232. številka. Trst, v sredo 10. oktobra 1900. Tečaj XXV ..Edinost [ '.hajs enkrat na dan, razun nedelj in p rfrznikov. oh 6. uri zvečer. Naročnina znaša : Za celo leto........24 kron za pol leta.........12 _ za četrt leta........ 6 „ za en mes»ec........ 2 kroni Naročnino je piaČevHti naprej. Na iir-ročbe brez priložene naročnine pe uprava re ozira. _ Po tobnkarnah v Trstu se prodajajo posamezne Številke po <1 stotink (3 nvČ.1: izven Trsta pa po 8 stotink (4 nvč.) Telefon iU. 870. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko \ V edinosti Je moč! Oglaal se računajo po vrstah v petitu. 'Ah večkratno naroČilo 3 primernim popustom Poslana. osmrtnice in javne zahvale «io mači ogiasi itd. se računajo po pogodb Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sine-jema upravništvo. Naročnino iti oulase je plačevati loco Trst. Uredništvo hi tiskarna se uahajatK v ulici Garintia štv. 12- UpravniŠtvo, in sprejemanje iuseratov v ulici Molin piccolo štv. II. na.lstr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsoreij lista „Edinost* Natisnila tiskarna konsotcija lista „Kdinost" v Trstu Politično društvo „Edinost" priredi v nedeljo, dne 14. oktobra 1900 ob 3 uri popoludne javni občni zbor v Barkovljah v prostorih „Narodnega doma" s sledečim vsporedom : 1. Nagovor predsednika. 2. Tajnikovo porcčilo. 3. Blagajnikovo poročilo. 4. Volitev novega odbora. 5. O položaj u. 6. O predstojećih državnozborskih lit vali. 7. Razni predlogi. vo- Koires društva „Dante Aliflieri" v Baroni Dinko Politeo piše v »Agramer Tag-blattu « : Ni prijetna stvar, ako se moramo zopet in zopet povraćati k iiredcnti, ali ni naša krivda, da ista razvija toli mogočno delovanje in nam vsled tega nastaja dolžnost, da opozarjamo na pretečo nevarnost. Društvo »Dante Alighieri« kaže vedno odkritejc svoj irredentovski značaj. Letošnje glavno zborovanje, ki se je meseca septembra vršilo v Kavenni, je bilo v resnici irredentarsko zborovanje. Letos je temu zborovanju pripisovati posebno važnost, ker je društvo stopilo v novo fazo in je zapričelo novo aktivno življenje na podlagi močno razširjenega programa. Krajem zborovanja so določili Ravenno, ker je tam grob Dantejev. Menda ne treba pov-darjati, da bi mi ne imeli nič proti temu društvu, ako bi svojo pozornost obračalo onim milijonom italijanskih izseljencev, ki si križem vsega sveta služijo svoj kruli. Saj je ' le hvalevredno, ako se v deželi-materi nahaja društvo, ki si prizadeva, da v izseljencih oiiranja narodni čut, da skrbi za snovanje šol v tujini in da izseljence podpira tudi materijalno. Mnogo resnice je v tem, kar je; rekel neki govornik na kongresu, da italijanski delavec, ko si v tujini služi svoj kruh, lahko postaja anarhist, ker ga povsodi pre- ganja ista beda in ker je njega vzgoja tudi doma bila zanemarjena. Celo potem ne bi prigovarjali društvu, ako bi sledil utopijam, kakor je n. pr. ta, da bi po italijanskem jeziku povzdigali italijanski upliv v Orijentu. Taka prizadevanja se more z jedne strani spoštovati, na drugi strani pa vendar izvabljajo nasmeh obžalovanja, istotako, kakor da bi si Španska hotela zopet priboriti prejšnji sijaj in prejšnjo slavo. Bilo je časov, ko je bila italijanska kultura res jedina v Evropi, ko je Italija kakor trgovinska država dominirala v Orijentu. To je bil čas Otela in Desderaone. Ti časi so minoli. Razmere sveta so se spremenile. Drugi činitelji se bore sedaj za gospodstvo. Italija je padla. Niti utopije, niti skrb društva za usodo izseljencev nas ne silita, da povzdigamo svoj glas proti temu društvu. Mi se oglašamo, ker društvo pod pretvezo čuvanja italijanskega jezika širi p o 1 i t i š k i i r r e d e n t i z e m i n o t e m n a p a d a našo last. Irreden-tovska stremljenja so tudi na kongresu v Raven ni prišla do izraza. Mi omenjamo tu govor predsednika in senatorja Villarija, poročilo benečanskega odvetnika Machiorija o položenju Italijanov v »Regione G i u-1 i a c i n v D a 1 m a i j i in poročilo profesorja Pulle-a o etnografiški karti Italije. O udeležbi nekaterih Dalmatineev, Tržačanov in Gori-čanov na kongresu, potem o njih banketu o slavnosti, ki sojo priredili tržaškim gostom, uiti nočemo govoriti. Senator Villari se je mnogo bavil z »Regione Giulia« in z Dalmacijo. Slikal je položaj Italijanov v teh deželah, »nadčloveški boj«, ki ga le-ti bijejo proti Slovanom, in njih sijajne v s p e h e ! ! Zaključuj^ je zatrdil, da je potrebno za obstanek Italije, da se italijanstvo v obsežju alp in na vztoč-nem obrežju morja Adrijanskega ohrani. To je bil programni govor, ki ga priobči prihodnja številka revije »La nuova antalogia«. Potem izvemo tudi podrobnosti tega programa. (Zvršetek pride.) velikanski dobiček v- tem, da'je češko vprašanje v silnem tempu—sti»palo v ospredje? Nikdar poprej ni češko vprašanje tako mogočno posezalo v razvoj političnih stvarij v Avstriji, kakor ta tri leta. Ob enem se je češko vprašanje dvignilo iz avstrijske atmosfere v nemško svetovno politiko. Nemci so se jeli povraćati k ideji združenja vseh Nemcev v jedno veliko srednjeevropsko državo. Ta ideja utegne dajati vsebino bodočim evropskim dogodkom. Cehi so na poti tem načrtom, oni so kakor zagvozda v nemškem mesu. Zato je vsem onim, ki sanjajo o svetovnem gospodstvu Nemcev, prva naloga, preprečiti, da se Cehi ne dvignejo iz suženjskega položenja nedavni — dogodek z nadškofom S t a d 1 e r j e m in je izrekel svoje zadovoljstvo, da je Stadler okreval od svoje bolezni, z besedami: Milost božja in moja molitev mi je rešila mojega S t a d 1 e r j a. Vatikan in habsburška monarhija. S člankom, ki ga je priobčil «Berliner Tag-blatt* o razmerju med našo monarhijo in Vatikanom, se bavijo vsi hrvatski listi. Vsi povdarjajo protislovansko tendencijo tega članka, a so uverjeni, da ne bo tistega efekta, katerega bi hotel doseči madjarski dopisnik v berolinskem listu. «Agramer Tagblatt® pravi, tla se mu ta članek zdi, kakor če kdo opazuje svet skozi luknjo — ključavnice. PODLISTEK Zgubljeno življenje. Slika: S 1 a v o 1 i u b P o d s 1 a p i n s k v. Potem pa je nejevoljno zmajal z glavo, češ : neumnosti ! In Minka? Kdo je paČ že uganil dekliško dušo? Iv do se je že zamislil v notranjost ženske duše ? Ni kdo ! Ženska je in ostane možkim večna uganjka ! Ona je pač vedela, kaj čuti zanjo Zad-nikov Fran in če bi tega ne bila vedela drugače, pravilo jej je vse njeg« vedenje, da ono, kar jej on govori, tudi srce čuti. In ona? Da, tudi ona je čutila vroče nagnjenje do njega, do Frana, tudi ona je Frana ljubila z vsem ognjem svoje deviške, svoje nedolžne duše, četudi tega svojega nagnjenja, te Dvoje ljubezni ni kazala na tako strasten način. Znala je svoji čutstva prikrivati, a Politični pregled. V TRSTU, dne 10. oktobra 1900. H krizi. Te dni je govoril pred svojimi volilci v Benešovu mladočeški poslanec Fort. Dr. Fort je sicer jeden med mišjimi češkimi poslanci, a je samostojen v mišljenju in je često prihajal v navskrižje se svojim klubom. Ravno zato nas mora zanimati, kar je on povedal o položaju. On ne sodi prepe-simistično o položaju, ker vidi. da so Cehi mnogo pridobili v zadnjih treh letih. On vidi radi tegn niso bila ta čutstva nič manje vroča . , . Ona je ljubila Frana, a znala je, da tudi on njo ljubi. Poznala pa je tudi Franovega očeta, starega Zadnika, kako je ohol in prevzeten in kako zaničljivo vedno govori o Kočarjevih. In ko seje spomnila na onega strogega moža, si je mislila, da on pač ne dovoli nikdar, da se njega sin poroči s hčerjo ubogega Kočarja. No, mladost je upa-polna, lahkomišljena in kaj vsega se ne nadeja od bodočnosti, ta lahkomišljena mladost! Taka je bila tudi Micika. Upala je, da se že obrne vse tako, da se uresniči njena in Franova iskrena želja. In v tem svojem upanju, v tej svoji nadeji, udaj al a se je brezskrbno svoji čisti, nedolžni ljubezni... IV. Marijana je ostala samo par dni v svoji rojstni vasici ; potem se je zopet vrnila v Trst, kjer je takoj šla k oni gospej, katera se jej je bila priporočila za mlado, nepokvarjeno sobarico. Opisala jej je svojo nečakinjo in pristavila t Ona je popolnoma nepokvarjeno, a tudi neizkušeno dekle. Bila ni še ni- do samostojnega življenja, ker bi potem, ako Avktor onega članka da opazuje orjaški or-bi se zgodilo to, ne bilo več mesta za zdru- ganizem katoliške Cerkve le z ozkega vidika ženje Avstrije z Nemčijo. Danes je borba j nemško-madjarske hegemonijejv Avstro-Oger-proti Čehom v imenu velike nemške misli. ski. Potem je seveda naravno, ako vidi stvari j To je slaba stran čeških vspehov in s tem v razmerju, ki je daleč proč od pravega meje češko vprašanje stopilo v kritičen stadij in ril a, ako vidi situvacijsko sliko, ki ne odgoje postalo stvar srednje Evrope. Se jeden do- varja resnici. Claukar berolinskega lista so-biček so prinesli zadnji boji, okolnost, da so sebno ne more uraeti, tla Rim radi nečesa, Cebi zopet našli sami sebe; v narodu pulzira kar ni dosegljivo — združenje obeh cerkva novo življenje, iu je porodilo prepričanje, da — odbija Nemce in Madjare. Zagrebški list se ne sme zanašati na nikogar, tla mora odgovarja prav po domače, da krojač mora hoditi svoja pota in da ne sme nikdar bolje vedeti, kako se kroje hlače, nego pa j) u s t i t i svojih velikih ciljev iz- čevljar. Seveda se ta problem ne reši od danes pred oči. do jutri. Ali rimska cerkev ne misli le za Govore o bodočnosti je rekel govornik, danes ali za jutri, ampak za stoletja!! Madja-da treba vztrajno delati na premembo decem- rom in Nemcem je njih nadvladje , seveda berske ustave. Sedanja centralisti- jako važna stvar, ali ako hoče kdo iskati š k a ustava se ne bo mogla v z d r- kongruence med tem vprašanjem in nalogo ž a t i. Ob sedanjih ustavnih razmerah ni rimske Cerkve, kaže le, da ne pozna bitstva možno s p o r a z u m 1 j e n j e med Slo- te poslednje. Sicer pa ni res, da bi politika Vati-vani in Nemci. Nemci imajo sedaj vse, kar kana mogla postati tako nevarna bodočnosti hočejo in b; bili torej pravi norci, ako bi se monarhije. Ta bodočnost je marveč odvisna hoteli sporazumeti z nami. To so točke, iz od tega, da st naša in o n a r h i j a p r i-katerih prihaja perspektiva prihodnjega raz- dobi odločevale n v p l i v n a 11 a 1-voja v Avstriji. k a n u i n d a s e t a m n e utrdi neki Nasvet dr.a Forta prihodnji češki dele- d r u g i v p 1 i v, k i bo sledil sv o-gaciji je torej : nič storiti, kar bi Avstrijo j e m u p o s e b n e m u in gos p o d a r — moglo rešiti iz sedanje krize, ustvariti nor- s k e m u prog r a m u ! malne odnošaje in za delo sposobni parla- In v. očigled takim dejstvom naj bi bilo ment. Kriza ne sme zgubiti svojega akutnega na škodo naši monarhiji, ako iz Rima pri- značaja, ampak isti naj se vekša, da pride haja propaganda za cerkveno združenje Ju- trenotek, ko napravijo ustavi konec. Češki goslovanov ? ! Ce ima kdo vzroka, da dobro- narod naj voli torej v delegacijo vse, kar se hotno sledi tej propagandi, velja pač to ravno odlikuje po bistrosti duha, globokem znanju o avstro ogerski monarhiji. Seveda oni avstro- in čistosti političnega značaja in sicer ogerski monarhiji, ki umeva resnične pogoje brez razlike kateri stranki je svoje sreče in svojega vspevanja in se ne k do p r i p a dal do s ed a j. Tako bo na- daje zavajati od jednostran ski h koristi tega rod pripravljen na prihodnje velike dogodke, ali onega plemena. Nadškof Stadler pred papežem. « Hrvatska domovina> se postavlja po Hrvatski listi poročajo, da je bil nadškof robu trditvi berolinskega lista, da je Stross- Stadler dne 6. t. m. vsprejet od papeža, maver postal v Rimu persona gratissima še Vsprejem je bil najljubeznjiveji. Stadler je le potem, ko je v Belovaru dobil ukor od predstavil papežu tudi duhovnike, ki so se našega vladarja, in da je sedaj tudi nadbi- udeležili romanja. Papež je omenil tudi skup Stadler z jednakim namenom potoval v kdar iz svoje vasi, in zato ne vem, da-li vam bo ugajala ! — O to nič ne dč ! Ce je še tako priprosta, se že hitro izuri za svojo službo. — Jaz upam ! — To mislim tudi jaz ! Znam, da so slovenska dekleta zvesta iu pripravna za vsako službo. Tako mislim, bo tudi s to, katero mi priporočate. Meni ni za plačilo in če mi bo deklica ugajala, plačevala jej bom petnajst goldinarjev mesečno, a tudi sicer ne bom gledala za kak goldinar. Tudi od mojih gostov bo dobivala marsikaj. Ce bom z deklico zadovoljna, dobite tudi vi od mene lepo nagrado. — Nadejam se vsekako, da boste zadovoljni, milostljiva gospa ! S temi besedami se je Marijana poslovila, a po poti je računala, da jej pade tu najmanje petdesetak v žep. Ker na to, tla Micika ne bi prišla v Trst, Marijana ni niti mislila več. Svakinjo je itak že pregovorila, a brata je poznala, on bo malo godrnjal, a slednjič pa se uda. Da Minka sama rada pojde v Trst, to se jej je zdelo povsem naravno. Prišedši domov je torej sela in pisala, sledeče pismo: Predraga svakinja in brat! Ko sem bila zadnjič pri Vas, omenila sem bila, tla bi bilo dobro, če bi dali Mi-ciko v Trst služiti. Rekla sem tudi, da bi jej morda jaz dobila kako službo in ravno zdaj se je priponudila taka prilika. Neka gospa išče sobarico, kateri bi plačevala po petnajst goldinarjev mesečno, poleg tega bi dobivala še tu pa tam kak goldinar, tako,, da se sme računati najmanje po dvajset goldinarjev mesečno. Takih služb se dobi malo! V vsem Trstu jih ni pet. Jaz nimam pri tem nobenega dobička, vendar, ker bi rada pomagala Vajini hčerki, pišem Vama, da si premislita stvar. Lahko ostane par let tukaj, si prihrani lepo doto in če pride potem domov, se lahko dobro omoži. Premislita torej in od piši ta hitro Vaši Marijani. (Pride še.) Kim. S t r o s s m a v e r je že od nekdaj Sokola« natlačena, da si se mogel komaj gi- kalnejimi Italijani delajo na iztrebljenje na- j> r i j a t e 1 j papeža. Pisec berolinskega članka bi hotel kazati Vatikan v nasprotju proti osebi našega vladarja. Ali razmere med Franom Josipom in Levom XIH. so take, da se jih ne morejo dotakniti ni ka ki dopisi v židovskih listih. Te razmere so posvećene po tradiciji izza mnogih stoletij. Kar govori madjarski člaukar v berolinskem listu o gla- bati. Ljubljanskega občinstva je prihitelo | šega življa. Kjer je kaka gonja proti Sloven- ogromno, da prebije par uric s tržaškimi gosti. Občinstvo je napolnilo tudi galerije. Svirah! je meščanska godba in sicer je bil to menda nje prvi nastop z instrumenti na lok: donela je naša slovenska pesem in bilo je navdušenih govorov, katerim vsem je bil vodilni motiv, da smo si — kraj v s e h o b- golici, je prazno, ker to ni nikak privilegij stoječih p o 1 i t i š k i h oziroma iz sedanjih dni j, ampak je sedanji papež le potrdil odredite iz davne dobe. Na očitanje, da Rim tlela ovire o imenovanju škofov, opaža «Domovina*, da Vatikan hoče imeti takih ljudij, ki so dokazali s svojim življenjem, da so udani veri in da izpolnjujejo svoje dolžnosti. S e v e d a, s 1 ti g r a z n i li z i s t e m o v (to naj bi prečital ta ali oni slovenski cerkveni dostojanstvenik) ali drugače slabih duhovnikov noče imeti Vatikan; niti noče urivati narodnostim tujincev! Cerkev ni prekinila principa latinščine, ampak t a k t i š k i h diferenc — vendar-le vsi bratje, sinovi iste rodne matere, delavci za isti cilj in boritelji za skupno narodno bodočnost! Osobito nas je veselilo, ko so ljub cem, tam se je udeležujejo tudi ti reformatorji in nič jih ne ženira, da so v najtesneji soseščini Židov in brezvercev! Le v zadnji čas se zdi, kakor da so jih Vaši napadi začeli malce peči. Zato so vas začeli nadlegovati s popravki na podlagi potrpežljivega $ 11». tiskovnega zakona ! Tako so začeli tudi v svojih glasilih trditi, da oni se ne pečajo s politiko in da niso nasprotni Slovencem. Koga hočejo varati, ko govori toliko kričečih dejstev ! Će tudi ne njem lista »Gl. zore«, ker mu primankuje že tl<> sedaj 400 gld. za pokritje tiskovnih in drugih stroškov. Drugi narodi si vzdržujejo po več glasbenih listov, ki prinašajo lahke in težavne umetne skladbe ; mi pa si ne moremo vzdrževati niti enega, ki nam je tem potrebneji ravno zato, ker je edini. Organ isti bi radi podpirali in se naročali na tak list, ali primanjkuje jim denarja; oni pa, ki bi mogli, se ne zanimajo in tako napredujemo po rakovo — vedno nazaj. Imenitnost glasbe za vse kulturno, socijalno, narodno in tudi politično življenje so priznavali in priznavajo vsi narodi, učenjaki najbolj kričeče ali gotovo najznačilneje za te ljanski govorniki poudarjali veliko važnost! reformatorje pa je dejstvo, katero ste jim in modrijani v starem in novem času in jej tržaške pozicije__pozicije ob morju — za j včeraj zopet loputnili v obraz, dejstvo nam- • odkazovali celo prednost pred drugimi umet- ves narod slovenski, priznavali težavno po- reč, da so se bili silno razgreli radi onega j nostimi, kajti glasba ima v sebi nepremng-1 oženje naše in razmere, ki zahtevajo pra- j shoda pri sv. Jakobu, ko je naše ljudstvo ljšvo vzgojevalno moč; ona vedri duh, blaži vega heroizrna in nenavadne požrtvovalnosti zahtevalo eno Dorno ljudsko šolo in pravično srce, nas vnema za idejale, sveti patrijo-od strani tržaških Slovencev. Ne bi govorili, j ljudsko štetje in so radi teh dveh, tako tizem. Najklasičneja priča je naša tržaška da so zginile diference v nazorih, ne bi go- skromnih, tako samo ob sebi umevnih zahtev ! okolica; da ni bilo rodoljubne pesmi, da ni vorili resnice, ako bi trdili, da se je taktika obsipali naše ljudstvo s psovkami in je ova- bilo naših pevskih društev, težko bi se bila je le potrdila 'star privilegij. Nezaslišano tržaških Slovencev vsestranski odobrila, ali jali kakor panslaviste, ki hočejo Trstu kedaj probud;la iz narodnega spanja. Torej smela trditev je, ako se pravi, da je Kim jedno smo dosegli — veliko zadoščenje, se- ukrasti njega narodni značaj. Ali klasično je rodoljubi, narodnjaki in drugi merodajni neprijatelj habsburžkc monarhije. Vatikan : stoječe v tem, da se je priznavalo naše njima do te poslednje najveće simpatije že radi doljubje, priznavalo, da smo zvesti delavci v bilo to, da so v jedni sapi kričali, da Trst krogi : podpirajte in naročajte si edini sloje italijanski, hkratu pa pozivali Tržačane, venski glasbeni list, kateri nam prinaša naj- tega, ker v njej žive katoliki v ogromni ve- službi naroda ter navdušeni propagatorji ideje naj branijo italijanski značaj Trsta . . . ! Za bolj po ceni narodnih in umetnih pesmi ! čini. Rim mora biti za pravičnost vsem ka- našega narodnega jedinstva. To nam zadošča, božjo voljo: pred kom?! ako je Trst itali- (Opomba uredništva. To bi bilo res žalostno, tolikom, ne pa, da bi bili vsi podrejeni Nem- Saj si ne prisvajamo nezmotljivosti, saj ne janski ! ! Kako se love v lastne zanjke ! ! Če neodpnstno, ako bi toli potreben, jedini list cem in Madjarom. zahtevamo, da misli vsakdo, kakor mislimo je v Trstu toliko Slovencev, da bi mogli moral prenehati le radi pomanjkanja gmotne Volilno gibanje. Med Mladočehi in mi, ali to smemo že zahtevati, da se priznava postati nevarni njega «laškemu» značaju, po- podpore, radi pomanjkanja naročnikov. Vsaki agrarci je prišlo do kompromisa. Agrarci naša poštena volja, Čistost našega patrijo- tem so isti pač tu; in čim so tu v tolikem šte- prijatelj petja, sleherni zavedni rodoljub, slo vstopijo v mladočeški klub, ali bodo tvorili tizma. vilu, potem bi moral biti duhovnik, kakor herni razumnik, ki ve, kaj je narodna pesem v njem posebno skupino. Stem so šanse če- To smo dosegli, in ker smo to dosegli, smo oznanjevalee pravice, prvi, ki bi zahteval: vsake.nu narodu, vsako pevsko društvo poškili radikalcev skoro uničene, a uničene so z živim srčnim zadovoljstvom odhajali na ko- Dajte pravico tudi njim! Cerkev nalaga še stani naročnik »Glasbene Zore«, da si vzdr-menda tudi šanse za vzpostavljenje nor- lodvor, kamor je prihitelo mnogo Ijubljan- posebno svojim organom, da ščitijo šibke, žimo ta list in dobimo zadosti lepih, teža v -malnih odnošajev v parlamentu, kajti agrarci skega občinstva, da nam zakliče zadnji: proganjane in tlačene in da se v obrambo le- nejih, in tudi lepih in — lahkih pesmij.) Z Bogom! To je bilo vrvenje na peronu, teh neustrašeno postavljajo proti mogočnežem Skrbite, da se onim osebam, ki so se posve- Neinška ljudska stranka na Štirskem je Znanec je pozdravljal znanca, prijatelj prija- ,'n zatiralcem. Ti laški reformatorji pa se tile glasbi in petju zboljša materijalno stanje! zdala svoj volilni proglas, ki se vehementno telja, a tudi neznanci so se poslavljali v postavljajo na stran močnih preganjalcev proti Glejte, da se bo število takih delavcev inno- bratski ljubezni ! In ko se je vlak jel pomi- sirotam — proganjanim. Tako gazijo svoj žilo — zdaj je preveč samoukov — in nukati, orili so »živioc-klici, možki so mahali s sveti poklic ! ! predovali bomo v cerkvenem, narodnem, klobuki, dame z robci, dokler ni zginil vlak Ali da se povrnemo k temu, kar smo umetnem petju in glasbi, kar bo v čast in v nočni tmini. hoteli reci: to je najbolj značilno za Krivic- korist naroda. V nadi, da moje besede naj-O govorih na komersu prihodnjič. nost teh reformatorjev, da našemu ljudstvu dejo vsaj nekaj odmeva, zaključujem z be-»Che razza di Triestini« ! (Kake vrste ne pri voščajo niti jedne šole in da je pro- sedami našega ničnega S. Gregorčiča: Tržačani !) Pod tem naslovom čitamo v vče- klinjajo, ker se hoče braniti pred kri-rajšnjem »Indipendentu« (glasilo tukajšnje v i c o in nasilje m povodom ljud-irredente) nekak opis ljubljanskih slavnosti skega štetja, kar pomenja, da ti služabniki o priliki nedeljskega našega izleta v Ljub- božji odobrujejo vsako nasilje proti naši na-Ijano. Dopisnika (ako zasluži to ime) smo rodnosti. Zato bi vas prosil, da ne pozabite videli v Ljubljani, kjer se je vedel uprav omenjati o vsaki priliki, kako so se ci kri- demo pod mestno občino tržaško. Po novem surovo, kakor znajo to le šarlatani-poturice vičniki v lepi slogi z irredentarji, brezverci letu postane Tržačan vsakdo, ki biva tu nad iz lahonskega tabora. in italomani oglasili proti najskromneji zahtevi, 10 let in ki ni kriminalno umazan. Nekateri Pisec teh vrstic je hotel že na Rožniku ki jo more staviti kakov narod — proti si že sedaj preskrbljajo tako meščanstvo in so odločno za nadaljevanje obstrukcije. izdala svoj volilni prog obrača proti Cehom in Slovencem. Zadnjim očita, da hočejo deželo Stirsko raztrgati. {Čudna logika to, kajti ista nemška ljudska stranka je fanatična zaveznica čeških Nemcev , ki hočejo res raztrgati kraljestvo Češko !) Bivši poslanec S n kije je poslal «S1. Narodu » brzojavko, v kateri izjavlja, d a ne v s p r e j m e ni k a n d i d a t u r e ni in a n d a ta. Ne le, kar veleva mu stan, Kar more, to mož je storiti dolžan. .V. F u r i u s. Pozor! Pišejo nam: Sedaj se bliža doba, ko večina nas tu bivajočih Slovencev pripa- Tržaške vesti, Izlet V Ljubljano. (Dalje.) V gledali- šču so bili Tržačani priče velikemu zmago- dati primerno lekcijo tam stoječim trem tr- šoli ! ! slavju slovenske dramatične umetnosti. Ta gledališka predstava nam ostane vsem v neizbrisnem spominu. Uprizoritev te epizode iz zgodovine Jugoslovanov nam je pretresala dušo — tu in tam smo videli ljudij, ki so •si z robcem brisali solzo, ronečo po licu niz-doli — a zajedno je -še močneje zanetila v nas naš narodni ponos, l jubezen do svoje krvi in vero v našo slovansko bodočnost. In kaka sicer c. kr. uslužbenci. žaškim pobalinom v gospodski suknji, ali za- Narod 110 umetno petje iii glasba. Včeraj je šel neki naš človek, (i. M., držanje bil po prijatelju, ki nui je zago- (Zvršetek.) Mi Slovenci imamo v Ljubljani i c. kr. uslužbenec, na tukajšnji magistrat, da tavljal, da so to navadni fantalini, mej ka- dva glasbena zavoda, v katerih se vsako zadobi ravnokar imenovane pravice. Magi- terimi je bil eden, sin slovenskih ieto mnogo naraščaja uči in izuči, ali o dm- stratni uradnik mu je takoj ustregel in na- starišev! lovanju onih iz tega naraščaja, ki službujejo | pravil dekret, s katerim se mu priznava tr- Lahonski dopisnik pravi, tla ni bilo med širom slovenske domovine, ni slišati mnogo, žaško domovinstvo. nami pravih Tržačanov, izvzemši nekoliko uradnikov ! Omeuiti moramo tu, da je med 170.000 Iz tržaške okolice poznam dva, ki si a bila v orgljarski šoli ; dovrši vsi to, službovala sta nekaj časa kakor organista in poučevala na- uprizoritev je bila to! Dovršena v vsakem prebivalcev tržaških le 70.000 Tržačanov. ro(ino petje, ali socijalno vprašanje ju Je Ko pa je dotični uradnik napisal priimek •ev s »c« namesto »č« je nas mož odločno zahteval, naj se ga upiše pravilno, kakor se ga je dosedaj pisalo povsodi. UVad- pogledu ! In ti pevei-u metni ki ! CVerjeni smo, tla ga ni z lepa provincijalnega mesta velikosti Ljubljane, ki bi imelo gledališče s takimi močmi, s takimi solisti in takim ensem-blom. Da ste videli naše priproste okoličane, Od teh je najmanj 40.000 Slovencev (z oko- prisililo, da sta službo, za katero sta žrtvo- je "javil, da on ne napiše »kljuke«, ker lieo) in le kakih 30.000 Lahov. Slovenski Tržačani so sinovi rodbin, ki bivajo tu že nad 500 let, in takih je bilo z nami v Ljubljani nad 100. Laški »Tržačani« kako so jim žarele oči, kako jim je odsevalo Pa so P° "°/o slovenski odpadniki in pa pri-z lica preradostno presenečenje, ko so videli vaudrani Lahi, Nemci itd.! vala najboljša svoja leta — pustila ter si boljše poiskala. Pri nas je pač v veljavi rek: »Kdor se s petjem (glasbo) ukvarja, Nima kruha, ne denarja«. Nadarjenosti in veselja za glasbo je mnogo med našim narodom, ali slabo mate- da ima tako povelje od svojih viših. Akcenta ni hotel napisati, ker da je tt> tudi — nepotrebno in ker na magistratu ne poznajo kljuke. Najnovejši Tržačan je vzel dekret in se podal k županu, da se tam pritoži, ali župana ni bilo. Namesto župana je vsprejel na svoje oči, da tudi narod slovenski ima Smrkavemu dopisniku svetujemo dalje, ,-ijalno stanje je vzrok, da nam manjka pou- »ašega človeka magistrarni ^ vodja, g<.sp. Ar svojo umetnost in umetnikov, s .vaterimi se naj Xlt v prihodnje preskrb«, zraven foto- čevalcev narodnega petja in organistov-ceei more ponašati pred svetom. Kako povzdiguje grafskega aparata, še naočnike, da ne lijancev, ki bi gojili pravo cerkveno petje, to moralno človeka, ki mora sicer , dan na bo videl belo, modro, rudeče tam, kjer je ^i je v Trstu, njega okolici in po Krasu tieo, ki je, zaslišavši pritožbo — sam zapisal velikansko »pipo« ! ! Tako je bila stvar rešena po želji no- dan poslušati le zaničevanja ! To treba po- — belo! zelo zanemarjeno. Mnogo truda se zahteva vega Iržacana. misliti, ako hočemo prav uraeti viharje nav- Želji dopisnikovi, kateri izjavlja, da bi od organistov, ali na njihovo gmotno stanje Ostalim bodočim IVzačanom pa kličemo: dušenja, ki je pretresalo v nedeljo zvečer nas rad poznal, zadovoljimo taKoj, naj se le ne misli nikdo. Vsakdo misli, da mora or- ^ozor, da vam ne odvzamejo pravih priim- Ijubljansko gledališče, navdušenja, ki je čim > potrudi v* to ali ono naše društvo! Še več ganist delati le za božjo čast in »božji Ion« ; kov, kar bi bilo v nečast in v škodo dotiČ- dalje bolj prehajalo v ekstazo, zlasti pa v mu storimo. Povemo mu, da je eden tistih treh za njega trud o poučevanju narodnega petja niku in tudi vsej narodni stvari! Vsakdo naj zadnjem prizoru, ko se že čitjejo turške trombe junakov, ki so se v Ljubljani vedli tako ne- pa menijo, da jc že zadosti, ako mu ploskajo zahteva, da zapišejo njegov priimek, in ko hrvatski junaki pod svojo zastavo — dostojno, v službi pri pošteni slovenski in ga hvalijo! Živeli pa naj bi te nare od ga piše on sam, kakor ga pišejo tudi to je zares veličasten, nepremagljiv ensemble tvrdki, zbok česar je njegovo vedenje tem zraka. To so pravi vzroki in pomisleki, ki kakor je edino pravilno. — pojejo tudi širom Slovenije znani mo- drzneje in gnusneje. Zapomnite si : Naši Tr- odvračajo tudi take, ki bi bili poklicani, tla ( lik eolitra NaUerffOj. Naši čita gočni »U boja, in potem, ko je divno, pre- žačani, v mestu in po okolici, so avtohtonno se ne posvečajo glasbeni umetnosti. Kje je še dobro spominjajo, da je mestni redar Ouk krasno uprizorjena živa slika kazala izpad h r- prebivalstvo; slovenski rod biva tu že sto- kak oče, ki bi žrtvoval svojega sina za to, tožil gospoda Ivana viteza Nabergoja, ker da vatskih junakov iz Sigeta — trenotke pred letja ; ta rod je o mnogih priiikah s svojimi da mu bo živel v pomanjkanju, hiral in na- i^a je poslednji povodom volitve na Prošeku kakor drugi itel ji se katastrofo. To, kar se je v tein hipu godilo prsi junaški branil to obrežje; a če bi laškemu posled morda še umrl gladu?! na odru, združeno z elementarnimi pojavi taboru vzeli vse tujce, ki niso nikaki Trža-■čutstev med našim tržaškim občinstvom, je čani, in pa vse slovenske renegate, došle sem- ustvarjalo prestreljivo epizodo, ki ostane v -neizbrisnem spominu, kakor velika priča pro-bujene slovanske samozavesti.... Ne treba torej pripovedovati, s kakimi -eutstvi smo ostavljali gledališče. Z jedno besedo: to je bil velik naroden praznik, ka koršnji so veleredki v življenju tržašicih Slovencev. Iz gledališča smo hiteli naravnost v »Narodni dom c na prijateljski sestanek. V malo trenotkih je bila velika dvorana »Ljubljanskega kaj od uajrazlič nejih slovenskih strani, bi videli kmalu, kako v tem taboru ni ni generalov, ni armade, ni — de:i_onstrujoče druhali. O » lržačanih« torej le lepo tiho, o slavna irredentovska gospoda, kajti baš v tem pogledu je jedna vaših najslabejih strani. Boj — krivični kom ' Pišejo nam: Muogo ste že pisali o mladih duhovskih reformatorjih in naveli ste že neštevilo nepobitnih dokazov, kako strupeno sovražni so naši narodnosti in kako vštricno z naj rad i - razžalil. Gospod Nabergoj je bil vi. Nedavno temu je gosp. Heros v svojem stan^i tudi res obsojen na f>0 K globe po »Odmevu na dopise o narodnem petju« ome- ^ 31 j? k. z. Danes se je vršila vskliena raz-nil zadnjo številko »Glasbene zore«, ki je prava, na kateri je 1» i l toženec po- prinesla, razun ene, vse samo lalike in narodne pesmi, z besedami : »Tako je prav, le tako naprej in vspeh bo gotov.« p o 1 n o m a o p r o š č e n. !^iuiomor. Včeraj v jutro se je pri sv. i Andreju ustrelil iz revolverja finančni vež- Gosp. prof. Fr. Gerbića, izdajatelja »Gl. ; benik, g. Boštjan Peček, rodom z Loškega zore«, mislim, da ni potreba navdušsvati, ker je znano, tla mu ne manjka ni veselja ni požrtvovalnosti za gojenje in širjenje narodne i u umetne glasbe, ali ravno v isti številki nazuanja svojim naročnikom, da ne more dalje in tla je primoran prenehati z izdaja- potoka na Kranjskem. Zapustil je več pisem, iz katerih izhaja, da niso bile gmotne težave, ki so nesrečnega mladega moža prisilile tlo oeodepolnega koraka. Pokojnik je I>i 1 v slovenskih krogih dobro znana in čislana prikazen. Bog bodi milostljiv duši njegovi ! Aretiranje. Pol. ofieijal g. T i t/, je včeraj v jutro aretiral znanega uzmoviČa 16-letnega Ivana Kolariča iz zagate deli' Olio, katerega je iskalo tule. sodišče. Pokvarjenega mladeniča pošljejo v prisilno delavnico v Ljubljani. Z »asih sodiŠe. Včeraj je bil na tuk. deželnem sodišču obsojen Josip Ciana zaradi hudodelstva proti nravnosti po i? 130. kaz. zak. v 14-inesečno te'iko ieČo, poostreno s postom vsaki drugi mesec. — Razprava proti Mariji Vatovac, obtoženi radi tatvine, se je morala odgoditi, da se zassliši še nekaj prič. — Anton Kovač iz Sežane je bil obsojen v 1 mesec zapora, ker je o priliki aretiranja, ko je razgrajal v neki tuk. gostilni, kričal : Viva Italia, Umberto! — a potem še: viva Bresci ! in Lncheni ! Iz nasprotujočih si klicev je sodišče sklepalo, da je bil mož o vprašavni dobi pijan. Med prijateljema. Emil S. je povabil prijatelja Ivana Slajka iz ulice Riborgo št. 27. na čašo vina. Hotel se je pokazati gene-roznega ter obljubil plačati — vse. Ko sta se pa malce napila, je opazil Slajko, da mu dragi prijatelj hoče zmakniti uro. — Kaj delaš, prijatelj ? — Ali ne veš, da se šalim ? — Tako je minil ta prizor. Vrnila sta se prijateljski proti domu. Tu pa je Slajko opazil, da mu je prijatelj vendar-le izpeljal — dragoceno pipo, vredno 3 gld., zaradi česar ga je javit redarstvu. * Okrajna bolniška blagajna. Tekom prošlega tedna je bilo prijavljenih 401 slučajev bolezni, 417 oseb je proglašenih zdravimi, 820 jih je ostalo v zdravljenju, med poslednjimi 171 takih, ki so ponesrečili na delu. V 192 slučajih so se bolniki pregrešili proti naredbam zdravnikov. Na podporah se ja izplačalo tekom tedna 10402.78 kron. Dražbe premičnin. V četrtek dne 11. oktobra ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : v ulici Giulia 8, pohištvo; v ulici Mereato vecchio 1, pohištvo; v ulici Bastione 1, pohištvo; v ulici Solitario 12, pohištvo; v ulici Rossetti 19, kočije; v ulici Bonomo 4, pohištvo ; na trgu delle Legna 10, nove mo-bilije; v ulici Stadion 3, pohištvo. Vremenski vestuik. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj 19.7, ob 2. uri popoludne 25.0 C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 772.3 — Danes plima ob 9.39 predp. in ob 10.48 pop.; oseka ob 3.39 predpoludne in ob 4.28 popoludne. Za žensko podružnico družbe sv. Cirila 1» 31 e t oda v Trstu se je nabralo o vpisovanju otrok v otroškem vrtcu v Rocolu 48 K ; ravno istim potom v šolskem vrtcu pri sv. Ivanu 60 K. Srčna hvala vrlim materam ! Zavodu sv. Nikolaja so podarili čč. gg. : monsignor P a bris 20 K, Gomiljšak 5 K, Jakob Sila 10 K, Franc Sila 5 K. Henrik Sonc 4 K, Vinko Dolenc 4 K, Košir 2 K. Srčna hvala ! Ženska podružnic družbe sv. Cirila i» Metoda r Trstu je odložila svojo veselico, ki bi imela biti 14. t. m., na 21. oktobra t. I., ker v nedeljo bo imelo pol. društvo »fMinost« svoj občni zbor v Barkovljah. • Tržaški Sokol® naznanja, da se bodo vsako nedeljo in praznik v telovadnici (ulica Coroneo št. 15.) vršile plesne vaje. ki bodo trajale od 5. do 9. ure zvečer. Ženske ne plačajo vstopnine. Ker je imelo društvo velikih stroškov za prireditev nove telovadnice in mu bo pokriti še novih neizogibnih stroškov, katerih pa ne zmore iz lastnih dohodkov, se obrača do občinstva s prošnjo, naj je podpira z obilo udeležbo tudi na plesnih vajah. Vesti iz ostale Primorske. X i z V o 1 o s k e g a okraja nam pišejo dne 9. oktobra 1900.: Te dni ste priobčili v svojem listu naznanilo c. kr. finančnega ravnateljstva v Trsili, iz katerega je lahko vsaki davkoplačevalec, bivajoči v področju tega ravnateljstva, razvidel, kake dolžnosti ima po zakonu tlo davčne oblasti. Sicer pa imaš menda z malokatero oblastnijo tako nerad posla, kakor baš z davčno ; zakaj ? tega ne treba še le praviti. Zato je tudi vsakdo kolikor le mogoče hitro rad na čistem z računi o davkih, bodisi, tla si rajši v njih poplača nje tudi kaj pritrga od ust, nego tla bi pa za njih prisilno izterjanje Čul neusmiljeno udrihati po bobnu - nad svojim imetjem.... Vendar si ne moremo kaj, tla ne bi o ej priliki tudi malo javno kritikovali posto- t, panja c. kr. davčnih oblnstev, kadar gre za to, da skušajo koga obdačiti, stikaje po raznih kotih za njegovimi »dobički« ! V uvodom j omenjenem naznanilu je dovolj jasno razlo-1 ženo, da morajo delodajalci sami zglasiti davčni oblasti svoje uslužbence, ako jim dajejo plače čez 600 gld. Kdor to opusti, ga lahko ta oblast kaznuje ! Je-li pa n. pr. c. kr. okrajno glavarstvo v Voloskem opravičeno, obračati se s posebnimi dopisi do delodajalcev in od njih poizvedovati, koliko plačujejo na leto svojim uslužbencem ne glede na to, da-li imajo ti tudi manj letne plače nego G00 gld. ?! Saj, če delodajalci niso zglasili tega, vendar ne bo mislilo morda omenjeno c. kr. glavarstvo, da bodo delodajalci potem le temu glavarstvu na ljubo povikšavali svojim slugom plače ?! X Kaznovana učiteljica. V Čar-vinjanu živečo šestdesetletno učiteljico v pokoju, L. D., so zaprli, ker so priče pred sod-nijo izrekle, °goj, tla kupec blago tekom gotovega roka pregleda, poskusi in odobri ; preje kupna pogodba kupca ne veže. Ako smo sklenili kup p t) poskusu ali vzorcu, je pogodba veljavna brezpogojno, slavi ves svet in za to je njegovo slavje slavje vendar je prodajalec zavezan poslati blago, vsega civiliziranega sveta, kjer imajo zmisla ki odgovarja poskusu ali vzorcu. in čuta za lepe umetnosti. Vesti iz Kranjske. X Odlikovanje kranjskih ce-b e 1. Matej Bevc iz Bohinjske »Bistrice, ki se jako marljivo in vspešno bavi s čebelorejo, je dobil na belgijski čebelarski razstavi v Dusant Belgien prvo odliko, in sicer tliplom in zlato kolajno. Na tej razstavi so bile kranjske Čebele odlikovane z 3 kolajnami: zlato, srebrno in bronasto. * V J a n č a r j e v i pekarni v L j u b-ljani — baje straši. Po noči ropota neki po peči ter ploska po dvorišču. Pomočnike je ta nepridiprav-strali že čisto spravil v kozji rog in ako jim bo še natlalje nagajal, pokažejo pekarni pete. * K n e z o š k o f ljubljanski dr. Jeglič je nastopil potovanje po jugu ter o tem obišče škofa v Senju in na Krku. Sprem-lja ga g. dr. E. Lampe. V Ljubljano se g. knezoškof povrne dne 21. oktobra. * Usposobljenostni izpiti za ljudske in meščanske šole pred ljubljansko komisijo se začno 5. novembra t. 1. zjutraj ob 8. uri. * Novo t o v o r n i š k o podjetje za izdelovanje sodovice in podobnih tekočin ustanovi v Ljubljani »Zadruga gostilničarjev, kavarnerjev, žganje toč ni kov in izkuharjev«. Tovarna bo zadruga na deleže z omejeno zavezo ter ima služiti v gmotno podporo zadružnih Člene v. Svoje izdelke bo prodajala udom in neudom tako ceno, da bo konkurirala z vsemi obstoječimi podjetji te vrste. Pravila so sestavljena in se pošljejo takoj v potrdilo. Tovarna bo imela svoje prostore v sredini mesta ter prične delovati tekom meseca decembra letos. * Slovenska dramatična tlela v Cehih. »Narod« poroča, da Smichovsko gledališče v Pragi vprizori še tekom zimske sezone Ganglovega »Sina« in narodno igro s petjem »RokovnjaČikakor jih je priredil g. Govekar. Razne vesti. Turški sultan je podelil perzijskemu šahu red Iftikhar v briljantih. Ogromen morski pes. Te dni so pri Rabu v mreže Josipa Maršiča ulovili morskega psa, ki je meril v dolgosti 5.48 m. a tehtal do 15 kvintalov. V želodcu so mu našli ostanke konjskega žrebca, ki je imel še uzdo omotano okolo vratu. Prednji del glave (zobe) in hrbtenjačo so poslali pomorski vladi v Trst. Nekoliko statistike o razglednicah. V Nemčiji se vsako leto producira 84 milijonov različnih razglednic, takt), da Nemčija prekaša vse druge države v tem oziru. Te razglednice donašajo založnikom 1,(»80.000 mark, prodajalcem 6,1G0.000 mark in državi 6 milijonov mark. V Švici izide na leto 18 milijonov razglednic, ki donašajo državi 2 milijona frankov na leto. Za tem pridejo druge evropske države, mej katerimi je Francija na zadnjem mestu. Omli se producira na leto le 4 milijone kart. Na parižki razstavi je tudi oddelek za razglednice, v katerem je razstavljenih 150.000 različnih razglednic, mej temi 35.000 samo iz Evrope. Prva razglednica je izšla v Bazelu leta 1865. Tožba za 6 in pol milijonov rubliev. Uprava Moskovsko-Jaroslavske železnice, ki je last vlade, je na ondotnem sodišču vložila tožbo za tirjatev 6.500.000 rubljev proti Kup v poskus je kup brez pridržka, o tem pa navajamo vzrok, zakaj smo kupili _ . ' dotično blago, n. pr. rečemo, tla hočemo po- DrZOJaVncL poročila. ; prej poskusiti kakovost blaga in potem aa- Iz ogerskega parlamenta. ročiti večjo količino. Navajanje takega vzroka BUDIMPEŠTA 10. (K. B.) F inančni I pa nima s pravnega stališča drugega pomena, minister Lukacs je danes predložil zbornici nego tla kupec redno ne sme odkloniti |>o-1 poslancev državni proračun za leto 1001. slanega mu blaga zaradi nepovoljne ka-i Proračun je po obliki docela podoben onemu kovosti. ! za leto 1900. ter navaja naslednje glavne Kupljeno blago moramo, ako se ni do- 1 številke: Redni izdatki so predvidjeni na ločilo drugače, prevzeti in plaenti na biva-I 970.406.503 K, to je proti izdatkom dovo- lišmi prodajalčevem. ljenim za leto 1000. več za 12,860.523 K. Stroške predaje blaga kupcu, zlasti tro- I Od tega viška spada svota 3,561.126 K na ške tehtanja in merjenja, trpi prodajalec, stroške i večje potrebščine vkupnih izdatkov in zne- prevzemanja in slučajnega prevažanja do bi-sek 5,100.000 K na stroške, ki so posledica vališča kupčevega pa kupec, prej ali v tem času dovoljenim in izvršenim Pismeni nalog, poslan kakemu trgovcu zakonom". Redni dohodki so preliminirani s iz lastne volje, tla pošlje blago (naročba blaga) 1012,770.396 K, torej v primeri z dohodki je smatrati za obvezno ponudbo. Ako do-doloČenimi za leto 1900. za 14,575.745 K več. tični trgovec sprejme ponudbo, mora blago Izredui dohodki so preliminirani na dobro spraviti (zamotati) ter izročiti zaneslji-43,811.901 K proti 62,088.762 K leta 1900, ' vem u špediterju ali vozniku, če ni naročnik torej za 18,276.861 K manj. Skupno gospo- v tem oziru določil drugače. Zaračuniti mora darstvo kaže torej 970,496.503 K rednih iz- blago po zadnji tržni ceni. datkov proti 1.012,770.396 K rednih dohod- Ako smo ponudbo storili osebi, s katero kov, torej za redne posle plus v znesku smo že bili v trgovski zvezi, ali ki nam je 42,273.893 K. V izrednem poslovanju stoji bila doposlala svoj cenik, mora nam ista takoj prehodnim izdatkom in investicijam v znesku pismenim potom javiti, ako ponudbe ne mo-86,040.914 K nasproti 43,811.901 K, izrednih j re ali noče sprejeti ter jo odklanja. ; dohodkov. . j Čim smo blago izročili špediterju ali Tu se torej kaže primanjkljaj v znesku vozniku, nosi kupec nevarnost za prodano mu 42,238.013 K. Ordinarij in ekstra-ordinarij blago. skupaj izkazujeta 1.056,546.417 K skupnih I Ako hoče naročnik kupiti le po zadnji I izdatkov proti 1.056,582.297 K skupnih do- tržni ceni ali pa po gotovi ceni, katero je liodkov ter preostaja višek 35.880 K, ki je navedel, je taka naročba pogojna ali limitira 104.451 K manjši od preostanka lan- rana ponudba (ponudba z limitirano, olnc-: skega leta. ijeno ceno; lat. limes = meja) : v tam slu- Ustaja na Kitajskem. j čaju je pogodba odvisna od tega, je-li o LONDON 9. (K. B.) »Morning Post« dobi, ko smo dobili dotično pismo, mogoče, javlja včeraj iz \Vashingtona, tla je ameri- tla sprejmemo ponudbo o taki ceni. kanska vlada poslala velesilam neformalno - noto, v kateri izraža menenje, da bi utegnila | v južnih pokrajinah nastati nevarna ustaja, ako bi se še dalje odlašalo z začetkom pogajanja zaradi miru. HONGKONG 9. (K. B.) Keuterjavlja: Vse bele angležke čete s Hongkongškim azij-1 skim topništvom vred so iz neznanih vzro-j kov poklicali nenadno nazaj semkaj. Kam so se obrnili ustaši iz pokrajine za Kaolungom, ni znano. Verojetno je, tla so se podali od nove angležke meje proti severu. Kanton je miren. PARIZ 9. (K. B.) Agence Havas« javlja: V diplomatskih krogih pravijo, da so vesti s Kitajskega mnogo ugodnejše, nego bi se dalo sklepati po angležkih virih. Na temelju note Delcaspčja, ministra za vnanje st\ari, da seje doseglo sporazu mljenje; natlalje se potrjuje vest, da je Li-Hung-Cang prispel v Peking ter da je princ Tuan de-gradigran. PETROGRAD 9. (K. B.) Generalni guverner amurske pokrajine, general Krodi-kov, je poslal generalnemu guvernerju na Transbajkalskem, generalu Mazijevskemu, naslednjo brzojavko : Glasom obvestila vojnega ministra je car v svrho, da bi se kolikor prej vzpostavilo prijateljstvo s Kitajem, odločil, da ruski posesti ne priklopi nobenega dela kitajskega ozemlja ter da se omeji nato, da se iztlajo naredbe, ki zagotovijo mirno in varno uporabljanje maudžurske železnice ter da se ladijam zagotovi promet po^reki A m ur. N E \V-YO R K^9. (K. B.) Reuter|javlja : * Prva slov. zaloe DoMštva * iz odlikovanih in svetovnoznanih to-varn v Solkanu in Gorici Antona Černigoj-a se nahaja v Trstu. Via Piazza vecchia (Rosario) št. 1. (na desni strani t*crkve sv. Petra). Konkurenca nemogoča, ker je blago iz prve roke. * * * * * * it * OBUVALA! PEPI KR ASE VE C pri csrltTi Sy. Petra (Piazza Rosario pod lmosko šolo) priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke Poštne naročbe se izvrše v tistem dnevu. Odposiljatev je poštnine prosta. Prevzema vsako delo na debelo in drobno ter izvršuje iste z največjo natanjčnostjo in jfe točnostjo po konkurenčnih cenah. ™ Za mnogobrojne naročbe se priporoča Josip Stantič čevlj. mojster ^ l Brzojavka iz Pekinga od ti ne 4. t. m. poroča, da se Amerikanci niso udeležili ekspedicije v Paotingfu. Li-Hung-Cang je izjavil generalu Cliafteju, tla Kitajci ra dovolj no prepuste zaveznikom Paotingfu, ako bi isti to želeli. Isto zagotovilo je podal Li-Hung-Cang ostalim generalom. Amerikanci so menenja, da vzpostavljenje miru ne l>o mogoče, ako bi ekspedieijo vodila le maščevalnost in želja po razvijanju vojaške moči. Govori se, da so Rusi železnico dejanski zapustili ter ustavili popravljanje iste, Javna zahvala. Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so prihiteli v toli velikem številu, da bi spremili k poslednjemu počitku našega nepozabnega sina, oziroma brata ALBERTA n Zaloga pohištva in ogledal RAFAELA ITALIA TRST — Via Nlalcanton št. 1 — TRST Zaloga pohifitva za jedilnice, spalnice in sprejemnice, žimnic in peresnic, ogledal in železnih blagajn, po cenah, da se ni bati konkurence. i. ^fv ali nam izrazili na katerikoli način svoje sožalje o priliki te krute izgube, izrekamo tem potorn najsrčnejšo zahvalo. Iskreno se zahvaljujemo tudi preč. duhovščini, si. pevskemu društvu „Adrija" za ganljivo petje v cerkvi in na grobišču, ter vsem darovateljem krasnih vencev, kakor tudi vsem našim delavcem, ki so se skazali tem potom hvaležni svojemu bivšemu nadzorniku. Vsem bodi izrečena najtoplejša zahvala! V Barkovljah, 9. oktobra 1 900. Žaluioča rodbina Martelanc. c. ti priv. avstr. Kreditne zavofla za trgovino in obrt v Trstu. Novci za vplačila. V vrednostnih papirjih na 4-dnevni izkaz 2,/40'o 30- „ „ 3 V/0 V napoleonih na 30-dnevni odkaz 2 °/0°/0 3-mesečni n 21/« % 91 0 " ti n w a 'o oa pisma, kiitera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, stopijo pove obrestne takse v krepost z dnem 24. junija, 28. junija iu odnosno 20. avgusta t. !. po dotičnih objavah. Okrožni oddel. v vredn. papirjih 2°/„ na vsako svoto. V napoleonih brez obresti. Nakaznice na Dunaj, Prago, PeSto, Rrno, Lvov, Tropave lieko kako v Zagreb. Arad. Bielitz, Gablonz. Gradec Sibinj, Inomostu, Czovec, Ljubljano, Line, Olomcu, Keiehenberg, Saaz in Solnograd, brez troŠkov. Kupnja in prodaja bitku r' 00 provizije. Inkaso vseli vrst poti najumestnejSimi pogoji. Predujmi. Jamčevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente v Londonu, Parizu. Berolinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vložki v pohrano. Naša blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu. Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlati ali sreberni denar, — inozemski bankovci itd. po pogodbi. Jfajino zahvalo izrekava prav toplo vsem nama naklonjenim poznanim in nepoznanim p. n. odjemalcem, zlasti pa velespoštovanemu ženstvu, katero s tako odločnostjo po vseh prodajalnicah najine testenine zahteva. Z vsem spoštovanjem II. Bistrica oktober 1900. Zr^eršič S Valcncič Vojaških invalidov velika j Zadnij mesec zlata in srebrna loterija Glavni dobitek: ffilS^ftffi^ffe KRON XXXXXXXXXXXXXXXX Društvenik, kateri razpolaga kapital od 2"> do ;>n tisoč kron se išče za neko v Trstu z dobrim vspeliom pričeto podjetje. Gotovi dobiček se jamči in vloženi denar se zavaruje. Ponudbe naj se pošiljajo na upravo lista »Edinost« pod šifro ».V. 72.« IcPA CA P*esn' »fiteU. ^1 poučeval ob ne-loUU OU deljah zjutraj dve uri. Ponudbe pod : T. d. Trgovinska kavarna. »OOOOOOOOOOOOCŠK Novost za Trst! Murni uri „Ogorsku Kralju" v ulici Conimcrciale st. •">. priredi dne 13. ottobra 1.1, ot 8. uri zvečer veliko trgatveno zabavo s koncertom vsporedi se bodo dajali pri blagajni Vstopnina 20 novč. Krepooooooooooora v gotovini z 20 ' odbitkom. Mladenča od 13 do 1(1 let starega, išče za ; svojo prodajalnico z jestvinami : Ivan Petelin ulica Molin a vento št. i!9. INVALIDNE SREČKE PO 1 KRONO PRIPOROČAJO: Josip Bolaffio. Mandl & C.ie. Mercurio Trieslino. Ign. Neumann. Henrik Schieffmann. ■ t ' •. > -rti-.-v-Ha:. ■■SAlKk- - Proti kašlju, Eriololn. liripaTosti, upadanju glasu, Kataru itd. zahtevajte vedno Prendinijeve paštilje Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepov^J nikih, učiteljih itd. Dobivajo se v škatljicah v Prriulinijevi lekarni v Trstu in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po celi Evropi. • r • .\ © izdeluje i IUj vabila k veselicam iu plesom, plakate. račune (fakture), zavitke in listovni papir z natisnjeno tvrdko za trgovce in zasebnike, raznovrstne vizitnice s primernimi in elegantnimi škatljieami. listke za oddaja in sprejem blaira in pošiljatev, opominjal niee. dopisnice, tiskovine po uzorcu za zasebnike, odvetnike, notarje, urade, društva, trgovske knjiire. osmrtnice, poročna liazna- o o o o nila itd. itd. o o o o && IZDAJA: Dnevnik „EDINOST" in ženski list „SLOVENKA" TISKA: Šaljivi list BRIVEC «4 111 „Gospodarski list" ± glasilo ,,Trž. kmetijske družbe", j V zalogi tiskarne „Edinost" sta izšla v sloveusl-em prevodu ter je dobiti povesti slavnega hrvatskega pisatelja Avgusta Šenoe: * „Čuvaj se senjske roke" in „BARON IVICA". i co co co o ce co i OC Telefon št. 870. Telefon št. 870. 11 Ulica Carintia stv. 12. i T R S T i Ulica Cariniia št?. 12. Računi se plačajo v ulici Molin piccolo štv. 3, II. n. O o o o°o o o o o o o o o o o o o C o o o OO OO PO oo Preskrbljena z najnovejšimi črkami. Sprejema naročila na vsakovrstne tiskovine. ^ Ose točno in po zmernih cenah ^ Tiskarna „Edinost" je ustanovljena od ro- KtlOr poUjM Mam EflillOSt" doljubov v podporo listu „Edinost" ter se 'o.io.io..o..oi.oi.o..o"ohoi.o. ves čisti dobiček uporablja v poboljšanje pgjpjpj jjjj jjjj l^Mf f I tega glasila tržaških Slovencev. lotiouoiioiioiioiioiiononoiioi