ISSN 0351-6407 Na Andreja sneg • z žitom kreg. Delno jasno bo s spremenljivo čnostjo, po megla, ečje spremembe ne bo. Murska Sobota, 25. novembra 1999, leto Ll, št. 47, /odgovorni urednik Janez Votek/ cena 210 SIT LUDVIK KOVAČ 1 Je za Slovence vse dobro? To, kar se je-pred kratkim dogajalo slovenskim mesarjem, zdaj na svoji koži čutijo še mlekarji. Če so na neurejene razmere v slovenski mesnopredelovalni industriji opo- z°rili inšpektorji Evropske unije, so zmedo med mlekarji zdaj zakuhale domače veterinarske službe. Slednje naj namreč neka-,erun slovenskim mlekarjem ne bi izdale izvoznih certifikatov za nileko in mlečne izdelke in jim s tem onemogočile, izvoz le-teh. Poznavalci pravijo, da namig za to ni prišel iz Evropske unije, koč pa so se za ukrep odločile domače inšpekcijske službe same. Obnašanje veterinarske službe je slovenske mlekarje presene-saj so doslej brez težav izvažali tudi v države Evropske unije, pa sicer veljajo glede kakovosti mleka strožji kriteriji. Prese-netHojihJe toliko bolj, ker je iz Evropske unije že pred sedmimi let' prišla zahteva po poostritvi kriterijev pri vsebnosti mikrooor-Zanizmov v mleku, vendar je obtičala nekje v predalih odgovor-nif>. ki so jo potegnili na piano zdaj, ko je Evropa začela dvomiti °naši kakovosti. Tako kot v primeru rdečega mesa je tudi pri lnleku odpovedala veterinarska služba, ki je imela dovolj časa, da bi mlekarne lahko pravočasno opozorila na strožje zahteve Evropske unije. Po petletnem prehodnem obdobju so namreč s,r°žji kriteriji začeli veljati že z lanskim letom, iz česar lahko kepamo, do so veterinarji vse doslej podpisovali lažne izvozne dokumente. , Kakšne posledice bodo imeli zadnji dogodki v slovenskem Pekarstvu, je v tem trenutku težko napovedati, dejstvo pa je, da dolgoročno ne bodo ostali neopaženi, saj prepoved izvoza prihaja I ^no v času, ko v Evropi primanjkuje mleka in bi ga lahko \ božali, zato nam ne bo preostalo drugega, kot da ga porabimo j ^tna. Se nam pa ob tem postavlja drugo vprašanje. Smo Sloven-/ ve res toliko navajeni vsega slabega, da bo tudi mleko, ki Evro-l^ie ustreza, za nas vendarle dobro? ■Milenij g H -K. »g bo izšla 9. decembra INTERVJU, str. 1O »Občutek imam, da nam SLS nagaja« matleš hiše maribor d.o.o. Hiše po vaši meri Zima bo mogoče dolga in huda, zato si je treba čimprej priskrbeti zaloge, kakor dela na našem posnetku tudi ta ženica, ki pobira »stvari« iz zabojnika, ki marsikomu ne pomenijo več ničesar, njej pa veliko. Simbolična slika za ——--------------------—našo regijo? __________________________LUtl Upajmo, da ne. AKTUALNO OKOLI NAS, str. 1 2 »Lendava nas ignorira!« SKB BANKA D.D. Za Danes. In za Jutri. 31-40 zimska baretka 41,42 pralno-sušiini \Stroi 26-31 zimsl TK FOTO: NATAŠA JUHNOVB V začetku V božično-novoletni prilogi (9. decembra) bomo nagradili 50 naročnikov oziroma bralcev, srečnežev bo našlo v^KTNIKOVI prilogi posebno oznako s številko nagrade. ste občasni bralec in bi radi postali naročnik, če ne veste, ka, bi podarili prijateljem ob prelomu Imetja, ne spreglejte zadnje strani VESTNIKA. . . pXdXa leta pa ' Incniiv «3 H d n n *Kot naročnik imate 20% popusta pri malih oglasih in ste do 18. marca HM mBIHM > nezgodno zavarovani pri Zavarovalnici Triglav, kjer lahko kot naročnik W C V L J Lil V^l wl L-J uveljavljate tudi 5 % popust pri sklepanju nekaterih zavarovanj. RENAULT Oe (j re^ulete stanovanjski problem, se odločite za stanovanjski kredit SKB banke. Njegova nost je v ohranjanju vrednosti glavnice kredita z devizno klavzulo, kar je v razmerah 3 . rast’ deviznega tečaja za stopnjo inflacije, ugodnejše za kreditojemalca. Če pa nameravate gtoblem reševati šele v prihodnjih letih, se že danes odločite za namensko varčevanje anke' P° dvch lahko na podlagi tega varčevanja zaprosite za ugoden stanovanjski ^kl’’- $ VSe^ Preclnostih kredita in varčevanja se pozanimajte v poslovalnicah SKB banke ali \^Jc,te brezplačno telefonsko številko 080 15 15. http://www.skb.si Zadnji lovi! Igrajte se z Megani v salonih Renault. TOM+O% brez stroškov odobritve kredita. ---------—aktualno okoli NAS 25 november 1999 HfllH Tibor Voroš »Lendava nas ignor obdobju po tako imenovani plakatni aferi, obisku madžarskega predsednika Gbncza in nedavnem sprejetju novega statuta Pomurske madžarske narodnostne skupnosti se v Pomurju razkol med lendavskimi in goričkimi Madžari, ki živijo v občini Mora- vske Toplice, povečuje. Predsednik narodnostnega sveta občine Moravske Toplice Tibor Voroš pravi: »Lendava nas ignorira!« Očitek podpira s podatkom, da naj bi lendavski Madžari na zasedanju sveta Pomurske madžarske narodnostne skupnosti goričke Madžare vedno preglasovali, na dnevni red naj ne bi uvrščali njihovih predlogov, poleg tega pa Voroš tudi meni, da narodnostni mediji Ne-pujsag, radio MMR ter TV Slo venija in oddaja Mostovi/Hidak o življenju v občinah Moravske Toplice in Hodoš poročajo pre malo, čeprav so uredniki navedenega časopisa, radia in televizijske oddaje na sestanku, ki ga je v Prosenjakovcih sklical narodnostni svet občine Moravske Toplice, očitano zanikali. Zanikanje so podprli s statističnimi argumenti o količini, vsebini in dolžini posameznih prispevkov, ki sojih naredili na Goričkem. Čeprav niso želeli mnenja Na istem sestanku je Tibor Voroš spregovoril tudi o sprejetju novega statuta Pomurske madžarske samoupravne skupnosti, ki med drugim spreminja tudi ime organizacije v Pomurske madžarska samouprava -PMS. Sprememba imena pa, kot smo zvedeli, ni v skladu z ustavo in zakonom o samoupravnih narodnih skupnostih. Če bi želeli pomurski Madžari spremembo imena svoje organizacije, bi morali spremeniti tudi besedilo ustave in vse zakone, v katerih je ime omenjeno. Mnenje je posredoval tudi Urad za narodnosti republike Slovenija in varnostni svet Kmalu konec aktivnega sodelovanja pri najpomembnejših odločitvah kupina slovenskih diplomatov v New Yorku pod vodstvom veleposlanika Danila Tuerka je z začetkom novembra pridobila novo in hkrati Judi za kar precej let zadnjo priložnost, da dokaže svoje sposobnosti in Slovenijo utrdi na diplomatskem zemljevi- du sveta. Nestalno dveletno članstvo Slovenije v Varnostnem svetu (VS) OZN se izteka 31. decembra, ko bo konec aktivnega sodelovanja pri najpomembnejših odločitvah svetovne organizacije in bo Slovenija doživela usodo večine navadnih članic OZN, ki nimajo pri- vilegija, biti stalne članice VS. Priložnosti za delovanje seveda ne bo zmanjkalo, saj delujejo v sistemu OZN številne agencije, odbori in navsezadnje generalna skupščina kot najvišji organ svetovne skupnosti. Medtem ko seje prvo slovensko predsedovanje VS lanskega avgusta začelo z napovedmi »časov kislih kumaric«, saj je bila večina diplomatov mnenja, da se takrat ne bo dogajalo kaj poseb- IZHAJA OB ČETRTKIH. Izdaja: Podjetje za informiranje d. d. Murska Sobota Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Žauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba), n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za II. trimesečje 1999 je 2.700,00 SIT, za naročnike v tujini 150 DEM letno, za delovne organizacije, podjetja in obrtnike 8.000,00 SIT - polletno. Izvod v kolportaži pa 210,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-601-53227, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Izhaja ob četrtkih. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, št. 89. Elektronska pošta: vestnik@eunet.si. WWW stran: http://www.p-inf.si. Slovenije, v prvi odstavek pa so zapisali: »Čeprav niste želeli našega mnenja, Vam pošiljamo nekaj pripomb, ki se nanašajo na skladnost statuta z ustavo in zakonom.« V svojem besedilu Urad za narodnosti tudi opozarja, da je iz statuta premalo razvidno, da je temeljna oblika samoupravnega organiziranja narodnosti v Sloveniji občinska samoupravna narodna skupnost in da prenaša na regionalno tiste funkcije, za katere so se v občinskih skupnostih dogovorili, da jih bo opravljala skupnost. Po murska madžarska narodna skupnost torej nima izvirnih pristojnosti, temveč samo tiste, ki so jih nanjo prenesle občinske skupnosti. Urad za narodnosti je v svojem dopisu opozoril tudi na to, da v tistem času statut še ni bil objavljen v Uradnem listu, zato torej ne velja. Po drugi strani pa je zanimivo to, da so pomurski Madžari novo ime »Pomurska madžarska samouprava« lahko registrirali pri pristojnih službah, le-te pa pri registraciji . niso imele nobenih pripomb. Katerih je preveč? Urad za narodnosti meni, da je po novem statutu razmerje med člani skupščine neprimerno, saj imajo večino (11 članov) predstavniki občinske samoupravne narodnostne skupnosti iz Lendave. Vseh članov pomurskega narodnostnega sveta je 21 in tudi gorički Madžari so v Prosenjakovcih izrazili zahtevo, da želijo številčno enakopravnost pri zastopanosti v skupnosti, ki jo je za uresničevanje skupno dogovorjenih nalog ustanovilo nega, pa so bile napovedi za letošnje predsedovanje malce drugačne, čeprav je zanimivo, da je večina tem oziroma kriznih žarišč, ki ostajajo v središču pozornosti VS, istih. Napovedi o nerazburljivem vodenju VS lanskega avgusta se niso uresničile, saj je med drugim takrat prišlo do dveh terorističnih napadov na ameriški veleposlaništvi v Keniji in Tanzaniji. vseh pet pomurskih občinsk narodnostnih, svetov. Geza P han iz Tibor Voroš iz narodn stnega sveta občine Moravs) Toplice sta tudi večkrat zagoto la, da bodo gorički Madžari m rali ukrepati, če ne bodo enak pravni z lendavskimi Madža: tako pri političnih odločitvt kot pri financiranju narodn stnih kulturnih društev. Predse nik Pomurske madžarske samo pravne narodnostne skupnos Gydrgy Tomka se z njima ni s rinjal, saj se mu ne zdi, da imeli lendavski Madžari v krov organizaciji prevlado. DEJAN FUJS Predhodni državni razvojni program Treniranje za polnopravno članstvo v EU lada RS je sprejela na svoji redni seji tudi »Predhodni državni razvojni program 2000-2000«, dokument, ki ga osrednji slovenski mediji v svojih poročilih s seje niso omenili. Minister Senjur je v torek prejšnji teden s svojimi vodilnimi »regionalci« ta program tudi predstavil na tiskovni konferenci. Predstavljena je bila tudi Agencija za regionalni razvoj RS (ARRS), ki je koordinirala njegovo pripravo. V Predstavitev so osrednji mediji omenjali že zaradi njegove politične dimenzije, manj zaradi njegove vsebine. Še en dokaz,-da tako imenovane »regionalne vsebine« še vedno niso tema, ki bi bila tržno zanimiva. In kdaj je v politiki nekaj tržno zanimivo? Takrat, ko je ta del politike tudi ustrezno (zajetno!) zastopan v proračunu. Za regionalno politiko lahko z vso gotovostjo trdimo, da s tega stališča še ni tržno - in torej medijsko zanimiva. Predhodni državni razvojni program 2000-2002 (PDRP) je namenjen pojasnjevanju razvojnih prednostnih nalog Slovenije na področju regionalne strukturne politike v predpristopnem obdobju. Pojasnjevanju najprej sa- Črna zaradi usode Glavnega krivca bombe niso uspele zadeti, zato se zdaj v novembru letošnjega leta zgodovina na neki način ponavlja. VS je že sredi oktobra sprejel sankcije proti organizaciji muslimanskih skrajnežev, imenovanih Talibani, ki nadzirajo veliko večino ozemlja Afganistana, kot oblastnike v državi pa jih priznavajo le tri tuje države. Sedež Afganistana v OZN še vedno zaseda vlada pregnanega predsednika Rabanija. Sankcije, ki so bile sprejete z enomesečnim odlogom izvajanja, so se začele izvajati v začetku tedna, ker ni bila izpolnjena zahteva VS, da Talibani prenehajo podpirati teroriste in Osamo Bin Ladena izročijo kateri mim sebi in seveda tudi Bruslju. Glede na predvidevanja slovenske vlade, naj bi bila namreč Slovenija leta 2003 pripravljena na polnopravno članstvo v EU in kot taka tudi pripravljena - zakonsko, inštitucionalno, kadrovsko - na izdatna finančna sredstva, kijih Skupnost namenja razvoju regij v okviru svojih strukturnih skladov ter kohezijskega sklada. Gre torej z^»predhodni« program, kije v bistvu priprava na tistega, ki bo pokrival celotno obdobje od leta 2000 do 2006 in ga mora Slovenija posredovati EU do junija 2001. Ena od zahtev Evropske komisije je bila, da se v tem predhodnem programu izbere samo določeno testno območje, ki bo prejemalo finančno od držav, ki bi mu bila pripravljena soditi. Razumljivo, da prostovoljcev za kaj takega ni bilo na pretek, Talibani pa ga nočejo izročiti ZDA, ker se tega po muslimanskem izročilu z gostom ne počne. VS bo zdaj čakal, da morda pride do premika, medtem pa Talibanom »zmrzujejo« računi v tujini, kamor lahko potujejo le peš, saj je letalski promet s sankcijami prepovedan. Med lanskoletnim predsedovanjem sta senajprej Indija, potem pa še Pakistan odločila, da je že skrajni čas za članstvo v ekskluzivnem »jedrskem klubu«, in svojo namero podkrepila s sprožitvijo atomskih bomb. Stare članice kluba novincev niso bile vesele, čeprav so na koncu morale sprejeti dejstvo, da politike odprtih vrat ne bo mogoče kar tako prepovedati. Slovenskemu predsedovanju so bili problemi Pakistana in Indije za zdaj prihranjeni, najprej zato, ker Indija sploh noče nikakršnega vmešavanja v urejanje problemov s sosednjo državo, s katero se prepirata o meji na redko poseljenem goratem območju Kašmirja. Sloveniji se je letos uspelo znebiti dodatnega dela pri vodenju sankcijskega odbora proti Libiji, saj sta bila osu pomoč iz naslova nacionalnega programa PHARE v obdobju treh let, in ne ozemlje celotne Slovenije. Tako so bile s strani slovenske vlade kot testno območje za prejemanje pomoči nacionalnega programa PHARE (področje gospodarske in socialne kohezije) predlagane tri slovenske statistične regije: Pomurje, Savinjska in Zasavje. Celotno območje Slovenije pa je lahko deležno finančne pomoči preostalih dveh predpristopnih orodij Evropske zveze: programov SAPARD (razvoj podeželja) in ISPA (razvoj železniške in okoljske infrastrukture). V treh izbranih regijah, ki spadajo glede na nekatere kazalce razvoja med gospodarsko najmanj razvite, so bili s strani nosilnih ministrstev predlagani integralni projekti s področij dveh prednostnih nalog - razvoj podjetništva in razvoj človeških virov. Tako lahko v PDRP-ju za Pomurje zasledimo projektni pre- mljenca za teroristični napad na PanAmovo letalo nad Locker-bijem leta 1998 predana sodišču na nizozemskem, dogovor o tem pa je bil dosežen prav lani avgusta in polkovnik Gadafi se v nasprotju s Talibani lahko ponovno svobodno potuje naokrog ne samo na hrbtih kamel, ampak tudi z letalom. Afrika je celina, ki bo še kar nekaj časa upravičeno nosila pridevnik črna, pa ne zaradi barve kože njenih prebivalcev, ampak zaradi njihove usode. Največ kriznih žarišč, ki so na dnevnem redu VS tudi v novembru, je povezanih z Afriko. Če-• prav se na tem trdo dela, pa manjka prostovoljcev za vrtenje »gorjače«, ki bi tamkajšnje diktatorje, upornike, klavce in kriminalce spametovala, kakor je to storil NATO s Srbijo. Afrika pač ni v Evropi, tamkajšnje države pa so še daleč od tega, da bi lahko sestavile in uporabile učinkovito silo, ki bi delovala vsaj približno po nekih modernih zahodnih standardih, kar se tiče tako vojaške učinkovitosti kot sprejemljivega odnosa do civilnega prebivalstva. V Evropi so zadeve že bolj urejene, potem ko je moral NATO okupirati polovico nekdanje Jugoslavije. Ostaja prepir med Grčijo in Turčijo glede Cipra in nekaj drugih kupov kamenja v Egejskem morju, o čemer naj bi se kmalu začela pogajanja pod nadzorom OZN, v oči pa najbolj bode Čečenija. ROBI POREDOŠI dlog z naslovom prenova regde«^^^ jekt usmerjen na tn p° inOva- vzpostavitev podje 0(jjet- cijskega inkubatorja’ niška prenova P°de. aževaln° medpodjetniško izo za središče. Pri tem gre P j^aja-nadaljevanje v Pomurj )nega nih vsebin v okviru tn tuC|i programa PHA^ktivnOsti-za nastavek novih a* potnurs^ nosilno ministrstvo za jflistrstvo projekt je navedeno turjzem-za malo gospodarstvo . je V Savinjski stat* bil predlagan Proje^ poteO-»Aktiviranje zaposl' petega cialov na lokalni ra‘ ’ tv0 ?a glavni nosilec je zadeVe’ delo, družino in so^a nOsileC v Zasavju pa je g a :ePog°jcV projekta »Vzpostav J preža razvoj novih indu' strukturiranju tradicio pOdar-strije« Ministrstvo za s ))tteh ske dejavnosti. P°r . predl°S' tretjin« so bili proj® tfeh le ■ pripravljeni za obdobij 6ME-in sicer v višini pr tjstjčno r® UR na posamezno st‘ šteVan° gijo. Pri tem je b11 Jaterem P°' načelo partnerstva, %u,tretJ'-speva tretjino sre tretjinaP no državni ProraC regije-se zbere s prispev v g bo predlog slovensk bil p0Slan siju sprejet tak, k jega ted j ’ tja ob koncu P ^reg1^ potembibilovt^ komisije pred koncem dstev s® dnega korišcema na visi letu 2000. ^e®Evropa sredstev, ki jih bo la v ta namen. Pa jSoP°sd mesni resori’ ”^ tegralne Prf Tejine p cija na medres ojnegs P rotx®^ ANDReJ h 25. november 1999 AKTUALNO DOMA Jožef Kocon po podjetjih prešteva zaposlene Delavce iz drugih občin enači s tujci Zanj »kot župana in ne človeka«, kot je poudaril, So enako tujci delavci, ki prihajajo na primer iz Medžimurja Odranec in drugih sosednjih občin D°žef Kocon, župan občine Lendava, seje odločil, da bo »popisal« zaposlene v podjetjih na območju občine in tako ugotovil, koliko od teh je občanov občine, dobrih »polnilcev« občinskega inčuna, in koliko je »tujcev«, ki prihajajo iz drugih občin. Z vidika občinskega proračuna so namreč zanj »kot župana in ne 'Oveka«, kot je poudaril, enako tujci delavci, ki prihajajo na primer iz 1 J-džiniurja ali iz Odranec ter drugih sosednjih občin. Kot je dejal na J’ ki' seji občinskega sveta, zanj podjetje X, ki zaposluje dvesto triin-^set delavcev, ter sto eden prihaja iz drugih krajev, ni »domače po- ampak podjetje, ki ima v lendavski občini le domicil. S tako dobljenimi podatki bo, kot je navedel, lahko negiral kritike tistih 0 jetnikov in menedžerjev, ki njemu in občinskemu svetu očitajo, da dalo podpirajo gospodarstvo - v smislu: menedžerji sami s tem, da poslujejo delavce iz drugih občin, klestijo prihodek občinskega pro-dna. Do konca leta naj bi takšno anketo opravili še pri zasebnikih. ^upan občine Lendava Jožef .Oc°n se je torej spravil na kri-1 e "Jugovega dela in odnosa do Redarstva s kritiko njih sa-thlh • ln to na način.... da ti vza-^SaPo. Anketa, ki sojo »nič ega sluteč« izpolnili direktorji , Jetij, zraven pa še, na žu-^°vo željo, dodali podatke o ' ^lih migrantih, torej ni na-®ena zgolj pregledu stanja v ampak bodo podatki žu-očitno rabili za kritiko nje-kritikov. In ob drugih pri-Atih še čemu? Bo imelo u,Ivanje podjetij po tem, '»O imajo zaposlenih »do-in koliko »tujih delav-p njihovo razvrščanje na' »ob-pomile« ali »občinskonemi-trenutku, ko bo podjetje ?r^ovalo lokalno podporo, Jatino težo? Bodo zaradi razpne občinske politike me Ljutomer ^kaj občina ni ^oštevala vseh pripomb? r Reditvijo predlaganega prometnega ^lfr>a se ne strinjajo - Kdo je lahko s^2£bora za kabelsko televizijo? a zadnji seji KS Ljutomer so med drugim govorili tudi o prevze-11111 lokalne televizije, ki bojo prevzel radio Maxi, ki pa ostaja $e neJasen> saJ še ni vse dorečeno s sedanjim la-a’ ' Zakteva od KS plačilo I.400.000 SIT kot odškodnino za Olj ptome. a je pri tem zanimalo, kdo je član odbora za kabel-0dborJO N'se strinjal s tem, da Hvalec piše zapisnike, hkrati pa tudi ?^elsk°r' 01011 pa 8a tud'- daje član Janez Smolkovič, kije izvajalec del , Slstemu’ je Pa tudi občan druge občine. Makoterje dobil razvil ^hiolLCZnost' Smolkovičevega članstva od predsednika KS Sakelška, °V|č naj bi bil strokovnjak na tem področju. Glede širitve babin-d ^niCe je občina zagotovila krajevni skupnosti, da ni še nobenih 1° Plan 2j Unientov, ko pa ti bodo, bo v Babincih javna razprava. Sprejeli od S*e službe za letošnjo zimsko obdobje, kjer so se stroški poviša-j *°V' Spenili pa so tudi, da izvajalcem ne bodo prej plačevali, nočitvi °bd°sredstev 'z občine. Člani KS so podali kar nekaj pripomb ’so Ugot°°Ve8a Prometnega režima ob gradnji doma za ostarele, pri tem v%i po °V!li> da občina ni upoštevala pisnih pripomb, ki sojih nekateri a' pred javno obravnavo 4. 11. 1999 glede na razstavljen načrt } ra obč’' ^'govnici. Obravnavali so tudi predlog zapisnika nadzornega p^be na "lc Ljutomer o pregledu poslovanja KS - k temu so podali pri-^Sedni^^jstraneb- Pr' tej točki pa seje dialog med Makoterjem in 'a da o™ Pr' obravnav' delovanja kabelske televizije že tako močno ^koter zapustil sejo, kajti po njegovih besedah sodec je bil nič delovanjem te krajevne skupnosti, kjer se menda ne pogo-ni Ve- .^gega kot samo o kabelski televiziji, zato pri nadaljnjem pogo-od |Zelel sode,ovati- Sprejeli so tudi program javnih del. ki potekajo ta^Zdrž 1991 ’8e naprej bodo delali štirje javni delavci, ki bodo opra-? M 0 Ses^dlna dela na "h^ktU1 javne rabe. Pri zadnji točki pa so potrdili ^°ršjn ' aV'sveta KS (6 članov iz mesta Ljutomer, I iz Kamenščaka, I C 'n 1 iz Babinec). DARJA TIBAOT ■ nedžerji pri ugotavljanju presežnih delavcev na sezname najprej potisnili »tujce«? Bodo pri zaposlovanju novih - napovedi o novih zaposlitvah so sicer silno skromne - dajali prednost domačim? Jožef Kocon si je, pa četudi je na občinskem svetu, torej javno razločil svojo človečnost od vloge, ki jo mora igrati kot župan, privoščil dejanje brez primere, že zato, ker občinskega proračuna ne »polnijo« zgolj zaposleni v občini, ampak posredno vsi davkoplačevalci. Zato, ker bo s postavljanjem zidov od vitalnih tokov, dogajanja na trgu kapitala in dela ter v osamo potisnil še podjetja. Zato, ker bo'z zapiranjem vrat, z ustvarjanjem države v državi, »čiščenjem« lendavskega kota tega na koncu še MHB bolj potisnil v kot. % Kdo je kriv za nastale razmere v slovenskem mlekarstvu? Mlekarji krivde ne priznavajo Pomurske mlekarne dobivajo certifikate za izvoz v Evropsko unijo lovensko kmetijstvo je ponovno pod udarom. Kaže, da nas Evropa, kamor silimo za vsako ceno, ne mara preveč oziroma nam je dala vedeti, da se bomo morali obnašati po njenem diktatu. Preden bomo postali enakovredni član Evropske unije, bomo morali prevzeti pravni red, ki velja v skupnosti, za to pa bo potrebno še ogromno dela in truda. Veliko časa za prilagajanje je minilo in to se nam zdaj že maščuje. Zadnji najbolj zgovorni dokaz za to so gotovo dogodki, ki so se zgodili v slovenskem mlekarstvu. Potem ko so nam evropski inšpektorji pred časom zagrozili s prepovedjo izvoza rdečega mesa, se zdaj uresničujejo še črnoglede napovedi, ki so grozile slovenskim mlekarjem. Nekateri od teh namreč ne dobivajo več potrdil o izvozu mleka in mlečnih izdelkov v države Ev: ropske unije, saj ne ustrezajo kakovostnim zahtevam, ki veljajo v teh državah. Prepovedi izvoza so tokrat botrovali domači veterinarji, ki doslej zahtev Evropske unije niso spoštovali, zdaj pa so kar čez noč postali izredno strogi, in to po načelu, da je potrebno predpise spoštovati. Jože Kocon kot državni uradnik in voljeni funkcionar napeljuje k kršenju človekovih pravic, k ravnanju zoper družbene norme o enakopravnosti državljanov po ustavi, tudi enakih možnosti pri zaposlitvi, ne glede na kraj bivanja, spodbuja in razvija šovinizem temelječ na občinskih mejah, razvršča ljudi na večvredne in manj vredne. Žal pa se spet dogaja, da želi kmetijsko ministrstvo krivdo za težave prevaliti na mlekarje in rejce in zaščiti veterinarsko službo, ki sicer spada pod njegovo okrilje in bi morala delati po ukazih ministrstva. Lep dokaz za to je izjava, ki jo je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predvčeraj naslovilo na javnost, v njej pa poudarja, da je izdala Veterinarska uprava Slovenije že 7. decembra lani navodilo o pravilnem načinu dela v izvoznih mlekarnah v skladu s.predpisi EU. Ministrstvo v izjavi pojasnjuje, da so pooblaščeni veterinarji v teh dneh prenehali izdajati izvozna zdravstvena sp- Cefrajo, trgajo in kradejo Zakaj jim je v napoto Jolanda Prelec Lainščak? ombe mečejo, da cefrajo in trgajo naše ljudi z visoko strokovnostjo, ki zaradi svoje človečnosti in pripravljenosti, pomagati ljudem v stiski, svoje znanje delijo in z njim ne kujejo dobička zase. S trganjem ljudi, ki so jim ovira, ker se ne poklonijo tržnemu fundamentalizmu, jih spravljajo s poti. Popljujejo njihovo strokovnost. Naredijo jih za lopove. V zamahu in prek medija z namenom, sebe zavihteti na prestol, predvsem pa si zagotoviti monopolni položaj, jih dotoičejo. Obračun opravijo pritlehno, prefinjeno, tako da v javnosti ni videti njihovega gnusnega početja, in se potem pokrijejo še z odejo zakonitosti. Pred javnostjo in v imenu zakonitosti prikrijejo dejstvo, da si bodo s pridobljenim monopolnim položajem pri prodaji prehrambenih izdelkov, ki so ljudem in bolnikom vir zdravja in življenja, nagrabili polne malhe. Oblatili so Jolando Prelec Lainščak, vodjo prehrane in die-toterapije v murskosoboški bolnišnici, ki svojo strokovnost že vrsto let potrjuje z objavami svojih člankov v znanstvenem časopisju, nastopa kot soavtorica knjig o dietni in zdravi prehrani, nazadnje knjige Prehrana pri boleznih prebavil, ki jo bolniki širom po državi in iz tujine poznajo kot svetovalko s področja dietoprofilakse, predvsem pa kot osebo, pripravljeno pomagati človeku v stiski. Za njeno dobrosrčnost so izvedeli ti (konkretno Klasje Celje), ki jim je v napoto, in z lažjo, da iščejo pomoč na smrt bolnemu otroku, in ker jim je verjela, so ji nadeli zanko. S pretvezo so tudi prišli do njenega kakovostnega izdelka, katerega recepture jim prej ni hotela razkriti. Bombe nam mečejo - da cefrajo vse, kar je dobrega in sposobnega na obrobju in kar bi lahko ogrozilo zamisli in mono-polnost centra. Mi pa, naši direktorji, menedžerji, razvojniki -polnih ust jadikovanja nad našo majhnostjo, obrobnostjo, pomanjkanjem ljudi z znanjem. Pa še tistega, kar imamo, ne zaščitimo, ne uvidimo njegove vrednosti pa tudi tega ne, da bi to tržili z izkupičkom za naš konec in naše ljudi. M H ■ ričevala mlekarnam za mleko, ki za izvoz ne izpolnjujejo z direktivo EU predpisanih mikrobioloških standardov vhodne surovine. Prav s to izjavo pa se je ministrstvo ujelo v lastno past, saj v nadaljevanju pojasnjuje, da je bilo že z direktivo EU, ki nosi letnico 1992, določeno, da od 1.1. 1998 zgornja meja ne sme preseči 100.000 mikroorganizmov v mililitru mleka. Kaj so torej počele odgovorne službe v prehodnem obdobju, ki je bilo na voljo za prilagajanje, in zakaj so mlekarne navodilo prejele šele v začetku lanskega decembra, ko pa so novi pogoji začeli veljati 1. januarja lani? V Pomurskih mlekarnah v Murski Soboti, ki odkupujejo mleko od prekmurskih rejcev, zatrjujejo, da so kakovosti osnovne surovine že ves čas posvečali posebno skrb, zato se njihovo mleko že ves čas uvršča med najbolj kakovostno v Sloveniji. Prav iz teh razlogov Pomurske mlekarne tudi nimajo prepovedi izvoza v Evropsko unijo, saj so uvedle ločeno zbi M KMETiASCpM ranje in predelavo mleka, ki ustreza zahtevam Evropske unije. Takšnega je okoli 60 odstotkov, zato njihov izvoz ne bo okrnjen. Soboški mlekarji namreč izvozijo okoli 30 odstotkov svoje proizvodnje, od tega 20 odstotkov na trge nekdanje Jugoslavije in 10 odstotkov v države Evropske unije. Unija zahteva sledljivost mleka, to v Pomurskih mlekarnah imajo, žal pa ne morejo storitveno predelovati mleka tistim slovenskim mlekarnam, ki nimajo izvoznih dovoljenj. Čeprav so se uspeli soboški mlekarji v zelo kratkem času prilagoditi novim zahtevam, pa vseeno opozarjajo na težave, ki jih opažajo na terenu. V preteklih letih se je odkup mleka na njihovem območju bistveno znižal, saj je dolgoletno dnevno povprečje znašalo okoli 95 tisoč litrov, zdaj pa ga dnevno odkupijo le 77 tisoč litrov. Največji problem je neugodna starostna in velikostna sestava kmetij, ki oddajajo mleko Pomurskim mlekarnam, in če se bodo nadaljevale sedanje težnje, se bo odkup že v nekaj letih zmanjšal za tretjino. Starost rejcev je tudi največji problem pri zagotavljanju kakovosti mleka, zato bodo na tem področju potrebni ustrezni ukrepi države. Kakovost je mogoče zagotavlja--ti le s koncentracijo reje, ta pa brez ustreznih spodbud ne bo mogoča. LUDVIK KOVAČ ■ LOKALNA SCENA o. MI _____ 25. november 1999, iBiMR Dom starejših občanov Ljutomer R Odločeno je - gradil bo Gradis s Ptuja evizijska komisija je namreč zavrnila pritožbi dveh pomurskih gradbenih podjetij na izbor najugodnejšega ponudnika za gradnjo Doma starejših občanov Ljutomer, | in sicer SGP Pomgrad Murska Sobota ter PGP Ljutomer. Ptujčani torej ostajajo kot izbran izvajalec in te dni naj bi podpisali tudi pogodbo o začetku del z investitorjem, Ministr-1 stvom za delo, družino in socialne zadeve. Ministrstvo je šestnajstega septembra izdalo sklep o tem, I da je izbran kot najugodnejši ponudnik za gradnjo doma v i Ljutomeru Gradis, gradbeno podjetje Gradnje Ptuj, ponudbi, ’ ki sta ju dali pomurski gradbeni firmi, pa so uvrstili med nepo-I polne. Strokovna komisija investitorja je ugotovila, da sta izjavi bank za dobro izvedbo del in za odpravo pomanjkljivosti v garancijskem roku neustrezni. To so potrdili tudi revizorji. Tako sta PGP Ljutomer, kije med sedmimi prijavljenimi pripravil cenovno najugodnejšo ponudbo, ter SGP Pomgrad z drugo najugodnejšo ceno izpadla. MH ■ Cankovski svetniki pred pomembnimi odločitvami S Z odloki hitreje do sprejemljivih rešitev Zelena luč za prostorske sestavine dolgoročnega plana - Več pozornosti varovanju kmetijskih zemljišč -Možnosti za večje pozidave vetniki Občine Cankova so na nedavni seji občinskega sveta sprejeli vrsto pomembnih odlokov, ki podrobneje urejajo zadeve na posameznih področjih. Zlasti si veliko obetajo od uresničitve odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana prejšnje murskosoboške občine za obdobje 1986-1990 za območje cankovske občine. Gre za temeljni dokument, ki bo omogočil pripravo ustreznega izvedbenega akta s prostorskimi sestavinami, predvidenimi za to lokalno skupnost. Na seji je sodelovala tudi strokovna sodelavka Družbe za načrtovanje in inženiring ZEU iz Murske Sobote Jana Kovač. Za marsikoga je bil to zelo poučen izobraževalni del, saj so se seznanili z vrsto novostmi in zanimivostmi, ki jih kaže upoštevati pri načrtovanju prostorske ureditve. Nič čudnega, če v razpravi ni bilo nobenih bistvenih pripomb na ta dokument. Vse je namreč v skladu z urbanističnimi redi, pri čemer so seveda upoštevali stališče iz Ljubljane, da na kakovostnih kmetijskih zemljiščih ni mogoče graditi hiš, zato bodo vzeli pod drobnogled varovanje kmetijskih zemljišč na njihovem območju Potem ko so odločanje o osnutku odloka o pomožnih objektih prenesli na naslednjo sejo občinskega sveta, so pri pobudah svetniki znova načeli aktualno vprašanje glede pocenitve šolskih prevozov. Ker prek javnih del to ni mogoče, redna zaposlitev prevoznika pa bi bila predraga, se bodo zaenkrat pač morali sprijazniti z dosedanjo rešitvijo. in s tem omogočili izdelavo novih izvedbenih aktov. Pri tem je treba dodati, da so že od leta 1994 v okviru nekdanje Občine Cankova-Tišina z Ministrstvom za okolje in prostor usklajevali podrobnosti. Da ne bi še naprej zavlačevali s temi zadevami, so se cankovski svetniki odločili, da pospešijo sprejemanje prostorskih sestavin in s tem omogočijo hitrejšo pozidavo. Zato so soglašali, da se osnutek omenjenega odloka preoblikuje v predlog. Na ta način je tudi prižgana zelena luč za pripravo dolgoročnega plana cankovske občine, hkrati pa je omogočen začetek postopka za potrditev odloka o dolgoročnih sestavinah prostor- skega plana cankovske občine. M. JERŠEi Vodovodi v občini Sv. Jurij aradi vedno večjih pritiskov na občino s strani inšpekcijskih služb so svetniki na zadnji seji občinskega sveta potrdili odgovorno osebo za zdravstveno ustreznost pitne vode in varnost vodooskrbe. Posebnost vodovodov v občini Sv. Jurij je, da imajo tukaj kar 19 vaških vodovodov in v nobenem primeru občina ni lastnik. Za odgovorno osebo so izbrali Franca Vukajča, dipl. san. inž. iz Radencev, ki po pogSdbi, sklenjeni za pet let, prevzame stalno in kazensko odgovornost. Občina mu bo za tovrstne storitve plačevala 136.800,00 SIT (neto) mesečno, dodatno pa še za morebitno posebno odgovornost, ki vključuje sanacijske programe, kot posebno ugodnost pa jim je ponudil brezplačno svetovanje do konca leta 2000. Celotni predvideni stroški za vodovodne sisteme v letu 2000 naj bi tako znašali skoraj štiri milijone SIT. Na seji so se svetniki strinjali, da bodo podelili koncesije za vse vodovode v občini, hkrati pa so sestavili skupino treh svetnikov (Kurbos, Ljubeč, Kraner), ki bodo to nadzorovali. Vsekakor pa bodo še prej sklicali sestanek vseh predsednikov vaških vodovodnih odborov in jih s tem seznanili. DT ■ Gornjepetrovski rebalans proračuna prestal preizkušnjo Svetniki so odločno rekli da! Z 297 milijoni tolarjev pokrili najpomembnejše potrebe - Ponosni na urejenost cest in drugih komunalnih objektov - Z režijskim obratom do boljših rezultatov e bo tudi pri pripravi občinskega proračuna za leto 2000 med gornjepetrovskimi svetniki prevladala taka enotnost, kakor se je pokazala pri soglasni potrditvi letošnjega rebalansa, potem ni dvoma, da so na dobri poti. Po uvodni obrazložitvi župana Franca Šlihthuberja so namreč v dopolnjeni proračun za leto 1999 uspeli zajeti vsa področja dela in življenja ljudi. Pri tem je omenil dosežke na podeželju, na katere so lahko resnično ponosni. Med drugim jim je na območju celotne občine uspelo urediti vse ceste s primerno signalizacijo in poskrbeti za opremo le- teh, dobro pa gospodarijo tudi z makadamskimi cestami. Prav tako so ponosni na lepo urejena avtobusna postajališča in parkirišča pri vseh vaških pokopališčih. V minulem obdobju jim je uspelo obnoviti vse mrliške vežice, veliko dela pa je bilo opravljenega tudi pri obnovi stanovanjskih blokov. Vedno višja zavest prebivalstva pa se je nazor- no pokazala pri njihovi skrbi za čisto in lepo okolico, o čemer pričajo številne uspešne akcije pri organiziranem zbiranju in Več kot tretjino tega denarja, natančneje 31 milijonov tolarjev, so porabili za obnovo Osnovne šole Gornji Petrovci, za obnovo igrišč in telovadnice pa še nadaljnjih 1,5 milijona tolarjev. Precej cvenka so pridobili tudi na račun demografske ogroženosti (16 milijonov SIT). Sicer pa je sofinanciranje omogočilo tudi sanacijo plazu v Bo- reči, odkup igrišča v Stanjevcih, gradnjo avtobusnih čakalnic, obnovo mlina v Neradnovcih, kjer je primaknil svoj delež Zavod RS za kulturno dediščino, in evangeličanske cerkve v Gornjih Petrovcih, svoje obveznosti pa je izpolnilo tudi kmetijsko ministrstvo. Pri odhodkih pa velja omeniti večja vzdrževalna deiana I občinskih makadamskih cestah. ; Vsi ti dosežki pa bodo, kot so poudarili v razpravi, dobra osnova za ustanovitev režijskega obrata kot notranje organizacijske enote Občine Gornji Petrovci. Z zadovoljstvom so ugotovili, da njihova občina že več let deluje kot majhen režijski obrat, pri čemer sb prek javnih del zaposlili več kot 30 ljudi. V tej zvezi so sprejeli odlok, po katerem bo štel režijski obrat v prvi fazi pet delavcev, stroški obratovanja pa se bodo pokrivali iz komunalnih taks in sredstev občinskega proračuna. MILAN JERSt" odvozu komunalnih odpadkov. Zato je bil skupni znesek prihodkov rebalansa letošnjega proračuna, ki znaša dobrih 297 milijonov tolarjev, kar je v primerjavi s prvotno zasnovanimi proračunskimi sredstvi za 17,4 milijona SIT več, soglasno potrjen. Samo s prihodki od sofinanciranj države so pridobili nekaj več kot 92,1 milijona tolarjev. Svetniki so soglašali s programom gospodam6^ ravnanja z odpadki, cenikom storitev in pogodb0 ravnanju s komunalnimi odpadki med gornjep® vsko občino in podjetjem Saubermacher-nala iz Murske Sobote. Očitno so doslej dob^ utečene zadeve pri zbiranju in odvozu kosovni posebnih odpadkov obrodile sadove.______ Medobčinski otroški parlament v Gornji Radgoni Veliko so povedali Pet učencev se bo udeležilo 10. slovenskega otroškega parlamenta redstavniki učencev sedmih in osmih razredov ter njihovi mentorji z osnovnih šol Apače, Gor. Radgona, Kapela, Negova, Radenci in Sv. Jurij ob Ščavnici so se pred kratkim zbrali v veliki zbornici radgonske šole. Imeli so medobčinski otroški parlament. Na parlamentu, ki gaje vodil učenec OŠ Gornja Radgona Tomo Hladen, so obravnavali dogovorjeno temo Spolnost in AIDS - Imava se rada. O tem so veliko povedali, nekaj pa so prihranili tudi za 10. slovenski parlament, ki bo 6. decembra v Ljubljani. Za člane njihove delegacije so izvolili Andreja Plohla, Klementino Žnuderl in Toma Hladna (OŠ Gor. Radgona), Katjo Žunič (OŠ Kapela) in Mitjo Lapija (OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici). Z njimi bosta šla še mentorja Majda Štrakl in Bojan Macuh ter predsednik Društva prijateljev mladine Gor. Radgona Dušan Zagorc. B. M. ■ Učenci in gostje, _n gornjeradgonski finske”1 Vodenik, na med° gor. Ra-otroškem parlament er) dgoni. (Foto: L. Kran^^^J Beltinsko-bistriška cesta je asfaltirana Delavci Cestnega podjetja M. Sobota so uspeli nekaj dni pred snegom asfaltirati cesto, ki vodi iz Beltinec proti Melincem oziroma Gornji Bistrici, tako da jo dokaj številni potniki že lahko uporabljajo. Potrebno pa je urediti še bankine na krajšem odseku. Kot smo že pisali, je bila to skupna naložba občin Beltinci in Črenšovci s pomočjo republiških sredstev. (Foto: J. G.) ibiiik , 25. november 1999 LOKALNA SCENA Na Cankovi je dal zgraditi šolo kralj Peter II., potem pa Policist v vlogi župana neustavljiv Potrebujejo telovadnico, nove učilnice ^ruge dodatne prostore Starejši ljudje na Cankovi in v okoliških krajih se še spominjajo velikega dogodka iz leta 1938, ko so tamkaj odprli novo šolo. ,. ®'la je ena najsodobnejših daleč naokrog. V spominsko listino, položili pod temeljni kamen, je kralj Peter II. med drugim ^lsal, da je bila ta šola zgrajena v ljubezni do slovenskega naroda 5 P°glol)itve splošne ljudske prosvete med obmejnim ljudstvom, ^tem je cankovska šola že zdavnaj postala pretesna. Prizadevanja, ? 'j® dogradili, pa potekajo več kot dvajset let. Župan Viktor Voršič 0 Poklicu policist) namerava naposled iti do konca. *Naši občani so na vseh štirih ^endumih v nekdanji skupni sov?' ^Urs^a Sobota vedno gla-a ’ za samoprispevek, ki je bil enkn tudi za reševanje pro-izoh - težav v vzg°ji *n taževanju. Bili smo med ti- V’ m ’K1 so imeli najvišji odsto-^^tivnih glasov. Tako smo s®stnajst let prispevali denar $a®oprispevek. Žal ves čas le ru8e. Ko smo naposled prišli VrSt°’t0 je v petem re^e’ u,Hskem obdobju, referen-Di bil sprejet. Nekaj malega “dobili le iz amortizacijskih ( stev za otroški vrtec in '^no dvorano, kjer poteka športne vzgoje.« ^^nt so si obetali, da bodo Cv nacionalni program vla-šolske prostore leta 1997, ^er kot projekt prejšnje j Alf občine Cankova - Tišina. ^Sklenjen je bil kompromis Rednost je dobila tišinska ?■ Medtem so oblikovali sa-p>jtio občino in tako se mo-? znova postaviti v vrsto 3°čih pri Ministrstvu R Slo-Seza šolstvo in šport, čeprav Prepričani, da ne bo tako, da bo šlo samo za za-vrstnega reda. vo dodatnih učilnic, kuhinje z jedilnico, knjižnice, upravnih in drugih prostorov. Ob tem velja omeniti, da imajo sedaj še vedno dvoizmenski pouk, otroci pa morajo malicati v razredih ali na hodniku, ker drugih prostorov za to enostavno nimajo. Medtem pa so prejeli že nešteto odločb inšpekcij, ki zahtevajo, da se to uredi. Pomembno je imeti dovolj duš Trenutno obiskuje cankovsko šolo 225 učencev. Pred leti, ko so spadali v njihov šolski okoliš tudi šoloobvezni otroci iz Zenkovec, Strukovec, Beznovec, Fikšinec ter Ropoče in ko še ni na splošno upadalo število prebivalcev, jih je bilo več kot 300. Omenjene vasi so z ustanovitvijo novih občin uradno izgubili, ker so jih uvrstili v šolske okoliše drugih občin. Sicer pa iz teh krajev še vedno obiskuje njihovo šolo 47 otrok. Tudi letos so se vpisali k njim prvošolci iz Fikšinec (rogašovska občina) in Beznovec (puconska občina). To je tradicija in gravitacijsko je bolj povezano. V primeru Beznovec pa gre tudi za versko pripadnost. Večina otrok namreč izhaja iz družin rimskokatoliške veroizpovedi, tako kot velja to za druge, ki obiskujejo cankovsko šolo in imajo tamkaj tudi »svoj« verouk. V Puconcih je razmerje precej drugačno. Pri naložbi pa jim ministrstvo teh otrok ne prizna - pri kriterijih za velikost šolskih prostorov. Predlagali so skupen šolski prostor z občino Roga-šovci, vendar do dogovora ni prišlo. Tudi OŠ Sv. Jurij potrebuje otroke za zadovoljitev kriterijev pri gradnji nove šole. »Mi bomo šolo delali!« In kakšen je cankovski scenarij za rešitev prostorskih potreb tamkajšnje osnovne šole? »V vsakem primeru se bomo drugo leto lotili noveliranja že pripravljenih projektov in pridobivanja kompletne dokumentacije. Z gradnjo telovadnice in deli, ki ne bodo posegala v obstoječi objekt, pa nameravamo začeti najpozneje leta 2002 in vse skupaj končati v letu 2003, s čimer želimo zagotoviti razmere za prehod na 9-letni program osnovne šole. Mi bomo šolo gradili, ne glede na vire financiranja. Moramo jo graditi, pa ne zato, ker bi to želeli, ampak jo nujno potrebujejo naši otroci, in ker smo to dolžni storiti.« J. G. ■ Cankovska šola daje na zunaj videz, da je dovolj velika in lepo ohranjena. Dejansko stanje pa je precej druaačno Pouk je še vedno dvoizmenski, otroci morajo malicati v razredih ali na hodniku, pouk športne vzgoje imajo v zadružni dvorani in še bi lahko naštevali, kaj vse bi potrebovali, da bi imeli zagotovljene primerne prostorske razmere za vzgojno-izobraževalno delo. (Foto: J. G.) Porodnišnica Idejne projekte pripravila le dva Heprav je dvignilo v razpisnem roku dokumentacijo za pripravo idejnega projekta za gradnjo ginekološko-porodne-ga oddelka murskosoboške bolnice osem projektantskih hiš, sta svojo ponudbo poslali le dve, in sicer ena iz Ljubljane in druga iz Murske Sobote. Razpisni rok je potekel osemnajstega novembra, sedemčlanska strokovna komisija, v kateri so tudi predstavniki zdravstvenega ministrstva, bo ponudbi obravnavala v naslednjih dveh tednih. Recenzijo bo potem opravilo še zdravstveno ministrstvo in v primeru pozitivnega mnenja bo izbrana projektantska hiša lahko začela s pripravo dokumentacije. Idejne projekte so ponudniki pripravljali še za obe varianti, in sicer novogradnja za celotni ginekološko-porodni oddelek ali novogradnja samo za potrebe porodnišnice, pred pripravo dokončne dokumentacije pa bodo pristojni v Ljubljani že morali odločiti, katera od obeh možnosti bo obveljala. MH1 Utrjevanje prijateljstva med Prekmurjem in Koroško Dokležovčani v Vuhredu zorno sodelovanje med krajema Dokležovje v Prekmurju in Vuhred na slovenskem Koroškem, ki spada v Občino Radlje ob Dravi, je obrodilo bogate sadove. Na pobudo marljive predsednice Društva prijateljev mladine Dokležovje Marije Zver so namreč v nedeljo obiskali omenjeni koroški kraj, kar jim bo zagotovo ostalo v prijetnem spominu. Najprej so dokležovsko delegacijo, v kateri so bili predstavniki krajevne skupnosti, društva prijateljev mladine, kulturnega in turističnega društva in otroci, sprejeli v dvorani gasilskega doma in jim izročili priložnostna darila. Zatem so si ogledali tamkajšnjo osnovno šolo, kjer je mini muzej z nekdanjimi otroškimi igračami, prvo elektramico in turistični dom, kjer so jim zaigrali majhni muzikanti. Obiskali so tudi cerkvico in se tam srečali z duhovnikom, ki izhaja iz Lipovec, v Vuhredu pa je Vse od leta 1945. Naposled so se ustavili še v večnamenski dvorani gostišča, kjer je bila osrednja prireditev. Ob prijetni glasbeni spremljavi so se predstavile ljudske pevke in folkloristi. Ti so na zares nazoren način predstavili Krajevno skupnost Dokležovje in stare običaje, ki s tem niso potisnjeni v pozabo. Gre za široko zasnovan projet »Kak je negda fajn bilo«, torej v prekmurskem narečju, kije na- letel na veliko pozornost občinstva. Ljutomer uspel M. JERŠE1 Ceniena vrednost naložbe | Ograditev novih prosto-. OS Cankova je okrog $ milijonov tolarjev. V proračunu naj bi d Za9otovili 60-odstotni 6z- Med drugim nameni0 zgraditi nekoliko ^telovadnico, kot jim J^a po normativih, to i^0- da bodo lahko v Dri^Udi športne in druge krajevnega oz. Inskega pomena. Zato Oc*° za razliko morali ^^viti lastna sredstva. £ ------------------— So se torej prijavili z Unientacijo na razpis šol-^.^tetatrstva z željo, da jih v investicijski program ^V|. H s tem da naj bi prišli 'eta 2001 ali kvečjemu 'h kasneje. Gre za zgradi-e telovadnice ter dozida- Občina Tišina Kdo bo opravljal revizijo? Snemanje in predvajanje sej - Pri realizaciji proračuna zaenkrat predstavili samo še izdatke - Odločitve o opravljanju revizije še vedno ni a začetku zadnje seje občinskega sveta občine Tišina je tekla ■dolga razprava o snemanju občinskih sej. Župan je poudaril, da ne bodo sprejeli nobenega sklepa, pač pa, da imajo svetniki pravico o tem razpravljati. Nekaj jih je bilo za to, da se seje v celoti snemajo in tudi predvajajo, drugi so bili prepričani, da je dovolj, ce seznanijo občane samo s pomembnejšimi razpravami in sklepi, vendar so se na koncu odločili, da bodo za mnenje povprašali še občane. VAS K VPISU V CAje nemškega A jezika ^DlNO in odrasle hb.. na štirih stopnjah ^VE ZBIRAMO DO DECEMBRA 1999 X VABLJENI! Na prejšnji seji so predlagali dr. Števaneca, da bi skrbel za zdravstveno ustreznost pitne vode, vendar je to nalogo zavrnil, zato bo občina morala poiskati drugo ustrezno osebo. Svetniki so naslovili zahtevo na krajevne skupnosti, da do konca leta pripravijo obračun za kabelsko televizijo. Pri obravnavi Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Tišina šobili svetniki mnenja, da so zneski oz. takse na posamezno družino previsoke, zato so občinski upravi naložili, da do prihodnjič stvar podrobneje obdela (s tem raču- najo na nekoliko ugodnejšo rešitev). Med obdelovanjem Odloka o kategorizaciji občinskih cest v občini Tišina so ugotavljali, da ima vas Borejci kar 5 km javnih poti in niti ene lokalne ceste, tako da jih morajo sami vzdrževati. Da bi jih malce finančno razbremenili, bodo poskušali vsaj eno cesto prekategorizirati v lokalno. V realizaciji proračuna za letošnje leto do 30. 9. 1999 so prikazali zaenkrat samo še izdatke, kjer pa številke odstopajo od predvidenega (nepredvideni izdatki med drugim zajemajo tudi nakup opreme za kulturno dvorano, prispevali so za bibliobus ...). Pod tekočo problematiko so obravnavali ponudbe dveh revizijskih hiš za odkritje morebitne nepravilnosti pri vsebini računov oz. nakazil za obdobje preteklih petih let. Audit iz Murske Sobote zaračuna za opravljeno revizijo v enem letu poslovanja 460.000,00 SIT, Ernst Jung iz Ljubljane pa 510.000,00 SIT. Nekateri svetniki so bili mnenja, da bi bilo potrebno počakati na Računsko sodišče, kjer je revizija brezplačna, vendar je daljša čakalna doba. Nikakor se ne strinjajo s tem, da bi za to porabili občinska sredstva. Župan pa je bil mnenja, da je boljše, če se stvari opravijo čim prej, da bi tako bilo konec govoricam, revizijo naj torej opravlja katera od revizijskih hiš. Na koncu jim vendarle ni uspelo, da bi se za katero odločili, tako da bodo poiskali še tretjo. D. T. ■ Najprej obnova, nato železniška obvoznica Med občinsko sejo je prispel kot naročen sklep s podpisom ministra Bergauerja udi župani, ki so poslanci v državnem zboru, morajo spoštovati dolgotrajno vladno proceduro, ki lahko traja več mesecev. Tako je ljutomerski župan le s težavo prepričeval svetnike in občane, da si prav zares prizadeva rešiti prometni problem Ljutomera, ki je pove- zan z gradnjo železniške povezave med Koprom in mejo z Madžarsko. Župan občine Ljutomer Jože Špindlerje te dni prav dobre volje; prav med zadnjo sejo občinskega sveta je kot naročen prispel sklep s podpisom prometnega ministra Antona Bergauerja, s katerim jim zagotavlja, da še bodo njihove zahteve uresničile. In kaj zahtevajo: ker bo povečanje železniškega prometa po 5. koridorju povzročilo tudi motnje na cestni infrastrukturi, zahtevajo dolgoročno in celovito ureditev prometne infrastrukture v mestu Ljutomer; dolgoročno je potrebno urediti ne le cestno-železniška križanja, ampak tudi zgraditi železniško obvoznico za tovorni promet in cestno obvoznico. Do junija 2000 bosta Ministrstvo za promet in zveze ter Slovenske železnice v sodelovanju z občino Ljutomer izdelala študijo poteka trase železniške proge mimo mesta Ljutomer v več variantah - potek je predviden na relaciji Žerovinci-Kamenščak-Noršinci. Ker pa je bilo takšnih in drugačnih obljub že veliko, svetniki niso verjeli županu, da mu je s pomočjo kolegov poslancev uspelo prepričati ministrstvo in Slovenske železnice o nujnosti uresničitve njihovih zahtev. Prepričal jih je šele podpis, še bolj pa jih bosta prepričala podpis pogodbe z ministrstvom in izvajalcem del (Gradis) ter začetek gradnje. Pogodbo bodo podpisali ta konec tedna. V prvi fazi bodo naredili korekcijo trase v odseku 13 + 680 km do 14 + 800 km in rekonstruirali tirnice na železniški postaji v Ljutomeru; vzporedno bi morali zgraditi tudi cestno obvoznico mesta Ljutomer. V drugi fazi pa bi prišla na vrsto gradnja železniške obvoznice za tovorni promet mimo mesta Ljutomer. BBPi 6 FINANCE/GOSPODARSTVO 25. november 1999, nSWK Borza Teden prodajalcev, katerim so sprostili prenosljivost delnic pooblaščenih družb o treh mesecih so končno na Ljubljanski borzi tako zakonsko kot operativno sprostili delnice pol oziroma delno praznih pidov. To se je v teh dneh tudi lepo opazilo pri padanju vrednosti teh delnic na trgu pooblaščenih družb, ki jim je sledil še zdrs tečajev na rednem trgu. Nasprotno pa je razpoloženje na tujih trgih v znamenju zmernega optimizma, saj indeksi beležijo rekordne vrednosti. To se je zgodilo na tokijski borzi, kjer so se tehnološke delnice krepko podražile in indeks Nikkei dvignile v ponedeljek za 1,35% na 18.822 točk, kar je najvišja letošnja vrednost. Porast je beležil še indeks na Wall Streetu, ki je trenutno na ravni 11.000 točk, vzrok rasti je v porasti delnic visoke tehnologije in v nadaljnji nevtralni obrestni politiki centralne banke, ki je prejšnji teden obresti dvignila za 0,25 točite na 5,5 odstotka. Evropske borze so se te dni različno odzvale, na mnogih so investitoiji vnovčevali dobičke. Pomembnejši indeksi so ta torek znašali: Dow 11.004(+), FT-SE 6.534(-), Dax 5.814(-) in Nikkei 18.822(+). Vrednost poslovna vseh trgih Ljubljanske borze je v preteklih petih dneh presegla 3,7 milijarde tolarjev. Ob tem je bilo v trgovanju sklenjenih kar 23 svežnjev, ki predstavljajo velik del prometa. Največ rednega trgovanja je bilo ta torek,-saj je bilo realiziranih poslov kar 3.848, to je tudi največ doslej na Ljubljanski borzi. Borzni indeks SBI je v torek sklenil trgovanje pri vrednosti 1.839 točkah, kar je 15 točk pod ravnijo preteklega torka. Večji negativni trend je še vedno, pri indeksu PDC, saj je v teh dneh ponovno izgubil 2,4%, trenutno je vreden 1.462 točke.Največ k tej nižji vrednosti indeksa na rednem trgu so prispevale delnice Leka, Interevrope, Luke in Petrola. Delnica Petrola je cenejša predvsem zaradi objavljenih rezultatov o čistem dobičku, ki je v prvih devetih mesecih nižji za 35 %, delnica Leka seje v teh dveh dneh tega tedna pocenila, podobno kot delnica Krka, pri obeh delnicah so bili zabeleženi skromni prometi. Padec vrednosti delnicam Luke in Interevrope seje zgodil predvsem zaradi četrtkove odločitve vlade, da združitev premakne za mesec dni, kajti ob morebitni skupščinibi vladna predstavnika glasovala proti združitvi. Tako so se delnice Intereurope v petek pocenile za 3,8 odstotka, na tedenski ravni pa so izgubile kar 4,5 odstotka vrednosti. Njihov enotni tečaj je znašal v petek nekaj manj kot 2.400 tolarjev za delnico. Podobno seje zgodilo tudi z delnicami Luke Koper, ki so izgubile na tedenski ravni 1.4 odstotka.Naj omenim še objavo ugodnih poslovnih rezultatov družbe Aerodrom Ljubljana, kjer so prihodki presegli lanske za desetino, medtem ko so stroški poslovanja višji le za sedem odstotkov. Najbolj so se te dni cenile delnice pidov, natančneje delnice, ki imajo v premoženju še vedno neizkoriščene certifikate, tem delnicam so namreč v teh dneh sprostili prenosljivost. Tako je delnica Pomurske družbe 2 izgubila kar 5 %, nekoliko bolj se je znižal tečaj Kmečke družbe. Pokojninski boni so trenutno vredni 50 tolarjev, po nekaterih podatkih pa so možnost izbire za p. bon izkoristili le slabi štirje odstotki. Nekoliko manj so se pocenili polni skladi, med njimi največ delnica Nacionalne finančne družbe 1. BORZNI POSREDNIK IGOR LEBAR ■ * Tečajnica nekaterih vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi, d. d., v obdobju od 16. 11. do 23.11.1999 VREDNOSTNI ENOTNI TEČAJI PAPIR 16.11.9S 23.11.99 razlika v odstotkih Čelnice na trgu A Blagovno trgovinski center 14.344.0C 14.544.4C 1,40 Dolenjska banka - imenske 2.0.000,0C 19.900,00 -0,50 Droga Portorož 35.289, OC 35.000,00 -0,82 Emona Obala Koper 2.082,00 2.101,18 0,92 E tol Celje 20.741,00 20.433,87 -1,48 Intereuropa Koper 2.566,00 2.449,75 -4,53 Istrabenz Koper 2.879,00 2.870,70 -0,29 Kolinska Ljubljana 2.190,00 2.163,82 -1,20 Krka, tovarna zdravil, Novo mesto 26.882,00 26.886,54 0,02 Lek, razred A 35.756,00 35.100,71 -1,83 Luka Koper 3.145,00 3.105,00 -1,27 Mercator, poslovni center 13.972,00 14.003,15 0,22 Petrol Ljubljana 26.194,00 25.810,90 -1,46 Probanka Maribor 27.600,00 27.700,00 0,36 Radenska 2.208,00 2.205,90 -0,10 SKB-banka 1.951,00 1.950,00 -0,05 Zdravilišče Moravske Toplice 1.380,00 1.326,10 -3,91 delnice na trgu B Kovinotehna Celje 821,00 850,21 3,56 obveznice na trgu A BTC hipotekarna obveznica 113,70 114,00 0,26 Republika Slovenija, 2. izdaja 101,60 103,20 1,57 SKB-banka, 3. izdaja 100,00 100,00 0,00 delnice na OTC Cetis Celje 13.400,00 13.200,00 -1,49 Color Medvode 4.455,00 4.690,00 5,27 Fructal Ajdovščina 2.172,00 2.171,00 -0,05 Gorenje Velenje 2.413,00 2.400,21 -0,53 Helios Domžale 38.440,00 37.518,36 -2,40 Kema Puconci 3.374,00 3.374,20 0,01 Tovarna sladkorja Ormož 4.600,00 4.490,00 -2,39 Veletrgovina Potrošnik 2.100,00 2.090,70 -0,44 kratkoročni papirji del nakupnega bona NB12,(v sit) 2.500,00 1.450,00 -42,00 obveznice na prostem trgu Sl. odškodninski sklad 67,40 69,20 2,67 investicijske družbe TRIGLAV STEBER 1 93,90 92,89 -1,08 NFD 1 84,00 81,70 -2,74 ZVON 1 75,30 76,21 1,21 POMURSKA INV.DRUŽBA 1 92,70 91,97 -0,79 ZLATA MONETA 1 73,40 72,81 -0,80 POKOJNINSKI BON 52,20 50,87 -2,55 ATENA TRI 51,90 51,21 -1,33 INFOND ZLAT 53,60 51,00 -4,85 KMEČKA DRUŽBA 45,90 42,87 -6,60 POMURSKA INV.DRUŽBA 2 34,80 33,00 -5,17 Slovenski borzni indeks SBI 1.854,55 1.839,33 -0,82 Borzni indeks obveznic BIO 106,67 107,01 0,32 ndeks delnic PID-ovPIX 1.499,22 1.462,49 -2,45 Smeti postajajo zanimive Prleki v Center Puconci Regionalno deponijo komunalnih odpadkov v Puconcih podpira že devetnajst občin H red kratkim so prleške občine, ki so nastale na območju nekdanje občine Ljutomer, to so občine Križevci, Veržej, I Razkrižje in Ljutomer, podpisale individualne pogodbe s predstavniki podjetja Center Puconci (solastnika podjetja sta Sauberma-cher Siid in Občina Puconci), s katerim se zavezujejo, da bodo sodelovali s prihodnjim regionalnim odlagališčem odpadkom in da bodo svoje zbrane smeti prav tako vozili na to odlagališče. Kakor je povedal direktor Ko-munalno-stanovanjskega podjetja Ljutomer Stanko Klemen, mu je končno uspelo prepričati vse štiri župane, da je takšno sodelovanje nujnost. Že prej je poskušal prejšnega župana ljutomerske občine prepričati, da čim prej sklene sodelovanje z nastajajočim centrom, vendar je bil le-ta gluh za njegove nasvete. Sedaj je drugače; s pomočjo direktorja podjetja g. Burgermei-stra in g. Horvata je županom uspel predstaviti realne razmere in nesmisel, da bi sploh razmišljali o ločenem odlagališču odpadkov. Urejena regionalna odlagališča se bodo v prihodnje borila za odpadke, je prepričan g. Klemen, kajti zaradi gospodarnosti in čim boljše izkoriščenosti zmogljivosti si bodo podjetja, ki bodo skrbela za upravljanje teh centrov, prizadevala, da bi na njihovo odlagališče dobili čim več odpadkov. Občinski svetniki so že sprejeli individualne pogodbe (vsaka občina ima pogodbo in finančne obveznosti, sestavljene tako, da ustrezajo njihovi velikosti in finančnim zmožno- stim), v ponedeljek pa so prejeli še »krovno pogodbo«, ki se vsebinsko ne razlikuje veliko od individualnih. Ljutomersko komunalno podjetje bo tudi v prihodnje samo skrbelo za zbiranje odpadkov; sedaj so opremljeni s petimi komunalnimi vozili, od tega so tri namenjena individualnemu odvozu, na tem področju pa je zaposlenih deset delavcev. Ker smo prejeli kar nekaj namigov, da se na prleški strani smeti vozijo na črna odlagališča, smo enako vprašanje postavili tudi direktorju Klemnu, ki je vse obtožbe odločno zanikal. Njihova komunalna vozila ne vozijo smeti na črna odlagališča, ampak tja, kamor določijo občine, je pojasnil g. Klemen. Do 1. novembra so resda vozili smeti tudi na vaško odlagališče v Veržeju, vendar sedaj tega ne počnejo več. Tudi križevsko odlagališče se že sani ra, smeti, zbrane v razkriški občini, pa vozijo na ljutomersko o lagališče. Zbrane smeti iz pre ških občin vozijo na njihovo (nekdaj) skupno odlagališče pn pokopališču v Ljutomeru, kamor lahko po vseh pravilih vozijo s pet let. Sicer pa je za tega odlagališča pridobljenih a 48 milijonov tolarjev, prvi milijonov pa bodo prejeli že e o Večji problem so tisti o ca in krajani, ki se niso 0 vključiti v sistem organizirane« zbiranja odpadkov, meni men, kajti prav ti verjetno vo -smeti na divja odlaga isc gozdove ob Muri. BERNARDA B. PEČEJO ... IMIIIIIIIi r —L_—, AV Pred dnevi smo v uredništvo prejeli zajetno kuverto s fotografijami divjih smetišč v občim ^rii komunalci zanikajo, da bi bili oni odgovorni za to svinjanje okolja, ki ga je sedaj za nekajca sneg. Pomurska turistična zveza Nujnost »regionalne organizacije« Bodo lokalne turistične organizacije preoblikovale zvezo v organizacijo? sredo, 17. novembra, seje v Polani pri M. Soboti sestal izvršni odbor Pomurske turistične zveze, da bi se dogo- vorili o aktivnostih v prihodnjih dveh mesecih. Poleg organiziranja skupščine in 8. srečanja turističnih delavcev jih čaka še ena pomembna odločitev: kako preoblikovati Pomursko turistično zvezo, da bo ustrezala novim predpisom organiziranja in še naprej opravljala svoje poslanstvo povezovanja turizma v pokrajini ob Muri. Decembra bo v Diani v Murski Soboti skupščina Pomurske turistične zveze, ki je prav gotovo največje srečanje turističnih delavcev Pomuija. Letos jo bodo izkoristil i še za organiziranje priložnostne turistične borze, na kateri bodo predstavili seminarske naloge in drugo gradivo, zbrano in urejeno v okviru uspešnega programa javnih del v turizmu. Največji problem Pomurske turistične zveze je nespoštovanje dogovora o sofinanciranju; to, da dogovor ni obvezujoč, nekateri s pridom izrabljajo in ne poravnavajo svojih obveznosti. V vsakem primeru se ve, da je najbolj odgovoren župan. Prav tako bo v prihodnje od županov in članov lokalnih turističnih organizacij odvisno, kakšna bo usoda Pomurske turistične zveze -bo ostala še naprej v sedanji obliki ali jo bodo preimenovali v »regijsko lokalno turistično organizacijo« in tako ustrezali novim predpisom. PTZ je že do sedaj delovala re- I gijsko in je bila edina tako močna regijska organizacija. Če bodo želeli pridobiti sredstva iz državnega proračuna, namenjena regijskemu organiziranju, bodo pač morali spremeniti ime. Vendar pa tega ne more storiti Pomurska turistična zveza sama, ampak morajo regijsko organizacijo ustanoviti lokalne turistične organizacije s tega območja. V Prekmurju in Prlekiji naj bi v prihodnje delovalo šest LTO-jev, v vseh pa so pomembni člani tudi turistična društva, ki so združena v PTZ. V LTO M. Topli- v r Zorice naj bi bilo vključenih daVa 5, stičnih društev, v L™v 7, v LTO Veržej 2, LTO LTO Radenci-Tišina 5 df0Št. G. Radgona 3 turist1® va.Verjetno pa se bo v ko letu pojavil dodaten PF,gtjgni de' bodo hotele občine jzvirni nar«, ki ga bodo im® *' pro- prihodek občine v o c naniene računu, uporabljati v r in ne za razvoj turizma- g e edhodnem d em ra Inkubator, prenova podeželja ter izobraževalno središče rehodni državni razvojni program 2000-2002 je krovni dokument države za programe predpristopne pomoči PHARE, SA-PARD in ISPA za obdobje dva tisoč in dva tisoč dva ter je v pomoč in podporo pogajalskim pozicijam Slovenije. Predhodni državni razvojni program bo dala na svoje rešeto še evropska komisija v Bruslju in, to je za našo regijo zelo pomembno, v njem je s konkretnimi programi zajeto tudi Pomurje. Zakaj je (bo) Pomurje zraven? Predhodni državni program predstavlja: razvojne prioritete Slovenije, prioritete za programe Phare 2000+, opredeljuje konkretne potencialne projekte na izbranem testnem območju v Sloveniji (Pomurje, Savinjska dolina, Zasavlje). In po katerem ključu so izbrali testna območja, torej tudi Pomurje? Izbor so naredili na medresorskih delavnicah glede na diskusije, poznavanje razvojnih potreb regij in pripravljenih projektov. Delali so v skladu z nače- J lom »od spodaj navzgor«, torej tako, da so v posameznih statističnih regijah popisali možne projekte in pregledali administrativno ter absorbcijsko sposobnost posamezne regije. Za vsako testno regijo je določeno tudi nosilno ministrstvo, in sicer Ministrstvo za gospodarske dejavnosti za Zasavje, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve za Savinjsko dolino ter Ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem za Pomurje. Pomurje ima tri Na testnih območjih, izbranih v Predhodnem državnem razvoj- . ,oVokvirU nem flasled^ programa PHA raIpe ek treh letih izvajali P‘ ^ohezije. V nomske in socia1 ” ))OtipljivK Pomurju bodo tr J naslovom projekti pod skup regUe- Podjetniška Pre na tri P°j Projekt je usmerjejiiovacijSki dročja: PodJe‘nl^iška P^ inkubator, podJ6* djetmsk podeželja ter "^.podJ^ izobraževalno sred b skr niški inovacijski iškib bel za širjenje pod za usta pripravljal inftastruk2 insP°d' bujal vračanje st ,eže|ja b v regijo. djo. Stara restavracija je zadostovala le za potrebe hotelskih Mov, večjih družabnih priredi-Pa zaradi pomanjkanja sed-tZev niso mogli organizirati. Serije ta problem vendarle rešen, ^a večja prireditev v novi re-'totaciji je bilo martinovanje. ^rektor Term Lendava Mi-an Grah je povedal, da so resta-'tac'jo prenovili v mesecih av-september; avtorji načr-ov® izvajalci del so bili sodela-?Podjetja Mercator Optima, dajalci pa so bili domačini 'Pokrajine ob Muri. Vrednost ^°tne naložbe je šestdeset mi-fonov tolarjev, poleg razširjene felske restavracije, v kateri so ^ili dodatnih sto petdeset sed-tako da imajo sedaj skupno iv°ljo štiristo sedežev, so dobi- li tudi atraktivni zimski vrt pri hotelskem aperitiv-baru, ki je pozimi zastekljen, poleti pa je lahko odprt. Na slovesnosti sta s pozdravnimi govori sodelovala lendavski župan Jožef Kocon in predsednik Nadzornega sveta Terme Lendava Martin Sreš. Za silvestrovanje pričakujejo okrog tristo gostov, novi prostori pa bodo omogočili bogatejši zabavni program. Naslednja naložba bo na vrsti spomladi, ko bodo uredili savne in v celoti obnovili notranji ho- telski bazen. BBPi Novi prostori restavracije hotela Lipa omogočajo bogatejšo kulinarično in zabavno ponudbo. Foto: Šimonka Podjetju Radgonske gorice bodo uspešno sklenili poslovno leto 1999 l zlato radgonsko Penino v tretje tisočletje ----------------------------------------------- Jelek grozdja in mošta je bil letos ^)jši, bo pa letošnji vinski letnik odlične kakovosti aoslovanje v letošnjem letu ni teklo povsem brezhibno, pravijo v Podjetju Radgonske gorice, vendar navkljub vsemu načrtujejo, da bodo leto 1999 uspešno končali. S presežki vina, ki so bili k. " UOUO WIU 1777 U^pesiiu IkUUvau. o pivovz.n. ... ~— jpica obilnih letin grozdja v letih 1997 in 1998, so se delno ubada-J elos, vendar je podjetju predvsem zaradi dosežene kakovosti o obdržati nivo prodaje na domačem trgu in zaloge zdaj ne pred- ।'Mo večjega problema. V vodstvu družbe, kije v letu 1998 dosegla ferdo 340 milijonov prihodka in ustvarila 80 milijonov dobička, lijejo, da bodo tudi poslovno leto 1999 sklenili z dobičkom ter 0 '^Polnili pričakovanja zaposlenih in zaupanje delničarjev. L 6 zaposlenih v podjetju gorice skrbi za 300 r°dnih vinogradov in lt farjev jablanovih nasadov u ^ari v kleteh, kamor lahko k0*Vij° 2 milijona 650 tisoč li-Kv'na- ^reme ^etos radSon' 5i]j..v'nogradnikom precej časa to, j.0 Naklonjeno, pravi direk-i;t(jraNc Škrobar, saj so imeli st?egetacijo veliko padavin, ,?a nato narava skušala jo V'1' Pred trgatvijo in med radi 'zredn0 lePe§a vre' «t8t s° dosegali visoke sladkorja apnk in po besedah glavne-01°8a Lojzeta Filipiča bo 'et'na °dlmna po kako-Pa nekoliko manjša po SaJ je dil že sam izplen pa je bil 70-od-I) ’ letošnji pridelek je bil za manjši od lanske-^i^stnih vinogradih so natr-00 ton grozdja, od zaseb-\ ‘dogradnikov pa so ga j ton in tako spravili ' ^dijon 600 tisoč litrov Sj^ V'na 'anskega letnika % t Se v kleteh, vendar pro-normalna, do konca ^.°do te zaloge v glavnem %r av januarju bodo že zače-^0 ai° letnika 1999. Največ janževca, ki je UVeljav'iena blagovna 'n zanjo namenijo več Letjinj vsega grozdja. Lek Lendava Ogrožena delovna mesta v kozmetiki? Poslanka državnega zbora in svetnica občinskega sveta v Lendavi Marija Pozsonec je na zadnji seji občinskega sveta zatrdila, da so delavke Leka, ki delajo pri programu kozmetike v »nevarnosti« ali, kot je pojasnila, v nevarnosti so njihova delovna mesta. Svoje trditve ni utemeljila, dodala pa je, da to dobro ve. Direktor lendavskega obrata Leka, mag. Srečko Kokalj, kateremu smo izjavo poslanke in svetnice ponudili v komentar, je bil nad povedanim presenečen. Zatrdil je, da proizvodnja v enoti kozmetike teče normalno in bo tako tudi v prihodnje. Edina sprememba, ki se je zgodila in ki je morda povod za trditve g. Pozsončeve, je odločitev v družbi, da bo tudi kozmetika, tako kot tudi druge proizvodne enote, postala samostojna profitna enota. Programa presežnih delavcev namreč ne pripravljajo, je zatrdil Kokalj, je pa res, da sta pred kratkim dve delavki, ki sta delali v režiji v programu kozmetike, prešli v enoto farmacevtskih učinkovin. Ali bo kozmetika kot samostojna profitna enota lahko uspešno poslovala? Srečko Kokalj je odvrnil, da je samostojnost enot potrebna najprej prav zato, da bodo to, kako uspešno poslujejo posamezne enote, sploh mogli ugotoviti, uspešnost enote kozmetika pa bo v prihodnje pač odvisna od tržnih zakonitosti. In če poslovanje ne bo uspešno, to še ne pomeni, kot je dejal direktor enote Leka v Lendavi, da jih bo »mama firma« zapustila. V tem primeru bodo pač iskali rešitve. MH« Druga pomembna blagovna znamka je zlata radgonska penina, s katero so prav v tem desetletju dosegli nekaj pomembnih uspehov. Prav prelom tisočletja pa je izziv za penine in na to so se v Radgonskih goricah posebej pripravili. O tem so razmišljali že v letu 1996, v začetku leta 1997 pa so začeli s polnjenjem izredne slavnostne steklenice, ki sojo dali posebej izdelati za to priložnost. Zlata radgonska penina 2000, katere letnica je vtisnjena v steklenico, sodi med enkratne polnitve, povpraševanje po njej pa je presenetljivo dobro. Z njo so napolnili 300 tisoč steklenic, tretjino so jih že prodali, pripravljeno pa imajo tudi srebrno radgonsko penino 2000. Ob vinogradništvu in kletarstvu se v Radgonskih goricah ukvarjajo tudi s sadjarstvom, kjer pa letos niso imeli posebne ■ sreče. Zaradi toče so pridelali le 40 odstotkov prvorazrednih jabolk, skupaj pa so v svojih nasadih nabrali 1.130 ton pridelka. So pa imeli nasade zavarovane in večjega izpada dohodka zato ne bodo čutili. LUDVIK KOVAČ ■ Pomurski tisk v stečaju Cenitev do konca leta S tečajni postopek poteka po načrtu,« je izjavil stečajni upravitelj Pomurskega tiska Milan Koren. Pričakuje, da bo do konca leta opravljena zahtevna cenitev premoženja stečajnega dolžnika, tako da bi v prihodnjem leta lahko začeli s postopkom prodaje stečajnega dolžnika. To pa še ni napoved za skorajšnjo dokončanje stečaja. Sodišče bo namreč moralo odločiti še o izpodbojnih tožbah prerekanih terjatev v vrednosti 250 milijonov. Stečajni upravitelj Milan Koren je tudi povedal, da najemnik proizvodnih prostorov in opreme Eurotrade Print izpol- njuje najemne obveznosti in, kar je pomembno, nadaljuje s proizvodnjo. MH« Zlata radgonska penina je bila šampion med peninami na ljubljanskem sejmu Vino '93, leta 1996 je dobila zlato medaljo v Bruslju, prav tako zlato medaljo pa tudi čez dve leti v Borde-auxu, na sejmu v Parizu je predlani in letos osvojila srebrno medaljo, srebrno medaljo pa je letos dobila tudi v Londonu. Zlata ragonska penina je bila šampion leta 1998 in 1999 v Splitu, osvojila pa je tudi tri zaporedne šampionske naslove na olimpiadi slovenskih vin v Gornji Radgoni. Letos milijon obiskovalcev Letno okoli trideset sejemskih in drugih pri red itev Pl redstavniki Zagrebškega velesejma so slovenske novinarje na tiskovni konferenci seznanili z dosežki v iztekajočem se letu in s programom prireditev v letu 2000. Zagrebški velesejem, ki letos praznuje 90-letnico uspešnega delovanja, se uvršča med najpomembnejše organizatorje sejemskih prireditev v tem delu Evrope, na njegovih razstavnih prostorih se letno zvrsti okoli 30 sejmov in strokovnih razstav, med katerimi imajo mnoge širše mednarodne razsežnosti, spremlja pa jih tudi bogat program strokovnih prireditev. Zagrebški velesejem ponuja razstavljalcem 145 tisoč kvadratnih metrov razstavnih prostorov, od tega 90 tisoč kvadratnih metrov zaprtih, kongresni center pa razpolaga z 22 dvoranami različnih velikosti in za različne namene. Vse sejemske prireditve je letos obiskalo okoli milijon obiskovalcev, največja pa je že vsa leta Jesenski mednarodni zagrebški velesejem, na katerem seje predstavilo letos na 133 tisoč kvadratnih metrih 2.228 razstavljalcev. L. KOVAČ ■ Pomurske lekarne so odprle v centru Šavel svojo deseto lekarniško enoto ali tretjo v mestu Murska Sobota. Z nova lekarno tako dopolnjujejo načrtovano mrežo lekarn v Pomurju in prispevajo k zagotavljanju dobre in varne oskrbe z zdravili. Kot je poudaril direktor Pomurskih lekarn Ivan Zajc, je pridobitev sad delavcev Pomurskih lekarn ter uresničitev cilja, ki si ga je zastavilo že prejšnje vodstvo. Lekarna v centru Šavel, ki je v celoti v lasti Zavoda Pomurske lekarne, je vredna 65 milijonov tolarjev. Poslovala bo na sto petindvajsetih kvadratnih metrih prostora in v obsegu kot vse druge lekarne ter seveda po načelih sodobne lekarniške prakse. Priznanje ob otvoritvi tretje lekarne v Murski Soboti je Pomurskim lekarnam izrekel tudi murskosoboški župan Anton Slavic. V organiziranosti in uspešnosti Pomurskih lekarn, ki kljub trendom drobljenja še vedno delujejo za območje Pomurja, vidi potrditev potrebnosti povezovanja v regiji. Izrekel je tudi zadovoljstvo, da so Pomurske lekarne kupnino od prodanih prostorov Galexa - prodali so jih občini - naložile v novo lekarno v središču mesta. MH FOTO: NJ ■ 8 (IZ)BRANO 25. november 1999, VMl In memoriam Prof. dr. Ivan Vanek Šiftar V četrtek, II. novembra 1999, ob 13. uri smo se na pokopališču na Petanjcih poslovili od zaslužnega profesorja Univerze v Mariboru, prof, dr. Ivana Vaneka Šiftarja. Žalna seja za pokojnikomje bila v četrtek, H. novembra 1999, na pravni fakulteti Univerze v Mariboru. Težko mi je pisati o tej veliki osebnosti, o človeku, ki je toliko prispeval k razvoju Univerze v Mariboru in njene Pravne fakultete, nekdanje Višje pravne šole, in na katerega sem bil tudi osebno zelo navezan. Bil je človek bogatih življenjskih izkušenj in vsestranskega znanja, čigar interesi so segali daleč čez okvire strokovnega pravnega znanja. Bil je znanstvenik, urednik, pesnik ter častilec vsega lepega in vrednega. Predvsem pa je bil velik humanist, človek, ki ga je odlikovala ljubezen do sočloveka. Zaslužni prof dr. Ivan Vanek Šiftar se je rodil 26. maja 1919 na Petanjcih. Osnovno šolo je obiskoval na bližnji Tišini, gimnazijo pa v Murski Soboti in na Ptuju, kjer je leta 1938 maturiral. Že kot gimnazijec se je v drugi polovici tridesetih let ustvarjalno vključil med snovalce in pisce napredne mladinske revije Mladi Prekmurec. Prof. dr. Vanek Šiftar je revijo urejal od leta 1938 dalje in zbral gradivo tudi za peti letnik, katerega izid pa je preprečila vojna. Po maturi se je prof. dr. Šiftar vpisal na Pravno fakulteto v Ljubljani. Študij prava je moral prekiniti zaradi druge svetovne vojne, ki mu ni prizanesla. Vojne vihre so ga nosile skozi odporniško gibanje, ilegalo, prisilno mobilizacijo v madžarsko vojsko, prebeg na rusko stran in skozi vojno trpljenje. Po koncu vojne je nadaljeval študij prava na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani in leta 1953 kot študent ob delu tudi diplomiral. Čeprav je bil za doktorja znanosti na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani promoviran šele leta 1965, je bil zaradi obsežnega znanstveno-razisko-valnega dela že leta 1958 habilitiran v docenta za družbenopolitični sistem S FR Jugoslavije, leta 1974 pav izrednega profesorja za isti predmet. Leta 1981 je bil na Univerzi v Mariboru izvoljen za rednega univerzitetnega profesorja za predmet ustavno pravo SFRJ. Leta 1983 mu je Univerza v Mariboru podelila naziv zaslužni profesor. Zaradi njegove izredne raziskovalno-pravne dejavnosti in slovesa izjemnega in priljubljenega profesorja so ga kot predavatelja vabili tudi v Ljubljano, predaval je na podiplomskem študiju v Zagrebu, na oddelku Teološke fakultete v Mariboru in drugod. Sodeloval je tudi na številnih kongresih doma in v tujini, in sicer z referati in drugimi prispevki, ki so bili vedno ocenjeni kot bistveni prispevek teoriji in praksi pravnih disciplin. Glede na ožje okolje Slovenije, v katerem je prof. dr. Vanek Šiftar živel in ustvarjal, se je že pred več kot tridesetimi leti vključil v projekt pod pokroviteljstvom deželne Vlade Gradiščanske in Inštituta za mednarodne kulturne odnose v Budimpešti, da se takratno mariborsko višje šolstvo in Slovenija kot celota s podpisom pogodbe leta 1970 pridruži ustanovitvi mednarodnega kulturnozgodovinskega simpozija Modinci (Mogersdorf). Omenim naj, da je bil prof. dr. Šiftar aktiven član organizacijskega odbora pri organiziranju simpozijev Modinci v 70. in 80. letih, nastopal je tudi kot referent na simpoziju in kot sourednik treh zbornikov, za vse to pa Je prejel mnoga priznanja doma in v tujini. Prof. dr. Vanek Šiftar je veljal za odličnega profesorja in izjemnega pedagoga, ki so ga študentje spoštovali in imeli radi. Leta 1979 se je upokojil, vendar s(m)o se k njemu tudi po upokojitvi zaradi njegove vsesplošne priljubljenosti in široke razgledanosti ter preudarnosti ali pa preprosto zato, ker smo se na njegovi domačiji, obdani z Vrtom spominov in tovarištva, počutili prijetno, radi zatekali nekdanji sodelavci, študentje, prijatelji in znanci. Še kot pedagoški vodja Višje pravne šole si je prizadeval za celovit študij prava v Mariboru in konstituiranje Združenja visokošolskih zavodov v Univerzo v Mariboru. Kot dekan VPŠ si je prizadeval, da se je število zaposlenih profesorjev močno povečalo, ob tem pa je tiste, ki doktorata znanosti še niso imeli, spodbujal, da bi si ga čimprej pridobili. Bil Je med prvimi, ki so se zavzemali, da se tudi tedanjim višjim šolam v Mariboru dodeli pravica (in dolžnost) do znanstveno-raziskoval-nega dela, njihovim učiteljem pa možnost izvolitve za univerzitetne nazive. Leta 1976je tako pod vodstvom dekana prof. dr. Vaneka Šiftarja nastal prvi elaborat o prehodu VPŠ v Visoko pravno šolo, ki pa žal, kljub dobro zastavljenemu programu visokošolskega študija, v Sloveniji takrat ni dobil širše podpore. Znanstveno-raziskovalno delo zaslužnega profesorja dr. Vaneka Šiftarja je zelo bogato in tematsko raznoliko. Zaslužni prof. dr. Vanek Šiftar je prejel številna odlikovanja in priznanja, med katerimi naj poleg naziva zaslužnega profesorja Univerze v Mariboru leta 1983 omenim samo najnovejše: na predlog Pravne fakultete in Univerze v Mariboru je letos prejel srebrni častni znak Republike Slovenije in zlati znak Univerze v Mariboru. Ob vstopu našega zaslužnega profesorja dr. Vaneka Šiftarja v osemdeseto leto življenja smo njegovi nekdanji sodelavci odkrili nove humanistične širine avtorja, ki vsa desetletja plodovitega pravniškega, znanstvenega in družbenega delovanja sploh ni omenjal svoje tihe strasti, namreč občasnega, a stanovitnega in zavzetega pisanja pesmi, ki tako kljub svoji »ljubiteljski naravi« danes predstavljajo dragoceno osebno kulturno kroniko iz življenja razumnika med njegovimi rojaki v severovzhodni Sloveniji in naši osamosvojeni deželi. Pravna fakulteta je imela čast in zadovoljstvo, izdati zbirko njegovih pesmi, ki jo je poimenoval »Pobiram orumenele liste«. Akademik Franc Zadravec je v recenziji med drugim zapisal: »Pesmi označujejo Šiftarjevo duhovno in čustveno popotovanje skozi desetletja, od zanosnega mladeniškega sprejemanja življenja, lepotnih stvari pokrajine in vesolja, do duhovnih, naravnih in socialnih zapletov v sebi in družbi.« Že nekaj časa smo vedeli, da se zdravstveno stanje našega Vaneka slabša, in se bali usodnega trenutka. Od nas je odšel brez slovesa, ostajajo pa njegova dela in upanje, da bo kdo nadaljeval njegovo delo z enakim znanjem, enako zavzetostjo in enako intelektualno poštenostjo. , Nekdo je dejal: »Ljudi srečujemo, spoznavamo, vzljubimo in se na koncu z njimi razidemo. A nekaterih med njimi nikoli ne pozabimo.« Naš Vanek prav gotovo sodi med njih... PROF. DR. FRANC PERNEK ■ Dosedanje izkušnje in problemi poklicnega izobraževanja v dualnem sistemu Dobre in slabe strani Poseben problem so nagrade in prispevki bi bili vajenci enkrat tedensko pri delodajalcih, nagrada pa naj bi jim pripadala le za ta čas,.ki ga prebijejo pri njih, ter vnesti v učno ^pogodbo jasna določila v zvezi s plačili prispevkov in izplačili nagrad v primeru, če vajenec prekine oziroma spremeni program šolanja. Nekateri tudi predlagajo, naj bi se učna pogodba pravzaprav sklepala za 1. letnik, v veljavo pa bi stopila z 2. šolskem letu 1997/98 so na nekaterih srednjih šolah v Sloveniji uvedli poskusne izobraževalne programe poklicnega izobraževanja po dualnem sistemu - medsebojno povezano poklicno usposabljanje pri delodajalcih in v šolah. Preprosto rečeno je bilo znova uvedeno vajenstvo. V pomurskih srednjih šolah žal nismo dobili nobenega takega programa. Po podatkih, ki nam jih je posredoval Center Republike Slovenije za poklicno izobraževanje (vodi ga naš rojak Vladimir Tkalec), je bilo prvo leto uvedenih šest programov za izobraževanje vajencev, sedaj pa jih je že 26. V rese. Med problemi, ki sojih zaznali pri ocenjevanju dualnega izobraževanja (posvet o tem je bil pred dnevi v Zrečah), pa kaže omeniti tudi, da okrog 40 odstotkov ne plačuje svojim vajencem ne nagrad in ne prispevkov letnikom. Problemov in predlogov pije še več. Na Obrtni zbornici Slovenije pravijo, da so vložili v dualni sistem poklicnega izobraževanja ogromna finančna sredstva in veliko strokovnega dela, nadaljnji napori za širitev tovrstnega izobraževanja pa se jim zdijo smiselni šele takrat, ko bodo razrešeni problemi, ki izhajajo iz zakonodaje, in težave v praksi. J. G J tretjih letnikih je število vajen-cev446, v 1. letnike pa se jih je letos vpisalo 730. Vsi, ki so se želeli vpisati v dualni sistem izobraževanja, so morali pred tem skleniti učno pogodbo z enim od delodajalcev, ki se tako obvežejo, da bodo sodelovali v procesu izobraževanja pri praktičnem usposabljanju vajencev in jim tudi izplačevali določeno nagrado ter prispevke (sorazmerni delež) za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. O podrobnejših »pravilih igre« na tem področju smo že pisali, zato v tem zapisu povzemamo predvsem ugotovitve o dosedanjih izkušnjah. Prva generacija vajencev je medtem torej že v 3. letnikih. Večina od 650 delodajalcev, ki so sklenili učne pogodbe, je mnenja, da je dualni sistem izobraževanja boljši od obrtnega ter da je razmerje med teorijo in prakso ugodno. Tako imajo zares možnost večjega vpliva pri njihovem praktičnem usposabljanju, s tem pa tudi pri oblikovanju njihove delovne zavesti, storilnosti idr. Delodajalci pa si želijo večje sodelovanje s šolami oziroma učitelji praktičnega pouka, da bi tako lahko skupaj dosegli boljše uspehe, zlasti pa več strokovnega znanja vajencev in tekoče uvajanje poklicnih novosti pri pouku. Ob tem bi kazalo tudi drugače razporediti delovno prakso v 1. letniku, saj delodajalci skoraj vse leto nimajo osebnih stikov s svojimi vajenci. Večina med njimi pa pojmuje dualni sistem izobraževanja kot namensko vlaganje sredstev oziroma prenašanje svojih znanj in izkušenj na vajence, kijih imajo namen ob koncu šolanja tudi zaposliti, saj se jim sicer zdi škoda svojega truda in denarja; poleg tega pa na ta način nameravajo zaščititi tudi svoje poslovne inte- za pokojninsko in invalidsko izobraževanje, sankcije za neizpolnjevanje obveznosti pa niso določene. Med predlogi za izboljšanje stanja pa je govor o 30-dnevnem poskusnem oz. uvajalnem obdobju brez obveznosti oziroma sankcij tako za delodajalce kot vajence v primeru prekinitve učne pogodbe. Nadalje bi kazalo določiti primernejši razpored praktičnega izobraževanja v 1. letniku, tako da Inovatorji so med nami Ce ostaneš brez garaže ... se ti porodi ideja o novotariji lektroniku Ediju Mihaliču iz Beltinec ni vseeno, kaj se dogaja z družinskim avtom, ko ni na vožnji. Tam, kjer zdaj stanuje, ni ______bilo garaže, da bi lepotca zapeljal vanjo, poleg tega pa je dom v takem kraju, da ni mogoče kar tako zidati ali postavljati kakih lesenih »provizorjev«. Mladi mož je torej tuhtal, kako do garaže, ki bi zavzela čim manj prostora in ki bi se dala prestavljati. »Porodila se mi je ideja o garaži iz umetnih vlaken oziroma poliestra. Svojo zamisel sem povedal Štefanu Pavlinjeku, direktorju Rota iz Černelavec, ki mi je ponudil možnost, da zamisel uresničim v delavnicah te firme. Seveda je bilo treba najprej izdelati leseni kalup, kar sem storil v glavnem sam, pri nanašanju poliestrskih vlaken in izdelavi prve .lupine’ garaže pa so veliko pomagali delavci Rota.« Tako Edi Mihalič, ki s svojo domislico, novotarijo ... ni rešil le svojega problema zaradi garaže, ampak še problem koga drugega. Na vidiku pa je tudi celo dober posel: izdelava 60 garaž za potrebe stanovalcev (in avtomobilistov) nekega blokovskega naselja v Mariboru. »Kakšne so mere vaše avtomobilske garaže?« »Dolga je 500 centimetrov, široka 240 in visoka 180 cenfime- „ n 5 centrov. Debelina sten pa J timetra. To je dovolj, sajce stene .lupine’ debelejše, garaža, ki nima vrat, a®pjfonia spredaj dviga, pretežka, bi moral biti dvižni siste sicer mehanični, . L tudi res, da si je mogoče omis ^0. hidravlično ali električ110 vanje. Seveda bi bila te aJ dražja. Sedanja 200.000 do 280.000tolad^cjjo Edi Mihalič je svoj0 0 in. prijavil Uradu R Sloven telektualno lastnin0p$. ločeni proceduri preje ^39. tentno listino številk3 Tudi več odličij js zadnje na mednaf0 n $ nem sejmu v Celju’ .-0 podelili bronasto * !--------------------------————. ----------Ž..^.----------:-----—-—avta'ZCla) Inovator Edi Mihalič je s svojo pogruntavščino najprej rešil problem garažiranja družin pa kaže, da se obeta celo dober posel. - Foto: Š. S. Občina Razkrižje Dialog bo potreben Dokumentacija za gradnjo ceste - Odvoz smeti ..""1 prejšnji številki Vestnika smo pisali o gradnji in financiranju cest v občini Razkrižje. Nekaj dni pozneje nas je poklical občan Razkrižja, ki ga je glede financiranja ceste Šafarsko-Gibina zanimalo kar nekaj stvari. Sprašuje se, zakaj morajo davkoplačevalci plačevati za nekaj, kar je črna gradnja. Po njegovih besedah naj za gradnjo ne bi imeli vseh papirjev, poleg tega pa naj bi bila tukaj sporna tudi zasebna lastnina, na katero pa se menda pri gradnji ceste ne ozirajo. Občana je zanimalo tudi, zakaj ne uredijo odlaganja smeti s pokopališča, saj naj bi jih menda odlagali v krajinski park ob Muri. čen, saj pravi, da so občani zelo zadovoljni, da so končno dobili cesto, še toliko bolj, ker so bili potrebni veliki napori za pridobitev nekaterih sredstev. Za pojasnilo smo povprašali župana, ki pa nam je zatrdil, da imajo za omenjeno občinsko cesto vse potrebne papirje in dovoljenja in da imajo tudi odločbo upravne enote, kar lahko pokaže vsakomur, ki ga to zanima. Tako po njegovih besedah ne more biti črna gradnja, prav tako jih niti enkrat ni obiskala inšpekcija, kot je to zatrjeval občan. Župan je bil nad temi podatki zelo presene- Zato ga še toliko bolj čudi, da se občan ni obrnil nanj, da bi skupaj rešila morebitne nepravilnosti in nejasnosti. Glede kakršnega koli poškodovanja zasebne lastnine pri gradnji ceste župan poudarja, da, če je do tega prišlo, to nikakor ni bilo namerno, je pa narava gradnje nekoliko obsežnejša, zato je čisto mogoče, da pride do kakšnega Poškodovanja. Če je bil torej občan na kakršen koli način oškodovan, naj se oglasi pni žu-Panu, da bodo škodo ocenili in j° primerno poravnali. Zaenkrat ni za cesto prispeval še nobeden °d občanov, nameravajo pa z njimi skleniti pogodbe. Glede odvoza smeti srno od župana izvedeli, da so v letošnjem letu sanirali sedem divjih odlagališč in postavili štirideset opozorilnih tabel, ki prepovedujejo odlaganje smeti, sicer pa so poskrbeli za organiziran pre voz smeti v Ljutomer. Vse. kar odvažajo v naravo (za zavoz kakšne jame), so samo ekološko neoporečne smeti, koi so in cvetje s pokopališča. D. TIBAOTK W1I , 25. november 1999 (IZ)BRANO 9 Člani Prleškega društva za ohranjanje tehnične kulture in dediščine Johanna Janeza Pucha v Ljutomeru so dali na zadnji seji upravnega odbora pobudo o ustanovitvi Puho-vega inštituta. V ta namen so slo-'esno podpisali ustanovitveno listino (na turistični kmetiji Belec v Železnih Dverih pri Ljutomeru) rektor mariborske univerze Lu-Mk Toplak, Anton Medved, na-mestnik generalnega direktorja Slovenskih železnic, in Ludvik Bratuša, predsednik društva. ; Glavna usmeritev inštituta je strokovno in znanstveno delo na Področju prometa, transporta, logistike in uporabe sodobnih dosežkov na področju motornih v°zil in tehnike, ki jih je s svojim črednim delom omogočil izumili in podjetnik svetovnega slo-Vesa Janez Puh iz Prlekije. Zapu-s®je bogastvo znanja, izkušenj | ln konkretnih razvojnih dosež-1 kov na področju vozil in tehnike, "adaljevanje tega pa želijo sedaj ; razvijati v Puhovem inštitutu. “ratuša poudarja, da bo, ker gre I Za strokovno in raziskovalno I del°. inštitut deloval v tesni po-vezavi z mariborsko univerzo. želijo čim prej začeti delova-že pripravljajo akt o ustanovi-statut in program dela, pokušali pa bodo privabiti čim šir-S|S ljudi, ki bi tako našli neki 'Zziv v sodelovanju, združili pa Vnanje in sposobnosti na tem Otočju. Inštitut bo zajemal ši-t(|ko področje delovanja, glavne krnice pa so v izobraževanju 'Znanstveno- raziskovalnem poudarek bo med drugim d' na spremljanju razvoja v sve-društvo bo ob tem sodelovalo Ustanovitev Puhovega inštituta v Ljutomeru Med podpisniki listine tudi rektor mariborske univerze Poudarek na znanstveno-raziskovaJnem delu na promociji, še naprej pa bodo delovali pri ohranjanju kulturne dediščine. Idejo Puhovega inštituta podpirata tudi Ministrstvo za promet in zveze ter Ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem, tako da bo delovanje inštituta nedvomno deležno močne strokov- ne podpore, ki bo inštitutu omogočala možnosti razvoja. DARJA TIBAOT, FOTO: MILAN BELEC ■ ;pis lastninske pravice v zemljiško knjigo Vov zakon se bo še medil Potrebno soglasje drugih imetnikov pravice - Ne gre brez etažnega načrta - O s^vknjižbi mora vedeti upravnik stavbe 19. novembrom je začel veljati nov zakon o posebnih pogojih ^ Za vpis lastninske pravice na posameznih delih stavbe v zem-!tav|)jJ,s*0 knJ*g°- Hkrati zakon določa tudi postopke za odmero lastn’ eta^n' načrt 'n njeg°vo potrditev ter postopke in pogoje za ^sto ?lns^e Prav J ^meni funkciji tudi Ponl® .- jn željaje’ stne infrastrukture. j up°r‘’ da se stadion po zg kotsam°z blja še za kaj drugeg športne prireditve- ■l0 b^ed° Ali ste zastavili sv gOmetb-za dva talentiran isatl n ša.kisenistamog^je i športni oddelek 9 ^ždih ' sfa potem se™ Slavic:Sem.ZataP tak°J izvedel iz časopisa Sefll)e poklical določene^., gJ rjevo družino se m nazije, toda fon^" da 0 nič urediti. S®m P^o nastavlj® sistemsko zade s0 ob in tudi nelogične-K" |ekPotr ni, saj je za vpis v ben skorajda odl^n skregano z vsak jn od vrhunskega sportnjsta zdrU2J. uspeh enostavno ^rniaini žal sopri odlo^ke politične . riji prevladali- jndab'Ju rali vpisati, nimam bila priP držala predpiso vljena na "^OTEK-^ «m , 25. november 1999 KULTURA Oko besede 1999 »Večernica« za pisateljico Janjo Vidmar Marko banda v zavarovalniški galeriji Minuli četrtek je nastopila v novi galeriji Zavarovalnice Triglav v Murski Soboti s koncertom etnoglasbe znana prekmurska skupina Marko Banda, ki jo sestavljajo klarinetist in vokalist Boštjan Rous, cimbalist Andi Sobočan, violinist in vokalist Samo Budna ter kontrabasist in vokalist Slavek Petek. Kot gostja večera bi morala nastopiti tudi pevka Bogdana Herman, a je bila zaradi bolezni zadržana. Naslednji koncert, ki ga pripravlja Marko banda, se bo zgodil 13. decembra, ko bodo v soboški grajski dvorani zaznamovali svojo deseto obletnico delovanja. Jrečanje piscev za otroke in odraščajoče, ki je v Murski Soboti Potekalo že četrtič (prvo je bilo namreč splošnega značaja), ima gotovo globlji in širši pomen kot le razglasiti najboljšo mla-Mo knjigo preteklega leta. Mladinska književnost je namreč včasih tesda malo ob strani in deležna premajhne pozornosti odraslih, ki ra-*tn ^gojiteljev v vrtcih in osnovnošolskih učiteljev ne vedo več prav ^ro, kaj berejo mlade generacije. Tovrstne prireditve so dobrodošlo ’p’z°rilo tudi zanje - zakaj ne bi včasih prebrali tudi kakšne sodobne “fe za otroke, pa bomo kaj več zvedeli o tem, kakšne generacije "a® odraščajo. Oko besede 1999 je prejšnji Pctek in soboto potekalo po že Oljenem vrstnem redu. Začelo z nastopi pisateljev ude-$encev na osnovnih in srednjih s^ah. Tudi takšni obiski so za acence dragoceni in takšna šol-। ura v živo se bo prav gotovo ^Ije vtisnila v spomin kot še nazorna in prizadevna uči-e^Va razlaga. ■ Osrednji dogodek srečanja ^'la seveda podelitev nagrade krnica v soboški grajski dvo- Pred prireditvijo smo si ’ltOci in odrasli ogledali simpa-lutkovno predstavo Dani izvedbi gledališča Pupi- Reditev je usmerjala Norele, glasbeno sta jo podprla Berden - klavir in Vaško tasovski - alt saksofon. Leto- Arheološka izkopavanja spet marca Delčki keramike pišejo zgodovino Sirili najstarejši ■ a Men so v bakovski gra-Voznici končali z arheolo-^hcii izkopavanji in ob dr - h'*0 zan'm'vo obiskali J^em domu v Murski So-Jet 'maj° shranjene vse ^°^a izkopavanja Mitja 'G nas je podrobneje seznami 1)^ a*e rimi pomembnejšimi, Soi ”a o^d v Pokrajinskem 11' Murski Soboti. Tako ^obvp50 Akrili najstarejši ^liž^^U' ki naj bi bil iz >eta 1200 pr. n. št. r°nasta doba), v njem ^bi|a'lr' Posode, v eni od njih C^° ^ara' Odkopali so ^Že]?^0 Antsko predelovalni- Za v Prekmurju (iz 3. st. 10 °stanki žlindre, odkrili %!a iz staroslovan- M|j 0 dobja (7.]o st n §t.), ^že]1 r° tUd* ostanke rimske S*e h'še z zelo veliko ke-Wja gradiva (2.-3^^ . bcev 11 so vel'ko keramičnih pa Je ma'° kovin-^ka^ ,(zan>miva je bronasta • st ’z časa pozne antike - 3., ' Guštin nam je med ’%e| P()Vedal, da opravljena ^ki^’ so jih izvajali s te-raziskovanjem, potrju- šnji finalisti so bili pisatelji Vitan Mal (Ta grajski), Maja Novak (Vile za vsakdanjo rabo), Bina Štampe Žmavc (Muc Mehkoša-pek) in dobitnica nagrade Janja Vidmar z dvema deloma (Ak-nožer in Princeska z napako). Le-to ji je izročil direktor Ča-sopisno-založniškega podjetja Večer Božo Zorko s spodbudnimi besedami o tem, da knjiga še ni propadla in tudi ne more, ne glede na vedno večjo konkurenco različnih drugih virov zabave ali znanja. Nagrajenka pa je v nagovoru otrokom, svojim mladim bralcem, »opravičila« svojo žalostno zgodbo o begunki Fatimi, rekoč, da je sicer res'lažje pisati vesele in lahkotne knjige, ona sama pa da čuti dolžnost, otrokom pokazati tudi resno stran življenja ima v rokah zelo dobro ohranjen Vodja izkopavanja Mitja Guštin pokrov iz rimske dobe. jejo, kar so pričakovali. V obdobju dveh let so namreč sistematično obhodili traso AC in zbirali podatke s t. i. prospek-cijskimi metodami. Potencialne arheološke najdbe so opredelili na podlagi drobcev keramike, deformacije v rasti kultur in s pomočjo ledinskih imen. Letos so z enomesečnim izkopom odprli komaj 0,5 % površine, zato bodo dela potekala še najmanj naslednje leto. Že v začetku marca bodo podvojili letošnjo ekipo, tako da bodo za izkopavanja potrebovali okrog 200 ljudi in z nadaljnjimi izkopi pričakujejo najdbe še iz nekaterih obdobij (keltska poselitev). Navadno tam zunaj, ki za nikogar ne bo lahko. Svoje nagrade se je veselila iskreno, ganjeno in simpatično, kar je potrdilo vtis, da si jo zasluži in da je žirija v sestavi Melita Hajnšek Forstnerič, Tilka Jamnik, dr. Igor Saksida (predsednik), Darka Tancer Kajnih, Milan Vincetič dobro opravila svoje delo. Večerniško druženje se je nadaljevalo s popoldansko okroglo mizo na temo Mladinska književnost v času o času, na kateri so spregovorili uveljavljeni mladinski pisatelji, vodila pa jo je Darka Tancer Kajnih, urednica revije Otrok in knjiga, njih dognanja pa si brez dvoma zaslužijo poseben prispevek. Ker bo tudi tokratnemu srečanju sledil tradicionalni zbornik Oko besede, so ravno v ta namen pisatelje v soboto popeljali na ekskurzijo v Porabje, da bodo lahko vanj zapisali svoje literari-zirane vtise. Srečanje je podprla Mestna občina Murska Sobota s strokovno sodelavko Brigito Perhavec, izvedlo pa gaje, kot že prejšnja, Podjetje za promocijo kulture Franc - Franc. BEA BABOŠ LOGAR ■ izkopljejo 40-50 cm površine, globlje pa je že geološka osnova, kjer najdb ne morejo pričakovati. Ko najdejo kakšen košček keramike ali česa podobnega, ga temeljito, vendar previdno očistijo, restavratorji jih skušajo sestaviti v celoto, potem pa jih tudi narišejo, fotografirajo in poiščejo primerjave. Tako nastane muzejski eksponat, delčke pa porabijo za druge strokovne obdelave. Vse najdbe v Bakovski gramoznici bodo po obdelavi poslali v Pokrajinski muzej v Murski Soboti, prve predmete si bomo lahko ogledali že prihodnji mesec. DARJA TIBAOT ■ Živahna dejavnost v grajski gledališki dvorani Gostovanjski program režiserke Duše Škof Murski Soboti, že kar velikem mestu, so se, kot je videti, oblikovala mimo manjših tri večja kulturna središča: Galerija v povezavi s Pokrajinsko in študijsko knjižnico, Zavarovalnica Triglav z razstaviščem in Jakijevo dvorano in soboški grad z muzejem in gledališko dvorano, za katere ponudbo skrbi režiserka Duša Škof z uradnim nazivom vodja gostovanjske-ga programa. O svojem delu pravi, da jo veseli, gostovahjska dejavnostjo je že dolgo zanimala, mislila pa je tudi na njen kulturno-vzgojni pomen, zato je začela z organiziranjem lutkovnih predstav za otroke, ki bi pozneje postali stalna publika s potrebo po kulturnem delovanju. Lutkovni abonma ima zdaj šest predstav na leto, učencem osnovnih šol od prvega do četrtega razreda pa ponudijo dve predstavi - po eno lutkovno in eno gledališko, pozneje pa bodo tem otrokom sledili v višje razrede. Za srednješolce imajo že nekaj let filmski abonma v okviru OIV (obveznih izbirnih vsebin), vendar se je za to obliko doslej odločila le soboška gimnazija, pričakujejo pa še pristop ekonomske šole. Čeprav se na gledališke predstave srednješolci raje vozijo v Maribor in Ljubljano, so se vendarle vključili v zanimiv program prav zanje -Mrežo za mobilnost teatra - in upajo, da se jim bodo srednje šole rade pridružile. Mimo že omenjenih lutkovnih, filmskih in gledaliških predstav posredujejo tudi zahtevnejše zvrsti glasbe, kot sta na primer jazz in etno glasba, gre seveda za male zasedbe, ki jih je mogoče spraviti v dvorano. S klasično glasbo so poskušali pet let, a je bilo premalo poslušalcev, čeprav so se povezali s Slovensko filharmonijo in Glasbeno mladino Slovenije. Na literarnem področju so skupaj z muzejem prirejali literarne večere, na katerih so se zvrstila znana imena, npr. Aleš Debeljak, Svetlana Makarovič, Dane Zajc, Milan Jesih, Janez Škof, Nela Malečkar, a tu je počasi zmanjkalo avtorjev pa tudi odzivnost publike ni bila pretirana. Nekoliko večje je zanimanje za potopisna predavanja, prihajajo predvsem potencialni po potniki, ki jih zanimajo konkretne stvari, sicer pa se tudi na tem področju pozna konkurenca televizije. Pomembno vlogo pa ima gostovanjski program pri izvedbi Soboških dnevov - ti so bili že letos po tej plati zelo zanimivi in bi lahko postali privlačen festival. Bile so imenitne gledališke predstave, folklorni nastopi, veliko programa za otroke, le ljudje se morajo navaditi - treba jim je dati čas. Kulturne prireditve v grajski dvorani namreč še nimajo takšne tradicije, kot jo ima Galerija, a kljub temu je že nastal stalen krog obiskovalcev. Tega bi bilo treba razširiti in v ta namen so že pripravljeni načrti za obnovo kinodvorane, ki bo tako postala tudi gledališka dvorana, potrebovali bi namreč 450 sedežev, to bi bilo dovolj za vse, ki bi radi prišli. Kot povsod, pa se tudi tu ustavlja pri financah - k obnovi bi morali prispevati mestna občina in država. Gostovanja v majhnih dvoranah so namreč draga, z vstopnino se zbere zelo malo denarja, imajo pa seveda tudi svoje prednosti. V prvi gledališki abonma na primer, so vključene najboljše male predstave iz vse Slovenije, videti je mogoče različne žanre, režiserje, igralce in ni se treba voziti drugam. Takšna je torej ponudba gledališke dvorane v Murski Soboti. Res za vsakogar nekaj, vse je razgrnjeno in treba se je le odločiti in navaditi, kot si želi naša sogovornica, režiserka Duša Škof, ki ji želimo, da bi se nas »navadilo« čim več in da bi se že kmalu množičneje,srečevali v novi gle-dališko-filmski dvorani. BEA BABOŠ LOGAR ■ 12 O TEM IN ONEM 25. november 1999, W* in sedanjosti Leto 1964 - mraza preveč, kuriva premalo tarejši ljudje pogosto vedo povedati, da so bile nekoč zime veliko bolj mrzle kot danes, da so zaradi mraza pokala drevesa, da je Mura zmrznila in podobno. Mnogi pa so mrzle zime še toliko bolj čutili, ker so bila bivališča veliko slabše izolirana pred mrazom kot danes, marsikje pa so imeli tudi težave z ogrevanjem. O težavah z ogrevanjem priča tudi besedilo, ki je bilo objavljeno v Pomurskem vestniku leta 1964. To leto je zima močno pritisnila in marsikaterega občana je že po novoletnih praznikih skrbelo, kako se bo ogreval do pomladi. K fotografiji leta 1964 je bilo zapisano: »In še posebno zimsko veselje - kadar pripeljejo premog.« Avtorje v besedilu o tej tematiki januarja 1964 zapisal, da zima ni razočarala, saj je iz dneva v dan bolj mrzlo. Zato so iz dneva v dan tudi kopnele zaloge premoga v drvarnicah in skladiščih, večal pa se je seznam tistih, ki so pri podjetju Kurivo - gradivo znova naročali premog. Med naročniki je bilo največ tistih iz večjih krajev, ki niso imeli dovolj prostora za skladiščenje takšne količine, kot bi jo potrebovali. Tako so v Murski Soboti ugotavljali, da bi potrebovali vsaj še tisoč ton premoga za zadovoljitev vseh potreb. Nihče pa ni vedel povedati, kdaj bodo takšno količino premoga dobili. Zato si je marsikdo želel, da bi se vsaj malo otoplilo. Sklenili so, da če bo prišlo do večjega pomanjkanja premoga, bo imelo pri dobavi poleg delovnih organizacij prednost mesto Murska Sobota, kjer težje založijo svoje drvarnice z drvmi kot na vaseh. Rotrebe po premogu so bile namreč v Sloveniji ob mrzli zimi precej večje, kol so jih uspeli v rudnikih nakopati in razvoziti. Zato našim občanom ne preostane nič drugega kot. lepo »šparati« s premogom in čakati, kdaj bo prišla spet nova pošiljka, končuje avtor. V besedilu je obdelana predvsem problematika oskrbe s premogom, kot vemo, pa se je večji del Pomurcev v tem obdobju ob pomanjkanju kurjave odpravil v gozd in problem je bil rešen. V Pomurskem vestniku te zime je bilo objavljenih kar precej idiličnih zimskih fotografij naše pokrajine, pokrite s snegom še v naslednjih mesecih. Reprezentanta Cipot in Nemec po tekmi v Kijevu »Ukrajinci so naju samo čudno gledali« rugače precej zadržani Milan Osterc je padel na kolena v sneg in dvignil roke proti zraku. Le kaj bi lahko privedlo do takšnega obnašanja mladeniča iz Bunčan? Samo ena stvar: Slovenija se je uvrstila na evropsko prvenstvo v nogometu leta 2000 v Belgiji in na Nizozemskem. To je poslalo valove šoka po vsej stari celini in navdušenja po naši deželi. Senzacija je bila popolna: Slovenija je najmanjša država z najmanjšim številom prebivalcev, ki se je doslej udeležila evropskega pr- venstva. Med junaško četo petih Pomurcev v Kijevu sta bila tudi nogometaša Mure, vratar Dejan Nemec iz Dokležovja in napadalec Fabijan Cipot iz Nemčavec, ki se šele sedaj zavedata ogromnega pomena tega uspeha. »Za Slovenijo je to velika promocija države in našega športa nasploh. Tudi za nogomet je to precej pomembno, ker so razmere in kakovost v naši slovenski ligi bolj uboge, tako da trpam, da se bo s tem uspehom to popravilo. Ker sedaj bodo tudi drugi videli, da se v nogometu da nekaj narediti. To bo potrebno izkoristiti,« se nadeja Dejan Nemec. Tudi Fabijan Cipot je podobnega mnenja: »Slovenija je letos za svojo promocijo največ naredila z nogometom. Začelo se je poleti z Mariborom, slovenska reprezentanca pa je naredila še enkrat več, kajti to je enkratni uspeh, ki se mogoče nikoli več ne bo ponovil, saj gre za izredno homogeno generacijo.« - Kakšno je bilo razpoloženje proti koncu tekme v Kijevu? Nemec: »Ker sem bil tretji'vratar, sem sedel z Aleksandrom Knavsom na tribuni. Ko smo izenačili, sva odšla dol in med ukrajinskimi vojaki in policisti čakala na konec tekme. Vpila sva se vse mogoče, oni pa so naju samo čudno gledali in niso vedeli, kaj naj Skupina svetnikov 00 SDS Ljutomer izrekla nezaupnico tajniku in z njo zagrozila še županu Na vrsti je tudi občinski avto Koalicija v občinskem svetu brez težav sprejema vse odločitve - Zakaj vozijo gramoz iz Krapja v Prekmurje? ed ljutomerskimi svetniki je običajno še vedno najbolj delovno, živahno, napeto..., kadar je na vrsti točka Odgovori, vprašanja, pobude in predlogi članov OS, ki je po poslov- M niku na vrsti takoj za uvodnimi formalnostmi. Na zadnji seji, ki je bila minuli ponedeljek, je bilo dokaj »vroče« tudi pri obravnavi rebalansa občinskega proračuna za letos, plana investicij za obdobje 1999-2002 ter pri večini drugih točk zelo obsežnega dnevnega reda. Razčiščevanja Najprej so razčiščevali zadevo okrog ozvočenja kinodvorane v Ljutomeru, pri čemer je vsaka stran vztrajala pri svojem: svetnik Maksimilijan Gošnjak, da je šlo v tem primeru za nepravilnosti, občinska uprava oz. vodja oddelka za družbene dejavnosti Silvo Prelog pa, da je bilo vse zakonito. To pa najbrž še ni bil epilog. Predsednik nadzornega odbora Tomislav Brezovar je ob tem dejal, da bi moralo biti v razpisu vse natančno opredeljeno. Rajko Mlinarič je predlagal, da bi ob letošnjem novem letu dodali še kakšen dela prost dan, ker se bo vendar začelo novo tisočletje. Se bo res? Na udaru je bila tudi Segrapova gramoznica pri Krapju. Zakaj iz nje vozijo gramoz v Prekmurje in ali Segrap plačuje občini kakšno odškodnino, je zani- storijo z nama. Na igrišče pa naju niso spustili vse do konca, potem pa se je začela »norija«. Kot da bi se nam vsem »utrgalo«...« Cipot: »Ob začetku in koncu tekme se sploh nisem zavedal, kaj vse to pomeni. Tega še nisem nikdar doživel. Komaj pozneje prideta za tabo nekakšna toplota in občutek sreče. Sedel sem na rezervni klopi in Dejan Nemec: »Na EP si ne želim Norveške in Danske, ker nam ta skandinavski stil z dolgimi podajami naprej ne ustreza. Raje bi se pomeril z ekipami, ki poskušajo igrati normalen nogomet.« malo M. Gošnjaka. Župan Jožef Špindler mu je odgovoril, da gramoz vozijo na traso nove železniške proge, ker v prekmurskih gramoznicah niso uspeli zagotoviti dovolj tega materiala, Segrap pa bo moral poskrbeti za obnovo poškodovane ceste. Tako je bilo tudi v minulem obdobju. Darja Odarje menila, da bi morali urediti vprašanje plačevanje odškodnine oz. nadomestila v občinskem odloku. Franc Štrakl pa nikakor ni zadovoljen, ker niso dobili programa dela in ker še niso obravnavali sprememb poslovnika občinskega sveta. Najzgovornejši pri tej točki Maksimilijan G. je imel še daljši nastop, v katerem je v imenu skupine poslancev SDS prebral pismo županu in članom občinskega sveta, v katerem je zapisanih veliko kritik, očitkov in pripomb na račun občinske uprave, češ da se za dnevne rede obravnav občin- bil ves čas nervozen. Lažje je igrati, ker lahko negativno energijo spremeniš v pozitivno, tako pa je bilo 90 minut samo napeto, napeto... Ampak razpoloženje je bilo enkratno, že takoj po tekmi, potem pa še v Sloveniji.« - Kaj pa Ukrajina nasploh? Kakšen vtis je naredila na vaju? enkrat pomerimo z njimi za prestiž.' Nemec: »Videla sva bolj malo, saj smo bili tam le dva dni. Zapomnil sem si jo le po vožnji od letališča do hotela. Ni tako kot pri nas, ampak je še kar v redu glede na razmere, ki vladajo v tem koncu Evrope. Hotel in hrana sta bila dobra,' štadion pa je mogoče na prvi pogled staromoden, ampak so ga pred kratkim skega sveta prej sliši na ulici, kakor zvejo zanje člani sveta, da si strokovni kolegij uprave jemlje pravico odločanja, da posamezni oddelki delujejo nepovezano in neučinkovito, da so v uradnih odgovorih na vprašanja članov sveta neresnice in zapisi brez osnov itd. Tajniku Občine Ljutomer izrekajo nezaupnico, v tej fazi še konstruktivno, z njo pa so zagrozili tudi županu, če se vsebina njihovega zapisa ne reši do seje pred iztekom koledarskega leta. Po vsej verjetnosti so nekatere kritike upravičene. Kdo lahko izreče in na kakšen način je mogoče izreči nezaupnico, je seveda drugo vprašanje. Župana je mogoče zamenjati samo z volitvami, tajnika pa imenuje in razrešuje župan. Kam s »presežkom denarja? Vse kaže, da se bo »nateklo« v VESTNIK NA INTERNETU: Fabijan Cipot: »Najraje bi imel moštva, kin® dajejo poudarka na fizično pripravljenost. Tak° nam ustrezali Španija in Portugalska pa tudika" šna Jugoslavija, že zaradi stare nostalgij®’da prenovili. Montirali so se e^0_ slačilnicah so bazeni in P močki za kuhanje čaja, tako te, razmere dosti boljše kot n « rem koli štadionu v Cipot: »Letališče je in kilometrov oddaljeno od 1 0 kar sem si zapomnil, je 09 ^1-ravnice, kar bi jo morali ta’” s0 stiti, saj je standard nize 1 prej ves denar namenjali z ^ti in politiko. Na ulicah policistov in novih avto®10 nimivo pa je, da imajo reKi vozila zatemnjena ste^' gojijo Dnjeper v predmestjus®’ |ju- ogromna stanovanjska n serije na ulicah pa so kiju« ram še kar dobro urejen1- ^SfKER1 FOTO: JURE ZAUNe občinski proračun za 36 milijonov tolarjev več, kot so načrtovali- Bistveno večji bodo davčni in nedavčni Prihodki. Nimajo pa še zagotovil, ali bodo novonastale občine Križevci, Razkrižje in Veržej poravnale svoj dolg za sofinanciranje skupne uprave v Ljutomeru (20 milijonov tolarjev) pred dogovorom o delitveni bilanci. Kljub številnim pripornem, da proračun ni naravnan razvojno, ampak potrošniško, so °b koncu razprave z večino glasov Potrdili amandma, ki ga je v imenu skupine svetnikov podala Darja Odar, v njem pa je bil tudi predlog, da se že v letošnjem proračunu za gotovi tudi 4 milijone tolarjev za - ^Ain^-ona vozila sklada. jOŽE^' ■ 25. november 1999 KMETIJSTVO Slovar feromoni - so posebne kemične snovi, ki jih žuželke izločajo iz posebnih žlez, z njihovo pomočjo se žuželke med seboj sporazumevajo fertilnost - sposobnost (o)ploditve Hokarji - “domače sorte” marelic Pod tem imenom gojijo več sort ^relic, ki imajo srednje debele plodove. Flokarji so razširjeni pre-*sem v Goriških brdih. So neko-višji kot širši, od strani rahlo tanjeni, proti osnovi zaobljeni, Proti vrhu pa nekoliko koničasti, božica je oranžno rumene barve, na sončni strani je oranžno karmi-nasta, na njej pa so tudi karmina-rdeče pike in pege. Na splo-*n° so plodovi dobro obarvani, maso pa oranžno, sočno, sladko, sPrimerno količino kisline in je tucii Precej aromatično. Drevje ^oo raste in je precej rodovitno. P°le9 domačih flokarjev, ki so pre-Podobni ogrski marelici, raz-•kuieio v brdih še debele flokarje francoske flokarje. '^s okus - okus in vonj po ''sici, značilen za samorodnice °iiarna analiza - kemična taanaliza listja ;^sih kaže analiza tal, da je v dovolj določenih snovi, dre- Pomanjkanje. Najpogo-i® temu vzrok neharmonična življenjsko pomembnih Centov v tleh. V takem primeru izbijamo dopolnilno metodo, analizo listja. primernejši čas za jemanje Jev listja je konec julija ali v Jku avgusta, v jutranjih ali W ih urah’ Ustje n' uve'° °d j Pne. Trgamo ga iz srednjega J krošnje, in to z vseh štirih Pni. Primerni so le primerno iti, celi in zdravi listi iz sredine ®tnih poganjkov. Povprečen za anal'zo naj vsebuje ok-sto listov, nabranih na dreve-rastejo na različnih koncih '^rtio gnojenje - gnojenje p p°zi liste 5Uh ° gnojimo, če se na dreve-feče39'0 p°iavi pomanjkanje do-i6^699 elementa' Tako 9no' nitro učinkuje. Kljub temu pa Pomožni način gnojenja, ker k.n® m°re sprejeti toliko hrane C0««- fobarno gnojenje %V'' 14 dni, dokler zna- ?an^anja ne izginejo. Po uj-16 drevje mehanično po-tfg jj07300. io zelo pomembno hi-anle hranil neP°sredno %i °dovane rastlinske dele, liste vsrkajo hranila skozi festljj1 razvrščajo v tiste dele ^er je potreba največja. ^fenii 691 obdobju je sprejemanje korenin omejenozara- Obdo|3anj^ania vode v tleh. V tem fednelu 'e toliamo dognojevanje febn09a drevia zelo uspešno, po- duaikovimi gnojili. Da Sem910 stroake foliarnega opravimo hkrati s ^°d|ji^nieni Proti boleznim in p^aciiska doba - čas, ki ece od uspele infekcije' rSDPOjava razmnoževalnih ali or9anov ^^ieidi u .emične snovi, ki Prek^°al* PoPolnoma ?at/9e*° razvoj gliv ali glive 916(1 niimi delujejo tudi ^ičofjIC*n°' Razlikujemo fungi-^a) in. delovanje (zaviranje raz-^liva^gicidno delovanje (zatr- melita bahun, dipl. inž. kmet. ■ Tržni red za žita letine 2000 Interventni odkup po 1. septembru Neposredna plačila 54 tisoč tolarjev na hektar za pšenico, rž, ajdo, piro, ječmen, tritikalo, oves in proso ahteve pridelovalcev krušnih žit, da so pogoji pridelave znani že ob setvi, se tudi tokrat niso uresničile, je pa na tem področju vendarle čutiti napredek. Vlada je namreč pred kratkim izdala uredbo o določitvi tržnega reda za žita leti- ne 2000, s katero določa nekatere pogoje pridelave. S to uredbo se uvajajo neposredna plačila za izravnavo stroškov pridelave žit, določeni so intervencijska cena in splošni pogoji intervencijskega odkupa pšenice in rži, določena je minimalna kakovost, novost najnovejše uredbe pa so nadomestila tržnim odkupovalcem za pokrivanje dela stroškov skladiščenja žit. Neposredna plačila za izravnavo stroškov pridelave žit so pridelovalci prvič dobili v letošnjem letu, do njih pa bodo upravičeni tudi v letu 2000. Neposredna plačila za prihodnje leto znašajo 54.000 tolarjev na hektar, do njih pa bodo upravičeni vsi tisti, ki bodo na svojih ali najetih površinah pridelovali pšenico, rž, ajdo piro, ječmen, tri-tikalo, oves in proso. Najmanjša površina, za katero bodo pridelovalci lahko uveljavljali neposredno plačilo, je 0,5 hektarja žit skupno, podrobnejši pogoji za pridobitev tega plačila pa bodo predpisani v uredbi o uvedbi finančnih intervencij za ohranjanje in razvoj kmetijstva in proizvodnjo hrane za leto 2000. Čeprav so ves čas napovedovali, da bodo neposredna plačila veljala tudi za koruzo, omenjena uredba tega ne določa. Ob žetvi bodo pridelovalci kru-' šna žita prodajali mlinskim podjetjem, mlinom, mešalnicam in drugim odkupovalcem, tisti, ki jim kru- šnih žit ne bo uspelo prodati, pa jih bodo lahko ponudili blagovnim rezervam v interventnem odkupu. Novost intervencijskega odkupa je v tem, da bo ta trajal od 1. septembra do 31. decembra 2000. Blagovne rezerve bodo pšenico plačevale po 22 tolarjev in rž po 15 tolarjev za kilogram. Ta cena bo veljala za standardno kakovost, preračunano na 14 odstotkov vlage in 2 odstotka primesi pri pšenici ter na 14 odstotkov vlage in 5 odstotkov primesi pri rži. Krušna žita, odkupljena v intervencijskem odkupu, bo zavod za blagovne Rezerve plačal po intervencijski cehi najpozneje v 45 dneh po prevzemu. Med parametri kakovosti so še hektolitrska teža, ki mora znašati za pšenico standardne kakovosti najmanj 76 kilogramov za pšenico in 72 kilogramov za rž, količina su- rovih beljakovin (11,5 odstotka pri pšenici) in število padanja (220 pri pšenici in 200 pri rži). Pšenice, ki bo vsebovala manj kot 10 odstotkov beljakovin in bo imela manjše padno število od 195, v interventnem odkupu ne bodo prevzemali, prav tako tudi ne rži, pri kateri bo število padanja manjše od 150. Glede na kakovost se interventna cena, ki je določena za standardno kakovost, lahko zviša ali zmanjša. Pri odstopanju od standardne hektolitrske teže se za vsakih 0,1 odstotka intervencijska cena zviša oziroma zniža za 0,05 odstotka, medtem ko so dodatki oziroma odbitki pri beljakovinah in številu padanja določeni v posebni tabeli. Glede na vsebnost beljakovin se interventna cena pšenice lahko zniža za največ 4,5 odstotka (pri 10 odstotkih beljakovin) in poviša za največ 10,5 odstotka (pri 15 odstotkih beljakovin), odvisno od padnbga števila pa se cena pšenice lahko zmanjša za največ 3 in poveča za največ 6 odstotkov, cena rži pa zmanjša ali poveča za največ 4 odstotke. Tržni odkupovalci bodo upravičeni do nadomestila za pokrivanje dela stroškov skladiščenja v višini 0,30 tolarja za kilogram na mesec od 1. septembra 2000 do 31. marca 2001, udeleženci na trgu v tržnem odkupu pa bodo imeli tudi prednost pri razdelitvi ustreznega dela kvot za uvoz pšenice. Cene krmil in mineralno-vitaminskih dodatkov LUDVIK KOVAČ ■ Nasvet Apnenje travinja a tla na območju Pomurja je značilno, da vsebujejo malo kalcija (Ca), zato imamo velike probleme z nizkimi pH-ji tal, tako na njivskih kakor tudi na travniških površinah. Klastični sedimenti (pesek, ilovica, grušč) kot posledica nastanka iz sedi- mentnih kamenin so najpogostejša matična osnova na obrhočju Pomurja. Za to osnovo pa je značilna zelo nizka vsebnost kalcija ter s tem tudi pH tal. Vzrokov za nizke pH-je na travinju je veliko: 1. S pridelki zelinja (travna silaža, mrva) odnašamo iz zemlje velike količine bazičnih ionov (nosilce optimalne pH vrednosti), in sicer kalcijeve, magnezijeve, natrijeva in kalijeve, ki so nujno potrebni v prehrani trav in detelj. Preko organskih gnojil pa premalo vračamo hranila nazaj na travinja. Zato velja rek «da je travinje mati njiv« (Korošec, 1985) 2. Kalcij je labilna baza v tleh, zato se pod vplivom padavin hitro izpira v globlje plasti tal. Kot vemo imajo trave in detelje maksimalno globino razvoja korenin do 10 cm. Po nekaterih podatkih se lahko v severo vzhodni Sloveniji izpere do 200 kg kalcija na hektar, v zahodni Sloveniji kjer je padavin veliko več pa do 800 kg/ha. 3. Ob razkroju organskih snovi v tleh lahko pride v procesu humifikacije (nastanek humusa) do tvorbe kislega humusa ali trhline, ki pa vsebuje veliko fufvo kislin, ki močno zakisujejo tla. Nastanek kislega humusa v tleh pogojuje slaba žaloženost tal s bazičnimi ioni, ki vplivajo na reakcijo ali pH vrednost tal. 4. Kot posledica dihanja organizmov in koreninskega spleta se sprošča v tleh veliko CO2 (ogljikovega dioksida), ki se veže s vodo v ogljikovo kislino. Le ta se v tleh disocira (razpade) med drugim tudi na vodikove ione (H*), ki pa zakisujejo tla. 5. Koreninski sistem izloča vodikove ione kot posledica izmenjave z drugimi ioni, ter se tako povečuje koncentracija le teh v talni raztopini, ki pa negativno vpliva na pH vrednost tal. 6. Gnojenje s fiziološko kislimi mineralnimi gnojili. Mineralna gnojila lahko vsebujejo določene sestavine iz katerih med delovanjem gnojila nastanejo kisline ali baze. Slabost vseh mineralnih gnojil, ki jih je mogoče kupiti na območju Pomurja pa je v tem, da imajo negativni bazični ekvivalent. To pomeni, da se ob njihovi razgradnji tvori veliko kislin, ki pa zakisujejo tla. Seveda se uporabi mineralnih gnojil v prihodnje ne bo mogoče odreči. S selekcijskimi postopki vzgajamo visoko produktivne sorte trav in pa detelj, ki pa imajo velike potrebe po gnojenju v kolikor želimo, da izkoristimo njihov genetski potencial za pridelek zelinja in hranilnih snovi. Prav tako človek ne more spremeniti matične osnove tal in fizioloških procesov v tleh, delno pa bi lahko s agrotehniko vplival na mineralizacijo organskih ostankov v tleh. pH ali reakcija tal pa ima pomembno vlogo pri pridelavi kakovostne voluminozne krme iz travinja. Na ŽVZ za Pomurje smo v preteklosti analizirali veliko vzorcev zemlje na pH vrednost in ugotovili, da se na območju Pomurja večina pH-jev giblje med 3 in 5,5 z izjemo severozahodnega območja Goričkega , kjer se nahajajo posamezni gričevnati osamelci s povprečno pH vrednostjo okoli 6,0. Mešanice trav in detelj uspešno rastejo pri pH vrednosti med 5,5 in 6,0. Na tleh z nižjimi pH vrednostmi se začnejo v botanični sestavi širiti manj vredne vrste trav, detelj in zeli. To so acidofilne ali kisle vrste, ki imajo nizek potencial za pridelek zelinja in hranilnih snovi. K poslabšanju botanične sestave pa delno tudi pripomore sprememba v kemičnih lastnostih tal. Dokazano je, Sneg ne vpliva na sladko kampanjo Še slab teden za spravilo letošnjega pridelka Zaloge sladkorne pese za 25 dni predelave adnje sneženje je sicer za nekaj dni prekinilo spravilo letošnjega pridelka sladkorne pese, vendar sladke kampanje — v ormoški tovarni sladkorja ni ustavilo. Kot so nam pove dali v surovinskem sektorju, imajo v zalogi okoli 100 tisoč ton sladkorne pese, ki zadostuje za 25 dni predelave, zato tudi ni strahu, da bi v tovarni ostali brez dela. Z biičinu, m« . ---------- Slovenski pridelovalci so doslej sladkorno peso pospravili z 9.400 hektarjev, za dobrih tisoč hektarjev, ki jih morajo še pospraviti, pa potrebujejo slab teden. S spravilom pese s teh površin ne bi smelo biti večjih težav, zatrjujejo v tovarni, saj so za to opremljeni z ustrezno mehanizacijo, na voljo pa je 7 sodobnih strojev, ki lahko sladkorno peso pospravljajo tudi v zimskih razmerah. Ker jeseni ni bilo večjih pada- vin, je zemlja razmeroma suha in že v prihodnjih dneh bodo stroji ponovno na poljih. V doslej prevzeti sladkorni pesi so v povprečju namerili 15,15 odstotka sladkorja, medtem ko so zadnji vzorci pokazali povprečno 16-odstotno vsebnost sladkorja. Se je 'pa zdaj vegetacija v glavnem končala in rasti sladkorne stopnje ne pričakujejo več. L. KOVAČI da pri nižjih pH vrednosti tal preide predvsem vodo topna fosforjeva kislina kot pomembno rastlinsko hranilo v netopno obliko. To pomeni, da kljub dobri zalčoženosti tal s fosforjem ga koreninski sistem ne more sprejemati. Posledica tega je slabša vsebnost hranil v krmi. Kalcij je tudi zelo pomembno hranilo za rastline. Kemične analize krme kažejo nato, da se je koncentracija le tega v krmi v zadnjem desetletju prepolovila. To je seveda alarmantni podatek in dokaz, da res gre za velike kemične spremembe v tleh in nakazuje nujo po apnenju tal. Dejstvo je, da bo na območju Pomurja postalo apnenje nujen agrotehnični ukrep v kolikor bomo želeli optimalno izkoriščati tako travnate kakor tudi njivske površine. Najprimernejši čas za apnenje travnatih površinah je izven vegetacije, glede na pestro izbiro apnenih gnojil pa lahko tudi na pomurskem tržišču dobimo gnojila, ki jih lahko trosimo v času vegetacije po košnji, vendar ne moremo pričakovati velikega učinka v letu trošenja. Najmanj napak boste naredili, če se boste odločili za trošenje pozimi, vendar ni pripočljivo trošenje po visopkem snegu. Do spomladi še je dovolj dolgo obdobje, da se v tleh uredijo kemične lastnosti. Kemična analiza zemlje na pH naj bo osnova pri določitvi količine apnenega gnojila na enoto površine. Namreč premajhne ali prevelike količine v enkratnem odmerku so lahko prej škodljive kot koristne. Če pa se že odločate apniti na pamet, bi vam svetoval, da se držite okvirnih normativov za posamezna apnena gnojila. Mletega apnenca trosimo po hektarju 3 do 4000 kg, sataracijskega mulja 5 do 7000 kg in gradbenega apna 1500 kg. Prednost pri apnenju bomo dali ^eveda tistim gnojilom, ki so cenejša, vendar vas moram opozoriti, da se na tržišču v Pomurju dajo nabaviti tudi druga apnena gnojila, ki so sicer cenovno zanimivejša, vsebujejo pa malo kalcija. ŽVZ Murska Sobota, nov. 1999 KSS ZA POMURJE MAG. STANKO KAPUN, UNIV. DIPL. INŽ. KMET. ■ Turnišče Trgovina ZRNO-VIT Lipovci pakiranje sit/kg bek 1 50/1 39,30 bek 2 50/1 36,60 bro finišer 10/1 50,40 bro finišer 50/1 48,30 bro štarter 10/1 56,70 bro štarter 50/1 54,40 bro super 10/1 80,20 bro super 50/1 77,90 gov 1 50/1 37,80 gov U 42 50/1 42,40 gov U S 32 50/1 40,60 ječmen razsuto 26,20 ječmen 50/1 29,50 kalcij 50/1 15,50 kalmin, poletni 25/1 219,20 kalmin, zimski 25/1 131,80 kalvolac imagro 25/1 211,10 kn peleti 10/1 58,10 kn ptgm 2 + 4 se 25/1 84,20 koruza 50/1 28,40 koruza razsuto 24,90 kravimin 2 bio Zn 25/1 190,10 kravimin 2 bio Zn 5/1 199,80 kravimin 3 bio Zn 25/1 179,30 kravimin 3 bio Zn 5/1 189,00 kravimin 6 bio Zn 25/1 123,10 kravimin 6 bio Zn 5/1 129,60 kravimin 7 pit 25/1 118,80 mesna moka 25/1 64,70 mk super 32 50/1 49,90 monokalcijev fosfat 50/1 78,70 nsk 10/1 47,60 nsk 50/1 45,40 oves 40/1 23,90 porco swit-miec. nadom. 260,80 porco-pre-mleč. nadom. 25/1 211,10 porcolac ekstra - mleč. nadom. 341,60 pravimin 1 5/1 204,10 pravimin 2 5/1 184,70 pravimin 2 25/1 172,80 pravimin pit 25/1 182,50 pravimin pit 5/1 212,80 pravimin puj 25/1 232,20 pravimin puj 5/1 260,30 prelac 25/1 149,00 premiks sp-zno 20/1 586,40 pu štarter 10/1 53,40 pu štarter 50/1 51,10 pu predštarter 50/1 68,80 pu predštarter 10/1 71,00 pur finišer 50/1 53,40 pur finišer 10/1 55,60 pur štarter 10/1 69,20 pur štarter 50/1 67,00 pšenično krmilo 35/1 16,40 ribja moka 50/1 141,80 ribja moka 10/1 144,10 s-merj 50/1 58,50 s-bre 50/1 47,50 s-doj 50/1 48,60 super 10/1 60,80 super 50/1 58,50 sojine tropine 48,20 sojine tropine razsuto 45,40 sončnične tropine 28,40 sončnične tropine razsuto 25,00 super pit 10/1 59,10 super pit 50/1 56,80 tl štarter 10/1 45,70 tl štarter 50/1 43,40 tl u pit 38,90 urea 33,60 vitaredin 2/1 204,10 zrnovital 30/1 161,00 Cene pujskov Prvi sneg je bil razlog, da je bila po-• nudba pujskov na sejmu v Turnišču minuli četrtek skromna. Rejci so prodajali le 12 živali, starih od 10 do 12 tednov in težkih od 20 do 23 kg. Tudi povpraševanje je bilo slabo, saj so lastnike zamenjali le 4 pujski, nam je sporočil naš dopisnik Janez Graber. IZ NAŠIH KRAJEV 25. november 1999, 00 Sedemsto let star kostanj Zanimive zgodbe gospodinje Sidike V Križevcih na Goričkem se ponašajo z nenavadnim rastlinskim eksponatom, kateremu se obeta lepa turistična prihodnost. Pravzaprav je čudno, da si ga že doslej ni prišlo ogledat več turi- stov, saj gre za očaka, ki naj bi presegel vse starostne meje. Govorimo namreč o navadnem ali domačem kostanju (Castanea sativa), ki naj bi bil star kar sedemsto let. inu^ Kostanj s sedmimi stoletji je preživel že nešteto viharjev strel. prišla ekskurzija petdese 0. Maribora naši PosanieLpjna potniki, gobarji pas jz izletnikov k°lesarJe^a pfj Madžarske se je že usta Čeprav bi bil po najnovejšem mnenju nekaterih gozdarjev le-ta star največ 280 let, se domačini spomnijo stare avstroogrske vojaške mape, na kateri naj bi bil ta kostanj označen kot sedemsto-letnik. Natančno starost je težko Želja Okoslavčanov, da bi sezidali kapelico, se je uresničila 1924. leta, torej pred 75 leti, ko je takratni župan Alojz Vamberger sklical sestanek vaščanov, na katerem so izvolili gradbeni odbor. Zemljišče pa sta podarila zakonca Matjaž in Apolonija Rantaša. Še istega ieta so kapelico spravili pod streho, povsem pa so jo uredili naslednje leto. Blagoslovil jo je farni župnik od Sv. Jurija ob Ščavnici. V kapeli so kipi lurške Matere Božje, sv. Bernadke, Srca Jezusovega in Srca Marijinega. Okoslavska kapela ima tudi zvon, ki se oglaša vsak dan opoldne, spremlja pa tudi ljudi k večnemu počitku. Za zvonjenje že dolga leta skrbi Marija Puvar. Kapelico so postavili v spomin na grozote prve svetovne vojne, v kateri je izgubilo svoja življenja tudi veliko vaščanov Okoslavec. Tisti, ki so se srečno vrnili, pa so se s prispevki in delom za kapelico želeli zahvaliti, da so ostali živi. Na pobudo Karla Antoniča so 1964. leta kapelico obnovili. V njej so vsako leto v maju »šmarnične« pobožnosti. Ob nedeljah in praznikih skupaj z ostalimi vaščani moli ga. Kristina Klobasa. - (Frančiška K.) Za primerjavo: kostanj, ki stoji v vasi ob cesti, je star petsto let in naj ne bi bil edini v okolici. Glede tega so Križevci pravi fenomen. Foto: TK t Podmladkarji turističnega krožka na Osnovni šoli Turnišče se uspešno vključujejo v turistično promocijo turniške občine. Pred časom so naredili celovit projekt razvoja turizma v občini. Pod vodstvom mentorice Silve Mesarič so se pri likovnem in tehničnem pouku lotili tem, ki so povezane s turizmom in’ekologijo. V krožku med drugim izdelujejo razne likovne in lesene spominke, embleme in rute. Svoje izdelke razstavljajo na priložnostnih razstavah na osnovni šoli in na občinskih prireditvah. Tekst in foto: J. Žerdin Obnavljajo pločnik in gradijo novo kolesarsko stezo Krajevna tabla v Bučečovcih je bila svojčas v lepši »obleki«, a danes jo je načel zob časa. Pričakujemo, da bodo cestarji, ki so odgovorni za prometno signalizacijo, čimprej postavili novo tablo. Foto: J. Ž. V Slovenski ulici, od hotela Zvezda do Zvezne ulice, v Murski Soboti obnavljajo pločnik in gradijo novo kolesarsko stezo, ob cesti pa bo tudi zelenica. Obnova pločnika, ki ga bodo tlakovali, bo stala 14 milijonov tolarjev; od tega bo mestna občina prispevala 9,3 milijona SIT, preostali delež pa lastniki zgradb. Edino podjetje Borovo je odklonilo denarni prispevek, zato bo tam še naprej asfalt. Delavci SGP Pom-grad naj bi z deli končali v mesecu dni. M. J., foto: N. JUHNOV Divjaka— V Zgornjih Verjanah pri Sveti Trojici v Slovenskih goricah so v organizaciji Sreč^adobe svetih- ve, obnovili starodavno vaško kapelo. Nanjo je ljudski umetnik Rudi Tetičkovič nas i a ncjj Blag°s ce, Marije, Petra in Slomška Po končanih delih pa jo je blagoslovil župnik pater a no slovesnost so sklenili s pogostitvijo. - Foto: L. Kr. Znamenitost, ki to še bo Raste nekoliko zunaj vasi, v zaselku Tetajni breg, na posestvu Sidonije Čahuk, ki ve povedati marsikatero zgodbo iz burne zgodovine Križevec, ko so tukaj hodili ruski vojaki, pa tudi veliko legend okrog samega kostanja. ugotoviti, treba pa bo to znamenitost, ki meri v premeru tri metre, čimprej dokončno zaščititi, ker se na deblu pojavljajo rane, iz korenin pa poganjajo mladike. Zanimivo je, da je nedaleč od posestva še par kostanjev, ki naj bi bili stari le malo manj kot omenjeni očak, pa tudi zgoraj v vasi ob cesti proti igrišču stoji 500-letni kostanj, tako da so po tej plati Križevci že nekakšen fenomen, ki bi se lahko turistično odlično prodajal. Dosedaj so se-demstoletnika največ obiskovali gozdarji - prav pred kratkim je njem. . Če bi si radi tudi sam j li tega rekorderja. mora .je-trgovino Potrošnika zaVlJukeča) sno (če pridete iz smel in se spustiti čisto yaS makadamske ceste. Ca ^je gostoljuben sprejem # Sidike ob kakšnih vinu ter obilo zanim>v’ -.«1 TOM0K° ,_t... „ , ,, „,_ •> ji. Kupile so jih mlade /ne. To je pomembno zaradi . ^Pnega dviga števila tukaj-prebivalstva. okviru programa celostene-Azvoja podeželja in obnove /želijo obnoviti na območju ■hje Šavnice, Sv. Ane in dru-Po gornjem delu Slovenskih I ■ no iz radenske občine Ro vaseh boljše ceste & 6čini KS radenske občine je letošnja D postna naložba asfaltiranje vaških N^^JJrejene ceste med vinogradi Mst °šnjein rebalansu radenskega proračuna so za rekon-I |U . 0 'n modernizacijo cest namenili kar 109,8 milijona arJev, kar je v primerjavi s prvotnimi predvidevanji za 70 %hj V Vee (prej 64,5 milijona SIT). To je posledica precejšnjega stfoškov za vzdrževanje lokalnih cest, kjer so bila v letu 1999 i Sitosti^''3 $e močno načetih cestišč. Čeprav je večina krajevnih ^Ije * *Z radenske občine prijavila več naložb, bo denar (delež) iz I 8a občinskega proračuna zadoščal le za najpomembnejše. fri °Žbe ^^delitvi denarja za nal-$So na podlagi predlo- %$].e ne °bčin.ske komisije Za Prednostne predvsem t V °^novo cest P° vaseh, j ^ijeega pa 8e urejanje kanali-' %jes’cer Predvsem doko-Začet>h del. in javno Sv^avc)- Največ denarja pa krajevnih skupnosti ^i. j)' Za asfaltiranje vaških eilar iz proračunskega \ tj a kmetijstvo pa so dobile l^raz e.krajevne skupnosti, ki S^i načrti napoveda-^oti Ured4ev povezoval-mk . 80 kategorizirane kot । 'Uri?10 Pot’’ k'so pomembne l ^ičji601 'n v tem okviru za Jr Zasn°vanega projek-M. y 'tev vinske ceste v ob-\/genski občini seje na-j ^tij, letih kar precej j Mvg 'Se ukvarjajo z vinogra-j torei t °d’očil° za dopolnil- Uristično dejavnost. goric stare domačije, stiskalnice, vinske kleti, vodnjake, skratka etnografsko zanimive objekte in naprave. V okviru Občine Sv. Pri Sv. Ani v Slovenskih goricah je najbolj živahno dopoldne. Šolarji se odpeljejo z avtobusi po bližnjih zaselkih, kmetje pa se vračajo z nakupov in drugih opravkov. Foto: F. Š. Tako je cestni odsek Zamu-da-Zamuda (10,8 milijona tolarjev) po novem zajet v celoti, kar velja tudi za Prisojno cesto v Radencih, kjer gre za dokončanje del in se je znesek povzpel na 20,3 milijona SIT. Obnova ceste Janžev Vrh-Kapela je dražja od načrtovanega zneska, in Samo za vzdrževanj© lokalnih c©st so letos porabili 10,5 milijona tolarjev, za zimsko službo 11 milijonov, za gozdne ceste 540.000 SIT, za sanacijo cest po poplavah pa 3 milijone tolarjev. Šratovci Občinski svet je dal soglasje k zamenjavi 2,83 ara nepremičnin v Šratovcih, last Janeza in Eme Deutsch iz Radenec, Maistrova 2, z zemljiščem v Šratovcih, ki meri 3,89 ara in je last radenske občine. Deutscheva parcela, sicer knjižena kot travnik, je spremenjena v krajevno cesto (Mladinska ulica), za katero je bilo ob gradnji leta 1975 dogovorjeno, da bosta oba lastnika dobila nadomestno zemljišče. M. J. Ana in v povezavi z mariborskim zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine zbirajo podatke o obstoječih kulturnih, etnoloških in naravnih spomenikih. Med prebivalstvom želijo tudi vzbuditi večjo skrb za ohranjanje omenjenih vrednot. Posebej pomembno je, da proučujejo možnost, da bi del Ščavniške doline razglasili za krajinski park. Gre za zanimivo, neokrnjeno pokrajino, ki je po sicer namesto 12 po novem 15,5 milijona SIT. Od skupnega zneska je skoraj polovico ali natančneje 7 milijonov SIT prispevalo Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj, ki je upoštevalo demografsko ogroženo mejno območje. Toliko denarja je omenjeno ministrstvo prispevalo tudi za obnovo ceste Janžev Vrh-Melanjski Vrh, za kar so morali iz občinskega proračuna odšteti še ddtiatnih 10 milijonov tolarjev. Poleg tega se obnova ceste Hrastje - Mota-Murščak (odcep Mavrin-Flisar), ki je stala 4,5 milijona SIT, deloma vključuje v letošnji proračun, medtem ko bi se razlika pokrila v letu 2000. Poleg tega so za ureditev pločnikov na Kapeli odšteli 2 milijona tolarjev, za postavitev kandela-brov ob magistralni cesti v Ra- sejana s spomeniki preteklosti. Obiskovalec Sv. Ane je prijetno presenečen nad privlačno urejenostjo kraja. Prebivalstvo je obnovilo pročelja poslopij. Na oknih in balkonih cvetijo rože. Za lepši videz tukajšnjih domačij ima vsekakor veliko zaslug turistično društvo, ki vsako leto razpiše tekmovanje za najlepše urejene hiše in okolje. FRANČEK ŠTEFANEC ■ dencih 2,3 milijona SIT, sem pa je treba prišteti še gradnjo mostu čez potok v Radencih (13,1 milijona tolarjev), dovozne poti v Finžgarjevi ulici v Radencih in Okoslavcih, za kar so plačali 4 milijone, nujne preplastitve, ureditev sanitarij na avtobusni postaji in mrliške veže v Radencih, kar je stalo skupno 19 milijona tolarjev. Niso pa pozabili tudi na cestni odsek Murski Vrh-Kupe-tinci in 1,3 milijona proračunskih sredstev. MILAN JERŠEI Balkon in okna v prvem nadstropju na Cvetkovi ulici 14 v Murski Soboti, kjer stanuje Angelca Donosa, so polna cvetočih pelargonij (»muškatov«). Kot pravi, so letos rože cvetele lepše kot prejšnja leta. »Kdor spoštuje starejše ljudi, ljubi tudi rože, katerim moraš posvečati veliko časa in se z njimi tudi pogovarjati,« je še dodala Angelca Donoša, ki že dvajset let skrbi za okras svojega blokovskega stanovanja. M. J., foto: N. Juhnov S, Sv. Jurij ob Ščavnici Ceste kot jabolko spora Katera cesta bo prej asfaltirana? lani komisije za komunalne zadeve v občini Sv. Jurij ob Ščavnici so pripravili prioritetni vrstni red gradnje cest do leta 2002. Ob tem so odločili, da se vasi, ki so bile od nastanka samostojne občine (1995) do konca leta 1998 deležne pridobitev na področju javne infrastrukture (asfaltne ceste, javni vodovod, CATV, kanalizacija ...), ne morejo uvrščati v prednostni plan. Komisija je predlagala takšen vrstni red: Brezje-Terbegovci na odseku Sovjak-Zorko (v dolžini 1000 m), Galušak (2000 m), R. C.-Mali Moravščak (1100 m), L. C. Terbegovci-Stara Gora (550 m), Kutinci-Sovjak (Kizmina) (550 m). Kocki Vrh (750 m) ter Selišči (Žuničev Breg) (300 m). S tovrstno razporeditvijo, ki sojo predstavili na zadnji seji občinskega sveta, se svetniki niso strinjali, menili so namreč, da bo potrebno dodati še kateri cestni odsek. Tako so se takoj strinjali glede asfaltiranja ceste v dolžini 600 m na Ženiku (do družine Mernik) in v Štrigovski grabi. Potem pa se je zalomilo. Oglasilo se je kar nekaj svetnikov, ki se niso strinjali z že omenjenim določilom, ki omejuje asfaltiranje cest v nekaterih vaseh. Sledil je srdit dialog med svetnikoma Ljubečem (predsednik komisije za komunalne zadeve) in Gregorecem, ki sta drug drugemu očitala število investicij na svojem volilnem območju. V razna obtoževanja in podtikanja na ta račun je moral poseči župan, ki je svetnika umiril, vendar se je že čez nekaj časa začel podoben dialog med Ljubečem in Lapijem, tokrat v blažji obliki. Tako bodo najverjetneje pripravili še en prioritetni vrstni red, kjer pa morajo upoštevati, da imajo lokalne ceste prednost pred javnimi potmi, torej bo odločilnega pomena tudi intenzivnost prevozov. DTi Na kratko Murska Sobota Za območje Lendavska sever je bilo na komisiji za urejanje stavbnih zemljišč dogovorjeno, da bo s komunalnim prispevkom zavarovalnice Triglav urejen dovoz do njenega objekta. Ta dovoz so nameravali urediti po zelenici bližnjega stanovanjskega bloka, narejeni so bili projekti in pridobljeno gradbeno dovoljenje. Ker pa so se stanovalci bližnjega bloka v Lendavski ulici pritožili, z deli čakajo. Njihova pritožba je bila na drugi stopnji v Ljubljani zavrnjena, zato je mogoča le še tožba na Upravnem sodišču v Mariboru, ki so jo stanovalci tudi vložili. M. J. Radenci Do naslednjega leta bodo v radenski občini pripravili vrstni red obnove in postavitve krajevnih tabel. V akcijo je vključena tudi komisija za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, predvsem glede zagotavljanja večje varnosti udeležencev v prometu. M. J. Cankova Tudi v cankovski občini bodo zaznamovali teden starejših občanov. Osrednja prireditev bo 27. novembra v dvorani vaško- • gasilskega doma na Cankovi. Priložnostni nagovor bo imel župan Viktor Voršič, v kulturnem programu pa bodo nastopili šolarji in člani KUD-a. V prihodnje bodo ta srečanja vsako leto v drugi vasi. M. J. Gerlinci Inšpekcijske službe so pregledale primernost vodovodov v tem kraju in Kraščih. Da bi v prihodnje zagotovili ustrezno oskrbo prebivalstva z zdravo pitno vodo, so se v cankovski občini odločili, da se povežejo s soboškim podjetjem Komunala. Tako bi omogočili nemoteno obratovanje vodovodov na celotnem območju. M. J. 16 REPORTAŽA 25. november 1999, Človek na robu preživetja Greje ga pet mačk Priznal je, da spi z mačkami, da ga one grejejo. Z njimi se tudi pogovarja in z njimi si deli tudi hrano: proseno juho, repo brez mesa, krompirjevo juho... »Zelo malo jem. Le tako uspevam od socialne podpore tudi nekaj prihraniti, da bom morda Se bo res moral fundati? judje bomo morali kaj več storiti za svoje sorodnike, sosede, sovaščane, someščane ..., ki živijo v težkih gmotnih razmerah, boleznih, stiskah ..., sicer bo nekaj hudo narobe z našo moralo, človečnostjo... Poglej, človek: v Večeslavcih živi 54-letni Alojz Mekiš, ki pa je v taki stiski, da sam vidi le edini izhod: »Če mi ne bodo pomagali, se bom moral to zimo fundati?,, Človek razmišlja o najhujšem, torej o koncu življenja. Seveda sem ga ob obisku spodbujal, naj si take črne misli izbije iz glave, saj morda le ni tako hudo in bo prišla pomoč. Alojz Mekiš se je rodil v revni kmečki družini, kjer je bilo osem otrok. Vsi so odšli z doma, razen on in sestra, ki pa je zdaj tudi ni več doma, ampak je varovanka doma v Lukavcih. Tja so jo dali po zdravljenju v Ormožu. »Jaz pa sploh ne pijem alkohola,« mi je zatrdil Alojz. Da je to res, sem »preveril« v vasi. Toda zakaj mu potem življenje ni bilo naklonjeno in je iz dneva v dan vse težje? Morda na kmetijici niso znali »obrniti« še tisto malo denarja, ki so ga dobivali od prodane živine. Tako so postali hlevi naenkrat prazni, gospodarsko in stanovanjsko poslopje pa sta začela kazati rebra. »V letih 1969-1974 sem bil na delu v Nemčiji. S prihranki in očetovo pomočjo smo začeli graditi hišo, a je zmanjkalo denarja za ostrešje. Kot vidite, živim v garaži.« Da, življenje v garaži. Prostor ni ometan, nima urejenega poda. V enem delu garaže je traktor Tomo Vinkovič, v drugem delu je štedilnik, v katerega bližini sta akumulator in polnilec; v tretjem delu je postelja, zbita iz desk, na njej pa izrabljen jogi. Posteljnine pa nobene, ampak le neki stari plašči in pet črnih mačk. Dolamičev križ v Babincih Znamenje iz prejšnjega stoletja Kjer se srečajo in razhajajo poti... a stičišču babinske, cve-nske in krapenske ceste, sredi njiv in travnikov, je Dolamičevim iz Babi-nec uspelo ohraniti božje znamenje, pod katerim so se popotniki ustavljali že v prejšnjem stoletju. Dolamičev! pravzaprav ne vedo, kdo ga je tja postavil in tudi ne kdaj, vedo pa, da je že od nekdaj na njihovi zemlji in ga zato tudi pridno vzdržujejo. Lastniki njive so bili namreč že v prejšnjem stoletju in edino znano dejstvo iz preteklosti je, da so križ v avgustu 1897 blagoslovili, tako da stoji tukaj že krepko čez sto let in kot takega ga je bilo potrebno tudi obnoviti, kar so prvič storili leta 1988. V začetku letošnjega junija so se odločili za celotno obnovo križa in v ta namen so priskrbeli nov les, kipci so še originalni, vendar pa so jih morali zelo skrbno obdelati. Dolamičevi so obnovo financirali sami, prav tako pa so na dan blagoslova pripravili tudi bogato pogostitev, na katero je bila povabljena celotna vas, poleg tega pa so prišli tudi »lurški romarji« iz vse Slovenije in kar nekaj okoliških ljudi. Pogostitev je potekala pred vaško-gasilskim domom v Babincih in zabava z živo glasbo je trajala do poznih nočnih ur. Pri postrežbi ljudi je priskočilo na pomoč kar nekaj vaščanov, za kar se jim družina Dolamič še posebej zahvaljuje, od najrazličnejših ljudi pa so dobili tudi pecivo in vino. Dolamičevim za ves trud in denar ni žal, Tudi stare fotografije pričajo o tem, da ta, nekoč nekoliko višji križ, stoji že kar nekaj časa. kdaj le postavil ostrešje, seveda, če me ne bo prej pobralo.« V Alojzovem »stanovanju« sem vzdržal le nekaj minut, kajti »dišalo« je po sajah. Tudi zdaj se je kadilo. »Ne vleče, ker ni dimnika,« je pojasnil. »Rež na vratih pa ne zamašim zato, ker bi se sicer ponoči lahko zadušil. Zdaj prihaja skoznje.svež zrak.« Da, svež zrak, z njim pa tudi hlad, zaradi katerega lahko človeka stisne, saj štedilnik ne daje prave toplote. In prav zaradi tega je treba Alojzu nujno pomagati. In kdo naj to stori? Socialna služba? Občina? Krajevna skupnost? Sosedje? Večeslavčani? Bratje in sestre? Ta hip, ko prihaja klic v sili, je treba najti (vsaj za zimsko obdobje) nadomestno stanovanje, morda v katerem od pomurskih domov za ostarele. Alojz se mi ni zdel filozof, ki bi tako pomoč odklonil, kot (ni je namignil nekdo v Večeslavcih. Uvidel je pač, da ne bo preživel brez tujega posredovanja. V nič je šlo tudi njegovo upanje, da bo kaj zaslužil z gojenjem konoplje, kajti še preden jo je požel, so sadike našli policisti in jih uničili, on pa je moral na sodišče, kjer so mu naložili leto dni pogojnega zapora. No, ljudje, kaj pravite? Bomo pomagali, ali pa pozabili na Alojza? Bomo potem s čisto vestjo vstopili v novo tisočletje? Besedilo in foto: ŠSI j ''^š/ Ponudba za rodajo delnic PUBLIKUM, borzno posredovanje, d. d., Miklošičeva 38, Ljubljana prodaja 10 rednih imenskih delnic Pomurske banke, d- d., Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke. Cena za eno delnico jo 24.904 SIT. V skladu s 7. členom Statuta Pomurske banke, d., Murska Sobota imajo prednostno pravico do nakupa delnic delničarji Pomurske banke, d. d-, so vpisani v delniško knjig Pomurske banke, d- d-, M. Sobota. i Interesente vabim0' 0 odločitev o nakup0 Pisn sporočijo v 30 dneh P° objavi na naslov: Pomurska banka, d- d" Murska Sobota, bančna skupina NLB, Služba sredstev in poslovne informatik^ (tel. št. 154 287 in bančna skupil .JSMi Dolamičev križ Fabinci 1999 Takšna je podoba križa danes - lično urejena okolica rožami in obnovljen križ s še originalnimi kipci. saj so prepričani, da z ohranjanjem iuui ii, --j— ‘ _ tako starega božjega znamenja pri- ugotav ja _ spevajo vsaj majhen delež k ohranjanju naše kulturne dediščine, za katero pa na žalost vse j ogosteje , da v veliki meri brez sledov izginja. , 25. november 1999 KRONIKA Pretresljiv dogodek v Hrastju - Moti Roparji niso pozvonili Zlikovce še iščejo, oropani pa se je umaknil v Nemčijo 1 riminaliteta v Sloveniji in tako tudi v Pomurju se vedno bolj I razrašča. Nepridipravi ne prizanašajo niti starejšim Iju-dem, še zlasti pa ne tistim, za katere domnevajo, da imajo Zgodilo se je v torek, 16. no-^bra,.okrog 18.30, ko so štirje oboroženi zamaskiranci vstopili v 76-letnega Franca Zorka iz “rastja - Mote. Od njega so zahtevi marke. Ker pa jim jih ni mogel saj deviz pač ni imel, so stare-^oža prijeli, mu z lepilnim tra-M zavezali roke in noge ter obr-»zamašili« usta, nato pa so Premetali vso notranjost hiše in na-gP-OOO tolarjev ter dve bančni W|in izginili. i Prejšnji četrtek, ko smo obiskali Tikovo domačijo, je bil Franc še ^vtisom dogodka, zato ga nismo sl'nadlegovat z vprašanji o dogo-T Pač pa smo ga pustili počivati 'Postelji. Nekaj več, kot je zapisa-uradni policijski informaciji, penjeni javnosti, pa sta povedala hčerka Jelka in zet Ivan, ki elata in živita v Nemčiji. Razumlji-trpljenje, ki se je zgodilo očetu Ozir°rna tastu, je prizadelo tudi njiju se brž, ko sta zvedela ta do-pripeljala domov. > Uidite, kako je vse razmetano. °so naredili tisti, ki so napadli Maa očeta. Verjetno so mislili, da M našli veliko mark, ker smo pač 'Nemčiji, toda ušteli so se: prihranke smo vložili v hišo in urejanje kmetije. So pa roparji zagotovo morali vedeti, daje oče sam doma. Pri njem sicer živi najin 27-letni sin, vendar je bolj malo doma, saj je pri dekletu v Benediktu. Kot nam je po- pozabljeno inovatorstvo ^ranc Petovar čaka na priznanje Odrezanimi repki majhnim pujskov se Jveliko prihraniti pri porabi krmil i I z Bunčan sem se v Turjance priselil leta 1948. Na takratni Kmetiji niso imeli otrok, zato so me tu zaposlili za opra-bi|i d v,ianje številnih kmetijskih del. Čeprav so mi potem oblju-igLa bom Po njihovi smrti podedoval vse posestvo, se to ni Mas ^er so se od nekod prikazali ožji sorodniki, ki bi se radi hij0 1 te9a premoženja. Žal je moj sin invalid iz vojne za Slove-M^e*° ve^'na dela ostaja na mojih ramenih,« nam je pripove-je ranc Petovar starejši, kmetovalec iz Turjanec. । Pa znan PO nečem, česar mu sicer še dandanes niso uradno prizna-»Bil 1 na pnznanie za svoj izum še vedno čaka. na °^isku pri bratu in sestr'v Kanadi- Tam sem prišel do zani-Ppoznania' če ima namreč majhen pujs odrezan repek, poje pri Molju ^Ogramov od 30 do 35 kilogramov manj krmil. Ugotovljeno je, da k energiJe izgubl v repku. Spomnim se, da sem bila leta 1978 na *em sejmu v Gornji Radgoni, ko je tam razstavljalo tako majhne kot ^to ?U|ske Podjetje Emona. Zanimivo je, da so imele vse svinje repke, m m Vprašal, kdo je vodilni v tem podjetju. Ta me je lepo sprejel in .Min?razlozil zadeve glede repkov. Opazil sem, da od tistega leta že ? PtJJSk°m režejo repe. Doslej mi ni še nihče priznal licence za to ^oje 'J°, p° mojem bi moral dobiti vsaj nekakšno simbolično priznanje za %ijj dkritje- Lahko si mislite, koliko krmil smo odtlej prihranili na naši Pravi Franc Petovar. M. JERŠEi ^kihT ---- "— KS v n " S° slovesno odprli nove poslovne prostore podjetja Aše ®rnel3vcih pri Murski Soboti, ki bodo omogočili kakovo-h?d °’ Zadovo|istvo kupcev in tudi vseh zaposlenih. $ M deja° °'’ Je družinsko podjetje, ki je pognalo korenine iz obrt-r Vn°sti s 50-letno tradicijo in zaposluje štirideset delavcev. e9istrg °v°st pa potrjuje s certifikatom po standardu ISO 9002 in C|J° tlačnih posod IPK in TUV. N. PRAPROTNIKI s katero se je bil že prej po telefonu dogovoril, da ga pride uredit, vedal oče, so nanj naleteli na hodniku, ko se je vračal iz kopalnice. Zvezali so ga in pustili nemočnega.« Hčerki se je utrnila solza. Le kako se ne bi razjokala, ko pa je bil oče potem, ko so ga roparji zvezali, več kot 15 ur zvezan oziroma ovit kot mumija, trpel, stokal... Pa zadušil bi se lahko. Nemočnega je naslednji dan našla vaška frizerka, ker je nameraval iti na pogreb. Ta je potem brž pomagala dedku, prišli pa so seveda tudi sosedje in obvestili policijo. Hčerka Jelka in zet Ivan sta se ob koncu prejšnjega tedna vrnila v Nemčijo. Na več kot tisoč kilometrov dolgo pot sta vzela očeta in tasta Franca Zorka, saj bi se bila nelagodno počutila, če bi ga pustila samega doma. §. SOBOČANI Zorkova domačija v Hrastju - Moti ni bogu za hrbtom, ampak... Ljutomer: Kako je zares? V javnosti krožijo različne informacije o tem, kakšna je višina izplačil funkcionarjem Občine Ljutomer in članom občinskih delovnih teles. Mnogi so mnenja, da so ti izdatki previsoki. In kako je zares? Plača oz. del plače župana Jožefa Špindlerja (je tudi poslpnec Državnega zbora R Slovenije) z vsemi dodatki (tudi za delovno dobo) zhaša bruto 269.818 tolarjev (neto 164.489 SIT). Podžupanja Marija Gjerkeš - Dugonik je'prejela od januarja do vključno avgusta skupni znesek izplačil v višini 796.736 tolarjev bruto. Podžupan ... pa je prejel v enakem obdobju izplačilo v višini 712.008 tolarjev bruto. V ta znesek so poleg nagrade za opravljanje funkcije podžupanje oz. podžupana vštete tudi sejnine za seje občinskega sveta in delovnih teles. Z občinskimi svetniki so sklenjene mandatne pogodbe. Za avgust je znašala sejnina 24.362 tolarjev bruto (neto 18.850 SIT), za udeležbo na seji delovnega telesa pa je bil bruto znesek 4.892 tolarjev (3.791 SIT). Člani OS pa niso upravičeni do povračil potnih stroškov ali drugih dodatkov za posamezno sejo, Davčna osnova pri mandatnih pogodbah je zmanjšana za 10 odstotkov normiranih stroškov, stopnja davka pa je 25 odstotkov. Po ugotovitvah komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je bila višina izplačil v skladu s pravilnikom in zakonskimi določili, vsi zneski pa so bistveno nižji od možnih. Vse je torej lepo in prav. Vprašanje pa je, ali si člani občinskega sveta že. s tremi ali štirimi sejninami zaslužijo toliko, kot znašajo mesečne plače v marsikaterem podjetju, in ali so do sejnin upravičeni tudi tisti, ki nič ne »delajo«. No, lahko pa bi tudi rekli, da to niso previsoki zneski, ampak so prenizke plače. Ampak vse to ne velja zgolj za ljutomersko občino, temveč je praksa podobna še marsikje drugod,, tudi v Pomurju. JG1 Zgodilo se je... Nemčavci: Prehitro po snegu M. F. iz okolice Murske Sobote se je 17. novembra hudo poškodoval v prometni nesreči. Hitrosti vožnje naj ne bi prilagodil voznim razmeram, zato je pri gostišču Baranja v Nemčavcih trčil v nasproti vozeč avtobus. Škode je za 500.000 tolarjev. Spodnji Žerjavci: Trčenje Zunaj Spodnjih Žerjavec sta 19. novembra trčila avtomobilistka Jadranka R. od Sv. Ane in motorist Sebastijan B. iz Lenarta. Pravzaprav naj bi avto (zaradi nespluženega cestišča) zdrsnil na levo stran in v motor, katerega lastnik se je hudo poškodoval. Martjanci: Poškodovan Šaiovčan Voznik osebnega avta 24-letni Srečko H. iz Šalovec nima vselej sreče. Tako je 21. novembra zapeljal s ceste v Martjancih, kjer naj bi neznani voznik izsilil prednost v križišču. Skakovci: Smrt na cesti 18. novembra je na cesti v Skakovcih obležal 90-letni J. K. Odpeljali šo ga v bolnico, kjer pa je žal umrl zaradi podhladitve. Radenci: Čevlji so izginili Dijak gostinske šole v Radencih je odložil v garderobno omarico čevlje, vredne 25.000 tolarjev. Ko pa jih je hotel spet obuti, je doživel razočaranje: ni jih bilo več. Mlajtinci: L avtom v ograjo Vendei G..se je peljal z avtom po lokalni cesti v Mlajtincih in pri hiši številka 2 zapeljal z zasnežene ceste in trčil v vrtno ograjo. Poškodoval se je sopotnik Boštjan Z., popravili avta in ograje pa bosta stali 500.000 tolarjev. Stara Cesta: Pošten vlomilec Med 16. in 19. novembrom je nekdo vlomil v počitniško hišico na Stari Cesti v ljutomerski občini. Ker pa ni nič odnesel, ne gre toliko za pridobitneža, bolj za objestneža. Rakičan; Ukradel žlico V noči na 19. november je neznani storilec ukradel v Rakičanu žlico za bager in lastnika gradbenega stroja oškodoval za 120.000 tolarjev. Mostje: Je bil ilegalec? Na osebnem avtu, parkiranem v Mostju, je nekdo 21. novembra ponoči zvil okvir šipe in pri tem razbil steklo. Skušal je odstraniti tudi zaščitno plastiko ob volanu. Domnevajo, da so bili na delu ilegalci, ki so se hoteli prilastiti avta, da bi se potem zapeljali naprej. Ni uspelo. Ljutomer: Bos jugec . V noči na 22. november je nekdo snel z enega od jugecov vsa štiri kolesa in lastnika oškodoval za 45.000 tolarjev. Podgrad; Peljal je Moldavki 2.1. novembra so radgonski policisti ustavili v Podgradu osebni avto, ki ga je vozil državljan BiH, zaposlen v Italiji. V vozilu sta bili tudi dve lepotici iz Moldavije, za kateri so ugotovili, da sta prišli v Slovenijo po ilegalnih poteh. Stekel je običajen postopek: kaznovanje pri sodniku za prekrške in izgon iz države. Škoda. Ljutomer; Delovna nesreča V zasebni ključavničarski delavnici v okolici Ljutomera se je hudo poškodoval delavec Boštjan O., sam mu je v oko priletel del kovine. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico. ŠS ■ Lovski sporazum Tolminski in prleški lovci Svoje dolgoletno sodelovanje so nadgradili s posebnim Sporazumom o medsebojnem sodelovanju lovskih družin Ljubinj, Tolmin in Radenci V soboto, 20. novembra, je Radence obiskalo okrog 50 gostov s Tolminskega. Takšnih obiskov so v Radencih vajeni, saj z lovci sodelujejo že 35 let, od tega 12 let uradno. Vendar pa so tokrat gostje prispeli s prav posebnim namenom. Lovci lovskih družin Radenci, Ljubinj in Tolmin so se namreč odločili, da bodo zaradi lažjega sodelovanja sedanjih in priho dnjih generacij sprejeli Sporazum o medsebojnem sodelovanju med pobratenimi lovskimi družinami Ljubinj, Tolmin in Radenci. Lovske družine organizirajo lov na različne vrste divjadi; tako so sobot no srečanje popestrili z lovom na malo divjad, ta teden pa bodo radenski lovci odpotovali na Tolminsko, kjer se bodo udeležili lova na gamse in muflone oziroma visokogorsko divjad. Sporazum so podpisali starešine Metod Gregorčič (LD Tolmin), Milan Leban (LD Ljubinj) in Feliks Žitek (LD Radenci). Slovesnosti so se udeležili tudi župana iz Tolmina in Radenec, in sicer Julijan Šorli in Herbert Šefer, predsednik Zveze lovskih družin Prlekije Ožbalt Rožanc in poslanec državnega zbora Ivan Božič. Vsakih pet let bodo organizirali velika srečanja pobratenih lovskih družin; prvo srečanje leta 2003 organizira LD Radenci, drugo 2008. leta LD Tolmin in tretje 2013. leta LD Ljubinj. V sporazumu so tudi določila o izmenjavi lovov trofejne divjadi, kjer je v 6. členu zapisano:... Ne glede na to, ali se v določenem obdobju ponovno dovoli ali ponovno prepove odstrel določene vrste trofejne divjadi, medsebojna obveznost LD ostaja še naprej nespremenjena, torej v razmerju 1:1 ...Vse tri pobratene LD načrtujejo odstrel trofejne divjadi z letnimi plani odstrela. 18 ŠPORT 25. november 1999, vestmk Razmišljanje Prvič na evropskem prvenstvu Na pragu novega tisočletja je slovenski nogomet dosegel doslej največjo afirmacijo, ki jo nogometni svet pojmuje z različnimi občutki. Večina nam zavida presenetljiv podvig. nekateri pa se tudi z grenkim priokusom sprašujejo, kako je sploh mogoče, da smo prehiteli njihove že uveljavljene države. Naj si bo kakor koli, slovenski nogometaši so dosegli presenetljivo velik uspeh, na katerega smo lahko vsi ponosni. Prvi podvig so pripravili nogometaši Maribora, ki so se nepričakovano uvrstili v ligo prvakov. Na tej poti so se morali iz tekme v tekmo dokazovati in izločati znana evropska moštva, kot so belgijski Genk in francoski Oiym-pique iz Lyona. Mariborčani pa so se dokazali tudi v ligi prvakov, saj so premagali Dinamo v Kijevu, v Leverkusnu pa z Bayerjem igrali neodločeno ter osvojili štiri točke. K temu uspehu je veliko prispeval tudi Prekmurec, nekdanji nogometaš Mure in Potrošniška Marinko Šarkezi, ki je bil steber obrambe vijoličastih. Ljubiteljem nogometa v Sloveniji pa so pripravili nepopisno veselje slovenski reprezentanti s senzacionalno uvrstitvijo na evropsko prvenstvo, ki bo prihodnje leto na Nizozemskem in v Belgiji. Selektor Srečko Katanec, uveljavljeni in izkušeni Evropejec, je znal v reprezentanco pritegniti nogometaše; ki si to zaslužijo, jih postaviti na pravo mesto, zlasti pa ustvariti potrebno razpoloženje ter uresničiti tudi svoje taktične zamisli. Tako je v kratkem času, odkar vodi reprezentanco, uspel narediti tisto, česar verjetno nihče ni pričakoval. Že v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo je slovenska reprezentanca s svojimi petimi zmagami in drugim mestom v skupini ter uvrstitvijo na dodatne kvalifikacije presenetila nogometno javnost. Malokdo je verjel, daje slovenska reprezentanca v dodatnih kvalifikacijah za evropsko prvenstvo sposobna izločiti močno reprezentanco Ukrajine, ki v kvalifikacijah ni doživela poraza in v kateri igra nogometna zvezda, 23-letni Andrej Ševčevko, vreden 45 milijonov mark. Toda sanje mnogih so se uresničile. Že na prvi tekmi z reprezentanco Ukrajine v Ljubljani so naši navdušili tako z igro kot rezultatom, gledalci pa so videli tri izjemne zadetke. Po mojstrovini Ševčenka, ki je presenetil vratarja Dabanoviča in popeljal svojo reprezentanco v vodstvo, slovenska reprezentan-ca ni klonila, temveč je pokazala svojo pravo vrednost. Tudi naš najboljši igralec in strelec Zlatko Zahovič je pokazal, da ima izredne strelske sposobnosti, saj je z natančnim strelom rezultat izenačil. To je našim fantom dalo nov polet in plod tega je bil zmagoviti zadetek Mileta Ačimoviča, ki je skoraj s polovice igrišča prisebno izkoristil odsotnost vratarja in zatresel mrežo. Dosegel je zadetek, o katerem se bo v nogometni javnosti še dolgo govorilo. Kljub zmagi v Ljubljani so Ukrajinci še verjeli, da so v Kijevu sposobni doseči zadetek in odpotovati na evropsko prvenstvo. Na izredno težkem igrišču pa je slovenska reprezentanca še enkrat dokazala, da njena pot do sklepnih kvalifikacij ni bila naključna, temveč rezultat načrtnega dela. Kljub naklonjenosti nemškega sodnika Heynemanna, ki je spregledal enajstmetrovko nad Zahovičem in dosodil sumljivo najstrožjo kazen za domačine, ki so z golom Rebrova povedli, je junak naše reprezentanci Miran Pavlin rezultat izenačil in se zasluženo uvrstil na evropsko prvenstvo. K temu uspehu so prispevali tudi pomurski nogometaši in nogometni delavci. V slovenski reprezentanci je namreč igral tudi Milan Osterc iz Bunčan, na klopi za rezervne igralce pa sta sedela nogometaša Mure Dejan Nemec in Fabijan Cipot, trener vratarjev Janko Irgolič iz Radgone in zdravnik dr. Bojan Korošec iz Rakičana. FER( maučEC a Tretja državna nogometna liga vzhod Renkovci brez poraza jesenski prvak Za nami je jesenski del prvenstva v tretji državni nogometni ligi vzhod, ki jo drugo leto uspešno vodi Medobčinska nogometna zveza Lendava, v njej pa tekmujejo le pomurska moštva. Tekmovanje je bilo zanimivo, za prijetno presenečenje pa so poskrbeli nogometaši Renkovec, ki Fun). Boljši del moštva je bila obramba na čelu z Simonom Bojne-cem, ki pa se je uveljavil tudi kot strelec, saj je dosegel 6 golov in le dva gola več je v moštvu dosegel Bojan Kocet. Prednost 7 točk pred drugouvrščenim moštvom je vsekakor lepa prednost za drugi del najbolj pa so razočarali nogometaši Turnišča, ki so z eno samo zmago zasedli zadnje mesto, in Bratonec, ki so prav tako z eno zmago na predzadnjem mestu lestvice. Najbolj disciplinirano moštva v jesenskem delu prvenstva so bili Odranci s 55 kazenskimi točkami Nogometaši Renkovec - jesenski prvaki v 3. SNL vzhod. Stojijo od leve: Alim Huskič (pom. trenerja), Metod Cigut (predsednik), Peter Kuzma, Roman Nežič, Bojan Kocet, Simon Bojnec, Slavko Lebar, Dominik Šinkec, Borut Horvat, Andrej Lebar, Bojan Graber, Goran Koveš (trener); čepijo: Aleš Ritlop, Danijel Plej, Robert Bojnec, Simon Kerman, Damjan Ritlop, Borut Litrop, Robert Režonja. Manjka Boris Balažič. pura so brez poraza osvojili naslov jesenskega prvaka. Nogometaši Renkovec, ki jih uspešno vodi predsednik Metod Cigut, trenira pa Goran Koveš, so se dobro pripravili na novo tekmovalno sezono, vodstvo na lestvici prevzeli v tretjem kolu in ga obdržali do konca. Imeli so tudi najboljšo obrambo, ki je dobila le sedem golov. Dosegli so deset zmag, tri tekme pa igrali neodločeno (Kerna, Odranci, Goričanka Big prvenstva. Prijetno so presenetili tudi nogometaši Odranec, ki so se v prejšnji tekmovalni sezoni borili za obstanek v ligi in zasedli enajsto mesto, po jesenskem delu prvenstva pa so na izvrstnem na drugem mestu. Bakovci, Čarda in Kobilje pa so se z enakim številom točk uvrstili na naslednja tri mesta. Več kot trinajsto mesto je bilo pričakovati od Beltransa iz Veržeja, pred Hotizo, 69, Goričanko Big Fun iz Rogašovec, 74, Beltransom iz Veržeja in Renkovci, po 80, Polano, 97, Čardo, 105, Lesopla-stom Križevci, 107, Turniščem, 109, Kemo Puconci, 110, Kobiljem, 116, Tromejnikom Slovenico iz Kuzme, 120, Bakovci, 121, in Bratonci, 124 kazenskih točk. FERI MAUČECI 3. SNL vzhod 1999/200 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 1. Renkovc 1 0:0 2:1 2:1 1:0 2:1 1:1 1:1 3:0 1:0 4:1 2:0 2:0 2:1 2. Odranci 0:0 0:1 1:0 0:1 2:2 4:1 2:0 1:0 0:1 3:0 3:1 3:1 5:1 3. Bakovci 1:2 1:0 1:0 7:1 1:2 4:1 0:0 4:0 3:2 1:0 2:2 0:1 1:0 4. Čarda 1:2 0:1 0:1 1:2 1:0 1:2 1:0 4:0 1:1 2:0 3:2 4:0 1:1 5. Kobilje 0:1 1:0 1:7 2:1 3:3 3:0 0:0 2:2 1:1 ' 4:0 2:1 3:3 3:1 6. Lesoplast 1:2 2:2 2:1 0:1 3:3 1:1 2:0 3:0 2:4 2:2 0:1 3:2 3:1 7. Kerna 1:1 1:4 1:4 2:1 0:3 1:1 1:4 2:2 4:1 5:1 1:1 2:1 3:0 8. Goričanka ‘ 1:1 0:2 0:0 0:1 0:0 0:2 4:1 1:1 3:0 1:1 1:4 2:0 3:0 9. Hotiza 0:3 0:1 0:4 0:4 2:2 0:3 2:2 1:1 7:2 1:2 3:1 2:0 6:0 10. Beltrans 0:1 1:0 2:3 1:1 1:1 4:2 1:4 0:3 2:7 4:0 1:1 3:3 1:2 11. Polana 1:4 0:3 0:1 0:2 0:4 2:2 1:5 1:1 2:1 0:4 5:4 1:1 1:0 12. Tromejnik 0:2 1:3 2:2 2:3 1:2 1:0 1:1 4:1 1:3 1:1 4:5 2:2 1:1 13. Bratonci 0:2 1:3 1:0 0:4 3:3 2:3 1:2 0:2 0:2 3:3 1:1 2:2 1:1 14. Turnišče ■ 1:2 1:5 0:1 1:1 1:3 1:3 0:3 0:3 0:6 2:1 0:1 1:1 1:1 Kros Sonja Roman državna prvakinja Ob Škalskem jezeru v Velenju je bilo odprto državno prvenstvo v krosu za vse kategrije, ki je bilo hkrati generalka za 6. evropsko prvenstvo v krosu, ki bo 12. decembra na isti progi v Velenju. Zopet se je izkazala 20-letna Sonja Roman s Hodoša, članica Atletskega kluba Pomurje iz Murske Sobote, ki je pretekla 4.950 metrov dolgo progo v času 18:43 in prepričljivo zmagala ter postala državna članska prvakinja. Uspeh Sonje Roman, ki je vodila od začetka pa do konca in prednost le še stopnjevala, ni bil naključen, saj je pred nedavnim zmagala na isti progi na krosu Dela in za seboj pustila vse naše najboljše tekačice. S tem je štipendistka Pomgrada iz Murske Sobote samo potrdila, da je prvi slovenski adu| na bližajočem se evropskem prvenstvu v krosu. Med člani je Geza Grabar zasedel petnajsto mesto. (FM) Šah Na novembrskem članskem hitropoteznem turnirju ŠD Radenska Pomgrada iz Murske Sobote je sodelovalo 17 šahistov. Zmagal je Boris Kovač s 14,5 točke pred Robijem Radosavljevičem, 13, Alešem Lazarjem, 12,5, Štefanom Režonjo, 12, Denis Gjuranom in Danilom Ha-rijem, po 10 točk. (FM) Na drugem Martinovem turnirju, ki je bil v Vinogradniškem centru v Ivanovcih, je med 26 šahisti zmagal Branko Resman s Štrigove s 7 točkami pred Borisom Kovačem, Igorjem Kosom in Leonom Kranjcem; po 6 točk. (FM) Strelci - 3. SNL vzhod 9 golov: Dejan Kosednar (Goričanka Big Fun), Štefan Bočkorec (Kerna) 8 golov: David Ropoša (Beltrans), Kristjan Kerec (Čarda), Rihard Ritlop (Hotiza), Sebastjan Kavaš (Odranci), Bojan Kocet (Renkovci) 7 golov: Jože Benko (Bakovci), Drago Trajber (Kobilje) 6 golov: Simon Bojnec (Renkovci), Andrej Šalamon (Tromejnik Slovenica) 5 golov: Dušan Panker (Bratonci), Boris Gyerkeš (Hotiza), Emil Kovač (Kobilje), Robert'Kerčmar, Jože Oršoš (oba Lesoplast), Boris Radikovič (Kobilje, Turnišče) 4 goli: Igor Preininger (Bakovci), Robert Sunčič (Beltrans), Robert Lacko-vič (Hotiza), Evgen Šebok (Lesoplast), Roman Gostan (Odranci); Drago Kerčmar (Polana), Damjan Ritlop (Renkovci), Zdravko Cener,'Drago Roga" (oba Tromejnik) 3 goli: Aleš Kološa (Bakovci), Boštjan Osterc, Davorin Puhar (oba Bel trans), Matej Horvat (Bratonci), Drago Horvat, Robert Titan, Simon Vogrinčič (vsi Čarda), Borut Banfi, Andrej Kuhar, Drago Rakar (vsi Kerna), Simon Laci (Kobilje), Valter Kutos (Lesosplast), Tibor Klujber (Polana), Robert Ternar (Turnišče) Nogomet - liga Si.mobil Potrošnik: Dravograd Beltinci - Igrišče v športnem parku, gledalcev 200. Sodnik: Mitrovič (Ljubljana). Strelca: 0 : 1 Sivko (3), 1 : 1 Popescu (45-11 m). Potrošnik: Zver, Tratnjek, Bukovec, Ulen, Novak, Hadžič, Kitič, Cener, Širec (Baranja), Popescu, Zlatar (Virag). Teka je bila odigrana v nevzdržavnih snežnih razmerah in pred maloštevilnimi gledalci. Gostje so že na začetku prišli v vodstvo, ko je Sivec izkoristil,nepazljivost domače obrambe. Gostitelji pa so rezultat izenačili tik pred koncem Prvega polčasa, ko je Dema v kazenskem prostoru igral z roko in je sodnik Mitrovič dosodil enajstmetrovko, Popescu pa je rezultat izenačil. Tekma Olimpija: Mura je bila preložena. (FM) Maribor 1410 3 Olimpija 15 9 0 Gorica 14 7 3 Rudar 15 7 3 Publikum 15 5 7 Korotan 14 5 5 Primorje 15 5 5 Mura 13 5 4 Dravograd 15 5 4 Domžale 14 5 2 Pohorje 15 2 3 Potrošnik 15 0 5 Šport od tod in tam 1 6 4 5 : 3 4 : 5 : 6 7 10 10 42:18 34:24 23:17 21:18 19:18 29:20 26:25 19:14 19:24 22:27 10:34 6:31 33 27 24 24 22 20 20 19 19 17 • stih)^" Atletika - Na prvem mednarodnem zimskem krosu (od se strijskem St. Petru so sodelovali tudi nekateri člani AK Pomurje iz ^ija Sobote in se lepo odrezali. V teku na 2.000 m je zasedla pionir -eSta. Cvetko prvo mesto, Laura Korčulanin je bila druga, Alja Pet^G.) Med pionirji je zasedel Gregor Marušič na 3.000 m četrto gobo- Nogomet - Medobčinsko društvo nogometnih trenerjev od ta je pripravilo v Gančanih športno tribuno o vzgoji mladih P^^hnaiz 8. do 18. leta. Priznani nogometni strokovnjak Ivan Markovič'bteinpo-Zagreba, sicer trener beltinskega prvoligaša Potrošnika, ^^ogoF8'’ govarjal z 52 nogometnimi trenerji. V sproščenem pogovori® . nim vaditeljem predstavil svoje bogate izkušnje pri delu z ml30'. . Mali nogomet - V sedmem kolu prvenstva v prvi slovensk11 za-nogometa je Lesna Litija z 8 : 1 premagala Meteorplast iz Liut0 detek je dosegel Kurnik. (NŠ) . -e pog0" Mali nogomet - V Murski Soboti je bilo tradicionalno s^z^gali s° metnih funkcionarjev MNZ Murske Sobote, Lendave in Ptuja- z Ptujčani, ki so premagali Mursko Soboto s 5 : 4 in igrali n®°n£jaVOs5 Lendavo 3 : 3. Druga je bila Murska Sobota, ki je premagal3 L : 4. Lendava pa tretja. (FH) je osno7; Mali nogomet - V Radencih ej bilo medobčinsko tekmova -j in $$ nih šol. Med 7 ekipami je zmagala OŠ Radgona pred OŠ Sva । Radenci. Prvi dve ekipi sta se uvrstili na regijsko tekmovanja- ,nješolsk° Odbojka - V organizaciji DSŠ Lendava je bilo področno sra got)Ota prvenstvo v odbojki za moške. Med 6 ekipami je Gimnazija Mur tretje premagala Gimnazijo Ljutomer z 2 : 0 in zasedla prvo mes mesto je SETUAŠ MS premagal DSŠ Lendava z 2 : 1 • turni^ Namizni tenis - V Murski Soboti je bil eden od kvalifik3CI,a v jurski za finale ekipnega državnega prvenstva za kadete, ki bo ^^Jpijc Soh0' Soboti. Med petimi ekipami je zmagala prva ekipa Moravski ekiPa te (Ropoša, Roudi, Fridlih) in se uvrstila na državno prvenstvo-MT Sobote je bila tretja. (MU) । ^emon3101 ■ Namizni tenis - ŠD Do konca iz Lendave je pripravilof^^oval0' turnir Klemenčič - Simonič. Sodelovalo je 39 igralcev. Med (Ljuto-50 let je zmagal Močan pred Županekom (oba MS) in j 2ižkorn mer). Pri tekmovalcih nad 50 let je bil najboljši Fridrih (M (Lendava) in Pihlerjem (Ljutomer). |jgi P°con Namizni tenis - V tretjem kolu tekmovanja v namiznoteni , pečar° ci so igrali: Noršinci: KA-EL3 : 4, MT Sobota : Markišavci keToPlice vci: Šalamenci 3 : 4, Grillko : lsyp Šalovci 3 : 4. Vodijo 0 Sobota s 6 točkami. . ^kihieV.f) a Golf - Na Ptuju je bilo tekmovanje pomurskih golfistov- & v ^Lia skupini zmagal Vili Šiftar pred Ludvikom Zrimom in Ljubom je bl Ivan Mertuk pred Dušanom Bencikom in Markom Baničem. najboljša Judita Bencik pred Majdo Šiftar in Eržebet Tobi e u z zrac° Strelstvo - Odigrano je bilo drugo kolo v tretji ligi v 3 torner: puško. Rezultati: J. Jurkovič : Pomurka 1594:162 , Turni® 1601:1671, Varstroj: ŠK Turnišče 1628:1706. Vodi |gor Makan pred Pomurko, obe imata po 6 točk. Med posamezni । furni3 1140 krogi pred Alešem Gjuro 1125 in Denisom Le ari g pist° °g. 1116 krogov. V drugem kolu tekmovanja tretje lige v sr TUrnis® bili doseženi tile izidi: J. Jurkovič : KF Tišina 1047^ _ Tišin3 P Dornava 1476:1440 in Coal: Kidričevo 1550:139 ■ posaT1®2^ Coalom Petišovci in ŠK Turnišče, vsi imajo po 6 toc ■ kr°9oV vodi Miran Miholič (JJ) s 1102, Jožef Babič (Tišina) je trti. (FM) . z zračno PuS gp Strelstvo - V prvem krogu regijske lige v 3*r®lja%qona, 1642 slanic zmagala ekipa SD KF Tišina s 654 krogi pred SD pavonn ŠK Turnišče, 1535 krogov. Med posamezniki je bi na g^tjano31 (Radgona) s 561 krogi pred Simonom Maričem, 1 som (oba Tišina), 553 krogov. (FH) prvens^ Q g Strelstvo - V Hočah sta bili na sporedu zadnji o čnik_s , ter slovenski šahovski ligi vzhod. Lendava je premaga pa (zmagali Gaber, Strbad, Vučko, Ligeti in Žalik, re Qaber, Z Gorišnico s 3,5 : 2,5 točke (zmagal je Vučko, remiz Štrbad, Ligeti in Žalik). (FB) ■81 , 25. november 1999 ŠPORT NK Mura Murska Sobota In memoriam V Fazaneriji pokrit sodoben športni objekt Stadion NK Mura v Fazaneriji že ^ajčasa dograjujejo. Mestna 0 Clna Murska Sobota, ki je lastnik ®ona, se je lotila zahtevne inve-Sc'ie’ ki bo stala okrog 100 milijo-^SIT, Večji del sredstev naj bi za-0 ovila občina, računajo pa tudi na 0 manciranje Ministrstva za šolstvo sPort Slovenije ter fundacije. Pri etaterih objektih pa s sredstvi so-tudi klub z namenom, da °iša možnosti za delo š selekcija-™ 'Udobnost obiskovalcev. a stadionu Mure v Fazaneriji |e “'e v letih 1994 do 1996 po-92e obstoječe glavne tribune ^raiene okrog igrišča nepokrite tri-e’ W so zaradi vremenskih raz-erzačele propadati. Zato so-se P°krivanja vseh tribun s ; hkrati pa tudi gradnje pove-। ,erned ju^no 'n 9lavn0 tribuno, sanitarnih kompleksov ter pro-°v za novinarje in vip lož za ■ in goste, s čimer 0 zagotovili tudi večjo varnost. . . stadionu Mure bo tako pokritih i l^. 0 sedežev. Urejenih pa bo !a nekaj funkcionalnih prostorov P°trebe kluba. Na tribuni bodo Terezija Donko V 54. letu je umrla Terezija Donko iz Lendave, sekretarka Športne zveze Lendava. V mladih letih se je aktivno ukvarjala z rokometom, ki ji je bil najbolj pri srcu, in nekaj časa uspešno nastopala za Polano v prvi slovenski ligi. Kot velika ljubiteljica športa se je pri Nafti, kjer je bila zaposlena, tudi ukvarjala s strelstvom in kegljanjem. Bila je dobra organizatorka in priljubljena med Lendavčani, zato jim bo ostala v lepem spominu. (FH) Josip Larnsak V Lendavi je v 79. letu umrl Josip Larnsak. Bil je med ustanovitelji Kegljaškega kluba Nafta iz Lendave in njegov dolgoletni tekmovalec. V poznejših letih je svoje bogate izkušnje prenašal na mlade. Zaradi svoje umirjenosti in predanosti športu je bil priljubljen med mladimi, ki jim je rad pomagal, zato ga bodo v svojem okolju pogrešali tako mladi kot starejši ljubitelji kegljaškega športa v Lendavi. (FB) Košarka pripravili tudi poseben prostor za invalide. Dela na stadionu bi že morala biti končana, vendar so se predvsem zaradi zahtevnosti pri Strelstvo Pomurka prva, Dularjeva druga . ?Organizaciji SD Varstroj Lendava je bilo drugo kolo prvenstva v drugi ) ligi v streljanju z zračno puško. Lep uspeh so dosegli strelci SD ?Urke Ml iz Murske Sobote, saj so s 1730 krogi ekipno zasedli prvo Druga ekipa SD KF Tišina je zasedla s 1674 krogi osmo mesto. v Posamezniki se je zopet izkazala Maja Dular (Pomurka Ml), saj je s erogi zasedla drugo mesto. Martin Žiga je bil s 575 šesti, Tomaž %r pa s 574 krogi sedmi. V drugem kolu tekmovanja druge lige v Au s pištolo je zasedla ekipa Varstroja iz Lendave deseto mesto s Vogi. (FM) ^koja pred Pertocijem 5b Štefana Kovača iz Turnišča je bila organizator tretjega kola tekmo-t'96 treh dežel. Med 13 ekipami je zmagala SD KF Tišina s 1748 ? Pred SD ŠKTurnišče, 1741, in SD Pomurko Ml, 1738 krogov. Med Jtoezniki je zmagal Robi Markoja s 592 krogi pred Alešem Gjurom Turnišče), 588, in Gorazdom Kocbekom (J. Jurkovič), 588 krogov. Lkrogih vodi SD KF Tišina z 82 točkami pred SD Ljutomer, 70, SD točk. Med posamezniki je na prvem mestu Robi Markoja L Krogi pred Dragom Pertocijem, 1758, Rajkom Robnikom, 1756. Ue|o Rudolf, 1573, in Brankom Bukovcem, 1751 krogov. (FM) strešni konstrukciji nekoliko zavlekla. Gre namreč za prvi tovrstni športni objekt v Sloveniji, zato poleg glavnega nadzornega Antona Rav-niča izvajalce del nadzirajo tudi Avstrijci. Nogometni klub Mura bo tako dobil sodoben športni objekt, ki bo lahko zadostil potrebam za tekme za evropske pokale in nastope državnih reprezentanc. FERI M., FOTO: J. ZB. Poraza Sobočanov in Sobočank V osmem kolu prvenstva v 1. moški košarkarski B-ligi je Bežigrad iz Ljubljane v Murski Soboti premagal ekipo Radenske Creativa s 73 : 63 (37 : 24). To je bil prvi poraz Sobočanov na domačem parketu. Radenska Cre-ativ: Karlo 16, Želj 13, Oček 13, Meško 9, Bratkovič 6, Besedič, Žakula in Ulaga po 2. V devetem kolu tekmovanja v prvi slovenski ženski košarkarski ligi je ekipa SKB Ježica mlade iz Ljubljane v Murski Soboti premagala ekipo Pomurja Skiny s 95 : 64 (51 : 27). Pomurje Skiny: Svetina 24, Horvat 20, Ori 13, Glišič 4, Huzjak 2 in Mate 1. (FM) Šport od tod in tam Karate ^murski derbi ^ez zmagovalca Ife^^adnjem kolu prvega dela prvenstva v prvi državni članski namiz-IIU. ie bil v Gornji Radgoni pomurski derbi, ki se je po razburljivi m KCni isri končal brez zmagovalca. Radgončani so sicer vodili s 3:1 in |j vendar je Sobočanom uspelo v zadnjih dveh partijah rezultat izenači-S ?a!*e v najlepši partiji premagal Rihtariča, Kocuvan pa je v odločil-^Pre^^ju Prema9al Benkoviča. Zopet pa se je izkazal Kitajec Xi la, i Rart9"1 VSe tri Sobočane. p°na: Moravske Toplice Sobota 5:5 (Benkovič: Horvat 1 : 2, Xu 2 : 0, Rihtarič : Unger 2 :1, Xu Jia: Horvat 2:1, Benkovič : Jia:lJ0:2. Rihtarič: Kocuvan 2 : 0, Xu Jia-Rihtarič: Unger-Horvat 1 .2 Xu ®Sr2:0, Rihtarič: Horvat 1 : 2, Benkovič: Kocuvan 0 2) J^bojka ^tinec in j^tomera k°lu prvenstva v drugi odbojkarski ligi sta Ugaša gostovala in iz-^či č^merčani so gostovali pri ®e neporaženi Brezovici, ki 5:2^83:0(25:17,25:14, p^utonier: A- Grut, Babič, Šn/'111®0, B- GruL H0|vat, Pi-pncjP'a^ Kosila, G. Kodila. ”riih jf jSo 9°stc>vali v Škofji Loki, A 22 6sno s 3 : 2 (23 : 25, 25 pa|a , 25 : 20, 15 : 9) pre- idi: Hr> Ja Tarmo Lubnika. Bel-Sjan^at’ $°bec, Marko Janža, to,>aZa’ Časar, Lukač, Gumilar, ^MNŠ, FM) Športni ribolov - Končano je bilo državno tekmovanje v športnem ribolovu s plovcem za posameznike. Lep uspeh je dosegel Miran Matjašec (Radgona), saj je z 28 kazenskimi točkami zasedel tretje mesto in se uvrstil v A-reprezentanco, ki bo sodelovala na svetovnem prvenstvu v Italiji. Željko Mavrič (Radgona) je zasedel sedmo mesto in se uvrstil v B-reprezentanco, ki bo sodelovala na evropskem prvenstvu v Angliji. (O. B.) Badminton - Na prvem pozivnem turnirju za mlade igralce do 19 let v Kungoti so sodelovali tudi Lendavčani. Šesti mesti sta zasedla Miha Horvat in Simona Koncut. (FB) Košarka - V osmem kolu prvenstva v tretji slovenski košarkarski ligi je Kungota premagala Miarte Lindau iz Lendave s 96 : 87. Najboljši strelci Gor 39, Zrna 14 in Gasparič 13. (FB) Šah - Na Bledu so odigrali tri kola v prvi slovenski ženski šahovski ligi. Radenska Pomgrad iz Murske Sobote je v 1. kolu izgubila z Murko iz Lesc 1 : 3 (zmagala je Maja Hočevar). V drugem kolu so Sobočanke premagale Triglav Krško z 2,5 : 1,5 (zmagali sta Maja Vučko in Sara Kramar, remizirala pa Maja Hočevar). V tretjem kolu pa je Radenska Pomgrad premagala Napredek Domžale s 3 : 1 (Zmagali sta Neda Tompa in Maja Vučko, remizirali pa Maja Hočevar in Sara Kramar). Po treh kolih so Sobočanke s 4 (6,5) točkami na drugem mestu. (FM) Mali nogomet Skupina A Puconci Mačkovci 11 9 0 2 51:35 27 Puževci H 8 1 2 33:19 25 Izvir 11 6 3 2 28:17 21 Moščanci 11 5 4 2 31:22 19 Šalamenci 11 5 1 5 20:16 16 Pečarovci 11 4 4 3 31:29 16 Otovci '11 5 1 5 30:37 16 Košarovci 11 3 2 6 29:28 11 Bodonci 11 3 2 6 16:20 11 Poznanovci 11 2 2 7 14:24 8 Vadarci 11 1 5 5 20:33 8 Vidonci 11 2 1 8 17:41 7 Skupina B Puconci Breza 10 9 1 0 42:14 28 Beznovci 10 7 0 3 25:17 21 Zenkoyci 10 4 2 4 32:28 14 Lemerje 10 2 4 4 21:25 10 Strukovci 10 2 2 6 22:36 8 Dankovci 10 0 3 7 9:31 3 Šah - Na novembrskem mesečnem hitropoteznem turnirju ŠD Lendava je sodelovalo 11 .šahistov. Zmagal je Vučko z 9,5 točke pred Gaberjem, 8,5, Strbadom, 6,5, Hajošem, 6, in Žilavcem, 5,5 točke. (FH) Šah - Na hitropoteznem turnirju za dečke do 14 let ŠD Radenske Pomgrada je sodelovalo 9 šahistov. Zmagal je Rok Murat s 7 točkami pred Jernejem Buzetijem in Markom Režonjo, po 5,5 točke.(FM) Brigita Brezovac in Denis Ficko DP V Slovenj Gradcu je bilo državno prvenstvo vseh slogov v katah in borbah. Sodelovalo je 198 tekmovalcev in tekmovalk iz 30 klubov. Lep uspeh so dosegli pomurski karateisti in karateistke. Najbolje sta se odrezala Brigita Brezovac (53 kg) iz Ljutomera med mladinkami in Denis Ficko (nad 75 kg) iz Civitasajned kadeti, ki sta v borbah zasedla prvi mesti in postala državna prvaka. Druga mesta in naslove državnih podprvakov so osvojili: Miranda Huber (53 kg) iz Mura-kena med kadetinjami, Tina Mlinarič (53 kg) iz Ljutomera in Štefka Čuček (nad 60 kg) iz Radenec, obe med mladinkami, ter Peter Kaštrun (55 kg) iz Civitasa med kadeti. Tretji so bili: Tina Mlinarič (53 kg) iz Ljutomera, Jasminka Kovač (nad 60 kg) iz Civitasa, obe med kadetinjami, Nuša Ledinek (60 kg) in Nina Gaber (nad 60 kg), obe med mladinkami, ter Sašo Pjevič (65 kg) in Matej Škandali (nad 75 kg) med kadeti, vsi Civitas, ter Samo Potrč (nad 80 kg) iz Ljutomera med mladinci. Martina Valjak (nad 60 kg) iz Radenec je bila med mladinkami peta. V katah je ekipa mladink KK Murska Sobota (Tina Mlinarič (4), Mateja Recek (5), Vesna Zadravec) zasedla drugo mesto. V slovensko reprezentanco so se uvrstili: Brezovčeva, Mlinaričeva, Ladinekova, Čučkova, Gaberjeva in Huberjeva pri ženskah ter Ficko, Pjevič, Sočič, Zečevič in Škandali pri mioških. (D. S.) Judo Rene Zunič prvak V Tacnu je bilo srednješolsko prvenstvo v judu. Med 66 tekmovalci iz 33 klubov so sodelovali tudi Lendavčani in dosegli lep uspeh. Najbolje se je odrezal Rene Žunič (50 kg) iz SZŠ Rakičan, ki je zasedel prvo mesto in osvojil naslov srednješolskega prvaka. Drugi mesti sta zasedla Lendavčana Matej Časar (66 kg) iz DSŠ Lendava in Gorazd Recek (nad 81 kg), tretji pa je bil Aleš Ne-delko (81 kg), oba s Srednje poklicne in tehniške šole MS. (FB) Pomembna zmaga Pomurke V sedmem kolu pn/enstva v 1. državni moški rokometni B-ligi je Pomurka v Murski Soboti premagala Predvor z 31 : 29 (13 :15) in dosegla dru-„a pomembno zmago. Pomurka Krog Bakovci: B. Veres, D. Kol-9 A Kolmankol Lovenjak2, Hegeduš, Husar2, A. Vereš3, S. Buzeti D Buzeti 2, A. Sapač 6, Ritonja 8, L. Sapač, Roškar. (FM) Rokoborba Bačič in S. Miholič prva Na Češkem je bil mednarodni rokoborski turnir v grško-rimskem slogu . tonnriip Med 146 tekmovalci iz petih držav so sodelovali tudi ^hnški rokoborci in se lepo odrezali. To še posebej velja za Radeta Račičak(69 kg) ki je zmagal pri članih, in Slavka Miholiča (59 kg), ki je bil $ > nri kadetih ’ Izkazali so se tudi Aleš Krojs (53 kg) in Jure Kuhar (59 kg), ki sta zasedla tretji mesti pri dečkih, in Roman Miholič (53 kg), ki je bil pn dečkih peti. (RB) Direktor Pomgrada iz Murske Sobote Stanko Polanič in direktor Atletske zveze Slovenije Jože Brodnik sta pretekli teden v Radencih podpisala sponzorsko pogodbo za nedoločen čas, s katero bo Pomgrad finančno podpiral atletinjo Sonja Roman s Hodoša, sicer članico AK Pomurje iz Murske Sobote. Gre za talentirano in prizadevno atletinjo, ki sodi prav v slovenski vrh. Sonja Roman, ki letos prvič tekmuje v članski konkurenci, je dosegla svoj največji uspeh na krosu Dela, ko je premagala naši najboljši dolgo-prograšici Javornikovo in Čeplakovo ter zasedla prvo mesto. Tak uspeh je ponovila tudi na državnem prvenstvu v krosu, kjer je med članicami premagala Živkovo in Vivodovo, zasedla prvo mesto in postala državna prvakinja. Na evropskem prvenstvu do 23 let je v teku na 800 m zasedla deveto mesto, sicer pa je letošnja dvakratna državna podprvakinja v tekih na 800 in 1500 m. Podpisa sponzorske pogodbe je bila Sonja Roman zelo vesela, saj ji bo tako omogočeno nadaljnje načrtno delo v atletiki. Sonja Roman trenira v Ljubljani, kjer študira, pod strokovnim vodstvom trenerja Slavca Črneta, doma pa trenerja Ti- borja Lebarja. F. MAUČEC, FOTOGRAFIJA: N. JUHNOVB 20 MULARIJA 25. novembra 1999, »I« Varna povezava Sledovi Kaj pomeni imeti dom? Internetski medij je po svoji naravi globalen in se razteza po vsem svetu. Pri njem je čisto običajno, da posameznik iz ene države objavlja vsebino na strežniku, ki je fizično nameščen v drugi državi, njegovo vsebino pa berejo ljudje-po vsem svetu. Posameznik je na internetu izpostavljen vrsti nevarnosti, ki se jih pogosto ne zaveda, niti niso še povsem znane. Kdor fizično potuje v tujino, je pripravljen na stik z drugačnim okoljem, kjer vladajo druga pravila in zakoni. Ob brskanju po omrežju iz varnega okolja doma ali službe pa se pogosto ne zavedamo, da smo del omrežja s stotinami milijonov uporabnikov, so zapisali na strani http://www.netka.si, kjer se ukvarjajo s pravnimi vidiki interneta. Pri uporabi interneta puščamo za seboj sledove v obliki podatkov, ki se avtomatično shranjujejo na celo vrsto računalnikov v nam neznanih krajih, so na voljo neznanim ljudem, ki jih uporabljajo v nam neznane namene. Čeprav ob nedolžnem deskanju po spletu dajemo svetu dokaj skope podatke, kot so recimo naš internetski naslov, vrsta operacijskega sistema in podobno, pa že samo spremljanje naših navad in področij zanimanja omogoča presenetljivo zbirko podatkov, pripravnih za nadaljnjo računalniško obdelavo. Če temu dodamo še naslove naših pošiljk elektronske pošte in morda celo njihovo vsebino, naše izjave v diskusijskih skupinah in vsebino domače strani, postane slika že precej popolnejša. Vtis o značaju posameznika, dobljen na podlagi tako zbranih in obdelanih podatkov, lahko da seveda tudi zelo popačeno sliko, še posebno, če so rezultati postavljeni v napačen kontekst. Nekatere države zakonsko regulirajo zbiranje podatkov o posameznikih in predpisujejo recimo to, da mora zbiralec svojo dejavnost prijaviti, seznaniti ljudi z vrsto podatkov in namenom njihovega zbiranja, omejuje se možnost distribucije teh podatkov, posamezniku je dana pravica do vpogleda v podatke o sebi, so pa tudi primeri, v katerih lahko prepove zbiranje. Pri brskanju po internetu se dogaja, da po naključju naletimo na nezaželeno vsebino, na katero nismo bili pravočasno opozorjeni, včasih pa smo celo namerno zvabljeni v past. Vsebina ni samo nezaželena, pač pa gre celo za prepovedano, kriminalno dejavnost, ščuvanje in razpihovanje sovraštva ter širjenje lažnih podatkov. Posebno področje zlorabe posameznikovih pravic je elektronska pošta. Precej razširjeno je namreč napačno mnenje, da za elektrosko pošto ne veljajo ista pravila zasebnosti kot za navadno pošto. Morda to izvira iz preprostega dejstva, da so poštni programi opremljeni s tipko za posredovanje pisma naprej ter ponudijo možnost pošiljanja na cel seznam naslovov v enem samem koraku. Presenetljivo pogosto se dogaja, da prejemnik pisma, ki je bilo naslovljeno osebno nanj in torej ni bilo mišljeno za nadaljnjo distribucijo, to enostavno pošlje naprej ali pa vsebino celo objavi na spletu ali vtisku, še dodajajo pri Netki. Dom pomeni imeti toplino, varnost in zadovoljstvo. Imaš svojo sobo, v njej imaš toplo posteljo ... in kar je najvažnejše, živiš s starši, brati, sestrami, ki te imajo radi in ti pomagajo. Nekateri ljudje pa nimajo svojih domov. Takšni brezdomci so tudi begunci. Samo poglejte v Srbijo, kakšna vojna je tam. Na Kosovu izvajajo etnično čiščenje in tam je največ beguncev. Vsak dan vidimo po televiziji žalostno usodo teh ljudi. Begunci, ki so jih pregnali z njihovih domov, se skrivajo po gozdovih, kjer nimajo ne dovolj hrane, ne tople in varne postelje, v kateri bi ponoči spali. Drugi begunci so v begunskih taboriščih v različnih državah. Tudi njih v šotorih zebe, nimajo dovolj hrane, včasih niti ne dovolj vode. Mnogi niti ne vedo, kje so njihovi sorodniki. Sprašujem se, kaj bo z begunci, ki so jih odpeljali v Ameriko in celo v Avstralijo. Se bodo sploh kdaj vrnili na svoje domove? Nekateri begunci so našli svoj novi dom pri sorodnikih. Mislim, da je tem najboljše. Tudi ljudem v Srbiji ni lahko. Mnogi med njimi ne marajo vojne in trpijo zaradi nje. Poznam dečka iz Beograda. Ime mu je Aleksander. Star je toliko kot jaz. Spoznal sem ga lansko leto na enem od šahovskih turnirjev, ko je tudi on prišel igrat šah v Slovenijo. Je sorodnik ene od učiteljic na naši šoli, s katero se dobro razumem, zato sem jo vprašal, kaj je sedaj z njim. Rekla mi je, da je še vedno v Beogradu. Ko ponoči slišim bobnenje letal, ki letijo mimo nas bombardirat Srbijo, se večkrat spomnim na njega. Ka-.ko hudo mu mora biti, ko se dan za dnevom skriva v zaklonišču, namesto da bi živel svobodno in brez strahu. Hudo mi je, ko gledam otroke s Kosova, ki so morali zapustiti svoje domove. Hudo mi je tudi, ko se spomnim otrok v Srbiji, ki še irnajo svoje domove, pa živijo vsak dan v strahu, kdaj bo padla bomba na njihov dom. Mislim, da si vsak otrok in vsak človek zasluži varen, topel in lep dom. Le zakaj odrasli večkrat ne poslušajo otrok? Če bi slišali otroški jok, če bi upoštevali želje otrok, če bi se tudi od nas česa naučili, bi bil svet lepši. JERNEJ BUZETI, 6. C OŠ III M. SOBOTA P. S.: Jernej je s tem spisom sodeloval na natečaju za otroška likovna in literarna dela, ki ga je razpisala Mestna občina Slovenj Gradec v počastitev dneva OZN. Posebna žirija ga je uvrstila med tri najboljše literarne prispevke in to je seveda pomenilo tudi osvojitev najvišje nagrade. Vsekakor je to zanj veliko priznanje. Čestitka pa velja tudi njegovi mentorici Mariji Gerenčer. (J. G.) http://www2.arnes.sl/*’ddmsmsls/ Dijaški dom Murska Sobota deluje že od leta 1925. Leta 1959 je bil prvič prenovljen, leta 1978 pa so sezidali še prizidek. Stari del dijaškega doma ima 10, novi del pa 80 sob v štirih nadstropjih. Poleg sob sta v posameznem T J /A 9» 7W nadstropju še dve učilnici. Dijaki imajo v domu na voljo tudi knjižnico s čitalnico, trimski kabinet, pred dijaškim domom pa lepo urejeno okolico z več igrišči. http://www.pms.findhers.com/ Pomurje je končno dobilo stran, kjer na enem mestu lahko najdejo informacije o dogajanjih na skoraj vseh področjih, koledarje prireditev, prav tako pa berejo o popotovanjih prebivalcev pokrajine ob Muri. INTERNET 1 http://www2.arnes.si/*’jpotoc/internet/ Zgodovina interneta, Kaj potrebujemo za dostop do interneta, Omrežne nastavitve vWindows '98, Priprava omrežja na klic, Kaj ponuja internet?, WWW-svetovni splet, Sprememba privzete strani, Brskanje po internetu?, Kako dodajamo stran med priljubljene? ... http://www.slo-zeleznke.si/ Uradna stran Slovenskih železnic, na kateri lahko najdete najrazličnejše podatke o Slovenskih železnicah pa tudi dinamični iskalnik za vozni red v notranjem prometu. Naslov in oceno vaše najljubše strani svetovnega spleta, tudi če ste jo izdelali sami, lahko predlagate tudi vi. Naslov naše elektronske pošte je: vestnik@eunet.si. Zadeva: Varna povezava. Prvošolci nam pišejo JELEN JESEN JE LETNI LAS. KO OPPAM LISTJE. VNW NABIRAMO JABOLKA IN UMSKE. 21 VALI SE PRIPRAVLJAJO Nk ZIMO. SARA ■ VWMR Tjft^ MALA <%>LA A' 6 T k ( C A Lep kulturni dan Pred kratkim smo imeli kulturni dan. Z avtobusi smo se odpeljali na Ptuj, kjer smo si v gledališču ogledali predstavo Fant v avtobusu. Pripoveduje o fantu, ki ga je na njegov 12. rojstni dan zapustila mama. Potem je živel v modrem avtobusu s prijateljico Carolino, ki je skrbela zanj, saj je bil malo »nor«. Fant ni znal izgovoriti svojega imena in v prividih je videl mamo. Po predstavi je sledil pogovor z režiserjem, nato pa smo se še učenci poizkusili v uprizoritvi igre. Jaz in Uroš sva se pomerila v boksu, Miha pa je bil komentator. Zatem smo se peš odpravili na ptujski grad. Tam smo si ogledali muzej. V prvih treh sobah smo si ogledali značilne ptujske in okoliške maske. Naslednja soba je predstavljala viničarjevo pohištvo. V predzadnji sobi so bili instrumenti, v zadnji pa smo videli orožje iz nekdanjih časov. Vse to se mi je zdelo leP° nimivo. Kaj je ljubezen? Je nekaj zelo lepega, česar ne moreš kupiti. Prva ljubezen je kot vrtnica, ki zacveti in oveni. Ljubezen je zapisana v znalih po šolskih klopeh. NINA BALAŽIČ, 4. RAZ. Ljubezen je bolezen, ki doleti vsakega človeka. Ko si v puberteti, misliš samo na ljubljeno osebo. Ljubzen pokažeš na različne nači- Mednarodni naravoslovni tabor Učenci 6. b-razreda OŠ Sv. Jurij smo se skupaj z učenci 6. razreda OŠ Arany Janos iz Monoštra na Madžarskem udeležili tridnevnega naravoslovnega tabora ob Blatnem jezeru. Tema tabora je bila Rastlinstvo in živalstvo Blatnega jezera. Spoznavali smo torej tamkajšnje ptice, naravni vodočistilni sistem, ogledali smo si jezerski brlog, več Solze v očeh Šestošolci naše osemletke smo bili ob letošnjem tednu otroka dokaj aktivni. Pripravili smo kostanjev piknik in preživeli nekaj uric v naravi, v zavetju gozda blizu šolskega poslopja. Obiskali smo tudi varovance v domu ostarelih v Lukavcih. S pomočjo učiteljice smo jim pripravili krajši kulturni program, saj je bil letošnji teden otroka namenjen tudi sožitju med otroki in starejšimi. Tako smo z recitacijami in glasbenimi točkami popestrili dan varovancem doma. Marsikomu so privrele solze v oči. Gotovo so se spomnili svojih mladih dni, ko še niso bili odvisni od pomoči drugih. Ob slovesu so nas povabili, naj še pridemo. Obljubili smo, da ne bomo čakali do naslednjega tedna otroka. Vsak otrok, najstnik, odrasel človek bi moral znati reči, pa čeprav prvič in zadnjič v življenju: »Rad te imam!« MOJCA KOSI, 6. A OŠ I. CANKARJA LJUTOMER Človek Človek je kot vreme: danes se smeje, jutri se joče. Človek je kot bilka, je kot roža in je kot cvet. Človek je vladar svetu! Je kot vino, bolj je staro, bolj je fino ali pa tudi ne, he-he-he. Človek je kot slika, čudežev nešteto ga mika. Človek je kot strup, moti ga vsak hrup. JASMINA VAUPOTIČ, 5. A OŠ GOR. RADGONA Nekoč in danes ^biskali smo muzej Ralo v Rado-merju. Gospod Primec nam je pokazal stare »krničke«, voz in sejalnike. Nekoč so imeli lesena orodja, zdaj pa so že kovinska. Od delu z lesenimi orodji so se kmetje več pogovarjali, peli in se zabavali. Sosedje so si tudi pomagali pri delu. Zdaj brnijo traktorji in drugi razno razni stroji. Z njimi dela večinoma samo en človek. Prej pa so vlekli voz, plug ali drugo orodje konji, voli in krave. Meni so bili v muzeju najbolj všeč ključi. MITJA ŽNIDARIČ, 2. B OŠ C. GOLARJA LJUTOMER ne: z lepimi besedah 3 sePo- Če se dva zares |>■ t ’glasbenovsebinski plati sta . Vajoči skladbi Sebi Hobby C banda in Potovanje skupine l ^ni, Orleki pa so uglasbili pe-k Rafcbluz našega donedavne-dinarskega sodelavca, pe-lri Pisatelja Milana Vincetiča. ^cer pa tokrat glasbena kako-ni v prvem planu, ker sta air^^jša 'deja in Pr°iekt-Feri Cek je na zadnji strani zgo- ščenke zapisal: »Obširna je duhovna geografija Prekmurja. Pesmi so njena samotna in tiha razvodja. Zato naj to ni izbor, temveč le poročilo s sprehoda.« Vsekakor je to bistvo, ki bo zadelo svoj cilj, če se bo tudi drugim v Sloveniji in v bližnji tujini zazdelo, da Daleč je... niti ni več tako daleč. Zgoščenka, ki jo je zelo estetsko oblikovno uredil Vasilij Kozar z naslovno fotografijo Miška Kranjca, je bila posneta aprila in maja letos v studiu KUD Svetinje. Izšla je v nakladi tisoč izvodov, v oktobru jo je natisnil Racman Audio Video Studio iz Ljubljane, spremna besedila in ovitek pa Eurotrade Print, d. o. o. iz Murske Sobote. Glasbeni producent je bil Tomaž Rauch, glasbeni urednik Bojan Kos, tonski mojster Robert Petra-novič, mastering pa se je zgodil v pisma, vaša čustva, vaša mnenja! Senca človeka Mrak se spušča nad mestom, gledam čez okno z mislijo, kako mi življenje propada. Toda kaj naj sedaj storim, sedaj, ko so mi vzeli vse, kar sem imela in kar sem ljubila?! Vsak svoj trenutek prepuščam svojim solzam, ki me tolažijo v teh nočeh. Zavedam se, da so mi ostali le spomini, ki me najbolj bo- lijo. To so spomini na nepo- liju. iu OU opumuM •—r- bhe dneve in noči, na veselje, spomini na človeka, ki mi je po življenje, človeka, ki mi je bil senca, senca mojega zivjenja, dar tega človeka sedaj tu ni več. , . Oh- n ”■ on ie bil edini, ki sem ga ljubila in ga še se aj ju , l Sel je brez pozdrava, brez vsega. Pustil mi je edino sporni । Up3nja. 0N n Sedaj, ko gledam v zvezde, se sprašujem, katera zvezda je D^h, ko bi le vedela, bi venomer gledala le v to zvez o. Ven । ''P16, boli, kait' nis'se niti P°slovil- odšel si’ ne da. '„^7 ’ ^ai naj storim, ko tebe več ne bo, kako naj se znaj e teh6' Pustil si me samo- in čeprav se večkrat sprašujem, 8$^’ nibče ne odgovori. Veliko mi pomeniš in ze o ep ’vrni se, prosim. , . . _ n„ daij°b°9' vrni mi ga, potrebujem ga. Ne vem, kako bom na evala pot brez njega. . . r^ V6čkrat pomislim in sprašujem sebe, ali bom im ’’da zdržim, ali pa bom odšla za njim. Natalija PS.; To 2 *9°dbo in še dve drugi, ki ju bomo objavili v enih od naslednjih Iptično P°slala naaa mdna bralka Natalija. S tem si je tudi zaslužila j storj t a?rado' vendar pa žal ni pripisala svojega naslova, zato, Nataši Pa š° čirnpreT da bomo vedeli, kam naj ti nagrado pošljemo. Vsi ’ ^kšnae naprei sodelujte pri oblikovanju vaše strani, kjer se bo našla < nagrada za zelo dobre in domiselne ideje ter pisma. Uglasbena prekmurska poezija ; Napovednik koncertov Zgoščenka Daleč je Far awa soboškem Sunny recordsu. Izid CD-ja so poleg omenjenih podprli še: Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj, Zveza Slovencev na Madžarskem iz Monoštra, Kulturno društvo Člen 7 za Avstrijsko Štajersko iz Gradca, občina Moravske Toplice in Zavarovalnica Triglav, OE Murska Sobota. TOMO KOLES ■ Recital Slomšek to nedeljo pri Negovi Avtor napovedovalec Tilen Skubic nani slovenski televizijski napovedovalec in voditelj Tilen Skubic je avtor in izvajalec recitala Slomšek med nami. Recital je oris življenja in dela velikega slovenskega narodnega buditelja in škofa Antona Martina Slomška, prepleten z odlomki iz njegovega bogatega pesniškega in pisateljskega opusa. A. M. Slomšek je prvi slovenski svetnik, reformator slovenskega šolstva in ljudski pedagog. Tilen Skubic je z recitalom premierno nastopil 24. novembra 1995 v Razkrižju in nadaljeval turnejo po različnih krajih Slovenije. Gostoval je tudi med zamejskimi Slovenci v Italiji, kjer je recital posnel tudi za RAI, zdomci v Nemčiji, kjer ga je posnel za ZDF in ARD, izseljenci na Hrvaškem in v Sarajevu, pa tudi v Torontu in Hamiltonu v Kanadi. Z recitalom je nastopil že več kot 355-krat, kot uspešnica leta pa je izšla tudi kaseta recitala pri ZKP RTV Slovenija in bila prodana v srebrni nakladi. Recital je posnel tudi za igrani program Radia Slovenija. Doma in v tujini je doživel odlične kritike tako pri občinstvu kot stroki, poslušalo pa ga je več kot 200 tisoč ljudi. Tilen Skubic je bil za svojo vrhunsko umetniško interpretacijo recitala imenovan za nagrado Prešernovega sklada za leto 1998 in za Župančičevo nagrado leta 1999. Zaradi izrednega zanimanja slovenska turneja recitala Slomšek med nami še traja, po Črni na Koroškem, Javorjah, Koprivni, Mar-tjancih, Knežaku, Oplotnici, Ma-lahorni, Gorici, Slivnici, Zgornjem Tuhinju, Stranjah m Zgornjem Leskovcu pa Tilen Skubic prihaja to nedeljo, 28. novembra, k Negovi, kjer bo v župnijski cerkvi nastopil ob 8. in 10. uri. Tam bo mogoče za 1500 tolarjev tudi kupiti kaseto z recitalom. r gStjgg % 080 1234 MMK« OJ 5KT O BUtZPlAitN Klic - VSAK DAN OO IZ1 DO 20" Obupanka Kako me bo opazil? Kmalu bom stara 13 let, zaljubljena pa sem v fanta, ki je star 21 let. Poskusila sem že vse, od pogovora do raznih ljubezenskih pisem, vendar mi on odgovori zmeraj enako. Npr.: da ima drugo, da nisem dovolj lepa, da me ne mara... Prosim, pomagajte mi. Ne vem, kako naj si pridobim njegovo ljubezen. P. S.: Že večkrat je bil pri meni. Počuti se tako domače. Prosim, pomagajte mi! Draga Obupanka! Svetujem ti, da se čimprej začneš ozirati za drugimi fanti. Ta fant, ki ti je tako všeč, sploh ni vreden tvojih pogledov, kaj šele misli. Kar nekaj let je starejši od tebe, verjetno je imel že nekaj punc, zato je čisto mogoče, da te samo izkorišča (le zakaj sploh hodi k tebi, če do tebe nič ne čuti?). Upam pa tudi, da se vsaj toliko ceniš, da ne boš zgubljala časa z nekom, ki ti govori, da nisi dovolj lepa, sploh pa, če ti je povedal, da ima drugo punco. Pri ljubezni ne gre za prepričevanje nekoga, naj se zaljubi vate. Če bi bil zaljubljen vate, bi ti to tudi pokazal. Njegovo ravnanje te nikakor ne sme spravljati v obup, sploh pa ne smeš imeti občutka manjvrednosti. Veš, draga obupanka, pri tvojih letih potrebuješ mlado, nedolžno ljubezen, ki se začne s pogledi-in prvimi sramežljivimi poljubi, pri tem pa boš takoj vedela, da oba čutita enako. Ljubezni si ne moreš kar tako pridobiti, zato bodi to, kar si, sproščeno se pogovarjaj s fanti in ljubezen te bo že poiskala. Še vedela ne boš, kako. Ljubljana 25. november: Auldridge, Bennett &Gaudreau, Studio 14-RSL 29. november: Vlado Kreslin, Cankarjev dom; gost: Allan Taylor 3. december: Plavi orkestar, Hala Tivoli 7. december: Branka Božič, Kulturni hram Moste ' 8. december: Public Enemy, Hala Tivoli; predskupina: Black Twang Maribor 4'. december: Djordje Balaševič, Tabor Gradec 25. november: Andreas Vollenweider, Orpheum 27. november: Paul Young, Orpheum Zagreb 25. november: Festival nove japonske glasbe, KSET; predskupina: Ruins 30. november: Paul Young, Tvornica Dunaj 25., 26. in 27. november: Riverdance (Liffey Company), Stadthalle 27. november: Festival nove japonske glasbe, RHIZ 27. november: Ruins, RHIZ 29. november: Barry White, Libro Musič Hall 29. november: Earth, Wind & Fire, Libro Musič Hall 30. november: Cher, Stadthalle 1. december: Paul Young, Metropol Miinchen 26. november: Ben Folds Five in Travis, Colosseum 1. december: Pet Shop Boys, Zenith 2. december: Ani DiFranco, Muffathalle 2. december: Survivor Feat. Jimi Jamison, Nachtvverk Milano 25. november: Therapy?, Binaro Zero; predskupina: Rico 25. november: JetsTo Brazil in Euphone, Garibaldi 28. november: Molotov, Binaro Zero 29. november: Grandmaster Melle Mel in Sugar Hill Gang, Binaro Zero I Peter! Kamor pogledam - tvoj obraz. Karkoli sanjam - samo ti in jaz. Ta obraz je tvoj, a ti ne veš, da moje srce joče za teboj! Tina Gregorju! Spet bliža se pomlad, morda boš tu, morda te ne bo, končno cvet se bo odprl, ptiček na veji vesel bo zapel, morda boš tu, morda te ne bo, vesela bo trata spet zelenela, morda bo cvetela, morda bo venela ali bo samotna ali vesela. A jaz, kaj bo z menoj? Živela bom za trenutek, ker morda se splača, morda boš osamljen, morda boš vesel, ali boš prišel, to mi povej, a vedi, za vedno v mojem spominu boš ostal! o 22 DOBRO JE VEDETI 25. november 1999, OVEN BIK DVOJČKA RAK LEV DEVICA TEHTNICA ŠKORPIJON STRELEC KOZOROG VODNAR RIBI NE Ona: V zapleteni osebni zadevi se boš ravnala predvsem po svojemu občutku, čas pa bo povedal, ali je bila odločitev prava. Toda nikar se preveč ne zanašaj na svojo srečno zvezdo, raje si srečo prisluži. On: Zaradi poslovnih interesov se boš znašel v precej kočljivem ljubezenskem položaju. Poskusi se raje malo razvedriti, saj ti lahko pretirana resnost prinese kvečjemu še večjo zmedo in nezaupanje. Ona: Prijeten konec tedna bo znak, da so se tudi tebi začela odpirati prava vrata. Nikar se ne boj, ampak sprejmi izziv, ki ti ga bo ponudil prijatelj. Iz tega bo še nekaj nastalo, vsekakor pa se boš odlično zabavala. On: Ni dovolj samo imeti zdravo pamet, potrebno jo je tudi znati uporabljati. Vsi okoli tebe so že zdavnaj obupali, ti pa še vedno rineš z glavo skozi zid. Raje se poskusi zbrati in pogledati stvari realneje. Ona: Nekaj noči ne boš imela pravega spanca, saj je pod pepelom preteklosti še vedno nekaj tlečih isker. Prijatelji te bodo sicer povabili na zabavo, vendar boš konec tedna preživela na povsem drugačen način. On: Čeprav ti gre v tem trenutku kar najbolje, bi bilo koristno, da bi poskrbel tudi za prihodnost. Prav nobena stvar ni tako stabilna, da bi se ne uspela pokvariti. Toda predvsem brez kakršnekoli panike. Ona: Pripravi se na neljubo spremembo, ki bo dodobra zmedla tvoje ljubezenske načrte. Na dan bodo privreli občutki ljubosumja, ki pa ti lahko samo škodujejo. Najbolje bo, da poskusiš ohraniti kar se da mirno kri. On: Še vedno se ti obeta prav zanimiva investicija, toda bolje bo, če se boš vsaj malo podvizal. Tudi druga stran je zainteresirana predvsem za dobiček in do tebe ne goji nikakršnih sentimentalnih čustev. Ona: Čeprav bo vse skupaj kazalo na popolno polomijo, boš iz celotne ljubezenske avanture potegnila kar največ, predvsem pa kopico izkušenj za prihodnost. Nikar ne izpusti ugodne priložnosti za lahek zaslužek. On: Sodelavec ti bo predlagal zanimivo preusmeritev, ki ti lahko zagotovi varnejšo finančno prihodnost. Seveda bodo za to potrebna odrekanja, ki bodo posegla tudi na tvoje intimno področje. Ona: Zadovoljstvo, ki ga boš občutila, ti bo nadomestilo vsa odrekanja, ki si jih vložila v dosego želenega cilja. Toda nikar se ne uspavaj, saj ni nič večno, predvsem pa to velja za čustva tvojega partnerja. On: Spomin na preživeto bo preveč živ, da bi se ti uspelo otresti misli na njo, ki si jo izgubil. Telefonski klic ti bo sicer delno pomagal, za kaj več pa enostavno ne boš zbral poguma. Res škoda, morda pa ... Ona: Zaupala se boš prijateljici in skupaj bosta vendarle uspeli najti izhod iz trenutne krize, ki te preganja. Toda šele prijetna družba in romantičen pogled neznanca ti bodo pregnali vse črne misli. On: Kar si iskal, to si tudi našel. Vprašanje je le, ali boš uspel nastalo situacijo tudi popolnoma izkoristiti ali boš ponovno pobral samo smetano, nato pa raje previdno odšel. Bilo bi res škoda ... Ona: Čustva ti bodo pokvarila načrte za konec tedna, vendar bo, gledano dolgoročno, to prav izjemna ‘naložba’. Nikar ne dopusti, da se ti vse skupaj izmuzne iz rok. Prijeten večer se bo prelevil v še prijetnejšo noč. On: Še vedno pogrešaš nekdanji mir in varnost, čeprav si venomer dopoveduješ ravno nasprotno. Sicer se boš poskušal zakopati v posle, a ti to ne bo prav nič pomagalo. Pojdi raje v družbo in se zabavaj. Ona: Zaupaj tistemu, čigar zaupanje bi si rada pridobila. Tvoja napaka pa je predvsem v tem, da prevečkrat reagiraš trezno in preračunljivo, partner pa pričakuje tvoja čustva. Potrebno se bo prilagoditi... On: Naletel boš na nasprotnika, ki ti bo v marsičem kos. Vse skupaj boš vzel kot še enega od izzivov. Za partnerja pa nikar ne skrbi, saj se bo konec tedna vse skupaj izteklo presenetljivo ugodno. Ona: Pozorno se ozri okoli sebe in odkrila boš marsikaj, karti bo ogrelo srce. Presenetil te bo prijeten svetlolasec, ki pa mu ni preveč verjeti. Toda vseeno se boš kar prijetno zabavala, zraven pa se še marsičesa naučila. On: Zaradi stvari, ki si jih naredil, te nekdo občuduje, ker pa si priznal tudi svoje napake, je to le še dopolnilo tvoj dober vtis. Sprejmi povabilo, saj se ti obeta nekaj, česar doslej še nisi doživel. Le tako naprej! Ona: Nepričakovan pripetljaj bo povzročil, da boš na nekatere ljubezenske zadeve gledala povsem drugače kot doslej. Nad to spremembo bodo začudeni tudi tvoji prijatelji, predvsem pa oseba, ki ji bo vse to tudi namenjeno. On: Izogibanje obveznostim pomeni včasih tudi sprijaznjenje z osamljenostjo. Namesto da se sam sebi smiliš, se raje odpravi v veselo družbo. Nekdo že precej časa čaka na priložnost, da se ti približa. Ona: Trpela boš zaradi neutemeljenega ljubosumja, potem pa se bo vse skupaj pojasnilo in v tvojem življenju bosta ponovno sreča in zaupanje. Toda vseeno se zamisli nad svojo preveliko vročekrvnostjo, ki te lahko še pokoplje. On: S pretiravanjem lahko preslepiš marsikoga, vendar pa ne tistega, ki te že pozna. Raje odkrij svoje srce in težave, saj boš tako kaj kmalu opazil, da si v svojih stiskah vse prej kot.osamljen. Dekongestive uporabljajte v najmanjših učinkovitih odmerkih (3-krat dnevno 1-2 kapljici 3 dni) in le kadar je nujno. Glukokortikoidi Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti Kapljice in pršila za nos (2) ot sem povedala že zadnjič, se pri odpravljanju zamaše-nosti in srbenja nosu, kihanja in smrkavosti danes večinoma predpisujejo in uporabljajo kapljice in nosna pršila, ki vsebujejo spodaj opisane, po delovanju specifične zdravi- lne učinkovine. Dekongestivi Dekongestivi so zdravila, ki zmanjšujejo oteklost sluznice in zavirajo nastajanje sluzi ter tako pomagajo očistiti zamašene nosne prehode in sinuse. Če gre za navadni prehlad, ni treba zdraviti z dekongestivi. Pogosto je učinkovito domače zdravljenje: vdihovanje pare, lahko pa vodi dodamo tudi kakšno eterično olje (mentolovo ali evkaliptovo) in inhaliramo skozi nos. Kadar pa to ni učinkovito in pomeni nezdravljena otekla sluznica nevarnost za okužbe srednjega ušesa ali sinusov, uporabimo dekongestive. Praviloma jih uporabljamo v kapljicah za nos (lokalni dekongestivi), redkeje v obliki tablet. Kadar okužba ali alergija povzročita razdraženost nosne sluznice, se žile v nosni sluznici razširijo, to pripelje do kopičenja tekočine v okoliškem tkivu in spodbuja čezmerno nastajanje sluzi. Dekongestivi, med katere spadajo efedrin, nafazolin, oksimetazolin in jih večinoma dobite brez recepta, delujejo tako, da ožijo žile, kar zmanjša oteklost sluznice v nosu in sinusih ter prinese olajšanje v nekaj minutah. Opozorilo! Dekongestivi so namenjeni le lajšanju akutnih težav, ki so posledica prehlada.’Ne smete pa jih uporabljati za kronične težave zaradi alergijskega ali nealergijskega rinitisa. Uporabljate jih lahko le tri dni zapored! Če po dolgotrajni uporabi dekongestive nenadoma ukinemo ali jih čezmerno uporabljamo, lahko pride do kronične zamašenosti, oteklosti in razdraženosti nosne sluznice, kar zdravniki imenujejo »medikamentozni rinitis«. Dekongestivi lahko povzročijo tudi navajenost, poslabšajo visok krvni tlak, povzročajo pospešen srčni utrip in drhtenje, zato morajo biti bolniki s srčnimi boleznimi in čezmerno dejavno ščitnico še posebno previdni. Nasvet! Gre za učinkovine, ki vgrajene v kapljice ali pršila za nos zmanjšujejo vnetje lokalno, torej na nosni sluznici. Najučinkovitejši so za odpravljanje težav, ki so posledica alergijskega ali nealergijskega rinitisa ter nosnih polipov. Mednje spadajo budezonid, beklometazon, mometazon, flutikazon ter flunizo-lid. V glavnem so vsi v obliki nosnih pršil in jih dobite samo na recept. Uporabljati jih je treba vsaj teden dni, da pride do polnega učinka, ne pa samo tedaj, ko se pojavijo simptomi. Slaba stran teh nosnih pršil je, da lahko povzročajo ki- d.d MURSKA SO0OTA SLEZOVE KORENINE hanje, pekoč občutek v nosu in neprijeten okus v ustih. Kromolin (natrijev kromoglikat) Na recept lahko dobite tudi kromolin v obliki kapljic, ki je najučinkovitejši za preprečevanje kihanja in težav z nosom, ki jih povzročijo blage do srednje hude alergije. Z uporabo je treba pričeti že 4 do 6 tednov pred začetkom alergijske sezone. Tudi kromolin lahko v redkih primerih povzroča kihanje in draženje nosne sluznice. Ipratropijev bromid Tudi ta učinkovina, vgrajena v nosno pršilo, zmanjšuje izločanje tekočega izcedka iz nosnih sluznih žlez v primeru alergijskega in nealergijskega rinitisa. Kot stranski učinki se lahko pojavijo suh nos, suha usta in žrelo ter pekoč občutek v nosu. Pršilo lahko dobite samo na recept. Levokabastin Gre za močan in hitrodelujoč antihistaminik (antialergik) z dolgotrajnim delovanjem, ki se v obliki nosnega pršila ali kapljic uporablja za ublažitev znakov pri tipičnem alergijskem rinitisu. Fiziološka raztopina Na voljo je brez recepta, v obliki kapljic ali pršil za nos, uporabljate pa jo lahko brez omejitve, dokler je potrebno. Blaži blago zamašenost nosu, utekočini sluz in na nosni sluznici preprečuje nastajanje krast. Ker neželenih stranskih učinkov ni, se priporoča za odpravljanje težav z za- mašenostjo nosu zlasti pri dojenčkih in otrocih do 2. leta starosti. Slezove korenine Tako kot fiziološko raztopino lahko uporabljate brez omejitve tudi vodni izvleček iz slezovih koreninv obliki kapljic za nos. Le-te vsebujejo blažilne sluzi, ki prekrijejo nosno sluznico in jo tako ščitijo dražljaji in izsušitvijo, obenem P® tudi mehčajo nabrano sluz v nosnih kanalih in olajšajo njeno odtekanje-Ker nimajo stranskih učinkov, se priporočajo za vse starostne skupi ne> še zlasti pa za naše najmlajše. Ker način uporabe kapljic i'1 pr šil za nos marsikomu povzroča težave in vzbuja negotovost, se o pravilni uporabi teh pripravkov posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom v lekarni, kajti le takobotera Pija z njimi učinkovita in varna. ANITA RITO" * MAG.FA^1 Združenje potrošnikov Pomurja svetuje Poškodovan hladilnik ospa se je odločila za nakup novega hladilnika. Zaradi preurejanja stanovanja je ostal nekaj tednov zapakiran. Po preselitvi so ga odpakirali in ugotovili, da so vrata hladilnika poškodovana. Kdaj je poškodba nastala, ni vedela, najve- rjetneje pa pri nalaganju oz. prevozu. Sprašuje nas o možnosti za odpravo napake oz. kako naj ravna? Po zakonu o varstvu potrošnikov ima potrošnica pravico, da v prodajalni, kjer je bilo blago kupljeno, ob morebitni napaki na blagu zahteva odpravo napake ali zamenjavo izdelka z novim ali vrnitev kupnine ali vrnitev dela plačanega zneska v so- razmerju z napako. Pri vidnih napakah mora potrošnik svojo zahtevo sporočiti podjetju v 8 dneh po prevzemu blaga, pri drugih napakah pa v enem letu po prevzemu blaga. Kot lahko ugotovimo, je gospa že zamudila zakonski rok za rekla- Branko ČASAR, kuharski mojster v hotelu Diana Sojina kremna > juha * Goveji zrezki v čebulni omaki Gratinirani skutni rezanci Grahova solata Medena rulada Sojina kremna juha 200 g sojinih zrn, 20 g česna, 60 cl mleka, 60 cl goveje juhe, 30 g masla, 100 g kruhovih kock Sojina zrna skuhamo v slani vodi, odcedimo in pretlačimo. Na maslu prepražimo sesekljan česen, zalijemo z mlekom in juho (če juhe nimamo, zalijemo z vodo in dodamo jušno kocko), dodamo prepasirano sojo, popramo in solimo. Prevremo, gladko razmešamo in pred serviranjem dodamo opečene kruhove kocke. Goveji zrezki v čebulni omaki 720 g govejega stegna (4 zrezki), 8 cl olja, 200 g čebule, 10d vina, 30 cl goveje juhe, 10 g moke, 10 g gorčice, sol, poper Zrezke potolčemo, solimo in popramo. Olje segrejemo in na njem opečemo zrezke, ki smo jih prej z ene strani pomokali. Zrezke damo v drugo posodo. Na isti maščobi prepražimo na lističe narezano čebulo, zalijemo z vinom in govejo juho. Dodamo zrezke, gorčico in dušimo do mehkega. Gratinirani skutni rezanci 240 g širokih rezancev, 3 cl olja, 50 g masla, 20 g moke, 15 cl mleka, 2 jajci, 240 g skute, sol, poper, muškatni oreh V lonec nalijemo dva litra vode, olje in solimo. Ko voda zavre, zakuhamo široke rezance in kuhamo toliko ■ ■ a nrevz®'"3 macijo vrat, saj je oa nilo že več kot 8 dni. SK® svetovali, da kljub zamu iP^aVo napiše dopis in prosi za :prim^ napake. Imeli smo žen® ^1° rov, ko je podjetje po^ nafr-voljo« ali zaradi dobrega' me tudi takšno reklamah korist potrošnika. soVpo- Uradne ure za strank® in nedeljek in sredo od 9-15.do17.ure,v Pete\°gg faks: 12. ure. Tel.: (069) (069) 349 391, Trg 207, 9101 Murska S®b°n.,*pNE andr^ časa, da sredina ostane čvrsta. Odcedimo m r mo s hladno vodo. • ^pra' Posebej pripravimo omako. Na maslu svetlo P 0 žimo moko, zalijemo z mlekom in gladko raz Malo ohladimo. Nato primešamo rumenjak®’ solimo, popramo, odišavimo z muškatnim °r po-Primešamo rezance in sneg iz beljakov. D® . ^0 maščen pekač in pečemo v’pečici 20 min °C. Grahova solata M 250 g kuhanega graha, 2 jajci, 300 g P3^ 5 d 100 g šampinjonov, 5 cl vinskega kisa, 5 d majoneze, 6 cl kisle smetane, sol, popah Jajca trdo skuhamo in olupimo. Paradižnik pinjone narežemo na kocke v velikosti graha. skledo, dodamo grah in premešamo. PdčiP,°' Posebej pripravimo preliv. Kis po okusu ra^e dodamo olje, majonezo, kislo smetano, so" pramo. Vse skupaj z metlico dobro premeša lijemo po solati, ki jo obložimo z narezanim1 jajci. Po vrhu potrosimo sesekljan peteršilj- Medena rulada 5 3 jajca, 100 g sladkorja, 60 g medu, 150 9 g sode bikarbone, 3 g cimeta ba 1400 Krema: 20 cl mleka, 30 g pšeničnega zdro margarine, 120 g sladkorja v prahu dobt° Jajca in sladkor penasto umešamo. Ko z sodo-naraste, dodamo med, moko - pom053" ^nio-bikarbono in cimetom - in vse narahlo Z Pekač obložimo s papirjem in ga tanko na ^s(0 -maščobo. Nanj enakomerno razmaze ^0 približno za 1 cm debelo. Pečemo 20 mi »kism° °C. Ko je testo pečeno, ga zvrnemo na P ^^g^ariim0 ga potresli s sladkorjem v prahu. Previdne papir, na katerem se je peklo testo. Z n° rula^° še vroče testo zvijemo v rulado. Oh ai zVjjemO 'n. odvijemo, namažemo s kremo, ponovn potresemo s sladkorjem v prahu. ,rob. Kos® Krema: Mleko zavremo, vanj zakuhamo s|adk° zgosti, odstavimo in ohladimo. zdrob irl penasto mešamo do polovice, nato do ^gmo-mešamo toliko časa, da dobimo penas za zdravje in dobro počutje Kil, 25. november 1999 INTERVJU/OGLASI Portret prvega Brazilca pri Muri Denio: »Rad bi prišel v brazilsko reprezentanco Beprav je Denio star komaj 20 let - rodil se je 21. septembra 1979 v mestu Volta Redonda v brazilski zvezni državi Rio de Ve Janeiro - in je v Murski Soboti odigral le eno prvoligaško pr-SQ 6no srečanje, se o njem veliko govori, ker je očitno, da gre za odk ne9a naPadalca, ki odlično obvlada žogo in se zna izvrstno atrak'7^1 Včasih se zdi, da ga med tekmo zanese in poskuša z odi .Cl|am' (škarjice, lob, strel na gol z ležečega položaja), vendar to "° zan'ka: »Ne, ne, na občinstvo ali trenerja nikoli ne poskušam h '1 vtisa- O tem sploh ne razmišljam. Ko dobim žogo, avtomatsko lm tisto, kar mi najprej pride na misel.« Jegovo polno ime je Denio Mo- He Medeiros, kar je po-gov n°' saiPravi, da 50 9a ob Hi6" ^^Pnhodu v Mursko Soboto । eri novinarji napačno zapisova-p|Je9°vi nogometni začetki so ti-pi^.0 brazilski: začel je igrati na 1 'n na ulici. »V Braziliji vsi tako Hejo. |graj0 povsod, tudi na ce-6rza Brazilce obstaja samo en H ' n°9omet.« Vedno je igral na pj u napadalca, njegov prvi klub Ifen DesPortiva iz mesta Vitoria, s] enio živi še danes. Tam je do-svoji karieri dosegel največ kov, a se natančno ne spomni .^iko, saj je bilo to že pred da-“i leti. je sledil prestop v slavni to ' ga Evropejci najbolj poz-^■^lamengo iz Ria de Janeira. ^jljubši brazilski klub je Vasco in za njega navija tudi moj /^ko da je bilo doma, ko sem ^resu Flamenga proti Vascu, 'roče in napeto. Sedaj Flamen-k6 bo več to, kar je bil, saj so ^aria zadnjič v polnočnih urah k^^ki v disku in mu je predse-da lahko zapusti klub. Homana ne moreš izključiti iz ^Im"’ ker 16 on Praktično nje-nik. Romario je še vedno ve- liko ime.« Od igralcev najbolj občuduje Edmunda, ki smo ga lahko na naših malih zaslonih gledali lani v dresu Fiorentine v italijanski seriji A: »Ampak Edmundo igra v Braziliji čisto drugače, ker igra zanj ves Vasco da Gama, vzpodbuja pa ga tudi cel štadion.« Tako kot Edmundo bi tudi Denio na vrhuncu svoje kariere rad zaigral v brazilski državni reprezentanci: »Vem, da bo to izredno težko, ker je veliko odličnih brazilskih nogometašev, ampak lahko rečem, da je moj končni cilj, nekega dne zaigrati v izbrani brazilski selekciji.« Na komentar kolege Jureta, da naj os- | tane v Sloveniji še pet let, zaprosi za slovensko državljanstvo in zaigra za izbrano slovensko vrsto, Denio na j najino rahlo presenečenje te možnosti niti ni izključil: »Zakaj pa ne? Vse je mogoče. Tudi v nemški reprezentanci igra Brazilec, enako tudi v belgijski, kjer je napadalec Luis Oliveira, lani član Fiorentine, letos pa Cagliarija. Tako da to ne bi bilo nič novega.« Tekmo Slovenija - Ukrajina je gledal po televiziji in zanimivo je, da mu je med najinim pogovorom že ušlo, da so »naši« igrali dobro in dosegli srečni drugi gol, čeprav se je takoj popravil, češ »Slovenija« je 23 igrala dobro. Ampak to kaže, da se pri nas počasi že začenja počutiti domače (ve že fraze, kot so »nema problema« in »nega pejnez«), le če ne bi bilo tega hladnega vremena: »Doslej je bilo še dobro, ampak prvi dan, ko je začelo rahlo snežiti, pa je bilo že zelo mrzlo. Sam snega v Braziliji še nisem.videl, ljudje tukaj pa mi pravijo, da bo odslej še hujše. Sreča, da bomo imeli kmalu enoinpol-mesečni odmor, tako da se bom medtem vrnil domov v Vitorio, kjer bo takrat ravno vrhunec poletja.« Mura doslej ni imela sreče Neugodne vremenske razmere je doživel že na Škotskem, ko je igral za Glasgovv Rangers: »Odigral sem dve tekmi v prvem moštvu, preostalo pa v B-moštvu, ker je v Gla-sgowu toliko nogometašev, da je zelo težko priti v prvo A-enajsterico. Je pa bilo tam ligaško tekmovanje zelo naporno in fizično čvrsto.« Tako je bilo tudi na zadnjem treningu Mure, kamorDenio ni prišel naravnost iz Glasgovva, ampak je najprej poskušal srečo na Nizozemskem pri klubu AZ 67 iz Alkmaarja, vendar se je že na začetku poškodoval, tako da ni odigral nobenega srečanja, zato mu je njegov brazilski menedžer najprej priskrbel transfer v Barreira Futebol Clube v zvezni državi Rio de Janeiro, samo da ostane v formi. Od tam je sledil prestop k Muri in Denio priznava: »Če sem iskren, o Sloveniji najprej nisem vedel ničesar, tako kot ne drugi Brazilci. Brazilija je pač velika država, Slovenija majhna in daleč proč, tako da se o njej tam ne sliši ničesar. Ampak ko sem prišel sem, sem bil preše- nečen nad nogometom, ki se igra v slovenski ligi, za katerega menim, daje dober.« Tudi nad kolegi iz moštva je navdušen: »To so sposobni in spretni igralci, le Mura v zadnjih kolih ni imela sreče, tako da bi morala biti uvrščena višje na lestvici. Ampak mislim, da se bodo stvari s prihodom novega trenerja Milana Koblencerja, ki zna opravljati svoj posel, kmalu uredile. Kot napadalec sam ne morem veliko storiti, če ne dobim uporabnih žog, zato bo vse odvisno od dobre igre celotnega moštva. Moramo čimveč trenirati, ne samo fizično, ampak tudi taktično.« V hotelu Diana spi skupaj s Črnogorcem Pimo, s katerim se sporazumevata v angleščini, čeprav Denio, ki navija za Juventus, razume tudi italijansko, saj ima tam veliko prijateljev, eden od njih je tudi robustni nogometaš Milana Gennaro Gattuso, s katerim je igral skupaj pri Glasgovv Rangersu. Pri Muri je prijatelj z vsemi, najraje pa se druži še z Rističem, Talaberjem, Lukičem in Dvoršakom. V prostem času gre rad ven na kakšno pijačo ali plava v bazenu, čeprav pravi, da v Murski Soboti ni kaj veliko za početi. »Ampak to je za tako majhno mesto normalno in seveda se tudi na štadionu ne more zbrati ne vem koliko tisoč ljudi, ampak ti, ki pridejo, sov redu.« TOMO KOLEŠ FOTOGRAFIJE: J. ZAUNEKER Ko izvem, da je imel predsednik drisko, imam občutek, da bi lahko tudi jaz bil predsednik.” Dr. Lev Kreft, filozof Izbiramo osebnost, ki je rekla bobu bob in povedala največ. 79.990,00, ti 34.440,00 lip bled ■H® ms 32.990^ PHILIPS 2 glavi ŽS 1.590,00 venčki । I pomivalni stroj KENMORE art. 14800 skl »VOVAflER 81 7TK nemogoče je mogoče U KOVINOTEHNA Kurilno olje petrol VAM PRIPELJEMO Skladišče: j Murska Sobota 069 37 560 0 lahko kurilno olje r°čite po telefonu. Bencinski Servis: Rogašovci 069 57 025 . X nc,7da v vašem domu pesem gozda v vašem domu pesem gozda v vašem domu pesem gozao v vasen a Savel center, Cvetkova 2, Murska Sobota tel.-fax.: 069 22 942 25. november 1999, AMERIŠKI MESTO NA ODEBELJENI MLEČNI HRVAŠKA NEIMENO- PODŽIGANJE STACIO- SLOVENSKI DEL DEBLA VANA NARNI IZDELEK OGNJA IGRALKA OBALI NAD PANJEM OSEBA SATELIT (NINA) SLOVENSKA ATLETINJA KOVCA DEDEK AM.GLASBE- EMIL ZATOPEK BREZ- PROZOREN jajčnik IZRAELSKA ALKOHOLNA KREMEN TKANINA LUKA PIJAČA VOHUNKA VELIKO HARI MESTO V VESTNIK STAREM JV.AZUE EGIPTU PREGRADNA STENA IZ LAŽJEGA MATERIALA DOHODEK OD LASTNIŠTVA KUP SENA, ZLOŽEN LENART ŠETINC ZARADI SUŠENJA PASJA HIŠICA L AT. AMERI- ŠKI PLES NEKDANJA PLOŠČINSKA IZCEDEK IZ KAVČU- PREDMET, KI PRINAŠA SREČO ZDRUŽENJE DRŽAV SPOMLADAN. KOKOŠ kisenosi OKOLI VRATU_^ EDINI SIN (LJUBK.) SNOP, NIK (BOB) BOMBAŽNA RAY AVTOR: ŠTEFAN HAJDINJAK NEKDANJI SLOVENSKI NOGOMETAŠ CHARLES NAJVEČJI SLOVENSKI EPSKI PESNIK LEVI PRITOK RONE V JUŽNI FRANCIJI HRVAŠKO MESTO, ZNANO PO BURJI MESTO V NIKARAGVI (IZ: PAT * GALAMA) KRMAR NA ŠPORTNI JADRNICI TROPSKA RASTLINA DAVID SKUPINA VOZ OBLJMENA ŽENSKA, KI ŽIVI OD DELA DRUGEGA PEVCEV ENOVPREŽEN SAMOZADO- VOLJEVANJE SLAVNA IGRALKA ALI PEVKA NAJVIŠJI VRH PIRENEJEV VIDA JERAJ AZIJSKA KOZA Z DOLGO DLAKO KDOR GOJI AKVARIJU VODNE ŽIVALI V REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 11. 11. 1999 © PRIMOŽ ULAGA, ROBERT JARNI, AKIRA, INTER, V0- © ŽILO, DIV, ROMAN, KRAS, SH, SEPE, OHROVT, R0- © SOMAH, AFRODITA, RAVE, CEDEVITA, SREN, SAR-DES, ROMBON, KAN, TANJA, ŠOLNIK, PERŠAK, MO, RN, ANGINA, TORORO, TOBAK, OER, KOC, KIE- PURA, KOLINE, NRAV, SARASVATI, MARAŠ, OJNI-CA, ERA, LAŠČAN, STRD, MAJ, OKRA, DON, ČEKAN, RAK, IVICA, ALGORITEM, PUPIN. JENISEJ, ARICA, ALEMANDA, ACA, ETA, KASAI, ŽA, ATAIR ŠTIRI CA ZOFA, DIVAN PRAMEN RIMSKI POZDRAV RUSKA POČITNIŠKA HIŠA STIČNA TOČKA MOHAME- DOVA HČI ADENAUER OTOK PRI ZADRU ŠIMEK VINKO RADIJSKA STOJAN AUER (SMILJA) TRČENJE KONRAD OSJE GNEZDO BALKANSKI NAROD GLAVNI ŠTEVNIK NOVINARKA SAMOSTANA SKUPNOST PTICA UJEDA IVAN LUKAN PREDSTOJ- NIK SL.NOGOME- TAŠ (JANI) KRAJEVNA MESTO NA V.SIRIJE JAP.PISEC (TAK E O) KDOR OBIRA GORSKA SKUPINA V ITAL. AL P AH ANA ŠTOK AM.PISATE- LJICA NIN MESTO V ANGLIJI REKA NA MORAVSKEM SL.KOLESAR (VALTER) KUBANSKI VODITELJ NEBESNI SVOD MERA NEKD.SMUČ. SKAKALEC (VASJA) ANTON AŽBE AFRIŠKI VELETOK KRAJ BLIZU BOROVNICE capiR055 ROŽEVINA- STA PLOŠČICA NA PRSTIH Izžrebanci Vestnikove nagradne križanke: 1. NAGRADA V VREDNOSTI 10.000 SIT: Roman Donša, Cvetkova ul. 14, 9000 Murska Sobota 2. NAGRADA V VREDNOSTI 5.000 SIT: Ljuba Legen, Ulica F. Kozarja 34, 9241 Veržej 3. - 7. PRAKTIČNE NAGRADE: CB 0 0 0 >O ra E 0 o O CU “ >0 NEUMEN ČLOVEK NASAD OB HIŠI NEKDANJA SMUČARKA SCHNEIDER IVAN HRIBAR slovenski IGRALEC pOD«l* NADAV, NAPLAČILO Med reševalce bomo razdeli 1. nagrado v vrednosti 10.000 SIT, 2. nagrado v vre^n 5.000 SIT in 3. - 7. nagrado praktična nagrada. Pravilne rešitve pošljite na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 M. Sobota, s pripisom »nagradna križanka« do pelka 3. decembra l-^ Ime in priimek: 0 ra Naslov: ra To smo mi - družina snob RIŠE IN PIŠE: I. BANFI ■ (O N V5AKA DROŽIMA IMA ČRNO OICO. NA ŽALOST NITI ELITNI IN FINI SNOBOM NISO IZVZETI. MLAJŠEGA SINA LJUBKOVALNO IMENUJEJO KAR O«, Saša Karaš, Gederovci 13, 9251 Tišina Andreja Rudaš, Gregorčičeva 6, 9220 Lendava Marija Vogrinčič, Mali Bakovci 52, 9000 M. Sobota Rezka Sušnik, Moravci 17, 9243 Mala Nedelja Marcel Adamlje, Ulica Ernesta Kramerja 4, 1000 Ljubljana Metka smob, hčerka . je MaoeNLa in FOTOMODEL. OBČASNO NASTOPA TVDl V RLMIHn, o» i o £Kaj Ce tam g/tadi se vse se k cesti sift. ^Dvesto metftov me/ti kolesarska stega, najprijaznejši jesotcivo ahacsms. BRAT ATA SNOBA.., RMhlO SMOLO IHAN V 2IVLMM. TRIKRAT SEM BIL POROČEN IN VSE TRI ŽENE SO Hi UMRLE. 0ej& snejg je pokril mnougo gamaganijo, šte/ta nas obhouga. Stiki med ten je p/teM tiidi velko soboško d/tagocenost, ga šte/to p/tavijo pognavafe, ka de prepletena g gfatimi gifami. Zbu je v sobošfcon cent/ti pločnik od ^vegde do ^ve^ne ton pog^ačenon pojasi de tiidi kolesarska stega, štere gačetek pa konec de v ton met/to^ dugon čudi soboškega p/iometnoga /tegima, ga šte/toga se več spfoj ne vej, o 3 pešce ali avtoje ali bicikftne, vespe ali rolkare. Qledajouč tou, si je ^Rela sp°P v ogljem cent/tu mesta, prečnih /tagkopan je, bo to ši/tša cesta? 0o ni prizidava, pot bo tlakovana, ste^a tu bo prava, kolesarjem dana. 00 to prizidava h kašni t/tgovini? Soboška navada, Znamenitost p/tava ta bo v cent/tu mestnem, vgo/tčna to nap/tava bo v p/tometu cestnem. vsi givimo v ve/ti, tu se nekdo gega. F Televizijski spored od 26. 1 1. do 1.12. '99 TV SLOVENIJA! 9.30 Oddaja za otroke 10.25 Mladi geniji, mladi ustvarjalci 10.40 Tedi, oddaja za mularijo 11.15 Izbruh, angleška drama 12.05 Resnična resničnost 13.00 Poročila, vreme, šport 13.40 Temna stran meseca 14.40 Po domače 15.30 Festival sodobne ljudske glasbe 16 .00 Opus 16.30 Mostovi 17 .00 Lahkih nog naokrog 17.35 Afriške pravljice 18 .00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Orna skrinjica, angleška oddaja 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Zrcalo tedna 20.15 Petka 21.40 Vrtičkarji, tv-nadaljevanka 22.15 Odmevi, vreme, šport 23.05 Polnočni klub 0.15 Franz Schubert: Zimsko popotovanje TV SLOVENIJA 2 10.05 Videoring 10.30 Dr. Duinnova, ameriška nanizanka 11.15 Kralj Lear, gledališka predstava 13.00 Tom Jones: Samo za eno noč 13.55 SP ATP v tenisu, prenos 16.35 Potujoči boksarji, francoska oddaja 17.30 Po Sloveniji 18.05 Popolna tujca, ameriška nanizanka 18.30 Simpsonovi, risana nanizanka 19.00 Nikoli v dvoje brez tebe, nadaljevanka 19.30 Videoring 20.00 Divje morje, angleška serija 21.00 Caroline v velemestu, am. nanizanka 21.25 Nettov molk, gvatemalski film 23.10 Umori, ameriška nanizanka 23.55 Umor 1. stopnje, am. nadaljevanka 0.40 Noč z Dickom, ameriška nanizanka POP TV 9.30 Umazane laži, nadaljevanka - 10.30 Divji angel, nadaljevanka - 11.30 Moč lju-' bežni, nadaljevanka - 12.30 Raztresena Ally, nanizanka - 13.30 Umor, je napisala, nanizanka - 14.30 Vse v družini, nanizanka - 15.05 Družina za umret, nanizanka -15.40 Varuška, nanizanka - 16.15 Umazane laži, nadaljevanka - 17.10 Divji angel, nadaljevanka -18.05 Nagradno žrebanje »Najljubši naše družine« - 18.10 Moč ljubezni, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 Uničevalec, ameriški film - 22.05 Dosjeji X, nanizanka - 23.05 Odpadnik, nanizanka - 0.05 Popolni spomin, nanizanka - 1.00 Ženske, erotična serija - 2.00 24 ur KANALA 8.30 Srečni časi, nanizanka - 9.00 Maria Isabel, nadaljevanka - 9.30 Vse za ljubezen, nadaljevanka - 10.30 Uboga Maria, nadaljevanka - 11.00 Oprah Show, ponovitev - 12.00 Atlantis - 13.30 MacGyver, nanizanka -14.30 Čudna znanost, nanizanka - 15.00 Ne mi težit’, nanizanka -15.30 Sodnica Judy, nanizanka - 15.55 Oprah Show: Gary Zukav o zdravljenju odvisnosti - 16.45 Uboga Maria, nadaljevanka -17.10 Maria Isabel, nadaljevanka - 17.40 Vse za ljubezen, nadaljevanka - 18.30 Nora hiša, nanizanka - 19.00 Pa me ustrelil, nanizanka -19.30 Princ z Bel Aira, nanizanka - 20.00 Mladoporočenci - 20.30 Zmenkarije - 21.00 Čarovnice, nanizanka - 22.00 Smukač, ameriški film - 23.50 Šivankino uho, ameriški film IDEA TV - TV GAJBA 14.45 Živa, ponovitev regionalnega programa - Kulturno-razvedrilno - Intervju: mag. Ivan Zajc - Navigator - Aktualno - 16.00 Sinbadove pustolovščine, nanizanka -17.00 Druga zemlja, nanizanka - 18.00 Živa, regionalni program - Tedenski komentar - Napoved športnih dogodkov - Srečanje predsednikov nadzornih svetov -19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 Otroški zdravnik, nanizanka - 20.00 Obalna straža, nanizanka - 21.00 Obalna straža, nanizanka - 22.00 Živa, magazin -23.00 Konica puščice, ameriški film TV AS - KANAL 54 09.30 - Gnes - informativna oddaja. 10.00 - NK Mura: NK Domžale, posnetek, 11.45 - Zakoj pa nej. mladinska oddaja, 12.30 - Videostrani, 16.00 - Gnes - informativna oddaja. 16.30 - NK Mura: NK Domžale, posnetek, 18.15 - Zakoj pa nej, mladinska oddaja, 19.00 - Gnes - informativna oddaja. 19.30 - TV dnevnik Slovenija, 20.00 - Gnes - informativna oddaja, 20.25 - Znana faca, glasbena oddaja v živo, 21.05 - Na domači grudi, kmetijska oddaja - ponovitev, 21.45 - Videoboom 40, prva slovenska videolestvica, 22.30 - Gnes - informativna oddaja, 23.00 -Videotop iz produkcije ZLTV, 23.45 - Erotika, 01.00 - Videostrani TV HRVAŠKA 1 13.20 Trenutek za domači kotiček - 13.55 Guldenburgovi, nad. - 14.40 Poročila -14.50 Dolgo potovanje, ameriški film - 16.30 Ozdravljenje z vero - 17.00 Hrvaška danes - 17.45 Moj dom - 18.20 Kolo sreče - 18.55 Večer z Muppetki -19.30 Dnevnik - 20.10 Hrvaška v 20. stoletju, dokumentarna serija - 21.15 Po naši lepi TV HRVAŠKA 2 14.15 Alpe - Donava - Jadran - 14.45 Koledar - 14.55 Lassie, otroška serija - 15.25 Bit: Obdelava zvoka - 16.00 Znanstveni album - 17.00 Televizija o televiziji - 17.30 Hugo -18.00 Živeti zdravo, živeti srečno - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.25 Veronikine skrivnosti,.nanizanka - 20.55 Oddelek za umore, nan. - 21.50 Opazovanja - 22.25 Svobodna ženska, ameriški film - 0.25 Pravi čas - 1.55 Vodnik dobrega seksa, serija - 2.25 Ponovitve TV MADŽARSKA 1 12.30 Kolesje časa, 1964 - 12.58 Poročila - 13.00 Regionalni magazini - 13.58 Poročila - 14.06 Otok metuljev - 14.35 Kalifornijske sanje - 14,58 Poročila - 16.00 Skrivnosti peska - 15.35 Za otroke - 15.58 Poročila - 16.00 Letalska družba Modro nebo - 16.58 Poročila - 17.00 Tetovirani raj - 17.30 Sporočilo svetih krajev - 17.50 Regionalni dnevniki -18.00 Dnevnik - 18.15 Tema -18.25 Kviz - 19.00 Vse za ljubezen, nan. - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Telešport, nogomet - 22.10 Dnevnik, aktualno - 22.55 Dosjeji X, nan. -23.40 Jazz Flamenco Ali Starš - 0.10 Bančna ulica, dnevne gospodarske novice TV MADŽARSKA 2 10.00 1989 - iz meseca v mesec - 10.40 Muzin poljub -11.05 Show program - 12.00 Senzacija, nan. - 12.50 Pop glasba - 13.00 Magazin novic - 13.30 Aktualno - 13.551100 let sredi Evrope, serija - 14.20 Svet Evrope - 14.35 0 glasbi in ne le o glasbi - 15.30 Madžarska hiša - 16.00 Šolska ulica -17.30 Panorama -18.00 Telešport - 19.40 Pravljica - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Iz delavnice Naše stoletje - 20.50 Madžarska leta 2000 - 21.25 Škrjanček, madžarski film, TV AVSTRIJA 1 6.05 Otroški program - 9.30 Herkul -10.15 Prima deklica, filmska komedija - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 14.45 Na jug - 15.30 Vrata v tujo dimenzijo - 16.20 Herkul -17.05 Polna hiša - 17.35 Glej, kdo tam razbija -18.05 Močna družina -18.30 Varuška - 19.00 Prijatelji - 19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.00 Šport - 20.15 Tina, film - 22.10 Piš, akcijski film - 0.05 Scanners II, srhljivka -1.40 Ameriški nogomet TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 10.15 Fotomodel Jo, zadnji del romance - 11.45 Vreme - 12.00 Poročila - 12.05 Vera - 13.00 Poročila - 13.16 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Dva Miinchenčana v Hamburgu -14.30 Umor je njen konjiček - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlič - 17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Primer za dva - 21.20 Domovina - 22.10 Poročila - 22.35 Moderni časi - 23.10 Komisarka - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Prijatelji ELIROSPORT 8.30 Golf - 9.30 Nogomet -11.00 Bob, prenos iz Liliehammerja -12.00 Avto-moto šport - 13.00 Bob, prenos - 14.00 Tenis, prenos iz Hannovra -17.30 Nogomet - 19.00 Tenis -19.30 Tenis, prenos iz Hannovra - 21.30 Dviganje uteži - 23.30 Boks TV SLOVENIJA 1 8.00 Zgodbe iz školjke 8.30 Radovedni Taček: Čaj 8.45 Pod klobukom 10.00 Osupljivi gospod Blunden, angleški film 11.35 Lassie, ameriška nanizanka 12.00 Tednik 13.00 Poročila, vreme, šport 13.15 Oddaja o turizmu 13.35 Prisluhnimo tišini 14.05 Petka 15.30 Oblegana, avstralski film 17.00 Pomp 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Na vrtu 18.40 Čari začimb 19.30 Dnevnik, vreme, šport 19.55 Utrip 20.15 Resje! 21.50 Vino moje dežele 22.30 Poročila, vreme, šport 23.00 Sorodne duše, angleška nanizanka 23.30 Velika svoboda, nemška nadaljevanka 0.20 Morilčev vajenec, škotski film TV SLOVENIJA 2 9.00 Noro zaljubljena, ameriška nanizanka 9.25 Ivanhoe, angleška nadaljevanka 10.15 Jasno in glasno 11,10 Obljubljena dežela, ameriška nanizanka 11.30 Nevarni zaliv, kanadska nanizanka 12,25 Košarka NBA 12.55 Podelitev Bloudkovih nagrad 13.25 SP ATP v tenisu, prenos 16.55 SP v smučarskih skokih, prenos 18.45 Liga prvakov v rokometu, prenos 20.35 Čelistka, nemški film 22.05 Trend, oddaja o modi 22.35 Sobotna noč 0.35 Sla, ameriška nanizanka POP TV 7.00 Jetsonovi - 7.30 Iz knjige vrlin - 8.00 Maska, risanka - 8.30 Zverinice, risanka - 9.00 X-men, risanka - 9.30 Pri Addamsovih, nanizanka -10.00 Kalifornijske sanje, nanizanka -10.30 Križarjenje, nanizanka -11.00 Tarzan, nanizanka -11.30 Brez zapor -12.30 Sedem nevest za sedem bratov, ameriški film -14.30 Dragulji, ameriška nadaljevanka, 2/4 -15.30 Mala Daniela, nadaljevanka -16.30 Pop’n’roll, glasbena oddaja -17.30 Družinski hlevček, nadaljevanka - 18.20 Melrose Plače, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 Letalo prekletih, ameriški film - 22.05 Mularija, ameriški film - 23.45 Fant sreča dekle, ameriški film - 1.30 24 ur KANALA 8.00 Zajček Dolgouhec in prijatelji, risanke - 9.30 Družinske zadeve, nanizanka -10.00 Dvojčka Edison, nanizanka - 10.30 Webster, nanizanka - 11.00 Izgubljena dežela, nanizanka - 11.30 Očka major, nanizanka -12.00 Zmenkarije -12.30 Mladoporočenci - 13.00 Kung Fu, nanizanka - 14.00 Vse za družino, ameriški film -16.00 Adrenalina -17.00 Zgodba o Danu Jansnu, ameriški film -19.00 Veličastnih sedem, nanizanka - 20.00 Nevarne igre, ameriški film - 21.30 Bele orhideje, ameriški film - 23.20 Striptizete, erotična oddaja - 23.50 Atlantis IDEA TV - TV GAJBA 10.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Tedenski komentar - Napoved športnih dogodkov - Srečanje predsednikov nadzornih svetov - Aktualno - Pregled dogodkov tedna - Brez šminke: Vesna Milek - 15.00 Oboleli sin, nemški film -17.00 Šolska košarkarska liga - 18.00 Policijska akademija, nanizanka - 19.00 Dharma in Greg, nanizanka - 19.30 Radijska postaja, nanizanka - 20.00 Urgenca, nanizanka - 21.00 Bolnišnica upanja, nanizanka - 22.00 Dekle iz Petrovke, ameriški film - 0.00 Tik pred zločinom, nanizanka TV AS - KANAL 54 09.30 - Gnes - informativna oddaja, 10.00 - Znana faca, glasbena oddaja - ponovitev. 10.30 - Videoboom 40, prva slovenska videolestvica, 11.25 - Naj spot, glasbena oddaja iz produkcije ZLTV, 12.00 - Videostrani, 16.00 - Gnes - informativna oddaja, 16.30 - Znana faca, glasbena oddaja - ponovitev, 17.00 - Videoboom 40, prva slovenska videolestvica, 17.55 - Naj spot, glasbena oddaja Iz produkcije ZLTV. 18.40 - Videospoti, 19.00 - Gnes - informativna oddaja, 19.30 - TV dnevnik Slovenija, 19.55 - Utrip, 20.15 - Gnes - informativna oddaja, 20.45 - Mehika, kjer stopnišča vodijo k bogovom, potopisna oddaja Aleksandre Bencak, 21.15 - Motor šport Mundial, športna oddaja, 21.45 - Videotop, 22.30 - Gnes - informativna oddaja, 23.00 - Videostrani TV HRVAŠKA 1 11.25 Legenda o belem očnjaku-12.00 Dnevnik-12.35 Hruške in jabolka-13.10 Kmetijski svetovalec -13.45 Talk show -14.45 Poročila -15.15 Beverly Hills, nad. -15.55 Dokumentarna serija - 16.35 Melrose Plače, nad. - 17.20 Poročila -17.25 Turbo Limach Show - 19.30 Dnevnik - 20.10 Gost - urednik, film po izboru gosta -22.45 Povej: Roberti, zabavna oddaja - 23.35 Dnevnik - 23.50 Glasbena oddaja -0.55 Dokumentarna oddaja - 2.15 Poročila - 2.20 Ponovitve TV HRVAŠKA 2 9.15 Koledar - 9.25 Iz tv-arhiva - 11.30 Po naši lepi - 12.50 Evromagazin -13.20 Zvezdne steze, nan. -14.05 Potovanje skozi čas in prostor -15.00 Dober dan, informativni magazin -16.30 Črno-belo v barvah -19.30 Dnevnik - 20.05 Velikani 20. stoletja, serija - 21.00 Oddaja klasične glasbe - 22.20 Opazovanja - 23.00 Sam svoj mojster, nan. - 23.30 Pravica za vse, nad. - 0.15 Sijaj - 0.45 Ponovitve TV MADZARSKA1 4 N 12.00 Zvon, poročila - 12.01 Kolesje časa, 1965 - 12.05 Igra ciganski orkester Alba Regia -12.40 Družina z jasnega - 13.30 Jani gre na dom -14.00 Mreža -14.30 Delta - 15.00 30-letni jubilej Margite Bangč - 16.00 Iz delavnice Naše stoletje - 16.20 1100 let sredi Evrope - 16.50 Telešport, nogomet - 19.00 Lotoshow - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Bruhaha, kabaret - 21.00 IQ casino, igra za ljubitelje rulete in logike - 22.00 Bleščeči se svet - 23.00 Rondo na melodijo časa, nan. TV MADŽARSKA 2 6.00 Za manjšine - 7.40 Vaška TV - 8,00 Družina z jasnega - 8.50 Pop glasba - 8.55 Hitchcock: Goljufija, angl, film (č.-b.) - 10.20 Emily, nad. - 11.10 Harry in še en falot -11.35 Ko odrastem -12.00 Nebodigatreba - 13.00 Thalassa -13.30 Grenko-sladko, amer, film (č.-b.) -15.00 Letalska družba Modro nebo -15.45 Klip-plus - 16.05 Takoj, M. Vamos -17.00 Leva loža št. 4, spevoigra -19.40 Pravljica,- 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Rocco in njegovi bratje, ital.-franc. film (č.-b.) - 23.20 Najstniški žur - ne le za mlade TV AVSTRIJA! 6.20 Otroški program - 8.00 Konfeti - 9.30 Vroča sled - 9.55 Ko so živali zapustile gozd -11.10 Disneyev festival - 12.10 Kirk -12.35 Nick Freno -13.00 Princ iz Bel Aira - 13.20 Policijska akademija -14.30 Beverly Hills 90210 - 15.15 Ally McBeal -16.00 Srček -16.45 Smučarski skoki, prenos iz Kuopija -18.00 Nogomet in smučarski skoki, prenos -18.55 Smuk (ž.), prenos iz Lake Louisa - 19.53 Vreme - 20.00 Šport - 20.15 Smuk (m.), prenos iz Vaila - 21.50 Smrtonosni božič, akcijski film - 23.50 Ljubezen v štiri, srhljivka TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9,06 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Prednji bregenški gozd -9.55 Bratec, film - 11.30 Svetnik in njegov norec, film - 13.00 Poročila -13.10 Majhna goljufija na jezeru Wolfgang, filmska komedija - 14.45 O sole mio, filmska komedija -16.05 Kanarski otoki, drugi del -16.30 Dežela in ljudje - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Pogled v deželo - 17.35 Kdo me hoče? - 17.48 Religije sveta -17.55 Bingo - 18.25 Konflikti -19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki -19.53 Vreme - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Skedenj muzikantov, prenos iz Salzburga - 22.00 Poročila - 22.05 Vse je komedija - 23.45 Trapez, film ELIROSPORT 8.30 Ekstremni športi - 9.30 Bob -10.00 Tek na smučeh (ž.), prenos iz Švedske - 11.15 Bob, prenos iz Lillehammerja -12.00 Tek na smučeh (m.), prenos iz Kirune - 13.00 Bob, prenos -14.00 Dviganje uteži -15.30 Tenis, prenos polfinala iz Hannovra -17.30 Smučarski skoki, prenos iz Kuopija - 18.45 Smuk (ž.), prenos Iz Lake Louisa - 20.15 Smuk (m.), prenos iz Vaila - 21.15 Tenis - 22.00 Dviganje uteži - 23.00 Karting, prenos iz Bercyja Četrtek, 2. 12. 1999 /w' fs 9.30 Umazane laži, nadaljevanka - 10.30 Divji angel, nadaljevanka - 11 .30 Moč ljubezni, nadaljevanka - 12.30 Newyorška policija, nanizanka - 13.30 Življenje teče dalje, nanizanka - 14.30 Vse v družini, nanizanka - 15.05 Družina za umret, nanizanka -15.40 Varuška, nanizanka - 16.15 Umazane laži, nadaljevanka - 17.10 Divji angel, nadaljevanka - 18.05 Nagradno žrebanje »Najljubši naše družine« - 18.10 Moč ljubez TV SLOVENIJA 1 9.30 Risanka 9.45 Male sive celice, kviz 10.35 Zgodbe iz školjke 11 .05 Raziskovalec, ameriška serija 11.55 Vino moje dežele 12,25 Obrti na Slovenskem 13 .00 Poročila, vreme, šport 13.40 Portret Tria Lorenz 14.30 Zoom 16.00 Osmi dan 16.30 Slovenski utrinki 17 .00 Enajsta šola, oddaja za radovedneže 17.35 Mladi geniji, mladi ustvarjalci 18 .00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Modro 18.40 Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Tednik 21.00 TV Poper 21.35 Oddaja o turizmu 22.05 Odmevi, vreme, šport 22.55 Podoba podobe 23.25 Temna stran meseca 0.40 Druga godba: Pino Minafra TV SLOVENIJA 2 10.05 Videoring 10.30 Ženska v belem, fran. nadaljevanka 11.20 Na robu, kanadska športna serija 11.45 Filmski triki: Uničenje 12.10 Svet poroča 15.35 Tabaluga, risana nanizanka 16 .00 Čelistka, nemški film 17 .30 Po Sloveniji 18 .05 Dr. Duinnova, ameriška nanizanka 19 .00 Nikoli v dvoje brez tebe, nadaljevanka 19.30 Videoring 20 .00 Na robu, kanadska športna serija 21 .00 Keltske plime, glasbeno-dokum. oddaja 22 .00 Orkester pa je igral dalje, ameriški film 0.20 Belle Epoque. francoska nadaljevanka 1.10 Aliča, evropski kulturni magazin ni, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 Raztresena Ally, nanizanka - 20.55 Nikita, na nizanka - 21.50 Prijatelji, nanizanka - 22.20 Brez zapor - 23.15 Zlata krila, nanizanka - 0.10 M.A.S.H., nanizanka - 0.45 Krila, nanizanka - 1.15 Columbo: Nevihtno pristanišče, ameriški film - 3.00 24 ur KANALA 8.30 Srečni časi, nanizanka - 9.00 Maria Isabel, nadaljevanka - 9.30 Vse za ljubezen, nadaljevanka - 10.30 Uboga Maria, nadaljevanka -11.00 Oprah Show, ponovitev -12.00 Adrenalina, ponovitev - 13.30 MacGyver, nanizanka - 14.30 Čudna znanost, nanizanka - 15.00 Ne mi težit', nanizanka - 15.30 Sodnica Judy, nanizanka - 15.55 Oprah Show: Rak na dojkah - 16.45 Uboga Maria, nadaljevanka - 17.10 Maria Isabel, nadaljevanka - 17.40 Vse za ljubezen, nadaljevanka - 18.30 Nora hiša, nanizanka -19.00 Pa me ustrelil, nanizanka -19.30 Princ z Bel Aira, nanizanka - 20.00 Pobegnila je, ameriški film - 21.40 Grehi preteklosti, nadaljevanka - 22.30 Samo bedaki in konji, nanizanka - 23.15 Starec in morje, ameriški film - 0.50 Dannyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - TV GAJBA 14.45 Živa, ponovitev regionalnega programa - Amerika, obljubljena dežela - Aktualno -16.00 Sinbadove pustolovščine, nanizanka -17.00 Druga zemlja, nanizanka - 18.00 Živa, regionalni program - Kulturno-razvedrilno - Portret: Štefan Ošlaj - Navigator (film, kultura, prosti čas) - 19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 Otroški zdravnik, nanizanka - 20.00 Slepa priča, ameriški film - 22.00 Živa, magazin - 23.00 Od maja do decembra, nanizanka - 23.30 George in Leo, nanizanka - 0.00 Južni Brooklyn, nanizanka TV AS - KANAL 54 09.30 - Gnes - informativna oddaja, 10.00 - Moji mali prijatelji, oddaja za ljubitelje živali, 10.30 - Iz produkcije Združenja lokalnih televizij Slovenije, Mopvideo, 11.00 -Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča, 11.30- Sguash,'2. turnir, 12.15 - Videostrani, 16.00 - Gnes - informativna oddaja, 16.30 - Iz produkcije Združenja lokalnih televizij Slovenije, Moj video, 17.00 - Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča, 17.30 - Videostrani, 18.00 - Risanke, 18.30 - Moji mali prijatelji, oddaja za ljubitelje živali, 19.00 - Gnes - informativna oddaja, 19.30 ■ TV dnevnik Slovenija, 20.00 - Gnes - informativna oddaja, 20.30 - Zakoj pa nej, mladinska oddaja, 21.30 - Iz produkcije ZLTV, Moj video, 22.00 - Videotop iz produkcije ZLTV, 22.30 -Gnes - informativna oddaja, 23.00 - Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.30 Dnevnik - 8,00 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program - 11.25 . Glasbena duša Hrvatov - 12.00 Dnevnik - 12.35 Prevare, nad. - 13.20 Trenutek za dom - 13.55 Guldenburgovi, nad. -14.40 Poročila -14.45 Film - 16.30 Morje - 17.00 Hrvaška danes - 17.45 Dokumentarna oddaja - 18.20 Kolo sreče - 18.55 Risanka -19.30 Dnevnik - 20.10 Odkrito - 21.20 Kviz - 22.05 Evropske vzporednice - 22.55 Pol ure kulture - 23.30 Dnevnik - 23.50 Dva za dve, špansko-mehiški film -1.30 Ponovitve 9. JO Carstvo divjine - 9.35 Hrvaška kulturna dediščina - 10.05 Film - 11.40 Skrinja -IZ IS Podjetništvo - 12.45 Ekran brez okvira - 14.00 Hrvaška v 20. stoletju - 14.50 Koledar - 15.00 Carstvo divjine - 15.25 Glasbena duša Hrvatov - 15.00 Znanstveni album - 17.30 Hugo - 18.00 Otroška serija - 18.30 Iz jezikovne zakladnice - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.30 Seinfeld, nan. - 21.00 Urgenca, nan. - 21.55 Opazovanja - 22.30 Hrvaška kinoteka: Rond, film - 0.05 Nočni telegram -1.00 Ponovitve TV MADŽARSKA 1 13.58 Poročila - 14.05 Dogodivščine - 14.35 Kalifornijske sanje - 14.58 Poročila -15,00 Skrivnosti peska - 15.35 Za otroke - 15.58 Poročila - 16.00 Letalska družba Modro nebo - 16.58 Poročila - 17.00 Želve in kormorani -17.30 Laž, ki živi še danes -17.50 Regionalni dnevniki - 18.00 Dnevnik -18.15 Tema -18.25 Kviz - 19.00 Vse za ljubezen, nan. - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Sosedje - 20.30 Ni pravnomočno - 21.00 Družinski krog, kratki film - 22.00 Dnevnik, aktualno - 22.30 SP v rokometu (ž.) -22.45 Panorama - 23.15 Twin Peaks, nad. - 0.50 Bančna ulica TV MADŽARSKA 2 5.45 Vaška TV - 6.00 Informativni program: dnevniki, novice iz regij, pregled tiska -9.05 Stari filmski šlagerji - 10.00 Thalassa - 11.00 Črna skrinja - 11.30 Mari Torocsik show -12.00 Vino in oblast, nan. -13.00 Magazin novic -13.35 Aktualno - 13.55 Delta - 14.20 Svet Evrope - 14.35 Jani gre ca dom -15.05 Mreža -15.30 Laszlo Komar v luči žarometov - 16.00 Šolska ulica -17.30 Madžarska hiša -18.00 Telešport - 19.40 Pravljica - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Vesna in Darko, dokumentarni film - 21.15 Alexinina skrivnost, franc, film TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 9.25 Herkul - 10.10 Medicopter 117 -10.55 Specialisti - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 14.45 Na jug - 15.30 Vrata v tujo dimenzijo -16.20 Herkul -17.05 Polna hiša - 17.35 Vsi pod eno streho -18.05 Močna družina - 18.30 Varuška -19.00 Ellen -19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.15 Blues iz Kaisermiihlena - 21.05 Alarm za Kobro 11 - 21.55 Bolni bratje in sestre - 22.20 Absolutno življenje - 22.55 Spotshot - 23.20 Oddaja o kulturi TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 10.10 Velika svoboda št. 7, film -11.45 Vreme - 12.00 Poročila - 12.05 Milijonsko kolo -12.30 Dežela in ljudje - 13.00 Poročila -13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno -13.40 Dva Miinchenčana v Hamburgu -14.25 Quincy -15.15 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlič -17.00 Poročila -17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki -19.53 Vreme - 20.15 Univerzum - 21.05 Vera - 22.00 Poročila -22.30 Euroaustria - 23.00 Primer za dva - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Ellen ELIROSPORT 8.30 Smučarski skoki -10.00 Biatlon (m.), prenos iz Hochfilzena - 12.00 Avto-moto šport - 13.00 Biatlon - 14.30 Deskanje na snegu - 15.00 Dviganje uteži -16.30 Biatlon - 18.00 Skeleten -19.00 Olimpijski magazin -19.30 Avto-moto šport - 20.00 Najmočnejši mož - 21.00 Sumo - 22.00 Boks: Hector Camacho (ZDA) - Juan Rodriguez (Mehika), posnetek iz Kalifornije - 23.00 Nogomet: legende EP - 0.00 Avto-moto šport RADIO MURSKI VAL UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHZ) PETEK: 05.45 - Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -1O.1O Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11.00 Zamurjenci -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Od petka do petka -13.00 1. oseba ednine 13.15 Predstavljamo vam - 14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -14.05 Obvestila -14.30 Romskih 60 -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Kultura in šport ob koncu tedna -18.00 MV-dur -19.00 Dnevnik RaSlo - 19.35 Dober večer, pravljica! -19.45 Mladi val - 21.00 Poročila -21.10 Sipli mi -24.00 Želimo vam lahko noč. SOBOTA: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami - 10.00 Poročila -10.05 Obvestila -1O.1O Menjalniški tečaji agencij -10.30 Potepajte se z nami -11.10 Sobotni gost -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine -14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -14.05 Obvestila -14.45 Evropa v enem tednu -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Kulturni koledar-17.35 Radijski knjižni sejem -18.15 Mali oglasi-19.00 Dnevnik RaSlo- 19.35 Dober večer, pravljica! -19.45 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 21.00 Poročila - 21.10 Ugasni TV! - 24.00 Želimo vam lahko noč. NEDELJA: 06.00 Začenjamo nov dan - 07.30 Zamurjenci - 08.05 Horoskop- 08.15 Panonski odmevi - 08.45 Misel in čas - 09.30 Srečanje na Murskem valu -10.25 Obvestila -10.30 Nedeljska kuhinja -12.30 Poročila- 12.35 Obvestila -13.00 Minute za kmetovalce -13.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Pravljica - 20.00 Oddaja tedna - 21.00 Poročila -21.10 Gnezdo Murskega vala - 24.00 Želimo vam lahko noč. PONEDELJEK: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami - 10.00 Poročila -10.O5 Obvestila - 1O.1O Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11.15 Oaj, kak san zlufto -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila - 13.00 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.10 Za zdravje -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20- Obvestila -18.00 Šport - 19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! -20.00 Krpanke- 21.00 Poročila-21.10 Kak je incta fajn bilou - 24.00 Želimo vam lahko noč. TOREK: 05.45 Jutro ha Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila- 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kratki stik-11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine - 14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.45 Mali oglasi -18.00 Srebrne niti-19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Na narodni farmi -21.00 Poročila - 21.10 Med Muro, Rabo in Dravo/Poslušalec Murskega vala -24.00 Želimo vam lahko noč. SREDA: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročili 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.15 Trn v peti -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Anketa -13.00 1. oseba ednine -13.15 NSTSNMV-14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Narodna lestvica -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Intervju - 21.00 Poročila - 21.10 Mursko-morski val - 24.00 Želimo vam lahko noč. ČETRTEK: 5.45 Jutro na Murskem valu. Prebujajte se z nami -10.00 Poročila- 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Reportaža -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1, oseba ednine -13.15 Sedem veličastnih -14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila- -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Mali radio -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Bilo je nekoč -21.00 Poročila - 21.10 Geza se zeza- 24.00 Želimo vam lahko noč. gORED Nedelja, 28. 11. 1999 TV SLOVENIJA 1 8.00 Čarovnik iz Oza, risana nanizanka 8.30 Fračji dol, angleška nanizanka 8.55 Babar, risana nanizanka 9.25 Super babica, angleška nanizanka 9.55 Umetnost klavirske igre, fran. serija 11.00 Audubonov živalski svet, am. serija 11.30 Obzorja duha 12 .00 Ljudje in zemlja 13 .00 Poročila, vreme, šport 13 .15 Pomagajmo si 13 .45 Resje! 15.10 TV Poper 15.45 Parada plesa 16.15 Prvi in drugi 16.30 Čari začimb 17.00 Po domače 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Slovenski magazin 18.40 Obrti na Slovenskem: Suhorobarji 19.10 Žrebanje lota 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Zoom ' 21.30 Portret: Trio Lorenz 22.25 Poročila, vreme, šport 22.45 Prekleti kralji, francoska nadaljevanka TV SLOVENIJA 2 10.20 Očka, angleška nanizanka 10.50 Zvezde Hollywooda: Elizabeth Taylor 11.20 Trend, oddaja o modi 11.50 Policija na naši strani 12.25 SP v smučarskih skokih, prenos 14.15 SP ATP v tenisu, prenos 17.00 DP v standardnih plesih, posnetek 17.15 Teniški magazin 17.50 Evrogol 18.50 SP v alpskem smučanju, superv (ž) 19.50 SP v alpskem smučanju, superv.(m) 21.05 Umetnost zahodnega sveta, am. serija 22.05 Šport v nedeljo 22.50 Notredamski zvonar, ameriški nemi film POPIV 7.00 Jetsonovi - 7.30 Iz knjige vrtin - 8.00 Maska - 8.30 Zverinice - 8.00 X-men - 9.30 Prt Mdamsovih, nanizanka - 10.00 KaVrfornijske sanje, nanizanka - 10.23 Križarjenje, nanizanka - 11.00 Tarzan, nanizanka - 11.30 Družinski hlevček, nadaljevanka - 12.25 Melrose Plače, nadaljevanka - 13.20 Clean & Clear - 13.50 Ukradene ženske, ameriški film - 15.30 Mala Daniela, nadaljevanka - 16.30 Otroci ne lažejo - 17.00 Pod srečno zvezdo - 19.15 24 ur - 20.00 Najina ljubezen, ameriški film - 21.55 Športna scena -22.55 Junaki umrejo mladi, ameriški film - 0.30 Angela, ameriški film - 2.00 24 ur KANALA 8.00 Zajček Dolgouhec in prijatelji, risanke - 9.30 Družinske zadeve, nanizanka - 10.00 Dvojčka Edison, nanizanka - 10.30 Webster, nanizanka - 11.00 Izgubljena dežela, nanizanka - 11.30 Očka major, nanizanka - 12.00 Skrita kamera -12.30 Fashion TV, nanizanka - 13.00 Kung Fu, nanizanka - 14.00 Kakšen junak, ameriški film - 15.50 Klik! - Bojevniki davnine, nanizanka - Atlantis, glasbena oddaja - Hughleyjevi, nanizanka - 19.00 Highlander, nanizanka - 20.00 Fenomen, ameriški film - 22.10 Stilski izziv: Mladi - 22.50 Srečanje s tujcem, ameriški film IDEA TV - TV GAJBA 10.00 Živa, regionalni program - Iz našega studia: Priprava avtomobilov na zimo -Kmetijsko-gozdarska zbornica - Intervju: mag. Ivan Zajc - Pregled dogodkov tedna -TV Pika: Ajd’dijo - 15.00 Šolska košarkarska liga - 16.00 Tam, kjer je srce, ameriški film - 18.00 Policijska akademija, nanizanka - 19.00 Clean & Clear, glasbena oddaja - 19.30 Radijska postaja, nanizanka - 20.00 Urgenca, nanizanka - 21.00 Bolnišnica upanja, nanizanka - 22.00 Zadeva: Mafija, ameriška dokumentarna serija TV AS - KANAL 54 09.30 - Teden ob Muri - informativna oddaja, 11.00 - Na domači grudi, kmetijska oddaja, produkcija TV AS - ponovitev, 11.45 - Mehika, kjer stopnišča vodijo k bogovom, 12.45 - Zakoj pa nej, mladinska oddaja, 13.30 - Videostrani, 18.00 - Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča, 18.30 - Buum, pazi ka vdari, oddaja za najstnike, 19.00 - Gnes - informativna oddaja. 19.30 - TV dnevnik Slovenija, 20.00 - Sguash, 2. turnir, 20.45 - Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.30 Dnevnik - 7.55 Otroški program - 11.00 Zemlja in morje, oddaja za kmetovalce -12.00 Dnevnik - 12.40 Hruške in jabolka -13.15 Družinsko kosilo -14.45 Poročila -14.55 Hotel Grand, nad. - 15.50 Risanka - 16.05 Briljantina - 16.55 Poročila - 17.15 Legenda o zlati pištoli, ameriški film - 18.45 Risanka -19.30 Dnevnik - 20.10 Transan-tlantik, drama - 21.00 Tretja sreča, šov program - 22.40 Hamiltonovo maščevanje, nad. - 23.35 Dnevnik - 23.55 Zakonske vode, nan. - 0.20 La monos, španski film -2.40 Poročila - 2.45 Ponovitve TV HRVAŠKA 2 11.00 Nedeljska maša - 12.50 Duhovni klic - 12.55 Otrok zla, ameriški film - 14.30 Mir in dobrota - 15.05 Raziskovalec, serija - 16.00 Dober dan, informativni mozaik - 17.30 Oddaja klasične glasbe - 18.30 Zlati gong - 19.30 Dnevnik - 20.10 Triler - 21.10 Zvezdni prah, oddaja o filmu - 21.40 Raziskovalec, serija - 22.40 Nedeljska premiera TV 5.98 'MaškaTM - 5.29 - 5.89 oVoke - 7.89 otok - 9.99 CAasiro - 11.99 Trend. - 11.39 Gala, ekologa - 12.99 Zvon, poročila - 12.91 Kolege Pasa, 1955 - 12.95 Madžarska prihodnosti - 12.35 Družina z lasnega - 13.39 \_inda, nan. - 15.19 Za reformatorje - 15.35 Skrivnosti vrt, naravoslovni film - 16.39 Emilv, nad. - 17.15 Misli ob prvi adventni nedelji - 17.25 Čarobna šestica - 17.55 Telešport, gol... - 19.00 Ob sedmih, program Jžnosa Betlena, vmes Dnevnik - 20.00 Družinski krog, kratki film - 21.00 Johnny Mnemonic - begunec prihodnosti, film - 22.40 Rock Cafe - 23.35 Po 11. uri: Peter Heltai TV MADŽARSKA 2 6.60 Za manjšine - 7.40 Vaška TV - 8.00 Za batiste - 8.20 Srečanje z Jezusom - 8.25 «... in njegovi otroci bodo imeli zavetje« - 8.40 Katoliška kronika - 9.00 Velika gospa Madžarske - 9.20 Smernica - 9.45 Simfonija moje mladosti, danski film -11.50 Športi za otroke - 12.20 Nebodigatreba - 13.15 Sosedje, nan. -13.45 Dogodivščine - 14.16 Sporočilo svetih krajev - 14.35 Zgodovina književnosti - 15.00 Telešport, rokomet -16.35 Bruhaha, kabaret - 17.30 IG casino, igra za ljubitelje rulete in logike - 18.20 Sz. Darvas, spominski večer - 18.50 Dogodivščine Cadet ■ Rousellove, franc, film - 20.30 Čarobna šestica - 21.00 Ob sedmih, program Janosa Betlena, vmes Dnevnik - 22.05 Telešport - 22.15 Meja, ital, film TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 11.05 Disneyev festival - 12.00 Šport - 12.20 Smučarski skoki, prenos izKuopija- 14.15 Mojstrska veščina - 15.00 V. I. P. -15.45 Nogomet: Liga prvakov, magazin - 16.15 Nogomet: Sturm - Rapid, prenos iz Gradca -18.30 Šport v nedeljo: superveleslalom (ž.), prenos iz Lake Louisa - 19.54 Šport - 20.15 Superveleslalom (m.), prenos iz Vaila - 21.50 Policist iz Tolza - 23.20 Kraj dejanja - 0.55 Umazana smrt, srhljivka TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Tisti, ki ljubi domovino, film - 10.30 Teden kulture -UM Novinarska ura - 12.00 Visoka hiša - 12.30 Orientacija - 13.00 Poročila - 13.05 Tednik - 13.30 Domovina, tuja domovina - 14.00 Pogledi s strani - 14.10 Heidi in Erni - 16.00 Klub seniorjev - 16.45 Betlehem 2000, prenos - 18.00 Milijonsko kolo -18.25 Kristus v času - 18.30 Podobe Avstrije - 19.00 Avstrija danes - 19.17 Loto - 19.30 Čas v sliki -19.54 Pogledi s strani - 20.15 Ko muzika igra - 21.45 Poročila - 21.55 K stvari - 23.15 Vizije mileniuma - 23.30 Posebna naloga Linza, dokumentarni film -1.05 In življenje gre naprej, film EUROSPORT 8.30 Jadranje - 9.00 Smučarski skoki - 10.00 Tek na smučeh (ž.), prenos iz Kirune -11.15 Alpsko smučanje - 12.30 Smučarski skoki, prenos iz Kuopija - 14.30 Tek na smučeh (m.) - 15.30 Dviganje uteži - 16.30 Dviganje uteži, prenos iz Aten - 18.15 Smučarski skoki -19.00 Superveleslalom (ž.), prenos iz Lake Louisa - 20.15 Superveleslalom (m.), prenos iz Vaila - 21.15 Tenis: finale v Hannovru - 23.00 Športne novice - 23.15 Boks - 0.15 Dviganje uteži Ponedeljek, 29.11. 1999 TV SLOVENIJA 1 9.30 Oddaja za otroke 9.50 Afriške pravljice 10.00 Lahkih nog naokrog 10.35 Črna skrinjica, angleška oddaja 11.25 Na vrtu 11.50 Slovenski magazin 12.20 Utrip, Zrcalo tedna 12.45 Prvi in drugi 13.00 Poročila, vreme, šport 13.15 Osupljivi gospod Blunden, angleški film 14.50 Pomagajmo si 15.20 Polnočni klub 16.30 Dober dan, Koroška 17 .00 Radovedni Taček: Korito 17.15 Super babica, angleška nanizanka 18 .00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Recept za zdravo življenje 19.10 Žrebanje 3 x 3 plus 6 19.30 Dnevnik 20.05 Gozdarska hiša Falkenau, nanizanka 21.00 Odstiranja, dokumentarna oddaja 22.00 Odmevi, vreme, Šport 22.50 Odstiranja, pogovor TV SLOVENIJA 2 12.00 Popolna tujca, ameriška nanizanka 12.25. Simpsonovi, risana nanizanka 12.50 Divja morja, ameriška serija 13.40 Umetnost zahodnega sveta, am. serija 15.30 Ali Baba in 40 razbojnikov, fran. film 17.00 Policija na naši strani 17.30 Po Sloveniji 18 .00 Snežna reka, avstralska nadaljevanka 19 .00 Štafeta mladosti 19.30 Gospodarska panorama 21.00 Studio City ~ 22.30 Leteči cirkus Montyja Pylhona 23.00 Brane Rončel Izza odra 0.25 Ali Baba in 40 razbojnikov, fran. film POP TV 9.30 Umazane laži, nadaljevanka -10.30 Divji angel, nadaljevanka -11.30 Moč ljubezni, nadaljevanka - 12.30 Športna scena - 13.30 Umor, je napisala, nanizanka - 14.30 Vse v družini, nanizanka - 15.05 Družina za umret, nanizanka -15.40 Varuška, nanizanka - 16.15 Umazane laži, nadaljevanka - 17.10 Divji angel, nadaljevanka - 18.00 Športni krog - 18.10 Moč ljubezni, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 TV Dober dan - 21.00 Neskončen dan, ameriški film - 22.40 Cybill, nanizanka - 23.15 Zlata krila, nanizanka - 0.10 M.A.S.H., nanizanka - 0.45 Krila, nanizanka - 1.15 Columbo: Zarotniki, ameriški film - 3.00 24 ur KANALA 8.30 Srečni časi, nanizanka - 9.00 Maria Isabel, nadaljevanka - 9.30 Vse za ljubezen, nadaljevanka - 10.30 Uboga Maria, nadaljevanka - 11.00 Oprah Show, ponovitev -12.00 Dannyjeve zvezde, vedeževanje - 13.30 MacGyver, nanizanka - 14.30 Čudna znanost, nanizanka - 15.00 Ne mi težit’, nanizanka - 15.30 Sodnica Judy, nanizanka -15.55 Oprah Show: Zasvojeni s hrano - 16.45 Uboga Maria, nadaljevanka - 17.10 Maria isabel, nadaljevanka - 17.40 Vse za ljubezen, nadaljevanka - 18.30 Stilski izziv - 19.00 Pa me ustrelil, nanizanka - 19.30 Princ z Bel Aira, nanizanka - 20.00 Virtualnost, ameriški film - 21.50 Zvezdna vrata SG1, nadaljevanka - 22.45 Samo bedaki in konji, nanizanka - 23.20 Feniksov let, ameriški film - 1.50 Dannyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - TV GAJBA 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - 16.00 Sinbadove pustolovščine, nanizanka - 17.00 Druga zemlja, nanizanka - 18.00 Živa, regionalni program - Kronika -Športni ponedeljek: Pregled športnih dogodkov - NK Mura: NK Rudar, reportaža -19.00 Aktualno, informativna oddaja -19.15 Otroški zdravnik, nanizanka - 20.00 Kdo je tukaj nor?, ameriški film - 22.00 Živa, magazin - 23.00 Od maja do decembra, nanizanka - Ž3.30 George in Leo, nanizanka - 0.00 Složni bratje, nanizanka IV AS - KANAL 54 9.30 - Mehika, kjer stopnišča vodijo k bogovom - reportaža, 10.00 - Sguash, 2. turnir, 10.45 - Črni Vranec, risani film, 11.35 - Risanke, 12.00 Videostrani, 16.00 - Mehika, kjer stopnišča vodijo k bogovom, 16.30 - NK Maribor: NK Potrošnik, posnetek, 18.15 - Videostrani, 18.30 - Videospoti 19.00 - Gnes - informativna oddaja, 19.30 - TV dnevnik Slovenija, 20.00 - Gnes, informativna oddaja, 20.30 - NK Mura: NK Rudar, posnetek, 22.15 - Videospoti, 22.30 - Gnes - informativna oddaja, 23.00 - Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.30 Dnevnik - 8.00 Dobro jutro - 10.60 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -11.25 Modul 8 - 12.00 Dnevnik - 12.35 Prevare, nad. - 13.20 Trenutek za domači kotiček -13.55 Guldenburgovi, nad. - 14.40 Poročila -14.45 Verjemi mi, ameriški film -16.30 Mir in dobrota -17.00 Hrvaška danes -17.45 Hrvaške manjšine v Evropi -18.20 Kolo sreče - 18.55 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20.10 Hrvaška v 20. stoletju -21.05 Kviz - 21.20 Kapljica dobrote - 22.20 Diplomatske misije: Slovenija - 23.10 Dnevnik - 23.35 Vabilo v gledališče -1.20 Poročila -1.25 Ponovitve TV HRVAŠKA 2 9.30 Zemlja in morje, oddaja za kmetovalce -10.30 Tri male nindže in izgubljeni zaklad, ameriški film - 12.00 Snemalna knjiga -13.00 Zvezdni prah, oddaja o filmu - 13.30 Hrvaška književnost - 14.00 Hrvaška v 20. stoletju - 15.00 Carstvo divjine - 15.25 Modul 8 - 16.00 Znanstveni album -17.30 Hugo - 18.00 Prijatelji, nan. -18.30 Oddaja o kulturi -19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.25 Gozdarska hiša, nan. - ž‘1.20 Prijatelji, nan. - 21.45 Iz nenavadnega življenja - 22.20 Opazovanja - 22.50 Misli 21. stoletja - 23.55 Drakula Brama Stokerja, britanski film TV MADŽARSKA 1 15.00 Skrivnosti peska - 15.35 Za otroke - 15.58 Poročila - 16.00 Letalska družba Modro nebo - 16.58 Poročila - 17.00 Smrtna stena, naravoslovni film - 17.30 Srečanje z Jezusom - 17.35 Pesmi Sz. Sajgoja - 17.50 Regionalni dnevniki -18.00 Dnevnik -18.15 Rešitev leta 2000 - 18.25 Minute za srečo - 19.00 Vse za ljubezen, nan. - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Obiskovalec, nan. - 20.50 112, kriminalistični magazin - 21.26 Show Mari Torocsik - 22.00 Dnevnik, aktualno - 22.30 Madžarski salon, kulturni magazin - 23.00 Mario, Maria in Mario, ital, film - 0.50 Bančna ulica TV MADŽARSKA 2 0.00 Thalassa - 11.00 30-letni jubilej pevke Margite Bangč - 11.50 Narodopisje - 12.00 Senzacija, nan. -12.50 Narodne vrednote -13.00 Skupščinski dnevnik - 14.00 Prenos zasedanja parlamenta -16.00 Šolska ulica -17.30 Na poti, evropski magazin -18.00 Telešport - 19.40 Pravljica - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Gigolo Just, dokum. film -21.20 Rešitev leta 2000 - 21.35 Goljufi, ital.-franc-film (č.-b.) - 23.05 Klub znanstvenikov TV AVSTRIJA 1 9.30 Herkul - 10.15 Policaj iz Tolza - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 14.45 Na jug -15.30 Vrata v tujo dimenzijo - 16.20 Herkul -17.05 Polna hiša - 17.35 Glej, kdo tam razbija - 18.05 Močna družina -18.30 Varuška -19.00 Ellen -19.30 Čas v sliki - 20.15 Večne težave s poročnikom Bilkom, filmska komedija - 21.45 Policisti pod krinko, filmska komedija - 23.35 Nikita - 0.20 Harley Davidson 344, kriminalka TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Najboljši avstrijski kuharji - 9.30 Bogati in lepi - 10.10 Majhna goljufija na jezeru Wolfgang, filmska komedija- 11.45 Vreme- 12.00 Poročila -12.05 Orientacija - 12.35 Podobe Avstrije - 13.00 Poročila - 13.16 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Dva Miinchenčana v Hamburgu - 14.30 Umor je njen konjiček -15.15 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlič - 17.00 Poročila -17.05 V Avstriji -19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki -19.53 Vreme - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Grajski hotel Orth - 21.05 Tema - 22.00 Poročila - 22.30 Oddaja o kulturi EUROSPORT 8.30 Jadranje - 9.00 Tek na smučeh (m.) -10.00 Superveleslalom (m.) - 11.00 Bob -12.00 Superkros -13.00 Tenis -14.30 Superveleslalom (ž.) -15.30 Sankanje -17.00 Smučarski skoki - 18.00 Ekstremni športi - 19.00 Namizni tenis: Ochsenhausen (Nemčija) - Caen (Francija), prenos - 21.00 Sumo - 22.00 Najmočnejši mož - 0.30 Boks i VAreazane \az\, - A A Torek, 30.11.1999 TV SLOVENIJA! 9.30 10.10 10.25 10.50 11.40 12.10 13.00 14.00 15.40 16.30 17.00 17.15 18.00 18.10 19.15 19.30 20.05 21.00 22.00 22.50 0.20 1.10 Risanka Radovedni Taček: Korito Waynove dogodivščine Recept za zdravo življenje Parada plesa Gozdarska hiša Falkenau, nanizanka Poročila, vreme, šport Klic dobrote Odstiranja, dokumentarna oddaja Brez meje: Moja vas Zlatko Zakladko Žlampirji, ameriška nanizanka Obzornik, vreme, šport Vesolje S. Hawkinga, angleška serija Risanka Dnevnik, vreme, šport Klan, tv-nadaljevanka Mednarodna obzorja Odmevi, vreme, šport Princ sleparjev, francoska drama Stoletje filma: Latinska Amerika Vesolje S. Hawkinga, ponovitev TV SLOVENIJA 2 10.05 10.30 11.20 12.15 13.45 15.30 16.00 17.30 18.05 19.00 19.30 20.00 20.45 21.05 22.20 Videoring Snežna reka, avstralska nadaljevanka Gospodarska panorama Studio City Štafeta mladosti Leteči cirkus Montyja Pythona Oblegana, avstralski film Po Sloveniji Veter v hrbet, kanadska nanizanka Lingo Videoring Človek v vesolju, nemška oddaja Evropska unija, nemška oddaja Resnica o Juliet, ameriški film Legenda o Suramski trdnjavi, gruzinski film 23.35 Svet poroča VN x\\, - IfMTN VJtibec Aan - \Jrewrarazanka - \ Araara, nanvzanka - za umret, nanizanka - Nanfeka, nani- zanka - Vimaiane \az\, na^a\\a\ianka - Al A^ an^ei, nada\\e\anka - A%A$ N\o& V}ubezn\, nadai^anka - 19Ab 24 ur - 29.99 Ko bi \e kdo vedei, ameriški iiim -21.45 Zakon v Los Angelesu, nanizanka - 22.49 Cyb\W, nanizanka - 29.15 Ziata klila, nanizanka - 0.10 MASK, nanizanka - 0.45 Krila, nanizanka - 1.15 Columbo: Pod krinko, ameriški film - 3.00 24 ur KANALA 9.00 Maria Isabel, nadaljevanka - 9.30 Vse za ljubezen, nadaljevanka - 10.30 Uboga Maria, nadaljevanka - 11.00 Oprah Show, ponovitev - 12.00 Atlantis - 13.30 MacGyver, nanizanka - 14.30 Čudna znanost, nanizanka - 15.00 Ne mi težit’, nanizanka - 15.30 Sodnica Judy, nanizanka - 15.55 Oprah Show: Cas velikih sprememb -16.45 Uboga Maria, nadaljevanka -17.10 Maria Isabel, nadaljevanka - 17.40 Vse za ljubezen, nadaljevanka -18.30 Nora hiša, nanizanka -19.00 Pa me ustrelil, nanizanka -19.30 Princ z Bel Aira, nanizanka - 20.00 Adrenalina: Rally - 21.00 James Bond: Dih smrti, ameriški film - 23.15 Samo bedaki in konji, nanizanka IDEA TV - TV GAJBA 14.45 Živa, ponovitev regionalnega programa - Kronika - Pregled športnih dogodkov - Aktualno - 16.00 Sinbadove pustolovščine, nanizanka -17.00 Druga zemlja, nanizanka — 18.00 Živa, regionalni program - Soboški ekran: Napoved prireditev za otroke v decembru - Aktualno -19.00 Aktualno, informativna oddaja -19.15 Otroški zdravnik. nanizanka - 20.00 Vojakova zgodba, ameriški film - 22.00 Živa, magazin - 23.00 Od maja do decembra, nanizanka - 23.30 George in Leo, nanizanka - 0.00 Složni bratje, nanizanka vrite - V8.66 VtamvV. - T8A6Teta - V3.ta b&ium Kraševa - za6^txxen,ran. - Visa OnemV, šport - 76.86 (tataSlraia, ran. - tujno TV MADŽARSKA 2 5.45 Vaška TV - 5.50 Informativni program: dnevniki, novice iz regij, pregled tiska -9.00 Prenos zasedanja parlamenta -16.00 Šolska ulica - 17.30 Prijemajo, magazin za trnkarje - 18.00 Telešport, rokomet - 19.40 Pravljica - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Skrivnostni vrt, naravoslovni film - 21.25 Lagerat, bolgarski film TV AVSTRIJA 1 12.10 Risanke - 14.45 Na jug - 15.30 Vrata v tujo dimenzijo - 16.20 Herkul - 17.05 Polna hiša - 17.35 Vsi pod eno streho -18.05 Močna družina - 18.30 Varuška -19.00 Ellen - 19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.00 Šport - 20.15 Medicopter 117 - 21.05 Ah punčka, punčka!, TV - komedija - 22.40 Božična mrzlica, filmska komedija TV AVSTRIJA 2 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Dva Munchenčana v Hamburgu -14.25 Umor je njen konjiček - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlič - 17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki -19.53 Vreme - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Univerzum - 21.00 Naredi sam - 21.10 Reportaža - 22.00 Poročila - 22.30 Ogled ELIROSPORT 10.00 Supervelesalom (ž.) -11.00 Bob - 12.00 Evrogoli - 13.30 Motociklizem - 14.00 Superkros - 15.00 Dviganje uteži - 16.30 Smučarski skoki - 17.30 Evrogoli - 19.00 Tenis, prenos ekshibicije iz Ženeve - 23.00 Boks - 0.00 Jadranje TV AS - KANAL 54 09.30 - Gnes - informativna oddaja. 10.00-NK Maribor: NK Potrošnik, posnetek, 11.40 - NK Mura: NK Rudar, posnetek. 13.20 - Videostrani, 15.00 - Gnes - informativna oddaja, 15.30 - NK Mura: NK Rudar, posnetek, 17.10 - NK Maribor; NK Potrošnik, posnetek, 18.55 - Videospot, 19.00 - Gnes - informativna oddaja, 19.30 - TV dnevnik Slovenija, 20.00 - Gnes - informativna oddaja, 20.30 - Teden ob Muri, informativna oddaja, 22.00 - Videospoti, 22.30 - Gnes - informativna oddaja, 23.00 ■ Videostrani TV HRVAŠKA 1 16.30 Dokumentarna oddaja - 17.00 Hrvaška danes -17.45 Gaudeamus - 18.20 Kolo sreče - 18.55 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20.10 Zlata ribica - 21.10 Kviz - 21.20 Srečanja nerodne vrste, humoristična oddaja - 21.50 V ospredju - 23.25 Dnevnik -23.50 Nedolžna kri, ameriški film - 1.50 Poročila - 1.55 Ponovitve O NAS NAS TV HRVAŠKA 2 13.10 Diplomatske misije: Slovenija -13.55 Hrvaška v 20. stoletju - 14.55 Carstvo divjine - 15.25 Otroška serija - 16.00 Znanstveni album -17.30 Hugo -19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik - 20.25 Gozdarska hiša, nan. - 21.20 Newyorška policija, nan. -22.10 Opazovanja - 22.45 Nenadoma Susan, nan. - 23.10 Velika svoboda, serija Vsak dan ob 1900: GNES - informativna oddaja SPORED Sreda, 1.12. 1999 TV SLOVENIJA 1 9.30 Risanka 9.40 Zlatko Zakladko 9.55 Žlampirji, ameriška nanizanka 10.20 Vesolje S. Hawkinga, serija 11.10 Mednarodna obzorja 12.00 Klan, tv-nadaljevanka 13.00 Poročila, vreme, šport 13.20 Obzorja duha 13.50 Ljudjemzemlja 14.40 Stoletje filma: Latinska Amerika 15.35 Pomp 16.30 Mostovi 17.00 Male sive celice, kviz 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Raziskovalec, ameriška serija 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Hiša angelov, švedski film 22.10 Odmevi, vreme, šport 23.05 Zgodovina novega jazza 0.35 Razsikovalec, ponovitev TV SLOVENIJA 2 10.05 Videoring 10.30 Veter v hrbet, kanadska nanizanka 11.15 Človek v vesolju, nemška oddaja 12.00 Evropska unija 12.20 Zgrabite Sganarrela, gledališka predstava 15.25 Balada v treh delih, ameriški film 17.30 Po Sloveniji 18.05 Ženska v belem, francoska nadaljevanka 19.00 Nikoli v dvoje brez tebe, nadaljevanka 19.30 Videoring 20.00 Kvalifikacije za EP v košarki, prenos 22.10 Balada v treh delih, ameriški film POP TV 9.30 Umazane laži, nadaljevanka - 10.30 Divji angel, nadaljevanka - 11.30 Moč ljubezni, nadaljevanka -12.30 Pop’n'roll - 13.30 Življenje teče dalje, nanizanka - 14.30 Vse v družini, nanizanka - 15.05 Družina za umret, nanizanka - 15.40 Varuška, nanizanka - 16.15 Umazane laži, nadaljevanka -17.10 Divji angel, nadaljevanka - 18.10 Moč ljubezni, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 Črna vdova, ameriški film - 21.45Newyor-ška policija, nanizanka - 22.35 Cyb1ll, nanizanka - 23.15 Zlata krila, nanizanka - 0.10 M.A.S.H., nanizanka - 0.45 Krila, nanizanka - 1.15 Columbo: Kandidat za zločin, ameriški film - 3.00 24 ur ' KANALA 8.30 Srečni časi, nanizanka - 9.00 Maria Isabel, nadaljevanka - 9.30 Vse za ljubezen, nadaljevanka - 10.30 Uboga Maria, nadaljevanka - 11.00 Oprah Show, ponovitev -12.00 Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo - 13.30 MacGyver, nanizanka - 14.30 Čudna znanost, nanizanka - 15.00 Ne mi težit’, nanizanka -15.30 Sodnica Judy, nanizanka - 15.55 Oprah Show: Zasvojeni s hrano 2 - 16.45 Uboga Maria, nadaljevanka -17.10 Maria Isabel, nadaljevanka - 17.40 Vse za ljubezen, nadaljevanka - 18.30 Nora hiša, nanizanka - 19.00 Pa me ustrelil, nanizanka - 19.30 Princ z Bel Aira, nanizanka - 20.00 Film po izboru gledalcev - 22.00 Mesečniki, nanizanka - 23.00 Samo bedaki in konji, nanizanka - 23.40 Klute, ameriški film -1.40 Dannyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - TV GAJBA 14.45 Živa, ponovitev regionalnega programa - Soboški ekran: Napoved prireditev za otroke v decembru - Aktualno -16.00 Sinbadove pustolovščine, nanizanka -17.00 Druga zemlja, nanizanka - 18.00 Živa, regionalni program - Amerika, obljubljena dežela - 19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 Otroški zdravnik, nanizanka -20.00 Batmanova vrnitev, ameriški film - 22.00 Živa, magazin - 23.00 Od maja do decembra, nanizanka - 23.30 George in Leo, nanizanka - 0.00 Složni bratje, nadaljevanka TV AS - KANAL 54 09.30 - Gneč - informativna oddaja. 10.00 - Teden ob Muri - informativna oddaja, 11.30 - Znana f aca, glasbena oddaja - ponovitev, 12.00 - Videostrani, 16.00 - Gnes - informa tivna oddaja, 16.30 - Teden ob Muri - informativna oddaja, 18.00 - Videostrani, 18.30 -Risanke, 19.00 - Gnes - informativna oddaja, 19.30 - TV dnevnik Slovenija, 20.00 -Gnes - informativna oddaja, 20.30 - Moji mali prijatelji, oddaja za ljubitelje živali. 21.00 - Iz produkcije ZLTV, Moj video, 21.30 - Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča, 22.00 - Videospoti, 22.30 - Gnes - informativna oddaja, 23.00 - Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.39 Dnevnik - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program - 11.25 Pritožba je dovoljena - 12.00 Dnevnik - 12.35 Prevare, nad. - 13.20 Trenutek žadom -13.55 Guldenburgovi, nad. -14.40 Poročila -14.45 Film -16.30 Hrvaška struna -17.00 Hrvaška danes - 17.45 Dokumentarna oddaja - 18.20 Kolo sreče - 18.50 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20.10 Hrvaška v 20. stoletju - 21.05 Kviz - 21.15 Ekran brez okvira - 22.30 Skrinja - 22.45 Dokumentarna oddaja - 23.10 Podjetništvo - 23.45 Dnevnik - 0.05 Zgodovinski album - 2.20 Ponovitve TV HRVAŠKA 2 12.15 V ospredju - 13.45 Zlata ribica - 14.45 Koledar - 14.55 Carstvo divjine -15.25 Pritožba je dovoljena, nad. - 16.00 Znanstveni album - 17.30 Hugo -18.00 Risanka -18.30 Hrvaška kulturna dediščina - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik -20.10 Kviz - 20.25 Zvonar Marijine cerkve, ameriški film - 22.15 Opazovanja - 22.50 Humoristična serija - 23.20 Buffy - morilec vampirjev, ameriški film -1.20 Nočni telegram - 2.20 Ponovitve TV MADZARSKA1 14.05 Dogodivščine - 14.35 Kalifornijske sanje - 14.58 Poročila - 15.00 Skrivnosti peska - 15.35 Za otroke - 15.58 Poročila -16.00 Letalska družba Modro nebo - 16.58 Poročila - 17.00 Skrivnosti v pesku, naravoslovni film -17.30 Velika gospa Madžarske -17.50 Regionalni dnevniki -18.00 Dnevnik- 18.l5Tema-18.25 Zelena pika, šport v prostem času - 19.00 Vse za ljubezen, nan. - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Želeli ste - 21.00 Črna skrinja - 21.30 Potepanje na mejah stvarnosti - 22.00 Dnevnik, aktualno - 22.30 SP v rokometu (ž.) - 22.45 Ura sprejema - 23.15 Lisbonska zgodba nemško-portugalski film - 0.55 Bančna ulica TV MADŽARSKA 2 5.45 Vaška TV - 6.00 Informativni program: dnevniki, novice iz regij, pregled tiska -9.00 Prenos zasedanja parlamenta - 12.00 Gospod profesor Specht, nan. -12.45 Pop glasba - 13.00 Magazin novic - 13.30 Aktualno - 13.55 Zlati dim -15.25 Svet Evrope -15.40 112, kriminalistični magazin - 16.05 Šolska ulica -17.30 Sotrpini -18.00 Telešport, košarka - 20.00 Dnevnik, aktualno - 20.30 Slikar, M. Schčner, portret - 21.15 Obalna straža, nan. - 22.00 Osupljivo območje, nan. TV AVSTRIJA! 6.15 Otroški program - 9.30 Herkul - 10.15 Vedno težave s poročnikom Bilkom, filmska komedija -11.46 Konfeti - 12.10 Risanke - 14.45 Na jug - 15.30 Vrata v tujo dF menzijo - 16.20 Herkul - 17.05 Polna hiša - 17.35 Vsi pod eno streho - 18.05 Močna družina - 18.30 Varuška - 19.00 Ellen - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Ljubezen mileniuma, filmska komedija - 21.50 Zakon je smrt, kriminalka - 23.20 Nash Bridges TV AVSTRIJA 2 11.45 Vreme-12.05 Reportaža-13.00 Poročila-13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Dva Munchenčana v Hamburgu - 14.30 Umor je njen konjiček -15.15 Bogati in lepi -16.00 Šov.Barbare Karlič -17.00 Poročila-17.05 Dobrodošli v Avstriji - 18.50 Loto - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.15 Zadnje odštevanje, kviz - 21.45 Pogledi s strani - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Mednarodna reportaža - 23.15 Žarišče: Zeleno zlato - velik posel z naravo - 0.00 Čas v sliki EUROSPORT 8.30 Jadranje - 9.00 Evrogoli -10.30 Namizni tenis -12.00 Nogomet: legende EP -13.00 Konjeništvo - 14.00 Tenis: pregled ATP-lestvice - 14.30 Jadranje - 15.00 Dviganje uteži - 16.30 Tek na smučeh - 17.30 Sankanje - 18.00 Bob - 18.30 Avto-moto šport - 19.30 Karting - 21.00 Sumo - 22.00 Fitness - 23.00 Boks: Jimmy Thunder (Nova Zelandija) - Eli Dixon (ZDA), posnetek iz Kalifornije - 0.00 Avto-moto šport VBIHK , 25. november 1999 OGLASI 27 Zbiranje protestnih podpisov na Goričkem Kakšen razvoj občine Turnišče do leta 20*10? Najprej ceste, nato takse! ^sestanku v Selu razočarani zaradi zapostavljanja Tj muli torek so se v gasilskem domu v Selu zbrali predsed-HJ n'ki in predstavniki vaških odborov ter svetov krajevnih skupnosti - vseh skupaj jih je bilo 17 -, da bi razpravljali o ^Postavljanju razvoja zgornjega dela občine Moravske Toplice '9noranci župana in občinske uprave do omenjenega ob-' Vab'10 so poslali tudi županu Cipotu in v. d. direktorju 11 .Una[ne9a podjetja Čista narava Milanu Šadlu, a se sestanka ; eležil nobeden od njiju. Feri Cipot je poslal le opravičilo, da drugih obveznosti zadržan in da direktor Čiste narave Or ne more biti odgovoren za razvojne težave«, kar je pre-aZjezil° 'n razočaralo navzoče, ki tudi niso mogli razumeti, jj.. Se latlko župan odloča v imenu direktorja komunalnega po-j a ln 2akaj je omenjeno srečanje označil le kot »civilno pobu- . Ostanek je vodil Janez Škalič, J6 0Pozoril, da zgornji del občine e^o bolj zaostaja za spodnjim. 101 tudi, da so za takso za J^enjevanje vode gospodinj-' a dobila položnico brez vsake “^ložitve, le-te ni bilo niti v Riškem glasilu Lipnica. Taksa je ^a ob nepravem času po Odlo-|oskrbi s pitno vodo, tako da je do zmešnjave, ker je marsik-J^lil, da je položnica posledica J odloka. Zato bi pričakovali od ^iske uprave kakšen uradni list, 'Pasamo fotokopijo intervjuja z Mom Gantarjem iz Vestnika. zgornji del po dohodkih zaostaja in naj bi bil znesek Marsikoga previsok. Zato so z zbiranjem protestnih podpi-■s katerimi bodo skušali vsaj dišati takso. $tanko Gorčan iz Fokovec je ( kot vsi udeleženci mnenja, s° na Goričkem zelo potrebne * n* ni razv°i kraia’ k0 se ' modernizira, sama pa stoji DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU POMURJA M. °BOTA, ARH. NOVAKA 2B zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na ŽIRO RAČUN: 51900-678-48545 Priznajmo vendar, se sovražimo! Ce zmoremo ^či to, ne da bi se Poklali, smo skoraj zmagali.” ob izredno slabi cesti. Župan vedno pravi: sofinancirajte npr. 50 odstotkov, drugače ne moremo nič, ampak nemogoče je zbrati 11 milijonov tolarjev v 50 gospodinjstvih, v treh letih. Kaj pa Moravske Toplice? Tudi tam niso imeli samoprispevka, pa so v Zgornjih Moravcih vseeno asfaltirali.« Na njegove besede se je navezal Tihomir Kržanko, ki je predlagal ustanovitev posebnega sklada za ceste, v katerega bi dal vsak posameznik enak znesek kot za omenjene takse. Naj se občina upravno nekako razdeli na dva dela: ravninski in gorički («... čeprav gorički nikoli ne bo dosegel ravninskega«, je še dodal), vsak s svojo prioriteto. Najbolj kritičen je bil Oskar Makari iz Sela, ki je dejal, da mu je žal, daje sploh naredil kakšen korak za to občino. Po njegovem mnenju je stvar prišla tako daleč, da na žalost ravninec in Goričanec ne moreta več živeti skupaj, saj je ignoriranje z ene strani le preveliko. ž Dr. Slavoj Žižek, filozof Tako naj bi bila v občinski upravi zaposlena le ena ženska z zgornjega dela, vsi drugi naj bi bili s spodnjega. Vprašal se je tudi, zakaj so v občini Moravske Toplice vedno prvi pri sprejemanju sklepov, ki posameznika udarijo po žepu: »Zakaj moramo biti vedno mi neka avantgarda? Zanima me, ali bodo • vsi drugi v Sloveniji šli v zapor, če ne bodo plačali takse, saj v nekaterih občinah, kot je npr. gornjepe-trovska, sploh še slišali niso za te uredbe.« Potem ko so udeleženci že zašli v tragikomično razpravljanje (predstavnik iz Kančevec se je npr. vprašal, kako bo on kaki 80 let stari ženici razložil, da ona od danes naprej obremenjuje vodo, čeprav je prej 70 let ni), so sprejeli sklepe, da bodo kmalu organizirali še en podoben sestanek, na katerega mora župan obvezno priti (do tega se je s predstavniki KS srečal samo enkrat, in to že 12. aprila), in da naj se vsi tisti, ki jih to zanima, udeležujejo sej občinskega sveta. Ob koncu dodajmo še to, da so se sestanka v Selu od vabljenih svetnikov udeležili trije (Geza Puhan, Geza Hujs in Vlado Vučkič). Istočasno je bilo podobno srečanje organizirano tudi v Prosenjakovcih. TOMO KOLEŠ ■ Veliko bolje? Dosegli naj bi raven srednje razvite Evrope - Naravno okolje bo čisto in zdravo lede na razvojni program CRPOV naj bi naslednjih deset let prineslo občini Turnišče v glavnem le spodbudne spremembe, ki so seveda zaželene in dobrodošle. Ali so tudi zares realne oziroma uresničljive, pa je vprašanje, na katerega je težko z gotovostjo odgovoriti. Ampak gledati je potrebno razvojno. Kakšna slika je torej pričakovana za deset let? Število prebivalcev naj bi bilo nekoliko višje kot sedaj, in sicer okrog 3.800. Med njimi naj bi jih okrog 250 doseglo univerzitetno oziroma visoko strokovno izobrazbo. Približno 40 odstotkov aktivnih prebivalcev (od 2.000) naj bi bilo zaposlenih v podjetjih in drugih gospodarskih ter negospodarskih subjektih s sedežem na območju občine Turnišče, okoli 10 odstotkov bi se jih ukvarjalo s kmetijstvom in dopolnilnimi dejavnostmi na kmetijah, okrog 8 odstotkov aktivnega prebivalstva pa je predvidenih na seznamu brezposelnih. Preostali se bodo kot dnevni migranti vozili na delo v druga središča, predvsem v Lendavo in Mursko Soboto. »Na območju občine bodo potekale okolju prijazne proizvodne in storitvene dejavnosti ter okolju prijazno kmetovanje. Ustvarjeni družbeni proizvod, izvoz pa tudi povprečni prihodki prebivalstva se bodo permanentno povečevali in bodo v letu 2010 realno za polovico višji kot v letu 1998. Naravno okolje bo čisto in zdravo. Izkoriščanje naravnih danosti v gospodarske namene bo nadzoro PONUDBA SKB banke MEDNARODNE VODE S POSLOVNIM SKB NET-OM POSLOVNI SKB NET že poznate kot storitev elektronskega bančništva za podjetja. Mogoče celo iz lastnih izkušenj, ki ste jih pridobili s poslovanjem preko POSLOVNEGA SKB NET-a, veste, da samostojnim podjetnikom, podjetjem in ostalim pravnim osebam omogoča varno, enostavno in pregledno finančno poslovanje 24 ur na dan, vse dni v letu. Ne veste pa še, kaj prinaša v mednarodnem plačilnem prometu. Z novim zakonom do novih možnosti S POSLOVNIM SKB NET-om smo v SKB banki pripravljeni tudi na elektronsko opravljanje plačilnega prometa s tujino. Samostojni podjetniki, podjetja in ostale pravne osebe ga boste lahko uporabljali takoj, ko boste v SKB banki odprli transakcijski račun v tujih valutah. Po prenosu plačilnega prometa iz Agencije za plačilni promet na banke boste isti račun uporabljali tudi za opravljanje domačega plačilnega prometa preko SKB banke. V tem trenutku lahko preko POSLOVNEGA SKB NET-a: • izpisujete stanje na transakcijskem računu odprtem pri SKB banki, • izpisujete promet na ostalih računih, • pregledujete izpiske, • vnašate naloge za bremenitev računa, • pošiljate pakete nalogov iz vašega informacijskega sistema, • varno pošiljate elektronsko pošto do skrbnikov elektronskega bančništva. Uporabniki POSLOVNEGA SKB NET-a omenjene funkcionalnosti lahko uporabljate v okviru večvalutnega transakcijskega računa, ki ga odprete na podlagi sklenjene pogodbe o transakcijskem računu v tujih valutah. To pomeni, da imate domači in tuji plačilni promet možnost opravljati preko enega računa z eno identifikacijsko številko. Kljub novostim, ohranja stare prednost POSLOVNI SKB NET omogoča preglednost finančnega poslovanja, hitro in enostavno plačevanje ter integracijo z računovodskim informacijskim sistemom uporabnikov. Je udoben, saj storitve lahko izvajate kadarkoli in kjerkoli, deluje 24 ur na dan, vse dni v letu. Poleg omenjenega uporabnikom prihrani čas in denar. Bančne provizije so namreč manjše kot za transakcije opravljene na klasičen račun ali na bančnih okencih. Za njegovo uporabo ne potrebujete niti računalniškega predznanja, tako enostaven je. V okviru POSLOVNEGA SKB NET-a nudimo še POSLOVNI SKB NET ■ ZBIRNI CENTER. Slednji omogoča, da preko interneta prevzemate podatke o opravljenih transakcijah s posebno položnico in posebno nakaznico. Storitev je za uporabnike brezplačna, podatki pa se na bančnem strežniku hranijo tudi po opravljenem prenosu, zato lahko prenos kadarkoli ponovite. Več informacij o POSLOVNEM SKB NET-u boste dobili, če pokličete brezplačno telefonsko številko Zelenega telefona 0801515, podeskate po spletnih straneh naše banke www.skb.si ali se oglasite v najbližji poslovalnici. Pa le pogumno med nove izzive. Mi smo pripravljeni in vas pričakujemo. vano in dovoljeno le do stopnje, ki ne bo ogrožala naravnega ravnovesja. Lokalna skupnost bo zagotavljala prebivalstvu kakovostno socialno, kulturno, gospodarsko, intelektualno in komunalno infrastrukturo, ki bo v letu 2010 na ravni srednje razvite Evrope. Urbanistična ureditev naselij bo vzorna, stavbe in njihova okolica ter javne površine bodo urejene. Če bi tudi občinam izdajali osebne izkaznice, bi na turniški najbrž pisalo, da se je »rodila« leta 1994 v velikosti 24 kvadratnih kilometrov, njena povprečna nadmorska višina je 171 metrov, prebivalcev ima 3.680, ki živijo v naseljih Turnišče, Renko-vci, Gomilica in Nedelica. 431 jih je zaposlenih v domači občini, 509 si jih služi kruh zunaj občine, 46 jih je na delu v tujini, 273 delovno sposobnih oseb je registriranih kot brezposelnih, delež kmečkega prebivalstva pa je 22-odstoten. Posamezna naselja v občini bodo med seboj in s sosednjimi občinami povezana z asfaltiranimi cestami in kolesarskimi stezami, z državnimi centri, s tujino pa z avtocesto. Oskrba z električno in toplotno energijo bo zadovoljiva, odstranjevanje odpadkov pa strokovno in okolju prijazno. V vseh naseljih bo urejeno sodobno kanalizacijsko omrežje s skupno čistilno napravo. Telekomunikacije bodo prebivalcem približale večino torišč človeškega delovanja (od gospodarstva do kulture) v vseh pomembnih vozliščih nasvetu. Zagotovljene bodo infrastrukturne možnosti (rekreacijski centri, kolesarske steze ...) za kakovostno preživljanje prostega časa. Večina prebivalstva se bo ljubiteljsko ukvarjala s športom in rekreacijo. Pestro bo tudi kulturno življenje v občini.« Tako spodbudne spremembe v občini Turnišče do leta 2010 so si upali napovedati svetovalci in sodelavci Razvojnega centra Lendava. Če bo res tako, potem se obetajo ljudem veliko boljši časi. Da bi be- sede meso postale! J. G. ■ Kdobo lleta? ^b^?0 osebnost, ki je rekla °b in povedala največ. SKB BANKA M. Za Danes. In za Jutri. 28 25. november 1999, motorna vozila GOLF dizel, letnik 1985, ugodno prodam. Tel.: 251 075. ml553 LADO SAMARO, letnik 1989, prodam. Tel.: 76 747. ml556 VW PASSAT, 1,8 GL, letnik 1991, registriran do avgusta 2000, ugodno prodam. Tel.: 31 225, 041 334 581. ml577 RENAULT LAGUNA 1,8 RT, letnik ’96, 23.000 km, kovinsko zelene barve, prvi lastnik, reg. do 2000/9, prodam. Tel.: 22 918. m 1597 OPEL ASTRO, letnik 1992, prodam. Cena po dogovoru. GSM: 041 744 747. ml598 posesti KLETNI LOKAL, 29 m2, za gostinsko dejavnost, neopremljen, na tržnici v M. Soboti, prodam. Tel.: 36 842. ml555 VEČ POSLOVNIH PROSTOROV ODDAM V NAJEM V OBRTNI CONI v Markišavski ulici v M. So- DILL doo POSREDNIŠKO IN AGENCIJSKO PODJETJE KUPUJETE, PRODAJETE, ODDAJETE, NAJEMATE, IŠČETE... VSE VRSTE NEPREMIČNIN Ugodno prodamo 2,5-sobno stanovanje v M. Soboti, v vel. 76,75 m2, komfortno, 3. nadstr., za 7.600.000 sit. TEL. (069) 32 322 FAX-TEL. (069) 32 322 SLOVENSKA 39, M. SOBOTA Mobiplavcek Mobipaket, ki vam ponuja vse, kar potrebujete za dober telefonski pogovor. Razen telefona. Od novembra torej telefoniranje po čisto vaši izbiri. MOBINADZOR PORABE. . Po vsakem končanem pogovoru se na zaslonu mobija izpiše stanje na vašem mobiračunu. Od decembra torej vse pod samokontrolo. Mdbibonus. Mobikartica bo stala enako => na mobiračun bo stanje višje: 1.000 => 1.100, 2.500 => 2.750, 5.000 => 5.600 SIT, 10.000 => 11.300. Z novim letom se torej za isto ceno pove več. Skupni mobiračun. Družinski člani, dobri prijatelji, morda celo sodelavci lahko uporabljate isti mobiračun. Seveda dokler je stanje pozitivno. Od januarja torej vsi za enega eden za vse. Mobipredal. Govorna sporočila sprejemate, poslušate in shranjujete podobno kot pri avtomatskem odzivniku običajnega telefona. V začetku leta 2000 torej tajnica za vsak žep. Mobigostovanje. Za tiste, ki želite klicati in biti dosegljivi v tujini, bo možno gostovanje v tujini za določen čas brez predhodnega naročila. Od marca torej mobiji brez meja. WWW.MaBITEL.SI Informacije na brezplačni TELEFONSKI ŠTEVILKI mobitel SLOVENSKI OPERATER NMT S OBM 080 70 70 boti - skupna površina 70 m2. Tel.: 21 002 ali 041 883 391.ml548 NOV GOSTINSKI LOKAL višjega kakovostnega razreda v turističnem kraju oddam v najem. GSM: 041 643 170. ml557 DVOSOBNO STANOVANJE v Murski Soboti prodam. Tel.: 041 803 304. m!571 ENOSOBNO STANOVANJE v Murski Soboti, v pritličju, prodam. Tel.: 041 803 304. ml573 V BLIŽINI MURSKE SOBOTE prodam zemljišče. Tel.: 041 821 125. ml581 DVOINPOLSOBNO STANOVANJE, 77 m2, komfortno, 3. nadstropje, v Lendavski ulici prodam za 7.500.000 tolarjev. Tel.: 32 594 ali 041 668 749. ml590 DVOSOBNO STANOVANJE v središču M. Sobote, s kletnim parkirnim prostorom,' prodam. Tel.: 32 872. ml592 živali TELETA od 50 do 130 kg kupim. GSM: 041 726 697. ml561 SAMOJEDI prijazni beli psi, odličnih prednikov, rodovniški, naprodaj. Tel.: 069 61 157. ml568 TELICO, brejo 7 mesecev, A-kontro-le, prodam. Tel.: 86 014. mI591 TELICO, brejo 9 mesecev, prodam. Karel Korpič, Markovci 21. m 1596 DVE TELICI, breji 8 in 9 mesecev, teličko, staro šest mesecev, in kravo, kontrola A, zaradi bolezni lastnika prodam. Tel.: 46 468 ali Krajna 31. ml57O kmetijska mehanizacija SEJALNICO BECKER za sladkorno peso, sadilnik za krompir, dvoredni, trosilnik umetnega gnojila Vikon in škropilnico Metalna, 440 1, prodam. Tel.: 40 272. m 1565 razno HRASTOVE PLOHE, debeline 5 in. 8 cm, prodam. Tel.: 53 074. ml564 Preklicujem žiroračun št. 4-3168 na ime Franc Kšela, Radenski Vrh 8. m!569 PEC ZA CENTRALNO KURJAVO na olje, 35 kW, in oljni gorilnik Li-bela, vse malo rabljeno, ugodno prodam. Tel.: 31 225, 041 334 581. ml578 IŠČEMO UREJENE IN AMBICIOZNE LJUDI za zanimivo delo. Možna tudi redna zaposlitev. Informacije: 041 615 835. SEDEŽNO GARNITURO IN POHIŠTVO ZA PREDSOBO zelo ugodno prodajo. Informacije: 041 615 835. ml582 GRADITELJI, POZOR! Po konkurenčnih cenah izdelujem peči in boj-lerje za centralno ogrevanje. Možnost kurjenja na drva, premog in olje. Garancija za peči je 5 let. Tel.: 063 415 011. ml588 storitve CENTRALNO GRETJE, vodomon-taža in montaža oljnih gorilnikov. Ogled in predračun brezplačen. Ivan Šarkezi, s. p., tel.: 76 376. ml 112 FRIZERSKI SALON OLGA Plit-vički Vrh 36 vam naredi »trajno« -kratki lasje 2.500 SIT, srednje dolgi 3.000 SIT, dolgi lasje 3.500 sit. Tel.: 67 615. ml58O srečanja 35-LETNI EKONOMIST, dobro preskrbljen in simpatičen, išče partnerico za prijateljevanje. Tel.: 090 40 81, 156/SIT/MIN. ml594 39-letna urejena Prekmurka, brez obveznosti, iskrena in simpatična, išče partnerja. Tel.: 090 40 81, 156 SIT/ MIN m!594 delo REDNO ZAPOSLITEV DOBI DEKLE, KI JO VESELI DELO V STREŽBI. Za hrano in stanovanje je poskrbljeno. Informacije: 063 897 18 50. ml541 OSEBJE ZA SAMOSTOJNO OPRAVLJANJE GOSTINSKEGA DELA iščemo. GSM: 041 643 170. ml558 VEDEŽEVALKO z izkušnjami zaposlim. Tel.: 062 25 00 323. ml567 PREDSTAVNIŠTVO MEDNARODNE KOZMETIČNE ZNAMKE išče na območju Murske Sobote osebo za vključitev v organizacijo dela podjetja. Zaželene so izkušnje na kozmetičnem področju, lep videz. resnost in starost od 28 do 48 let. Ponujamo visoko profesionalno delo in stalni mesečni dohodek. Ni akviziterstvo. PRE-LINE INT. d. o. o, tel.: 066 647 578, od 8. do 16, ure. ml585 MALVA, d. o. o., zaposli šoferja s C-kategorijo in poklicno šolo. Informacije po tel. št. (069) 300 089. MALE OGLASE ZA VESTNIK IH MURSKI VAL LAHKO NAROČITI PO IE-LEFOHU it. 31 998 VSAK DELAVNIK OD 8. DO 14. URE. Mednarodna družba z lastno proizvodnjo terapevtskih pripomočkov vabi k sodelovanju komunikativne ljudi. Ponujamo možnost redne zaposlitve in tedenska izplačila! Informacije na št. 041/755 523- KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE IN ZELENIC, BREZPLAČNI PREVOZI KRST NA BREZPLAČNI PREVOZI DO 25 KM. PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI. DAMIR BANFI VEŠČICA TEI.: (1169) 1411 1)60, FAX: (069) 251 170, <1(1110 MURSKA SOBOTA Življenje tone v noč, le žarek upanja si išče pot, ostala pa je bolečina in solza večnega spomina. Usojeno ti ni bilo živeti, zakaj, zakaj, ne moremo razumeti- V SPOMIN 27. novembra 1999 bodo minila tri leta od takrat, ko nas je zapustil naš dragi Bojan Bedek iz Gradišča Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu, prižigate sveče in prinašate cvetje. Žalujoči vsi njegovi Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenjo^ bolezen je bila močnejša od ži^0' ZAHVALA . II til 1 V 75. letu nas je za vedno zapusl I dragi mož, oče, dedek, pradedek I brat in stric j Ladislav Penhofer iz Beltinec Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnik0 ’ sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste nam pomag najtežjih trenutkih, nam izrekli sožalje, darovali vence, cvetje, za sv. maše in ga v tako velikem številu pospremili k zadN flll počitku. Iskrena hvala zdravnikom in osebju Bolnišnice v Ra in kliničnega centra v Ljubljani, dr. Ivanu Čaru, g. župnik -u pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku g- r za ganljive besede slovesa in pogrebništvu Jurič. Žalujoči: žena Elizabeta, hčerka Majda in sin Lu^ Z družinama Dragi dedi! Ohranili te bomo v lepem spominu. Tvoji vnuki in pravnukinje Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Skromno, tiho si živela, za nas si delala in skrbela- Spočij si žuljave dlani, za vse, še enkrat, hvala ti- ZAHVALA V 71. letu nas je zapustila naša drag mama, tašča in babica 041 za vsak žep svoboden kot ptica Neža Zemljič pod Vinogradi 6, Maribor । ,99?) (pokopana na pokopališču v Moravskih Toplicah 6. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, ki sojo v tako velikem številu spremljal' n .teVjinih zadnji poti, izkazujoč svoje sočustvovanje z darovanjem^ ^a vencev, sveč, šopkov, svetih maš in za izražena pisna । obr®^ sožalja. Še posebej se zahvaljujemo g. župniku za pogr jgr jZ govorniku g. Ivanu Črnčecu iz Maribora ter družim Opravi Martjanec, ki nam je nesebično priskočila na pontoc P obreda in lajšala našo bol. ^čo Žalujoči: hčerka Dragica z možem Aleksandrom ter ožje sorodstvo Ljuba babica, zelo te bova pogrešala tvoja vnuka Dejan in Danica »MIK , 25. november 1999 29 V SPOMIN 23. novembra je minilo leto žalosti, ko nas je zapustila draga mama, tašča, babica in prababica Odšla si tja, kjer ni več bolečin, a nate večno bo ostal spomin. Kristina Huber roj. Čurman iz Gornjih Slaveč Iskrena hvala vsem, ki se je spominjate, ji prinašate cvetje in Prižigate sveče ter z lepo mislijo postojite ob njenem grobu. Njeni najdražji Večerni zvonovi zvonijo, ti miren počitek, želijo. V SPOMIN 24. novembra mineva 15 let od takrat, ko nas je zapustil ljubi mož, oče, tast in dedi Jože Semen iz Lendave Hvala vsem, ki se ga spominjate, obiskujete njegov grob in prižigate sveče. Žalujoči vsi njegovi Solza kane mi iz očesa, pred menoj je tvoj obraz, odšel si tiho, brez slovesa, mirno spiš in čakaš nas. Le srce in duša ve, kako boli, ko več te ni. ZAHVALA Ostalo je |jubeče srce našega dragega moža, očeta, tasta, dedka Tiboija Savla iz Puconec 260 Popoldne, 13. 11. 1999, ko je utrujen od dela zaprl oči. i n°.se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem Prijateljem, ki so ga pospremili k zadnjemu počitku, mu nam ar°Va^’ čudovito cvetje, sveče, prispevali v dobrodelne ene, nam pa izrazili sožalje. Hvala g. duhovniku Balažiču, rlarkaiu za izbrane besede slovesa, pevcem žalostink, Cerkvenemu odboru, gasilcem in za odigrano Tišino. Ostajaš v naših srcih Vsi njegovi Življenje, ki se razdaja, nikoli povsem ne usahne... ZAHVALA Prelen ■ • । 62. |etl|Peni iesenskem popoldnevu seje polna načrtov in želja v riho in mirno, brez slovesa poslovila draga žena, mama, babica, tašča, teta in sestra Tanja Škarica iz ulice Ivana Regenta 37 v Murski Soboti Prijate]jp6110 Se ^h^ljujemo vsem sorodnikom, sosedom, izrg^. In znancem, ki ste z nami delili žalost in bolečino, in v j ' P|sno in ustno sožalje, darovali vence, cvetje, sveče r°delne namene, ter vsem, ki sojo v tako velikem ^^^na h štev'Iu pospremili k večnemu počitku. frf $ ^la govornikoma g. Merklinu in ravnateljici IV. OŠ d°|goj °ta’ gosPe Pavličevi za ganljive besede slovesa, etnim sodelavkam za organizacijo častne straže in skrena h gospodu Ivu Kurnjeku. Gostink3 8'.župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete ke> Podjetju Komunala M. Sobota in godbeniku za odigrano Tišino. Vsem še enkrat - iskrena hvala. V 77. letu nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama in babica Katarina Horvat iz Doline 33a pri Lendavi Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali za svete maše, vence, sveče in cvetje ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: mož Pavel ter sinovi Štefan, Ladislav, Feri in Artur z družinami DRAGIMA Mariji Dervarič iz Kruplivnika in Jelki Šarotar iz Murske Sobote ob šesti obletnici njune smrti v spomin Pogrešamo ju! Vsi njuni Leto dni že v grobu spiš, v srcih naših še živiš. Zaman te iščejo naše oči, zaman te kliče naše srce. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostali so sledovi pridnih rok, nam pa žalost in prazen dom. V SPOMIN Stefan Jaklin ,, iz Velike Polane 28. 11. 1998-28. 11. 1999 Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in mu prinašate cvetje ter prižigate sveče. Tvoji najdražji Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče, kamorkoli se ozremo naokrog, povsod sledovi tvojih pridnih rok. ZAHVALA V teh žalostnih dneh, ko še ne moremo dojeti, daje tako tragično in nepričakovano v 64. letu zatisnil svoje oči naš dragi Ivan Tibaut iz Kroške ulice 9 v Murski Soboti je med nami ostala praznina in v srcih bolečina. Težko je spoznanje, da te ni več, in nadvse boleča je resnica, da te nikoli več ne bo. Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, znancem ter vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrazili pisno in ustno sožalje, darovali vence, cvetje in za svete maše. Posebna hvala g. župniku Martinu Horvatu za prelep pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici iz krajevne skupnosti, Fotu Tone in pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi, ki smo Te imeli radi Eno leto te že zemlja krije, v hladnem grobu tiho spiš. Ostali so sledovi tvojih pridnih rok, nam pa žalost in prazen dom. V SPOMIN 21. novembra je minilo leto dni od takrat, ko nas je zapustil naš dragi Franc Pozvek iz Dolnjih Slaveč 155 in 24. decembra sta minili dve leti od takrat, ko nas je zapustila naša draga Pavla Pozvek iz Dolnjih Slaveč 155 Hvala vsem, ki postojite ob njunem grobu, njima prinesete cvetje in prižgete svečko spomina. V tihi žalosti: Vajini najdražji V življenju bil si ti nam sreča, ko še skupaj smo bili. Zdaj hladna zemlja te obdaja, nešteto rož ti grob krasi in lučka ti v spomin gori. N SPOMIN Boleč je spomin na 23. november 1997, ko je ugasnilo življenje našega dragega Kristijana Fila iz Budinec 19 Grenko je spoznanje, da te ni in te nikoli več ne bo, a v naših srcih še naprej živiš. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem preranem grobu in mu prižgete svečko spomina. Vsi tvoji najdražji Skromno, tiho si živela, za nas si delala in skrbela. Dobrota tvojega srca nikdar ne bo pozabljena. ZAHVALA V 81. letuje mirno zaspala naša draga mama, stara mama, prababica, tašča in sestra Marija Peterka roj. Kolar iz Beltinec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste nam stali ob strani, darovali cvetje, sveče, za svete maše in druge dobrodelne namene ter izrekli ustno in pisno sožalje. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala g. župniku Jožetu Hozjanu za pogrebni obred in poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke, Oddelku za upravne notranje zadeve iz M. Sobote, Farmi Nemščak in Občini Beltinci. Posebej se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni Zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. Zato v domači zemlji mirno spiš, a v naših srcih še živiš. ZAHVALA Po hudi bolezni nas je v 76. letu zapustil naš dragi mož, oče, tast in dedek JožefAntolin iz Dokležovja Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter sodelavcem iz KG Rakičana -Farma Nemščak. Mesnici M. Sobota, OŠ Bakovci in tovarni’ Mura M. Sobota, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, za svete maše in orgle ter ga skupaj z nami pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala kirurškemu in internemu oddelku bolnišnice v Rakičanu ter zdravstvenemu osebju iz Beltinec, g. župniku Horvatu in g. župniku Halasu iz Kobilja za pogrebni obred ter ‘ pevcem za odpete žalostinke iz Dokležovja in Kobilja. Hvala tudi govornici g. Mariji Zver za ganljive besede slovesa in pogrebništvu Balažič. Vsem - iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi, ki smo ga imeli radi 30 OGLASI 25. november 1999, DAVČNO SVETOVANJE IVAJNŠIČ pisarna MURSKA SOBOTA (368 10,368 11) pisarna LJUTOMER (84 95 80, 84 95 81) RAČUNOVODSKI SERVIS za d. o. o. in š. p. - Do zapolnitve novih kapacitet sprejemamo stranke za poslovno leto 2000 PROGRAMSKA OPREMA BIROKRAT ZA WINDOWS ' -dvostavno (enostavno) knjigovodstvo, blagajna, potni nalogi, fakturiranje, knjiga prejetih računov, knjiga izdanih računov, obračun DDV-ja, vodenje zalog (‘trgovina in proizvodnja z doplačilom), obračun plač, register opreme z obračunom amortizacije in revalorizacije - VSE TO ŽE ZA 119.d00 SIT. Vaš poslovni in osebni zaupnik d.o-.a. Tft. TRGOVINA DOM-OBRT 9000 M. Sobota, Gregorčičeva 9 Tel./Fax: (069) 32 220 GSM: 041 504 999 E-mail: rhdoo@siol.net VSE ZA STREHO IN STROJNE OMETE EKOLOŠKO KURILNO OLJE - kurilno olje I. kakovosti - brezplačna dostava - plačilo na 6 čekov - najugodnejše dnevne cene TEL: (069) 459 280,041 635 548, (062)520 69 00 Slovenska Bistrica MerkadA Titova 52, se priporočamo! NAGRADNO MESEČNO ŽREBANJE 3 X 7001 LITROV. HOVI d.o.o. ŽAGANJE, REZANJE IN VRTANJE BETONA Franc Horvat 9226 Moravske Toplice, Brezje 6, lel. & laks: 10691 48 426, GSM: 041 772 426, 041 733 948 LADA CENTER JAGODIČ 2231 Pernica, Vosek 6d ( ob cesti Lenart-Maribor), tel.: (062) 640 540, od ponedeljka do petka od 8. ure do 16.30, v soboto od 8. do 12. ure. NOVE NEVERJETNE CENE za lastnike avtomobilov Lada: Samara 1500 že za v zalogi: desetka - nivo 845.495 SIT KREDITI DO 5 LET, TUDI ZA KMETOVALCE IN S. P., ŠIFRA 09 es': 1 I. delovnih izkušenj; i slovenski jezik - govorno in pi-jj^ozniški izpit kategorije: B; do ^>9; DRAGO TOTH, S.P. ŽA-1^^^^ 221 SP°D‘ Ifc en°stavnih ClRUKCIJSKIH ELEM. it (MONTAŽA ELEMENTOV V izdelovanje stenskih ele-b;fOV); določen čas 5 mes.; do ■99; AR CONT PROIZVODNJA zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota Republiški zavod za zaposlovanje, uumuvna -- PROSTA DELOVNA MESTA ■ ■- - s pogoji za zasedbo NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: N S T S N M V 1. 1 SAVED THE WORLD TODAY - Eurythmics 2. BRAND NEW DAY - Sting 3. BAILAMOS - Enrique Iglesias 4. WALK RIGHTTHROUGH - Raissa 5. EXTRAORDINARY - Prince 6. ME MYSELF AND I - Vitamin C 7. BORN RO MAKE YOU MAKE YOU HAPPY - Britney Spears PREDLOGI: ČA BIN DA - Gustafi BLUE EYES BLUE - Erič Clapton ODLAZIM - Plavi orkestar * LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH 1. VZEMI MOJO DLAN - Karmen Stavec 2. SONCE PRINESI Ml - Nuša Derenda 3. SANJAJ ME - Štrk 4. DIŠIŠ KOT ROŽA c Ritem planet 5. Tl Sl VSE NA SVETU MOJEM - Zlatko Dobrič 6. LJUBI ME, LJUBI - Čuki .7. NOV SVET - Branka Božič PREDLOGI: Tl ZNAŠ - Faraoni OSAMLJENA - Helena Blagne KO BO PRIŠEL - Tinkara Kovač LESTVICA SLOVENSKE NARODNOZABAVNE GLASBE: GLASBA NAŠEGA SRCA 1. LETU 2000 - Ans. Lojzeta Slaka 2. PRAVLJICA ŽIVLJENJA - Štrk 3. ŠTIRI MLADE FRAJLE-Mlade frajle 4. KMEČKA PEČ - Ans. Tonija Verderberja 5. MARTINOVA POLKA - Ans. bratov Avsenik 6. VRTIMO PLANET - Vesele Štajerke 7. GLASBA JE KOT DEKLE - Bohpomagej PREDLOGI: LE MUZIKA - Ans. Mikola BILA JE POMOTA - Zasavci PREKMURSKI SEJEM - Ans. Jožeta Šeruge Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 2. decembra 1999, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. Kupon Št. 47 ■ GLASUJEM ZA SKLADBO NSTSNMV: ________________________________________________________ | 7 VELIČASTNIH:____________________________________________________ ■ GLASBA । NAŠEGA SRCA:______________________________________________________ I Ime in priimek ter naslov:_______:________________________________ BIVALNIH ENOT, D. D., GORNJA RADGONA , GORNJA RADGONA MIZAR MIZAR (RAZREZ LESA, IZDELOVANJE POHIŠTVENIH ELEMENTOV ZA BE); določen čas 5 mes.; do 27. 11. 99; AR CONT PROIZVODNJA BIVALNIH ENOT, D. D., GORNJA RADGONA , GORNJA RADGONA PREOBLIKOVALEC IN SPAJALEC KOVIN KOVINAR - VARILEC (IZDELOVANJE KOVINSKIH OGRODIJ Z VARILNIM APARATOM); določen čas 5 mes.; do 27.11.99; AR CONT PROIZVODNJA BIVALNIH ENOT, D. D., GORNJA RADGONA , GORNJA RADGONA AVTOLIČAR LIČAR (PRIPRAVA BE ZA BARVANJE, NANAŠANJE BARVE S PIŠTOLO); določen čas 5 mes.; do 27.11.99; AR CONT PROIZVODNJA BIVALNIH ENOT, D. D., GORNJA RADGONA , GORNJA RADGONA VOZNIK AVTOMEHANIK VOZNIK TOVORNJAKA V MEDNARO- PROSTA DELOVNA MESTA NA OBMOČJU Območje Izobrazba l-ll lll-IV V VI VII-VIII SKUPAJ Murska Sobota 2 5 3 2 0 12 Cene (SIT) na tržnicah KREKOVA BANKA ^publika Slovenija, pravna enota Murs-ta Sobota, objavlja Prosto delovno mesto ''»šjega strokov-^ga sodelavca za AOP *Dddelku za občo upravo, 'u9e upravne naloge in >Pne zadeve ^udidati morajo poleg splošnih >°iev, določenih z zakonom Posebnih pogojev, določenih Jakonu o delavcih v državnih 5r9anih (Ur. list RS št. 15/90, M 18/91,22/91,2/91-1. n 93, 70/97 in 38/99) izpol-še naslednje pogoje: Univerzitetna ali visoka stroko-® izobrazba računalniške ali , ustrezne smeri. l 'eta delovnih izkušenj za bra^3'6 z univerzitetno izo-visč10 oz- 5 let za kandidate z 0 । strokovno izobrazbo. $ °vno razmerje bo sklenjeno vročen čas s polnim delo-> časom in s 3-mesečnim 5>nim delom. Dj 6 Prijave z dokazili o izpol-0Wan'u Pogojev je potrebno V8 ' na naslov: Republika Slo-$0?a' Upravna enota Murska Kardoševa 2, 9000 a S°Uota, v roku 8 dni od ^objave. >>ni kandidati bodo o izbiri Po °?Veščeni v roku 30 dni Počani objavi. BOR Z A ZNANJ/ Vjeinforma-cijsko središče, v katerem brezplačno zbiramo, urejamo in posredujemo podatke o ljudeh, ki znanje iščejo, in o ljudeh, ki znanje ponujajo. Kdaj in na kakšen način bo- I ste znanja izmenjali in morebitno plačilo za izmenjavo znanja je povsem prepuščeno vam samim. In katera znanja se trenutno ponujajo in iščejo: • gospod si želi pridobiti praktič-I na znanja s področja poslovod- stva; • ponuja se pomoč pri Oknih, Wordu in Excelu; • gospa želi izmenjevati izkušnje o alternativnem zdravljenju. Informacije: BORZA ZNANJA M. SOBOTA, pri Ljudski univerzi Murska Sobota, Slomškova 33, telefon 36 566, spletna stran . http://www.borzaznanja.mss.edus.si ali ljudska.univerza.m-sobota@siol.net. DNEM CESTNEM PROMETU; nedoločen čas; vozniški izpit kategorije-C,E; do 27.11.99; RENTTOURD. O. O., LUKAVCI 69A, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU VOZNIK TOVORNEGA MOTORNEGA VOZILA C IN E KATEGORIJE V MEDNARODNEM CESTNEM PROMETU; nedoločen čas; 2 L delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: C, E; do 18. 12.99; ANTON MARTINEC, S. P., TONATRANSPORT-ORGANIZACIJA PREVOZOV, MARKIŠAVSKA 3, MURSKA SOBOTA STROJNI TEHNIK IZDELOVALEC OKEN IN VRAT; določen čas 1 mes.; 2 I. delovnih izku, šenj; do 30.11.99; RODOS, D. O. O., GORNJA RADGONA, LJUTOMERSKA CESTA 28, GORNJA RADGONA; št. del. mest: 2 EKONOMSKI TEHNIK ARHIVAR - PRIPRAVNIK; določen čas 6 mes.; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; znanje programskih oro- dij:; do 03.12.99; UPRAVNA ENOTA 1 GORNJA RADGONA, PARTIZANSKA CESTA 13, GORNJA RADGONA PRAVNIK REFERENT L ZA TRGOVINO IN CENE; nedoločen čas; 31. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij; ostali pogoji: PREISKUS STROKOVNE USPOSOBLJENOSTI ZA DEJANJA V UPRAVNEM POSTOPKU (V 6 MESECIH PO ZAPOSLITVI); do 03. 12. 99; UPRAVNA ENOTA GORNJA RADGONA, PARTIZANSKA CESTA 13, GORNJA RADGONA ZDRAVSTVENI TERAPEVT UČITELJICA PREKTIČNEGA POUKA -VAJE IN ZDRAVSTVENA NEGA IN PRVA POMOČ; določen čas 10 mes.; _3 I. delovnih izkušenj; ostali pogoji: VIŠJA MEDICINSKA SESTRA; do 26. 11. 99; SREDNJA ZDRAVSTVENA ŠOLA RAKIČAN, UL. DR. VRBNJAKA 2, MURSKA SOBOTA; “Za moj okus je nogomet balkanski šport, čeprav je Mariboru treba priznati da je letos dober.” Luka Špik, veslač Sadje in zelenjava Jabolka.. Hruške .. Pomaranče...... Limone... Banane... Kivi .... Suhe slive..... Orehi, jedrca.... Solata, puterica Solata, endivija. Cvetača.. Zeleno zelje... Kumare... Rdeče zelje ... Korenček....... Paradižnik..... Paprika.. Čebula ........ Česen.... Fižol.... Krompir........ Peteršilj...... Kostanj........ Belo grozdje ... Ananas ........ Por...... Črna redkev ... Kitajsko zelje.. Zelena... Kisla repa..... Kislo zelje.... Kaki..... Maroni......... Grenivke....... Suhe fige...... ■ Ohrovt...... Murska Gornja Sobota Radgona Ljutomer Maribor .. 200 .. 300 .. 250 .. 250 .. 150 ..400 ... 600 1.100 ...300 ... 250 ... 250 ...80 ... 300 ... 200 ... 300 ... 350 .... 500 .... 150 ....300 .... 500 ...80 .... 400 .... 250 ...300 ...400 ...300 ...250 ...300 ...500 ...250 ...200 ...400 ...400 ...350 ...800 ...250 100 160 100 250 380 300.... 280 320 ....... 220.... 280 300 260.... 180 140 170.... 450 500 300.... 600 660.... 1.100 1.090... 250 350 460... 200 200 200... 300 200 200... .. 50 80 350 290 240... ... 80 150 120... . 250 250 200... 400 400 350... .300 ... 250-400 350... . 100 ........... 160 70-100... .350 ....390-400 350.. 300 ... 300-400.. ... 70 60 40-50.. . 400 500 300.. . 250 250 250.. .. 250 360 320.. 450 350.. .. 250 400 350.. .. 150 250 .... 200. .. 150 250 .... 200. 300 .... 350. .. 200.... 200 .... 200 . .. 200.... 140 .... 200. ... 350.... 400 .... 350. ... 380.... 400 .... 400. ... 300.... 350 .... 300. 650 ... 800 250 ... 200 6rv,s zanesljivih storitev’ » ka^*10, strokovno in ekološko servisiranje * nm2V?stne storitve °'laia originalnih rezervnih delov nas: Servisna enota Murska Sobota Staneta Rozmana BB »tek 069 22 53Z UGODNA PONUDBA KREDITIRANJA PREBIVALSTVA DO 5 LET ZA KOMITENTE IN NEKOMITENTE Izbiramo osebnost, ki je rekla bobu bob in povedala največ. i ______________________ ZADNJA STRAN Menjalniški teča Pomurske banke 23.11.1999 Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 23.11.1999 od 00. ure dalje. Država Enota Banka Slovenije Nakup Prodaja Avstrija 1 14,2952 14,2278 14,3700 Francija 1 29,9877 29,8463 30,1444 Nemčija 1 100,5743 100,1000 101,1000 Italija 100 10,1590 10,1111 10,2121 Švica 1 122,7266 120,8887 123,3297 ZDA 1 190,6437 190,0025 191,9006 Imetniki žiroračunov in tekočih računov! AVTOMATSKI ODZIVNIK -storitev, ki vam bo olajšala poslovanje! Avtomatski odzivnik je storitev Pomurske banke, ki imetnikom žiroračunov in tekočih računov omogoča, da lahko dobijo 24 ur na dan informacijo o stanju na svojem računu. Pristop do storitve je brezplačen. Povprašajte v svoji enoti Pomurske banke! IZID žrebanja zahtevkov za storitev AVTOMATSKI ODZIVNIK, ki so prispeli na osnovi razpisa, objavljenega v reviji Dober dan. Izžrebani so bili: Kristijan Nedog, Zgornji Kocjan 1, Radenci Grega Meričnjak, Dobrovnik 200a Božidar Ozmec, Mestni breg 7, Ljutomer Štefan Pisjak, Satahovci 14 Izžrebancem iskreno čestitamo! ©pomurska banka Pomurska banka d.d.. Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke V športni dvorani Radio Murski val 61,6 MHz, srednji val 648 MUZ ZAIGRAJMO in ZAPOJMO PO ..j DOMAČE/ Brendi, Korado, Šarm, Mitreji, Pištek, Zlatko Dobrič, Tomi Alfi Nipič, Magneti, - Nagrade za obiskovalce: zlatnina, obleke, varilni aparat, sodi - OMV Istrabenz Ljutomer podarja 1000 I kurilnega olja in drugo - Preprodaja vstopnic v blagovnici Vesna v Ljutomeru - Pokorovitelja: Pomurska Banka Murska Sobota in Muraies Ljutomer Premišljujete, kaj bi podarili prijateljem, znancem ali sorodnikom ob prelomu tisočletja? Ste v zadregi, saj želite, da bi bilo darilo izvirno, koristno in lepo, takšno, da bo obdarovanca prijetno spominjalo na to, kdo mu ga namenja? PODARITE VESTNIK Vsak četrtek bo redno prihajal na dom, nosil s seboj obilo dobrega branja in pomagal, da bo vstop v tretje tisočletje prijaznejši in pogumnejši. VI BOSTE OBDARILI PR1JATEIJA, VESTNIK PA VAS. Izpolnite naročilnico in dobili boste palični mešalnik. M dvoje je lepše Dragica Križan (sedaj se že piše Adanič), rojena 1972. leta, s Stavešinskega Vrha in njen izvoljenec Vinko Adanič iz Rihtarovec sta se odločila svojo skupno življenjsko pot potrditi na matičnem uradu in v cerkvi. Civilni obred je bil na matičnem uradu v Gornji Radgoni pred matičarko Lariso Kušar, cerkvena poroka pa v cerkvi v Radencih pred župnikom Petrom Ivančičem, ki je ob tej priložnosti tudi krstil njuno hčerkico. Dragica, ki izhaja iz družine s štirimi otroki, in Vinko, ki izhaja iz družine s kar 13 otroki, sta se spoznala pred osmimi leti. Takrat je Vinko obiskal zabavno prireditev v gostišču Evergrin v Lomanošah. Njegove oči so se zazrle v brhko natakarica in vzniknila je velika ljubezen. Ščasom sta začela skupaj živeti in sedaj njun dom, ki sta si ga zgradila s pomočjo staršev na Dragičinem domu na Stavešinskem Vrhu, bogatita otroka: štiriletna Nika in dvomesečna Kaja. Na gostijo, ki je bila v gostišču Šenekar v Spodnjih Ivanjcih, sta povabila 70 gostov, ki jih je razveseljeval Trio Šumak. - L. Kr., foto: Tone Odnos do narave Ta posnetek je nastal v gozdu, le streljaj daleč od vasi Trnje. Stari avtomobili in drugi hišni pripomočki ležijo še drugje v čren-šovski občini, zato bo potreben temeljit poseg, da bi se znebili te navlake. Velika Polana Tomislav Brezovar - Nadzorni, znani podjetnik iz Ljutomera, se pripravlja na vlogo dedka Mraza in božička. Zaradi svojega šarma bo dobil ustrezno spremstvo. Zaželel si je namreč spremstvo medvedk, toda dame iz uprave si želijo postati brhke srnice. ***** Moravski svetnik Andrej Benkovič in njegova svetniška skupina sta dobila posebno povabilo na sestanek z gospodom županom. Na tej klavzuri naj bi obravnavali napade na dobro ime gospoda župana. Benkovič se sedaj Poglablja in študira zgodovino socializma in išče izkušnje, kaj pomeni napad na lik poglavarja v sosednji državi. ***** Tlak se je dvignil Filovci nom, ki so bili prepričani, da jim je pri posodobitvi kultur-nega doma pomagal občinski proračun. Sedaj pa Navijajo, da s samoprisPe' vkom komaj komaj odplača jejo posojila. Vsi delavci, ki niso^^g. lendavske občine,na) -anj do Odrančani, črensa.p^, ali kaj drugega, naj P' de. dobili v lendavski o13 g od. lovno dovoljenje a11 a.spg. ločili za prostovoljni P vek v lendavski P^^o- I Tako interpretira sv°l® vejše raziskovalne fe. pan Jože Kocon' tum. upan Občine Velika Polana Štefan Prša se je vrnil z delovnega obiska v italijanskem mestu Comone Ložo di Ca-dore, kjer - podobno kot v velikopolanski občini - v okviru mednarodnega programa Rafael obnavljajo predindustrijski mlin. Župan tamkajšnje italijanske občine je izročil ve-likopolanskemu županu občinsko plaketo, ki so jo seveda dodali z dosedanjim odličjem. Sicer pa je polanski župan obiskal tudi obmejno italijansko občino Dolina pri Mostu, v kateri živi 17 odstotkov Slovencev. Dogovarjali so se o medsebojnem sodelovanju na več področjih. (J. Ž.) GEZA ’ FARKAŠ VESTNIKOV KOLEDAR Fantje treh dolin, Anja Mlinar, Robi Horvat, Štajerski Mišo, Drago Jošar 25. november, četrtek, KATARINA 26. november, petek, KONRAD 27. november, sobota, VIGIL 28. november, nedelja, RADIVOJ 29. november, ponedeljek, BLANKA 30. november, torek, ANDREJ 1. december, sreda, MARIJAN Lunine mene: 29. novembra bo sonce vzšlo ob 7. uri in 20 minut, zašlo pa ob 16. uri in 19 minut. Dan bo tako že krajši od 9 ur. 30. novembra bo na nebu nastopil zadnji krajec. OD 1. 1. DO 31.12. POŠILJAJTE VESTNIK NA NASLOV Ime in priimek _______________ Ulica______________;__________ Kraj__________________________ Pošta_________________________ USTNIK ***** ■ veteri' Veterinarji zavoda ih narskih klinik sete tuf0, varjajo z evropsko m Tačas štejejo štev1 skih potnih listov in aVj|i mleku. Hkrati so se na lov za medvedi' ^g no so namreč ug°t0 $eZOpi v tej državi v tej l°vn (rj ^e-nujno odstreliti najve nega dvede, in to tiste iz okolja. ***** Ljutomerski svetniki s^ li veliko veselje, ker stne no le prišli do ka ^ter6 ozvočitve, s PorTl0 ijgali, bodo tako dobro pa-ne bo več prih^. čenj občinskih cb|oC Bela mama še m ^g^idl^ la in popolnonna ^eta, la beltinskega 0 od-Ukrepejepncako^so-daji bencinskega 3 rju m boškemu konc '3 sveM znižanju cen nafte na nem trgu. ***** iseie Tihi družabnik Ob usmeril v novo d J ^je enem od svoji nOga začel s prodal o za po vic. Pet parov d b b|aga rih 250 tolarjev-ni deklariran. ***** eodpr3' Milan Moreč najjb v Tu-vil na nov posl rremb ne tekstilne fi^edsednisko nujeno tudi P pomeh1 mesto v enem nih nogometnih^ že v Evropi- BESEDAH