N«jvečji ilorouki v Združenih državah Velja za vse leto . . . $6. Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto . $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 NARODA Jt Ust slovenskih delavcev y Ameriki. The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelaea S—1242 No. 238. — Stev. 238. Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Yn under Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CHelsea 3—1242 NEW YORK, SATURDAY, OCTOBER 10, 1936—SOBOTA, 10. OKTOBRA, 1936 Volume XLIV. — Letnik XLIV. SPANSKI UPORNIKI OSVAJAJO MESTO ZA MESTOM VLADNIM VOJAKOM MANJKA ZRAKOPLOVOV, DOČIM JIH IMAJO FAŠISTI DOVOLJ NA RAZPOLAGO Zasedli so Navalcarnero, 17 milj od glavnega mesta. — Zavzeli še dvoje strategično važnih mest. Bombardirali železnico v Aranjuezu. — Okoli Toleda se jim republikanci vstavljajo. LIZBONA, Portugalska, 9. oktobra. — Span-eki uporniki so zavzeli še dvoje drugih važnih mest: Navalperal, okoli 50 milj od Madrida in San Martin de Valdeiglesias, 35 milj od glavnega mesta. Republikanske čete se v veliki naglici umikajo, da jim ne bi bila odrezena pot do Madrida. Al Smith grmi proti Rooseveltu HENDAYE, Francija, 9. oktobra. — Fašistično prodiranje proti Bilbao in Santanderju ob Biskajskem zalivu je bilo ustavljeno, in izgleda, kot da je vrhovni poveljnik general Francisco Oviedo prepustil usodi ter je vrgel vso svojo vojsko proti Madridu. Vreme je zopet zelo hladno in republikanski vojaki, ki so držali postojanke okoli Navalperala v dežju skozi več tednov, niso kos svežim uporni-1 skim četam, ki so neprestano poslane proti njim. Pq vročem boju so se vladne čete umaknile in pustile na bojišču več sto mrtvih. Uporniki trdijo, da je zavzetje Santa Cruz del Retamar velike strategične važnosti, ker je odprta cesta proti Madridu in varuje Toledo pred protinapadi. Sedaj je razvidno, da vladi zelo primanjkuje letalcev. Tuji letalci, ki so stopili v vladno armado, so se večinoma vrnili domov, dvajset pa jih je bilo ali ubitih ali ranjenih. Ko so v torek fašistični letalci bombardirali Madrid, se ni dvignil niti en vladni aeroplan in ko so bombardirali železnico pri Aranjuezu, ni bilo nobenega vladnega aeroplana, ki bi jih skušal pregnati. Pri napadu na Aranjuez je bilo v vlaku ubitih 300 vladnih vojakov. MADRID, Španska, 9. oktobra. — Vladne čete so ljuto napadle fašistične postojanke v Guadarra-ma pogorju v smeri proti Escorialu, okoli 25 milj severozapadno od Madrida. Po tri ure trajajočem boju so se morali uporniki umakniti. Vladni poveljniki skušajo prebiti fašistično bojno črto na severu, ker od tam pričakujejo ojačenja. BURGOS, Španska, 9. oktobra. — Uporniki so zagrozili Madridu, da ga **razbijejo na kose", ako se ne preda brez boja. "Priporočamo civilnemu prebivalstvu, da stori vse v svojih močeh, da se vlada preda/' pravijo o-klici, katere so aeroplani metali na Madrid. "Cim večji bo odpor, tem večji bo napad,'* pravi dalje poziv. "Madrid bo kar najhujše bombardiran s tal in iz zraka," SIGUENZA, Španska, 9. oktobra. — Pod poveljstvom generala Jose Moscardo, ki je tako junaško branil Alcazar v Toledu, pritiskajo fašistične čete proti Guadalajari, 35 milj severozapadno od Madrida. Največja ovira pri tem prodiranju je mesto Siguenza s svojimi 5000 prebivalci. Mesto stoji kot orlovo gnezdo na griču nad reko Henares. General Moscardo je mesto z vseh strani obkolil. HENDAYE, Francija, 8. oktobra. — V zadnjih dveh dneh je bilo vsled bombardiranja v Oviedo u-1 bitih nad 500 mož, žena in otrok. Poveljnik fašistov v obleganem Oviedo, general Miguel Aranda, je po radio sporočil fašističnemu glavnemu stanu, da so njegove izgube neznatne, da pa je bilo ubitih mnogo ljudi med 40,000 meščani. * JOHN A RYAN SE ZAVZEMA ZA PREDSEDNIKA Profesor na katoliškem vseučilišču zavrača trditev, da je Roosevelt socijatist. — Pravi, da je župnik Coughlin 90 odstotkov napačen. WASHINGTON, D. C., 9. oktobra. — Profesor na katoliškem vseučilišču, Msgr. John A. Ryan, je v svojem govoru po radio priporočal zopetno izvolitev predsednika Roosevel-ta in označuje trditev, da je Roosevelt soeijalist, kot nesramno natolcevanje in obrekovanje. Msgr. Ryan je tudi takoj nastopil proti katoliškemu župniku Clialesu E. Coughlinu in rekel, da je župnik v svojih izjavah glede slabih gospodarskih razmer 50 odstotkov napačen, njegov denarni načrt pa je napačen 00 odstotkov. In obrni vsi se naravnost na delavce, je profesor Ryan rekel: "Prosim vas, da svojih zmožnih boriteljev v javnem življenju ne zapustite. Xe pokažite hrbta onim kongresnikom, ki so se vedno junaško in neustrašno borili za vas, kot n. pr. Jim Mead, Pat Boland, Arthur Healy in John MoCor-mack in drugi vaši prijatelji, proti katerim nastopa župnik Cough lin." Nato je Msgr. Ryan zavračal trditve, da je predsednik F. D. Roosevelt komunist. "Ta ob-dolžitev je krivična," je rekel Ryan, "pač je pa predsednik s svojo politiko celo vstavil razširjanje komunizma v Združenih državah." "Možje, ki ponavljajo take trditve," je nadaljeval, "mislijo, da je treba v politični kampanji vreči skozi okno o-smo božjo postavo, ki pravi: "Ne pričaj po krivem proti svojemu bližnjemu." "Oni, ki verjamejo v obdol-žitve proti predsedniku, da je komunist, delajo to, ker hočejo verjeti ali pa so preleni, da bi preiskovali in so krivi prenagle sodbe. Njih greli je samo za eno stopinjo manjši od greha onih, ki govore in razširjajo taka obrekovaaija." "V tej kritični uri vas poživljam, da se poslužite vsakega sredstva, ki ga imate na razpolago med svojimi sorodniki, prijatelji in znanci, da glasnujejo za Frariklina Roosevelta." D. PONOVNO SVARILO S0VJ. UNIJE Rusija dolži Portugalsko, da podpira španske upornike. — New-yorski letalec je služil v fašistični armadi. LONDON. Anglija, 9. okt. — Medtem ko se zastopniki 27 držav trudijo, da bi odvrnili pretečo evropsko vojno, je Rusija privedla v ospredje ne\v-vorškega letolca Viucenta Pa-trhirca, da vzdrži svojo trditev, da Portugalska podpira španske upornike. Patriarca je ujetnik v Madridu. Vladni letalec Pietro Urturbi se je s svojim aeropla-iiom zaletel v Patriarcov aeroplan in se je pri tem ubil. Patriarca pa je odletel čez mejo na Portugalsko in se tam s padalom spustil na tla. Rusija v svojem drugem svarilu pravi, da je Patriarcovo priznanje dokaz, da Portugalska podpira upornike. Patriarca je povedal, da so mu portugalske oiblasti, ko je pristal na Portugalskem, omogočile, d?i je poletel v glavni sta:: generala Franca. * Rusko svarilo je predložil delegat Samuel Kagan mednarodnemu odobru za lieumeša-vanje. Kagan pravi v svojem protestu, da portugalska muni-eijska tovarna v Lizboni zahi-ga španske upornike s strel ji-vom in v kratkem obiskal nemškega v na njega ministra barona Konstantina von Neu-ratha. Grofa Ciana je povabila nemška vlada v Berlin in bo pri tem imel priložnost, da s kanclerjem Hitlerjem izmen j a medsebojna naziranja. Grof Ciano se je najprej odpeljal v Budimpešto, da se u deleži pogreba bivšega madžar skega ministrskega predsedni ka Julija Goemboesa. Iz Budimpešte bo odpotoval naravnost v Berlin. Medtem pa pravi neko poročilo, da se je l)ino Grandiju posrečilo pregovoriti Mussolini j a, da ga še pusti za poslanika v Londonu. Pred nekaj dnevi je bilo poročano, da bo >za italijanskega poslanika v Londonu imenovan star diplomat Raffaele Guariglia. II duce je šele opustil svoj sklep, ko so mu zdravniki zagotovili, da londonski zrak Grandiju ni več škodljiv. •Grandi je prišel v Rim, da se zdravi zaradi neke bolezni v želodcu. POTRES NA SICILIJI MESSINA, Sicilija, 9. okt.— Lokalni potresi so povzročili precejšnjo škodo v mestih Oli-veri, Falcone in Pascio. Prebivalci so v straihu pobegnili. —* Poškodovan ni bil nihče. POSLANIK SUVICH DOSPEL V AMERIKO Novi italijanski poslanik Su-vich je dospel v New York s parni kom Conte di Savoia. Fulvio Suvich, ki je star 40 let^e bil dolgo časa .podtajnik italijanskega vnanjega minimi nis trs tv a. Suvcih je bil rojen v Trstu in je študiral v Gradcu in na Dunaju. V svetovni vojni se je boril na italijanski strani ter je po vojni v Trs^u vstainovil profciboljše-viŠki klub. Pozneje je postal prvi Musolinijev zaupnik. TAJFUN V LUZONU MANILA, Filipinsko otočje, 9. oktobra. — Tajfun je strašno opustošil severni del otoka Luzon. Ruval je drevesa, podiral hiše in uničil pridelke. Pet oseb je bilo usmrčenih, večje število pa ranjenih. MUSSOLINI STAVI ZAHTEVE AVSTRIJI RIM, Italija, 8. oktobra. — Musolini je vtaknil svoj prst v vroči kotel Evrope s tem, da je zahteval od avstrijskega kanclerja dr. Schusclwiigga, da izroči popolno oblast nad avstrijskim heimwelirom njegovemu prijatelju knezu Star-hembergu. S tem, da je Musolini stavil to zahtevo, je dejansko posege! v dolgotrajni spor med knezom Starhemfbergom in majorjem Emilom Feyem, ki ga je Starhembergh izključil iz heim wehra. DUNAJ, Avstrija, 8. okt. — Major Emil Fey, ki je bil do zadnjega Časa poveljnik dunajskega heim wehra, je pozval kneza Starhembergu na dvoboj. SUVICH NI BIL ODPOKLICAN RIM, Italija, 9. okt. — Komaj je dospel v Washington novi italijanski poslanik Fulvio Suvcih, so se razširile po inozemstvu vesti, da ga je vlada odpoklieala. Italijan, vlada označuje te vesti kot 'smešne'. OČITA MU, DA OMALOVAŽUJE PLATFORMO DEM0KR. STRANKE PHILADELPHIA, Pa., 9. oktobra. — Bivši go-verner države New York Al. E. Smith je v svojem govoru v operi izjavil, da je Rooseveltova vlada pu stila neizpolnjene vse obljube, vsebovane v demokratski plat Srmi leta 1 932. Zboi ovanje so sklicali 4tJef-fersonovi demokrati". Smith je rekel, da je Roose velt izpolnil samo dve obljubi: odpravil je prohibicijo in ure dil borzo. Vse drugo pa, kar je vsebovala platforma leta 1932, je Rooseveltova vlada vrgla skozi okno. Smith je rekel, da je prva dolžnost vsake vlade ščititi življenje in lastnino državljanov. Vr Pennsylvaniji pokradejo mnogo premoga in ni kdo se za to ne zmeni. Ako bi se to dogajalo v državi New York, bi bil guverner postavljen na za-tožno klop. Po Srnitliov«m mnenju b » moral ameriški narod 3. no vembra rešiti zelo važno zade-Nekateri z vlado niso za- BORAH NE BO GOVORIL IZ-YEN IDAHO SPOKANE, Wash., 9. okt.— Senator Borah, voditelj neodvisnih republikancev v senatu, je rekel, da ne bo govoril za nobenega predsedniškega kandidata. Po volitev se sploh ne bo podal i z države Idaho. Imel bo par govorov, v katerih se bo pa bavil z 44domačimi zadevami". VLAK USMRTIL MORILCA FINCASTLE, Va., 9. okt. — Policija je že dalj časa iskali 401etnega Wilinera Dooleya, ki je usmrtil svojo 35 let staro ženo. Danes so ga našli v tukajšnji bližini mrtvega ob železniški progi. Ubil ga je vlak. Ali je šel sam v smrt, ali se je zgodila nesreča, se ni dalo dognati. KOLIKO POPIJEJO AMERI-KANCI CHICAGO, 111., 9. oktobra.— American Business Men's Research Foundation je ugotovila, da so izza odprave prohibi-cije popili Amerikanci za osem tisoč milijonov dolarjev opojnih pijač. Dnevni račun za o-pojne pijače je znašal od 1. aprila 1933 do 1. avgusta 193C povprečno $6,807,000. BITKA NA KARMEL-SKI GOR! IIAJFA, Palestina, 9. okt. — Včeraj je bila prava bitka na zgodovinski Karmelski gori, ko se je spustilo v boj 1500 angleških vojakov z močno silo Arabcev. V bitki so pomagali Angležem trije aeroplani. Arabce so v njihovih močnih postojankah na pobočju gore obstreljevali tudi z topovi. T Dunaja, kjer se je zgla-| sil na jugoslov. konzulatu in je dobil en cel šiling miloščine. Tudi nazaj je deioma prehodil dolgo in hribovito pot, pankrat pa je imel srečo, da ga je vzel k sebi kak avtomobilM. Le nekaj malega se je vozil z železnico. Plo 10-dnevni avanturi se je znašel pri teti v Celovcu, odtod jo je pa spet peš pri mah al brez zaprek domov k materi, lin zdaj spet doma vsi skupaj pričakujejo, kdaj jim napoči čas odhoda 'k očetu, da bo s tem končano njihovo žalostno stanje. S KOSO JE PREBO-DEL OČETA Prod malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča se je obravnavala družinska žallorgra, ki je imela svoj vzrok v nesrečni ^mamici. Pred sodniki se je moral zagovarjati 33-letni posestnik Anton Janžekovič iz Kukave pri Ptuju, ker je 9. avgusta* na domu svojemu 68-letnemu očetu Jožefu Janžekoviču zialbodel koso v prsi in mu ranil srce, ttako da je bil na mestu mrtev. Kakor pravi obtožnica, so bili v Janžekovičevi hiiši prepiri na dnevnem redu. Ko je bila v nedeljo 9. avg. Janžekovičeva družina pri maši v št Lovrencu, sta oče in sin domov grede popivala v gostilnah ter baje »pila 9 litrov šmarnice. Doma je pričel stari Janžekovič razsajati, ter je napadeil snaho z nožem. Tedaj je pritekel Anton svoji ženi na pomoč, spotoma je zagrabil koso ter jo zaril očetu v hrbet s tako silo, da mm je prebodel srce. Pri razpravi je obtoženec svoje dejanje skesno .priznal, zagovarjal pa se je s erilobranom. Obsojen je bil na leto dni stroge ječe. ODISEJ ADA NAŠEGA ROJAKA V RUSIJI 28. okko^ra dbpoSdne se je po dolgih 22 letih vrnil iz Rusije GLAS NARODA" pošiljamo, v staro domovino* Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali pri jate- j Ije, to lahko stori. — Naročnina za at ar-i karaj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo. 52-letni delavec Simon Kurent iz Trbovelj. V letu 1914 je bil v novembru' na gališki fronti ujet, nakar so ga odposlali v tomsfco guibemijo. V prevratnih dneh leta 1918 pa je krenil preko Rusije do poljske meje v namenu, da se vrne v svojo njo. Napadalci so Jožefa Rusa prav po živinsko oklali. Med drugim so mu zaklali precej glioboko rano na hi^btu, ki je segla do pljuč, da mu je sapa začela uhajati skozi njo. Ko so poibili njega, so s koli navalili še na brata in ženo. Janezu Rusu so mimo drugih poškodb zlomili desno roko in vsa reč bi se bila gotovo še precej na surovo končate, da ni prav tedaj prišla miano vojašk^ patrulja, ki je pobesnele napadalce razorožila in izročila orožnikom. Jožefa in Janeza Rusa so prepeljali v ljubljansko bolnišnico, mesarji pa bodo za svoje dejanje odgovarjali pred sodiščem. POTRJENA SODBA O UMORU PENKOVE Veliki proces proti France- Peter Zgaga »-'»ji t c NOVICE, KI JIH NI NA PRVI STRANI domovino. Po dolgih 12 letih tu Hribarju in Janezu Pircu je prispel do meje, kjer pa je imel smolo. V trenutku, ko je hotel prestopiti mejo, so ga zasačile sovjetske straže in ga odposlale nazaj v Moskvo. Od tu so ga odposlali v Kijev, kjer je znova poizkušal svojo srečo. To pot je imel več sreče in je mejo prekoračil. Nadaljeval je pot prdti Varšavi, kjer se je javil pri jugoslov. konzulatu, ki ga je poslal v Jugo-slarvijo. MESARSKI POBOJ V RIBNICI Vse zadnje dni je bila Ribnica v znamenju posebno svečanega razpoloženja, zakaj v okolici so se vršili vojaški manevri, ki so privedli mnogo u-glednih vojaških gostov in ki so v veliki meri razgibali vse me>tno življenje. Z lepim številom vojakov so prišli tudi trije mladi mesarski pomočniki iz Ljubljane, katerih naloga je bila, da vojsko vsa'k dan zalagajo s svežim mesom. Fantje so v resnici imeli polne roke dela, saj Iso morali vsak dan pobi-ti do 16 glav živine in vso to ogromno količino mesa pripraviti za kuhinjo. Vsi trije mladi mesarji so bili gotovo poti globokim doj-fllom krvavega dela, ki so ga imeli za sabo, ko so se po končanih manevrih odpravili na likof po ribniških krčmah. Na svojem potovanju od litra do litra so v neki gostilni naleteli na 37-letnega zidarskega delavca Jožefa Rusa, zaposljene^a pri gradnji nove vojašnice v trgu. Rus je bil s svojim dve lelti mlajšim bratom in z ženo in mirno so tsedeli pri kozarcu. Objestni mesarji so se začeli obregovaiti ob njegovo ženo. Moža in njegova brata je njihovo vedenje prvi hip razjarilo, a ostafli gostje so obe stranki vendarle pomirili. A ko so se pivci precej pozno v noči pričeli razhajati, so mesarji počakali Rusovo družbo v zasedi rn z veliki*mi noži navalili na- ziaradi umora 59-letne vžitkari-ce Marije Penkove je končno popolnoma likvidiran. France Hribar, 28-letni posestnik in mizar v Pod reč ju' je bil s sodbo okrožnega sodišča dne 26. junija Obsojen zaradi zločin-stva na dosmrtno robijo. Njegov pajdaš Janez Pire, 37-M-ni klobučarski pomočnik pa zaradi udeležbe pri umoru in prikrivanja nakradenih stvari na 6 let in 1 mesec robi je. Po razpravi je Hribar začel valiti glavno krivdo umora na Janeza Pirca, priznal pa je, da je Sam tudi sodeloval pri umoru. Hribar je prijalvil revizijo procesa in priziv zaradi previsoke kazni na stol sedmorice v Zagrebu. Državni tožilec pa prijavil priziv zaradi prenizke kazni pri ostalih soobtožencih, zlasti pri Janezu Pircu. Stol sedmorice v Zagrebu je zdaj v tajni iseji obravnaval o-boje in je v polnem obsegu potrdil sodbo ok-ožnega sodišča, vpoštevajoč obzirno utemeljitev prvega sodišča. France Hribar in Janez Pire se še vedno nahajata v zaporih okrožnega sodišča v Ljubljani. V moško kaznilnico v Maribor bosta odpravljena prihodnje dni. BIK PROTI LEVU. Na neki farmi v bližini Jo-hannesburga so otroci pasli gospodarjevo čredo, -ko se je nenadno pojavil lev, planil na enega izmed otrok in ga s silnim udarcem šape vrgel na tla. Kriče od strahu so se otroci razbežali. Pomoč iz farme bi goltovo prišla prepozno, da bi rešila napadenega. Toda v zadnjem trenutku se je vrgel mogočen bik na leva in ga prisilil na dvoboj s svojimi rogovi. Nastal je strašen spopad med obema krepkimi živ/dima, ki ga je bik odločil sebi v prid. Lev jo je-popihal. Biti je moral težko ranjen, kajti njegova sled je Že dolgo jih nisem objavil, dasi se pojavljajo z dneva v dan po vsem svetu, po Ameriki in v Tvoji soseščini, dragi rojak. — Četudi so nevsakdanje in neobičajne, se časopisju ne izplača tiskati jih na prvi strani. Prvo stran sta namreč za-rentali Španska in predsedniška kampanja. Pred tema dve ma mogočnima faktorjema mora stopiti vse drugo v ozadja ter se umakniti na notranje strani in se pomešati med oglase. Toda navzlic splošnemu omalovaževanju so novice značilne, in zato jih bom nekaj objavil v svoji koloni. V kanadsko mesto Shawville je prišel potujoči komedijant * in razprostrl svoj šotor. Bil je copernik po poklicu. Iz klobuka je vlekel žive zajce i,11 gosi, ljudem iz ust in ušes bankovce ter sploh uganjal kunšti, da so gledalci kar strmeli. Zadnja, najsijajnejša točka programa: prežaganje ženske na dvoje. V ozek zaboj je legla mlada lepotica. Iz sprednjega konca ji je molela glava, iz zadnjega noge. Zaboj je pokril z lesenim pokrovom ter vzel v roko nabrušeno žago. Zaga se je zarezala v mehak les. Tedaj pa skoči na oder razburjen gledalec, pograbi z mize kratek meč in ga zasadil 44čarovniku" v hrbet. Pozneje je povedal policiji, da se mu je dekle smililo in da bi za ves svet ne mogel gledati, kako jo čarovnik žaga na dvoje. * V Springfield, 111., je prišla k mirovnemu sodniku neka ženska ter rekla, da jo je mož udaril z debelim kolom po hrbtu. Sodnik je velel poklicati moža. — Ali si jo res s kolom? — ga je vprašal. — Ni res, — je protestiral. — Moja žena nesramno laže. Nisem je s kolom. S stolom sem jo. * V neko banko v Washington, D. C., je prišel James P. Murray, izročil blagajniku ček za $22,000.000 in mu rekel, naj mu ga izmenja. , Ne čeku je 'bil podpis " J. P. Morgan". Blagajnik je pogle- bila še daleč v goščavo krvava, dal ček in mu ga vrnil rekoč, Napadeni deček je sicer močno ranjen, vendar upajo, da ga bodo ohranili živega. I Preživite BOZIC V STARI DOMOVINI Cunanfova progra priredi tri izlete t ataro Vsi trije te- leti se bodo vršili v času, da bo slehernemu, Id se jib udeleil, mogoče preživeti božične praznike med svojci, IZLETI SE VRŠE NA PARNIKIH: QUEEN MARY ki odpluje iz New Yorka: dne 2; decembra ter 16. decembra BERENGARIA dne 9. decembra Na prvem Izletu bo spremljal izletnike MILAN EKEROVIČ, član newyorSkega urada Cunard Line; na drugem ALFRED MARKUS. ki je istotako član newyorSkega mrada; na tretjem pa HENRY WEBER, flan čikaškega urada Cunard Line. Za vse podrobnosti glede cen, potnih listov, povratnih dovoljenj itd.« se obrnite na: POTNIŠKI ODDELEK "GLAS NARODA" 216 WBST ltth STREET NEW YORK, N. T. da ni dober. Murray se pa ni- dal^ ugnali. Stopil je k pisalni mizi, potegnil iz žepa čekovno knjižico in napisal nov ček. Topot se je glasil na $160,-000,000, podpisan je bil pa z i-inenom 'John D. Rockefeller*. Par minut pozneje je dospela policija in odvedla Jamesa P. Murraya v blaznico. * I J. Leon Lazarowkz, "kralj a-meriških hobojev", pravi, da dolguje ameriškim železnicam $8,522.80, Zadnjih sedemnajst let je prevozil na vlakih silne daljave, voznine pa ni nikdar plačal— in pravi, da-je tudi nikdar ne bo. * V neki restavraciji v Long Beach, California, je naročil neki gost ducat ostrig. Sprva jih je hotel surovo pojesti, nato se je pa premislil, in naroČil, naj mu jih skuhajo. V ostrigi je našel biser — ki bi bil po mnenja izvedencev redem dva tisoč dolarjev — bi se ne kuha} v vreli vodi. New York, Saturday, October 10, 1936 THE LARGEST SfflVENE DAILY IN VJ3J3 L. BHRNABD: Fred je imel spretne roke in je bil tu-di jako potreben zaslužka. Četudi je srečno pustošil žepe modnega sveta na morski obali, mu je vendar na rekovala neterečua revščina so vri^tvo do "gentlemana Jim-mvja". Slednjič je namreč nastopil kot nepošten tekmec, kajti tudi tatovi imajo lasten, da-si nezapisan obrtni zakon. '•To je že res od sile," je nekoč potožil ženi. 4 4 Ta Jimmy bi moral vendar vedeti, da m« ne sme hoditi v zeljnih. Kolikokrat sem danes ipo nepotrebnem vteknil roko v prazen žep. In vedno sem videl Jimmvja prav blizu. Lahko se mi jo ČUDNO NAKLJUČJE nega .sina, ki ga je tako požrtvovalno zalagal z drobižem za obiske v igralnici. Sočutje je dobro storilo sinu, iu je tarnal naprej r "Ta promenada ua obali res je zelo pripraven kraj. Kako sijajno bi utegiuil tod zaslužiti. A paglavec mi piha v kašo in vse pokvari. Ne vem, kaj bi se dsi, da bi -se ga odkrižal." Stari gospod je nekaj časa molčal z zaprtimi očmi in potem odgovoril sinu. •'Jinunv! Jaz vem za sredstvo. če se le en boš zbal. isti način sem pred leti uui-čil tekmeca, ki mi je bil na poti v* N* w Yorku. V kmečko nošo smejal, če me je prehitel. preoblečen sem ga zasledoval Li smel, takoj bi ga tožil radij ia ulici, mu podtaknil sveženj umaaane konkurence." "Veš kaj?" se je zamislila z^na. 4tČe ne gre drugače, pripravi mu past, pa se bo ujel/" 4'Na kak način?" se je zanimal Fred. "O. «to je popolnoma prepro sta reč. Francoska policija vond-ar nima zabeleženih tvo bankovcev in poklical stražni-ka. Policisti so ja'ko dobro poznali mojega sovražnika in jaz &em bil seveda zabeležil številke bankovcev. Kratkoinalo je dobil eno leto ječe. Zdaj res nisva tako bogata, da bi razmetavala denar. A saj imaš zlat j ur ). Spusti jo Fredu v Žep, jih osebnih podatkov. Spusti j obvesti policemana. Freda bo-torej svojo najboljšo uro Jim- dc zaprli, ti pa boš kakor riba mvju v žep, poklici najbližjega stražnika ter ga ovadi pri policiji. Gentleman Jimmy bo najmanj za šest mesecev zašit radi tatvine v prvorazrednem kopališču. Ti boš ostal nemoten/' 4'Morebiti imaiš prav," je od govoril Fred. "Premisliti se moiam to stvar, ker tako res ne sme 09ta)ti." Med tem je pripovedoval .Jimmy v skromnem letovišču v vodi." "Oče!" je navdušeno odgovori i gentleman Jimmv. "Vi imate reis glavo na pravem to-porišču. Ko sem vas peljal v Evropo, sem zadel glavni dobitek." Fred se je potikal po obali in je bil jako slabe volje. Jezilo ga je namreč, da ni smel izrabiti gneče, čeprav je srečal toliko premožnih gostov. A ta "večer je sklenii obračunati s v najbližji okolici svojemu oče-1 sovražnikom in je moral odpu- tu, starcu is čaettjivo snežnobe-1 lo glavo, kako mu Fred kvari obrt. •4 Današnja mladina res ne kaže nobene podjetnosti in samostojnosti," je ogorčeno zaključil. "Ko sem bil jaz zelenec Fredove starosti, sem zapust?! popolnoma sam rojstni kraj ter prav dobro zaslužil v Ohicagu. No, in izdaj f Res se je splačalo potovati v staro Evropo, da bi se me držal za suknjo tta lenuh. Ker je prelen, da bi si poisksl samostojen delokrog hoče enostavno živeti z ženo vred na moj račun. Nesramež!" Oče je sočutno gledal prid- sti vse drugo. Gentleman Jimmv bo seveda tajil svojo krivdo, in res vedno dobro oblečen. Ni izključeno, da bo hitela policija pregledati tudi njegove, Fredove žepe, Vsled tega jih nocoj ni maral obtežiti s tujo lastnino. Po daljšem tavanju je naposled zagledal obsovra-želiega tekmeca poleg nekega bara. Pisano iše je -ozrl na njega in mu pričel slediti. Kmalu sta dospela v gnečo. Množica se je obrala okoli dalmatinskega krošnarja, ki je v komični francoščini priporočal svoje ceneno blago. V tem trenutku je Fred naglo spustil Važno za potovanje. HJor i« namenjen potovati v stori kraj ali doMtt kofa od Je potrebno, da Je pouted v vseh stvareh. Vsled nate delgo-sfcofinje Vam zamoremo dati najMjfta pojasnila In todl vse boo preskrbeti, da je potovanje ndobno In kltrc. »-to n «a-> obrnite na nas sa na pojasnila. 16 preektkimo vse. bodisi proftnje sa povratna dovoljenja, liste, viseje in sploh vse, kar Je sa potovanje potrebno v tasn. In kar Je glavno, sa Nedriavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker . _ ae dobi ls Washington* povratno dovoljenje. M ENTB? PERMIT, trpi najmtflj m »vodila ln zagotavljam* Vam. Pfftlto torej takoj sa _____ poceni in udobno potovali. SLOVENK PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 West 18th Street New York, N. Y. svojo zlato uro Jimmyju v žep. A v istem trenutku ga je Jimmv nepričakovano sunil v bok iu vljudno dejal: "Oprostite!" S tem je Fredu srečno podtaknil t^vojo uro. Fred ga je surovo zagrabil za roko. "Počakajte, prijatelj, če ste tako vljudni! To pot ste bili premalo spretni in sem vas zasačil v pravem trenutku." Takoj je poklical stražnika. Jimmy si je na tihem krčevito otipal žep. v gospodar v letošnjem januarju opazil ne- L. Ganghofer: Grad Hubertus :: Roman :: 45 Bruckner je stopil tik pred lovca, oči so mu gorele. "Onega drugega ne bom jemal v hišo. Iz posebnega vzroka; to imaš prav! Toda preden se dotakneš s svojo roko sestre ti, prej te pobijem s tole drvnico." Sehipper je za spoznanje prebledel, vendar se je smehljal. "Beži, beži! Potem bi te pa po-stuao zašili. In tega te je hudo strah, kolikor vem iz izkušnje. In nekaj malega moraš misliti tudi na svoje otroke! Potrebujejo očeta. Toda »*idim, da ti je prišlo nekaj navzkriž, danes s* (■braz, saj se mi mora poznati, kakšen dan i-niam za seboj. Napol sem tega kriv sam. Bilo je napačno da sem se dal od nagle jeze tako zavesti. Namesto da se spoprijemam s Schip-perjem, bi se bil moral postaviti pred svojega gospoda in odkrito vprašati: Ali morete o Francetu kaj takega verjeti, gospod grof?" "Ali sem te le z besedo česa osumil T-*-* 4'To seveda ne, toda —'' lovcu se je beseda utrgala, ker je cul, da je stopil v kočo Sehipper. Začel je jecljati in je le s težavo prišel spet v pravi tir ter se ogrel. Preizkušno je teboj ne da kaj prida govoriti. Moram potr- (grof Ege gledal lovca pred seboj, ki so mu be- kati pač drugekrati kdaj. Iu nekoliko močiaeje, kajnet" Med smehom je krenil Sehipper vkre ber po gozdu. Ko je prišel na stezo in se j< ozrl, je stal Bruckner še vedno na istem mestu. Sekira mu je mlahavo visela z roke. "Zdaj tulita!" Bilo je že temni o, ko je zagledal Sehipper razsvetljena okenca v lovski koči. Na stezi, ue ualeč pred seboj, so se oglašali koraki onega hotel okrasu. ( util sem njego-j kateHh ie ^ til ()h toj vo roko v svojem žepu m takoj ^ jket ognja, in vstopil je Sehipper. "Želim dober večer, gospod grof." Začel je pogrinjati mizo za večerjo. France se je pogladil z roko po laseh. Zdaj je imel odgovor, jasen in razločen — in vendar mu ni ugajal. Za trenutek je se postal. "No, torej —" je dejai, kakor da bi bilo vse v redu, in odšel iz sobe. Grof Ege je gledal za njim in ko so se zaprla vrata, je vprašal Schipperja: "Za koga ; »ogrinjaš ?" "Za vas, gospod grof, in za naju." "Jedel bom sam." Sehipper se je nagnil, kar naj bi nekako po-menjalo. da se priklanja, položil obe odvisni žlici spet nazaj v miznico in zapustil sobo. Zunaj v kuhinji je sedel France na ognjišču in strmel v ogenj. Ko je začul za seboj Schip-perjev korak, je skočil pokonci. "Kaj hočeš?" ie vprašal Sehipper nedolžno ko šestnajstletna | je bil skrbno pregledal obliž, je sedel ob psa iii * i^ovi^ka na čohal po čelu in za ušesi. "Ali si videl kaj . , Franceta je zasrbelo v pesteh; vendar se je kra've smejale. Jaz sem okra den in zdaj meni pravijo, da ediCl Cena ---------------3.5t V GORAH BALKANA 4 knjige, s slikami, 576 strani Vsebina: Kovač Šimen; Zaroka z zaprekami: V gol oboj aku ; Mohamedanskl svetni« Cena ___________IM WINITOV 12 knjig, s slikami, 1753 strani Vsebina . Prvikrat na divjem zapada; Za flvljenje; NSo-čl, lepa Indijanka; Proklestvo zlata; Za detektiva; Med Komanči ln ApaČi; Na nevarnih potib; Winnetovov roman; Sana Ear; Pri Komančlh; Wlnnetova smrt; Win-netova oporoka Oe-n__M# iN SATAN IN I&KARIOT 12 knjig, s slikami. 1794 Vsebina t Izseljenci; Turna Setar; Na sledu; Nevarnosti nasproti; Almaden; V treh delih sveta; s olikami, 597 2 U T I 4 knjige, Vsebina: Boj z medvedom: Jama draguljev; Končno —; Bih, in njegova poslednja pot ljf Naročite jih lahko pri: KNJIGARNI "Glas Naroda" 1 216 West 16th Street New York, N. Y. mLTM V21 uim- Hči druge žene New York, Saturday, October 1 0, 1 936 TWJB LARGEST BWVWNE DZ1LT IN UJ9J2. □ 68 ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. NEGUŠEV SPREMLJEVALEC V JEČI Gonda ga proseče pogleda. "Odfpusti ji vendar! Ali nisi videl, kako je bila bleda in prestrašena? Prosim, o&proti ji!" 44 Moja draga Gonila. Bog ni hotel, da bi mi bila na iako strašen način vzeta.'* 44 Prosim, prosim, pojdi k Helgi in ji reci kake odpuščajo čo besedo. In nikdo naj ne izve, kaj je storila, tudi Hannes ne in tudi teta Kati ne.'' Oče ji boža roko. 44Ta dva morata v -Jrt-, kajti takoj, ko okrevaš, boš šla \ teti Kati in tam boš Haimesa Levdena zopet videla. Tukaj ne boš več ostala niti en dan. Tudi jaz se bom preselil k teti Kati, posle morem tudi tam voditi. In cela stvar ne bo ostala tajna, ker vedo o tem vsi uslužbenci. Služkinja je poslušala mogoče večkrat kot enkrat. Torej, pozneje greva k teti Kati." 44To bo Helgo bolelo." 44 Nikar je več ne zagovarjaj. Ti tudi nisi imela prav, ko mi nisi hotela povedati, da te je vedno mučila s svojo sitnostjo. 44Kdo ti je pa to povedal?" "Slu-zkinja; v svoji razburjenosti je povedala in me veseli, da to sedaj vem. Nikdar se to ne sme več zgoditi, zato bova zapustila Saiiten." "Saj ni bilo »tako liudo, oče. Helga je bila samo včasih nervozna. Samo j »omisli, nikogar ni imela, ki bi jo prav vzgojil. Kako d ob m pa sem imela jaz, imela sem očeta iu mater — in potem teto Kati — in sedaj še Haime^a. Helga je v primeri z menoj navzlic svojemu bogastvu tako revna, ne pozabi tega. Odpusti ji in ji bodi dober." Oče pritisue njeno roko na svoje oči. 44Sedaj ne morem, ker moram še vedno misliti na to, da bi te mogla zadeti do smrti." 44 Kako nesrečna bi bila šele ]>otem, oče, to moraš pomisliti. 4'Sedaj na noben način ne ostaneš več v tej hiši; pred J^elginimi sitnostmi te hočem spraviti na varno. Sedaj te bom pustil eo uro samo, da se odpočije«. Nekaj stvari mo ram še urediti in bom tudi teti Kati telefoniral, da bo naju počakala." 4lHelge pa menda ne l>oš ozmerjal, oče?" 44Ne, obljubim ti samo tla boš enkrat mirna 99 "Ne, obljubim t, samo da boš enkrat nmia." Gonda mu prikima. Ko oče odide, Gonda zapre oči in se popolnoma prepusti svoji onemoglosti. Glava jo zelo boli in vsled razburjenja -m nezavesti je slaba. O, kako dobro ji de počitek! Samo ko bi vedno ne m islila na Helgo, na hudo, jezno Helgo, ki je s tako jezo .v svojih očeh vrgla za njo vazo, temveč na nesrečno Helgo, ki sedaj kje sedi sama s svojo bolestjo. Slednjič pa vendarle zaspi, ko se vrata tiho odpro. Na pragu se prikaže Helga. Še vduo je zelo bleda in z objokanimi očmi. Gonda jo pogleda z velikimi, plahimi očmi ter se ne upa gawiti se. Helga <*topi k divanu ter poklekne na tla. 44Odpusti mi, Gonda, bila sem brez pameti," pravi tiho. "O, Helga, draga, uboga Helga, samo če si ei kaj olaj šala dušo." "Mogla bi te ubiti, to sedaj veš. Hvala Bogu, da si se umaknila na stran. Odpusti mi." "Kako rada, o kaiko rada; že davno sem ti odpustila, sploh nisem bila nikdar huda na tebe, samo tako potrta, ker sem te morala užalostiti." "Dobra si! Zato te imajo vsi radi." 44Samo če bi fi holtela, pa bi tudi tebe imeli vsi radi." ;'To ne bo nikoli. Toda sedaj te pustim samo, moraš imeti počitek. Odpusti mi, zelo sem nesrečna!" In Helga vstane in naglo odide iz sobe. Gonda gleda za njo m njena mehko srce je bilo polno usmiljenja. Oče v resnici odpelje Gondo k te»ti Kati; nikdo ga cd tega ni mogel odvrniti. Teto Kati je brat telefonično ob vestil, da prideta. Ni poprave vala in je skrbela za svojo Gondo z vso ljubeznijo in je bila zelo smhia, da je mogla komu nakloniti svoje srce. Do večera je bila Gonda zopet dobra, samo malo bleda in ozka obveza okoli čela je bila priča Helginega nastopa. Zvečer pride Hannes Leyden z Buitarjem. Butar ga je obiskal in mu povedal, kaj se je zgodilo. Vedet je, da bo dr. Levden molčal Dr. Leyden je bil zelo prestrašen in svojo bledo ne vesto pozdravi tako nežno In ijtfbeziwvo, da so ji lica zopet razcvetela. Tudi dr. Leyden ue govori o tem, .kar se je zgodilo, icajti Gonda naj čimprej pozabi in tudi ne bi bilo nič izboljšano, aiko bi o tem govorili. Rutar je za Helgo pustil p*«-mo, ker se še ni čutil dovolj mirnega, da bi mogel ž njo go-"voriti. Pismo se je glasilo: "Draga Helga! Boljše je, da Gondo peljem k teti Kati, ker hočem preprečiti, da te jeza ne bi zopet zapeljala h kakemu takemu de janjn. Ne maram ti očitati, samo boli me, da se počutiš tako nespečno, da si morala kaj takega storiti. Tudi za mene je boljše, da zapustim Sanrten, ker čutim, da je bil ves trud, d', bi se ti kaj pnbhžal, zastonj. Tvoje posle bom opravljal kot prej, razadi tega mi ni ti^ba biti v gradu. Boljše bo, če se nekaj časa ne vidimo, dokler se nismo vsi nekoliko pomirili. Gondi sem obljubil, da ti bom vse odpustil in da ti ne bom niceear ooital. To obljubo bom držal. Bog naj ti po-rnaga. Zaradi tebe sem v skrbeh, vidim pa, da Ti ne morem pomagalti, - *er si mi zaprla pat do svojega srca. Tvoj skrbeči oče." Balahu, visoki bobnar abe-sineke vojske in nosač dežnika nad neguševo glavo, je bil nedavno aretiran in sedi v zaporu v Add is Aibaba. Mož je zaradi svoje velikosti evropsko znan, vsaj abesinska vojna in slike iz nje, ki so jih predvajali po kinematografih, ira je močno i>opularizirala. Dokler je bil negmš doma, je bil Balahu vedno v njegovem spremstvu. Cesar ga je imel rad, ker j je bil tako dolg, da je držal dež- nik vedno dovolj visoko nad njegovo glavo. Po osvojitvi Abesinije s »Irani Italijanov, se je Balahu vrnil v prestolnico in se je pridružil band i toni. Ob neki priliki, ko je tolpa napadla Addis Ababo, je bil tudi Balahu ujet. Za-sa-čili s<> 000 šilingov globe in na G mesecev zapora in je seveda zaplenila tudi vse bankovce v znesku 26,400 šilingov, ki jih je hotel iztiliotapiti v Švico. Njegove starše, ki so glavni krivci, policija še išče. Pišite nam za cene voznih U-stov, reservacljo kabin ln pojasnila za potovanja, 8LOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 W. 18th St., New York 14. oktobra: Normandie v Havre Aquitania v Cherbourg 15. oktobra: Saturnia v Trst 1 G. oktobra: " Europa v Bremen -'O. oktobra: Roma t Genoa -1. oktobra: Queen Mary v Cherbourg Washington v Havre M. oktobra: Hex v Genoa Lafayette v Havre Bremen v Bremen -8. oktobra: Aquitania v Cherbourg J9. oktobra: I le