LAS List slovenskih delavcev v Ameriki, The largest Mr the United States. and legal Holidays. 75,000 TELEFON: CHelsea 3—1242 Entered aa Second Clasi Matter September 21, 1308, at the Port Office at New York, N. Yn under Act of Oongreu of March 3. 1879. TELEFON: CHelsea »—1242 No. 256. — Stev. 256. NEW YORK, SATURDAY, OCTOBER 31, 1936 —SOBOTA, 31. OKTOBRA 1936 Volume XLIV. — Letnik XLIV, REPUBLIKANCI ZMAGUJEJO JUŽNO OD MADRIDA Landon za odpravo starostne pokojnine OB STRANI REPUBLIKANSKIH ČET SE BORE RUSKI VOJAKI; RUSKI GENERAL VODI OPERACIJE Republikanci so zavzeli tri vasi. — Posluževali so se tankov in aeroplanov. — Vlada je organizirala tajno armado. — Fašisti so vjeli 300 Rusov. Za svoje dosedanje uspehe se imajo fašisti zahvaliti samo tuji pomoči. TIHOTAPSTVO Z AEROPLANI ZELO CVETE Delavski department razmišlja o zračnem bro-dovju za nadziranje me« je. — Tujci prihajajo iz Mehike. MADRID, Španska, 30. oktobra. — Vojaški položaj v državljanski vojni se je nepričakovano pre-menil, ko so vladne čete pričele veliko ofenzivo, zlasti v centrumu, kjer so fašisti najhujše pritiskali proti Madridu. Prvi dan ofenzive so republikanci zavzeli vasi Torrejon de la Calzada, Torrejon de Velasco in Se-seno. Za republikance pomeni to velikih uspeh, kajti Sesena, k je bila v fašističnih rokah od sobote, obvlada cesto v Aranjuez. Oba Torrejona pa so vladne Čete izgubile šele pred dvema dnevoma. V tej ofenzivi so se republikanci poslužili aero- j Nadomestni delavski tajnik planov, oklopnih vlakov in tankov. Vladni vojaki I1™11« F- Wixton je rekel: so dobili tudi večji pogum, ko je ministrski predsednik Francisco Largo Caballero sporočil armadi, da ma sedaj vlada dovolj vsakovrstnega orožja. Zračno ministrstvo tudi prvič naznanja, da so vladni aeroplani bombardirali fašistična letaliisča v Sevilji, Granadi in Caceresu. Aeroplani so v Ca-ceresu metali 1 50 funtov težke bombe, ki so porušile vse hangarje; v Sevilji pa so bili uničeni trije sovražni aeroplani. PARIZ, Francija, 30. oktobra. — Kot poročajo zanesljiva poročila, je madridska vlada na jugovzhodu zbrala močno tajno armado, ki je opremljena s tanki in aeroplani. Ta armada ima namen napasti fašisično armado, ki prodira proti Madridu, od zadej. Ta tajna armada ima 1 1 0 modernih tankov in mnogo aeroplanov. Nekateri aeroplani so ameriškega izdelka. Tanki in aeroplani se nahajajo v Alicante in v Albacete. Armada samo še čaka na povelje, da napade fašiste ob cesti med Madridom in Aranjue-zom ter ob cesti med Madridom in Toledom. LIZBONA, Portugalska, 30. oktobra. — Liz-bonski radio klub poroča, da so fašisti pri Illesca-su, ko so odbili močan napad republikanskih čet, ujeli 300 Rusov, ki so se borili za madridsko vlado. Ob istem času pa nazanja gen. Gonzales Quei-po de Llano, da so fašisti pri reki Tagus zaplenili tri vladne tanke z ruskimi vojaki. Ti ruski ujetniki so v glavnem stanu generala Jose Varela povedali, da vladne operacije vodi nek rtfski general. LONDON, Anglija, 30. oktobra. — Poročila s španskega bojišča naznanjajo, da general Francisco Franco zbira svojo glavno armado južno in za-padno od Madrida in da bo v nekaj dneh pričel splošno ofenzivo proti glavnemu mestu, četudi do tedaj vladne utrdbe na severu v Guadarrama pogorju ne padejo. WASHINGTON, D. C-, 30. oktobra. — Delavski department se bavi z vprašanjem nabave zračnega brodovja, čegar namen bo nadzorovati meje in zabraniti vtihotapi jaJije tujcev, kar posebno sedaj bujno cvete. "Proti ognju se bomo moraii boriti z ognjem. Siecr zalotimo vtibotapljene tujce, ki pridejo v deželo, toda piloti aero • planov nam prepogosto uidejo." Glede vtihotapijanja je rekel Wixton: "Tujec, ki želi priti v Združene države, se naseli v Kanadi ali Mehiki in stopi v stik s tihotapci in tihotapec stopi v zvezo s svojim znanci v Združenih državah i,n se ž njimi dogovori, da naj prvega oblačnega dne pripelje tujca na samoten prostor, kjer ga njegovi zavezniki sprejmejo in odpeljejo v prvo večje mesto. "Dogovorjenega dne vzame pilot tujce onstran meje v svoj areoplan in jih visoko nad o blaki prepelje čez mejo — za plačilo od $50 do $100." TUJI LISTI SO V LONDONU PREPOVEDANI Angleška javnost ni bila obveščena o ločitvi Mrs. Simpsonove. — Ameriških listov v Londonu ni mogoče dobiti. LONDON, Anglija, 30. okt. V Londonu včeraj ni bilo mogoče dobiti niti enega ameriškega lista 15., 16., 17., in 18. oktobra. HUD POTRES JE VZNEMIRIL ZAPADN0 OBAL Potres v Los Ange!es je samo razburil prebivalce. — Poslopja so bila poškodovana na Gua-mu. — Viharji v Kanadi. LOS ANGELES, Ca]., 30. oktobra. — Skoro po celem Los Angelesu je bilo ob 2.35 po-I poldne čutiti precejšen potres, Noben prodajalec inozemskih j ki je vznemiril prebivalstvo, časopisov pa ni hotel povedati j tocla ni napravil nikake Škode. DEMOKRATJE SO IMELI TRI IN POL MILJONA STROŠKOV WASHINGTON, D. C-, 30. — V svojem zadnjem poročilu pred volitvami je demokratski narodni odbor sporočil, da je potrošil za predsedniško kampanjo $3,406,501. V tednu, ki se je končal z 28. oktobrom, je bilo potrošenih $561.427. Republikanci so izdali za svojo kampanjo nad šest milijonov dolarjev. DOBER PLEN vzroka. Označene dneve pa so ameriški listi obsežno poročali o tožbi Mrs. Wall is Simpson za ločitev zakona. Znano je tudi, da bo ameriški magazine "Time", ki bo objavljen prihodnji torek, skrajšan za štiri strani. Mrs. Simpson je vložila svo jo tožbo za ločitev svojega zakona z Ernestom Simpsonom 14. oktobra; 16. oktobra so a-meriški listi poročali, da niti en angleški list ni o tem poročal niti ene vrste; 17. oktobra so listi poročali, da se bo vršila obravnava 27. aH 28. oktobra. LONDON, Anglija, 30. oktobra. — V angleški kraljevi družini Windsor je nastal zaradi Mrs. Wallis Simpson velik spor. Svakinji kralja Edvarda, vojvodinja York in vojvodinja Gloucester, ki sicer ne prihajajte iz kraljeve pač pa iz aristokratske družine, ste se zaman trudili, da bi kralja Edvarda odvrnili od Mrs. Simpsonove. Kralj jima je odločno povedal, da se naj ne mešate v njegovo osebne zadeve. Zadnje tedne pa je mogoče opaziti, da prihaja najmlajši brat kralja Edvarda, vojvoda Kentski, ki je poročen z grško princeso Mrino, v javnosti vedno bolj v ospredje. Medtem ko je o njegovih, bratih, vojvodi York in vojvodi Gloucester v javnosti zelo malo slišati, pišejo londonski listi vsaik dan o Kentskem vojvodi. Ravnatelj potresne postaje v Pasadeni dr. C. F. Richter pravi, da je bilo središče potresa v Pasadeni. V Santa Monica so ljudje zaradi potresa zbežali iz hiš. Tudi v Long Beachu in Highland Parku, 25 milj od obrežja, so čutili potres. GITAM, 30. oktobra. — Ne navadno močan potres je obiskal otok Guam sredi Pacifika. Nikdo ni bil poškodovan, toda več poslopij je bilo nekoliko prizadetih. TRENTON, Out., Kanada, 30. oiktobra. — Ko je vihar, ki je dosegel hitrost 70 milj na uro, divjal čez vojaško letališče, je bilo poškodovanih nad 20 oseb. Poškodovani so večinoma delavci, ki so bili zaposleni na letališču. Albert Ha-german iz Trent ona je dobil zelo nevarne poškodbe. 'Poslopja na letališču so bila zelo poškodovana. Škodo cenijo na. $15.000. TRIJE REPUBLIKANSKI SENATORJI SO SE SRAMOTNO PREMISLILI Senator Robert F. Wagner, ki je vložil predlogo za socijalno zaščito v zveznem senatu, je rekel v svoji izjavi, da republikanski predsedniški kandidat governer Alf M. Landon deluje z vsemi silami na to, da poruši celo stavbo socijalne zaščite. MORNARJI ZASTAVKAllNA ZAPADNI OBALi SAN FRANCISCO, Cal., 30. oktobra. — Ob zapadni obali počiva ves promet. Zastavkalo je 120,000 mornarjev in pristaniških delavcev. 330 ladij ne more odpluti. cev. 4'Ta nevarnost," je rekel senator Wagner, se dviga iz prahu in dima, katerega je malo pred volitvami dvignilo republikansko vodstvo. Srce naše postave je starostna poko jnina. Ta sistem jamči delaven, kadar se je postaral, da dobiva primerno mesečno pokoj m-no. To je popolnoma varen sistem, kajti vzdržujejo ga redni prispevki, ki tečejo nr posebni sklad zvezanega ■zakladniškeg.i urada. Toda samo polovico zavarovalnih stroškov morajo .no-c-iti delavci. Drugo poloviecS morajo plačati delodajalci, tako da dobiva delavec dvakrat- Charles Maurras, je bil ni pokojninski znesek, kot pa bi se mogel privatno zavarovati." FRANCOSKI FAŠIST JE __BIL OBSOJEN Fašikt Maurras je izgubil priziv. — Urednik lista "Action Francaise" bo moral sedeti 11 mese- PARIZ, Francija, 30. okt.— Glavni urednik fašistično -ro-jalističnega lista 'Action Fran-caise aretiran in pripeljan v Sante kaznilnico, kjer bo odsedel dve zaporni kazni, skupno 11 mesecev, ko je izgubil svoj priziv na najvišje sodišče. Maurras je bil obsojen zaradi ščuvanja k političnim umorom. Prizivno sodišče je Murra-sovo prošnjo za obnovitev sod-nijske obravnave zavrglo, ker je bilo dokazano, da je ščuval k umoru. Murras je v svojem listu 140 poslancem, ki so zagovarjali sankcije proti Italiji, zagrozil s smrtjo. Poleg tega pa je Murras tudi grozil ministrskemu predsedniku Leonu Blu-mu, kateremu je rptfff)oročal, da varuje svojo kožo, ker je ljudi njegove vrste treba zaklati z nožem. Maurra-sovi tovariši so v pričetku le-1 ljevanje republikanskega narodnega odbora." ''Mr. Landon in njegovi tovariši/' je nadaljeval senator Wagner," se ne upajo javno napasti te krasne postave. Mesto tega pa jo skušajo na skrivni način oslabiti. Trdijo, da jim je žal, da morajo delavci ločevati stroške starostne zavarovalnine toda pri" tem jim ni toliko, koliko delavci plačaj.», temveč, koliko dobivajo. Najbolj razburja njihove živce, ker bo delavec za svoje izrabljene moči od industrije, kateri služil, dobival odškodnino. Z napačnim zatrdilom, da bi delavcem pomagal, hoče Mr. Landon industrije oprostiti njihovih obveznosti i>n delavcu s sramotnim davkom naprtiti vse stroške. To je zahrbtno zape- PITTSBURGH, Pa., 30. okt. — Mrs. Harry Davis, žena gle dališkega ravnatelja, je nazna-[nila policiji, da so neznanci od-Toda fašistična armada, ki korak za korakom | nesli iz njenega apartmenta za prodira proti Madridu, ni več ista, kot je bila, ko t Preset tisoč dolarje vzlatni se je pričela4 revolucija. Glavna opora Francove ar-made so Nemci, Italijani in Marokanci. Italijanski in nemški aeroplani, katerih je nad 1 00, italijanski tanki, katerih je okoli 40 in maro-kanski vojaki, opremljeni s tujim orožjem, so razbili republikanske utrdbe. Italijanske častnike v uniformah italijanske vojske je mogoče videti na vseh krajih Francove vojske. Tudi vladna armacla je prejela francosko in rusko pomoč, toda ni tako izdatna in učinkovita, kot pomoč, ki so jo dobili uporniki. ne, biserov, demantov in dragega krzna. BOMBA NI EKSPLODIRALA ELY, Nevada, 30. oktobra.— Bomba,' ki so jo neznanci položili v karo okrajnega pravdnima Harryja M. Watsona, ni eksplodirala. Položena je bila poleg motorja, pa ni bila dobro zvezana s s-parkphigi. Našli so jo, ko je Watson ustavil karo pri neki gazolinski postaji. VRANA Z LESENO NOGO WILMINGTON, Del., 30. oktobra. — Na jard Mrs. G. L. Ashmore >se je spustila vrana, ki ni hotela odleteti. Gospodi-nJa J° je njela in opazila, da i-ma leseno nogo. Udomačena žival je najbrže ušla svojemu gospodarju. EDISONOV SIN ZA R00SE-VELTA WASHINGTON, D. C., 30. oktobra. — Charles Edison, sin iznajditelja in predse d n i k a Thomas Edison Industries, je danes v dolgem govoru apeliral za zopetno izvolitev predsednika Roosevelta. tošnjega leta tudi Bluma dejansko napadli in ga pretepli. Tudi rav,natelj pisarne ''Action Francaise", Joseph De-lest, je izguibil priziv. Zapor-fla kazen mu je bila sicer odpuščena, toda je moral plačati majhno denarno globo. FRANCIJA BO ZGRADILA 1500 VOJNIH LETAL PARIZ, Francija, 30. okt.— Kabinet je odoibril načrte za nabavo 1500 novih vojaških letal. Potemtakem bo imela Francija 4000 letal in 50,000 mož rv zrakoplovni službi. POGODBA MED KITAJSKO IN SOVJETSKO UNIJO LONDON, Anglija, 31. okt. — Sovjetska imija in Kitajska sta sklenili vojaško pogodbo, da bosta v slučaju napada druga drugo podpirali. Tozadevno poročilo je dobil neki tukajšnji list iz Tokio. IZ STRAHU PRED NAZIJI V SMRT BERLIN, Nemčija, 30. okt. — Trije Rusi, ki so bili osumljeni komunističnega delovanja, so se usmrtili, ko je policija vdrla v njihovo stanovanje, da jih aretira. DAN PREMIRJA WASHINGTON, D. C-, 30. oktobra. — Predsednik Roosevelt je danes normalno proglasil dan 11. novembra za Dan premirja. SLON UKRADEL 300 FR. PARIZ, Francija, 29. okt. -Pariški restavrater Jean Blanc je prišel danes ves razburjen na .policijsko stražnico ter izpovedal : — Bil sem v zveri/njaku pred slonovo kletko. Slon mi seže z rilcem v žep in potegne iz njega listnico s 300 franki. Še pre-dno sem mu jo mogel odvzeti, jo je požrl. Policijski načelnik je rekel, da mu žal ni mogoče slona a-retirati. Senator Wagjner je dalje rekel, da so republikanski senatorji večinoma glasovali za starostno pokojnino in med njimi senatorji Vandenberg, Borah, Capper, ki zastopa Landonovo lastno državo Kansas in Mc-Narrv, republikanski voditelj v senatu. VIŠINSKI REKORD RUSKE-GA LETALCA MOSKVA, Rusija, 30. okt. — Ruski letalec Jumačev je dosegel višino 29,461 čevljev s trgovskim aeroplanom, ki je nosil tovor 5 ton. Njegov polet je pobil mednarodni rekord, ki ga je dosegel Francoz Lucien Coupe, za 764 čevljev. ŽRTVE PALESTINSKIH NEMIROV LONDON, Anglija, 30. okt. — Do 15. oktobra je bilo v nemirih med Židi in Arabci ubitih najmanj 315 oseb. Med temi je 195 mohameda-ncev, 10 kristjanov, 21 angleških vojakov in 8 palestinskih policistov. _-_.. - . . -_ THE LARGEST SLOVENE DAILY IN UJ33. U Glas Naroda (A OorporaHon) Owned and Published toy SLOVENIC PUBLISHING COMPANY W Frank Bakser, President Trees. Place of boalneee of the corporation and Tlrtrfni of above officers: •IS Weet 181k SM. Beoeask af Manhattea, Mew M Gtty, N. I. - G L A S N A BO DA (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays Ea celo leto reljs sa Ameriko In Kanado .....................$6.00 Ea pol leta ...»................fS.OO Za četrt leta ....... Za New York sa celo leto ...... $7.00 Za pot leta....................93.50 Za Inozemstvo sa oelo leto......97.00 ----81.50 Za pol leta .....................|&fi0 Subscription Yearly fSJOO Ad vertisement 'Glas Naroda" lshaja vsaki dan izrsemSl nedelj in prasnikor "GLAS NARODA". 216 W. 18th Street, New Ymk. N. Telephone: CHelsea 3—1242 AKO NOBEN PREDSEDNIŠKI KANDIDAT NE DOBI VEČINE Kaj se zarodi, ako v predsedniških volitvah nihče izmed kandidatov ne dmbi večine volijnih glasov? /e štrikrat v ameriški zgodovini «se je zgodi'lo, da takozva ni 4'electoral college" ni mogel izvršiti svoje naloge: izvoliti predse*fnika in podpredsednika. VT vseh teh slučajih je naloga pripadla kongresu, da v zrnislu ustave izvoli glavnega ek--t-kuti:vitega uradnika Združenih držav in njegovega namest aika. Da dobimo jasno sliko o situaciji, ki bi utegnila nastati, naj -i najprej predočimo način, kako se izvoli predsednik in podpredsednik Združenih držav. V torek j>o prvem pondeljbu meseca novembra ljudstvo pravzaprav ne glasuje direktno za predsedniške kandidate posameznih strank, marveč za .fcpino jvoliinih mož, takozva-nih predsedniških elektorjev, katerih dolžnost je oddati svoi »las za tega ali onega predsedniškega kandidata oziroma podpredsedniškega kandidata. Vsaka država ima določeno število elektorjev, in sicer toliko elektorjev, kolikor ima članov ;v (kongresu, torej po dva člana senata, Ln toliko članov v reprezentančni hiši, kolikor spada k dotični državi po njenem prebivalstvu. Tako ima države New York 47 elektoralnih glasov. Illinois 29, Ohio 26. dočirn imajo države z manjšim prebivalstvom na primer: Arizona. Nevada i« Wyoming po tri elektorje, Florida 7, Maryland 8 itd. Vsega skupaj se izvoli 531 elektoralnih glasov. Potrebna je izvolitev vsaj 266 elektorjev. da bo kandidat izbran za predsednika oziroma podpredsednika. V vsaki državi določi večina glasov, kakšna skupina elektorjev bo izvoljena. Torej, ako večina .volilcev v državi New York odda svoj glas, recimo za Roosevelta, to pravzaprav pomenja, da je bilo v državi New York izvoljenih 47 elektorjev, katerih glasovi bodo oddani za Roosevelta. Ker so torej elektorji izbrani v izrecno svrho, na glasujejo za kandidata te ali one stranke, je predsedniška volil na borba dejanski že odločena, ko so elektorji izvoljeni. Ako kandidat zmaga v zadostnem številu držav, da mu e zagotovljena večina elektoralnih glasov, je izid predsedniške volitve že znan na večer volilnega dne. Kasneje se elektorji snidejo v vsaki posamezni državi, da oddajo svoj glas, in se glasovi elektorjev vseh držav štejejo v skupini seji senata in reprezentančne hiše. Ali to je gola formaliteta. Povsem druga stvar pa je, ako nihče izmed kandidatov ne dobi večine elektoralnih glasov. Konstitucija določa, da v takem slučaju, reprezentančna hiša izvoli predsednika ifzmed onih treh kandidatov, ki so dobili najvišje število elektoralnih glasov. Zbornica glasuje po državah, pri čemur imajo delegatke vsake posamezne države po en glas in je večina vseli držav potrebna za izvolitev. Senat pa izbere podpredsednika izmed onih dveh kandidatov, ki sta dobila največ glasov. Jasno je, da ima v takem slučaju ona stranka, ki ima večino v representanoni zbornici, najboljšo šanso, da namesti v Beli hiši svojega kandidata. NESRAMNE LAŽI 0 ZAKONU ZA SOCIJALNO VARNOST Hitite z božičnimi darili. Ker nastajajo zaradi nestalnosti na denarnem trgu' včasi precejšnje zamude pri dostavljenju denarnih pošiljatev, opozarjamo rojake, naj že sedaj odpošljejo svojcem v domovino denarna darila, namenjena za Božič. Ce pošljete sedaj, vam lahko jamčimo, da bodo pošiljat ve Dravočasns dospele. Slovenic publishing co. 216 WEST 18th STBEET NEW YOEK, N. Y. Zakon za socijalno varnost: {Social Security Act), vzako-: njen pod B-ooseveltovo administracijo, je bil pozdravljen od najodličnejših socijahiih organizacij v Ameriki, od merodaj-nih skupin socijalnih delavcev, ocl verskih in odbrodelnih ustanov, kakor tudi od predstoje-čili delavskih organizacij kot največji čin socijalnep-« napredka v moderni dobi. •Republikanski propagandist! in zastopniki tovarnarskih udruženj so sedaj — tako dolgo po vzakonitvi — začeli kar naenkrat opteovati ta zakon in ga označevati kot švindel. Nekateri tovarnarji so šli še dalje in v nekaterih industrijalnih središčih so da si zakon to prepoveduje,' razdelili delavcem plačo v kuvertah, nosečih sledečo trditev: *4Znižanje plače. Začenši od januarja 1937 smo prisiljeni od Rooseveltovega New Deal zakona odbijati 3 Jo od vaših mezd in izročiti ta odbitek vladi. Končno se ta utegne povišati do 4%. Morda dobite ta denar nazaj v prihodnjosti, ali le tedaj, ako kongres dovoli denar v te svrho. Ni nikakega jamstva. Odločite se pred dnem 3. novembra — volilnim dnevom — da-li hočete ali nočete risk i rati te." To je nesramen primer lažne propagande. Popolna resnica o zakonu za socijalno varnost in izpodbijanje nesramnih laži, ki jih razširjajo v sebične namene, je zapopadeno v sledeči seriji vprašanj in odgovorov, pripravljeni od zveze Scripps-Howardovih časopisov in razposlani iz Wasliingtona pod datumom 26. oktobra. Odgovori niso povzeti iz ust republikanskih zlikovcev, marveč iz zakona samega. Radi resnice same in v korist poštenemu delavstvu je umestno, da jih vsakdo prečita iširom dežele. Tu (so dejstva: Vprašanje: Kaj bo moral delavec plačevati f Odgovor: Za prihodnja tri leta on plačuje 1% svojih mezd. Ta znesek se povišuje do leta 1949, ko doseže 3%, in to je, kar bo plačeval od tedaj naprej. Z drugimi besedami: ako zasluži $100 na mesec, plačuje sedaj po $1 na mesec; po $3 po koncu dvanajstih let. Vpr.: Ali delodajalec kaj plačuje? Odg.: Da, on plačuje isti znesek, ki ga delavec plačuje. Vpr.: Kaj bo dobival delavec za svoj denar? Odg.: Dobival bo dosmrtno pokojnino, čim postane 65 let star. Vpr.: Kaj bo dobival delodajalec? Odg.: Nič, razun da se bo rešil dolžnosti, ki jo nekateri priznavajo, da bi poskrbel za privatne penzije za svoje lastne delavce. Odbitki po delodajalcih. Vpr.: Kako se pobira delavčev prispevek? Odg.: Zakon nalaga delodajalcem, -da ga odbijajo od plače delavcev in ga izročajo vladi. Vpr.: Kam gre potem ta denar? Odg: V zakladnico Združenih držav. Vpr.: Aii more vlada potrositi dolar za druge svrhe? Odg.: Nekateri delodajalci skušajo dajati tak vtis o tem. Res je, da je vrhovno sodišče svoj čas razsodilo, da, karkoli vlada pobira, spada v splošni sklad. Ali zakon za socijalno varnost je ustanovil poseben starostni reservni sklad in določa, da se v ta sklad mora vsako leto vložiti tak znesek, da bo račun za starostno zavarovanje aktuarno zdrav. Ta znesek bo vsako leto mnogo večji, kot znesek, ki ga treba izplačati za pokojnine. Zakon dok»-ča^da bo ostanek sklada ncteil 3Jo obresti in se mora investirati v vladnih bondili. Vpr.: Ali je ta zakon uvedel 1 'davek na mezde"? Odg.: Zakon govori o "davku" (tax), to pa le radi tega, da se odgovori predpisom ustave, kakor jih je raztolmačilo vrhovno sodišče. Dejanski to ni nikak .davek, ravno tako ne kakor ni "davek" denar, ki ga delavec vlaga v hranilnico. Ta prispevek je in ostane njegov denar, shranjen zanj, da se mu zagotovi varnost v starosti. Kdo mora plačevati? Vpr.: K&teri delavci morajo plačevati ? Odg.: Vsi delavci razun poljedelskih delavcev, domače glužinčadi, slučajnih delavcev, uslužbencev federalne, državnih in lokalnih vlad, uslužbencev verskih, dobrodelnih, znanstvenih in prosvetnih usta-vov. Vpr.: Ali tudi ti drugi delavci dobivajo pokojnine? Odg.: Ne. Le oni, ki prispevajo v sklad, so vpravičeni do pokojnin. Vpr.: Kaj se zgodi, ako se delavec preseli iz ene dri:ve v drugo ? Odg.: To nič ne dene. Gre za federalni sklad in ta se nanaša na delavca ali delavko, kjerkoli naj dela. Vpr.: Kaj se zgodi, ako je kdo odpuščen ali postane preveč bolan, da bi mogel delati ali ako se ženska omoži in preneha delati 1 Odg.: Ko nehate delati, nehate plačevati v sklad, ali ne izgu«bite pravico do denarja, ki ste ga že vplačali. Delavec ali delavka, ki nekaj časa ne dela radi kateregasibodi razloga, začne zopet plačevati v sklad, čim začne zopet delati. Ni ni-kakili plačil za zamujeni čas. Plačuje se le, ko se dela. Ko doseže starost 65 let, začne dobivati pokojnino na podlagi vsakega tedna, v katerem je delal med 1. januarjem 1937 in dnevom, ko je dosegel starost 65 let. Na primer: Ako mlada ženska dela pet let in se potem poroči ter ne gre zopet deta t, je vpravičeua do penzije, ko postane 65 let stara, ki se izračuna na podlagi mezd, zasluženih v onih petih letih. Sprememba dela Vpr.: Kaj se zgodi, ako delavec ali delavka prestopi od dela, za 'katero je predpisano zavarovanje, na tako delo, za katero ni zavarovanja? Odg.: Dotičnik preneha plačevati v sklad, ali je še vedno vpravičen do pokojnine, ko doseže starost 65 let, na podlagi zaslužka tekom dobe, ko je prispeval v sklad. Vpr.: Kaj se zgodi, ako delavec umre, predno je 65 let star? Odg.: Njegova družina dobi naenkrat celoten znesek. Ta odgovarja 3 in pol odstotkom mezd, zasluženih po letu 1936. Z drugimi besedami, ta celotni znesek je vedno večji, kot Kar je delavec vplačal v sklad, kajti, dočim znaša 3 in pol odst. njegovih mezd, so njegovi prispevki znašali 1% do 3%. Vpr. : Kaj se zgodi, ako kdo umre nekoliko mesecev potem, ko doseže starost 65 let? Odg.: Njegova družina dobi naenkrat celotni znesek, odgovarjajoči 3 in pol odstotkom mezd, zasluženih po letu 1936, manj toliko, kolikor mm je bilo izplačano na mesečnih pokojninah. Vpr.: Ali je mogoče, da bo kdo vplačal več v sklad, kot /bo od istega dobil? Odg.: Ne, nikoli. Naj bo delavec še tako mlad, ko začne plačevati in naj bo njegove mezde še tako velike, on bo vedno dobival toliko večje po- * naj ne pozabite dne 3. nov. 1936? m NIKAR ne pozabljajte, kako so od 1929 do 1935 ljudje v Ameriki čakali v dolgih vrstah na košček kruha. I \TT|/ in ne pozabljajte na brezposlene tovar- ■ llHVirI\ ne in delavnice v tej deželi od 1929 do 1933. NIK' AR ne pozabljajte na revne mezde, pla- ■ IimilR čane v tej deželi od 1929 do 1933. IJIC/' in ne pozabljajte na zgubonosne cene ■ llmAIV poljedelskih pridelkov od 1929 do 1933. NIKAR ne pozabljajte n a bankrotiran je bank od 1929 do 1933. IB UVI7 in ne pozabljajte, da pri Rooseveltu llll\/ll\ čiovečanstvo prihaja najprej. M {If i p ne pozabljajte, da je Rooseveltova m |iHV.AI\ administracija zagovarjala in branila blagor in srečo ne samo enega razreda, marveč napredek in pro-spenteto vseh skupin, predelov in elementov našega raznovrstnega prebivalstva. jltvit' A jj ne pozabljajte, da je bil Franklin D. H llmAu Roosevelt oni, ki je to deželo prive-del od nižav depresije do višav pro-speritete. Mil/ i n ne pozabljajte dne 3. novembra vo-b lllfwMv liti za Frank D. Roosevelt-a za Predsednika, razun ako hočete, da se povrnejo črni dnevi leta 1932. ADVERTISEMENT — DEMOCRATIC NATIONAL COMMITTEE kojnine, kajti te se naslanjajo na zasluženi znesek. Vpr.: Ali ne bi mogel biti delavec ravno tako na dobrem, ako bi se zavaroval pri privatni zavarovalni družbi? Odg.: Ne. Le zaslužek pod $3,000 prihaja v poštev, Vpr.: Ali se ta načrt tiče delavcev, ki dobivajo visoke plače, ravno tako kakor onih, ki manj zaslužijo? Odg.: Da, ali le prvih $3,000 delavčeve letne plače prihaja v poštev. Ako več zasluži, potem niti on, niti njegov delodajalec ne plačuje nikak ih prispevkov za aaslnžek čez $3,000 in le ta znesek se računa za pokojnino. Vpr.: Kako visoko bodo po-kfjnine? Odg.: To je popolnoma odvisno od vašega zaslužka. Najmanjša mesečna pokojnina pa bo $10 in največja $85. Ob-nos je odvisen od tega, koliko ste zaslužil in kako stalno ste delali. Vpr.: Ali bodo upravni stroški tega sistema snedli velik del sklada, morda vso delodajalčeve prispevke? Odg.: Prav gotovo ne. Tri odstotne obresti, ki jih bo letno zasiuževal denar v skladu, bodo bržkone zadostovale za pokritje vseh stroškov. Vpr.: Zakaj nekateri delodajalci povedajo svojim delavcem, da bodo morali plačevati 4% na svoje mezde? Odg.: Ako to pravijo, potem lažejo. Tri odstotke je najvišji prispevek, ki še kdaj vplača in ta ne stopi v veljavo za dvanajst let. Prav mogoče je, da se med tem ta prispevek zniža. Brezpogojna pokojnina vVpr.: Ali more kdo dobivati pokojnino, ko doseže starost 65 let, ako ima kako lastnino in drage prihranke?. i* Odg.: Seveda. On dobiva mesečna plačila, ravno tako kakor bi jih dobival od kake družbe za zavarovanje na življenje, katera ne vprašuje, dali vpravičenee ima ali nima kaj denarja. Vpr.: Kaj nudi republikanski kandidat mesto Rooseveltovega načrta ? Odg.: On je mnenja, da le prav siromašni starci bi morali dobivati pokojnino; z drugimi besedami: on bi hotel odpraviti ves prispevalni sistem zavarovanja in uvesti milostinjo za delavce, ki so v starih letih prisiljeni zapri seč i, da so občinski reveži. NEMŠKI VETERANI ZA ZAHVALJUJEJO KRALJU EDVARDU LONDON, Anglija, 29. okt — Danes je odpotovala iz Anglije delegacija nemških veteranov, ki je dospela sem na va bilo "Angleške legije". — Vodja delegacije, vojvoda Kobur-ški, se je brzojavno zahvalil angleškemu kralju, češ, da je on največ pripomogel, da se stari vojaki -obeh držav zopet sestali. NEOKUSNOSTI V bližini kraja, kjer živim, je ogromen samostan, v katerem so menda pavlisti ali benediktinci. Poleg saihostana je krasna cerkev, ki je pred tremi leti pogorela. S prispevki vernikov so jo zopet zgradili. Cerkev je zglajena v romanskem slogu in je tako visoka, da jo je videti daleč naokrog. Samostan je bogat; baje najbogatejši v Ameriki. Verniki iz New Jersey a, New Yorka, Pennsylvanije in drugih sosednjih držav ga poznajo po imenu "Monastery". Menihom in relikvijam pripisujejo čudedodelno moč. Baje ic ozdravelo že precej nadložnih, ki so iskali v cerkvi tolažbe in pomoči. Jaz se sleherni daji vozim mimo. Prejšnji teden sem videl zunanjost mogočne cerkvene stavbe vso ozaljšano. Iz obeh zvonikov so vihrale zastave—ameriške in papeške— okna 'i*o bila razsvetljena, nad vhodom pa ogromna tabla. Na tabli je bilo pa za dva jarda velikimi črkami napisano: "Bingo!" Nedavno sem mlado slovensko gospodinjo presenetil pri domačem delu. Pri mizi ,je stala, oblečena v lahko jutranjo obleko in gne tla testo. — Malo rezancev bom napravila. — je rekla. — Moj ima najraje rezance na juhi. Pri sedem in gledam. Kar stresalo me je, ko je potegnila prste yl testa. Nohte je imela namazane s krvavo-rdečo barvo. * Na neki veselici sem sedel poleg mladega dekleta. Bila je v globoko izrezani beli plesni obleki. Hrbet gol do pasu. Preko hrbta se je bil komaj viden trak, s katerim je bil najbrže pritrjen brazir. Vse je bilo perfektno na nji: frizura, obleka, nogavice, čevlji- Le trak na belem hrbtu je bil umazan. — No, katero bomo zapeli? — ugibljejo v veseli družbi dragi rojaki. •— Kar zapojmo. da bo veselje večje. Ura gre že proti jutru. Pijača teče od mize. Dima je v so bi toliko, da se komaj razločijo pijani obrazi. — Zapojmo! Zapojmo! No, katero bomo? •Bas zatuli, tenorist zacvili. »Drugi se odkašljajo in pritegnejo. In v strašjuih akordih za-hrešči himna:—Hej slo—veeen-ei—našareeeeČ. . . . M GLAS NARODA" pošiljam? v staro domovino« Kdor ga toče naročiti za *voje sorodnike ali pri jate-Ije, to lahko stori, --Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo. Večerja, ki sem jo videl v a-meri.ški družini: Belo pregr-njena miza. Poleg mize oče, mati, hči in sin. Pred vsakim dva krožnika, dve žlici, dva noža, dvoje vilic, dve žličici. Sredi mize: steak, polit s tomatovo polivko; kisle kumarice; kupček kendija; kek; rižev puding; vrč ledeno-mrele vode. * Ko grem nekoč po 42. cesti, je li-lo kakor iz škafa. Hipoma je bila oesta prašna, le taiksiji so švigali semintja. Iznenada se pa prikaže izza vogala osme Avenue čudna prikazen. Ameriški vojak v paradni uniformi. Menda je bil poročnik ali kaj. V levici je nosil težak kov-čeg, z desneo je pa držal nad seboj razpeto zeleno židano ženako — marelo. TEE LARGEST SLOVENE DAILY IN VJ3& TRAGIČNA LJUBEZEN KRVNIKA Francoski in angleški listi sojda bi ne srečal svojih znancev, zabeležili oni dan vest o tra-JTo se je zdelo dekletu čudno, gičnem koncu ljubezni krvnika;toda mislila je, da je pač boječ in mlade plesalke. Veliko pri-j kakor so povečini učenjaki, ki staniško mesto kitajske države'se radi izogibljejo ljudi. Ker Šanghaj je bilo priča grozne se je pa dosledno bal iu izogi-tragedije, ki jo je zakrivil sa- bal ljudi, je postala plesalka mo poklic. Mlada angleška I pozorna na njegovo vedenje, plesalka v Šanghaju se je do' Mislila je že, da je to posledica ušes zaljubila v krepkega, .40odpora njegovih sorodnikov iu let starega Kitajca. Njena lju- [ znancev napram nji, pa se je iz- bezen ni ostala brez odmeva.! kazala, da tudi to ne drži. * Kitajec se je tudi zaljubil v le-j Nekega dne je vprašala svo-po plesalko in bil je zelo pozo- jega zaročenca, Zakaj se tako ren ljuibček. Pošiljal je svoji' izogiblje znncev, kadar sta sku-izvoljenki vsak dan darila in | pa j in Kitajec ji je odgovoril rože. Ker je bil zelo izobražen in ker je govoril tudi več evropskih jezikov, je plesalka mislila, da je zaseben učenjak. S svojo uglajenostjo in prijaznostjo si je znal kmalu pridobiti plesalkmo srce. Bilje tudi kavalir. Vozil se je s svojo prijateljico na izprehode in izlete, slednjič je pa začel govoriti o tem, da bi se poročila in preselila v Evropo: Toda okrog Kitajca, drugače kavalirja od pete do glave, se je spletla nekakšna zagonetka. Nikoli ni hotel s plesalko v dru-žbo. Ko sta se zaročila, se je pa le dal pregovoriti, da je šel v gledališče, kjer je njegova žena nastopala in da se je seznanil z ljudmi, katerim se je moral zahvaliti za poznanstvo s svojo izvoljenko. Kadar sta bila na izprehodu, se je vedno plaho oziral na vse strani. Bil je nervozen, pozorno je motril mimoidoče in vedno se je bal, dela, kakšen je njegov poklic Takoj je bila pojasnjena zagonetka, pojasnjena so bila tudi njegova tajna potovanja. Moral je večkrat na pot v to ali ono mesto, daje izvršil smrtno I on končal življenje. obsodbo. Dekleta je obšla nepopisna groza pred zaročenče-vim poklicem. Ljubila ga je sicer vroče, toda groza pred mislijo, da bi imela za moža krvnika, je bila močnejša od ljubezni. Hud boj je bila med grozo in ljubeznijo končno se je pa vsa obupa mi zastrupila z veronalom. Tako je napravila konec svoji ljubezni in oibenem svojemu mlademu življenju. Čim je zvedel za tragično smrt svoje zaročenke, je krvnik brez sledu izginil. Najbrž si je tudi MRLIČ V BASU kaj presenetljivega: balzami-rano truplo je moralo biti že kakšnih 20 let v tem stanju. Dvajset let je prenašal nesrečni Eus preko vseh meja, dvajset let je igral vlogo skrivnostnega muzika, dvajset let je živel v pomanjkanju, ker si ni hotel poiskati dela, ki bi mu jemalo preveč čas'a za skupno bivanje z mrtvecem. Ves Pariz je govoril samo •» tej zgodbi, ko je prišla na dan in sklenili so, da .pokopljejo truplo na tukajšnjem pravoslavnem pokopališču. Kod hodi nesrečni oče in kakšno je ozadje te tragične zgodbe, pa ne ve nihče povedati. 'ADVERTISEMENT ADVERTISEMENT VAŽNA POSLANIC A VSAKEMU SLOVENSKEMU VOLILCT V DRŽAVI NEW YORK POZOR NAROČNIKI! življenje si izraišla pogosto-j prav niso vedeli, kje igra. Ne- TJt^ol^e 7o ma tragedije, ki bi jih ljudje! kateri gostje so ga tu pa tam lova, kx vam 3asno govore, do odklonili kot kič, če bi si jih srečali v kakšnem javnem par-\^ narocnmo. izmislila samo domišljija kakš- ku. Menili so, da skrivaj pros-l0bnovite -J0* da *am ne bo tre" nega pesnika ali pisatelja. 1 jaci. da mu njegovi rojaki zamerijo j V majhnem pariškem hotelu V začetku avgusta je prišel ker se lioče oženiti z dekletom pri Magdalenini cerkvi se je grof K. k hotelirju in mu dejal, iz Evrope. To je plesalko de- dogajalo že dalj časa, da so vse da odhaja.na dolgo potovanje, loma pomirilo ker je že dobro' sobarice, ki jih je lastnik spre- pa da v tem trenutku ne more 'poznala Kitajce, kako ponosni jel za službo v dragem liad-so na svojo raso. Toda tu je stropju, po kratkm času odpo-bilo Še nekaj drugega in sicer' vedale. Na vsa začudena vpra-neverjetni izgovori njenega za- šanja lastnika glede vzrokov ročenea, kadar ni mogel priti ui bilo mogoče dobiti pravega k nji odnosno kadar ga ni bilo odgovora.' Same'ena je fcove-Zelo pogosto je namreč , dala, da se zelo boji, a česa se doma. odpotoval za dva ali tri dni, ne ^ji n[ bilo mogoče zvedeti, da bi njegova zaročenka vede-:Tako' je slo stiriŽta ifli&ako-kam. Včasih je pa izostal iffill kadar je kalcšna^sobari-več dni. Toda nič ni tako skri-; ca spet odpovedala službo, je to, da bi ne bilo kdaj očito. Ta-jetnik v odsotnosti gostov na-ko je tudi angleška plenilca ] tančno pregledal vse sobe v zvedela, kam hodi njen zaro-j drugem nadstropju, odprl vse čenec. Bil je namreč krvnik,. omare in predale pa ni mogel usmrčal je kriminalne in poli- ( najti nič sumljivega. Ob kon tične zločince v Šanghaju injcu letošnjega julija je neks drugih kitajskih mestih. Zdaj je angleška plesalka vedela, zakaj ni hotel hoditi z njo v družbo in zakaj se celo na ulico ni upal z njo. Bal se je, da bi' jo izgubil, če bi zve- ADVERTISEMENT ADVERTISEMENT VA5A PLAČA BO ZNIŽANA S1. JANUARJEM TEGA NISTE VI KRIVI — TEGA NI KRIV VAŠ GOSPODAR NEW DEAL BO ZNIŽAL VAŠO PL VČO S PRVEM JAM ARJEM 1937 26 milijonom uslužbencev bo vzel New Deal en odstotek njihove plaže. In delodajalci teh 26,000,600 ljudi morajo prispevati nadaljni odstotek. Dva odstotka vseh mezd in plač v Združenih državah bo moralo iti v blagajno New Deala. V kratkem času bo prikrajšana vaša plača za dva odstotka, in vaš gospodar bo moral plačati dva odstotka. To bodo štirje odstotki vseh mezd in plač. Potem boste morali plačati tri odstotke. Vi boste plačali tri odstotke in gospodar bo plačal tri odstotke. TO JE ŠEST ODSTOTKOV VSEH MEZD IN PLAČ V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. Šest odstotni davek Ha mezde in plače pomeni, da bo šest odstotkov manj denarja xa mezde hi plače. Ali si lahko privoščite, da ste eden izmed šestih odstotkov, ki bo izgubil delo, da bo plačana "Soetjalna X'arnost" New Deala? Načrt New Deala za ^Sodjalno Varnost" daje New Dedlu "Soeijaliio Varnost", vsem nam pa skrčuje mezde in plače. Načrt New Deala za "Soeijalno Varnost" je le nadaljno novo ime za ogromno davčno skubtjenje. "Smotreno gospodarstvo" je bilo znamenje New Deala za regimentaeijo trgovcev in farmerjev. "Bogato življenje" je dalo tisočerim političnim pristašem politične službe, za katere ste vi plačali v imenu reliefa. "Odprava revnih četrti j'' je omogočila nekaterim dobrim prijateljem New Deala zgraditi sijajne apartmente z denarjem, ki je bil nakolektan od re-veiev ko zemljiški davek na zemljišča, s katerih so bili reveži pregnani. M Načrt za nakup zlata" je bilo lepo ime, iznajdeno za načrt, ki je omogočil New Dealu da je prevzel vse zlato v deietf in zmanjšal vrednost vsakega dolarja za štirideset centov. Tak« imamo sedaj « Soeijalno varnost" New Deala Id je lepo ime za davek na mezde in plače. "Socijalna Varnost" New Deals bo zmanjšala za šest odstotkov vaš šestdeset centov vreden dolar, od katerega že sedaj plačujete dvajset centov v davkih. Načrt New Deala za "Soeijalno varnost" je le drugi načrt za hitro obogatitev New Deala in načrt za hitro obnbožanje naroda. Vašega davka za New f»sai "Soeijalno varnost* ne bodo položili xn stran kot nedotakljiv sklad. Ne bo podvržen strogi kontroli in preiskavi kot so kladi privatnih zavaroval- Val Nnv*Deal davek za '♦Soeijalno must" bo M v aploftno Mtsgojnn New ter bo uporabljen za katerikoli bi w bo porodil v glavah Načrt New Deala ničesar ne predvideva za ljudi, ki so stari danes 6» let ali ki bodo stari 65 let pred letom 1942. Načrt New Deala za "Soeijalno varnost" je obljuba mladim, — obljuba New Deala — temelječa na upanju, da bodo mladi danes plačali in pozabili kolektirati. Če bi bil davek na mezde in plače pošten davek, bi ga moral začeti Mr. Roosevelt kolektirati leta 1935, ko je bila tozadevna postava sprejeta. Toda Mr. Roosevelt je vedel, da bi se delavstvo uprlo, če bi mu odtrgavali davek pri plači. Vsled tega vam bo pla- neka služkinja končno povedala, da zapušča hišo zavoljo grofa K. Več ni povedala. Lastnik je bil nad vse presenečen, kajti tega svojega ve« letnega najemnika je poznal kot zelo mirnega in dostojnega človeka. Ni mu bilo mogoče pripisovati, da bi si dovolil napram sobaricam kaj nekorektnega. Bil je tudi že starejši gospod. Sicer ni bil noben aristo-krat, vendar pa bivši carski častnik in ljudje so mu grofski naslov pritaknili samo zavoljo njegovega ponosnega a vendar ljubeznivega in plemenitega ve- Živel je popolnoma zase, včasih ga ni bilo po cele dneve iz sobe, pogostoma pa ni plačal najemnine o pravem času in iz tega so sklepali..da si služi denar le s težavo. Malo nenavadno je bilo na njem le to, da je ča pristrižena 1. januarja — po volit-vah. ČE bo Mr. Roosevelt ponovno izvoljen. New Deal si ni drznil pristriči} trikrat na teden zvečer odhajal plač pred volitvami. New Deal je ve-j % doma in da je tedaj vedno pto* bl Ti "e B,a80VftU 254 davek 113,nosil vhliko torbo ki je'bilo vi- au"boste glasovali Za "Soeijalno var-1 detf/ftakor da je t* njej kakšen nost" New Deala, ki bo napravila iz | čelo ali ba£." Zavoljo tega so vas številko V vladnem uradu? o, seve, i gra smatrali za godbenika, če-imeli boste številko, mogoče knjigo in najbrž vam bodo odvzeli odtise prstov. Ali boste plačali davek na plačo za vzdrževanje New Deal armade vohunov, ki bodo vohunili vaše delo, vaše plače, vaš način življenja? Uslužbencem New Deala ne bo treba plačevati tega davka od plač. Ali boste glasovali za Roosevelta in za skrajšanje plače? Ali boste glasovali za Landona in resnično varnost? Ali boste glasovali za Alfreda M. Landona, ki je imenoval načrt New Deala za ''Soeijalno varnost" nepravičen, neizvedljiv, bedasto zasnovan in potratno financiran? Alfred M. Landan je rekel o načrtu New Deala za "Soeijalno varnost"; "To je največji davčni račun v zgodovini. Imenovati to "Soeijalno varnost" se pravi slepariti delavca." Landon je za resnično varnost. On je obljubil če bo izvoljen, da bo pozval kongres naj odpravi ta nesramni Roo-seveltov davek na mezde in plače. •Landon bo storil vse. da bo izdelal zaščitno postavo, ki jo bodo izvajale dr-žaVe t zvemo pomočjo. Landon bo napravil deželo varno za dostojno življenje. ZARADI SAMEGA SEBE GLASUJ. TE ZA LANDONA, KI BO SKRBEL, DA BO VSAK DOBIL SVOJO PLAČO — SVOJO POLNO PLAČO — VSAK PLA&fcNI DAN, NE OZIRAJE SE. KAKO STE SE REGISTRIRALI, VAŠA GLASOVNICA JE TAJNA. NE DAJTE -SE PREPLAŠITI. GLASUJTE ZA LANDONA! GLASUJTE ZA KNOXA! GLASUJTE ZA BLEAK LEY A IN VES REPUBLIKANSKI THKJET. NIHČE NE MORE IZVEDETI* KAKO STE GLASOVALI. ' poravnati svojega računa. Pustil pa bo svoj kovčeg z dragocenimi spominki iz Rusije v -svoji sobi kot jamstvo. Čez nekoliko dni bo prišla bogata ruska kneginja, dala odpeljati kovček in bo poravnala račun. Hotelir, ki je smatral moža navzlic skrivnostnim izjavam sobaric za dostojnega človeka, je ba pošiljati opominov. Z redno obnovitvijo prihranite nam der lo in stroške, sebi pa zajamči-te redno dostavljanje lista. Resno Vas prosimo, da upoštevate to opozorilo! Uprava "Glas Naroda" ALI HOČETE VEC VARNOSTI, VEČ ZAŠČITE ZASE IN ZA SVOJE OTROKE??? XaSa bodočnost iu bodočnost uasih otrok je v veliki meri odvisna od nase vlade. Življenske VAŽNOSTI je, imeti dobrega, poštenega, pravičnega moža na čelu nase vlade. PODA — vsak možak, ki hoče vladati, dela obljube našemil narodn pred volitvami. Edin način, da smo gotovi, da bo možak delal dobro y.-\ narod v bodočnosti ju, da se prepričamo, k:«j je storil v preteklosti! POMOČ ONIM. KI SO POTREBNI POMOČI Na dan Novega leta Je pozva; governer Lehman državno zakonodajo, naj nudi S RA2L.ČN1H VRST POMOČI našemu narodu: 1. Denaj za mesootio pokojnino UO.OOu moftkih in žensl*. starih 65 let. 2. D«rka.r zii pravilno vzgojo 85,00f( revnih fantov in deklet. 3. Denar za izvežhanjV na-fiih slepcev. <1h bodo lahko zase skrbeli. 4. L>enar, s katerim tmdo matere in njihovi majhni otroci ostali zdravi. v Denar za večjo pomoč naših usmi- POMOČ ONIM, KI DELAJO ZA ŽIVLJENJE NaAe novo zavarovanje proti nezaposlenosti je izsilil governer Lehman ter za jamči I pomoč v času potrebe onim, ki hočejo delati, pa ne morejo aobiti dela. * * fJoverm-r Lehman se je boril za skrajšanje delovnih ur za delavke. * * On je skrčil Oelovne dni in ure pri državnem delu. * * Pod njegovo kontrolo so bile. povišane plače pri državnem delu. * * Zaustavil je škodljive delavske pogodbi. * * V delavskih zadregah je preskrbe] delavcem poltene porotne obravnave. GLASUJTE ZA LEHMAN A, KI JE POMAGAL NAŠIM DELAVCEM, NAŠIM LASTNIKOM MALIH DOMOV IN NAŠIM FARMERJEM ljenja vrednih pohabljenih otrok Denar, da se omogoči vet" našim revnim otrokom, da postaJiejo ko. ristlii državljani. Denar za pomoč mladim ljudem, ki niso telesno sposobni. Denar z a izboljšanje zdravja in podaljšanje življenje naših ljudi po vsej deželi. PONOVNO IZVOLITE Independent Citizens Committee for tiie Re-election of Lehman and Bray Herbert H. LEHMAN ZA GOVERNERJA M. William BRAY ZA POD-GOVERNER J A brez nadaljnega pristal na nje--gove želje. Kovčeg so spravi-J li v klet in "grof" je odpoto-1 val. Potem ni bilo o njem pre-" eej časa nobenega glasu. Hotelir je tudi čakal zaman na rusko kneginjo. Pred nekoliko dnevi pa je prispelo pismo iz Amerike, v katerem je "grof" sporočal hotelirju, da se ne more več vrniti v Pariz. To je bilo vise. Ker ni bilo videti možnosti, da bi-se poravnal račun, je tedaj hotelir velel prinesti kovček iz kleti in ga odprl. Toda namesto predmetov, ki bi imeli kakšno materialno vrednost, so odkrili vse kaj drugega. Zgoraj je bila kozaška častniška uniforma, pod njo torba z basom.Hotelir je dal odpreti še glasbilo* ker je menil, da so mogoče v nje kakšne vrednosti. Velika pa sta bila presenečenje in irroza vseh navzočih, ko so v basu našli samo uniformirano truplo dečka kakšnih 14 let. To je bila skrivnost ru'skega emigranta. S tem mrtvim dečkom, po vsem videzu svojim sinom, je grof stopal po javnih parkih, z njim je ostajal po cele dneve v svoji sobi, ker se ni mogel ločiti od njega. Pozvali so policijo in policijski zdravnik je ugotovil še ne- L. Ganghofer: Grad Hubertus Roman N. Y. REfHSLICAN »TATE COMMITTEE DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V JUGOSLAVIJO Ža $ 2.55 .................... Din. $ 5.00 .................... Din. $ 7;20 .................... Din. $11.70 .................... Din. ioe 200 300 500 $23.00 .................... Din. 1000 $45.00 .................... Din. 2000 V ITALIJO Za $ 6.50 ................... Ur 100 $ 12J25 .................... Lir 200 $ 30.00 .................... Ur 500 $ 57.00 .................... Lir 1000 $112.50 .................... Lir 2000 $167.50 .................... Lir 3000 8X CXNM SEDAJ H1TMO MENJAJO 80 NAVV&EVM 1WX POflVMŽBNM SPREMEMBI GORI ALI DOLI Za izplačilo vetjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih ali Urah dovoljajemo fie boljše pogoje. IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Za izplačilo $. 5,— morate poslati ...______________...,$ 5.7B $10— " » _____________________$10.85 $15— " " ........................$16.— " " ........................$21v- $«•<— n " ______________________.$41.25 $50.— - - _______________________*5Li§ Prejemnik dobi v starem kraju Ispla&li v dolarjih. NUJNA NAKAZILA tZVR&UJBMO PO CABLE LKTTBB ZA PRISTOJBINO $1.— SLOVENK PUBLISHING COMPANY "Glas Naroda" «10 WEST 18th STREET NEW TORE, N. ¥. 54 "Pojutrišnjem?" In po teli urnih besedah je počasi dostavila: ena seja?" "Da, otrok, nekoliko se moraš žrtvovati!" je opomnila Gundi Kleesberg materinsko. "Tasilo pravi, da je potrebno zaradi »like. Tako lepega (lela ne smemo z ničesar ovirati." Ta silo je pogledal Kleesbergovo in se nasim-hn?I. Kiti je samo s'komizgnila z rameni. Toda njena dobra volja se je presenetljivo hitro izboljšala. Po obedu, ko >o sli na verando, se je obesila Kiti bratu za roko; "Tas.' Odkrito! Zakaj me hočeš imeti doma?" "Pridi gori k meni, ko teta zadremlje, in bos zvedela!" Na verando Tasilo ni sede! na svoj navaden prostor. Molče je izpiJ Kavo, pograbil časnike, pritkimal za }>ozdrav in izginil. "Kaj mu je." je vprašala teta Gundi začudene. Kiti je odgovorila zelo resno: " Delal je pozno v noč in danes spet ves predpoldan. hotel si bo nekoliko odpočiti. Soparno je danes! Kar duši. Tudi ti se nič ne oziraj name. Če si utrujena—" "Da, srce, hvala!" Komaj je Kleesbergova izginila, je smuknik. Kiti neslišno po stopnicah in v razburjenem pri čakovanju stopila v sobo k bratu. "Tu sem. Tas!" ^ "Pridi sem!" Pritisnil si jo je na prsi. "Govoriti moram s te-boj." "O meni?" "Ne! O tvojem bratu Tasu." Zdaj se je oddahnila in se zasmejala. "Kako si slovesen!" Gladil jo je po laseh. "Rad te imam. In vem. da me ljubiš tudi ti. Zato bi te rad obvaroval pml neprijetnim presenečenjem. Pojdi sem! Nekaj ti bora pokazal!" Od vedel jo je k pi-ralni mizi, posadil si jo na kolena in odprl pre dal. "Poglej si tole sliko!" Dal ji je v roko u-metniški pastel v rjavem plišastem okviru. Fotografija mlade dame! Še preden -se je Kiti ozrla na sliko, se ji je nekaj posvetilo Radostno je vzkliknila: "Tas? Pa se vendar ne iboš—" Nasmehnil se je. "Poglej si vendar sliko!*' Zajel jo je mik skrivnosti. V blaženi grozi je radostno zmignila z rameni. "Kako lepo, bai-i o! Ta mehka usta in čudovite oči —" Tedaj se je zdrznila: "Toda Tas? Ti? To je vendar gospodična Hferwegh žorža, kot je mogla gledati samo Gita. Hartman opazi /ta pogled in takoj razumV, da je Džorž to dekle iskreno ljubil. "Hm — tudi meni se zdi to tudi brez vsake dvojbe. Torej, mnogo sreče za pot v nebesa, Džorž. In kadar bosta enkrat imela za seboj medene tetine — hočem reci, — kadar bosta zopet p ripadala k normalnim ljudem, potem bom večkrat prišel kak večer k vam. Mislim, da bo mogoče z gospo ttito Feldmanovo govoriti, od česar bo imel človek korist. — Tako razumen obraz ima." Ker ravno tedaj zopet pride v sobo D/orzeva mati, postane razgovor splošen. Hartman pripoveduje o svojih potovanjih in včasih n ekoliko podraži Džorževo mater. Ako ga je zavrnila s kako robatostjo, tedaj se je Hartman samo smejal. Velika n»>č pride za zaročenca hitrejše, kot sta si mislila. Bila je sredi aprila. Prvega aprila je bilo seseduje stanovanje prazno. Za o»be ženski je bilo dovolj dela in še posebno, ker jt morala Gita še do Cvetne nedelje poučevati. Njene male učenke so bile zelo potrte, ko je odšla in zadnji dan so ji prinesle toliko cvetja, da ga ni mogla sama nesti domov. > Ker Gita pri hišnih opravilih ni mogla mnogo pomagati, se je g ospo* Mrs. Elizabeth Bowie« u Uvalde, Texas, je resnično navdušena za "Sweepstake«." Ona piše: "82 let sem stara in to je prvič, da sem dobila nekaj popolnoma brezplačno ter sem zelo vesela !** Čestitamo, Mrs. Bowles. Cotovo smo tndi mi zadovoljni, ker ste dobili. Ali ste se vi_ ie pridružili? Ali ste dobili vaše okusne Luck? Strikes T Godba je v zraku. Naravnajte na "Your Hit Parade" - ob sredah in sobotah zvečer. Poslušajte, sodite in primerjajte melodije — potem pa poskusite Vaše Luekv Strike "Sweepstakes." In če še ne kadite Luckles, kupite danes zavojček In jih poskušajte. Mogoče nečesa pogrešate. Uvaževali boste prednosti Luekies-Lahke K« je bogatega, zrelega dela tobaka. a n k a k a / a BOGATEGA, ZRELEGA DELA TOBAKA - "ITS TOASTED' k Owprrlthi ]>3». TI:* America rubiccc Coapuj Uboga reva ni slutila, da je gospa Feldman njeno pomoč samo zaradi tega zavrnila, da bi v hiši vajeti popolnoma obdržala v svojih rokah. Neizmerno je b ila ljubosumna na Gito, ker je dobro opazila, da ji je bil Džorž vedno bolj naklonjen. Chitila se je zapostavljeno, četudi je bila to samo domišljija. Kajti Džorž je bil zelo mehkoČuteu in se je varoval, da matere ne bi kaj žalil. Njej je bilo tiho zadoščenje, da je bil Droiv. glede gospodinjstva od nje odvisen. _ Prav ljubo ji je bilo, da (lita ni mnogo razumela o gospodinjstvu. Iti je s tem imela v hiši premoč. Navzlic temu pa je mlaše poročilo," odredite v 24 urah prodiranje naših čet. Praz nik konca deževne dobe boste praznovali že v nasedenem ozemlju." Na koncu knjige pripoveduje maršal, da je našel po povratku v glavni stan po padcu Makale naslednjo Mussolinijevo brzojavko: "S padcem Makale smatram vaše poslanstvo v vzhodni Afriki za zaključeno." In de Bonno pripominja k temu: "Odgovoril sem takoj, da mi je odpoklic v veselje ,toda to je bila debela laž." Na parnikih, ki ao debele ti tkani, Trše v domovino izleti pod vristv« izkušenega spremljevalca. ŠESTDESET RIBIČEV UTONILO KODANJ, Dansko, 30. okt. — Šestdeset ribičev, ki so se nahajali v štirinajstih čolnili! v Severnem morju, je najbrže utonilo. Do ponedeljka so bili s celino v radio zvezi, v ponedeljek je pa divjal silen vihar, in od onega časa ni o njih nobenega sledu. 4. novembra: Qtieeu Mary t Cherbourg 6. novembra: , Europa v Bremen 7. novembra: Champlain v Havre Conte di Savoia v Genoa JI. novembra: Aquitania v Cherbourg Normandle v Havre 14. novembra: /; Rex v Genoa 18. novembra: Queen Mary v Cherbourg -0. novembra: Bremen v Bremen -1. novembra: Lafayette v Havre Saturnla v Trst 1 £5. novembra: Normandie v Havre Berengarla v Cherbourg 28. novembra: Conte di Savoia v Geno% 1 2. decembra: Queen Mary v Cherbourg 3. deecmbra: Champlain v Havre 4. decembra: Europa v Bremen 5. deecmbra: Vulcania v Trat 5>. decembra: Normandle v Havre Berengaria v Oher^/a^g J 2. deecmbra: Rex v Genoa 15. decembra: Bremen v Bremen IG. decembra: - Queen Mary v Cherbourg 26. decembra: Normandie v Havre 1 j*