih podpisali že blizu 100, sicer pa sodelujejo z več kot 400 partnerji v domačih in mednarodnih projektih. Od leta 2003 so teh našteli 89.
Na letošnjem srečanju so podpisali dogovor z Občino Polzela, Ljudsko univerzo Velenje, podjetjem Krevzel instalacije iz Šoštanja ter Inštitutom za certifikacijo varilcev Q Techna.
Direktor ŠCV Ivan Kotnik je ob tem dejal, da to niso donacije, ampak konkreten dokaz, da resnično živijo in delajo z okoljem. Že 60 let izobražujejo kadre, ki jih to potrebuje. »Programsko in tudi teritorialno je za nas Slovenija premajhna. Od približno 10 milijonov evrov prometa ga blizu 20 odstotkov že ustvarimo
Podpis dogovora o sodelovanju ni donatorstvo, ampak dokaz, da živijo in delajo z okoljem.
na trgu.« Dejal je še, da je njihova tehnologija med najboljšimi v Evropi, zato ne preseneča, da so prednosti povezovanja teorije in prakse, pomena pridobitve uporabnih znanj tudi za že zaposlene prepoznala podjetja Akra-povič, Kolektor, Lek, Krka, sistem Gorenje in še kdo. »Na voljo imamo prostore, opremo, kadre. Šole ŠCV so dobre šole, te pa so prvi pogoj za uspešno izobraževanje ter priprava udeležencev za številne življenjske izzive.«
Darko Lihteneker, vodja Med-podjetniškega izobraževalnega centra ŠCV, je med projekti izpostavil tretjo generacijo simulatorja varne vožnje, sistem izposoje koles, ki je povezal Šaleško dolino (uporabljajo ga tudi na Ravnah na Koroškem), v tem trenutku razvijajo izposojo in polnjenje električnih koles. Lani so razvili solarno drevo, na katerem je -med drugim - mogoče polniti telefon, v nočnem času pa na njem zagorijo luči, za potrebe Centra
Srečanje izkoristijo za seznanitev z uspehi in načrti skupnega dela, za vzpostavitev novih znanstev in stikov.
Savinjsko-šaleška naveza
šolskih in obšolskih dejavnosti Bohinj pa izdelujejo podobno solarno smreko. Med večje mednarodne projekte, pri katerih sodelujejo, sodi projekt 3D SPEC, ki je povezan s 3D tiskalniki. Z Ljudsko univerzo Velenje sodelujejo pri izobraževanju odraslih, s podjetjem Q Techna pri certifici-ranju s področja varilstva, z Mestno občino Velenje pa pri vzpostavitvi in delovanju Centra za razvoj terciarnega izobraževanja Saša Velenje. Že štiri leta se trudijo s projektom Center odličnosti, »ki ga pristojno ministrstvo še vedno ni prepoznalo kot priložnost predvsem za mlade, čeprav ga je prejšnja vlada potrdila. Imamo lokacijo, idejne rešitve zanj. Za malo denarja ponuja velike učinke. Za mlade bi predstavljal velik izziv ter lažjo pot do zaposlitve.« Lihteneker je vse zbrane povabil, naj tudi v prihodnje skupaj iščejo poslovne priložnosti.
Z osjo bodo (tudi) Celjani lažje zadihali
Z damama v svet - Županom je odleglo - Fontana združuje - Celje se duši -Šmarska nadaljevanka
Naše dame osvajajo svet! Najprej je sevniška Melanija osvojila Do-nalda in Združene države, kmalu za tem je Ana stopila na vrh kuharskega sveta. Nekateri na to dajo še več. Do tega je prišla z znanjem. S kuharskim znanjem in veščinami. In tako je Slovenijo še bolj utrdila na svetovnem zemljevidu. Ne le čistem kuharskem, gotovo bodo tudi drugi ob tej vesti začeli poizvedovati, kje je ta čud(ež) na dežela, iz katere tako prijetno diši in polni želodce. Slovenski (v glavnem) možje pa se bojujejo za stvar, ki je tudi blizu jedači. Za naš teran gre; območje (»boja«) pa malo ožje, le evropsko. Država spora je (seveda) soseda. Mislili smo, da tega vinskega spora ne moremo izgubiti, a vse bolj se kaže, kako čudna so pota evropske birokracije. In ni čudno, če se sosedje smejejo: »Slovenci bodo še enkrat pogoreli.« No, na rokometni tekmi za bronasto kolajno se to nikakor ni zgodilo. Dokazali smo, da vendarle znamo narediti kak pozitiven preobrat. Tudi na kakem drugem področju bi nam ne škodil. Gledano še ožje, pa zapletov naj ne bi bilo pri prevzemu Term Dobrna. Celjska družba Alea inženiring celjske družine Korošec oziroma znanega odvetnika Dušana Korošca je prek ene od borznoposredniških hiš že objavila prevzemno ponudbo za vse delnice, ki že niso v njihovi lasti. Ponudba za prevzem velja do 28. marca.
Županjam in županom pa se zdaj res ni treba bati, da se jim bodo tresla hlače ali krila. Poslanci so v drugem glasovanju sklenili, da županj in županov ni mogoče odpoklicati. To zasedanje državnega zbora je bilo v nečem posebno, saj so ga delno »v tihem protestu« spremljali tudi nekateri župani. Ne vem, če ravno iz občin, v kate-ih se bojijo opozicije, ki bi lahko tak odpoklic predlagala. V državni zbor je prišlo tudi precej županov z našega širšega območja, največ s Kozjanskega in iz Obsotelja. Na svoj način jih je podprl tudi obso-teljski poslanec Vinko Gorenak. Koliko je to pri glasovanju poma-
galo, ne vem, a izšlo se je županom v prid. No, res pa je tudi, da četudi bi možnost odpoklica izglasovali, bi ga bilo v praksi zelo težko uveljaviti. Ali vsaj s težavami v delovanju občin, kjer bi se za to odločili. A meč bi nad župani le visel!
Župani se sicer na začetku tega proračunskega leta ukvarjajo z različnimi zadevami. Pri marsičem z grenkim priokusom, saj jim država z omejevanjem povprečnin tudi otežuje delovanje. Ponekod pa imajo vendarle bolj »sočne« in okusne načrte, ki jih želijo uresničiti. Kot v Žalcu, kjer jih je lanski odličen obisk fontane piv prepričal, da je treba ta projekt nadaljevati in ga dopolnjevati. Tako lahko verjetno že kar s 1. aprilom, ko bodo njihov »magnet« znova odprli, pričakujemo še eno pipo z brezalkoholnim pivom. Seveda tudi tu razmišljajo, kako bi lahko »izrabili« našo Melanijo, ženo novega ameriškega predsednika. Nekateri bi po njej kar poimenovali novo vrsto piva. Pa še nekaj velja: na začetku te pivske pravljice je na župana Kosa letelo veliko puščic, zdaj je že vse več takih, ki vidijo, da velja delati bolj družno. Tako bo gotovo tudi bolj uspešno. Za vse. Ob tem, ko se v nekaterih družbah pri nas že precej hvalijo, če za nekaj odstotkov povečajo proizvodnjo, se lahko preboldski Bisol, naš največji proizvajalec fotonapetostnih modulov, pohvali, da so lani v primerjavi z letom poprej proizvodnjo povečali kar za 90 odstotkov. Njihov trg je po vsem svetu. S tradicionalnih zahodnoevropskih trgov so prodajo razširili še na vzhod Evrope ter na Bližnji vzhod in jugovzhodni del Azije. Kar 99,5 odstotka izdelkov so prodali na tuje, zato sodi Bisol med največje slovenske izvoznike. Ker so dosegli tudi dobre finančne rezultate, že v tem četrtletju načrtujejo močno povečanje proizvodnih zmogljivosti, kijih bodo financirali z lastnimi sredstvi. Pa še to: očitno so le naivci verjeli, da bodo s tem, ko so šmarski svetniki potrdili novega kandidata za direktorja šmarskega zdravstvenega doma, to težavo končno rešili. V Rogatcu in Kozjem so hitro rekli ne, ponekod drugje na sejah o tem verjetno ne bodo niti razpravljali. Saj bi mlatili prazno slamo, odločitev je s prvim občinskim glasom proti že tako padla. A vsi ne vidijo glavnega krivca (le) v občinskih svetnikih, tudi v svetu zavoda. Ta šmarska nadaljevanka gre vsekakor dalje.	a k
■
■
NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje.
Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko.
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202,
telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-mail: press@nascas.si
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: Tiskarna SET, d. d.
Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
Naš čas, 2. 2. 2017, barve: CM K, stran 3
3
vlagatelje, ki bi v enem delu nakupovalnega centra ponudili bolj zabavne vsebine, namenjene mladim in druženju, npr. bovling ali moderno restavracijo s sodobno ulično hrano, kar je najnovejši trend. Oblikovali smo Odbor za mestni marketing, ki si prizadeva k čim bolj dinamičnemu upravljanju in trženju prostorov; komunikaciji in povezovanju med podjetniki v ožjem mestnem središču, občino in drugimi udeleženimi; spodbujati razvoj drobnega gospodarstva in obrti; celovitemu promoviranju mestnega središča ipd.
Želimo si pobud in predvsem pozitivnega sodelovanja lastnikov ali najemnikov poslovnih prostorov, saj lahko s skupnimi močmi dosežemo veliko večje učinke. Razmišljamo o ustanovitvi združenja podjetnikov, obrtnikov, lastnikov prostorov iz mestnega središča, saj bomo lahko potem naše aktivnosti še bolj usklajeno vodili in usmerjeno zastavljali.«
Preden ste postali podžupan Mestne občine Velenje, ste vodili Termoelektrarno Šoštanj, kakšen je vaš pogled na ta
kolektiv in na tamkajšnje dogajanje?
»Predvsem je boleč odnos do zaposlenih, ki je po razpoložljivih informacijah na zelo nizki ravni. To, da nekateri podrejeni izgubljajo službe zaradi napak, ki to niso, istočasno pa nadrejeni za napačne poslovne odločitve ostajajo na svojih položajih, je nesprejemljivo. Vsi poznamo težko razumne odločitve vodstvenih delavcev (neobratovanje bloka 5, nevzdrževanje tehnoloških sistemov, čudno izvedeno reorganizacijo in sistemizacijo delovnih mest ipd.), pa se dejansko nič ne spremeni. S tem pošiljajo slab signal naši družbi, kar pa vsekakor ni dobro.
Pozitivno pri celotni zgodbi je to, da se v zadnjem obdobju beleži rekordna proizvodnja električne energije v TEŠ ter da delavci v Premogovniku Velenje učinkovito kopljejo premog. To je plod znanja, izkušenj in kolektivne pripadnosti zaposlenih. Zaradi tega se za prihodnost energetskih družb ne bojim. Potrebno je le zaupanje in medsebojno spoštovanje ljudi, ki vsak dan skrbijo za nemoteno proizvodnjo električne energije.
Danes se kaže, da Slovenija potrebuje celotno Šaleško dolino, z vsemi zalogami premoga. Prevečkrat pa se ob tem pozablja na vse, kar so prebivalci Šaleške doline že žrtvovali, da smo imeli in še vedno imamo nemoteno in neodvisno oskrbo z električno energijo.«
2. februarja 2017

AKTUALN
Pripravljeni na nov naložbeni ciklus
Na pogovor smo povabili podžupana Mestne občine Velenje Petra Dermola
Mira Zakošek
Peter Dermol je vodja svetniške skupine SD v Svetu Mestne občine Velenje, je pa tudi podžupan, zadolžen predvsem za področje podjetništva, v času odsotnosti pa nadomešča tudi župana. Ste eden tistih, ki ocenjujete, da je bilo lansko leto za Mestno občino Velenje uspešno, to pravite tudi za področja, za katera ste kot podžupan v Mestni občini Velenje pristojni? »Če potegnemo črto, smo vsekakor lahko zadovoljni, saj smo udejanjili vse, kar smo si zastavili, in marsikaj celo presegli. Ocenjujem, da se je Mestna občina Velenje v lanskem letu razvijala po željah tukajšnjih prebivalcev, naša prizadevanja pa so opazili tudi drugi. Mesto je pridobilo kar nekaj nazivov. Smo razvojno najbolj prodorna občina v regiji med Koroško in Posavjem, energetsko najbolj učinkovita občina, tretja najprijaznejša občina po mnenju tujih državljanov, imamo najboljši kraj za kopanje (velenjsko plažo), smo prejemniki bronastega znaka Slovenian Green Destination ..., žal pa nismo mogli tekmovati za naziv najlepšega mesta, saj so v preteklem letu spremenili pravila (ko osvojiš ta naziv, moraš eno leto 'počivati')«.
Še posebej sem vesel, da smo kljub zmanjševanju sredstev države uspeli na vseh področjih ohraniti doseženo raven družbenih dejavnosti in socialnih programov. Udejanjili smo kar nekaj naložb, poleg zaključka izgradnje Poslov-no-stanovanjskega objekta na Gorici je tukaj tudi uspešna izgradnja skakalnic na grajskem griču, predvsem pa smo se uspešno pripravili na nov naložbeni ciklus in prihajajoče razpise za pridobitev nepovratnih sredstev. Tako optimistično vstopamo v letošnje leto.
Posebej razveseljujoč pa je podatek, da se je brezposelnost v zadnjem letu znižala iz 13,4 % na 11 %. Takšen trend želimo obdržati tudi v prihodnje.« Omenili ste skrb za socialne težave. Tudi v našem uredništvu ugotavljamo, da v Velenju na ulicah ni brezdomcev, a jih imamo, saj je kar nekaj občanov s stalnim bivališčem na sedežu Centra za socialno delo?
»S tem problemom smo se v zadnjih tednih, ko so temperature izjemno niz-
ke in so takšna vprašanja še toliko bolj občutljiva, veliko ukvarjali in ugotovili, da smo imeli enega občana dejansko na ulici. Seveda smo takoj ukrepali in preverili tudi vse ostale. Vsakemu pomoči potrebnemu zagotavljamo streho nad glavo in tudi tople obroke, seveda pa je potem od njih odvisno, če so to pripravljeni izkoristiti.« Podjetništvo je vaša prioritetna naloga v občinski upravi. Veliko upanja ste položili v Podjetniški inkubator, v katerem se kalijo nove ideje. Je kakšna že tudi samostojno zaživela? »To je seveda cilj vseh naših aktivnosti in vesel sem, da vam lahko odgovorim pritrdilno. Vesel sem, da nam je uspelo pritegniti mnoge mlade, da je inkubator resnično gibalo podjetniškega razmišljanja, da je izraženih mnogo idej, ki bodo, vsaj nekatere, osnova prihodnjih uspešnih podjetij. Enega že imamo, to je podjetje Amibit, ki je uspelo v dobrem letu od ustanovitve prodreti na slovenski trg in že obeta nove zaposlitve. Ocenjujem, da je še nekaj takšnih, ki bodo šla po njihovi poti. Sam sem jih obiskal, tako tiste v SAŠA Inkubatorju v Standardu kot tudi tiste v PC Rudarski dom, se pogovarjal z vodstvom teh podjetij in vesel sem, ko vidim, kako so razvojno naravnana z inovativnimi produkti, ter verjamem, da bodo novosti uspešno implementirala v poslovno okolje. To je tudi največji dokaz, da so spodbude, ki jih za razvoj teh podjetniških idej namenja Mestna občina Velenje, zares upravičene. Morda ne takoj na kratek rok, a dolgoročno se ta vlaganja zagotovo dobro obrestujejo.« Seveda nudite to ugodno podjetniško okolje za določen čas?
»Vsekakor, vse je določeno s pravilnikom, »inkubirance« spremlja posebna komisija, ki jih ocenjuje, po potrebi pa tudi ukrepa. Seveda pa je naš cilj predvsem spodbujati in pomagati pri uresničevanju njihovih idej.« Kako pa svoje poslanstvo izpolnjuje Podjetniški center Standard?
»Zelo dobro in prepričan sem, da ga bo v tem letu še bolje. Program je na-
mreč že zastavljen. Ogromno se bo dogajalo, predvsem v smeri odpiranja in nudenja priložnosti mladim, da se vključijo in razvijejo svoje poslovne ideje. Vrstili se bodo promocijski dogodki, podjetniška srečanja s tukajšnjimi gospodarskimi združenji in samimi podjetji. Vse v želji in s ciljem, da bi lahko čez nekaj let ugotavljali, kako se to ali ono podjetje, ki je tukaj vzklilo, uspešno razvija. Seveda gre v teh primerih za dejavnosti in podjetja, ki bodo zagotavljala delovna mesta z višjo dodano vrednostjo.«
Nadgradnja vsemu omenjenemu bo
Podjetniška cona Stara vas, za katero
vam je prav tako uspelo pridobiti nepovratna sredstva. Kako so zastavljene nadaljnje aktivnosti?
»Veliko naporov smo vložili v pripravo dokumentacije in pridobitev nepovratnih sredstev v višini skoraj milijon evrov. Zdaj je vse pripravljeno za začetek gradnje komunalne infrastrukture, kar želimo zaključiti do septembra. Istočasno bomo že peljali postopke za odprodajo zemljišč, na katerih bodo lahko investitorji razvijali in proizvajali svoje produkte. Pričakujemo, da bodo investitorji znotraj razpisanega območja posta-
vili proizvodne objekte v roku enega leta in takoj začeli proizvodne storitve. V začetnem obdobju pričakujemo do leta 2019 vsaj 28 novih delovnih mest. Lokacija za razvoj podjetništva v Stari vasi je idealna tudi zaradi dejstva, da bo na tem območju zgrajena tretja razvojna os, kar lahko za bodoče investitorje predstavlja veliki logistični uspeh.« V tem okolju veliko vlagamo v izobraževanje, mladi se tudi izobražujejo, a statistike kažejo, da imamo v povprečju manj visoko in višje izobraženih. Torej ti odhajajo iz tega okolja. Kaj storiti, da bi to preprečili?
»Mislim, daje na eni strani treba mlade spodbujati k inovati-vnosti, k ustvarjanju novih produktov, s čimer lahko dosežemo, da mladi stopijo na samostojno podjetniško pot. Naša naloga pa je, da jih pri tem podpiramo in ustvarjamo ustrezne pogoje ter spodbude za razvoj njihovih idej. Po drugi strani pa je treba zagotoviti čim bolj optimalno povezanost med izobraževanjem in gospodarstvom. Veliko upov polagamo v Center za razvoj terciarnega izobraževanja, ki ga razvijamo v sodelovanju med izobraževanjem in tukajšnjimi večjimi podjetji. To sodelovanje mora omogočiti večjo usklajenost med izobraževalnimi programi in gospodarskimi potrebami ter posledično učinkovitejšo zaposljivost mladih. Poudarek je na učinkovitejšem praktičnem izobraževanju. Seveda je naša naloga, da ustvarjamo mladim prijazno okolje, da si bodo želeli tu živeti in ustvarjati.« Rana tega mesta so prazni lokali v središču. Kaj storiti, da bo ta težava manj opazna ali celo odpravljena?
»To je velik problem. Tu je recimo nakupovalni center Spar in še nekateri drugi lokali, katerih lastnica pa ni Mestna občina Velenje. Skupaj s temi lastniki bi se morali dogovoriti za način, kako pritegniti podjetnike s pravimi vsebinami in kako privabiti obiskovalce, da bodo v takšen nakupovalni center sredi mesta tudi radi prišli. Prireditev mislim, da je tu že zdaj dovolj, potrebne pa so drugačne rešitve. Morda bi lahko našli
Župan Kontič sprejel gospodarstvenike
Odslej brezplačno svetovanje za podjetnike -Tudi v Mestni občini Velenje gospodarska rast in padec brezposelnosti -Ustanavljajo klub podjetnikov
Mira Zakošek
Kdo ve, na kaj so mislili podjetniki, ko jih je Uroš Kuzman takole nagovoril k sodelovanju?
Velenje, 26. januarja - Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič je na tradicionalnem po-novoletnem sprejemu v Podjetniškem centru Standard sprejel gospodarstvenike, podjetnike in obrtnike, ki delujejo v Mestni občini Velenje. Ta dan so tudi na pobudo tukajšnje obrtne
zbornice podpisali dogovor o zagotavljanju brezplačnega svetovanja podjetnikom. »Zdi se mi pomembno, da smo našli skupen interes z obrtno in gospodarsko zbornico, Savinjsko-ša-leško razvojno agencijo in Sa-ša inkubatorjem. Skupaj bomo tistim, ki stopajo v podjetniške vode, nudili vse potrebne nasvete
in jim olajšali prve korake. Smo takšna družba, ki potrebuje podjetništvo, in to je tudi osnovni namen podpisa tega sporazuma,« je dejal Kontič, ki se je skupaj s podjetniki veselil gospodarske rasti, ki jo končno občutimo tudi v tem okolju. Tudi v energetiki, se, po njegovih besedah sicer počasi, a zanesljivo stanje spremin-
ja. Letošnja zima je tudi dokaz, da Slovenija termoenergijo potrebuje. S polno paro obratujejo ta čas tako šesti kot četrti bok in plinske turbine, še kako potreben pa bi bil peti blok, za katerega pa je dejal, da ga vodstva v zadnjem obdobju niso pravočasno pripravila za obratovanje, in tako obratuje tehnološko manj dovr-
šen četrti blok, ki ima tudi nižji izkoristek. Visoke cene energije v tem času, ko te povsod primanjkuje, pa bodo, kot je poudaril, zagotovo tudi nadoknadile tista obdobja leta, ko morda termo-energija ne bo tako rentabilna. Zadovoljstvo je izrazil tudi nad Gorenjem, ki ustvarja dobiček in ima optimistične plane, zato tudi
zaposluje. Z veseljem je postregel s podatkom, da je nezaposlenost s predlanskega novembra, ko je dosegala v tem okolju 16 odstotkov, padla v enem letu kar za 5 odstotnih točk, na 11 odstotkov. Nanizal je še nekaj zadnjih uspehov, med katere je uvrstil umestitev tretje razvojne osi v prostor in državni plan, pa tudi pridobitev skoraj milijona evrov za ureditev Podjetniškega centra Stara vas, kjer računajo na nov razcvet podjetništva.
Z gospodarstveniki, podjetniki in obrtniki želijo še tesneje sodelovati, zato nameravajo še v tem mesecu ustanoviti klub podjetnikov, za katerega računajo, da bo še poglobil podjetniško razmišljanje v tukajšnjem okolju.
Za resnično zabaven kulturno--glasbeni program so poskrbeli komika Uroš Kuzman in Aleš Novak ter citrarka in pevka Tanja Lončar.	a
Naš čas, 12. 1. 2017, barve: CM K, stran 4
4
GOSPODARSTVO
"^AS
2. februarja 2017
Analizirajo industrijsko konopljo in izdelke
Nova storitev laboratorija inštituta ERICo - Določanje vsebnosti širokega spektra kanabinoidov
Milena Krstič - Planine
Velenje - V zadnjem letu so v laboratoriju ERICa, inštituta za ekološke raziskave, veliko pozornosti namenili razvoju novih storitev. Med drugim so razvili metodologijo testiranja surovin, polizdelkov in izdelkov iz industrijske konoplje, ki kot kulturna rastlina spet pridobiva izgubljeni ugled vsestransko uporabne rastline.
Tudi v Sloveniji se je v zadnjem času marsikaj spremenilo. Konoplja se spet uporablja v industrijske namene, prisotna je v prehrani, kozmetiki, tudi v medicini.
»S timom strokovnjakov smo na Eri-cu razvili metodologijo za preizkušanje izdelkov in polizdelkov iz industrijske konoplje, za kemijsko preizkušanje vzorcev, ki se uporabljajo v proizvodnji prehranskih dopolnil, živilski indu-
>
Andrej Glinšek: »Določevanje poteka tukaj.«
striji, tudi v široki potrošnji,« pravi vodja laboratorija Andrej Glinšek.
»V industrijski konoplji je prisotnih preko 130 različnih kanabinoidov, spojin, ki na žive organizme učinkujejo tudi na druge načine, ne samo opojno in imajo zdravilne učinke,« pravi ter doda, da pa jih veliko še niti ni raziskanih.
Med naročniki so tisti, ki se ukvarjajo s pridelavo in predelavo industrijske konoplje in to ne samo v Sloveniji. Prihajajo tudi iz tujine. V tem času se povezujejo z eno večjih laboratorijskih mrež v vzhodni Evropi. »Preko nje računamo na pritok vzorcev iz precejšnjega dela Evrope. Laboratoriji, ki izvajajo to storitev, so tudi v Evropi redki. Mi to storitev ponujamo tudi na ravni najvišjih mednarodnih standardov, dejansko priznanih po vsem svetu.«	a
Industrijska
konoplja
spet
pridobiva izgubljeni ugled.
Ureditev vinske turistične poti
Člani Turističnega društva Šmartno ob Paki lani poleg tradicionalnih izvedli nekaj novih projektov - Želijo urediti novo brunarico
Tatjana Podgoršek
Šmartno ob Paki, 20. januarja
- »Ko ste na lanskem občnem zboru predstavili delovni program za leto 2016, sem si rekel: če bodo to uresničili, so pa res dobri. In res ste. Ne le dobri, ste odlični,« je komentiral na občnem zboru opravljeno delo članov Turističnega društva Šmartno ob Paki v lanskem letu eden od udeležencev.
Po besedah predsednice društva Bože Polak so namreč opravili še več dela, kot so ga načrtovali. Poleg tradicionalnih večjih in odmevnih aktivnosti, kot so razne delavnice za otroke in odrasle, predava-
nja, prireditve Bučni pozdrav jeseni, vaških iger, akcije S cvetjem v pomlad in poletje, sodelovanje na Veseli Martinovi soboti ob občinskem prazniku je Polakova izpostavila novosti: oblikovanje košarice izdelkov Spodnje Paške doline, kletarjev krst vina v zidanicah pred martinovim, ob svetovnem dnevu turizma so prvič odprli Zeleno okno, z razpisom za izbor najbolj funkcionalno urejenega balkona pa poskrbeli, da so nekatere gospodinje v korita zasadila balkonsko sadje in zelenjavo. Je odziv na novosti potrdil mnenje, da so te doslej v okolju manjkale? »Menim, da, čeprav vse začete poti še niso končane in do končnega
cilja bo še kar dolga in naporna. Še najtežje premagujemo finančne omejitve,« se je odzvala Polakova. Poleg zapisanega so poskrbeli za promocijo dejavnosti društva in okolja na nekaterih domačih sejmih ter na festivalu sv. Martina na Madžarskem. O zgledni dejavnosti društva med drugim priča tudi kar 9000 opravljenih prostovoljnih ur.
Pri predstavitvi letošnjega delovnega programa znova ni zaznati kakšnega pravega »oddiha«, saj ostajajo na njem vse že utečene aktivnosti in projekti. Je pa Polakova zagotovila, da se bodo vsemu navkljub bolj ukvarjali sami s sabo. Precej več pozornosti bodo namenili skupini za zelišča, ki deluje pod okriljem društva. Pri potrebah so pripisali željo po ureditvi brunarice. Na vodstvo lokalne skupnosti so naslovili pobudo o ureditvi najemnega razmerja z lastnikom zemljišča v Martinovi vasi za daljše obdobje. »Naša brunarica je potrebna temeljite obnove, še bolje bi bilo postaviti novo.« Med večjimi letošnjimi novostmi bo ureditev vinske turistične poti ter nadaljevanje dobrih zgodb.
Prostovoljci so se razprodali
Dobrodelna dražba prostega časa, ki so jo priredili prostovoljci iz skupine Udarnik MC Velenje, je uspela
Tina Felieijan
Velenje, 28. januar - Da bi nekoliko drugače, bolj zabavno in inovativno zbrali nekaj denarja za dober namen in ob tem predstavili svoje člane in aktivnosti, so prostovoljci iz skupine Udarnik MC Velenje pod vodstvoma Andreja Cvernjaka priredili dražbo svojega prostega časa v obliki svojega znanja ali veščin, talentov, izkušenj ali doživetij. Pokazalo se je, da je bila zamisel izvrstna, saj je večer skupaj s koncertom in žgečkljivim polnočnim nastopom treh fantov minil s polno mero pozitivne energije in zadovoljstva, da so tako organizatorji kot obiskovalci izpolnili svoj dober namen - izkazati solidarnost do ljudi v stiski, dobro počutje ob tem pa podkrepiti še z zabavo.
no dogajanje, takoj vživeli. V nasprotju s pričakovanji so ponudili dokaj visoke izklicne cene in tudi višali jih niso ravno z drobižem. Spodbujali so drzne ponudbe drug drugega, se izzivali, borili za svoje favorite, nekoliko razočarano popuščali, a se razveselili vsake prodane ponudbe, saj je denar v vsakem primeru šel v iste roke. »V takem ozračju gre denar lažje od tebe,« je dejala ena od kupk, ki se je navdušila za ponudbo presenečenja - panoramsko vožnjo z motorjem. Tudi ta kot zadnja med 21 ponudbami, ki so vključevale od druženja ob športnih ali kulturnih aktivnostih do degustacije piva, ni ostala na mizi. Vsega skupaj 30 kupcev je pokupilo prav vse in skupaj s prostovoljnimi prispevki ostalih obiskovalcev dražbe za Center Hiša
Dražitelji so na eni strani dražili udarnike, na drugi pa drug drugega. Vsakič v drugem pomenu besede, seveda. Vodja dražbe Dimitrij Amon pa jih je v obeh primerih spretno spodbujal. (Foto: Tilyen Mucik)
Dobrodelno doživetje
Ker niso želeli, da bi bila dobrodelna prireditev podobna ostalim - vstopnina, ogled koncerta ali predstave, zahvala in zakuska, so jo zastavili kot šov, v katerega so se tako obiskovalci, ki so na dražbi sodelovali, kot drugi gledalci, ki so radovedno spremljali dinamič-
Tudi župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič
je na daljavo sodeloval na dražbi Udarnikov in si izboril tečaj tekvondoja z evropskim prvakom, Velenjča-nom Urošem Ruprehtom.
zbralo slaba dva tisočaka. Čeprav so bili organizatorji nekoliko razočarani, da se na vabilo na dražbo ni odzvalo več ljudi, na katere so najbolj računali, so bili presenečeni, da so bili tisti, ki tudi sami ne živijo v izobilju, tako velikodušni.
GOSPODARSKE novice

Komercialni zapisi Gorenja na trgu
Velenje, 31. januarja - Gorenje je uspešno zaključilo izdajo komercialnih zapisov po 1,3 odstotni obrestni meri. Izdali so jih v vrednosti 40 milijonov evrov, s tem pa bodo financirali proizvodnjo. Ljubljanska borza je te zapise uvrstila v trgovanje na organiziranem trgu.
a mz
Lansko leto rekordno za BISOL Group
Prebold - Proizvajalec foto-napetostnih modulov BISOL Group ponovno podira rekorde. V preteklem letu so proizvedene količine, za kar 90 % presegle tiste iz pred tem rekordnega leta 2015. Ponosni so na razpršenost prodaje in na dejstvo, da se tradicionalno močnim trgom zahodne Evrope, kjer ima skupina dominanten dvoštevilč-ni tržni delež, pridružujejo številni novi evropski in drugi trgi širom po svetu. V svetovnem merilu gre posebej izpostaviti poslovanje z državami Bližnjega vzhoda in posameznimi državami Jugovzhodne Azije. V drugi polovici leta je bila kljub izjemni finančni in logistični zahtevnosti
posla uspešno izvedena največja posamezna dobava v zgodovini skupine, in sicer 58 MW fo-tonapetostnih modulov BISOL, namenjenih beloruski državni naftni družbi.
Poleg fotonapetostnih modulov se skupina BISOL Group vse bolj uveljavlja kot proizvajalec nosilnih konstrukcij za sončne elektrarne, hibridnih in otočnih solarnih sistemov ter slovi kot eden redkih proizvajalcev vrhunskih solarnih svetilk. Skupina je tudi v letu 2016 kar 99,5 % celotne prodaje opravila v tujini, kar jo uvršča med največje slovenske izvoznike. Nekonsolidiran EBIT-DA skupine za preteklo leto znaša dobrih 5,5 milijona evrov.
Brezplačno svetovanje za podjetnike
Velenje, 26. januar - Župan
Mestne občine Velenje Bojan Kontič, direktor Savinjsko-šaleš-ke gospodarske zbornice mag. Franci Kotnik, direktorica Savinj-sko-šaleške območne razvojne agencije Jasna Klepec, direktorica SAŠA inkubatorja Karla Sitar in sekretarka Območno obrtne zbornice Velenje Maša Ipavic so podpisali Sporazum o skupnem sodelovanju na področju brezp-
lačnega svetovanja za potencialne in obstoječe podjetnike na območju mestne občine Velenje. Cilj sodelovanja je nuditi čim bolj učinkovito in povezano podporno okolje vsem potencialnim in obstoječim podjetjem, da le ta pridejo v najkrajšem možnem času do uporabnih informacij povezanih z razvojem in rastjo svojega podjetja.
14 novih stanovanj
Topolšica - Kmetijska zadruga Šaleška dolina je iz stečajne mase bivšega podjetja Mins No1 iz Velenja pridobila objekt bivše upravne stavbe bolnišnice v To-polšici in ga prodala zasebniku Novaliji Muminovicu.
Ta je povedal, da objekt v tem času že čistijo in pridobivajo potrebna dovoljenja za njegovo obnovo. V objektu načrtuje 14 stanovanj apartmajskega tipa. Jih bo prodal, namenil za turistično dejavnost? »V tem trenutku so odprte vse možnosti. Iščemo informacije, preverjamo naklonjenost, zanimanje okolja. Na osnovi tega se bomo odločili, ali bomo apart-majska stanovanja uredili za prodajo ali jih bomo vključili v turistično ponudbo.« Še najmanj sprejemljiva je - po njegovih navedbah - ureditev varovanih stanovanj, o čemer tudi razmišljajo. Objekt je namreč pod spomeniškim varstvom, za varovana stanovanja pa je nujno dvigalo.
. Tp
■
■
■
■
Naš čas, 2. 2. 2017, barve: CM K, stran 13
2. februarja 2017
""^Jis
GOSPODARSTVO
5
O članarini in »mami« na naslednji seji
Razvojna konferenca Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice bo namenjena digitalizaciji
Tatjana Podgoršek
Velenje, 26. januarja - Na lanski zadnji seji so se člani upravnega odbora Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice dotaknili tudi dviga članarine za letos. Na letošnji prvi seji pred tednom dni v prostorih podjetja Mega M v Velenju naj bi odločitev o višini članarine tudi sprejeli. A se to ni zgodilo.
Strokovna služba zbornice bo do naslednje seje upravnega odbora (predvidoma konec februarja) predlog KLS proučila in z ugotovitvami seznanila upravni odbor. Ta naj bi glede članarine za letos sprejel potrebno odločitev.
Razlogov za predlagano povišanje članarine je - po obrazložitvi Francija Kotnika - več. Eden od tehtnejših je izpad prihodka iz postavke izdaje javnih listin,
in predlogov, ki niso bili uslišani. Bode tudi v oči, da GZS nima statusa partnerja vladi, da se v spremembe zakonodaje vključuje prepozno ... Skratka, da je premalo učinkovita.« Na naslednji seji naj bi tako obravnavali pripombe in stališča članic ter z njimi seznanili vodstvo GZS: »Želimo si bolj zadovoljne člane, da bodo ti natančneje vedeli, zakaj plačujejo članarino. Dejstvo
Na seji v prostorih podjetja Mega M so izvedeli, da je z delom regijske zbornice zadovoljnih tri četrtine
njenih članov, preostala četrtina pa je delno zadovoljna.
Podaljšali razpravo o višini članarine
Franci Kotnik, direktor Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice, je namreč seznanil člane upravnega odbora z ugotovitvami iz pogovorov, ki jih je na temo višje članarine opravil pri vodstvu podjetij z več kot 30 zaposlenimi (ker bi se dvig članarine pri teh najbolj poznal). S predlogom strokovne službe zbornice (za članice od prvega do petega razreda naj bi bila ta višja od 5 do 20 evrov, za uvrščene v šesti razred pa sprememb ne bi bilo) jih je soglašalo blizu 60 odstotkov, ostale so imele pomisleke. Med drugim tudi v družbi KLS Ljubno, kjer so po opravljenih pogovorih predlagali povsem drugačen model za izračun pravičnejše višine članarine, in sicer naj bi določili višino članarine na osnovi več meril (število zaposlenih, znesek letnih prihodkov) in ne na osnovi mase bruto plač iz letne bilance kot doslej.
ne nazadnje pa višine niso spremenili že od leta 2008. Savinj-sko-šaleška gospodarska zbornica šteje blizu 130 članov, članarina pa predstavlja približno 50 odstotkov njenega prihodka.
GZS je premalo učinkovita
Hkrati z odločitvijo o višini članarine naj bi člani upravnega odbora zbornice na isti seji pozornost namenili tudi »mami« -Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Tako so se odločili na osnovi razprave na seji pred tednom dni, po tem, ko jih je Kotnik seznanil, da je na pogovorih o višini članarine kar nekaj članic izrazilo nezadovoljstvo z delovanjem krovne organizacije. Po njihovem mnenju bi morala GZS kot predstavnica gospodarstva »narediti večje premike pri zavzemanju za konkurenč-nejše poslovno okolje. Nekateri pomembni koraki so sicer bili narejeni, a je bilo še več pobud
je, da gospodarstvo potrebuje institucijo, ki bo zastopala njegove interese. Poleg krovne je potrebna tudi regijska zbornica. Če ne bi bilo nje, kdo pa bi se zavzemal za hitro cesto 3. razvojne osi na tem območju,« so še dejali v razpravi.
Za »pravo stvar« so na seji označili projekt Brezplačnega pridobivanja kompetenc za 2000 zaposlenih v Savinjski regiji, v katerem kot partner sodeluje Ljudska univerza Velenje. Dogovorili pa so se še, da bo zbornica letos pripravila razvojno konferenco prej - spomladi, na temo digitalizacije.	■
Več gostov, boljši poslovni izid
V Termah Topolšica lani zabeležili za 3 odstotke več nočitev v primerjavi z letom 2015 - Letos načrtujejo posodobitev 30 sob v hotelu Vesna
Tatjana Podgoršek
V Skupnosti naravnih slovenskih zdravilišč zagotavljajo, da imajo največ zaslug za povečanje števila tujih gostov ter nočitev prav zdravilišča. Vlaganja v kakovost njihove ponudbe, priprava ustreznih programov različnim ciljnim skupinam, ustrezna cenovna politika, prilagajanje zahtevam trgov so glavni razlogi za dosežene dobre rezultate. Je bilo na tem vlaku v letu 2016 tudi naravno zdravilišče Terme Topolšica?
Manj nemških, več italijanskih gostov
Direktorica zdravilišča Lidija Fijavž Špeh zagotavlja, da so bili. Ustvarili so več kot 100 tisoč nočitev v hotelskih ter 18 tisoč v apartmajskih zmogljivostih. V primerjavi z letom 2015 so za-
beležili za tri odstotke več gostov. Še vedno je blizu 70 odstotkov domačih, preostali so tuji, pri katerih pa je bilo lani manj nemških turistov, več pa italijanskih. »Na tem trgu beležimo največji porast. Pri odločitvi za naše zdravilišče pripisujemo največji pomen velnes centru Zala.« Po zagotovilih sogovornice so bili lani bolj zadovoljni tudi z rezultati na področju zdraviliško-me-dicinske dejavnosti. Večja usmeritev v zdravljenje nevroloških bolnikov se je obrestovala. Stroka se je na specializacijo zelo dobro odzvala, oblikovanje nekakšnega rehabilitacijskega centra za te bolnike pa se je odrazila v večjem številu napotitev na stacionarno zdraviliško zdravljenje.
Po za zdaj še nepopolnih podatkih so poslovno leto sklenili s
Letos načrtujejo posodobitev 30 sob in kopalnic z balkoni in pogledom na zunanje bazenske površine.
6,5 milijona evrov prihodkov, leto poprej so ti znašali 6,1 milijona evrov. Poleg več gostov je na to vplivalo še obvladovanje stroškov, sploh ob dejstvu, da je lani slovenska naravna zdravilišča doletela še precej višja dajatev za konce-snino za rabo termalne vode.
Začetek prenove 30 let starega hotela
V termah, zagotavlja Lidija Fijavž Špeh, se zavedajo, da brez vlaganja v prihodnosti ne bo mogoče računati na vse zahtevnejše in bolj ozaveščene goste, zato za letos načrtujejo začetek posodobitve 30 let starega hotela Vesna. Drugačno podobo naj bi dobilo 30 sob in kopalnic, predvsem tistih z balkoni in pogledom na bazenske površine. »Banke nam je uspelo prepričati, da moramo kljub prvi prioriteti - povračilu investicijskih sredstev za veliki naložbi v minulih letih - vlagati tudi v osnovno jedro zdravilišča.« Nameravajo posodobiti še bazenske površine, za katere je v zadnjem času precej pritožb? »Redna vzdrževalna dela izvajamo vsako leto. Na pritožbe se odzivamo po zmožnostih. Največ težav je v tem trenutku s tuši, ki jih nameravamo urediti v poletnem času, ko lahko usmerimo goste na zunanje bazenske površine,« je pojasnila Lidija Fijavž Špeh.
V Mercatorju je vroče
Ljubljana - V Agrokorju, s tem pa tudi Mercatorju, je naenkrat hudo vroče. Potem, ko je bonitetna hiša Moodys znižala bonitetne ocene temu hrvaškemu gigantu, ker mu ni uspelo skleniti novega posojila s
tujimi bankami, se je začelo ugibati o njegovi nezmožnosti refinanciranja dolga, ki skoraj sedemkrat presega dobiček pred davki. Imetniki Agrokorjevih obveznic so zagnali paniko. Analitiki menijo, da je Agrokor zgodba na meji, ki je sicer hrvaška politika ne bo pustila pasti.
Iz Agrokorja ob tem sporočajo, da so stabilno podjetje. Dejstvo pa je, da se konkurenca iz leta v leto bolj krepi, in se zajeda v Agrokorjeve in Mercatorjeve tržne deleže. To pa je ob Agrokorjevi visoki zadolženosti zanj vse bolj nevarna zgodba.
mi zm
Mi %

Študijski program varstvo okolja in ekotehnologije
diplomirana ekotehnologinja / diplomirani ekotehnolog
Informativni dnevi: petek, 10. 2. 2017, ob 10.00 in 15.00 sobota, 11. 2. 2017, ob 10.00
Trg mladosti 7 | VelenJ!y03 898 64 10 | info@vsvo.si | www.vsvo.si
Učenci in dijaki zaključnih letnikov! Vabljeni na informativna dneva srednjih sol
v
in Višje strokovne šole Šolskega centra Velenje v petek, 10. 2. 2017, ali v soboto, 11.2.2017
Podrobnejši razpored najdete na www.scv.si in na spletnih straneh posameznih sol.
Trg mladosti 3 • Velenje • 03 896 06 00 • ¡nfo@scv.si • www.scv.si
■
■
Naš čas, 12. 1. 2017, barve: CM K, stran 6
6
PREGLED TEDNA
»«WAS
2. februarja 2017
OD SREDE do torka
Mojca Štruc
Žabja perspektiva
Sreda, 25. januarja
Poslanci so s 67 glasovi za in štirimi proti sprejeli novelo zakona o nadzoru državne meje, ki natančneje določa tehnična sredstva za nadzor meje in predvideva odškodnine za lastnike zemljišč, kjer so postavljene ograje oziroma tehnične ovire.
Znova so v državnem zboru razpravljali tudi o težavah v slovenskem zdravstvu, pri čemer priporočil opozicije niso obravnavali.
Po vetu državnega sveta pa poslanci v drugo niso izglasovali novele zakona o lokalni samoupravi, ki bi uzakonila odpoklic župana.
Novela zakona o tujcih je bila potrjena.
Italijanski reševalci so našli trupla vseh žrtev snežnega plazu, ki je prejšnji teden zasul hotel v osrednji Italiji.
Grško vrhovno sodišče je ukazalo prepoved izročitve osmih turških vojakov v Turčijo, kjer jih sumijo, da so vpleteni v neuspeli poskus državnega udara julija lani.
Petek, 27. januarja
Po neenotnem glasovanju za novelo zakona o tujcih dan pred tem so novinarji člane stranke SMC spraševali o morebitnem
razkolu v stranki. Premier Ce-rar je zatrdil, da se kaj takšnega ne dogaja.
Ob potrjeni noveli pa se je še enkrat oglasil komisar Sveta Evrope Nils Muižnieks, ki je še enkrat poudaril, da Slovenija krši mednarodne obveznosti.
Poslanci se za možnost odpoklica župana naposled niso odločili.
Ameriški predsednik Donald Trump je izdal ukaz o gradnji zidu na meji z Mehiko, s čimer je začel izpolnjevati eno od svojih največjih obljub iz predvolilne kampanje.
V Čilu so se borili s hudimi gozdnimi požari. Ogenj je uničil več kot tisoč stavb in vzel tudi nekaj življenj.
Četrtek, 26. januarja
Vlada je na delovnem posvetu določila svoje prednostne naloge letos: zdravstveni sistem, zapo-sljivost mladih in podjetništvo.
Na seji vlade so sprejeli tudi dopolnjeni letni program športa za leto 2017, ki postavko, namenjeno športu, povečuje za dva milijona evrov.
Poslanci so s 47 glasovi za in 18 glasovi proti sprejeli novelo zakona o tujcih, ki omejuje vstop prebežnikov v državo.
Komisar Sveta Evrope opozarja, da Slovenija krši mednarodne obveznosti.
Poslanec stranke SDS Branko Grims je zatrdil, da je Računsko sodišče ugotovilo, da »davkoplačevalce vsak migrant mesečno stane 1.930 evrov«. Premier Miro Cerar mu je ob navedbah očital zavajanje.
V Washingtonu se je na tradicionalnem Shodu za življenje zbralo na tisoče nasprotnikov pravice žensk do splava.
Potem ko je grško vrhovno sodišče zavrnilo turško zahtevo po izročitvi vojakov, osumljenih sodelovanja v poskusu državnega udara, je Turčija zagrozila z razveljavitvijo sporazuma z Grčijo o vračanju beguncev.
Po pogovoru v Beli hiši sta ameriški predsednik Donald Trump in britanska premierka Theresa May potrdila njuno zavezanost Natu.
Sobota, 28. januarja
Športni navdušenci so dan preživeli v pričakovanju večerne rokometne tekme naše reprezentance z reprezentanco Hrvaške. Z zmago so Slovenci osvojili tretje mesto na svetovnem prvenstvu.
Tayyip Erdogan sta po srečanju v Ankari dejala, da bodo po izstopu Velike Britanije iz EU okrepili trgovino med državama.
Nedelja, 29. januarja
Ameriška zvezna sodnica je preklicala ukrep Donalda Trum-pa, po katerem državljani sedmih muslimanskih držav niso smeli vstopiti v ZDA. Mnogi so praznovali demokracijo, Trump pa je medtem poudarjal, da ne gre za protimuslimanske ukrepe, temveč za vprašanje domovinske varnosti.
tretja sta bila ta dan tudi Ilka Štuhec v smuku in Žan Košir v deskanju na snegu.
Po telefonu sta se pogovarjala ameriški predsednik Donald Trump in ruski predsednik Vladimir Putin. Debata je tekla o skupnem boju proti mednarodnemu terorizmu, razmerah na Bližnjem vzhodu in ukrajinski krizi.
Bolj kot telefonski pogovor pa je zanimanje medijev vzbudil odlok, ki ga je podpisal Donald Trump. Z njim je namreč sklenil zapreti vrata v ZDA beguncem in državljanom sedmih muslimanskih držav. Odzivi po svetu so bili ostri.
Britanska premierka Theresa May in turški predsednik Recep
Sindikati, ki zastopajo delavce, vključene v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, so parlamentarni odbor za delo pozvali na sklic izredne seje, obenem pa napovedali stopnjevanje sindikalnega boja za dostojne pokojnine.
Britanci so množično podpisovali peticijo, s katero so pozivali k preklicu državniškega obiska novega ameriškega predsednika Donalda Trumpa v Veliki Britaniji. A njihova vlada je sporočila, da tovrstne pozive zavrača.
Avstrijska koalicija, ki jo sestavljata socialdemokratska in ljudska stranka, je po petih dneh pogajanj dosegla dogovor v zvezi z reformnim programom in tako končala politično krizo.
Torek, 31. januarja
Odlog privatizacije ni uspel in tako se je prodaja Nove Ljubljanske banke nadaljevala.
Je bil ukrep Donalda Trumpa nezakonit?
Na dogajanje prek luže se je odzvala tudi nemška kanclerka, ki je potezo predsednika označila za neupravičeno.
Nemški socialdemokrati so za svojega kanclerskega kandidata na jesenskih parlamentarnih volitvah uradno imenovali nekdanjega predsednika Evropskega parlamenta Martina Schulza.
ZDA so izvedle diverzantsko akcijo nad cilje Al Kaide v osrednjem Jemnu, pri čemer so ubile 14 borcev, umrl pa je tudi en ameriški vojak, trije so bili ranjeni.
Ponedeljek, 30. januarja
Prodaja NLB se je nadaljevala.
Začela so se dela nadgradnje železniške proge Zidani Most--Celje. Prišel je tudi premier Miro Cerar in ob tem poudaril, da Slovenija nadgradnjo proge potrebuje, saj jo bo to vodilo v razvoj.
Po svetu je odmevala odpustitev vršilke dolžnosti pravosodne ministrice Sally Yates, potem ko je ta podrejenim naročila, naj ne izvajajo ukaza predsednika Trumpa o priseljencih in beguncih. Kalifornijska senatorka Nancy Skinner je ameriškega predsednika Donalda Trumpa pozvala, naj objavi vse dokumente Melanie Trump, povezane s postopkom selitve in pridobivanja državljanstva.
Iranski zunanji minister Mohamad Džavad Zarif je ZDA posvaril, naj ne ustvarjajo novih napetosti s Teheranom zaradi njegovega domnevnega raketnega preizkusa.
Tjaša Zajc
Krasni novi svet
... "Legalno je, dokler te ne ujamejo," mi je pred kratkim dejal eden od mladih podjetnikov iz ZDA. Trditev se je nanašala na taktiko zagonskega podjetja, v katerem je bil nekoč zaposlen. Svoj poslovni model so zgradili na obdelavi genetskih podatkov strank, ki so jih pridobili z uporabo testnih kompletov konkurenta. Slednje so legalno kupovali in nato preoblekli in prodali kot lastne. To je pravno sporno, a dokler konkurenčno podjetje tega ne ve, prakso nadaljujejo in gradijo svojo bazo uporabnikov.
"Ni to kratkoročen pristop, če veš, da obstaja zelo velika verjetnost, da te bo konkurent kmalu zasačil in te bo v tožbi zmlelo pravno kolesje...?" sem ga začudeno vprašala. "Je kratkoročno, ampak takšno je pač startupovsko razmišljanje," je odgovoril.
Računajo na donosnost iz analiz pridobljenih podatkov. Ti so današnja zlata jama številnih poslov. Zato se v družbi odpira veliko dilem in piše številne predloge regulacije za varovanje osebnih zdravstvenih podatkov. Vse to upoča-snjuje uvajanje številnih elektronskih storitev v zdravstvu in nas posledično jezi. Pritisk je velik. Navkljub vsem razmislekom o zakonodaji ni moč predvideti in preprečiti vseh negativnih posledic in kolateralne škode, ki jo prinaša priročnost. Poglejmo samo medijsko industrijo. Mediji so danes pod izjemnim pritiskom prav zato, ker so izgubili svojo nekdaj eminen-tno funkcijo osnovnega vira informacij za družbo. To so danes prevzela družabna omrežja. Pozornost bralcev iščejo z vse bolj personaliziranim serviranjem vsebine.
Personalizacija se izboljšuje zahvaljujoč sledem, ki jih kot obiskovalci spletnih strani puščamo na internetu. Družabnim omrežjem in Googlu smo z leti počasi in napol zavedno servirali svoje navade in informacije o našem obnašanju in razmišljanju. Možnosti za korak nazaj nimamo. Korporacije s programiranjem algoritmov onemogočajo, da bi vsebine dosegale množice, če avtor vsebine - pa naj bo to medij ali podjetje, ki želi razširiti glas o svojem izdelku - za to ni pripravljen plačati. Dolgo smo imeli občutek, da je Facebook demokratiziral družbo. Drži, odprl je nove možnosti povezovanja. Dal glas številnim, ki prej niso imeli nobene možnosti izražanja mnenja. Radikalno je spremenil komunikacijo in družbeni razvoj. In tako smo nasedli. Število uporabnikov in njihovi podatki omogočajo vse večjo centralizacijo in nadzor. Lahko da nisi na Facebooku, a se s tem samoizločiš iz družbe. Lahko nisi na Facebooku, a se bo kmalu zgodilo, da ne boš mogel uporabljati spletnih storitev. Te zahtevajo registracijo, ta pa ni osnovana na davčni številki ali identifikaciji z osebnim dokumentom. Osnova zanjo je elektronski naslov in vse pogosteje Facebook račun. Facebook je že pred leti napovedal, da dela "v smeri čim večje priročnosti" v svetu, v katerem posameznik dostope do novih naročnin rešuje z vpisom Facebo-okovega uporabniškega imena in gesla. Če smo na Facebook v enem oknu že vpisani, ni potrebno niti to; s klikom na gumb so podatki preneseni avtomatično.
Vsak ustvarjen uporabniški profil na spletnih platformah je teoretično stvar lastne izbire. Pri dolgih pogodbah ob registracijah uporabniškega imena in gesla vedno znova brez večje nelagodnosti - in predvsem brez branja pogodbe - kliknemo gumb "Strinjam se". Tako se v z ideologijo izbire prežetem svetu le-tej korak za korakom odpovedujemo. Ko prevlada naklonjenost priročnosti nekega produkta, je na mestu "Strinjam se" možnost le ena.
Slovenski rokometaši so na svetovnem prvenstvu osvojili bronasto
medaljo.
Predsednik republike Borut Pahor in premier Miro Cerar sta sprejela diplomatski zbor. Ob tem sta izpostavila pomen ohranjanja mednarodnega miru in varnosti.
Fakulteta za energetiko Univerze v Mariboru vabi k vpisu v študijske programe I. stopnje Energetika
Informativni dnevi: Petek, 10. februar 2017, ob 10.00 in 15.00 Sobota, 11. februar 2017, ob 10.00 MIC Velenje, Koroška 62a, Velenje
Priklju
Cimosov dolg bo odkupil DUTB.
Univerza v Mariboru
Fakulteta za energetiko
FAKULTE1AZA BNERGETKO
krško - velenje
■
Naš čas, 2. 2. 2017, barve: CM K, stran 13
2. februarja 2017

KULTURA
""^Jis	7
Pravljice (so) za vsakogar
Pravljice tako otroci kot odrasli radi berejo in pozorno poslušajo, doživljajo pa vsak na svoj način
Tina Felicijan
V Knjižnici Velenje si na različne načine prizadevajo gojiti bralno kulturo različnih generacij. Zato je del programa pravljičar-sko obarvan, saj pravljice nagovarjajo bralce in poslušalce v vseh življenjskih obdobjih. V knjižnici jih v slovenskem jeziku pripovedujejo vsako sredo ob 17. uri že trideset let. Ker ne želijo spodbujati ljubezni le do pisane in govorjene slovenske besede, prirejajo tudi pripovedovanja pravljic v drugih jezikih. O pravljičarskem dogajanju smo povprašali v tednu, ko je to bilo še posebej živahno. Knjižnico Velenje so namreč obiskali izvrstni pravljičarji iz več slovenskih knjižnic in pripovedovali pravljice odraslim, na sporedu pa so bile, kot vsak teden, še pravljice v srbskem in angleškem jeziku za otroke.
Nekoč, pred davnimi časi ...
Pripovedovanje zgodb je bila prva oblika druženja ljudi še pred radiem, celo pred ognjiščem. Ljudje so posedali že ob ognju in prisluhnili drug drugemu. To so bili zametki pravljic kot literarnega žanra, je začela pripovedovati Metka Pivk Sr-dič, ki v knjižnici skrbi za bogato pravljičarsko dogajanje. »V današnjem času smo to umetnost pripovedovanja pravljic nekoliko
zanemarili, ker so nam na voljo tudi drugi mediji. Samo poslušanje zgodb drug od drugega za večino ni več tako zanimivo. Otroci še imajo posluh za pravljice, odrasli jim jih še vedno beremo, ker vemo, da se otroku tako razvijata domišljija in besedni zaklad. Odrasli pa si za poslušanje pravljic ne vzamejo veliko časa, ker raje sami berejo ali posegajo po drugih medijih. A iz naših pravljičnih večerov za
Zato so z odraščanjem pomembne. Sploh ljudske, ki navadno niso opremljene z ilustracijami in si otroci sami ustvarijo svet, like, kar še toliko bolj buri domišljijo. Sicer so ljudske nekoliko bolj kompleksne in prav zato zanimivo branje v različnih življenjskih obdobjih. Navadno imajo neko poučno, humorno ali ironično noto, vedno pa nekakšen nauk.« Morda prav zato bralci velenjske knjižnice po teh najpogoste-
vljičarji je naša sogovornica izpostavila Roka Polesa, ki je med najbolj produktivnimi in najbolj branimi. Piše v rimah, ki si jih otroci hitro zapomnijo. Nekaj je slikanic, kot so Mali dimnikarč-ki Ivice Jakomin, Zeliščna abeceda in Čebelja cvetna abeceda Kate Laštro.
Pravljični večeri za odrasle so vedno odlično obiskani. Medtem ko je v preteklosti Pravljične urice ob sredah ob 17. uri obiskovalo več deset otrok, je poslušalcev danes manj, saj imajo veliko drugih interesnih aktivnosti. A otroci kljub temu prihajajo tudi
Pripovedovanje pravljic - ne branje - je izjemnega pomena. Vokalna interpretacija, mimika, očesni stik s poslušalcem privede do bolj intenzivnega doživljanja vseh plasti in sporočila zgodbe.
odrasle, ki jih prirejamo že šest let in so vedno dobro obiskani, ugotavljamo, da odrasli radi prisluhnejo ne le brani, ampak tudi govorjeni besedi.«
Pravljice ljudem v njihovih različnih življenjskih obdobjih različno odzvanjajo in prav zato so tako v otroštvu kot v zrelih letih dobrodošlo leposlovje. »Isto pravljico vsakič drugače dojamemo.
je posegajo. Poleg slovenskih jih zanimajo afriške, skandinavske, nordijske, v enem obdobju so bile zelo priljubljene litvanske, pa tiste iz arabske zbirke 1001 noč. Zelo izposojana je zbirka pravljic, obarvanih s prekmurskim narečjem - Mislice Ferija Lain-ščka. Posebej za odrasle pa so pravljice v zbirki Fimferum Jana Wericha. Med velenjskimi pra-
na pravljice v srbskem (ponedeljki ob 16. uri), angleškem, nekoliko starejši v nemškem jeziku (izmenično ob torkih ob 17. uri), v knjižnici pa si želijo še pravljičnih uric v albanščini. Redno prirejajo tudi pravljično jogo, ki je na sporedu zadnjo sredo v mesecu ob 17. uri, ko otroci pravljico podoživijo z gibom.
Učitelj in literat
Ravne, 19. januar - Častitljivih in še vedno ustvarjalnih 90 let je januarja praznoval upokojeni učitelj in literat Franc Hudomal iz Raven pri Šoštanju. Kot zelo dejavnega krajana so ga na dan osebnega praznika obiskali predstavniki društev, delujočih v kraju, skupaj z županom Občine Šoštanj Darkom Menihom. V prijetnem klepetu ob dobro založeni mizi se nikomur ni mudilo domov, gospod Hudomal pa je rad
Na fotografiji vsi predstavniki društev, razen Čebelarske družine Ravne, ki ga je obiskala naslednji dan. (foto Jože Jančič)
obudil spomine na prehojeno pot, ki jo je začel v Korpah pri Blagovici. Učiteljišče je končal v Ljubljani in nato služboval na OŠ Ravne pri Šoštanju in na OŠ Biba Roeck Šoštanj, kjer se je tudi upokojil. Na veliko stvari, ki jih je dosegel v življenju, je lahko ponosen, še posebej na svoje literarno ustvarjanje, čebelarstvo, šah in tudi, da je bil med ustanovitelji še zdaj dejavnega kulturnega društva v Ravnah.
Tudi šoštanjski župan Darko Menih je ponosen na tako aktivnega in uglednega občana, zato ga je z veseljem nagovoril s slavljencem in mu zaželel še naprej krepkega zdravja. Enako je zaželel tudi prisotnemu krajanu gospodu Kumru, ki bo svojih 90 let zaokrožil letos pomladi.
a Milojka B. Komprej
Odpira se Fbunker
Velenje, 3. februarja - Jutri ob 18. uri se bo v prostoru v podhodu pri vili Bianci odprla nova, tokrat fotografsko-filmska galerija, ki jo je uredil velenjski umetnik Črt Valenčak. Na otvoritveno
razstavo bo postavil svoje fotografije, galerija pa bo namenjena umetnostnim in drugim panogam modernega časa, ki jih druži leča objektiva. Tako bodo tam na sporedu tudi filmske in druge vizualne projekcije.
a tf
■
Dr. Miro Cerar:
»SMC drži obljubo, tretja razvojna os bo!«
}. Stttfyjrh* _ V \

Dr. Miro Cerar (SMC): "Kvalitetna infrastruktura je temelj nadaljnjega razvoja"
ti^TiiSCVelenje

Trasa 3. Razvojne osi od Šen truperta
Breda Kolar, predsednica LO SMC Šaleška dolina
S 3. razvojno osjo gospodarstvo na območju Savinjske, šaleške ter celotne Koroške dobiva pomembno okno v svet, ter s tem možnost za nadaljnji razvoj. Vlada je sklenila, da se projekt "Državna cesta Šentru-pert-Velenje", uvrsti v veljavni načrt razvojnih programov 2017-2020. Predviden začetek gradnje je konec leta 2018. Lokalni odbor SMC šaleške doline in lokalni odbori SMC na območju Koroške so si izredno prizadevali za začetek izvedbe tega projekta in skupaj z vlado in našim predsednikom, dr. Miro Cerarjem, nam je to uspelo. Prepričani smo, da bomo prebivalci teh območij, znali izkoristiti to načrtovano infra-strukturno pridobitev. Hvala vsem.
Svetniška skupina SMC v Svetu Mestne občine Velenje, Stranka modernega centra, Lokalni odbor Šaleška dolina
Naš čas, 12. 1. 2017, barve: CM K, stran 8
8
KULTURA

2. februarja 2017
Sladka plesna pravljica
Plesna predstava V sladkorni deželi težko doživi ponovitev - Na odru skoraj 100 plesalk - Delčki predstave tudi na reviji velenjski plesni oder
Velenje, 24. januarja - Prejšnji torek popoldne je Plesni studio N, ki v Šaleški dolini že 24 let nudi kontinuirano izobraževanje sodobnega plesa, pripravil polletno plesno produkcijo. Na odru velenjskega doma kulture se je zvrstilo okoli 100 plesalk, starih od štiri do dvajset let. Plesalcev žal letos nimajo. Pridružili sta se jim tudi nekdanji učenki Neja Veternik in Špela Verdnik, ki obiskujeta plesno in gledališko smer umetniške srednje šole v Ljubljani. Skupaj s štirimi plesnimi učiteljicami, ki so pripravile koreografije, so pripravili enour-no plesno popotovanje v deželo slaščic.
Plesna zgodba se tokrat odvije v slaščičarni. V peko slaščic posežejo čarobne vile, ki niso zadovoljne z okusom in videzom slaščic, vsaka želi nekaj drugega. Zato v slaščičarni nastane sim-
patična zmešnjava. S pomočjo glasbe, odličnih barvitih kostumov, igre luči in plesa so zgodbo, ki so jo stkale koreo-grafinje Lucija Boruta, Polona Boruta, Mateja Rožič in Nina Mavec Krenker -slednja je predstavo tudi režirala, idejo pa so oblikovale skupaj - pripeljali do srečnega konca. Ker je bilo na odru res
V plesni predstavi V sladkorni deželi so sodelovale plesalke od četrtega do 20. leta starosti. Bila je barvita in pripovedna.
veliko plesalcev, ponovitve ne bo. Bodo pa krajše inserte predstave zagotovo predstavili na različnih dogodkih, ki jih bodo organizirali v MO Velenje in Festivalu Velenje. Posamezne plesne točke iz nje pa bodo predstavljene tudi na območnem srečanju plesnih skupin velenjski plesni oder.
V skoraj četrtletni zgodovini so v Plesnem studiu N plesno izobrazili že več kot 1000 mladih plesalk in plesalcev, nekaj pa jih je danes tudi v profesionalnih plesnih vodah. Na te so še posebej ponosni.	a bš
Razstava »Moj čas s prijatelji«
Velenje, 1. februarja - Včeraj popoldne so v velenjski mestni knjižnici odprli razstavo likovnih del velenjskih osnovnošolcev, ki so ustvarjali na temo 50. obletnice velenjske gimnazije in 15-obletnice likovne smeri. Po
dnevu odprtih vrat so namreč učenci vseh velenjskih osnovnih šol na vabilo velenjskih gimnazijcev ustvarili 7 skupinskih likovnih del na temo »Moj čas s prijatelji«. Razstava bo na sončni steni na ogled do 28. februarja. a
Ponudba za vse kulturne sladokusce
V mesecu kulture v Zgornji Savinjski dolini več kot 30 prireditev
Tatjana Podgoršek
Tradicionalno v občinah Zgornje Savinjske doline zaznamujejo slovenski kulturni praznik z mesecem kulture. Letos se bo v okviru tega zvrstilo več kot 30 prireditev. Ponudba bo pisana, v primerjavi z lanskim naborom bo manj gledaliških prireditev, več pa literarnih, pevskih ... Sicer pa Simona Zadra-vec, vodja Območne izpostave Javnega sklada za kulturno dejavnost Mozirje (koordinator prireditev), napoveduje ponudbo za vse kulturne sladokusce, odrasle in mladino. V 41. praznovanje oziroma 31. Mesec kulture so »vstopili« minuli petek, sklenili pa ga bodo na začetku marca.
Po besedah sogovornice deluje v Zgornji Savinjski dolini več kot 20 kulturnih društev in organizacij, v Mesecu kulture pa jih sodeluje od 10 do 15. Poleg njih še osnovne šole, Knjižnica Mozirje, Center Rinka Solčava, Medgen borza Rečica ob Savinji. Kulturno društvo Mozirje pa je ob tej priložnosti povabilo v goste Kulturno društvo Gledališče Velenje. Prireditve se bodo zvrstile na odrih vseh sedmih občin v dolini, na vse, razen na gledališke, bo vstop prost. Pri finančni izvedbi projekta sodelujejo vse lokalne skupnosti; te so letos poskrbele tudi za to, da bodo o dogajanju obveščena vsa tamkajšnja gospodinjstva.
Letošnji nagrajenci
Simona Zadravec zagotavlja, da bodo prireditve dokaj kakovostne, saj se njihovi pripravljalci ter izvajalci ne lotijo le--teh samo v smislu »da bi nekaj malega naredili. Zato ne bom posebej izpostavila nobene prireditev, morda le osrednjo slovesnost, ki bo na predvečer slovenskega kulturnega praznika v kulturnem domu na Ljubnem ob Savinji. Takrat bomo podelili zaslužnim ljubiteljskim kulturnim izvajalcem priznanja za leto 2016.« Jih bo kar precej, vendar tokrat med njimi ne bo dobitnika priznanja območne izpostave sklada za življenjsko delo, ker zanj ni bilo tudi kandidata. Priznanje Sveta območne izpostave bodo prejeli Anica Stakne iz Gornjega Grada, Katarina Fužir iz Mozirja ter Rosana Štiglic in Zvonka Kladnik z Ljubnega ob Savinji. Dobitnik srebrnega jubilejnega priznanja sklada bo mešani pevski zbor Ljubno ob Savinji, zlatega jubilejnega pa Kulturno društvo Godba Zgornje Savinjske doline. Priznanje za posebne dosežke v letu 2016 pa bodo prejeli lutkovna skupina Eci Peci z osnovne šole Luče, Osnovna šola Nazarje, Kvintet sončnice, folklorna skupina Oštarija, Ljudski pevci Raduha ter Ljudski godci iz Luč.
Simona Zadravec
■
GEOSTROJNIK RUDAR
OD RUDNIKA, KAMNOLOMA, PESKOKOPA, CESTNEGA PREDORA ... TEČE NAŠA DELOVNA POT
GEOTEHNIK
ZNANJE, DELO, KARIERA, ZADOVOLJSTVO, TRADICIJA
r 4 ' £ *
y nw r
if
' >
Premogovnik Velenje je v letu 2016 zaposlil 50 geotehnikov in geostrojnikov rudarjev.
IntfSrHnl

GEOSTROJNIKI RUDARJI SE LAHKO ZAPOSLIJO V PREMOGOVNIKIH, RUDNIKIH, KAMNOLOMIH, PESKOKOPIH, GLINOKOPIH, GRAMOZNICAH, PRI GRADNJI TUNELOV, SANACIJAH POVRŠINE IN CESTOGRADNJI.
>	Izobraževanje traja 3 leta.
>	Šolanje se zaključi z zaključnim izpitom.
>	Po zaključku šolanja je možna zaposlitev ali nadaljnje izobraževanje (3+2) za geotehnika.
>	Možnost subvencioniranega bivanja v dijaškem domu.
Premogovnik Velenje dijakom Šole za
rudarstvo in varstvo okolja omogoča:
•	štipendiranje,
•	jamski dodatek in nagrado za uspešnost pri praktičnem izobraževanju,
•	opravljanje praktičnega izobraževanja v realnem okolju,
•	brezplačne avtobusne prevoze, malico, zdravniške preglede ...
Kontakt:
Šolski center Velenje (www.scv.si):
e-pošta: peter.rozman@scv.si; tel.: 03 896 06 77 Premogovnik Velenje (www.rlv.si):
e-pošta: majda.lampret@rlv.si; tel.: 03 899 64 47
GEOTEHNIK JE SODOBEN TEHNIŠKI POKLIC ZA KANDIDATE, KI ŽELIJO DELATI V ZANIMIVEM OKOLJU, KI OMOGOČA HITRO ZAPOSLITEV IN DOBER ZASLUŽEK.
Hidravlični in električni stroji, avtomatizirane naprave, optična in laserska ter GPS-merilna tehnika zahtevajo od geotehnika strokovna znanja za opravljanje vse zahtevnejših nalog v rudarstvu, geotehnologiji, geotehniki, geologiji, geodeziji, vrtalni tehniki, gradnji predorov, pridobivanju mineralnih surovin na površini, predelavi surovin, sanaciji plazov, gradnji cest ...
GEOZNANJE JE DOBRODOŠLO POVSOD. ODLOČI SE PRAVILNO, PRIDRUŽI SE NAM!
^ S R E C N O ! ^
UGODNOSTI:
•	možnost pridobitve štipendije,
•	brezplačen učbeniški sklad,
•	več individualnega dela z dijaki v razredu,
•	brezplačen prevoz na prakso,
•	jamski dodatek,
•	zanimive strokovne ekskurzije,
•	projektni tedni v naravi,
•	možnost subvencioniranega bivanja v dijaškem domu .
Naš čas, 2. 2. 2017, barve: CM K, stran 9
2. februarja 2017

MISLI OB PRAZNIKU
9
Poklon kulturi ob prazniku
»Prešernovanje« se v Velenju začne že danes
Mala anketa
Bojana Špegel
Velenje, 2. februarja - Letošnji februar bo v MO Velenje kulturno raznolik in bogat, dogodki, posvečeni kulturnemu prazniku in spominu na velikega Franceta Prešerna, pa se začenjajo že nocoj. Različni organizatorji bodo prireditve, posvečene prazniku, nizali ves mesec. Najbolj svečano bo v Velenju v torek, na predvečer praznika, ko bo ob 19. uri v velenjskem kulturnem domu osrednja občinska slovesnost ob prazniku. Tokrat jo skupaj pripravljata MO Velenje in osnovna šola Livada. Slavnostna govornica bo direktorica Muzeja Velenje Mojca Ževart. Uro pred proslavo pa se bodo v Galeriji Velenje na županovem sprejemu srečali ustvarjalci, ki delujejo na področju kulture.
Festival Velenje, pod okriljem katerega od poletja naprej deluje tudi Galerija Velenje, bo v njej nocoj ob 19. uri odprl razstavo Arjana Pregla. Naslov razstave umetnika, ki je na ljubljanski ALU diplomiral pri letošnji Prešernovi nagrajenki Metki Krašovec in profesorju Bojanu Gorencu, je »1000 besed in druge slike«. Del razstave bo postavljen tudi v upravni stavbi Gorenja. Jutri ob 17. uri bodo v razstavišču vile Bianca razstavo »Tihožitje in transformacija forme«, posvečeno prazniku, odprli člani Društva šaleških likovnikov. Razstavili bodo dela, ki so nastala na delavnicah akademskega slikarja Darka Slavca in akademske kiparke Dragice Čadež Lapajne.
Praznično tudi na praznik
Prav na praznični dan bodo v Galeriji Velenje pripravili javno vodstvo po razstavi Arjana Pregla, cel mesec pa se bodo ob razstavi odvijali tako dogodki za najmlajše, družine in mladino kot tudi za strokovno javnost. 8. februarja bodo tudi v Velenju muzeji in razstavišča omogočili brezplačne oglede zbirk in razstav. Muzej Velenje med 10. in 18. uro tako vabi na ogled muzejskih zbirk na Velenjskem gradu, v Hiši mineralov in tudi v Muzeju usnjarstva. Na praznično popoldne na Velenjskem gradu pripravljajo še odprtje fotografske razstave Portreti njihovega lani
preminulega sodelavca Janeza Svetine, ki bi prav ta dan praznoval 50 let. Na kulturni praznik bo brezplačen tudi ogled zunanjega dela Muzeja premogovništva Slovenije.
V Mladinskem centru Velenje pa bo na praznični večer potekal poseben praznični dogodek za mladino. Poimenovali so ga »Neki fajnga«. Začeli bodo ob 19. uri.
Praznik bodo začutili tudi mladi
Festival Velenje bo to soboto v mali dvorani kulturnega doma Velenje za najmlajše priredil dve ponovitvi lutkovne predstave Mehurčki v izvedbi Gledali-
V Šoštanju ob kulturnem prazniku poudarijo domače
Milena Krstič - Planine
Šoštanj - V Šoštanju bodo kulturni praznik zznamovali s slovesnostjo, ki jo na predvečer praznika, 7. februarja, ob 18. uri pripravljajo v Kulturnem domu. Ker že nekaj let zapored prav ob tej priložnosti posebej izpostavijo domače ustvarjalce in izvajalce, posameznike in skupine, bo tudi tokrat tako.
V programu bosta nastopila trobilni kvartet in trobilni ansambel Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega, ki ju vodi Šoštanjčan Miran Šumečnik. Na proslavi bodo izpostavili njegovo delovanje, za praznični nagovor pa bo poskrbel direktor Zavoda za kulturo Kajetan Čop.
Pred praznikom pa smo naključno izbrane Šoštanjčane povprašali o tem, ali je kulturnih dogodkov v Šoštanj tudi med letom dovolj, koliko se jih udeležujejo, kaj imajo najraje, koliko se jim kultura »dogaja« tudi takrat, ko ni praznik?
Hajrulla Palloshi: »Čez zimo, sploh pa v decembru, se je veliko dogajalo na Trgu svobode. Na koncerte in dogodke, ki so bili tam, sem šel s štiriletno hčer-
ko. Sam sem sicer bolj navdušen nad športnimi dogodki, a se udeležim tudi kakšnega drugega. Ker pa sem trenutno brez dela, izgubil sem ga konec leta, zdaj iščem novo. Pri premisleku, ali bom šel na dogodek ali ne, zdaj odtehta odgovor na vprašanje - je vstopnina ali je ni? A v Šoštanju je k sreči veliko takih, kjer je ni.«
Anja Ivenč-nik: »V Šoštanju se čez leto odvije kar veliko kulturnih dogodkov. Sama se jih v zadnjem času ne udeležujem, ker imam dojenčka. Prej pa sem rada šla na kakšnega in bom spet, ko bo za to več časa. Zdaj več berem.«
Darko Jelenko: »Dogaja se. Nihče ne more reči, da se ne. Če imam le čas, se dogodkov udeležujem. Lani sva imela z ženo tudi gledališki abonma Lepi
kamen, letos se zanj nisva odločila zaradi časa. Če nama ta dopušča, pa si predstave ogledava, saj so vstopnice na voljo tudi za izven. Rada greva tudi na kakšen koncert.«
Marjan Rumež: »Ravno včeraj sem bil na Klepetu pod Pustim gradom v muzeju usnjarstva. Gost je bil duhovnik Jože Pribožič, nekaj dni prej pa v galeriji. V
Darko Jelenko in Marjan Rumež
Šoštanju se na področju kulture kar veliko dogaja. Rad grem tudi na kakšno prireditev v kulturni dom. Občutek imam, da je tudi ljudi na teh dogodkih vedno več. In če bodo pripravili kaj tudi za slovenski kulturni praznik, bova z ženo gotovo zraven. Si pa želim, da bi lahko v Šoštanju kdaj pa kdaj videli spet kak film na velikem platnu.«	■
šča Bičikleta. Z rimo prežeta in z lutkami interpretirana predstava bo otrokom približala nekatere že ponarodele pesmice Otona Župančiča. Za velenjske osnovnošolce v ponedeljek, 6. februarja, pripravljajo posebno doživetje kulturnega dneva v domu kulture Velenje. Najprej si bodo ogledali lutkovno predstavo Volk in kozlički v izvedbi Lutkovnega gledališča Velenje, poklepetali z režiserko in igralci predstave ter tako spoznali oder, ustvarjalce in zakulisje predstav, nato pa z likovno pedagoginjo še ustvarjali v ustvarjalnih delavnicah. Opoldne bo v mali dvorani na ogled še ena lutkovna predstava hišnega gledališča Romeo in Julija. Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje pa dan pred praznikom ob 17. uri pripravlja ustvarjalno delavnico za otroke in starše Povodni mož. V praznovanje se s številnimi dogodki in prireditvami ves februar vključujejo tudi vrtec, osnovne in srednje šole, velenjska glasbena šola ter kulturna društva.
V sklopu Max klub jazz festivala bosta v mesecu kulture dva koncerta, prvi že dan po prazniku. Vzporedno s festivalom bo od 21. do 26. februarja potekala tudi Kreativna jazz klinika, ki bo ljubiteljem jazza na različnih mestnih lokacijah ponujala številne brezplačne koncerte mednarodno priznanih mentorjev klinike.
Melisa Sinanovic, dijakinja iz Velenja: »Zame je kulturni praznik le praznik, dela prost dan. Ne hodim veliko na kulturne prireditve, zato težko povem kaj o njih. Pogrešam več prireditev za mlade, predvsem več koncertov. Mislim, da mladi pogrešamo predvsem koncerte zabavne glasbe, ker je teh res premalo. Sicer pa rada berem, predvsem romane, ki jih izberem sama. Knjige, ki smo jih morali brati v šoli, so mi bile precej dolgočasne. Sploh čez zimske
mesece berem več kot v toplejših delih leta, saj se mi zdi, da se mladi v Velenju res nimamo kam dati.«
Edita Martinšek, ekonomistka iz Velenja: »Meni se kultura zagotovo ne dogaja le v dneh okoli kulturnega praznika. Veliko hodim na različne prireditve, najraje pa grem na koncerte in na razstave likovnih del. Tudi sama sem članica Društva Šaleških likovnikov, ustvarjam v glini. Kulturnih dogodkov v Velenju je ogromno, včasih se mi zdi, da celo preveč. Dogaja se mi, da kar težko izberem, kam
bi šla, v nekaterih delih leta se zgodi, da je dogodkov, ki me zanimajo, toliko, da je vse prenasi-čeno. A Velenje ni več majhno mesto, zato naj kar ostanejo. Sicer pa veliko tudi berem. Romane in kriminalke si izposojam v knjižnici, knjige za duhovno rast pa pogosto tudi kupim.«
Zofka Šuligoj, upokojenka iz Velenja: »Ne le da kulturo živim vse leto, pri nas doma je to dvojni praznik, saj sem na 8. februar celo rodila hčer. Prav, celo nujno je, da imamo državni praznik, posvečen kulturi. Sama imam najraje gledališče in glasbeno--scenske dogodke. Ne le da obiskujem prireditve in abonmaje doma, s prijateljico imava tudi abonma v Domžalah in Mengšu. Zdi se mi, da je v Velenju veliko kulturnih dogodkov, a si želim, da bi se kdaj preselili tudi ven iz centra mesta. V času poletnih kulturnih prireditev bi lahko kakšen dogodek pripravili tudi na Kardeljevem trgu, ki po prenovi kar kliče k temu, da izrabimo njegov prostor in tako kulturo približamo tudi prebivalcem tega strnjenega blokovskega naselja. Imam le malo slabe vesti, ker se mi zdi, da bi lahko več brala.«
Raznovrstna kulturna ponudba tudi v Šmartnem ob Paki
Tatjana Podgoršek
V počastitev slovenskega kulturnega praznika sta se v občini Šmartno ob Paki že zvrstila dva dogodka, in sicer minuli petek, ko so v dvorani Marof v Šmartnem ob Paki pripravili učenci tamkajšnje osnovne šole prireditev Romeo in Julija pri pouku slovenščine, v dvorani kulturnega doma v Gorenju pa tamkajšnje kulturno društvo večer poezije Preproga besed.
Osrednja prireditev pa bo na predvečer praznika, v torek, 7. februarja, ob 19. uri in prav tako v Gorenju. »Obeta se nam malo drugačna predstavitev kulture. Poleg članov gledališke skupine gorenjskega kulturnega društva bodo na odru nastopili še pevci,« je povedala Mirjam Povh, direktorica javnega zavoda Mladinski center Šmartno ob Paki, ki je koordinator in tudi izvajalec nekaterih kulturnih prireditev na tamkajšnjem območju. Poleg omenjenih bosta slovenski kulturni praznik zaznamovali še dve prireditvi, in sicer razstava o kulturi v Šmartnem, ki jo bo v prostorih šmarške-ga kulturnega doma pripravilo Kulturno društvo Šmartno ob Paki na sam praznični dan, ter koncert svetovno znanega blues kitarista Eugeneja Hidea-wayja Bridgesa. Ta bo v četrtek, 16. februarja, ob 20. uri in prav tako v šmarškem kulturnem domu.
»V okolju se na področju kulturne ustvarjalnosti res veliko dogaja celo leto in potrebna je precejšnja mera usklajevanja, da se stvari ne podvajajo ali prekrivajo. Obe kulturni društvi v občini delujeta zelo prizadevno, pa tudi javni zavod Mladinski center poskrbi za raznoliko kulturno ponudbo, saj želimo zadostiti vsem okusom ljudi, ki prihajajo na prireditve,« še pravi Polhova. Obiskovalcev na njih si želijo še več, kot jih beležijo, »a je hkrati s tem treba še pojasniti, da so prireditve, ki jih pripravljamo za širši krog ljudi, v zadnjem času malo bolje obi-
skane. To pomeni, da si jih ogleda več kot 100 obiskovalcev, tiste za posebne sladokusce pa več kot 50. Med njimi niso le občani občine Šmartno ob Paki, ampak tudi drugi,« je še dejala Mirjam Povh.
Rekli so>
Blaž Marovt iz Šmartnega ob Paki: »Kulturne ponudbe je v našem okolju res veliko celo leto. Je tudi raznovrstna in za različne okuse. Sam si najraje ogledam kakšno gledališko predstavo, sem pa tudi reden obiskovalec prireditev Poletnega festivala, ki ga organizira javni zavod Mladinski center Šmartno ob Paki. Lahko rečem, da se mi kulturni praznik »dogaja« vse leto. Če sem zadovoljen s ponudbo, pa tega ne morem trditi za obiskanost prireditev. Sem kar nekoliko razočaran nad odzivom občanov. Več bi jih lahko nagradilo nastopajoče za njihov trud.«
Tatjana Merzlak, Skorno: »Kulturnih prireditev se rada udeležujem ne glede, ali gre za koncert, gledališko predstavo, razstavo, literarni večer. Kultura nam bogati življenje, hkrati pa se na prireditvah družiš z ljudmi. Sicer pa zame niso kultura le prireditve, ampak tudi delavnice, na katerih rada sodelujem, predavanja in podobno. Tovrstne ponudbe je veliko, za vse okuse je, zato ne poznam pravega razloga, zakaj je na prireditvah tako skromen obisk, tudi na tistih, na katerih je ogled brezplačen. Ko nastopijo učenci osnovne šole, si njihovi starši in sorodniki še vzamejo čas in si ogledajo njihov nastop, v drugih primerih pa ni tako.«
■
■
■
Naš čas, 26. 1. 2017, barve: CM K, stran 10
10
KULTURA
"^AS
2. februarja 2017
Maturanti umetniške gimnazije so iskali vesolje v sebi
Na tradicionalnem Večeru 4. U je sodelovalo pet glasbenikov in sedem likovnikov umetniške gimnazije Velenje
Velenje, 26. januar - Dijakinje in dijaki likovne in glasbene smeri velenjske umetniške gimnazije vsako leto povabijo vrstnike, starše in vse ostale na predstavitev svojih talentov. Letos so ustvarjali z naslovom Vesolje v meni, ki jim je pustil veliko prostora za razmislek in izvirno izražanje. Mentorica likovnikov je letos bila profesorica Aleksandra Dolenc Gojevic, ki je povedala, da je bilo ustvarjanje zanje v nasprotju z glasbeniki, ki so temo raziskovali znotraj obstoječe glasbene literature, nekoliko bolj odprto, svobodno, »a hkrati bolj zavezujoče, ker so morali ustvariti nekaj novega, svojega. Iz spremnih besedil k posameznim delom je mogoče razbrati, kako so razmišljali o vesolju. Je pa posebnost tega razreda, da so v njem zelo različni posamezniki - če kdaj, potem letos prav posebej. To je razvidno iz izdelkov, ki so resnično individualni. Ustvarili pa so jih v času, ko imajo zelo veliko drugih šolskih obveznosti, odločajo pa se tudi o nadaljnjem študiju. Morda jim je raziskovanje teme našega večera pomagalo
tudi pri razmišljanju o sebi.«
Likovnica Noemi Čop je povedala, da so se v razredu veliko pogovarjali o temi, o njej pa je razmišljal tudi vsak pri sebi. »Ve-
mladega celjskega skladatelja Leona Firšta in jo tudi krstno izvedli. Harmonikar Jure Knez je ob naslovu večera Vesolje v meni razmišljal predvsem o tem,
priložnost. »V naših delih drugi spoznajo nas in naš način razmišljanja,« je še povedala Noemi. Sicer pa se bodo likovniki umetniške gimnazije maja predsta-
Takole so mladi avtorji razstave, kije še na ogled v preddverju orgelske dvorane velenjske glasbene šole, pozdravili goste Večera 4. U, ki so nato prisluhnili marimbi, orglam, flavti, harmoniki, klarinetu,
solo petju in skupni krstni izvedbi skladbe Poslednja pot.
solje se lahko interpretira kot nešteto različnih stvari - duša, človekova osebnost, vesolje samo. Sama sem razmišljala bolj abstraktno, o sebi in svoji duši.« Glasbeniki pa so posebej za to priložnost naštudirali skladbo
kako lahko z glasbo izrazi sebe, svoje občutke, energijo.
Dijaki radi izkoristijo vsako priložnost, da predstavijo svoje bodisi likovno bodisi glasbeno ustvarjanje ali pa s svojimi idejami in izvedbami popestrijo kako
vili še na tradicionalni razstavi v Galeriji Velenje Inventura, na katero se pripravljajo celo šolsko leto. Medtem pa glasbenike čakajo maturitetni koncerti in drugi nastopi.
• tf
Med deklico in žensko
Maja Lesjak Gavrilovska je v Galeriji eMCe plac postavila svojo junakinjo Malo Palo
Tina Felicijan
Risanje je Velenjčanki Maji Lesjak Gavrilo-
vski bilo v veselje od malega, med študijem na akademiji za likovno umetnost pa se je bolj usmerila v grafični dizajn. Takrat je slikarstvo in ilustracijo dala nekoliko na stran, dokler ji gostujoči profesor za ilustracijo ni ponovno vzbudil veselja do slikanja in različnih grafičnih
ženstvena in nežna. Maja jo interpretira glede na trenutni navdih in v sliko prenaša svoje občutke. Tokrat so barve bolj nežne in se tehnike prepletajo od akrilnih barv do tuša, markerjev, pastelov, barvic, kolaža. »Slike so nastajale tudi tako, da je želela vanje vkomponirati prve skice in risbe, ki so narejene zelo impulzivno, zato so v nekaterih primerih s posebno tehniko aplici-
Mala Pala ni doma le v knjižnih ilustracijah, na keramiki, tekstilu ali plakatih, ampak tudi v poeziji Maje Lesjak Gavrilovske. Razstava bo v Galeriji eMCe plac na ogled do konca februarja.
tehnik. Zaposlila se je kot grafična oblikovalka, ko ni prav veliko ustvarjala zase. Nato so se ji rodili štirje otroci in postali njen vir navdiha, da se je ponovno zagnala med barve in čopiče. Takrat je nastal lik Male Pale, ki jo spremlja že 15 let. »Prve risbice so nastale med študijem, nato pa je vedno, ko sem se lotila slikanja, nekako iz podzavesti nastalo to bitje z velikimi očmi, za katerega ne vemo, ali je deklica ali ženska. Včasih ji zrasejo krila, in ko nihče ne gleda, prileti med nas. Velikokrat je razočarana in žalostna, ampak nikoli ne obupa,« je junakinjo razstave v Galeriji eMCe plac predstavila avtorica.
Bolj ženstvena, poetična in izzivalna
Mala Pala nagovarja tako otroke kot odrasle, saj zna biti bolj nagajiva in otroška ali bolj
rane na platno.« Vedno pa ostanejo velike oči, s katerimi Mala Pala zre v gledalca, ga izziva, se mu hudomušno nasmiha, tako da ne ve, ali je krhka, močna, nagajiva ali sramežljiva, je povedala Maja. Z razstavo je pokazala tudi, da Mala Pala ne nastaja le na platnu ali papirju, pač pa tudi na tekstilu - tako na predpasnikih kot na pohištvu. Tik pred odprtjem razstave je namreč poslikala fotelj, v katerega je zleknila Malo Palo. Zanjo ima Maja Lesjak Gavrilo-vska različne načrte. Nastaja namreč otroška pravljica z ilustracijami, ki naj bi otroka spremljala od rojstva skozi odraščanje. Prenaša jo na torbice, pohištvo, superge. »Ljudje jo vidijo povsod in tako se tudi jaz marsičesa lotim in jo projiciram na različne materiale in predmete. Spekter možnosti je res širok,« je povedala in dodala, da bo Malo Palo prepustila toku. a
Aktivni literati
V Mestni galeriji Šoštanj so v sredo, 25. januarja, v okviru Galerijskih večerov predstavili zbornik Hotenja 26, ki je izšel v lanskem decembru. Literati so ga opremili s prozo in poezijo, v njem je tudi izsek iz raziskave, ki jo je o društvu za svoje diplomsko delo naredila Velenjčanka Tina Jazbec Zečiri. Kot gostje so v tem zborniku sodelovali člani društva Romano Vozo iz Velenja. Na večeru v Šoštanju je zbrane nagovoril predsednik Dušan Pirc, v predstavitvi vsebin pa sta simpatično sodelovala Vanja Kretič in Boštjan Oder.
Društvo tudi za letos pripravlja razpis za zbornik Hotenja 26. Več o programu društva, ki temelji na sodelovanju z lokalno skupnostjo in širše, bodo spregovorili na skupščini, ki jo načrtujejo konec februarja. V tem mesecu pa že pripravljajo skupaj z Zavodom za kulturo Šoštanj svečanost ob obletnici smrti pesnika Karla Destovnika Kajuha, predvidoma 22. februarja.
■ Milojka B. Komprej, foto Nace Serdinešek
ALTIERHATOR
Majhna velikanka
Bojan Pavšek
Vedno pogosteje laični javnosti pridejo pod roke raziskave in dognanja strokovnjakov, ki na razumljiv način razkrivajo skrivnosti našega sveta. Mednje zagotovo sodi tudi človeško telo. Medtem ko vozičkamo raziskovalce po Marsu, poganjamo su-perdelce, se celo teleskopsko dotikamo obodov črnih lukenj, si načrtno (in nenačrtno) zastavljamo neobičajna vprašanja, povezana z delovanjem naših organizmov. In neobičajna vprašanja ponujajo neobičajne odgovore. Včasih skrajno enostavne, drugič zapletene do onemoglosti. V začetku leta mi je v rokah šelestela znana poljudnoznanstvena revija, ki v enem od člankov opisuje novodobne izsledke placebo učinka. Gre za snov ali poseg, za katerega je prejemnik prepričan, da bo nanj deloval blagodejno. Pomembno pri teh blagodejnih »čudežih« je to, da sami prevzemamo vlogo zdravilca, natančneje naši možgani, ki s svojim vplivom na telesne mehanizme ustvarjajo (včasih celo šokantna) presenečenja. Kljub preprosti definiciji in v določenih primerih presenetljivo učinkoviti metodi izboljšanja (zdravstvenega/psihološkega) stanja pa tiči v placebo grmu en velik zajec, ki za zdaj še noče na dolgo in široko razglabljati o svojem bistvu. Na tem mestu bom zaključil svoje kvazi znanstvenodok-torsko razmišljanje, da me kompetentni strokovnjaki ne bodo preveč vlačili po zobeh. Nekaj pri vsem skupaj pa vseeno predstavlja kolumenski izziv. Ali placebo učinek enako deluje tudi zunaj našega telesa? Morda kot socialna hipnoza? Kot arhitekturna manipulacija? Kot politična katarza? Ali se morda celo na lokalnem območju odslikava kakšen primer dobre prakse?
Grafika: Bojan Pavšek + Freepik
Šoštanj je že vrsto let tesno povezan z elektrarno, njeno lokacijo, njenim delovanjem, njenim zaposlovanjem, njenim, njenim ... Drži? Drži! Pogled nekoliko globlje v preteklost pokaže, da je že pred energetskim gigantom mesto vedno imelo v rokavu kakšen adut, ki ga je podpiral ter vlekel skozi dobre in slabe plati zgodovine. Pri tem velja omeniti, da se brez kančka dvoma tudi usnjarstvo umešča v jagodni izbor vitalnih adutov. Ni nezane-marljivo poudariti, da potrebuje vsak adut za ohranitev lastne vitalnosti diplomatsko nego, premišljeno procesiranje in vizijo, ki navdaja z optimizmom. To pa zahteva od vseh, ki upravljajo njegove vitalne funkcije, odgovoren in iskren odnos, kar zna biti v času kapitalizma precejšen zalogaj. V nasprotnem primeru postane adut introvertiran, tog in odtujen. Posledica takšnega stanja se izraža v njegovi interni neaktivnosti za posege v eks-terni svet. Politično-gospodarski pretresi, ki jih je predvsem v zadnjih letih deležna Termoelektrarna Šoštanj, se zrcalijo tudi v njenem odnosu do okolja, v katerega je umeščena. Okolja, ki ji omogoča, da obstaja, dela in ustvarja. Nekoč preko obronkov Šaleške doline prepoznano kvalitetno sožitje industrije in mesta je danes le še medel spomin. Kljub vsem onesnaževalnim tegobam, ki jih je v preteklosti industrija injicirala v bližnjo in daljno okolico, je pokazala, da ji ni vseeno za živež okrog nje. Z odškodninskimi prispevki v občinsko malho, sofinanciranji gradenj javnih prostorov, skrbjo za urejanje urbane okolice, s sponzoriranjem športnih ter sodelovanjem pri drugih prostočasnih aktivnosti ji je uspevalo ohranjati dokaj iskreno moralno držo. Potem so prišli drugi časi. Današnji. Ti prinašajo nove potrebe. Nove potrebe ustvarjajo nove izzive. Novi izzivi oblikujejo nove odnose. Žal spada mednje tudi pomanjkanje razumevanja za sobivanje. Mesto Šoštanj tako na simbolni kot materialni ravni ni več mesto svetlobe. Sedaj je (spet) primeren čas, da lastno podobo redefinira, osmisli in gradi vizijo na drugačnih atributih. Takšnih, ki za svoj razvoj ne potrebujejo termoelektrarniške infuzije. Industrijska velikanka, krmiljena s pomočjo gospodar-sko-političnega avtopilota, trenutno namreč nima programirane možnosti za občasne postanke na svoji poti. Postanke, ki so vitalni za ohranjanje dobrih sosedskih odnosov. Je v fazi mimohoda. Začinjena s spretnim izmikanjem pozitivni mestni energiji. Zato v njeni okolici vlada prepričanje, da ne vpliva več blagodejno na mesto. Gre morda za placebo, ki mu je potekel rok trajanja?
■
Naš čas, 2. 2. 2017, barve: CM K, stran 13
2. februarja 2017

107,8 MHz
""^Jis	11
Radijski in časopisni MOZAIK
Zdravniki vam svetujejo
Radio Velenje je sopotnik poslušalcem na frekvenci 107,8 mega herca že več kot 40 let. Vsa ta leta si radijska ekipa prizadeva slediti sodobnim trendom poslušalcev, k tem pa sodijo tudi informacije o tem, kako ohraniti zdravje in kaj storiti, kako prepoznati bolezen, če se pojavi, in kako jo zdraviti.
Vsak četrtek ob 17. uri je temu namenjena radijska rubrika Zdravniški nasveti. V njej gostimo strokovnjake, družinske zdravnike iz javnega zavoda Zdravstveni dom Velenje, psihologe, specialiste, predstojnike oddelkov Splošnih bolnišnic Celje in Slovenj Gradec ter Bolnišnice Topolšica, Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Veseli smo, ker sprejemajo za-
nje še eno obveznost in našim poslušalcem ter poslušalkam informacije o določeni bolezni posredujejo iz prve roke. Te informacije so seveda splošne, so
pa zagotovo zelo dobrodošle vsem, ne glede, ali gre za preventivo ali kurativo. V prihodnje bomo poskušali privabiti k sodelovanju še strokovnjake
iz Psihiatrične bolnišnice Voj-nik, saj je novodobnih bolezni s področja duševnega zdravja zelo veliko.
Teme za Zdravniške nasvete največkrat izbiramo po aktualnosti. Večina oddaj poteka v živo, kar pomeni, da lahko zastavite vprašanja našim gostom po telefonu (897 50 30). Lahko jih posredujete preko spleta radio.velenje@siol.net. Priložnost je vredno izkoristiti. Prav tako vas vabimo k sodelovanju pri predlaganju tem za rubriko Zdravniški nasveti. Skratka, vabimo vas k sooblikovanju četrtkovih nasvetov za zdravje in dobro počutje. Imejte se lepo in bodite zdravi!
■ tp
PESEM TEDNA na Radiu Velenje
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.
1.	TOMISLAV BRALIČ I KLAPA INTRADE - Lipe oči
2.	HAMO & TRIBUTE 2 LOVE - Telo
3.	GOGS ft. INA SHAI - A čutiš to
Lipe oči je nova skladba, s katero se predstavljajo Tomislav Bralic in klapa Intrade. Pesem je nastala v sodelovanju s priznanim avtorjem Vinkom Barčotom, s katerim je popularna hrvaška zasedba že posnela uspešnice, kot so Zalutali pogled, Ne mogu te prestat jubit in Samo za tebe.
GLASBENE novice_j
LESTVICA domače glasbe
Taylor Swift in Zayn Malik v vročem videospotu
Taylor Swift in nekdanji član skupine One Direction Zayn Malik sta združila moči v skladbi, ki bo glasbeno pospremila nadaljevanje filma Petdeset odtenkov sive (nadaljevanje nosi naslov Petdeset odtenkov teme). Za skladbo z naslovom I Don't Wanna Live Forever sta posnela tudi videospot, v katerem sta presenetila s precej vročimi prizori. Za glasbeno podlago nadaljevanja erotične drame so sicer poleg njiju med drugim poskrbeli še Nicki Minaj, Sia, John Legend, Nick Jonas in Halsey.
benik, ki se ukvarja tudi z dramsko igro, režijo ter sinhronizacijo risank in televizijskih serij, se je na Emi predstavil pred dvema letoma s skladbo Mava to. Povabilo RTV Slovenija za nastop na Emi 2017 je bilo zanj veliko presenečenje, na katerega pa se je z veseljem odzval.
Elton John bo Hudičevko v Pradi predelal v muzikal
Glasbenik Elton John je potrdil, da bo po romanu Lauren We-isberger in uspešnem filmu režiserja Davida Fraknela za Broadway pripravil muzikal Hudičevka v Pradi. Filmske uspešnice iz
dijevi operi Aida in z muzika-lom po drami o Billyju Elliotu, ki so ga uprizorili na londonskem West Endu.
Britanska pošta se je poklonila Davidu Bowieju
Britanska pošta bo izdala zbirko desetih priložnostnih poštnih znamk, posvečenih lani umrli glasbeni ikoni Davidu Bowieju. Znamke, ki grejo v obtok 14. marca, bodo krasili motivi šestih naslovnic albumov in štirih koncertnih utrinkov. Tako bodo Britanci zaznamovali leto, v katerem bi Bowie praznoval 70-le-tnico, mineva pa tudi pol stole-
Namesto Maje Keuc bo na Emi 2017 nastopil Clemens
V prejšnji številki Našega časa smo poročali, da Maja Ke-uc zaradi kariernih obveznosti ne bo nastopila na letošnji Emi. Zdaj je že jasno, da bo namesto nje nastopil mlad glasbenik Clemens. Ta je že nastopil na Emi leta 2015, lani pa tudi na festivalu Poprock 2016. Uspešni glas-
tja od izida njegovega prvega albuma. Na poštnih znamkah so se znašle podobe z ovitkov albumov Hunky Dory, Aladdin Sane, Heroes, Let's Dance, Eart-hling in zadnjega, Blackstar, ki je izšel na glasbenikov 69. rojstni dan. Motivi s turnej pa zajemajo Ziggy Stardust tour (1973), Stage tour (1978), Serious Moonlight tour (1983) in 4 Reality tour (2004).
Britanska pošta se je v preteklosti z zbirko znamk že poklonila nekaterim glasbenikom. Lani poleti je denimo izdala deset priložnostnih znamk, posvečenih skupini Pink Floyd.
Carpe Diem imajo novega pevca
Celjska skupina Carpe Diem je v leto 2017 stopila z novim pevcem in novo ploščo. Dosedanjega vokalista Matevža je namreč nasledil mladi in energični Sergije Lugovski. V novem obdobju so fantje single, ki so jih nizali, zbrali na novi plošči in jo poimenovali Od Jutr naprej. Ob izidu plošče, ki predstavlja povzetek njihovega glasbenega ustvarjanja, vse od skladbe Jutr pa do danes aktualnih Tapet, pa imajo fantje pripravljeno še eno novico. Prvič bodo novo ploščo in novega pevca predstavili na promocijskem koncertu v soboto, 4. februarja, ob 21. uri v Celjskem mladinskem centru. Novo je tudi to, da z novim pevcem že snujejo novo ploščo.
leta 2006, v kateri sta v glavnih vlogah nastopili Meryl Streep in Anne Hathaway, se verjetno še vsi spomnite. Elton John, ki pravi, da je velik oboževalec tega filma in sveta mode nasploh, se je na Broadwayu v preteklosti že izkazal. Njegova priredba Disne-yjevega animiranega filma Levji kralj je bila zelo uspešna in je v broadwajske blagajne prinesla kar milijardo ameriških dolarjev. Kar nekaj uspehov je glasbenik nanizal še z muzikalom po Ver-
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas
1.	Vera & Originali - Rad imam tvoj nasmeh
2.	Ansambel Braneta Klavžarja - Drobna prevara
3.	Ansambel Jureta Zajca - Očetov dom
4.	Ansambel Petra Finka - Ozri se še enkrat
5.	Ansambel Okej - Milijon razlogov
6.	Ansambel Poet - Novo leto
7.	Ansambel Štumperger - Na sončni strani alp
8.	Ansambel Nasvet - Nič ne vem
9.	Ansambel Nemir - Glej jo glej
10.	Ansambel Urok - Do konca
www.radiovelenje.com
zelo NA KRATKO
BOHEM
Skupina Bohem nadaljuje zgodbo, ki jo je začrtala s skladbami, kot so On je jaz, Deveti junij, Romanca, Dan za vas ... in predstavljajo novo pesem Balada o njej. Za produkcijo je tokrat poskrbel Miha Gorše, izid pesmi pa je pospremil tudi nov videospot izpod taktirke Dejana Baboska.
NINA DONELLI
Mlada, komaj 19-letna pevka Nina Donelli, ki cilja predvsem na trg sosednje Hrvaške, predstavlja album Glazba, ljubav, život. Na albumu je enajst pesmi, za katere so poskrbeli različni avtorji, poleg novega albuma pa je Nina posnela tudi romantičen črno-bel videospot za pesem Na moj rodendan.
METAL DAYS
Festival MetalDays, ki se letos v Tolmin vrača petič zapored, je uvrščen na seznam najboljših festivalov metalske glasbe na svetu. Ob boku mu stojijo festivali, kot so Download, Desertfest in Nova Rock. Na letošnjem festivalu v
Tolminu se bo zvrstilo več kot 110 nastopajočih, med njimi pa bo tudi Marilyn Manson.
ALYA
Po zmagi na lanskoletnem festivalu MMS se Alya z optimizmom pripravlja na predizbor letošnje Eme. Na izboru za popevko Evro-vizije je Alya nastopila že šestkrat, prvič že leta 2004. Tokrat bo odpela skladbo z naslovom Halo. Glasbo je napisal Raay, avtorja besedila pa sta Tina Piš in Rok Lunaček.
ROKERJI
POJEJO
PESNIKE
Zavod Javna Muzika Maribor predstavlja peti single z letošnje izdaje dolgoletnega projekta Rokerji pojejo pesnike 12. Novi single ima naslov Stran, v njem pa sta avtorske moči združila družinski blues dvojec Baby Blue Gun in pesnica Milojka B. Kom-prej iz Šoštanja. Bluzovska melodija in Milojkino besedilo se v skladbi odlično dopolnjujeta.
Naš čas, 2. 2. 2017, barve: CM K, stran 12
12
"^AS
2. februarja 2017
^^ Darko Lihteneker, vodja Medpodjetniškega izobraževalnega centra Šolskega centra Velenje, jih ima veliko »za ušesi«. Ko podpre usta in zastriže z brki, je družbi takoj jasno, kaj sledi. Javna tajna je, da še posebej rad nastopa v ženski družbi. Tako se je tudi na nedavni prireditvi postavil pred skupino žena in verjel, da bodo zapele tako, kot bo on dirigiral. A se je uštel. Dekleta so mu jasno povedala, da naj svoje zborovske sposobnosti preverja na drugih svojih področjih.
ZANIMIVOSTI
Ščurek za valentinovo?
Že nekaj let v newyorškem živalskem vrtu ob prazniku zaljubljencev ponujajo možnost, da po partnerju oziroma partnerki poimenujete madagaskarske-ga sikajočega ščurka. Za slabih 10 evrov prejme oseba, po kateri je bil ščurek poimenovan, spletno potrdilo, da v živalskem vrtu odslej prebiva njen soime-

Pred oltarjem kar osemindvajsetkrat
Šiuli Ahter Tania se je leta 2011 poročila s takrat 40-letnim Jasinom Bjaparijem, in sicer v prepričanju, da je njegova tretja žena. Ko je mož nenehno ostajal od doma, se je žena lotila raz-
oziroma kanabisov med brez dodatkov. 39-letnik, ki je sicer tudi pridelovalec industrijske konoplje, je več let eksperimentiral, da bi dobil čisti konopljin med. Kot pojasnjuje, čebelarji, ki danes na trgu prodajajo konopljin med, v resnici s tem imenom ponujajo povsem običajen cvetlični
di za otroke itd. Omenjeni med sicer še ni naprodaj, se pa ugiba, da bi liter utegnil stati okrog 350 evrov.
S kofeinom v raziskavi skoraj ubili študenta
Na britanski univerzi Nort-humbria so opravljali znanstveno raziskavo vpliva kofeina na vzdržljivost pri športu. Dvema študentoma, ki sta se javila za praktični preizkus, so v pomarančni sok namesto 300 miligra-mov namešali 30 gramov kofeina - gre za količino, ki približno
la na naprave za dializo, vsak je izgubil več kot deset kilogramov telesne teže.
Umetna inteligenca prepoznava kožnega raka
Na ameriški univerzi Stanford so znanstveniki umetno inteligenco naučili, da diagnosticira kožnega raka že v začetnih fazah. Programu so naložili na tisoče fotografj različnih oblik rakavih znamenj, na osnovi katerih se je naučil prepoznavati to obliko raka, ki je v porastu. Testiranje, ki je vključevalo diagnostici-
njak. To leto so ponudbo razširili na simbolične čokoladne ali plišaste ščurke, ki pa bodo zaljubljenca olajšali za dobrih 30 evrov. V živalskem vrtu ob tem poudarjajo, da si morajo ljudje obstoj soimenjaka iz vrst ščurkov šteti v čast in tega nikakor vzeti kot žalitev. »Ljudje ta neverjetna bitja že od nekdaj obravnavajo nepravično in pogosto spregledajo, kako impresivni v resnici so: dih so sposobni zadrževati tudi po sedem minut naenkrat, neverjetno hitro lahko razvijejo odpornost na pesticide, preživijo pa lahko naravnost neverjetne odmerke sevanja, ki bi nas slabiče v hipu ugonobilo,« pravijo v živalskem vrtu v Bronxu.
iskovalne akcije. Ugotovila je, da je imel pred njo že 24 žena, po daljšem iskanju ji je uspelo najti imena in naslove kar sedemnajstih od njih. Šiuli je takoj vložila zahtevo za ločitev in ga zaradi zahtev glede dote prijavila policiji. »Brez moje vednosti se je medtem poročil z novo žensko,« je povedala medijem. Policisti so ga našli pri predzadnji ženi, nato pa vložili nalog za aretacijo. Ja-sin naj bi imel eno hčer s Šiuli, dve hčeri z drugo ženo, sina s tretjo, še enega sina s sedmo ter še eno hčer s 24. ženo.
Konopljin med
Francoski čebelar je na trgu nedavno ponudil »cannahoney«
med, ki ne vsebuje THC - njegov izdelek pa naj bi vseboval približno 10 odstotkov THC. Testiranja še potekajo, a Francoz je prepričan, da njegov med združuje lastnosti travniškega medu in kanabisa. Šele rezultati raziskav bodo pokazali, ali to velja tudi v zdravstvenem smislu in ali je pri morebitnem uživanju kanamedu potrebno upoštevati dnevne omejitve, ali je varno tu-
ustreza 300 skodelicam kave ali 375 pločevinkam Red Bulla. Napaka, ki je bila skoraj usodna, se je zgodila zato, ker nekdo od sodelujočih v raziskavi pri računanju optimalnih količin kofeina ni znal pravilno postaviti decimalne vejice. Oba 20-letna študenta, ki sta bila sicer v dobri telesni pripravljenosti, sta se po zaužitju stokratnega odmerka začela tresti, srčni utrip se jima je zelo dvignil, postala sta omotična. Vsak od njiju je v telo vnesel približno dvakratnik količine kofeina, ki je lahko smrtonosna, zato sta več dni preživela v intenzivni negi v bolnišnici, priklopljena sta bi-
ranje programa v primerjavi z diagnozami iz 21 klinik, je pokazalo visoko natančnost. Pravzaprav se je izkazalo, da zna algoritem globokega učenja to obliko raka prepoznati prav tako dobro kot dermatologi. Znanstveniki si zdaj želijo, da bi naredili še bolj kompakten sistem, da bi tako lahko razvili aplikacijo za mobilne telefone - če je namreč kožni rak ugotovljen dovolj zgodaj, je možnost ozdravitve kar 97-odstotna.
frkanje
» Levo & desno «
Dalj do Ljubljane
V	borbi, da bi z novo cesto prišli vendarle prej do Ljubljane, se bo mnogim Ša-lečanom in Korošcem pot do »obljubljenega« mesta zdaj še podaljšala. Policisti so v ponedeljek začeli meriti hitrost voznikov na območju Trojan. Prehitre naj bi s kaznimi upočasnili.
V	spomin
Letošnjo zimo si vtisnite v spomin. Ne vemo, kdaj bomo spet imeli tako: s snegom in mrzlo. In še z močno gripo povrhu.
Ironija
Se ne sliši malo ironično, da se nekateri tudi na območju Savinjske in Šaleške doline tudi uradno zavzemajo za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter podeželja. Ko pa druge vendarle bolj zanima trajnostni razvoj cest. Po kmetijskih površinah in podeželju.
Po novem!
Dobili smo nov domači slogan: socializem še za turizem ni dober. Da o zvezdi sploh ne govorimo.
Pomoč
Čeprav je pri nas še vedno veliko nezaposlenih, se v novomeškem Revozu že bojijo, da ne bodo dobili dovolj delavcev. Bodo zato v bližnjem Kočevju začeli graditi tovarno robotov?
Šoštanjski spomenik
Slišimo, da so v Šoštanju dobili nov spomenik. Združenolevični Luka Mesec je blok 6 proglasil za spomenik korupcije. Teš 6 kot spomenik uradno še ni odkrit. Korupcija menda še tudi ne.
Doslednost
V	našem šolstvu bo menda le prišlo do preobrata. Med mladimi je, pravijo, več zanimanja za tehnične poklice. Teh med zaposlo-valci primanjkuje. Če kaj poznamo naš sistem, jih tedaj, ko bodo nove generacija končale tovrstno izobraževanje, ne bo več primanjkovalo.
Povpraševanje
V	zadnjih mrzlih dneh je bilo tudi med zlikovci veliko »povpraševanja« po toplih oblačilih. In žganih pijačah. Te nekatere še hitreje pogrejejo.
Smrad
Pošteno so nas potegnili za nos: zato nam še bolj smrdi.
Naš čas, 2. 2. 2017, barve: CM K, stran 13
2. februarja 2017
""^Jis
INTERVJU
13
Barbara in Krištof - najbolj intimna izpoved doslej
Ob slovenskem kulturnem prazniku bodo v ponedeljek ob 19.19 v velenjski knjižnici predstavili četrti roman Petra Rezmana Barbara in Krištof - V njem se avtor dotakne tudi finančnih mahinacij pri gradnji šestega bloka TEŠ
Bojana Špegel
Velenje, 6. februarja - V ponedeljek, dva dni pred slovenskim kulturnim praznikom, bo v velenjski knjižnici pogovor o novem romanu Petra Rezmana Barbara in Krištof. Izšel je novembra lani, tik pred slovenskim knjižnim sejmom. Pisatelj, pesnik in dramatik v njem tematsko ostaja zvest Šaleški dolini in knapo-vstvu, a je, kot pravi sam, roman precej drugačen kot prejšnji trije. Še več; avtor je prepričan, da je to doslej njegov najboljši roman, a s kislim nasmehom doda, da ga vse od nastanka spremlja rahla smola, zato si ne upa napovedati, kako bo sprejet med bralci in literarnimi kritiki. Pravih odzivov kritikov še ni, zgodba pa je najbolj intimna Rezmano-va izpoved doslej, vanjo je vložil največ sebe.
Temna plat pogrezanja doline
Roman je izdala založba Goga iz Novega mesta. To ni prvo sodelovanje Rezmana s to založbo, že prvo je bilo zelo uspešno. »Pri njih je izšel tudi roman Zahod jame. Želeli pa so izdati še en roman, zato sem napisal roman Barbara in Krištof. Zaradi spleta okoliščin je na izid čakal dve leti, tako da je vmes prej izšel roman Tekoči trak, ki sem ga napisal nazadnje,« pripoveduje Peter Rezman. Gre torej za tretji napisani in zadnji izdani roman. Že po naslovnici knjige je jasno, da se zgodba dogaja v Šaleški dolini, saj vidimo pogreznine in v ozadnju Termoelekrarno Šoštanj. Še več. Menda je to prvi slovenski roman, ki se dotakne finančnih mahinacij, povezanih z gradnjo šestega bloka šoštanj-ske termoelektrarne. Ko avtorja vprašamo, ali se bo v zgodbi kdo osebno prepoznal, odgovori: »Mislim, da je oznaka rahlo pretirano apostrofiranje, da gre za popis dogodkov okoli šestega bloka. Gre za popis enega dne, ko se srečajo prebivalci vasi Kotel, ki so se morali odseliti iz svojih domov, ker se zemlja pogreza. Zato sem si dovolil za naslovnico zaprositi fotografa Aleksandra Kavčni-ka. Fotografija je narejena iz erspektive Gaberk proti Šoštanju, kjer se tla sedaj najbolj intenzivno pogrezajo.« Resnična slika te pokrajine je zgovorna. »Zgodba je prerez spominov glavnega junaka, ki pripoveduje svojo življenjsko zgodbo, pri tem pa se spominja otroštva in do-
godivščin, ki jih na dan srečanja, v nedeljo, 15. avgusta, oživi v rojstni vasi, ki se je potopila.« Petnajsti dan v mesecu je izbral zato, ker je bil to plačilni dan za rudarje. »Vsi vemo, kako so bili videti ti dnevi. Zame ima 15. avgust še poseben pomen v vseh mojih literarnih delih, saj se končujejo počitnice, življenje postaja bolj resno.« Določeni dogodki so v knjigi napisani zelo nazorno, zato pisatelj pravi, da prihaja ob tem tudi do zadreg bralcev, saj jih pričaka šok. »Ta je nameren. Zgodbo glavnega junaka peljem tako, da gre za njegov sprehod po njegovih rojstnih poteh, kijih ni več. Na drugi strani pa se zrcali bizarna situacija, ki se odrazi v resničnem srečanju ogroženih in preseljenih družin. Njihova srečanja so v resnici izredno topla, prisrčna in čustvena. Hkrati pa kar malo sarkastično izpade to, da običajno or-ganizatoiji teh srečanj povabijo tudi predstavnike rudnika, kijih zbrani hvalijo in so veseli, če dobijo kakšno »kišto pira«. V knjigi se zrcali temna plat pogrezanja Šaleške doline; v njej postavljam tezo, ki bi znala biti provoka-tivna, da je veliko »krivde«, da se Družmirje, Škale in Gaberke potapljajo, tudi na ljudeh, ki so tam živeli. Zato, ker se niso znali ali upali upreti. Junak spozna, da ni nič boljši, da smo vsi na nek način oportu-nisti. Ko se nam kaj lepega jemlje, se tega niti ne zavedamo, ko pa to izgine, je prepozno. Ljudje so se pustili tudi podkupiti.« Zato, pravi Rezman, je zaman jokati in stokati za nazaj. Na modelu dogodkov v Šaleški dolini pa lahko bralec po njegovem razbere, kako funkcionira ta svet.
Rezman ve, da je tisto, kar ga dela drugačnega od drugih literarnih ustvarjalcev, jezik, ki ga uporablja v svojih romanih. »Izgovorjen premi govor je zapisan avtentično, tako kot v tej dolini
govorimo. S tem pusti knjiga občutek realnosti. V knjigi Barbara in Krištof se pojavljajo celo tri jezikovne plasti; prva je slengovska, druga narečje, ki ga še danes govorimo, tretja knjižni jezik. Poseben homage pa je posvečen ljudskim pripovednikom in ljudem, ki so se v našem okolju potrudili, da zgodbe, ki izgi-
dar. »Vsaj polovico pesmi knjižnega prvenca Pesmi iz premoga sem napisal prav pod Zemljo,« izvemo. »Nimam humanistične izobrazbe, zato je bilo zame pomembno, da sem postal član literarnega društva Hotenja. To mi je odpiralo vrata v sodobno slovensko literaturo, do srečanj z avtorji. Ob tem je veliko bral in literarne svetove odpiral tudi kolegom v Hotenjih. Prihodnje leto bo minilo že 20 let, odkar je izdal pesniško zbirko Družmirje. Oba se še spomniva izvirne predstavitve v Družmirju, na domačiji, ki je bila zara-
Peter Rezman: »Ob branju romana Barbara in Krištof bralci doživijo zadrego in šok. Iz zgodbe lahko
razberejo, kako funkcionira ta svet.« (foto: Aleksander Kavčnik)
njajo z vsakim človekom, ki se odseli ali umre, ostajajo žive. Le tisto, kar ostane zapisano, res ostane, zato v knjigi citiram Leženske in druge pripovedi, ki so jih v društvu Revivas ohranili v knjigi Škalske zgodbe. Ob tem poudari, da bi morali v Šaleški dolini najti ljudi, ki bi se temu posvetili še bolj zavzeto. »Založniško bi bilo mogoče izpeljati še nekaj takih projektov, a časa ni več veliko, saj zgodbe izginjajo s časom in ljudmi.«
Poetično polje je postalo premajhno
Rezman je najprej ustvarjal poezijo. Prve pesmi je napisal, ko je bil še ru-
di pogrezanja že izseljena. »Ta pesniška zbirka je bila neke sorte programska pesniška zbirka, s katero sem konceptualno zaokrožil ustvarjanje poezije. Poetično polje je postalo premajhno, da bi lahko povedal, kar me je žulilo, zato sem svojo »tržno nišo« začel iskati v dramatiki.« Do leta 2005 je napisal dve drami, postal je član skupine dramskih ustvarjalcev Preglej. »Knapovske zgodbe« so se začele dogajati leta 2005, ko je za natečaj kratkih zgodb ustvaril zgodbo »Osemsto šestnajst«, ki je bila prepoznana kot ena boljših zgodb. »To mi je dalo korajžo, da sem napisal knjigo kratkih zgodb »Skok iz kože«, ki je
izšla leta 2008.« Ta mu je prinesla širšo prepoznavnost in literarno nagrado fabula. »Knjiga je bila prepoznana kot nekaj posebnega ravno zaradi knapo-vske tematike in metaforike, s katero sem predstavil rudnik kot življenje.« S tematiko, ki predstavlja življenje kna-pov, je nadaljeval tudi v knjigah Zahod jame in Tekoči trak. »Še posebej ponosen sem na oznako kritika Mateja Bogataja, da gre za »literarni muzej velenjskega rudništva skozi rabo jezika in etnološkega popisa dogodkov v premogovništvu, ki smo ga doživljali sredi osemdesetih let.«
Umetnost in umetniki bodo
To je misel, zapisana na dnu Petrovega mejla. »Kdor ve, kako živim, bi lahko rekel, da sem že rahlo fanatičen. V resnici sem imel »srečo«, da sem se pred skoraj dvema desetletjema zaradi bolezni invalidsko upokojil. Moje življenje je od leta 1998 v celoti posvečeno pisanju. Srečujem se z ljudmi, ki delajo podobno kot jaz. Vsi smo veseli objav, odzivov na naše delo. Kultura je po mojem postala zadnje pribežališče. Človek pride in gre. Tega se zavedam. Kot tudi, da bo za mano ostalo tisto, kar bom napisal. Živim tako, kot se mi zdi prav, s tem pa ustrežem tudi svojim duhovnim potrebam, ne samo hrani in pijači.« Ob tem doda, da če je nad čim razočaran, je nad tem, da v samostojni Sloveniji niso znali poskrbeti niti za enega »ne velikega ne malega, ne levega ne desnega, ne zgornjega ne spodnjega umetnika, ki bi lahko rekel, da živi izključno od svojega umetniškega dela. Mogoče je tu le peščica poustvarjalcev, ki jim to uspeva.« Državi najbolj zameri, da kljub temu, da je ustoličena na jeziku in literaturi, ne zna poskrbeti za poštene honorarje za opravljeno delo. »Velika stvar bi bila že, če bi ukinili davek na knjigo. V prejšnji državi, ki sem jo tudi sam kritiziral, je to bilo možno, v novi pa ni več.« Po drugi strani pa ga ne skrbi za branost. »Pri tem sem zmerni optimist. Živimo v čudnem, turbulentnem obdobju, ki se spreminja v smislu nosilca informacij. Zame je knjiga vedno pomenila vsebino, ne glede na to, ali jo dobiš na pametnem telefonu ali v klasični obliki. Prepričan sem, da se bo vse obrnilo nazaj k vsebinam, ljudje se bodo naveličali »pofla«. Branje kakovostnih del ne bo izumrlo.«
■
Ponosen na redko zgodovinsko knjigo
Pesmarica, ki jo ima v lasti Janez Osetič, naj bi bila najstarejša slovenska knjiga, natisnjena ne Celjskem
Velenje, 23. januarja - Zbiratelj Janez Osetič iz Vinske Gore je redno prisoten na bolšjih sejmih po Sloveniji. Svojo bogato zbirko starih razglednic in knjig pogosto obogati prav na njih. »Jeseni 2014 sem na bolšjem sejmu v Mariboru na stojnici velenjskega zbiratelja Rina Ne-mečka opazil staro knjigo, ki je takoj vzbudila mojo pozornost. Šele po tem, ko sva se dogovorila o menjavi in je že postala moja last, sem začel ugotavljati, za kakšno knjigo gre, saj je ta v zelo slabem stanju, manjkala pa je tudi naslovnica. S pomo-
čjo knjižničarja Frenka Špilerja, ki je tudi zbiratelj, sem ugotovil, da gre za katoliško katekizemsko pesmarico meniha Ahacija Str-žinarja, ki je bila tiskana v Gornjem Gradu daljnega leta 1729. En izvod knjige imajo v celjski knjižnici, drugega imam pa jaz,« nam ponosno pripoveduje in doda, da je to najstarejša knjiga v slovenskem jeziku, tiskana na Celjskem. Ker gre res za veliko redkost, so jo lani v posebni vitrini razstavili tudi v velenjski mestni knjižnici.
Avtor knjige, po rodu iz Škofje Loke, je kar 20 let opravljal služ-
bo župnika v Gornjem Gradu, kamor je prišel leta 1713. Leta 1733 se je tej službi odpovedal, da bi se lahko posvetil čaščenju sv. Frančiška Ksaverija v Rad-mirju pri Gornjem Gradu. Tu je na čast tega svetnika že leta 1715 ustanovil božjo pot, sezidal pa je tudi cerkev, ki je bila posvečena leta 1728. Le leto kasneje je izdal knjigo z originalnim naslovom »Katoliš krščanskiga vuka pejsme«. Poleg pesmi je v njej tudi prva slovenska péta maša. Ob izidu je zapisal, da jo namenja vsem generacijam, predvsem pa si želi, da bi mladi še več in raje
peli svete pesmi kot pa »nevarne in pohujšljive pesmi«. Osetič pravi, da gre za knjigo, ki je v njegovi bogati zbirki ena njemu najljubših, ob tem pa ga sploh ne zanima, koliko bi lahko zanjo dobil na trgu.
■ bš
Janez Osetič s pesmarico v slovenskem jeziku, natisnjeno daljnega leta 1729 v Gornjem Gradu.
't >Fr+
«HUVivCjJ-jH ||.-J£,.t-
Naš čas, 12. 1. 2017, barve: CM K, stran 14
14
VI PIŠETE
"^AS
2. februarja 2017
Težki dnevi na Mozirskih planinah
Po uspešnih akcijah v Revirjih januarja 1945 je I. bataljon III. brigade VDV na začetku februarja odšel preko Savinje čez Mozirske planine proti Graški gori
Štab III. brigade je ocenil, da je napočil čas za strukturne in kadrovske spremembe v brigadah, kot je načrtoval štab divizije. Predvideno je bilo, da bi se to zgodilo na Graški gori. 16. februarja smo se tam zbrali I., III. in IV. bataljon, II. ni uspelo priti. S kakršnimikoli strukturnimi spremembami ni bilo nič, tudi zato ne, ker je že dan prej sovražnik sprožil močno ofenzivo. Nemci so se odločili za neprekinjeno ofenzivo proti enotam NOV na Štajerskem, da bi na območju predvidene predalpske fronte izvedli totalno čiščenje in uničenje partizanskih enot. V tej ofenzivi je sodeloval poleg policijskih enot tudi okrepljeni polk Trenck. Na tem območju pa sta bili tudi Tomšičeva in Brači-čeva brigada.
Kako sem doživel Graško goro?
Ko smo prišli na Graško goro, smo morali zaradi začetka ofenzive takoj na položaje, čeprav smo bili skoraj popolnoma izčrpani. Že med decembrsko ofenzivo na osvobojeno ozemlje je bil namreč prav I. bataljon najbolj izpostavljen. Bilo je izjemno mrzlo, gazili smo po visokem snegu. Vse tri dni sem bil na položaju. Kot kurir v štabu bataljona sem moral pogosto do komandirjev čet na položajih. Zelo me je bilo strah sovražnikovih krogel. Borci so bili sicer v svojih zaklonih, jaz pa sem bil izpostavljen. Vendar sem imel srečo.
Sovražnik je seveda na vsak način hotel zavzeti naše položaje, a mu ni uspelo. Da Nemcem tu na Graški gori ni uspelo, je zasluga omenjenih treh bataljonov III. brigade VDV.
Po tridnevnih bojih s številčno močnejšim sovražnikom je
pod udarom topniškega ognja s Poljan nad Rečico. Bataljon je imel nalogo, da na vrhu Medve-dnjaka zamenja Bračičevo brigado. Vendar je zaradi slabe komunikacije padel v velike težave. Greben na vrhu Medvednjaka je namreč že zasedel sovražnik.
brigada brez večjih izgub, vendar premraže-nih in lačnih borcev krenila v tri smeri: III. bataljon proti Paškemu Kozjaku, IV. bataljon preko Menine v Revirje, mi, I. bataljon, pa preko zahodnih predelov Mozirskih planin proti Zgornji Savinjski dolini. Tu smo se delno oskrbeli s hrano in strelivom. Potem pa nazaj proti Gra-ški gori in Plešivcu. Tokrat smo padli v še močnejšo ofenzivo. Na to območje je namreč prišla še 14. divizija Galicien, tako je v tej ofenzivi sodelovalo več kot 20.000 sovražnikovih vojakov.
Ujeti med sovražnikovi koloni
11. marca je bataljon zavzel položaje vzhodno od Medvednjaka proti Mozirski koči. Dva dni sicer nismo bili v direktnem stiku s sovražnikom, vendar smo bili
Bili smo popolnoma obkoljeni. Ko smo prišli pod vrh, je sovražnik udaril z vso močjo. Ni bilo možnosti za kakršnokoli obrambo. Snega je bilo do pasu, spustili smo se po snežni drči. Tu smo padli pred sovražnikovo kolono, ki je prodirala navzgor. Bataljon je bil razbit. Posamezne skupine borcev so bile prepuščene same sebi. Zahvaljujoč izkušenosti borcev so ostale te skupine borbeno sposobne in se uspele prebiti iz sovražnikovega obroča. Bil sem v skupini dvajsetih borcev. Pritajili smo se v zaplati gozda in opazovali sovražnika, ki se je že pomikal navzdol. Od zgoraj pa je proti nam prihajala še ena večja skupina. Že je hotel vodja naše skupine dati znak za napad, ko je sovražnik krenil mimo. Pritajili smo se do večera in ob temi krenili navzgor, ne vedoč, kje je sovražnik. Prišli smo do neke
Mnenja in odmevi
Azilni dom
Odgovor civilne iniciative (CI) na članek o sklepu o vzpostavitvi izpostave azilnega doma (nč 26. 10. 2017, stran 7)
V uvodu moramo razjasniti, da v Civilni Iniciativi (CI) zaradi tihih groženj vladajoče politike (predvsem stranke SD) sodelujemo s svetniki opozicije (SDS, SLS, NSi ter samostojna svetnika Vid Glinšek in Matej Jenko), ki so bili oz. so pripravljeni zagovarjati demokratične interese tudi na področju azilne politike (v CI imamo zbranih najprej 500+, nato pa še 300+ podpisov).
Iz video arhiva sej (dobite jih na velenje.si/uprava-organi-ob-cine/svet-mov/seje) je mogoče videti in slišati, kako je župan vodil 17. sejo in kako je potekala sama seja. Že pri samem sprejemu dnevnega reda je župan kršil poslovnik (kar se dogaja pogosto) in ni podal predloga opozicije v razpravo niti na glasovanje. Tako je obveljal predlog točke dnevnega reda, kot jo je predlagala vladajoča politika (SD, SMC, DESUS).
Na 17. seji so nato v obrazloži-
tvah nekateri vladajoči svetniki drugače misleče svetnike etike-tirali s hujskači, dvoličneži, slabi ste, neetični ste, strašite ljudi in jih želeli diskreditirati s prirejenimi izjavami in lažmi (npr. kaj vse je pisalo na letaku). Predlogov opozicije se ob povzročenem šumu ni slišalo, zato jih niso niti obravnavali, ampak so sprejeli svoje!
Župan je na sami seji sicer predlagal »sklepe oz. zahteve«, ki so bili prinešeni na klop svetnikov med samo sejo, vendar tako pomembnih sklepov ni obravnavalo nobeno občinsko delovno telo, a so jih vladajoči svetniki kljub vsemu potrdili in sprejeli (ob obstrukciji opozicije). V isti sapi pa je župan že hitel razja-snjevati, da občina nima nobenih pristojnosti na tem področju (čemu pa so potem obravnavali in sprejeli sklepe oz. zahteve ...). Kasneje, na novinarski konferenci, se je skril še za ohlapno obrazložitev Ministrstva za javno upravo (o tem pa je sodišče že razjasnilo situacijo in razsodilo - primer Črnomelj).
Naši predlogi ob problematiki azilantov ali migrantov niso bili
kmetije, pregledali območje in previdno vstopili. Za mizo je sedel naš komandant bataljona Benjamin Žižmond in še dva borca. Na kmetiji smo se zadržali do ranega jutra, ko smo krenili proti Teru, se čez dan prikrili in šli zvečer čez sedlo navzdol proti Dol Suhi in nato do Šmi-hela nad Mozirjem.
V čast mi je, da sem bil eden od njih
Okoli 20. marca se je bataljon skoraj v popolnosti zbral v Šentandražu. Pri štabu brigade so bili do takrat prepričani, da je bil I. bataljon uničen. Ob tem naj dodam, da kljub izredno težkim razmeram v decembrski in februar--marčevski ofenzivi ni bilo niti enega primera dezerterstva. Med naloge VDV--ja je namreč sodilo tudi odkrivanje ubežnikov in njihovo vračanje v enote.
Pa še to: zakaj se je znašel naš 4. bataljon 14. marca na Menini planini, kjer je skupaj s Šladro-vo in Zidanškovo brigado odločilno vplival na izid borbe, ki jo je v knjigi Past na Menini planini opisal Franc Sever - Franta? Kot je zapisano zgoraj, so v štabu brigade mislili, da je bil 1. bataljon uničen 11. marca na Med-vednjaku, zato je štab v Revirje poslal 4. bataljon, ki je šel na poti tja preko Menine planine.
V Mozirskih planinah kakor tudi na Menini se je potrdilo, da so bili borci VDV izjemno izkušeni in zato sposobni boriti se in preživeti tudi v najhujših razmerah. V čast mi je, da sem bil eden od njih!
a Tone Tratnik
usmerjeni le proti nekontrolirani naselitvi.
V CI smo izpostavili, da ni celovite strategije integracije prosilcev (pomeni imeti jasne cilje, kako obravnavati, voditi ljudi, da se brez večjih motenj integrirajo v slovensko družbo) za mednarodno zaščito, kaj šele, da bi ta imela široko soglasje javnosti (to sedaj priznava tudi sam župan!)
Zahtevali smo tudi zavezo:
-	da bo državljankam in državljanom Republike Slovenije zagotovljena varnost in kakovost bivanja v lokalnem okolju in
-	da noben slovenski državljan ne bo imel nižjega življenjskega in bivanjskega standarda, kot ga imajo zagotovljenega prosilci za mednarodno zaščito!
Naj opozorimo tudi na dejstvo, da vladajoča politika s pozicije moči izkorišča tako vplive na medije kot uporablja vse ostale politične vzvode, da bi prepričala o pravilnosti in »humanosti« njihovega početja. Po potrebi pa se zateka tudi k ignoranci ali pa pozabljivosti ...
Župan je predsednik Sosveta za izboljšanje varnosti občanov, ki je neposredno povezan z
azilantsko problematiko. Moral bi sklicati Sosvet za izboljšanje varnosti občanov, pa ga ni. Nazadnje ga je sklical marca 2016. Pred tem pa 22. 10. 2015, na katerem pa so obravnavali točko »Nastanitev beguncev v mestni občini Velenje«! Župan je leta 2015 tudi izjavil, »da so se že začeli pogovori glede možnosti nastanitve dvestotih beguncev v Vegradov samski dom«, in tudi, da »nastanitev beguncev ni sporna«. Te seje se je udeležila tudi ministrica za obrambo Andreja Katič. Torej župan tega ni vedel, kot je še pred kratkim trdil v javnosti?
Zakaj župan s temi dejstvi ni takoj seznanil tudi svetnike?
Je župan Kontič ravnal neodgovorno, je npr. z izjavo, da ni nič vedel o dogovorih med Ministrstvom in lastnikom »Vegra-dovega samskega doma« več kot eno leto zavajal tako mestne svetnike kot občane Velenja?
Česa se boji župan, da je preprečil razpis referenduma, ki je najvišja oblika demokracije?
Vila Mojca je prenovljena
Velenje, 2. februarja - Danes ob 17. uri bodo v Velenju odprli prenovljene prostore Vile Mojca (Cesta Borisa Kraigherja 5), v katerih bodo delovali trije oddelki Vrtca Velenje. Prostore bo novemu namenu predal podžupan Mestne občine Velenje Peter Dermol.
Na začetku februarja se bodo nje preselile tri skupine otrok enote Najdihojca (2 oddelka 4-let in 1 oddelek 3-4 let).
Naložba je bila vredna dobrih 230 tisoč evrov. Sredstva so zagotovili iz proračuna Mestne občine Velenje.
V stroške so vključeni strojna, elektro in gradbena dela, hidroizolacija, nadzor, varstvo pri delu, nakup kuhinje, pohištva, zunanjega igrala, nove ograje okrog zunanjega igrišča in gradnja dovozne poti.
ŠTUDIJ NA VISOKI ZDRAVSTVENI ŠOLI V CELJU - ODLIČNA IZBIRA!
Visoka zdravstvena šola v Celju bo v študijskem letu 2017/18 v visokošolski strokovni študijski program Zdravstvena nega vpisala že 9. generacijo študentov izrednega študija, v študijskem letu 2016/17 pa je prvič vpisala študente tudi v magistrski študijski program Paliativna oskrba.
Zakaj izbrati študij na Visoki zdravstveni šoli v Celju:
Fleksibilna izvedba študijskih programov 1. in 2. stopnje, prilagojena potrebam izrednih študentov;
Dobro razvit sistem tutorstva in nudenje individualne pomoči ter podpore pri soočanju s študijskimi izzivi in težavami; Študijski proces poteka v sodobnih predavalnicah in specializiranih učilnicah zdravstvene nege z najsodobnejšo opremo; Raziskovalno delo študentom pod mentorstvom visokošolskih učiteljev
Klinično usposabljanje pote-
ka v učnih zavodih, ki spodbujajo aktivno učenje in vključevanje študentov v izvajanje aktivnosti zdravstvene nege, pod mentorstvom usposobljenih kliničnih mentorjev; Pestro obštudijsko dogajanje (ekskurzije, druženja študentov, mednarodne poletne šole, ipd.);
Možnost opravljanja dela študijskih obveznosti na partnerskih institucijah v tujini; Odlične zaposlitvene možnosti
v regiji, v širšem slovenskem prostoru ter v tujini.
Mnenje Rajka Gajška, študenta 3. letnika Zdravstvene nege
»Študij na Visoki zdravstveni šoli je precej zahteven, vendar ob dobrem sodelovanju s sošolci in spoštljivem odnosu do predavateljev, dosegljiv v rednih študijskih rokih. Predavatelji in vodstvo šole znajo študentom prisluhniti, priskočijo na pomoč ter se zavedajo obremenjenosti študentov z obveznostmi. Posebej gre izpostaviti sodelovanje študentov na zdravstveno vzgojnih stojnicah in pa tudi lokacijsko dostopnost šole.«
■
■
Naš čas, 2. 2. 2017, barve: CM K, stran 13
2. februarja 2017
""^Jis
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
15
d
BISERI
maturantskega plesa
Mame lahko
eksperimentirajo, očetje ne
Ko v družinah poskrbijo za garderobo svojega maturanta in maturantke, so na vrsti še starši. Zagotovo jim ni vseeno, kako bodo videti, zato sta danes modni kreatorki Petra Meh in Jelena Stevan-čevic pripravili modne nasvete zanje.
Mame maturantk in maturantov so po navadi ženske v najlepših letih, stare okoli štirideset, petdeset let. Pravijo, da so to nova trideseta. Se strinjam. Nekatere med vami ste izvor inspiracij v oblačenju in izžarevate energijo in zanimivo estetiko, druge se zopet počutite varne v klasičnih, preverjenih kombinacijah. No, potem imamo tu še tretjo skupino, ki so ji nasveti v modnih revijah povsem odveč in nepotrebni. Tudi prav.
Kaj torej obleči? Kostime, ki jih imate po navadi za službo in različne sestanke, pustite v omari. Ne tekmujte s hčerko, saj je ples njen in ne vaš. Z malo truda boste pričarale uglajen in
moden videz, brez bleščic in ostale navlake, ki sodi k novoletnim zabavam.
Letos imate na voljo celo paleto barv. Oranžna, rumena, modra ali rdeča. Ne? Modne so tudi bež, barva karamele, vijolična, vse nianse breskve ali banane, akvamarin ... Lahko pa se varno držite belo-črne kombinacije. Mo-notonijo pri barvah lahko razbijete z izbiro materiala: vsak kos iz fine volne, viskoze, svile, kašmirja ali usnja lahko s svojo tekstu-ro nadomesti odsotnost barve in kroja. Tako dosežemo maksimalen učinek s preprostim, vendar osebno prilagojenim krojem.
In kakšni so trendi? Letos so hit rokavi na zvonček. Če
bodo rokavi samostojni modni detajl, potem pazite na izbor tkanine. Bolj ko je tkanina kompaktna, bolje bodo rokavi stali in dominirali vašemu videzu. Rokavi v obliki zvončka so čudoviti na ozki obleki do kolen, kar je nedavno pred-
stavila naša rojakinja Melania Trump. Lahko izberete hlače s povišanim pasom in širokimi hlačnicami, ki segajo do tal. Optično boste podaljšale svoje noge in celotno figuro, grozi vam le spektakularen padec, če ne boste previdne pri hoji. Enostavne kose oblačil lahko poudarite s črtami, etno vzorci, re-interpretiranimi živalskimi vzorci in geometrijskimi printi.
Očetje žal ne morete eksperimentirati, saj je to tokrat v domeni vaših sinov. Moška klasična obleka, srajca s kravato ali brez nje. Poigrate se lahko z modnimi čevlji, naramnicami, zanimivimi okvirji očal in barvnimi nogavicami. Obleka mora biti obvezno čista, zlikana in predvsem vam mora biti prav. Ko moški stoji brez čevljev, morajo hlačnice segati do tal. To velja za klasični model padajočih hlačnic na rob. Pri zelo ozkih hlačah, ki so modne zadnja
leta, so hlačnice seveda krajše, tako da se vidi celoten čevelj. Prav tako mora telesu pristajati suknjič. Velikost je ustrezna, če se obleka prilagaja ramenom. Ko stojite, naj bodo gumbi zapeti. Na suknjiču, ki ima tri, je zapet srednji ali zgornja dva, najnižji je lah- ; ko odpet. V primeru suknjiča z dvema gumboma je lahko odpet le spodnji, zgornji mora biti zapet. Pa še to. Obvezno si nabavite dokolen-ke, ki segajo vsaj do sredine meč. Pogled na poraščeno nogo ni najbolj erotičen.
Tako, družina je oblečena. Naslednjič pa še malo o modnih dodatkih in čevl jih. ■
Na vrsti so starši in otroci
Ravnatelji so enotni, da vestno pripravljene šolske torbe ne bi bile tako težke
Velenje - Da so šolske torbe pretežke, kot smo poročali v prejšnji številki Našega časa, je treba pripisati več dejavnikom, na katere bodisi šole bodisi starši in otroci nimajo prav veliko vpliva. Široka ponudba učnih gradiv, med katerimi na posameznih šolah izbirajo strokovni aktivi, so eno. Učbeniki in delovni zvezki izhajajo v vse večjih formatih, papir in platnice so debelejši. Učitelji sicer imajo nekaj manevrskega prostora, a da bi sledili učnemu načrtu, morajo še vedno za vsak predmet predpisati bodisi gradiva bodisi pripomočke, ki se jih ob pestrem urniku nabere precej. Izbira šolske torbe in njena vsakodnevna priprava na pouk pa je drugo.
Ravnatelji vseh velenjskih osnovnih šol so o tej temi - razlogih za težke šolske torbe, ukrepih proti temu na posameznih šolah in priporočilih za zmanjševanje teže - spregovorili na kolegiju in povedali, da
so na prav vseh šolah upoštevali ukrepe ministrstva ter tako nabavili učna gradiva za na klop in za vse učenke in učence namestili satovja, predalnike, police ali omarice za odlaganje odvečnih šolskih potrebščin med poukom. Na OŠ Gorica, denimo, namesto delovnih zvezkov pri nekaterih predmetih uvajajo interaktivne učbenike in delovne zvezke in svetujejo čim tanjše zvezke, saj stolistni že zdavnaj niso več potrebni. Na OŠ Šalek material za likovno vzgojo ali tehniko dobijo v šoli. Ravnatelji in ravnateljice drugih šol prikimavajo in se strinjajo tudi, da se v šolskih torbah poleg gradiv in potrebščin znajde še marsikajkaj drugega. Čeprav učitelji pri pouku povedo, kaj bodo učenci potrebovali pri naslednji uri, ti poleg zemljevida k pouku geografije, recimo, prinesejo še učbenik in delovni zvezek. V šolo prinesejo spominske knjige, gradivo za verouk, glasbeno šolo ali rekvizite za druge
obšolske dejavnosti, v torbi pozabljajo športno opremo in podobno. Na Livadi in CVIU so stehtali nekaj torb in opazili, da precejšen delež bremena predstavlja torba sama, razlika v teži torb učencev v istem razredu pa znaša tudi pet kilogramov.
Ravnatelji so sklenili, da bodo še naprej spodbujali učitelje, naj otroke iz ure v uro obveščajo, kaj bodo pri pouku potrebovali, in naj jih navajajo na uporabo nameščenih odlagalnih površin. Menijo pa, da lahko za red v šolskih torbah največ storijo starši, ki lahko najprej izberejo ustrezno oblikovano in lahko torbo, čemur bi morali pri izbiri dati prednost pred barvo ali motivom, nato pa otrokom pomagajo pripraviti torbo in jo tudi pregledajo (učitelji tega namreč ne smejo). Otroci pa bi morali zbrano poslušati in upoštevati navodila učiteljev.
• tf
Srečanje starejših
Krajevna organizacija Rdečega križa Desni breg tradicionalno organizira srečanje starejših nad 70 let v Kolodvorski restavraciji. Kljub mrazu je bila tudi letos udeležba zelo dobra.
V kulturnem programu sta nastopila harmonikarski orkester Barbara Premogovnika Velenje ter tamburaški sestav Klinčece.
Zbrane sta pozdravila predsednik Območnega združenja RK Velenje Jože Kožar in podžupan Mestne občine Velenje Srečko Korošec, ki je na kratko predstavil načrtovane aktivnosti, predse-
Udeležba na srečanju je bila tudi letos velika.
dnici krajevne organizacije Rdečega križa Danici Markus pa se je zahvalil za požrtvovalno delo, ki ga opravlja že 25 let.
V mestni četrti Desni breg živi
560 občank in občanov starejših nad 70. let.
a D. Markus
Poklica za kariero, zadovoljstvo in dober zaslužek
Na Šoli za rudarstvo in varstvo okolja v Velenju edini v Sloveniji izobražujejo za poklica geotehnik in geostrojnik rudar -poklica prihodnosti
Peter Rozman in Albin Vrabič: »Veliko je tehtnih razlogov, zakaj naj se mladi odločijo za poklic geotehnik in geostrojnik.«
Na informativne dneve 10. in 11. februarja se še posebej skrbno pripravljajo na Šoli za rudarstvo in varstvo okolja Šolskega centra Velenje, saj želijo bodočim dijakom še posebej predstaviti razloge, zakaj naj se odločijo za poklica geotehnik in geostrojnik rudar. Za omenjena poklica izobražujejo edini v Sloveniji.
»Oba sodita k poklicem prihodnosti, saj omogočata delo v zanimivem okolju, hitro zaposlitev in dober zaslužek,« pravi ravnatelj šole Albin Vrabič. Po njegovem mnenju ima izobraževanje v teh programih velike prednosti že med samim šolanjem. »Na šoli izobražujemo dijake po vajeniškem sistemu, ki ga uvajajo v Sloveniji, že vsa leta. Dijaki ta-
REKLI so > Matevž Skok, izjemni dijak Poklicne in tehniške rudarske šole (danes Šole za rudarstvo in varstvo okolja) v šolskem letu 2005/06, zakaj izbrati program za poklic geotehnik: »Na Šolo za rudarstvo in varstvo okolja sem se vpisal po dveh letnikih drugega programa šole zato, ker za športnike na njej niso imeli razumevanja. Ker pa je me rudarstvo in dogajanje pod zemljo zanimalo, je bila odločitev toliko lažja. Danes mi ni žal in sme ponosen, ker sem bil njen dijak. Šola mi je dala potrebna strokovna in praktična znanja ter izkušnje, ki mi pridejo v vsakdanjem življenju še kako prav. Z veseljem sem spominjal tudi odnosov na šoli. Učitelji na »rudarski« šoli so nam bili kot drugi straši in prijatelji, čeprav nismo vedno imeli enakega mnenja. Šola in poklic sta izpolnila moja pričakovanja in verjamem, da ga bosta tudi tistim, ki se bodo odločili za takšno izbiro.«
ko pridobijo potrebna uporabna znanja neposredno v samem delovnem okolju, kar pomeni, da so po uspešno končanem tri-(geostrojnik rudar) oziroma štiriletnem izobraževanju (geotehnik) takoj zaposljivi. Naši dijaki praktični pouk opravljajo na Premogovniku Velenje, kjer za šestmesečno usposabljanje v zaključnem letniku prejmejo lahko 300 evrov nagrade na mesec. Ne vem, kje je še takšna stimulacija za prizadevne srednješolce.«
Trditev o možnosti takojšnje zaposlitve je Vrabič podkrepil s podatkom, da je lani Premogovnik Velenje zaposlil 50 geotehnikov in geostrojnikov rudarjev in da je »počrpal vse zaloge.« Ljudje z omenjenima poklicema pa niso zaposljivi le v premogovništvu, ampak še v rudarstvu, na površinskih kopih, pri gradnji predorov cest, sanaciji plazov, na geodetskih in jamomerskih delih, geoloških raziskavah, na vrtinah, v predelavi surovin in še in še. »Približuje se izgradnja hitre ceste tretje razvojne osi, pri kateri bodo izvajalci kar nekaj let potrebovali poklice s tega področja.«
Peter Rozman, šolski svetovalni delavec, pa je med ugodnostmi poleg pridobitve štipendije omenil še brezplačni učbeniški sklad, več individualnega dela z dijaki v razredu, brezplačen prevoz na prakso, zanimive strokovne ekskurzije, projektni teden v naravi. Za prihodnje šolsko leto so predvideli v razpisu za vpis v obeh programih po 28 prostih mest za novince.
Oba sogovornika sta še zatrdila, da je med njihovimi nekdanjimi dijaki danes kar nekaj uspešnih posameznikov. Najbolj aktualen je Matevž Skok, prvi vratar slovenske rokometne reprezentance.
a Tatjana Podgoršek
Naš čas, 12. 1. 2017, barve: CM 
K, stran 16
16
ŠPORT

2. februarja 2017
Borut Plaskan: »Fantje so pridno vadili!«
Rokometaši Gorenja začenjajo v nedeljo (ob 20.30) s tekmo z makedonskim Vardarjem drugi del tekmovalne sezone - V domačem tekmovanju želijo oba naslova
V glavnem francoskem mestu Parizu so v nedeljo s finalno tekmo med gostitelji in presenečenjem prvenstva Norvežani sklenili 25. svetovno rokometno prvenstvo. Francozi so po pričakovanju ubranili naslov. Zmagali so s 33 : 26 in že šestič postali najboljši na svetu. Nič manjše
Nato sta po izjemni igri Slovencev sledila tako rekoč čudežen preobrat in zmaga naših fantov.
Rokometašem in selektorju Veselinu Vujovicu tudi naše čestitke.
V naslednjih dneh in tednih bodo v središču pozornosti ljubiteljev rokometa spet domača
niso prišli v Velenje. »Proti temu nismo mogli nič. Odigrali smo tekmo med sabo. Priprave so tekle, kot smo načrtovali. Tokrat na srečo nekaj večjih težav s poškodbami ni bilo. Nekaj časa bo manjkal le Anže Ratajec, ki so mu operirali koleno. Moram pohvaliti fante. Vadili so zelo zavze-
ni bilo veselje med Skandinavci. Medalja je sploh njihova prva na velikih tekmovanjih.
Veliki junaki prvenstva pa so vsekakor slovenski rokometaši. Dan prej, v soboto, so si z zgodovinsko zmago z 31 : 30 nad Hrvati priigrali bronasto medaljo. Ta dvoboj s sosedi gotovo ne bo nikoli pozabljen. Po prvem polčasu so imeli Hrvatje prednost petih golov, v deseti minuti nadaljevanja že neverjetnih osem.
tekmovanja. Igralci velenjskega Gorenja, ki so se takoj po novem letu začeli pripravljati na drugi del, bodo v nedeljo na tekmi regionalne lige Seha gostili skopski Vardar, trenutno vodilno moštvo v tej regionalni ligi.
Po besedah trenerja Boruta Pla-skana so se dobro pripravili na drugi del sezone. Zadnje prijateljske tekme z Borcem iz Banjalu-ke (BiH) sicer ni bilo, ker gostje zaradi obolenj nekaterih igralcev
to. Bili so zelo pridni in menim, da lahko dokaj samozavestno pričakujemo nadaljevanje. S tem tudi nedeljo, ko odpiramo drugi del sezone. Komaj že čakamo.«
Vardar je trenutno najmočnejše moštvo v ligi Seha. »Je vrhun-
ska ekipa. Na vseh igralnih položajih ima zelo kakovostvne igralce. S tem se ne obremenjujemo. Igrali bomo svojo igro in skušali doseči četrto zmago. Verjamem, da se bo moral v naši dvorani vsak tekmec zelo potruditi, da bo odnesel točke iz nje. To velja tudi za našega nedeljskega nasprotnika. V teh preostalih tekmah tudi mi želimo dobiti čim več točk in si izboljšati trenutni položaj na lestvici. Po končanem tekmovanju v tej ligi se bomo začeli pripravljati na naše državno prvenstvo in seveda na sklepni pokalni turnir. Teh šest tekem v ligi Seha nam bo služilo tudi kot dobra priprava za domače tekmovanje.« Doma prepričljivo, s štiri goli prednosti pred Koprom, vodi Ribnica. Ste presenečeni? »Niti ne. Imajo zelo kakovostno ekipo. Prav tako Koper. Tu so še preostali (Krka, Loka, Ormož, Maribor ...), ki se bodo skušali uvrstiti v končnico.« Vaša želja pred začetkom sezone je bila osvojitev obeh naslovov. To si želijo seveda tudi tukajšnji ljubitelji rokometa. Najbrž bi bili zadovoljni tudi z enim? »Športno je želeti oba, zadovoljni pa bi bili gotovo tudi z enim. Šli bomo iz tekme v tekmo, na koncu pa bomo videli, kaj bomo dosegli.«
■ S. Vovk
Gorenje - Vardar (5. 2., 20.30), Nexe - Gorenje (8. 2.), Metalurg - Gorenje (21. 2.), Gorenje - Meškov Brest (25. 2.), Gorenje - Tatran Prešov (1. 3.), Izvidjac - Gorenje (7. 3.)
Vrstni red: 1. Vardar 15 tekem 38 točk, 2. Veszprem 15 - 35, 3. PPD Zagreb 13 -28, 4. Celje Pivovarna Laško 15 - 27, 4. Meškov 14 - 26, 6. Nexe 13 - 12, 7. Gorenje 12 - 12, 8. Metalurg 13 - 10, 9. Tatran 14 - 10, 10. Izvidjac 14 - 3.
Lani streha, letos skladiščni prostori
V ospredju članov Planinskega društva Šmartno ob Paki skrb za varen korak in izobraževanje - Letos med drugim druženje na 23 pohodih
Tatjana Podgoršek
Šmartno ob Paki, 21. januarja
- Za 155-članskim Planinskim društvom Šmartno ob Paki je uspešno in delovno leto. Svoje poslanstvo so, po prepričanju njegovega predsednika Zorana Predolnika, tudi lani opravljali dobro.
boti ob prazniku Občine Šmartno ob Paki.
Zoran Predolnik je na občnem zboru društva napovedal zanimivo in delovno tudi leto 2017. 23 izletov v gore načrtujejo, skrbeli bodo za vzorno urejeno Martinovo pot in del Savinjske poti, katere skrbniki so. Prednostna letošnja naloga ostaja izobraže-
Na občnem zboru so se med drugim dogovorili, da bodo maja letos zaznamovali 20-letnico samostojnega delovanja društva.
Urejali in skrbeli so za varen korak pohodnikov po Martinovi poti (lani jo je prehodilo blizu 500 ljubiteljev narave) ter na delu Savinjske poti, 20 pohodov na slovenske in tuje vršace se je udeležilo 407 ljubiteljev narave in gora, ponosni so na delo podmladka, ki deluje na šmarški osnovni šoli. Pozornost so namenili še izobraževanju vodnikov. Pošteno so zavihali rokave pri ureditvi društvenih prostorov, ki si jih delijo s šmarškim konjerejskim društvom, sodelovali so na Veseli Martinovi so-
vanje markacistov in vodnikov, saj slednje čaka usposabljanje za podaljšanje licence. Letos naj bi končali tudi obnovitvena dela na brunarici v Martinovi vasi. »Lani smo prekrili streho, letos nameravamo urediti skladiščne prostore ob pisarni društva.« Poleg utečenih aktivnosti jih letos čaka še praznovanje 20-letnice samostojnosti društva. Zaznamovali jo bodo v maju s pohodom na Goro Oljko, po sestopu pa bodo organizirali druženje v Martinovi vasi v Šmartnem ob Paki.
■
Kopica medalj in državni rekord
V	nedeljo, 29. januarja, se je v Mariboru končalo prvo od treh zimskih državnih prvenstev v plavanju. Več kot 400 plavalcev iz 26 klubov je štiri dni merilo svoje moči na absolutnem, mladinskem in kadetskem prvenstvu Slovenije. Med njimi je dobro tekmovalo 14 plavalcev Plavalnega kluba Velenje. Kljub odsotnosti Nastje Govejšek, ki nadaljuje študij v ZDA, in menjavi generacij so velenjski plavalci osvojili več medalj kot v preteklem letu. Skupno so osvojili 2 zlati, 3 srebrne in 6 bronastih medalj. V absolutni konkurenci je Kristjan Meža osvojil zlato medaljo na 100 m mešano in srebrno na 50 m prosto. V finale so se uvrstili še Nuša Erjavec (50 m, 100 m in 200 m prsno), Miha Sušec in Luka Geršak (100 m in 200 m hrbtno), Aida Jusic (100 m hrbtno) ter ženska štafeta 4 x 50 m mešano in mešana moško-ženska štafeta 4 x 50 m mešano.
V	mladinski konkurenci sta Miha Sušec (na 200 m hrbtno) in Luka Geršak (na 100 m hrbno) osvojila bronasti medalji. V finale sta se uvrstila še Tine Praprotnik na 50 m in 100 m prsno ter Jaša Jernej Rakun
Kokalj na 200 m delfin. V kadetski konkurenci je mešana moško--ženska štafeta na 4 x 50 m prosto zmagala in hkrati postavila še kadetski državni rekord. V štafeti so plavali: Matija Pohorec, Jaša Gradi-šek, Nina Jakop in Aida Jusic. Med posamezniki je Aida Jusic osvojila srebrno medaljo na 100 m hrbtno in bronasti medalji na 50 m in 200 m hrbtno, Jaša Gradišek je prejel srebno medaljo na 100 m prosto in bronasto medaljo na 200 m prosto, Matija Pohorec pa bronasto medaljo na 50 m hrbtno. V finale so se uvrstili Nina Jakop na 50 m prosto in štafeti kadetov (4 x 50 m in 4 x 100 m prosto).
Velenjski plavalci so se na prvenstvu Slovenije izkazali po uvrstitvah in doseženih rezultatih. Odplavali so absolutni in štiri kadetske klubske rekorde.
Absolutni klubski rekord: Miha Sušec: 200 m hrbtno 2:07,84; kadetski klubski rekordi: Aida Jusic: 50 m hrbtno 30,45, 100 m hrbtno 1:05,25 in 200 m hrbtno 2:23,09 ter Jaša Gradišek: 400 m prosto 4:13,48
a Marko Primožič
VISOKA ŠOLA *w * ZA PROIZVODNO •M« INŽENIRSTVO
Mariborska cesta 2, Celje
Postani diplomirani inženir strojništva
Vabljeni k vpisu v visokošolski strokovni študijski program Sodobno proizvodno inženirstvo
(izredni študij)
PRIPRAVITE SE NA IZZIVE I 4.0 NA VISOKI ŠOLI ZA PROIZVODNO INŽENIRSTVO
Kaj je četrta industrijska revolucija?
Poenostavljeno rečeno gre za uvajanje digitalnih tehnologij, avtomatizacije, robotike, informacijsko-komunikacijskih tehnologij, strojnega vida in drugih pametnih zaznaval, dodajalne proizvodnje in drugih omogočitvenih tehnologij na nov celovit način, z namenom bistvenega povečanja učinkovitosti in uspešnosti v celotni verigi dodane vrednosti. S četrto industrijsko revolucijo vstopa »internet stvari« v proizvodne obrate.
Kakšne zaposlene bodo iskala podjetja?
Podjetja eno največjih ovir za uspešen prehod v industrijo 4.0 vidijo prav v nezadostnih kvalifikacijah zaposlenih. Tudi po 4. industrijski revoluciji bo človek ostal ključni dejavnik uspešnega poslovanja. Zahteve po ključnih kom-petencah in veščinah zaposlenih pa se bodo seveda precej spremenile. Tradicionalne delovne naloge se bodo združevale in oblikovale se bodo nove. Vedno bolj bodo pomembne digitalne kompetence. Najbolj pomembne veščine bodo postale reševanje zapletenih problemov, kritično razmišljanje in inovativnost.
Kaj lahko na tem področju svojim študentom ponudi Visoka šola za proizvodno inženirstvo v Celju?
Visoka šola za proizvodno inženirstvo s sedežem v Celju izvaja študijski program Sodobno proizvodno inženirstvo, ki traja 3 leta, strokovni naziv, ki si ga pridobijo diplomanti, pa je diplomirani inženir strojništva. Poudarek študija je na ključnih omogočitvenih tehnologijah za 4. industrijsko revolucijo torej na računalniško podprtem obvladovanju celotnega življenjskega cikla izdelka, sodobnih proizvodnih tehnologijah, avtomatizaciji in robotizaciji, uporabi računalniških orodij za digitalizaciji in optimiranje proizvodnih postopkov ter računalniško podprtem načrtovanju in vodenju proizvodnje. V prihodnosti načrtujemo tudi magistrski študijski program na tem področju.
Naš čas, 2. 2. 2017, barve: CM K, stran 13
2. februarja 2017
""^Jis
ŠPORT IN REKREACIJA
17
Odtekli zadnji krog
Pa smo ga! Odtekli zadnji krog v naši ligi »Moj najhitrejši krog« po kolesarsko-sprehajalni poti okoli Velenjskega jezera. Dva meseca smo se družili, tekmovali in tudi sprehajali. Začeli smo v nalivu, končali pa, v šali rečeno, z drsalkami na nogah. No, niso bile drsalke, so pa bile v pomoč dereze. Prav tako so znani tudi zmagovalci. To smo vsi, ki smo imeli energijo in voljo vstati vsako soboto in ob 9. uri »dati ga-sa«. Kakor tudi tisti, ki smo prihajali na tekaško druženje in ob kavi premlevali prihodnje teka-
ške cilje in nasvete, kako doseči svoj tekaški cilj ... Upam, da smo s to tekaško ligo naredili prvi korak k tem ciljem.
Vabljeni na zaključno prireditev v soboto, 4. februarja, ob 9. uri, da podelimo priznanja za vse, ki so bili vsaj trikrat na te-
ku. Vsi, ki so bili na teku vsaj štirikrat, pa so razporejeni v kategorije, kjer se upošteva vsota najboljših štirih časov. Najboljši bodo prejeli pokale. Največja pripadata Nataši Kotnik in Jerneju Vivodu.
a Boža in Stane
Kegljanje
Z odlično igro do zmage
V taboru Šoštanjčanov je bilo tokrat povsem drugačno razpoloženje kot pred tednom dni. Na Ravnah na Koroškem so se pomerili z zadnjeuvrščeno ekipo Špedicija RCM - Črna. S presenetljivo postavo je domači strateg hotel ukaniti šoštanjskega trenerja, ki je moral zato nekoliko spremeniti vrstni red parov. Za igro prvega para so domačini določili svoj najmočnejši par, gostujoči trener pa jim je nasproti postavil trenutno nekoliko slab-
ša igralca, ki sta kljub porazu z odliko opravila svoje delo. Domači so povedli z 2 : 0 in prednostjo 76 kegljev. Težko delo je čakalo drugi gostujoči par. Njun siloviti začetek pa je domačega trenerja prisilil v menjavo, ki pa ni bistveno vplivala na nadaljnji potek igre. Šoštanjčana sta bila premočan par, saj sta vso razliko ujela že v prvem setu te igre, v nadaljevanju pa sta si priigrala še razliko 46 kegljev. Za potrditev zmage sta igralca v tretjem paru potrebovala le točko, osvojila pa z odlično igro obe. Da so Šoštanjčani igrali izredno dobro, kaže skupni rezultat in uvrstitev treh igralcev v moštvo kola na gostovanjih. Ekipa je v tej sezoni
že drugič dosegla 600 kegljev -Kramer. Kljub zmagi Šoštanjča-ni ostajajo na petem mestu, saj so vse vodilne ekipe zmagale na gostovanjih, z izjemo Dravograda, ki je izgubil pri vodilnih Pergola hišah. Že v soboto pa se lahko vse premeša, saj se bodo vodilne ekipe pomerile med seboj. Na kegljišču v Šoštanju bo gostovala ekipa Miklavža. Srečanje se bo začelo ob 14. uri.
Kegljanje, 2. liga - vzhod 12. krog
Špedicija RCM : Šoštanj 2:6 (3252:3370)
Šoštanj: Pintarič - 530 (0), Sečki - 550 (0), Fidej - 557 (1), Kramer - 607 (1), Ha-sičič - 566 (1), Arnuš - 560 (1).
Hokejski dan
štajerskih
klubov
Velenje, 4. februarja - Hokejski klub Velenje bo to soboto od 9. ure dalje na drsališču v Sončnem parku pripravil Hokejski dan štajerskih klubov 2017. Namenjen bo otrokom, ki trenirajo hokej. Mladi hokejisti se bodo v tekmovalnem ozračju pomerili v igri 5 : 5 (plus vratarja). Vsaka ekipa bo odigrala po 4 tekme, dolge 10 minut. Velenjski hokejisti bodo poskrbeli tudi za pogostitev tekmovalcev, za starše, ki jih bodo pripeljali v Velenje, pa pripravljajo presenečenje. Tekme bodo gotovo zanimive tudi za gledalce, njihova spodbuda pa za mlade igralce.
a bš
V Bočni so se družili starodobni smučarji
Tradicija je obujena, vsak par smuči, palic ali obutve je že pravi zaklad
Podmeninski gadje so skupina sta-rodobnih smučarjev, ki deluje pod okriljem Planinskega društva Gornji Grad. So vaški smučarji, oblečeni v doma spletene jopice, puloverje, kape, šale, rokavice, nogavice in gama-še iz prave ovčje volne. Smučajo na lesenih smučeh brez robnikov, imajo leskove palice in stare originalne čevlje. Na tekmovanjih, ki jih organizirajo društva starodobnih smučarjev iz cele Slovenije aktivno sodelujejo, a so tudi vsakoletni organizatorji le-teh. Eno od
teh je bilo v Bočni v soboto, 21. januarja. Na srečanju se je tokrat zbralo 38 udeležencev iz devetih slovenskih sta-rosvetnih smučarskih društev.
Po pozdravnih nagovorih ter predstavitvah vseh nastopajočih skupin, ko so s svečami namazali dilce in »ušta-vhali« robnike, so se pognali po dobro utrjeni snežni veleslalomski progi med koli. Šlo je »kot sam hudič«, je bilo slišati v izteku, a je bila na srečo postavitev vratc ravno pravšnja in za večino »oldijev« obvladljiva. Po vrato-
lomni vožnji so se pomerili še skakalke in skakalci na 13-metrski skakalnici v skokih v daljino. Organizatorji so ocenili vsako smučarsko zvrst posebej, stisnili roke vsem ter jim podarili
tudi spominek na Bočno. Najboljšim pa obesili kolajne in ve se, da bodo ob letu spet vsi čakali na vabilo na prihodnje srečanje v Bočno.
a Jože Miklavc
Planinsko dogajanje pozimi
Po hribih
Zadnjič sem nanizala naša zimska potepanja po bližnji okolici. Zaradi kratkega dneva so krajše poti zelo primerne za ta čas, so pa vseeno zelo lepe in zanimive.
Naš zadnji potep s planinci UNI 3 Velenje smo opravili iz Doliča v smeri osemsto metrov visokega Turjaka, ki smo ga do-
v prostorih gasilskega doma v Dramljah. Udeležba je bila zelo lepa skupaj s strokovnim vodstvom PZS in predsednikom na čelu. Na njem smo pregledali opravljeno delo v preteklem letu in predstavili naloge za letošnje leto. Poudarek srečanja je bil na urejanju katastra planinskih poti, izpopolnitev evi-
renu v nižinskih predelih se namreč po težavnosti zelo razlikuje od visokogorja.
Izleti
PD Dramlje se je zelo potrudilo z organizacijo in pogostitvijo srečanja, za kar se mu lepo zahvaljujemo! V soboto, 11. februarja, vse planince in ljubitelje
Planinci UNI 3 na startu v zasneženem Doliču
segli po pravi »zimski pravljici« preko zelo zanimive in razgledne Gore in Turjaka ter se spustili v Mislinjo. Tam smo se ob avtobusnem postajališču okrepčali v prijetnem lokalu Vagon, od koder se jih je večina že od tam vrnila v Velenje, tretjina pa se nas je odpravila po kolesarski cesti skozi tunela do Doliča in od tam v Velenje.
V tem času je sezona zborov članov, ki smo jih v nekaterih planinskih društvih že »spravili pod streho«.
Konec januarja smo se mar-kacisti Savinjskega meddruštve-nega odbora, ki je največji pod okriljem Planinske zveze Slovenije (PZS), zbrali na 43. zboru
denc načelnikov markacijskih odsekov planinskih društev in evidenc markacistov. Posebno pozornost smo posvetili skrbniškim pogodbam naših planinskih poti, za katerih sklenitev nas zavezuje l. 2007 sprejet Zakon o planinskih poteh. Pri tem se pojavljajo številne težave, ki jih je potrebno dosledno reševati, za kar je poleg strokovnega znanja potrebna velika mera energije, časa in potrpežljivosti.
Praksa je pokazala, da je smiselno dosedanji sistem izobraževanja markacistov razčleniti na določene stopnje zahtevnosti. Pokrajina Slovenije je raznolika in planinske poti imajo različne stopnje zahtevnosti. Delo na te-
narave vabijo na 36. pohod po Drameljski planinski poti, katerega izhodišče je pred gasilskim domom v Dramljah od 7.30 do 8.30.
PD Vinska Gora pa v nedeljo, 5. februarja, vabi na 29. zimski pohod na Ramšakov vrh, izhodišče zanj pa je pred večnamenskim domom v Vinski Gori od 7.30 dalje. Odslej bo start prostovoljnim prispevkom in okrep-čilom nekoliko višje od domačije Gonžar pri lovski koči na Lopatniku, cilj pa kot doslej na Tuševem, kjer se bo možno okrepčati.
a Marija Lesjak
Fakulteta za energetiko izjemno uspešna v mednarodnem prostoru
Trenutno fakulteta sodeluje v petih mednarodnih projektih širom Evrope in tudi izven njenih meja, skupno s partnerji iz 17 držav. Mednarodnih aktivnosti se poleg visokošolskih sodelavcev aktivno udeležujejo tudi študentje Fakultete za energetiko, bodisi z vključevanjem v same projekte, ali v okviru študentskih izmenjav preko programa Erasmus in na ta način del svojih študijskih obveznosti opravijo v tujini.
Tako bo meseca marca 2017 šest študentov Fakultete za Energetiko odpotovalo na krajše izpopolnjevanje s področja energetskega načrtovanja, na Univerzo Algarve, Portugalska. Na ta način študenti razvijajo inovativnost, kreativno razmišljanje in druge kompetence, ki jim bodo omogočile lažji prehod iz procesa izobraževanja do zaposlitve.
Mednarodna aktivnost Fakultete za energetiko Univerze v Mariboru pa se ne kaže samo preko sodelovanja pri projektih, pač pa tudi z udeležbo predavateljev Fakultete za energetiko na vabljenih predavanjih v tujini. Tako profesorji, asistenti in raziskovalci gostujejo na različnih univerzah po svetu. Razlog
gostovanj je močno povezan z nenehnim usposabljanjem kadra Fakultete za energetiko, saj se še kako zavedamo, da je študentom potrebno ponuditi kakovosten študijski proces in vsebine, ki so primerljive s svetovnimi trendi.
Predavatelji Fakultete za energetiko so izjemno dejavni tudi v različnih mednarodnih znanstvenih združenjih in mrežah s področja energetike in dosegajo vodilne znanstvenoraziskovalne in razvojne dosežke. Le-te objavljajo v vrhunskih mednarodnih znanstvenih publikacijah ter na strokovnih in znanstvenih dogodkih.
Fakulteta za energetiko si bo tudi v prihodnje prizadevala krepiti prepoznavnost v evropskem in svetovnem visokošolskem prostoru, trudila se bo za čim večjo internacionalizacijo ter odprtost v mednarodni visokošolski prostor.
Študenti Fakultete za energetiko na Erasmus izmenjavi v
Czestochowi na Poljskem
Naš čas, 12. 1. 2017, barve: CM K, stran 18
18
modroBELA kronika

2. februarja 2017
Reševanje težav predali centru
Velenje, 24. januarja - V torek se je na Kersnikovi sin sprl z mamo, nato pa se z nožem spravil nad starejšega brata. Spor se je tokrat dobro končal, policisti pa bodo, ker gre za otroka, reševanje težav v družini predali centru za socialno delo.
Požar v Lokovici
Šoštanj, 24. januarja - Zaradi pregrete pločevine dimnika je v torek zvečer na ostrešju hiše v Lokovici izbruhnil požar. Po dolgi, mokri in mrzli noči gasilcev, ki so požar pogasili, so zjutraj opravili ogled kraja policisti. V požaru je nastalo za okoli 15.000 evrov škode. Z ugotovitvami bodo seznanili državnega tožilca.
Ukradli drago kolo
Šoštanj, 25. januarja - Iz kolesarnice stanovanjskega bloka na Cesti heroja Gašperja v Šoštanju je neznanec v sredo odpeljal kolo znamke S-works, belo-rdeče-črne barve, in s tem oškodoval lastnika za 2.500 evrov.
Tat potreboval frezo za sneg
Gornji Grad, 26. februarja - Neznanec je enkrat v času zadnjih desetih dni iz objekta ob starejši hiši v Gornjem Gradu odtujil frezo za sneg. Lastnik ocenjuje škodo na 700 evrov.
Brez vlomov ne gre
Šmartno ob Paki, 26. februarja - Policisti so v četrtek v jutranjih urah opravili ogled vloma v vrtno uro ob stanovanjski hiši v Šmartnem ob Paki. Neznanec je povzročil škodo na objektu, iz notranjosti pa ni ničesar odtujil.
Male Braslovče, 27. januarja - V Malih Braslov-čah na območju Policijske postaje Žalec je neznanec skozi balkonska vrata vlomil v stanovanjsko hišo. Ukradel je nekaj gotovine in zlata.
Topolšica, 29. januarja - V nedeljo so bili policisti obveščeni o vlomu v stanovanjsko hišo v To-polšici. Storilec je vanjo prišel skozi okno, odnesel pa ni ničesar.
Pobegi stanejo
Velenje, 27. januarja - Velenjski policisti so v zadnjem tednu, do tega torka, obravnavali devet prometnih nesreč. K sreči so se vse končale zgolj z materialno škodo.
Med njimi sta bili dve, pri katerih je povzročitelj s kraja pobegnil. Policisti udeležencem v nezgodah svetujejo, da če je to možno, skušajo zapisati registrsko številko takega vozila. To bo olajšalo iskanje pobeglega voznika ali voznice in oškodovancu reševanje zadev pri zavarovalnici.
Voznikom, ki s kraja pobegnejo, pa svetujejo, da se vrnejo na kraj nezgode ali pridejo na policijsko postajo. V nasprotnem, večinoma jih dobijo, lahko računajo na 500 evrov globe.
Iz POLICIJSKE beležke
Ne Sazasu, ampak policiji
Velenje, 24. januarja - V torek je na Jenkovi odmevala glasna glasba. Velenj-čanki, ki jo je vrtela, pa računa ni napisal Sazas, ampak so ga kar policisti.
Grozila naj bi z nožem
Velenje, 24. januarja - V torek zvečer je policiste poklical Velenjčan in jim povedal, da v lokalu na Kidričevi starejša ženska gostom grozi z nožem. O tem pa v lokalu, ko so se tja napotili policisti, nihče ni nič vedel.
Zmerljivke v bolnišnici
Topolšica, 24. januarja - V torek zvečer je zaposlena v Bolnišnici Topolšica policistom naznanila, da jo je v službi ozmerjala obiskovalka enega od pacientov. Ko bodo policisti o dogodku zbrali potrebna obvestila, bo morala obiskovalka neprimerno vedenje pojasniti, najbrž pa tudi poravnati.
Trije ostali brez avta
Velenje, Šoštanj, 25. januarja - V
sredo so policisti na Šlandrovi v Velenju ustavili voznika, ki je vozil brez veljavnega vozniškega dovoljenja. Po taki vožnji je ostal tudi brez avta. V petek, 27. januarja, pa so pri nadzoru prometa v jutranjih urah na območju Šoštanja ustavili dva voznika. Oba sta vozila brez veljavnega vozniškega dovoljenja, pri enem od njiju pa so ugotovili tudi prisotnost alkohola in na vozilu nameščeni ukradeni registrski tablici. Policisti so obema avtomobila odvzeli.
Udaril jo je
Velenje, 25. januarja - V sredo so moškemu, ki je na Kidričevi cesti po obrazu udaril žensko, policisti napisali kazen.
Grožnje preverjajo
Šoštanj, 27. januarja - V Ravnah pri Šoštanju so obravnavali grožnje, do katerih je prišlo v civilnopravdnem sporu,
v Velenju pa so v soboto, 28. januarja,
obravnavali izsiljevanje in grožnje preko SMS sporočil. Za tistim, ki jih je pošiljal, zbirajo obvestila.
Ponujal drogo
Velenje, 27. januarja - Policisti so v petek opravili nadzor gostinskih lokalov na območju Velenja. V enem od njih so naleteli na osebo, ki je prodajala prepovedano drogo. Čaka jo kazenska ovadba.
Vlom v stanovanjsko hišo
Šoštanj, 29. januarja - V nedeljo so policisti opravili ogled vloma v stanovanjsko hišo v Lajšah, v ponedeljek, 30. januarja, pa je krajan Pesja v svoji hiši zalotil neznanca. Ta je s kraja pobegnil. Po podrobnem pregledu je prijavitelj dogodka ugotovil, da mu je neznanec očitno poskušal odtujiti vozilo.
SPREJEM CELOSTNE PROMETNE STRATEGIJE OBČINE ŠOŠTANJ
Pri izdelavi Celostne prometne strategije (CPS) v Občini Šoštanj zaključujemo še zadnjo fazo načrtovanja izvajanja in vzpostavitve nadzora, ki predstavlja zadnje večje poglavje pred dejanskim sprejemom dokumenta na Občinskem svetu Občine Šoštanj. V tej fazi smo opredelili odgovornosti in določili vire financiranja posameznih ukrepov, ki smo jih v predhodnih korakih CPS izbrali skupaj z vsemi sodelujočimi.
V	postopku izdelave CPS, ki je trajal 10 mesecev, smo izvedli številne delavnice, javne razprave, sestanke, terenske oglede, razstavo in prireditev na prostem, izvajali aktivnosti skupaj z Mestno občino Velenje, izvedli nagradno anketo in preko 50 intervjujev, pri čemer so sodelovali številni strokovnjaki, predstavniki podjetij in organizacij, ki v občini Šoštanj delujejo na posameznih področjih povezanih s prometom, Ministrstvo za infrastrukturo ter tudi številni občani.
CPS je strateški dokument za trajnostno mobilnost, ki vključuje načela trajnostnega razvoja tudi na področju prometa. Bistvo traj-nostnega razvoja pa je ohranjati naš planet v dobri kondiciji oz. poskrbeti za to, da s svojim delovanjem ne bomo ogrozili lastnega obstoja. Trajnostna mobilnost tako pomeni zagotoviti mobilnost za vse in obenem zmanjšati promet ter njegove negativne vplive na okolje. To lahko dosežemo z več hoje, kolesarjenja in JPP ter z ekološko sprejemljivejšimi energenti. Če smo doslej daleč največ pozornosti namenjali avtomobilu, se bomo od zdaj naprej posvetili človeku. Zagotovili bomo optimalne pogoje za pešce in kolesarje in uvedli privlačen in funkcionalen javni potniški promet.
V	zadnji fazi smo med drugim izvedli dve delavnici. Prva je potekala z učenci in učitelji Osnovne šole v Šoštanju. Učencem smo na ustvarjalen način predstavili bistvo trajnostne mobilnosti in ugotovili, da obstajajo pomembnejše vrednote od avtomobilov. Zares pomembno je v življenju zdravje, dobro počutje, varnost, druženje, družina... Namesto dragih avtomobilov je zato bolje, da kakšno pot opravimo z vlakom ali avtobusom, kjer se med vožnjo lahko družimo. Peš hoja in kolo pa poleg tega poskrbita še za gibanje, dobro počutje in zdravje. Cilj delavnice je bil narediti
prvi korak h kasnejši izvedbi ukrepa trajnostnih prihodov v šolo, zato smo tako učencem kot tudi ravnateljici predstavili razne akcije spodbujanja otrok k trajnostnim načinom prihajanja v šolo. Druga delavnica je potekala s širšo javnostjo, kjer smo skupaj zasnovali korake do izvedbe ukrepov iz naslednjih ključnih področij: uvedba Lokalca v občini Šoštanj, ETM in promocije ter aktivnosti v povezavi z MOV, trajnostni prihodi v vrtec, šolo in na delo, izboljšanje kakovosti zraka zaradi motornega prometa in premogovniškega jaška, umiritev hitrosti in povečanje varnosti v prometu ter izgradnja električnih polnilnic v občini oz. povečanje uporabe okolju prijaznejših goriv. Poleg naštetega Občina Šoštanj sicer načrtuje še celo vrsto drugih ukrepov, kot npr. dogradnjo in ureditev manjkajočih peš in kolesarskih povezav v občini, ureditev in zazelenitev parkirišč v mestu in podobno. Poleg delavnic, ki so vključevale javnost, je Občina Šoštanj skupaj z izdelovalci CPS izvedla več sestankov, na katerih je bil oblikovan akcijski načrt, ki bo osnova za uresničevanje vizije Občine Šoštanj v naslednjih 5 letih. Gradivo je na koncu obravnavala še Komisija za okolje in prostor.
CPS se zaključuje s sprejemom dokumenta na Občinskem svetu Občine Šoštanj, 7. februarja 2017. Javnosti bomo rezultate predstavili s kratko zloženko in obsežnejšo brošuro, ki bo na različnih javnih mestih na voljo tako strokovni kot tudi laični javnosti.
Več na: www.sostanj.si.
Naložbo sofinancirajo Evropska unija in Republika Slovenija iz kohezijskega sklada ter Občina Šoštanj.
Občina Šoštanj
Želijo si novo cisterno
Člani Prostovoljnega gasilskega društva Paška vas ocenili opravljeno delo - Letos v ospredju izobraževanje, tekmovanja, vaje
Tatjana Podgoršek
Paška vas, 28. januarja - Začeli so se občni zbori gasilskih društev v Šaleški dolini. Med prvimi na njem ocenijo opravljeno delo v minulem ter sprejmejo smernice delovanja v tekočem letu člani Prostovoljnega gasilskega društva Paška vas.
Predsednik društva Peter Lever je ugotavljal, da je za njimi še eno uspešno leto, saj so uresničili vse načrtovane naloge. Operativci društva so se udeleževali raznih izobraževanj, desetine so se zavzeto pripravljale na tekmovanja in na njih nekatere dosegle zavidljive rezultate, izvedli so tradicionalno prireditev Noč na vasi v Paški vasi, tekmovanje enot starejših gasilcev v rokovanju s starimi ročnimi ter motornimi žagami, aktivnosti ob mesecu požarne varnosti ter nekatere druge družabne dogodke.
Tako kot Lever se je zahvalil
za uspešno delo mentorjem, desetinam za uspehe na tekmovanjih, 36 operativcem za sodelovanje v sedmih intervencijah tudi poveljnik društva Marko Kumar. Slednji so opravili več kot 200 prostovoljnih ur. »Kar me najbolj veseli, je to, da se v ak-
urjenje na vajah, tradicionalne aktivnosti ob 1. maju, mesecu požarne varnosti, prireditev Noč na vasi v Paški vasi. Več energije nameravajo nameniti pridobivanju mlajših v svoje vrste ter poglabljanju aktivnosti za obogatitev strojnega parka z
Več energije bodo namenili mladim, so med drugim povedali na občnem zboru.
cijah nihče ni poškodoval, česar pa ne morem trditi za opremo. To smo popravili ali jo nadomestili z novo, nabavili pa smo še nekaj zaščitne opreme.«
Tudi letos bodo v ospredju 117- članskega društva izobraževanje članov, sodelovanje desetin na tekmovanjih, njihovo
novo gasilsko cisterno. Sedanja je stara 27 let in zanjo na trgu že težko dobijo rezervne dele. Novo gasilsko vozilo si želijo leta 2020, ko društvo praznuje 100-letnico delovanja.


Naš dom stoji na Viču, med zelenicami športnega parka, proč od mestnega hrupa, a obenem blizu centra mesta in številnih srednjih šol.
Dijaški dom Vič zagotavlja varno zavetje dijakinjam in dijakom, ki nadaljujejo šolanje v slovenski prestolnici, omogoča uspešno šolanje in prijetno bivanje.
Po obveznih učnih urah in brezplačnih inštrukcijah se naši dijaki in dijakinje srečujejo pri interesnih dejavnostih, kjer se sproščajo in razvijajo svoje interese.
Dijaški dom VIC
Gerbičeva ul. 51 / a • 1000 Ljubljana T: 01 47 901 11 F: 01 47 901 36 ddv.info@guest.arnes.si • www.dd-vic.si
seminarji, delavnice, tečaji
najem predavalnic
V -i
www.abitura.si • Lava 7, 3000 Celje • telefon: 03 428 55 32
■
Naš čas, 2. 2. 2017, barve: CM K, stran 13
2. februarja 2017
""^Jis
UTRIP
19
Velika skrb izobraževanju in opremi
HOROSKOP
Gaberke, 28. januarja - V PGD Gaberke so 21. januarja pripravili občni zbor gasilske mladine, minulo soboto pa so delo v lanskem letu in načrte za letošnje leto pregledali še člani in članice društva. Izvolili so tudi delegate za občni zbor GZ Šaleške doline, podelili priznanja in odlikovanja in v svoje vrste sprejeli nove člane. Na dogodku so bili tudi župan Darko Menih, poveljnik poveljstva občine Šoštanj in hkrati predstavnik GZ ŠD Boris Goličnik in predsednik KS Zvonko Koželjnik, saj PGD Gaberke celo leto tesno sodeluje z njimi.
Poveljnik društva Aleksander Judež je povedal, da so lani pogasili dva dimniška požara in požar traktorja, intervenirali pa so v Ravnah, kjer je bila nevarnost eksplozije peči za centralno kurjavo. Ko je konec avgusta Slovenijo zajelo močno deževje, je bila ogrožena hiša ob Velunji. Zato so pregledali in očistili njeno porečje pod vsemi mostovi od starega gasilska doma dalje. Veliko so se izobraževali, tečaje je uspešno opravilo 11 članov. Izobraževanje za posredovalce v zvezi je opravilo 16 članov. Predsednik društva Bogdan Lampret je poudaril, da jim dela nikoli ne
Društveno priznanje je prejela desetina starejših gasilk in njihov mentor, saj so lansko leto zasedle drugo mesto v državi. Nanje so zelo ponosni. (foto: Jerneja Videmšek).
zmanjka, vestno pa skrbijo tudi za še boljšo pripravljenost in usposobljenost članov ob klicih na pomoč. Lani so dokončali nadstrešek nad hišo in gasilskim domom, kjer so imeli prej težave pri večjih nalivih. Zato so za boljše odvodnjavanje zamenjali tudi rešetke in jaške. Maja so organizirali tekmovanje za pokal Gasilske zveze Slovenije in KS Gaberke, julija pa so uspešno izvedli Šaljive ga-
silske igre. Veliko so se posvečali druženju, organizirali so dvodnevni izlet za mlade na Smrekovec in gostili kolege iz Zibike. Tik pred iztekom leta so renovirali še kuhinjo in prostor ob šanku. Čeprav je sponzorjev vse manj, so veseli, ker njihovo delo in investicije podpirata tako Občina Šoštanj kot KS Ga-berke. Z njihovo pomočjo so lani kupili tudi osebno zaščitno opremo za gasilce. ■ bš
Uživaj v moči in lepoti svoje mladosti
... in nasmejan, radoveden in željan izzivov ter novih izkušenj vstopi skozi šolska vrata SGLŠ Postojna.
S SGLŠ Postojna boš »v odprtem razmerju« tri ali štiri leta. V teh letih boš potrdil veliko »prošenj za prijateljstvo« in se družil s tistimi, ki bodo verjeli vate; nekaj centimetrov boš višji, kakšen kilogram težji (no, to se bo zgodilo četudi ne boš z nami stopil v razmerje), boš pa zagotovo osvojil poklicna in strokovna znanja, spretnosti in veščine, pa tudi množico splošnih znanj, ki ti bodo odpirala vrata na vrsto fakultet in ti pomagala reševati izzive v vsakdanjem življenju. Ob koncu boš odkorakal z želenim znanjem in spričevalom, ki ti omogoča zaposlitev in nadaljnji študij - dogodivščine pa te bodo tako in tako čakale za vsakim vogalom.
V SGLŠ Postojna boš dobil nekaj namigov in praktičnih izkušenj za vsakdanjo uporabo pa tudi za prihodnost. Recimo: da se je vredno gibati, si pogledati kakšen film, koncert, gledališko predstavo, da je carsko iti čez meje na mednarodne izmenjave, kaj narediti prostovoljno, vsaj poskusiti kaj povsem neznanega ... In tudi, če se bo najino razmerje kdaj spremenilo v »zapleteno«, kar je včasih neizogibno, bomo našli rešitev. Tu pa tam se je pač potrebno spoprijeti z novimi vsebinami, se srečevati in komunicirati z novimi ljudmi, se učiti tudi kaj, v čemur ne boš videl smisla, treba bo delati raztegovalne vaje ...
Ko boš na koncu šolanja status končno spremenil nazaj v »samski«, boš spoznal, da je vredno biti samostojen in odgovoren, saj tudi varčevalni sklad ali pa mamin polni hladilnik prej ali slej skopnita. Spoznal boš, da si pridobil življenjske izkušnje, ki so ti pomagale spoznati, kdo si in kaj bi v življenju počel.
SGLŠ Postojna je šola, ki pod svojo streho združuje mlade ljudi, ki s strastjo sledijo svojim ciljem in hrepenenjem; je šola, ki izpolni tvoja pričakovanja, če se za to potrudiš; šola, ki te popelje bliže zastavljenim ciljem in pripravlja za življenje.
S SGLŠ Postojna zato zaživite, ustvarjajte in postavite temelje za svoje samostojno življenje.
Pridi po znanje v SGLŠ Postojna in uresniči svoje sanje.
štanj in petega bloka Termoelektrarne Šoštanj; 7. februarja leta 1999 Športno in kulturno društvo Mačji kamen iz Florjana pri Šoštanju izvede prvo tekmovanje v sankanju na štiri kilometre dolgi progi;
■	v veliki dvorani glasbene šole v Velenju 7. februarja leta 2000
poteka svečanost ob slovenskem kulturnem prazniku; prvič se uradno predstavi Šaleški akademski pevski zbor pod vodstvom Danice Pirečnik;
■	8. svečana je slovenski kulturni praznik v spomin na največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, ki je umrl na današnji dan leta 1849 v Kranju; pobudo za ta praznik je 1. februarja leta 1945 dal Slovenski narodnoosvobodilni svet, Prešernove nagrade, ki se ta dan delijo za dosežke v kulturi, pa je uvedlo
Zgodilo se je...
od 3. 2. do 9. 2.
-	na 6. seji sveta Občine Šoštanj, 6. februarja leta 1996, je nepreklicno odstopil predsednik sveta Franc Pečovnik; 25. aprila so svetniki na seji sveta Občine Šoštanj za novega predsednika izvolili dotedanjega podpredsednika sveta Antona Skornška;
-	6. februarja leta 2003 se v južnem krilu jame Preloge velenjskega premogovnika zgodi huda delovna nesreča, v kateri sta zaradi vdora jamskih plinov izgubila življenje dva rudarja;
-	februarja 1987 se je začela javna razprava o odpiranju jame Šo-
Pvi<v\ 90 "znairu«. m uve-smči svo\e
l-ZArev^vol \ \ l^l 4or»
Vb''žlh(

IZOBRAŽEVALNI PROGRAMI:
ssi gozdarski tehnik spi gozdar spi mizar
ssi zdravstvena nega, spi bolničar-negovalec
Šoštanj (Foto Arhiv Muzeja Velenje)
ministrstvo za prosveto Narodne vlade Slovenije 13. februarja 1946, prvič pa so Prešernovo nagrado podelili 8. februarja leta 1947;
■ 9. februarja 1982, ko je šaleška folklorna skupina Koleda proslavila 10. obletnico delovanja, so ob praznovanju slovenskega kulturnega praznika prvič podelili priznanja takratne Kul-
turne skupnosti Velenje - Na-potnikovo priznanje, Napotni-kovo diplomo in Napotnikovo plaketo;
- 7. februarja 2006 v Knjižnici Velenje predstavijo knjigo Mirana Aplinca Vošnjaki, industrialci iz Šoštanja.
■ Damijan Kljajič
Oven od 21. 3. do 21. 4.
Mnogo stvari v vašem življenju se bo vrtelo z neverjetno naglico. Ponudila se vam bo odlična priložnost, da veliko prostega časa preživite z znanci, ki kar nekaj časa niso bili del vašega življenja. Nekdo od njih pa bo morda že kmalu več kot le to, saj boste v njem odkrili sorodno dušo. To, da se v vas spet prebudijo čustva in želja po ljubezni ste res potrebovali, saj že nekaj časa zelo trpite, ker se nič v vašem življenju ne odvija tako kot si želite. Pred vami je obdobje polno razburljivih doživetij. Na svet boste spet gledali veliko bolj optimistično. Morda se boste določili tudi za počitnice v dvoje. Saj ni treba, da so na snegu, lahko se odločite tudi za terme.
Bik od 22.4. do 20.5.
Srečni boste le zato, ker se boste telesno počutili vsak dan bolje. Po res dolgih in hladnih januarskih dneh boste prve dni v mesecu februarju prepričani, da bo kmalu vse steklo tako kot si želite. Žal pa čas še ni zrel zato, kar si najbolj želite. Nekdo vas je potegnilza nos,ampaktosploh neboslabo. Izkazalose bo,da bo že vteh dneh zavel nov veter. Izšlo se bo bolje kot ste sploh lahko sanjali, vsekakor pa se bo spet potrdil rek, da je v vsakem slabem nekaj dobrega. Življenje se vam bo sicer malo postavilo na glavo. Spremeniti boste morali kar nekaj navad, a boste vseeno lažje živeli. Ker boste končno to, kar boste delali, dobili tudi plačano.
Dvojčka od 21.5. do 21.6.
Vsak dan bolj boste dvomili v partnerjeva čustva in dejanja. Vedno bolj se vam bo dozdevalo, da ste postali tretji člen v verigi njegovega življenja. Vedeli boste, da vas občutki v celoti ne morejo varati, zato boste vedno bolj nesrečni. Dobro bi bilo, če bi mislili tudi nase in ne le na druge. Sreče vam vsekakor ne bo nihče poklonil, resnici na ljubo pa tudi vi niste več takšni kot ste bili. Partner vas na to opozarja že nekaj časa, pa se ne znate spremeniti. Kot kaže, bo nekaj naslednjih tednov precej napornih in zoprnih. Ne hitite. Naj bo vsak dan majhen korak na poti k cilju. Če vam uspe, se bo spremenil tudi partnerjev odnos do vas.
Rak od 22.6. do 22.7.
Novice, ki bodo do vas prišle še pred koncem tedna, vas ne bodo spravile v dobro voljo. Povezane bodo z vašo družino, manj z vami osebno. Vseeno boste razmišljali o tem, kaj delate narobe, da vam zadnje čase skoraj nič ne gre tako kot bi želeli. Morda pa bo imelznanecvsvojih ugotovitvah prav. Preveč namreč poslušate druge, preveč se bojite, kaj si bodo drugi mislili o vas in vaših dejanjih. Tudi, kadar razumsko veste, da ne delate prav, prevaga strah pred javno podobo. Tokrat poslušajte sebe. Najpozneje do torka boste vedeli, kaj morate narediti. Pot ne bo lahka, a bo izvedljiva. Zato pogumno stopite nanjo. Zdravje? Odpornost vam je padla. Poskrbite, da jo okrepite.
Lev od 23.7. do 23.8.
Denar, ki ga nujno potrebujete, če želite izpeljati večji nakup, ki ga načrtujete že več mesecev, ne bo padel z neba. Vi pa še kar sanjate. Igre na srečo bodo težko rešitev vaših težav, z njimi lahko zabredete le še globlje. Imate več možnosti. Lahko si poiščete dodatno delo, lahko pa tudi krepko oklestite mesečne družinske stroške. Doslej niste bili najbolj varčni, zato imate precej rezerve. Tretja možnost je, da se odrečete tako želenemu nakupu. Potem lahko še naprej živite tako kot doslej, a zadovoljni ne boste. Tudi zato, ker verjamete, da si v življenju zaslužite več kot trenutno imate. Ne krivite le partnerja, da je tako kot je. Del krivde je tudi vaš.
Devica od 24.8. do 23.9.
Mnogi, ki vas dobro poznajo, se bodo spraševali, zakaj se vse bolj umikate iz družabnega življenja. Sploh ne bodo razumeli, da si želite svoj mir zato, ker ste ugotovili, da po nepotrebnem izgubljate čas in energijo z ljudmi, ki jim več čas le dajete, v zameno pa doslej niste dobili kaj veliko. Spoznanje, da je tako, ni prišlo čez noč. Ko ste ga sprejeli, pa ste morali nekaj narediti. Ste na pravi poti, saj boste naenkrat začeli spoznavati nove ljudi, ki bodo kmalu postali več kot le znanci. Ti bodo veliko bolj vaše narave. Znali bodo tudi vračati, ne le jemati. In vam ne bo težko dati še več kot ste doslej. Če vas položi gripa, ne bodite pogumni. Preležite jo.
Tehtnica od 24.9. do 23.10.
Spet boste čisto razpeti med domom in delom. Čas ne bo vaš zaveznik, saj bo vsak dan prekratek za vse, kar boste želeli postoriti. Po eni strani boste celo srečni, ker vam dela v teh dneh res ne bo zmanjkalo, po drugi pa si boste želeli, da bi lahko več lenarili. Tudizato, ker opažate, da vam zmanjkuje energije. Žal pa se to dogaja tudi partnerju, zato bo med vama v naslednjih dneh več napetosti kot sicer. Samo od sebe se nič ne razreši, če bosta težave le pometala pod preprogo, jih bo počasi nemogoče odpraviti. Nekdo vas bo pohvalil in pri tem bo zelo iskren! Izkoristite to znanstvo in to čim prej, ker vam lahko odpre veliko vrat. Imeli boste težave s sklepi.
Škorpj
>ijon od 24. 10. do 22. 11.
Zdravje v teh dneh ne bo najboljše, zato uživajte dovolj vitaminov in skrbite za dobro fizično pripravljenost. Če to ne bo dovolj, poskrbite, da se dobro naspite in spočijete. Če le lahko, si vzemite nekaj prostostih dni. Nikamor vam ni treba hoditi, dovolj bože, če boste v njih lenarili in se razvajali. To pa lahko počnetetudi doma. Pa še stalo vas ne bo veliko. Prav pomanjkanje denarja je namreč tisto, ki vam para živce. Bili ste navajeni na več, zato se še nekaj časa ne boste čisto sprijaznili z novo situacijo. Pazite, da vas ne zajame malodušje. Takšno izkušnjo ste že imeli, zato dobro veste, kako se lahko sami izvlečete iz nje. Partner vam tokrat ne bo v pomoč.
Strelec od 23.11. do 21.12.
Zima ni vaš letni čas. Že tako postajate zapečkar in samotar, letos pa že pretiravate. Nimate želje niti po obiskih prijateljev, niti po obiskih prireditev. V naslednjih dneh jih bo kar nekaj, ki se jim boste težko izognili. Tudi partner vam bo povedal svoje, saj opaža, da to kar počnete, slabo vpliva na vas in vajin odnos. Da bi ga osrečili, boste kar nekajkrat popustili. In tako boste hitro ugotovili, da ste še vedno družabno bitje in da je prav, da greste večkrat med ljudi. Družbo tistih, ki jih zadnje čase najbolj pogrešate, pa boste pogrešali še nekaj časa. Kreativnosti vam v teh dneh ne bo manjkalo, nove ideje pa se vam bodo rojevale predvsem ponoči.
Kozorog od 22.12. do 20.1.
Vedno je držalo in še vedno drži, da za vsakim dežjem posije sonce. Prvi znaki, da se vse v vašem življenju obrača na bolje, se bodo pokazali v nedeljo. Izkazalo se bo, da ste stavili na marsikaj negotovega, zato se je vaše življenje precej zakompliciralo. V ponedeljekvam nebo večžal. Če bi se odločili drugače, bi bili finančno močno oškodovani. Sedmi čut vas tokrat ni pustil na cedilu. Pustil pa vas bo, ko boste hoteli svetovati in pomagati bližnjemu sorodniku. Verjeli mu boste, kar vam bo povedal. Pa ne bo čisto iskren. Zato se lahko zgodi, da mu boste s svojo pomočjo izkopali še večjo luknjo, iz katere bo še težje zlezel.
Vodnar od 21.1. do 19.2.
Težave z zdravjem, ki se vlečejo že nekaj časa, bodo še vedno nepojasnjene. Želeli si boste, da bi izzvenele same. Kot kaže se vam želja ne bo uresničila. Zato začnite razmišljati o dodatnih pregledih, saj ste od tega, kar se vam dogaja, že krepko utrujeni. Predvsem pa niti en dan ne mine brez skrbi. Kartudi ni dobro za vaše počutje. Obenem boste začeli resno načrtovati zimske počitnice. Na snegu ste bili manj kot ste želeli, zato boste skušali to kmalu nadoknaditi. Ne spreminjajte lokacije, če ste bili lani zadovoljni. Počitnice si letos lahko privoščite tudi drugje, saj imate dovolj prihrankov. Morda bi zdravju bolje deli topli kraji.
Ribi od 20.2. do 20.3.
Če se pri vas doma nekaj velikega ne dogaja, vam je dolgčas. Zato boste, ko se bo življenje preveč umirilo, samo poskrbeli, da bo spet razburljivo. Če se boste lotili prenove stanovanja, še malo počakajte. Naj se zunaj dobro otopli. Tu vam res ni treba hiteti. Če se boste odločili za nakup novega avtomobila, prav tako ni treba hiteti. Tega pa res ne kupujete vsak dan, zato si vzemite dovolj časa za oglede in primerjavo cen. Če pa vam bo dovolj, da si kupite kaj novega za popestritev vaše garderobe, lahko to naredite takoj, tudi mimogrede. Lahko pa si privoščite nakupovalni dan, ki bo hkrati izlet.
Naš čas, 12. 1. 2017, barve: CM K, stran 20
20
TV SPORED
»»WAS
2. februarja 2017
Četrtek, 2. februarja
Petek, 3. februarja
Sobota, 4. februarja
Nedelja, 5. februarja
Ponedeljek, 6. februarja
Torek, 7. februarja
Sreda, 8. februarja
TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T
05.40	Kultura	05.55
05.45	Odmevi	06.00
07.00	Dobro jutro	07.00
08.00	Poročila	08.00
08.08	Dobro jutro	08.08
09.00	Poročila	09.00
09.08	Dobro jutro	09.08
10.00	Poročila	10.00
10.08	Dobro jutro	10.08
11.15	Vem!, kviz	11.15
11.40	Turbulenca	11.55
12.25	Danes dol, jutri gor, 5/35	12.25
13.00	Dnevnik, vreme, šport	13.00
13.30	Mednarodna obzorja, ponov.	13.30
14.25	Slovenski utrinki	15.20
15.00	Moj gost/gostja, tv Lendava	16.05
15.30	Pod mostovi, dok. film	16.25
16.30	Po Sloveniji	17.00
17.00	Poročila, šport, vreme	17.30
17.30	Ugriznimo znanost	17.55
17.55	Novice	18.00
18.00	Utrinek - zgodbe priseljencev,	18.10
	svet. odd.	18.20
18.05	Knjiga o džungli: Žuželke, ris.	18.55
18.20	Vem!, kviz	19.00
18.55	Vreme	20.00
19.00	Dnevnik, vreme, šport	21.25
20.00	Studio 3	22.00
21.55	Vreme	23.05
22.00	Odmevi, šport, vreme	23.20
23.05	Osmi dan	01.10
23.40	Sveto in svet	01.35
00.30	Ugriznimo znanost	02.00
01.00	Dnevnik Slovencev v Italiji	02.55
01.25	Dnevnik, ponov.	
02.15	Info-kanal	
TV SLO T
06.30	Otroški kanal
07.00	Palček Smuk in zvezde, ris.
07.05	Zajček Belko, ris.
07.10	Pipi, Pupu in Rozmari, ris.
07.15	Pavle, rdeči lisjaček, ris.
07.20	Tilka in prijatelji, ris.
07.35	Knjiga o džungli: Džunglo
poznam, ris.
07.45	Knjiga o džungli: Si to ti, Kaja?, ris.
07.55	Hrček Miha, ris. 08.00 Vetrnica: Golobi poštarji
08.05	Zgodbe iz školjke: Pri Firbasovih 08.20 Novorojenček, igrani film
08.40	To bo moj poklic: Pek, 2. del
09.05	Slovenski vodni krog:
Želimeljščica
09.45	Med valovi
10.30	Kino Fokus
10.55	Slovenski magazin
11.40	Halo TV
12.50	Dobro jutro
15.50	Posebna ponudba
16.40	Slovenska narečja: Primorska
narečna skupina, 1/3
17.25	Babičar (I.), 6/6
18.00	Halo TV
18.55	Sara in Raček, ris.
19.05	Male sive celice, kviz
20.00	Mejniki zvoka, 6/8
20.50	Avtomobilnost
21.20	Osamljeni planet - 1000
fantastičnih doživetij
21.45	Prvo leto po poroki, ang. film
23.20	Slovenska jazz scena
23.40	Glasbeni spoti
00.40	Zabavni kanal
05.25	Glasbeni spoti
Kultura
Odmevi
Dobro jutro
Poročila
Dobro jutro
Poročila
Dobro jutro
Poročila
Dobro jutro
Vem!, kviz
Ugriznimo znanost
Danes dol, jutri gor, 6/35
Dnevnik, vreme, šport
Studio 3
Mostovi Hidak
Duhovni utrip
Profil
Poročila, šport, vreme
Alpe, Donava, Jadran
Novice
Infodrom
Pujsa Pepa, ris.
Vem!, kviz
Vreme
Dnevnik, šport, vreme Koncert ansambla Nemir, 1. del Na lepše
Odmevi, šport, vreme Kinoteka: Novi Hollywood Bonnie in Clyde, am. film Profil, ponov. Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov.
TV SLO T
06.30 Otroški kanal 07.00 Palček Smuk, ris. 07.05 Zajček Belko, ris. 07.10 Pipi, Pupu in Rozmari, ris. 07.15 Pavle, rdeči lisjaček, ris. 07.20 Tilka in prijatelji, ris. 07.30 Knjiga o džungli: Obračun, ris. 07.45 Knjiga o džungli: Gumijasta žoga, ris.
07.55 Zgodbe iz školjke: Bine: Zimsko veselje
08.25 To bo moj poklic: Mizar, 1. del 08.50 Slovenski vodni krog: Rak, dok. nan.
09.30 Bleščica, odd. o modi 10.20 Prisluhnimo tišini 10.55 Nord. smuč., sp, smuč. teki,
sprint, prenos 12.25 Deskanje na snegu, sp, paralelni
slalom, prenos 14.10 Halo TV 15.15 Dober dan 16.15 O živalih in ljudeh 16.40 Na vrtu 17.10 Alpski magazin 17.45 Nord. smuč. sp, smuč. poleti,
kvalif., prenos 19.35 Firbcologi
20.05 V senci borovcev, franc. film 21.35 Derren Brown: Poskusi: Skrivnost sreče
22.30 Polnočni klub: Večni Plečnik
23.40 Glasbeni spoti
00.40 Nord. smuč., sp, smuč. poleti,
kvalif., posn. 02.20 Deskanje na snegu, sp, paralelni
SL, posn. 03.55 Zabavni kanal 05.10 Glasbeni spoti
pop pop
06.00	24ur, ponov.
07.00	Chuggington, ris.
07.10	Lena Lučka, ris.
07.15	Lego mesto, ris.
07.20	Turbo, ris.
07.45	Anubisova hiša, nan.
08.00	Dr. Oz, am. ser.
08.55	Tv prodaja
09.10	Srčna kraljica, nan.
10.10	Tv prodaja
10.40	Ostani z menoj, nan.
11.35	Tv prodaja
11.50	Sestrske vezi, nan.
12.45	Tv prodaja
13.00	Vrtičkanje
13.35	Utripajoča srca, nan.
14.35	Varuhi podeželja, nan.
15.35	Srčna kraljica, nan.
16.30	24ur popoldne
16.55	Ostani z menoj, nan.
17.55	Sestrske vezi, nan.
18.55	24ur, vreme
18.58	24ur
20.00	Usodno vino, nan.
21.00	Dva tedna za ljubezen, am. film
22.55	24ur zvečer
23.30	Princ podzemlja, nan.
00.25	Kosti, nan.
01.20	Šerifova pravica, nan.
02.10	Nočna izmena, nan.
03.00	24ur zvečer, ponov.
03.35	Zvoki noči
08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.00	Napovedujemo
10.05	Aktualno: Spremembe davčne
zakonodaje
11.05	PopCorn
12.05	Lestvica zabavnih in narodnozab.
12.35	Videostrani, obvestila
15.00	Lestvica zabavnih in narodnozab.
15.30	Videostrani, obvestila
17.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
17.55	Napovedujemo
18.00	Otroški program
18.35	Regionalne novice 2
18.40	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.00	Videostrani, obvestila
19.55	Napovedujemo
20.00	Naj viža
21.15	Regionalne novice 3
21.20	Strokovnjak svetuje: Vpliv
digitalizacije na delovno pravo
21.50	Videospot dneva
21.55	Iz oddaje Dobro jutro
22.55	Lestvica zabavnih in narodnozab.
23.25	Videostrani, obvestila
06.00	24ur, ponov.
07.00	Chuggington, ris.
07.10	Lena Lučka, ris.
07.15	Lego mesto, ris.
07.20	Turbo, ris.
07.45	Anubisova hiša, nan.
08.00	Dr. Oz, am. ser.
08.55	Tv prodaja
09.10	Srčna kraljica, nan.
10.10	Tv prodaja
10.40	Ostani z menoj, nan.
11.35	Tv prodaja
11.50	Sestrske vezi, nan.
12.45	Tv prodaja
13.00	Vrtičkanje
13.35	Utripajoča srca, nan.
14.35	Varuhi podeželja, nan.
15.35	Srčna kraljica, nan.
16.30	24ur popoldne
16.55	Ostani z menoj, nan.
17.55	Sestrske vezi, nan.
18.55	24ur, vreme
18.58	24ur
20.00	Usodno vino, nan.
21.00	Nora dekliščina, am. film
22.40	24ur zvečer
23.15	Eurojackpot
23.20	Princ podzemlja, nan.
00.10	Moč ljubezni, am. film
01.55	24ur zvečer, ponov.
02.30	Zvoki noči
08.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.00	Napovedujemo
10.05	Naj viža
11.20	Strokovnjak svetuje: Vpliv
digitalizacije na delovno pravo
11.50	Videospot dneva
11.55	Lestvica zabavnih in narodnozab.
12.25	Videostrani, obvestila
15.00	Lestvica zabavnih in narodnozab.
15.30	Videostrani, obvestila
17.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
17.55	Napovedujemo
18.00	Miš maš
18.40	Regionalne novice 2
18.45	Videospot dneva
18.50	Videostrani, obvestila
19.55	Napovedujemo
20.00	Popotniške razglednice:
Makedonija
21.00	Regionalne novice 3
21.05	Koncert ans. Donačka
22.45	Videospot dneva
22.50	Iz oddaje Dobro jutro
23.50	Lestvica zabavnih in narodnozab.
00.20	Videostrani, obvestila
05.50	Kultura
06.00	Odmevi
07.00	Zgodbe iz školjke: Ali me poznaš:
Jaz sem potok prenašalec
07.05	Smrkci, ris. nan.
07.30	Tabaluga, ris. nan.
07.55	Studio kriškraš: Pesnik in copati
08.20	Ribič Pepe
08.45	Mulčki, ris.
08.50	Firbcologi
09.15	Mulčki, ris.
09.25	Male sive celice, kviz
10.10	Infodrom
10.25	V svojem ritmu: Pop rock
10.50	Zgodbe iz školjke: Mala, igrani
film
11.25	Tednik
12.40	NaGlas!
13.00	Dnevnik, šport, vreme
13.25	O živalih in ljudeh
13.50	Na vrtu, svet. odd.
14.20	Osamljeni planet - 1000
fantastičnih doživetij
15.00	Skrajnosti sveta: svetloba in
tema, dok. odd.
16.00	Od blizu: Jurij Zrnec
17.00	Poročila, šport, vreme
17.20	Slovenska narečja: Štajerska
narečna skupina, 2/3
17.45	Taksi, kviz z Jožetom
18.00	Pregrehe brez greha, kuhar. odd.
18.30	Ozare
18.40	Kalimero, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, šport, vreme
20.05	Prijatelja, am. film
21.45	Prevara (II.), 5/12
22.45	Poročila, šport, vreme
23.20	Kosec, hrvaško slovenski film
01.00	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.25	Dnevnik, ponov.
02.20	Info-kanal
07.00 sledi 07.05 07.10 07.15 07.25 07.35 07.40 08.55 08.05 08.15 08.30 08.35 08.40 08.50 09.00 09.15 09.25 10.00
10.55 11.25 12.00 13.00 13.25 15.00 16.45 17.00 17.20 18.40 18.55 19.00 20.00 20.30 21.20 22.10 22.40
22.50
00.00 00.30 01.20
Živ žav Ozi bu, ris. Minka, ris. Krtek, ris. Timi gre, ris. Kioka, ris. Vipo, ris.
Pipi, Pupu in Rozmari, ris. Peter Zajec, ris. Tilka in prijatelji, ris. Dinotačke, ris. Piknik s torto, ris. Pujsa Pepa, ris. Kalimero, ris. Knjiga o džungli, ris. Frančkov Fonzek, ris. Bacek Jon, ris. Danov Dinosvet, nan. Nedeljska maša, prenos iz župnije Besnica Na obisku Obzorja duha Ljudje in zemlja Dnevnik, šport, vreme Prifarci Sloveniji, 2. del, ponov. Vinetu 2, nem. miniserija Kino Fokus
Poročila, šport, vreme Vikend paket Tilka in prijatelji, ris. Vreme
Dnevnik, šport, vreme Več po oglasih, 11/18 Vojna in mir, 6/8 Intervju
Poročila, šport, vreme Samospevi na poezijo Franceta Prešerna: Matjaž Robavs in Andreja Kosmač Vokalna skupina Plamen iz Toronta, koncert Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov. Info-kanal
TV SLO T TV SLO T
06.10 10 domačih 07.00 Najboljše jutro 09.15 Dober dan 10.20 Na lepše 11.00 10 domačih 11.50 Mira Marko, dok. portret 12.55 Nord. smuč., sp, smuč. skoki (Z), prenos
14.45 Smuč. prostega sloga, sp, smuč.
kros, posn. 15.45 Nord. smuč., sp, smuč. poleti,
prenos iz Oberstdorfa 18.05 Derren Brown: Poskusi: Skrivnost sreče
18.55 Čarokuhinja pri atu: Kozjansko 19.15 Infodrom 19.30 V svojem ritmu: Pop rock 20.05 Pesem iz gozda, dok. film 21.40 Zvezdana
22.25 Večer v Palladiumu (II.), 1/5 23.15 Aritmija, ponov. 23.45 Aritmični koncert - Koala voice 00.50 Bleščica, odd. o modi 01.20 Glasbeni spoti 02.20 Nord. smuč., sp, smuč. poleti, posn.
04.05 Nord. smuč., sp, smuč. skoki (Z), posn.
04.55 Zabavni kanal 05.55 Glasbeni spoti
pop
06.00 24ur, ponovitev
07.00	OTO čira čara
07.01	Yoohoo in prijatelji, ris. 07.20	Viking Viki, ris.
07.50	Telebajski, ris.
08.05	Maša in medved, ris.
08.10	More fun with Flupe, ris.
08.20	Trgovinica za živali, ris.
08.45	Winx klub, ris.
09.10	Oddbods, ris.
09.15	Lego Ninjago, ris.
09.40	Oddbods, ris.
09.45	Slugterra, ris.
10.10	Ninja želve, ris.
10.35	Tv prodaja
10.50	Dallas, nan.
11.40	Dallas, nan.
12.35	Tv prodaja
12.50	Hope Springs, nan.
13.55	12 božičnih sladkorčkov, am. film
15.40	Nora Roberts: Babičina hiša, am. film
17.30	Hipnoza: Dobra zabava, ponov.
18.55	24ur vreme
18.58	24ur
20.00	Robin Hood, am. film
22.35	Čarovnice iz Eastwicka, am. film
00.55	Igra prestolov, nan.
02.00 Zvoki noči
©
w
08.25 Lestvica zabavnih in
narodnozabav. 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš, Kako pride pitna voda v
naše domove 09.40 Ustvarjalne iskrice (189), Tuba šal 09.50 Napovedujemo 09.55 Videospot dneva 10.00 Popotniške razglednice,
Makedonija 11.00 Lestvica zabavnih in
narodnozabav. 11.30 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in
narodnozabav. 15.30 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in
narodnozabav. 17.55 Napovedujemo 18.00 Obuti maček, risani film 19.20 Napovedujemo 19.25 Videospot dneva 19.30 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2453. VTV magazin, regionalni
informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Napovedujemo 20.30 Iz glasbenega arhiva VTV: Ptuj
2016, 1. del 21.40 Jutranji pogovori 23.10 Bonton, Vizitke 23.40 Lestvica zabavnih in
narodnozabav. 00.00 Videostrani, obvestila
07.00 07.30 07.30 07.45
09.30 10.20 10.55
12.25
14.00
14.45
17.00
17.45 18.15 19.00 19.50 20.00 20.55 21.20 22.40 00.20 01.30 02.30
Duhovni utrip Glasbena matineja Uvodne besede Skozi prostor in čas, posn. koncerta
Posebna ponudba Slovenska narečja, 2/3 Nord. smuč., sp, smučarski teki, ekipni sprint, prenos Smučanje prostega sloga, sp, smuč. kros, prenos Nord. smuč., sp, smuč. skoki (Ž), prenos
Nord. smuč., sp, smuč. poleti, prenos iz Oberstdorfa Deskanje na snegu, sp, paralelni veleslalom, posn. Avtomobilnost Zvezdana
Z glasbo in s plesom Žrebanje Lota
Planet Zemlja (II.): Otoki, 1/6 Inside - Offside, dok. odd.
Graditelji držav, dok. odd. Ruševine, slovenski film Vikend paket Glasbeni spoti
Nord. smuč., sp, smuč. poleti, posn.
04.25 Smuč. prostega sloga, sp, smuč.
kros, posn. 04.45 Zabavni kanal 05.25 Glasbeni spoti
pop
06.00
07.00
07.01 07.20 07.50 08.05 08.10 08.20 08.45 09.10 09.15 09.40 09.45 10.10 10.35 10.50 11.40 12.35 12.50 13.55 14.50 16.40
18.55 18.58 20.00 21.25 23.45 01.10 02.10
24ur, ponovitev OTO čira čara Yoohoo in prijatelji, ris. Viking Viki, ris. Telebajski, ris. Maša in medved, ris. More fun with Flupe, ris. Trgovinica za živali, ris. Winx klub, ris. Oddbods, ris. Lego Ninjago, ris. Oddbods, ris. Slugterra, ris.
Kako izuriti svojega zmaja, ris. TDvalplaros,dnaajan.
Dallas, nan. Tv prodaja Hope Springs, nan.
Ameriška supervaruška, ser. Dekle, ang. film Sestrstvo potujočih hlač 2, am. film
24ur vreme 24ur
Hipnoza: Dobra zabava Lomilki src, am. film Pod žarometi, ang. film Igra prestolov, nan. Zvoki noči
05.55	Utrip
06.05	Zrcalo tedna
07.00	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
10.15	Pregreha brez greha
10.40	10 domačih
11.10	Vem!, kviz
11.55	NaGlas!
12.25	Danes dol, jutri gor, 7/35
13.00	Dnevnik, šport, vreme
13.30	Sveto in svet
14.25	Osmi dan
15.00	Dober dan, Koroška
15.30	Firbcologi
15.50	Z glasbo in s plesom
16.25	Profil: Vinko Moderndorfer
17.00	Poročila, šport, vreme
17.30	V svojem ritmu: Reggae
17.55	Novice
18.00	eRTeVe
18.10	Ozi bu, ris.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, šport, vreme
20.00	Tednik
21.00	Studio city
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Opus
23.40	Glasbeni večer
00.45	Profil: Vinko Moderndorfer
01.10	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.35	Dnevnik, ponov.
02.30	Info-kanal
05.40	Kultura
05.45	Odmevi
07.00	Dobrojutro
08.00	Poročila
08.08	Dobrojutro
09.00	Poročila
09.08	Dobrojutro
10.00	Poročila
10.08	Dobrojutro
11.15	Vem!, kviz
11.45	Obzorja duha: Prešernova vera
12.25	Danes dol, jutri gor: Nandi
pomaga Županji najti salmonelo,
13.00	Dnevnik, šport, vreme
13.30	Studio city
14.40	eRTeVe
15.00	Potepanja, tv Lendava
15.35	Studio kriškraš: Pesnik in copati
16.00	Ribič Pepe
16.30	Po Sloveniji
17.00	Poročila, šport, vreme
17.25	Posebna ponudba
17.55	Novice
18.05	Poldi, ris.
18.15	Pavle, ris.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Proslava ob slovenskem
kulturnem prazniku
21.20	Prešerno po Prešernu
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Spomini: Franc Sever - Franta, 1. del
00.45	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.10	Dnevnik, ponov.
02.05	Info-kanal
TVSLOT TVSLOT
06.30	Otroški kanal
07.00	Palček Smuk, ris.
07.05	Zajček Belko, ris.
07.10	Pipi, Pupu in Rozmari, ris.
07.15	Pavle, rdeči lisjaček, ris.
07.20	Tilka in prijatelji, ris.
07.35	Knjiga o džungli, ris.
07.45	Knjiga o džungli, ris.
07.55	Neli in Cezar, ris.
08.05	Zgodbe iz školjke: Pravljica o
hudi luknji
08.20	Vetrnica
08.25	To bo moj poklic: Mizar, 2. del
08.50	Slovenski vodni krog: Koritnica, dok. nan.
09.30	Pianist v belem, portret dr. Pavla
Kornhauserja
10.20	Čez planke: Kolumbija
11.25	Dobrojutro
14.05	Polnočni klub: Večni Plečnik
15.30	Ljudje in zemlja
16.35	Avtomobilnost
17.25	Taksi, kviz z Jožetom
18.00	Halo TV
18.55	Timi gre, ris.
19.05	Liki, ris.
19.15	Sara in Raček, ris.
19.25	Studio kriškraš: Pesnik in copati
20.00	Svetovni popotnik: Utah in
Kolorado
20.55	Zločini v Walesu (II.), 5/5
22.30	Scott in Bailey (IV.), 1/8
23.15	Orson Welles - igra svetlobe in
senc, dok. film
00.15	Glasbeni spoti
01.20	Zabavni kanal
05.25	Glasbeni spoti
pop
06. 0 07.00 07.10 07.15 07.20 07.45 08.00 08.55 09.10 10.10 10.40 11.35 11.50 12.45 13.00 13.35 14.35 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 21.55 22.30 23.20 00.15 01.10 02.00 02.35 Zvoki noči
24ur, ponov. Chuggington, ris. Lena Lučka, ris. Lego mesto, ris. Turbo, ris.
Anubisova hiša, nan. Dr. Oz, am. ser. Tv prodaja Sčrna kraljica, nan.
Ostanizmenoj, nan. Tv prodaja Sestrske vezi, nan. Tv prodaja Vrtičkanje Utripajoča srca, nan. Varuhi podeželja, nan. Srčna kraljica, nan. 24ur popoldne Ostani z menoj, nan. Sestrske vezi, nan. 24ur vreme 24ur
Usodno vino, nan. Smrtonosno orožje, nan. 24ur zvečer Princ podzemlja, nan. Kosti, nan.
Šerifova pravica, nan. Nočna izmena, nan. 24ur zvečer

PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 08.25 Lestvica zabavnih in
narodnozabav. 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš, Kako pride pitna voda v
naše domove 09.40 2452. VTV magazin, regionalni
informativni program 10.00 Kultura, informativna oddaja 10.05 Strokovnjak svetuje: Vpliv
digitalizacije na delovno pravo 10.35 2453. VTV magazin, regionalni
informativni program 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Na obisku pri... Nikolaju Žličarju 11.50 Koncert ans. Donačka 13.30 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 14.20 Lestvica zabavnih in
narodnozabav. 14.45 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in
narodnozabav. 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (188), Letalo iz
plastike 18.20 Cas za nas, tabornike! 19.00 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Naj viža, Ans. Stil, Ans. Klateži 21.15 Napovedujemo 21.20 Pop Corn, Nika Zorjan, Nipke 22.20 Jutranji pogovori 23.50 Lestvica zabavnih in
narodnozabav. 00.20 Videostrani, obvestila
08.25 Lestvica zabavnih in
narodnozabav. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 2453. VTV magazin, regionalni
informativni program 10.25 Kultura, informativna oddaja 10.30 Videospot dneva 10.35 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11.25 Lestvica zabavnih in
narodnozabav. 11.55 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in
narodnozabav. 15.30 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in
narodnozabav. 17.55 Napovedujemo 18.00 Družina Hlebanja, dokumentarna oddaja
18.30 Regionalne novice 2
18.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.00 Videospot dneva
19.05 Videostrani, obvestila
19.55 Vabimo k ogledu
20.00 Nega osebe z demenco na domu,
kontaktna oddaja 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Iz glasbenega arhiva VTV: Ptuj
2016, 1. del 22.15 Iz oddaje dobro jutro 23.15 Lestvica zabavnih in
narodnozabav. 23.45 Videostrani, obvestila
06.30	Otroški kanal
07.00	Palček Smuk in zvezde, ris.
07.05	07.00 Zajček Belko, ris.
07.10	Pipi, Pupu in Rozmari, ris.
07.15	Pavle, rdeči lisjaček, ris.
07.20	Tilka in prijatelji, ris.
07.35	Knjiga o džungli, ris.
07.55	Neli in Cezar, ris.
08.05	Zgodbe iz školjke: Jaz sem potok
prenašalec
08.10	Zgodbe iz školjke: Strašil: Pariz
08.40	To bo moj poklic: Polagalec
keramičnih oblog, 1. del
09.05	Slovenski vodni krog: Framski potok
09.45	Dokum. izob. odd.
11.00	Zvezdana: Na tesnobi
11.45	Alp. smučanje, sp, SVSL (Ž),
prenos
14.00	Dobro jutro
16.10	Dober dan
17.10	Čarokuhinja pri atu: Haloze
17.25	Taksi, kviz z Jožetom
18.00	Halo TV
18.55	Timi gre, ris.
19.05	Liki, ris.
19.10	Krtji sestrici, ris.
19.20	Sara in Raček, ris.
19.30	Pepi vse ve o filmu, nan.
20.00	Bunkerji, brutalizem in zadrtost,
2. del
20.50	Prava ideja
21.25	Večer v Palladiumu (II.), 1/5
22.15	Votla krona, 5/10
23.05	Nerazdružljiva, franc. film
00.25	Glasbeni spoti
01.25	Alp. smuč., sp, SVSL (Ž), posn.
03.20	Zabavni kanal
05.25	Glasbeni spoti
pop
06.00	24ur, ponov.
07.00	Lena Lučka, ris.
07.05	Slonček Benjamin, ris.
07.35	Lego mesto, ris. 07.40 Oddbods, ris.
07.45	Anubisova hiša, nan.
08.00	Dr. Oz, am. ser.
08.55	Tv prodaja
09.10	Srčna kraljica, nan.
10.10	Tv prodaja
10.40	Ostani z menoj, nan.
11.35	Tv prodaja
11.50	Sestrske vezi, nan.
12.45	TV prodaja
13.00	Vrtičkanje
13.35	Utripajoča srca, nan.
14.35	Varuhi podeželja, nan.
15.35	Srčna kraljica, nan.
16.30	24ur popoldne
16.55	Ostani z menoj, nan.
17.55	Sestrske vezi, nan.
18.55	24ur vreme
18.58	24ur
20.00	Usodno vino, nan.
21.00	Preverjeno
22.00	24ur zvečer
22.35	Princ podzemlja, nan.
23.25	Kosti, nan.
00.20	Šerifova pravica, nan.
01.15	Nočna izmena, nan.
02.05	24ur zvečer, ponov.
02.40	Zvoki noči
05.40	Kultura
05.45	Odmevi
07.00	Dobro jutro
09.00	Ernest in Celestina, film
10.15	Nina Pušlar s spremljevalno
skupino in gosti, koncert
11.15	Vem!, kviz
11.55	Opus
12.25	Danes dol, jutri gor, 9/35
13.00	Dnevnik, šport, vreme
13.30	Intervju
14.35	Duhovni utrip
15.00	Mostovi - Hidak
15.45	Male sive celice, kviz
16.30	Slovene's, dok. feljton
17.00	Poročila, šport, vreme
17.25	Misija učenje, dok. odd.
17.55	Novice
18.05	Zajček Belko, ris.
18.10	Pipi, Pupu in Rozmari, ris.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Portreti Prešernovih nagrajencev
20.40	Film tedna: Srečen za umret,
slovensko hrvaški film
22.20	Poročila, šport, vreme
22.45	Volčji dvorec: Gospodar prikazni, 4/4
00.15	Misija učenje, dok. odd.
00.45	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.10	Dnevnik, ponov.
02.05	Info-kanal
TV SLO T
06.30	Otroški kanal
07.00	Ulica sanj, ris.
07.05	Palček Smuk, ris.
07.15	Zajček Belko, ris.
07.20	Pipi, Pupu in Rozmari, ris.
07.25	Pavle, rdeči lisjaček, ris.
07.30	Tilka in prijatelji, ris.
07.40	Knjiga o džungli: Rešite tigra, ris.
07.55	Neli in Cezar, ris.
08.00	Zgodbe iz školjke: Bremenski godci
08.15	Zgodbe iz školjke: Mala, igrani film
08.45	To bo moj poklic: Polagalec
keramičnih oblog, 2. del
09.10	Proslava ob slovenskem
kulturnem prazniku
10.30	Prešerno po Prešernu
11.20	eRTeVe
11.45	Alp. smuč., sp, SVSL (M), prenos
14.15	10 domačih
14.45	Vikend paket
16.10	Prava ideja
17.00	Taksi, kviz z Jožetom
17.30	Naš avto, slovenski film
18.55	Timi gre, ris.
19.05	Mravljinček in buba, ris.
19.10	Sara in Raček, ris.
19.20	Ribič Pepe
19.45	Žrebanje Lota
20.00	Od St. Moritza do Hochfilzna,
večerna oddaja
20.30	Na utrip srca, dok. film
21.25	Od blizu, pogov. odd.
22.20	Bleščica, odd. o modi
22.55	Popšop
23.25	Laibach - Spectre, koncert
01.05	Glasbeni spoti
02.05	Alp. smuč., sp, SVSL (M), posn.
04.05	Zabavni kanal
05.25	Glasbeni spoti
pop
06.00	24ur, ponov.
07.00	Lena Lučka, ris.
07.05	Slonček Benjamin, ris.
07.35	Lego mesto, ris.
07.40	Oddbods, ris.
07.45	Mašine pripovedke, ris.
07.55	More fun with Flupe, ris.
08.00	Maša in medved, ris.
08.10	Anubisova hiša, nan.
08.25	Dr. Oz., am. ser.
09.20	Tv prodaja
09.35	Srčna kraljica, nan.
10.35	Tv prodaja
11.05	Ostani z menoj, nan.
12.00	Tv prodaja
12.15	Sestrske vezi, nan.
13.10	Tv prodaja
13.25	Vrtičkanje
14.05	Utripajoča srca, nan.
15.05	Varuhi podeželja, nan.
16.05	Srčna kraljica, nan.
17.05	Denis pokora, am. film
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Usodno vino, nan.
21.00	Šušlja se..., am. film
22.50	24ur zvečer
23.25	Princ podzemlja, nan.
00.15	Laurine skrivnosti, nan.
01.10	Šerifova pravica, nan.
02.05	Nočna izmena, nan.
02.55	24ur zvečer, ponov.
03.30	Zvoki noči
okinoči
O	w
08.25 Lestvica zabavnih in
08.25 Lestvica zabavnih in
narodnozabav. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Nega osebe z demenco na domu 11.05 Lestvica zabavnih in
narodnozabav. 11.35 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in
narodnozabav. 15.30 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in
narodnozabav. 17.55 Napovedujemo 18.00 Nanovo, Zaradi nogometa na
študij v tujino 18.40 Videospot dneva 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2454. VTV magazin, regionalni
informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Napovedujemo 20.30 Dotiki aora: Kangčenzenga, 1.del 20.50 Mura Raba TV 21.20 Mladen Grdovič, posnetek
koncerta 22.20 Iz oddaje Dobro jutro 23.20 Lestvica zabavnih in
narodnozabav. 23.50 Videostrani, obvestila
25 Lestvica zabavnih in narodnozabav. 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš, Kako deluje lajna? 09.40 Obuti maček, risani film 11.00 Napovedujemo 11.05 2454. VTV magazin, regionalni
informativni program 11.25 Kultura, informativna oddaja 11.30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.55 Lestvica zabavnih in
narodnozabav. 12.20 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in
narodnozabav. 15.30 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in
narodnozabav. 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (190), Zimska
lučka 18.20 Žogarija 18
18.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.05 Videospot dneva 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Veselica v Dolini tihi, sprevoigra
gledališča Studenec pri Domžalah 22.30 Pop Corn, Drugo dugme, Obvezna
smer, ponovitev 23.30 Videospot dneva 23.35 Lestvica zabavnih in
narodnozabav. 00.05 Videostrani, obvestila
Naš čas, 2. 2. 2017, barve: CM K, stran 13
2. februarja 2017
""^Jis
PRIREDITVE
21
KNJIŽNI kotiček

GROŠELJ, Viki: 40 let mojih soočanj s Himalajo
od - odrasli / 796.5 - Gorništvo. Taborjenje
Viki Grošelj, rojen 3. junija 1952 je vrhunski alpinist, himalajec, gorski reševalec in gorski vodnik, po poklicu pa športni pedagog. Kot alpinist je poleg številnih vzponov, ki jih je opravil v domačih in tujih gorah, sodeloval na več kot tridesetih odpravah v neevropska gorstva. V Himalaji je opravil enajst vzponov na vrhove desetih od štirinajstih osemtisočakov. Na vse vrho-
ob Dragonji, Idrijci, čez Kamniško Bistrico in vse do Mure. Vodnik, ki nam, če ga uporabimo, pričara nepozabna doživetja.
PLANINSKA šola: učbenik
od - odrasli / 796.5 - Gorništvo. Taborjenje
V letu 2016 je izšla že tretja, dopolnjena izdaja Planinske šole (2005, 2011). Osnova za varno in doživeto gibanje v gorah je sedaj dopolnjena z novimi spoznanji in praksami, ki bodo koristile slehernemu obiskovalcu gorskega sveta. Planinska šola je temeljni program planinskega usposabljanja. Slednje se praviloma izvaja v planinskih društvih in ni vezano na članstvo v planinski organizaciji, niti ni pogojeno s starostnimi omejitvami. Prav nasprotno -planinska šola, kot osnovno usposabljanje planincev in gornikov, je namenjena množicam tistih, ki se zavedajo, da je osnovno znanje predpogoj za varno in vsestransko doživljanje gorskega sveta. Planinska šola
40 LET MOJIH 500C AN J S HIMALAJO
ve, razen na Makalu, Everest in Kangčen-dzengo, je splezal brez uporabe dodatnega kisika. Čeprav so jedro njegovega alpinizma vzponi na osemtisočake, je Grošelj tudi prvi Slovenec, ki se je povzpel na vse najvišje vrhove kontinentov. V založbi Delo je 2015 izšla knjiga Vikija Grošlja ob 40 letnici prvega slovenskega vzpona na osemtisočak. V njej so objavljeni avtorjevi zapisi z odprav na nepalsko Himalajo in zbrani avtorjevi članki, objavljeni zadnjih dvajsetih let v Sobotni prilogi, ki dodobra odslikavajo slovenska in svetovna dogajanja v Himalaji. »Grošelj ne piše le o krajih, kamor ljudje navadno ne gredo. Piše o krajih, kamor človeška noga še ni stopila. Je prvi posrednik med naravo, najmogočnejšimi, najbolj srhljivimi, najbolj neukročeni-mi in neukrotljivimi deli narave, ter kulturo. Gre, zelo dobesedno, za poročila z roba. Ne le robov prepadov, pač pa tudi robov zemeljske oble, točk, ki so dobesedno najbližje preostanku neskončnosti vesolja.« je zapisal v predgovor h knjigi Ali Žerdin, urednik knjige.
CORTESE, Dario: Slovenija v objemu: izletniški vodnik
od - odrasli / 913(497.4)(036) -Vodniki - Slovenija
V lanskem letu, tik pred poletjem, je izšel nov izletniški vodnik, ki nas popelje v skrite kotičke naše domovine. Njegov avtor je priznani publicist, predavatelj in poznavalec narave Dario Cortese, avtor mnogih knjig in popotnih vodnikov, ki nas v tem izletniškem priročniku popelje na 36 izbranih ciljev v Sloveniji in zamejstvu, na Hrvaškem ter v Italiji in Avstriji. Gre za izlete, kjer se stikajo različni svetovi, saj nas avtor skuša na majhnem okolišu seznaniti z različnimi podobami narave, s hribi in dolinami ter tudi naravnimi in zgodovinskimi znamenitostmi. Tako rekoč vsi izleti so ravninski ali pa sredogorski, večinoma primerni za družinska potepanja, seveda pa so vsi opremljeni s potrebnimi informacijami, od zemljevida do opisa dostopov ter koristnih namigov, napotkov in naslovov, vsebuje tudi 80 fotografij. Sprehodimo se iz Socerba, po Rilkejevi poti, k izviru Kolpe,
obravnava vse kar mora vsestranski gornik poznati - poznavanje zgodovine planinstva in alpinizma ter planinske organizacije. Poleg tehničnih znanj (gibanje, poznavanje opreme, prva pomoč ...), so predstavljena tudi bolj teoretična področja, ki pa se še kako pomembna za kvalitetno pripravo in izvedbo ture, izleta ali pohoda ne glede na starost in kondicijsko pripravo. Učbenik Planinska šola je izdelek večje skupine avtorjev z različnih področij planinske dejavnosti.
PODGORŠEK, Mojiceja: S kozo Kiko v gore
ml - mladina / C-Sz - Slikanice
zaboji
Za konec naj izpostavim še poučno slikanico za otroke z naslovom S kozo Kiko v gore. Avtorica Mojiceja Podgoršek je pisateljica, učiteljica, novinarka, bibliotekarka in prejemnica več strokovnih nagrad. Izpod njenega peresa je nastalo že več kot 40 otroških in mladinskih knjig in nekaj pravljičnih zgoščenk. V njeni zadnji slikanici predstavi skozi živalske like pomen primerne priprave in izvedbe planinskega izleta. Namreč, nekega dne se koza Kika odpravi v gore, da bi se naužila svežega zraka, miru in dobre hrane. Tudi kokoška Šmaka, ovca Ruška in pujsa Jožefa so hotele z njo. Toda koza Kika se s tem ni strinjala, saj za v gore niso bile dovolj pripravljene. Užaljene, ker jih je zavrnila, so se vse tri odločile, da ji bodo na skrivaj sledile. Ko pa jih doleti nevihta in nepazljivost ter slaba oprema, jih le koza Kika varno privede v dolino. Nikoli več se niso norčevale iz planinske opreme koze Kike.
a Brina Zabukovnik Jerič
CITY CENTER Celje
•	Četrtek, 2.2. Biotržnica
•	Petek, 3.2., od 14.00 dalje Kmečka tržnica
•	Nedelja, 5.2., od 11.00 do 12.00, Pravljične urice - Muca copatarica
•	Vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 13. uri svet lutk in njihovih zgodb, 26.2. lutkovna predstava - Najboljši ciganski muzikant
•	Reciklirni vrt - Naredi sam, od 11.2. do 23.2. na osrednjem prostoru City centra
•	Preizkusite se v spretnostni vožnji z gokardom na Citycentrovem kartingu na vrhnjem parkirišču: torek-petek od 14. do 21. , sobote od 10. do 21., nedelja od 10. do 20. ure.
•	Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki Citycentra.
kdaj • kje • kaj
VELENJE
Četrtek, 2. februar
10.00 Večgeneracijski center - Planet generacij, Titov trg 2 Pametni telefoni, delavnica 13.30 Knjižnica Velenje, mladinska soba Branje je potovanje, bralni krožek za najstnike 17.00 Društvo prijateljev mladine Levi breg, Františka Foita 2, Velenje Projekt rokodelnice 18.00 Knjižnica Velenje, preddverje Srečanje članov gobarskega društva Marauh 19.00 Galerija Velenje
Arjan Pregl, 1000 besed in druge slike, odprtje razstave
Petek, 3. februar
17.00 Vila Bianca
Tihožitje in transformacija forme, odprtje razstave 18.00 Podhod pri Vili Bianci
Fbunker, odprtje fotografsko-filmske galerije 19.30 Glasbena šola Velenje, Orgelska dvorana
Recital: Urbaan Reiter, kitara 21.00 klub eMCe plac
Duša night, predvajanje skate, snowboard in blade filmov
Sobota, 4. februar
7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva
Mestna tržnica Velenje 9.30 Dom kulture Velenje, mala dvorana Mini Pikin abonma: Mehurčki, razprodano! 11.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana Gledališka predstava za otroke: Mehurčki 21.00 klub eMCe plac
Sikk.ru: Razvrat na nos feat. Matter, koncert
Nedelja, 5. februar
17.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana Komedija: Odlikovanje za vsako ceno, KD Gledališče Velenje 18.00 Rdeča dvorana Velenje
RK Gorenje Velenje : Hc Vardar Skopje, rokometna tekma
Ponedeljek, 6. februar
9.00 Stari trg, Velenje
Zeliščarna ob ponedeljkih 9.00 Glasbena šola Velenje, Vel. dvorana 20. regijsko tekmovanje mladih glasbenikov celjskega in koroškega območja
10.00 Večgeneracijski center - Planet generacij, Titov trg 2 Klepet po špansko, delavnica 16.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba
Ura pravljic v srbskem jeziku 16.00 Varna hiša Velenje
Živim svoje življenje, pogovor in delavnice 17.00 Vila Rožle
Slaba samopodoba kot vzrok za nastanek motenj hranjenja, predavanje 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Peter Rezman: Barbara in Krištof, predstavitev knjige
Torek, 7. februar
8.00 Ljudska univerza Velenje
Dan odprtih vrat (tudi ob 16.00) 17.00 Vila Rožle
Torkova peta - Povodni mož 19.00 Dom kulture Velenje, velika dvor. Občinska slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku 19.00 Restavracija Jezero Havana plesni večer
Sreda, 8. februar
10.00 Velenjski grad, Hiša mineralov Ob slovenskem kulturnem
Drago Šumnik - Luka v Šoštanju
prazniku, Dan odprtih vrat 11.00 Galerija Velenje
Ob slovenskem kulturnem prazniku,Javno vodstvo po razstavi Arjana Pregla 17.00 Velenjski grad
Portreti Janeza Svetine, odprtje fotografske razstave 19.00 klub eMCe plac
»Neki fajnega« ob slovenskem kulturnem prazniku
ŠOŠTANJ
Četrtek, 2. februar
17.00 Mestna knjižnica Šoštanj
Ure pravljic Pripoveduje Marjetka Blatnik
Petek, 3. februar
9.00 Središče za samostojno učenje Govorim slovensko - učenje slovenščine
Sobota, 4. februar
19.00 Športna dvorana Šoštanj Članska tekma 2.SKL Elektra Šoštanj : Parklji
Nedelja, 5. februar
10.00 Športna dvorana Šoštanj
Tekma U15 Elektra Šoštanj: Vojnik 03
16.00 Športna dvorana Šoštanj Tekma U19 Elektra Šoštanj : Posavje Krško
Ponedeljek, 6. februar
8.30 Zbirno mesto pred Občino Šoštanj Sprehod za zdravo telo s tablico v roki
10.00 Središče za samostojno učenje Izboljšajmo uporabo pametnih telefonov - sodobna tehnologija
10.00 Mestna knjižnica Šoštanj Knjižni Sejem
10.00 Središče za samostojno učenje V Evropi sem doma: slovenščina za priseljenske družine
18.00 Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir
Torek, 7. februar
10.00 Središče za samostojno učenje S pomočjo branja do znanja slovenščine - učenje slovenščine
17.00 Vila Mayer
Torkova peta - ustvarjalnica za otroke in odrasle
18.00 Kulturni dom Šoštanj
Osrednja slovesnost ob kulturnem prazniku
Sreda, 8. februar
10.00 Muzej Usnjarstva na Slovenskem, Šoštanj, enota MV Slovenski kulturni praznik - dan odprtih vrat
ŠMARTNO OB PAKI
Ponedeljek, 6. februar
19.00 Hiša mladih - sejna soba,
Mladinski center Šmartno ob Paki Redno mesečno srečanje Svetniške skupine Liste za napredek občine
Torek, 7. februar
19.00 Kulturni dom Gorenje
Občinska proslava ob kulturnem prazniku; KD Gorenje
Sreda, 8. februar
10.00 pred Kulturnim domom Gorenje Zimski pohod - prijave do, 6. 2. Dobravc Miran (041 776 379);
18.00 Kulturni dom Šmartno ob Paki Otvoritev razstave »Kultura v Šmartnem ob Paki«; KD ŠoP
Lunine mene
Šoštanj, 9. februarja - Prihodnji četrtek ob 18. uri se bo Mestni galeriji Šoštanj odprla razstava domačega slikarja Draga Šumnika - Luka, ki letos praznuje dva okrogla osebna jubileja - 60 letnico rojstva in 30 letnico likovnega ustvarjanja. Tudi zato je praznično obarvano
razstavo, na kateri bo predstavil najnovejši cikel svojih del, naslovil Z biciklom naokoli Slikam, torej sem.
4 februarja, ob S:19, prvi krajec
• tf
KINO spored
xXx: REAKTIVIRAN
xXx: Return of Xander Cage, akcijski pustolovski triler, 107 minut (ZDA) Režija: D. J. Caruso
Igrajo: Vin Diesel, Samuel L. Jackson, Ruby Rose, Nina Dobrev, Toni Collete, Donnie Yen, Deepika Padukone, idr. Petek, 3. 2., ob 22.00 Sobota, 4. 2., ob 19.4S Nedelja, S. 2., ob 1S.4S
MLADI LEVI: POLNOST ČASA
Glasbeni dokumentarec, 81 minut (Slovenija) Režija: Dejan BatoCanin Igrajo: Jernej Jung, Janez Bončina Benč, Tomaž Habe, Dušan Kajzer, Matevž Šale-har Hamo, Jernej Podboj idr. Petek, 3. 2., ob 1S.00 Sobota, 4. 2., ob 21.30 - mala dvor. Nedelja, S. 2., ob 19.00 - mala dvor.
KROGI
Rings, grozljivka, 102 minuti (ZDA) Režija: F. Javier Gutiérrez Igrajo: Aimee Teegarden, Johnny Galecki, Zach Roerig, Alex Roe, Andrea Powell, Surely Alvelo, idr. Petek, 3. 2., ob 19.4S Nedelja, S. 2., ob 20.4S
BALERINA IN VIKTOR
Balerina, animirana avantura, 89 minut (Francija, Kanada). Režija: Eric Summer, Éric Warin
Slovenski glasovi: Aleksander Golja, Tina Ogrin, Mirko Medved idr. Nedelja, 4. 2., ob 17.00, otroška matineja
RDEČA ŽELVA
La Tortue rouge, animirana avantura za odrasle brez dialoga, 80 min., (Francija,
Belgija, Japonska). Režija: Michael Dudok de Wit
Petek, 3. 2., ob 19.30 - mala dvorana
Sobota, 4. 2., ob 18.00
Nedelja, 5. 2., ob 17.30 - mala dvor.
POŠAST MOLI
Ted Sieger's Molly Monster, sinhronizi-rana animirana družinska avantura za otroke od 4. leta, 70 minut (Švica, Nemčija, Švedska)
Režija: Matthias Bruhn, Michael Ekbladh Slovenski glasovi: Maja Kunšič, Andrej Murenc, Vesna Pernarčič, Iztok Lužar, Gašper Malnar idr.
Petek, 4. 2., ob 18.15 - mala dvorana Sobota, 5. 2., ob 18.15 - mala dvor.
PR' HOSTAR
Odtrgana komedija, 95 minut (Slovenija) Režija: Luka Marčetic Igralci: Dejan Krupic, Goran Hrvacanin, Igor Kešina, Miha Brajnik, Mateja Terse-glav, Aljoša Armuš, Haris Rakovic, Mario Culibrk, Luka Marčetic, Niko Zagode, Yu-liya Molina, Miri Bolte, Jože Robežnik idr. Sobota, 4. 2., ob 21.45 Ponedeljek, 6. 2., ob 18.00
24TEDNOV
24 Wochen, drama, 103 min (Nemčija) Režija: Anne Zohra Berrached Igrajo: Julia Jentsch, Bjarne Mädel, Johanna Gastdorf idr. Petek, 3. 2., ob 21.00 - mala dvor. Sobota, 4. 2., ob 19.30 - mala dvor.
JACKIE
Biografska drama, 100 minut (ZDA, Čile, Francija). Režija: Pablo Larrain Igrajo: Natalie Portman, Peter Sarsgaard, Greta Gerwig, Billy Crudup, John Hurt, John Carroll Lynch, idr. Ponedeljek, 6. 2., ob 20.00
Velenjska knjižna fundacija in Čitalnica Pri pesniški duši sta za danes, četrtek, 2. februarja, ob 18. uri v vili Bianci pripravili 3. Potopisno pripovedovanje iz cikla Velenjčani potujejo - Velenjska potopisna pomlad 2017. Tokrat bo o svojih popotniških vtisih z občinstvom kramljala Aleksandra Bellian. Tema bo z biciklom naokoli (Škotska-Islandija-Kanada-ZDA-Mehika). Pripravili so tudi priložnostno razstavo izbranih mineralov iz zasebne zbirke Jožeta Rihtarja ter promocijo popotniških koles in popotniške kolesarske opreme. a
Za šolsko leto 2017/18 na Biotehniški šoli Maribor razpisujemo naslednje izobraževalne programe:
4-LETNI PROGRAMI:
NARAVOVARSTVENI TEHNIK VETERINARSKI TEHNIK KMETIJSKO-PODJETNIŠKI TEHNIK
PTI (3+2) PROGRAMI:
KMETIJSKO-PODJETNIŠKI TEHNIK - PTI
3-LETNI PROGRAMI:
MEHANIK KMETIJSKIH IN DELOVNIH STROJEV CVETLIČAR
V avtošoli Biotehniške šole Maribor lahko opravite vozniški izpit iz kategorij B, C, E, D in F, prav tako tečaj VARNEGA DELA S TRAKTORJEM IN TRAKTORSKIMI PRIKLJUČKI.
www.bts.si info@bts.si T 02 235 37 00
Naš čas, 12. 1. 2017, barve: CM K, stran 22
22
OBVEŠČEVALEC
"^AS
2. februarja 2017
Nagradna križanka trgovine Sax
Nakupovalni center Velenje, Kidričeva 2 a
Delovni čas:
Ponedeljek - petek: 8.00 - 20.00 Sobota: 8.00 - 15.00 03 586 11 55
Potrebujete modno oblačilo, kostim, bluzo, oblekco za posebne priložnosti, prvi zmenek, za predstavitev pri delodajalcu, zagovor diplome ali za vsakdanje tekanje po mestu. Pravi naslov je Trgovina Sax v pritličju Nakupovalnega centra Velenje, ker boste na enem mestu lahko kupili atraktivna in modna oblačila za vse priložnosti. Znani po veliki izbiri maturantskih oblek in oblek za birmo ter valeto.
V Saxu ponujajo tudi oblačila slovenskih proizvajalcev.
Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Trgovina Sax«, najkasneje do ponedeljka 13. februarja. Izžrebali bomo tri nagrade. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti.
Do 8 številk zastonj!
'»was
Naročniki ceneje objavljajo male oglase in zahvale.
Pokličite 03/ 898 17 51
Naročilo lahko pošljete po e-pošti: press@nascas.si ali se oglasite na naslovu, Kidričeva 2a, 3320 Velenje.
kivMj Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje ■^"ji	Ljubljanska cesta 97
KiM —m ^	3000 Celje
p© Et	03 428 59 00
--www.hvu.si
INFORMATIVNI DAN
Smo šola s tradicijo, znanjem in izkušnjami, ki jih z veseljem, odgovornostjo in ljubeznijo posredujemo mladim.
ŠOLA, KJER JE LEPO DOMA. SREDNJA POKLICNA IN STROKOVNA ŠOLA
cvetličar vrtnar hortikulturni tehnik aranžerski tehnik
Petek, 10. februar, ob 9. in 15. uri Sobota, 11. februar, ob 9. uri VIŠJA STROKOVNA ŠOLA hortikultura snovanje vizualnih komunikacij in trženja Petek, 10. februar, ob 11. in 15. uri Sobota, 11. februar, ob 11. uri
KONCENTRACIJE PM10
V tednu od 23. do 29. januarja so bile predpisane dnevne mejne vrednosti 50 mi PM10, presežene na naslednjih lokacijah:
AMP Šoštanj: 23. jan.: 73 mikro-g/m3, 24. jan.: 75 mikro-g/m3, 28. jan.: 71 mikro-g/ m3, 29. jan.: 85 mikro-g/m3. Na lokaciji ni prekoračeno skupno dovoljeno število preseganj v koledarskem letu po Uredbi o kakovosti zunanjega zraka.
AMP Škale: 23. jan.: 60 mikro-g/m3, 24. jan.: 79 mikro-g/m3, 25.jan.: 53 mikro-g/m3, 28.jan.: 67 mikro-g/m3, 29.jan.: 89 mikro-g/m3. Na lokaciji ni prekoračeno skupno dovoljeno število preseganj v koledarskem letu po Uredbi o kakovosti zunanjega zraka.
AMP Pesje: 23. jan.: 77 mikro-g/m3, 24. jan.: 94 mikro-g/m3, 25. jan.: 65 mikro-g/m3, 28. jan.: 77 mikro-g/m3, 29. jan.: 109 mikro-g/m3. Na lokaciji ni prekoračeno skupno dovoljeno število preseganj v koledarskem letu po Uredbi o kakovosti zunanjega zraka-
AMP mobilna Šoštanj: 23.jan.: 74 mikro-g/m3, 24. jan.: 79 mikro-g/m3, 28. jan.: 68 mikro-g/m3, 29. jan.: 94 mikro-g/m3. Na lokaciji ni prekoračeno skupno dovoljeno število preseganj v koledarskem letu po Uredbi o kakovosti zunanjega zraka.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
DNEVNE VREDNOSTI PM10
v dneh od 23. do 29. januarja (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu
ČETRTEK, 2. februarja
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
PETEK, 3. februarja
I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
SOBOTA, 4. februarja
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
NEDELJA, 5. februarja
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
PONEDELJEK, 6. februarja
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto herca; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
TOREK, 7. februarja
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
SREDA, 8. februarja
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu niso od 23. do 29. januarja povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro--g SO2/m3 zraka.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2
od 23. do 29. januarja (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/2m3 zraka
Info: www.hvu.si | 03 428 59 00
Naš čas, 2. 2. 2017, barve: CM K, stran 13
2. februarja 2017
""^Jis
OBVEŠČEVALEC
23
DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 041 534 261 (AA)
STIKI-POZNANSTVA
ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495
VOZILO
DOBRO ohranjen enoprostorec peugeot 807 2.0 HDI, prevoženih 228.000 km, l. 2006, reg. do 22.10.2017, 7 sedežev, drugi lastnik, prodam. Gsm: 070 833 285
PRIDELKI
KUPIM seno, kocke ali okrogle bale. Gsm: 040 202 181 BEL jedilni krompir prodam. Gsm: 031 499 232
mali OGLASI
SENO in otavo v refuzi ugodno prodam. Gsm: 031 805 549 SILAŽNE bale prodam. Cena 25 evrov za balo. Gsm: 041 942 898 SENO v kockah, jabolčnik, domači kis, borovničevec, medenovec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 687 371. KOCKE sena, okrogle bale in domače žganje, prodam. Gsm: 051 388 874
NEPREMIČNINE
ODDAMO pisarno, 28 m2, 150 evrov. Gsm: 031 418 249
STANOVANJE, cca. 80 m2, na Ljubnem (Prod 5), takoj vseljivo, prodam. Cena: 35.000 evrov. Gsm: 040 677 046
ŽIVALI
PRODAM mlade zajce za zakol in zajklje za zakol ali nadaljnjo rejo. Gsm: 040 684 008 TELICO, rjava limuzin, težko 280 kg, prodam. Gsm: 031 640 369
DEŽURSTVA
ZDRAVSTVENI DOM VELENJE
OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
LEKARNA VELENJE
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do
14.00, telefon 898-1880.
ZOBOZDRAVNIKI
(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 4. in 5. 2. - Para Kamcheva, dr. dent. med.
VETERINARSKA POSTAJA
Šaleška Veterina, d.o.o.
Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.
Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35:
ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13:
Začasno zaprto.
PRAŠIČE, težke 50 kg, prodam. Cena: 2 evra za kg. Gsm: 031 447 283
NUDIM
SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.
RAZNO
MASIVNA miza, za udobno in neutru-jajoče delo z računalnikom. Masivna smreka. Cena 40 €. Gsm: O41 692 995
mali OGLASI
Hitreje do cilja z malim oglasom v Našem času!
Delovni čas za oddajo na sedežu podjetja - Kidričeva 2 a, Velenje ponedeljek: med 7.00 in 16.00, torek, sreda, četrtek in petek: med 7.00 in 14.30.
Naročniki imate 50 % popust.
habit
nepremičnine
Habit, d.o.o.. Koroška 48, Velenje
tel.: 03/ 897 5130, gsm: 041/ 665 223
Prodaja, hiša, dvojček: VELENJE, CESTA V BEVČE, 395,5 m2, adapt. l. 2007, 980 m2 zemljišča, ER: E (105 - 150 kWh/ m2a), 268.900 €
Prodaja, stanovanje, 3-sob-no: GORENJE, ŠMARTNO OB PAKI, 81,6 m2, adaptirano l. 2009, 2/2 nad., ER: F (150 - 210 kWh/m2a). Cena: 67.000 €
107,8 M %
več na
■ ■ ■ ■ ■ www.habit.si
Radio Velenje
Podjetniki, pokličite nas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi storitvami. Info: 03 898 17 50
Nagrajenci križanke »Akron«, objavljene v tedniku Naš čas dne 19. januarja 2017, so:
•	Angela Novak, Šercerjeva 13, 3320 Velenje;
•	Danica Štukovnik, Foitova 4, 3320 Velenje;
•	Janez Špeh, Jenkova 5, 3320 Velenje.
Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: AKRON POHIŠTVO
CVETLIČARNA IRIS 1 IN POGREBNA SLUŽBA TIŠINA
Prešernova 7 B c < Tel.: 03 / 897 00 02, GSM: 041 / 682 369
24 ur dnevno!
cAlilveš %am bežijo angeli k izgubijo flwjaqrila? }o šbetk noč zapusti sijaj m ko ndt>a jutra solze so
080 80 34
BREZPLAČNA ŠTEVILKA
Profesionalno In s pleteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči Izgubi vaših najdražllh
SMO EDINI, KI NA POKOPALIŠČIH PODKRAJ IN ŠKALE NUDIMO POGREDNO POKOPALIŠKE STORITVE V CELOTI:
•	prevoz pokojnika
•	ureditev dokumentacije
•	s spoštovanjem, sočutjem in po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo
Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.
Plačilo na obroke
pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si
ZAHVALA
Za vedno je odšel od nas dragi mož, oče, stari oče, brat, stric in tast
JOŽEF GRIL
28. 2. 1932 - 18. 1. 2017
Kogar imaš rad,
mkoli ne umre -	Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem
le daleč, daleč je...	za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala
patronažnima sestrama Andreji in Viti, pogrebni službi Usar, pevcem, govornici in gospodu župniku. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.
(Mila Kačič)
Svojo življenjsko pot je sklenil
IVAN KROFEL
1930 - 2017
Z njim smo si delili življenje, odraščali in prepletali skupne poti. Vse do njegove poslednje, ki bo kamenček v mozaiku za naše nove poti.
Vsi njegovi
Naš čas, 12. 1. 2017, barve: CM K, stran 24
Nove člane Pust Šoštanjski najprej tekoče obdela
Pred pustnim karnevalom, ki bo v Šoštanju 25. februarja, smo se udeležili ene od delovnih akcij Turistično-olepševalnega društva Šoštanj
Milena Krstič - Planine
Šoštanj, 27. januarja - Pust Šoštanjski je priprave na čas, ko je glavni, začel že pred dvema mesecema. Zdaj jih samo še intenzivira. Vse podreja 25. februarju, ko bo v mestu potekal še en velik karneval. Množic, ki ga spremljajo, ne gre podcenjevati, zato člani ničesar ne prepuščajo naključju. Pripravljajo rekvizite, dokumentacijo, program in vse tisto, zaradi česar je ta tako uspešen. Misliti pa je treba tudi na
>
set, ko je nuja in v sili, med trideset in štirideset, za kakšno gostovanje pa napolnimo avtobus, tudi okoli petdeset nas je kdaj na njem,« je razlagal prvi med prvimi, predsednik Turistično olepševalnega društva Šoštanj in glavni na tribuni, pod katero se na karnevalu ustavljajo pustne
naravi, tako da mi je vloga pisana na kožo.«
Na kakšnega takega še računajo. »Običajno pride, ko se bliža pustna evforija. Mora pa biti uporaben, deloven, priden in veseljak.« Pogoje za sprejem postavlja predsednik. Ima potemtakem sprejemni izpit, me zanima.
lahko z njim potem, ko se karneval začne, dobro steče.« Izpita pa menda ne prenese vsak. Naredi ga, kdor je žilav in trpežen.
Letos bodo potrebovali še kakšnega več. Košem Šoštanjskim, Tresimirjem in vlaku smrti dodajajo nov lik - Smeti. Prav zanimivo bo videti, kako so si ga
Pustni karneval v Šoštanju bo 25. februarja potekal z naslovom 'Obnorljivi viri v Šaleški dolini'.
prihod skupin, domačih in tujih, ki bodo sodelovale na njem.
V petek, ko so imeli še eno od delovnih akcij, smo bili zraven. Tokrat so pregledovali, urejali klobuke za Koše Šoštanjske, na novo pa lepili trakove, s katerimi bodo okrasili mesto. Tudi vlak smrti, ki so ga lani prikazali prvič, je bilo treba malo »po-šraufati«.
»Na delovne akcije prihaja različno število članov. Odvisno je od dneva. Če so med tednom, jih pride med petnajst in dvaj-
Delavne akcije in sestanki se začno zgodaj.
skupine, Peter Radoja.
Ekipa je stara in preizkušena. »Malo smo jo v zadnjem letu pomladili, malo tudi polepšali. Veseli smo vsakega, ki se nam v društvu priključi. Kar nekaj jih je na novo prišlo lani, Matevž Uplaznik denimo. Lani je bil v vlaku smrti, letos bo najbrž Koš Šoštanjski. »Zabavno je, zelo pomembno pa je, da si dobre volje. Jaz sem tak že po
Ob tem vprašanju cela soba, ki jo imajo na voljo v kletnih prostorih kulturnega doma, plane v smeh. Predsednik pa odgovor resno premisli, preden ga poda: »Ja, ima jih. Na sprejemnem izpitu tekoče obdelamo vse, da
zamislili.
Na delovni akciji, udeleži pa se praktično vsak, je bil tudi šef Košev šoštanjskih Janko Stropnik. »To dokazuje, da tudi delam, ne samo komandiram. Najpomembnejša naloga, ki jo
>
Združenje Evropskih karnevalskih mest temelji na izmenjavi skupin. Šoštanjčani so se lani udeležili devetih karnevalov čez mejo.
imam, je, da skrbim, da se držimo skupaj, da se ne razkropimo preveč naokoli.« Kar pa ni vedno enostavno, glede na to, da je eden pomembnejših rekvizitov tega lika steklenica. »Zato sem šef in zato tudi nosim koš. Pravijo, da sem edini, ki se znam narediti, da sem ne vem kako nasekan, v resnici pa ne pijem nič.« Ob tem stavku so se okoli njega muzali, tako da ne vem, če je čisto res.
O nošenju Koša Šoštanjskega so napletli zgodb in anekdot. Pa niso vse za objavo. Najdlje ga je bilo treba nositi enkrat v hrvaški Reki. Karneval je trajal in trajal in trajal. Na koncu se ga je nabralo za štiri ure. Kako odto-čiti je bilo glavno vprašanje, ki se jim je motalo po možganih. To so povedali, kako so odtočili, pa ne. Najbolj vroče jim je bilo v makedonskem Skopju, 33 stopinj je kazal termometer. Najbolj pa jih je zeblo na Ptuju, ko je veter bril do kosti. Pa še na mostu so čakali, da so prišli na vrsto. Ni jim vedno lahko, kaj, čeprav je tako videti.
Se imajo pa dobro. Ne pritožujejo se. In kdor enkrat zaide mednje, pri njih ostane. Če naredi sprejemnega, seveda. Terezija Herbst je za to živi dokaz. Na petkovo delovno akcijo je prišla iz Pre-kmurja, iz Murske Sobote, od doma. »Tja sem se odselila, ko sem se pred štirimi leti upokojila, mama pa je potrebovala
Danes na Ptuju
»Pust Šoštanjski ima že od svečnice po Sloveniji veliko dela,« pravi podpredsednik društva Roman Kramer. Danes (2. februarja) jih bo videti na Ptuju na Kurentovem skoku, 11. februarja gredo v Biograd na more, dan po karnevalu v Šoštanju gredo 26. februarja na Vir pri Domžalah, 27. februarja jih čaka Dornava, 28. februarja Mozirjem, 1. marca bodo v Šoštanju pusta pokopali in ga 4. marca v Dobovi znova oživili.
Potem pa gredo čez mejo. Konec marca nanje čaka Beograd.
Janko Stropnik v delo društva vpeljuje prijateljico.
Terezija Herbst: »Odselila sem se v Mursko Soboto, šoštanjskega društva pa nisem zapustila.«
mojo pomoč.« Preselila se je,
društva pa ni zapustila. Zraven bo tudi na karnevalu 25. februarja. Če boste dobro pogledali, jo boste videli na vlaku smrti. Pred tem ste jo videvali v podobi Tresimirja.	■
Gimnazijci delili srečo
Z dobrodelnim koncertom osrečili družino dijakinje 3. letnika
Kam gre Bolnišnica Topolšica?
O morebitnem združevanju smo iskali odgovor iz prve roke
Velenje, 25. januar - Dijakinje in dijaki Gimnazije Velenje v sodelovanju s prijatelji (tokrat z velenjske glasbene šole in Gimnazije Ravne na Koroškem) redno prirejajo dobrodelne večere, na katerih predstavijo svoje talente in tako s prodajo kart in prostovoljnimi prispevki zbirajo denar za šolski sklad. Člani upravnega odbora šolskega sklada glede na vloge - teh vsako leto prejmejo okrog 15 - odločajo, komu ali za kaj bodo namenili koliko denarja, navadno pa uspejo razrešiti vse vloge. Denar so običajno porabili za pomoč socialno šibkejšim dijakinjam in dijakom pri plačevanju stroškov različnih (ob)šolskih dejavnosti, kot so strokovne ekskurzije, naravoslovni, športni in kulturni dnevi, tekmovanja, nepozabne maturantske ekskurzije, šole v naravi, nekaj denarja so namenili drugim gimnazijskim projektom,
lani pa so ga nekaj porabili za izboljšanje šolske opreme. »Letos pa smo se odločili, da bomo ves zbrani denar namenili družini naše dijakinje iz tretjega letnika, ki je zaradi ekonomskih težav v hudi socialni stiski,« je povedal ravnatelj Rajmund Valcl.
Letošnji gimnazijski dobrodelni koncert Darujmo ... osrečimo, je bil že četrti po vrsti. Rdeča nit je ponovno bila podobna: »Dobrota osrečuje tiste, ki so je dele-
žni, in tiste, ki jo dajejo,« je povedala mentorica programa Polonca Glojek. V zakulisju so sodelovali številni dijakinje in dijaki, na oder pa so stopili predvsem tisti iz umetniških razredov. Predstavili so se v trobilnem ansamblu, trobilnem kvartetu in tolkalni skupini Rythm Factory glasbene šole Velenje, skupaj pa zaigrali tudi skladbo mentorja tol-kalcev Tomaža Lojna. V drugem delu so izkazali še svoje pevske
in plesne talente. Poleg gimnazijskega mešanega pevskega zbora so v sodelovanju z instrumenta-listi zapele dijakinje, ki so interpretirale nekaj popularnih melodij, odpele pa tudi v slovenščino prevedeno pesem Boba Dylana Hard rain gonna fall (Ulil se bo težek dež). Dve skladbi je zaigral gimnazijski rock bend The beat of domination. Zaplesale so Zvezdice, v preddverju velike dvorane doma kulture pa so svoja likovna dela, nastala pod mentorstvom profesorice Nataše Tajnik Stupar, razstavili dijakinje in dijaki likovne smeri. Tako se je predstavilo več kot petdeset mladih talentov, ki so nastopali z zanosom in predvsem dobrim namenom. Ta se je poplačal, čeprav so letos prodali nekoliko manj kart - lanski dobrodelni koncert je bil razprodan. Večer je odlično uspel in obiskovalci so s prijetnega druženja z velenjskimi gimnazijski odhajali s prijetnim občutkom, da so z drobnim darom poleg tistih, ki ga bodo prejeli, osrečili še veliko (mladih) ljudi.
• tf, tp
Velenje, 26. januarja - Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič je pred tednom dni naslovil na zdravstveno ministrico Mi-lojko Kolar Celarc pismo, v katerem jo poziva k odgovoru v zvezi z domnevno namero ministrstva o združitvi Bolnišnice Topolšica in Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergije Golnik (o tem smo že poročali). »Od ministrice želimo informacije iz prve roke,
ali so te namere resne in ali so že v fazi priprav na združitev obeh javnih zavodov.« Kot je še zapisal v pismu, bi takšna odločitev pomenila spremenjene okoliščine pri razumevanju vloge Bolnišnice Topolšica in posegla v dosedanje razvojne in strateške dokumente občin v Zgornji Savinjski in Šaleški dolini. V dopisu je Kontič mi-
nistrico Kolar Celarcevo povabil na sestanek županov Zgornje Savinjske in Šaleške regije, ki bi ga sklicali z namenom razjasnitve tega vprašanja.
Jurij Šorli, v. d. direktorja Bolnišnice Topolšica, nam je o nameri združevanja povedal, da je ministrstvo za zdravje bolnišnici naložilo izdelavo elaborata o možnostih sodelovanja z drugimi ustanovami. Pripraviti ga morajo do
?
31. marca letos. Hkrati je ponovil, kar nam je dejal v decembrskem intervjuju: »Moja vizija bolnišnice je še vedno enaka. Tudi v prihodnje jo vidim kot samostojno specialistično zdravstveno ustanovo. Kakšna pa dejansko bo, ne bo odvisno od mene, ampak od ministrstva za zdravje. To ima odprtih več opcij.«	a tp
>
»Vsak mladi človek bi moral imeti pravico, da v svojem življenju stopa po poti svojih sanj in se enakopravno z drugimi razvija in odkriva svoje talente. A revščina in pomanjkanje se velikokrat ne zmenita za pravičnost. Zato je sreča, da živimo skupaj, ker se tako lahko odločimo, da omogočimo tistim, ki imajo manj od nas, dostojanstveno mladost in pravično šolanje,« je v pozdravnem govoru med drugim povedal gostitelj večera - ravnatelj Gimnazije Velenje Rajmund Valcl.
Trobilci in tolkalci so skupaj zaigrali skladbo profesorja Tomaža Lojena Trombotolkozaver. K aranžmaju je svoje dodalo tudi navdušeno občinstvo.