Celje - skladišče D-Per 582/1982 COBISS glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva IZID VOLITEV 11. marca 1982 v temeljnih organizacijah združenega dela, v delovnih skupnostih in drugih skupnostih Zap. TOZD, Delovna skupnost št. oziroma druga skupnost % udeležbe 1. ALPQS — TOZD CEV ARNA 89,5 2. ALPOS — TOZD OPREMA 92,5 3. ALPOS — DSSS 97,9 4. DO ŽIČNA CELJE — OBRAT ŠENTJUR 90,7 5. BOHOR — TOZD ŽAGA IN FURNIRNICA 89,3 6. KMETIJSKI KOMBINAT — TOZD LASTNA PROIZVODNJA 98,2 7. KK — TOZD KLAVNICA 98,6 8. KK — TOZD TRGOVSKA DEJAVNOST 100,0 9. KK — TOZD TRANSPORT 96,9 10. KK — DSSS 96,1 11. KK — TOK 94,0 12. GG CELJE — TOK ŠENTJUR 94,0 13. TOLO 91,3 14. MERX — PRODAJA ŠENTJUR 98,9 15. TOZD INGRAD 86,6 16. KOMUNALNO OBRTNO PODJETJE 97,5 17. TOZD MODA ŠENTJUR 100,0 18. TOZD ELEGANT ŠENTJUR 93,6 19. TAJFUN PLANINA 95,4 20. ŽTP — NADZORNIŠTVO PROGE PONIKVA 100,0 ' 21. OBRTNO ZDRUŽENJE 86,9 22. UPRAVNI ORGANI SO ŠENTJUR 100,0 23. ZDRAVSTVENI DOM ŠENTJUR 100,0 24. OSNOVNA ŠOLA ŠENTJUR 96,9 25. OSNOVNA ŠOLA GORICA 100,0 26. VZGOJNO VARSTVENA ORGANIZACIJA 100,0 94,23 Če k temu prištejemo Se vojake, je skupen % 94,55 VOLILNI IZIDI 14. marca 1982 v krajevnih skupnostih Zap. št. KRAJEVNA SKUPNOST % udeležbe 1. ŠENTJUR — CENTER 95,5 2. ŠENTJUR — OKOLICA 97,5 3. BLAGOVNA 89,4 4. PONIKVA 99,01 5. DRAMLJE 97,4 6. PLANINA PRI SEVNICI 97,4 7. DOBJE PRI PLANINI 98,4 8. GORICA PRI SLIVNICI 97,1 9, KALOBJE 97,5 10. PREVORJE 96,9 11. LOKA PRI ŽUSMU 96.8 96.8 Če k temu prištejemo še glasovanje po pošti je Skupen % 97,7 Iz današnje vsebine: — Skromnost je njegova vrlina — 18. marec — krajevni praznik — Kako do telefona? — Tovarna energetske opreme — Naš obisk v TOK — KK Šentjur — Nekaj nastopov pri obnovi vinograda Od tu in tam... 28. februarja je bil v Gorici pri Slivnici občni zbor Gasilskega društva. Na zboru so poleg matičnih članov prisostvovali še predstavniki sosednih društev. % .2. marca so se zbrali mentorji piomlkislki hranilnic iz osnovnih šal naše občine. Pionirske hranilnice delujejo na vseh šotah, razen na podružnicah Blagovna lin Kalobje. Ljubljanska banka želi tudi na teh šolah čimprerj ustanovita pionirsko hra-nffitnioo. Mentorji so na skupnem sestanku proučili možnosti prehoda na brezgotovinsko poslovanje na šolah. Učenci bi prinašali denar samb v pionirsko hranilnico. Le-ta pa bi opravila za njih vsa plačila, njpr. za malico, kosilo in drugo. Tak način poslovanja bosta najprej preizkusil OŠ Ponikva in Dramje, . medtem ko OŠ Dobje že uspešno posluje brezgotovinsko. . V zadnjem tednu februarja so v vseh osnovnih šolah, glas-Deni šoli, v WO 'in DSS v Vzgojno izobraževalnem zavodu Šentjur pri Celju obravnavali zaključne račune. Vse TOZD sb poslovale zelo racionalno, tako da so imele dovolj ostanka čistega dohodka za Sklade. 12. marca v eni izmed paninskih gostiln Šentjurčan ni mogel dobiti cigaret, ker imajo na izalogi samo cigarete za »pavre«. Zanima nas, kakšne so cigarete za ostale občane? V soboto, 20. 3. 1982, je bil na Ponikvi samostojen koncert moškega pevskega zbora Oton Župančič iz Ponikve. Koncert je navdušil številne obiskovalce v dvorani. 21. marca okoli 22,30 ure sta se v Javorju sprla dva »vročekrvneža«. Za pogovor sta uporabljala tudi nož, katerega rezilo je ostalo v telesu sogovornika. Prvo besedo so imeli celjski kirurgi, zadnja pa bo izrečena na sodišču. Zenski pevski zbor Skladateljev Ipavcev se je udeležil revije pevskih zborOv v Zrečah. Po tem nastopu, 12. marca so, naše pevke imele samostojen koncert 12. 3. v Podčetrtku v hotelu Atomske toplice. 23. 3. 1982 je bila druga občinska kandidacijska konferenca, na kateri so sprejeli poročila občinske volilne komisije, koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja pri OK SZDL p opravljenih aktivnostih med prvo in drugo kandidacijsko konferenco. Poleg tega so na konferenci obravnavali predloge za kandidate za vodilne funkcije v Skupščini občine, izvršnem svetu in v skupščinah samoupravnih interesnih Skupnosti. Obravnavali so tudi predloge za kandidate za zvezni zbor ter kandidate za vodilne funkcije v republiki. 26. in 27. marca je TVD Partizan Dramlje organiziral občinski turnir v odbojki. Udeležili so se ga ženski ekipi s Pianine in iz Dramelj, moški ekipi s Planine in postaje 'milice iz Šentjurja in dve ekipi domačinov. 27., 28. in 29. marca je hila v Kmetijski šali Šentjur prodajna razstava izdelkov učencev. Predstavili so se z ročnimi, likovnimi in kulinaričnimi izdelki. Na razstavi so s svojimi izdelki gostovali tudi učenci vrtnarske šole iz Celja. njegova vrlina pouka. Nikoli ni razmišljal o težavah, vedno le o delu, ki ga mora opraviti. Tovariš Cerkvenik ni poznal nobenih ovir. V svoji dolgoletni praksi je imel tudi kombiniran pouk, včasih tri razrede v enem oddelku. Poznamo ga kot tihega, skromnega, marljivega in poštenega učitelja s Kalobja. Poznamo ga kot človeka, družbenega delavca, ki mu ni bilo težko odpraviti se peš na sestanek v Šentjur. Ni odklanjal nobenega dela, saj vemo, da je nekajkrat opravil popis .padlih borcev NOV na območju Kalobja, pomagal pri oživljanju kulturno-prosvetnega dela. Aktivno je sodeloval prt vsaki proslavi, ni se mogel odreči dela OF, pozneje SZDL v kraju, RK in v vseh . povojnih popisih prebivalstva. Veliko je naredil, njegovo delo nikoli ni bilo poplačano. Po končani obnovi šole na Kalobju je bi zaradi verskega prepričanja odpuščen iz učiteljske službe. Zaposlil se je kot fizični delavec pri podjetju »Beton« v Štorah. Pritožil se je. Nato pa se je smel vrniti na šolo med svoje učence. Ko je Kalobje postalo samostojna KS, je prevzel mesto tajnika. Bil je povsod, kjer so bile potrebne pridne roke. Delal je pri elektrifikaciji, pri napeljavi telefona in vodovoda, tudi volitev ni bilo brez njega. Franc Cerkvenik je kot učitelj učil in vodil veliko mladih generacij. Upokojil se je leta 1978. Po upokojitvi še vedno svoj prosti čas posveča delu v krajevni skupnosti. Tovariš Cerkvenik je primer skromnosti, primer človeka, od katerega ima naša družba veliko koristi. Goce Kalaijdžiski PLAN PRIHODKOV IN ODHODKOV GLASILA »UTRIP« ZA LETO 1982 I. PRIHODKI Realizacija Plan 1982 Indeks 1. Sredstva po SS iz DO 2. Sredstva po SS iz SIS 3. NamenlSka sredstva DPO 4. Sredstva iz IS — SO 5. Sredstva Sz EP Prenos salda 1981 236.397.85 264.422,00 55.755.00 150.000,00 81.824.00 788.398.85 2.219,25 255.750.00 337.609,80 64.452.80 173.400.80 204.560.00 115.6 115.6 115.6 115.6 250 Skupaj 790.618,10 1,035.773,40 131 II. ODHODKI Realizacija Plan 1982 Indeks 1. Tiskanje časopisa 385,628,90 462.754,70 120 2. Osebni dohodek 276.217,15 318.206,90 115,6 3. Drobnii inventar 13.996,35 16.795,60 115,6 4. Telefonski stroški 16.089,85 16.089,85 100 5. Dnevnice 2,225,00 2.225,00 100 6. KHameMna 15.550.40 15.550,40 100 7. Fotografije 12.917,80 15.501,35 120 8. Znarrtke 1.871,55 3.743,10 200 9. Pisarniški 'material 7.559,20 7.559,20 100 10. Najemnina prostorov 8.698,95 8.698,95 100 11. Stroški SS — DPO 4.930,30 4.930,30 100 12. Nagrada lektorici in fotografu 33.730,20 38.992,10 115,6 13. Ostali stroški (distr.) 11.202,45 22.404,90 200 790.618,10 934.452,35 OSTALI ODHODKI 1. 20 % od OD (izključno sredstva EP) 63.841,40 2. SSP 15.501,00 3. Nabava OS 21.978,70 SKUPAJ ODHODKI V LETU 1982 1,035.773,40 131 Opomba: Postavka EP je postavljena previsoko. Skromnost je Ko govorimo o poštenosti in skromnosti kot človeški vrlini, ne smemo pozabiti na tovariša Franca CERKVENIKA. To je človek, ki ves svoj prosti čas posveča svoji krajevni Skupnosti — družbi. Rodil se je 27. septembra 1908 v majhni vasici Plave v občini Nova Gorica. Data 1932 je diplomiral na ljubljanskem učiteljišču. Njegovo prvo delovno mesto je bilo v Slivnici, kjer je služboval do razpada stare Jugoslavije. Okupator je vse tedanje učitelje zaposlil kot uslužbence slivniške občine. 27. novembra 1945 je prišel na Kalobje. Našel je do tal požgano šolo. Lotil se je težke in odgovorne naloge, prevzel je Skrb za bnovo šoe. Ker je bdi zavesten in delaven, mu je nalogo uspelo izpolniti. Premagal je vse težave, od pomanjkanja gradbenega materiala do zasilnega organiziranja Dosledno po Titovi poti V preteklih dineh je bilo v vsej domovini izvoljenih okoli tri milijone članov delegacij za skupščine dr užbenopoliitčndh skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti, Za nami so še sveži spomini z volišč iz delovnih kolektivov in krajevnih skupnositi, na katere smo šli že enajstič po osvoboditvi. Istočasno so to bile tretje delegatske volitve. Začelo se torej tretje štiriletno obdobje, v katerem gradimo naš skupščinski sistem na čisto drugačni osnovi kot prej. Na voliščih smo letos imeli tudi listo z imeni kandidatov za delegacije samoupravnih interesnih skupnosti. Tako smo poudarili značaj sistema samoupravnega interesnega organiziranja. Mnogokrat je bilo to področje odrinjeno v drugi plan. Vsi delovni ljudje in občani so z velikim navdušenjem prihajali na volišča v vsej naši občini. Pomembno je, da so se vsi delavci in občani v naši občini v zelo težki ekonomski situaciji s polno resnostjo in z velikim zanimanjem odzvali volitvam. Vse to bo omogočalo hitrejše reševanje problemov ekonomske situacije. Delovni ljudje in občani so mimo in odgovorno izpolnili svojo samoupravno obveznost, isto-časn jte to njihov klic k odločnejšemu reševanju problemov naše družbe. Odziv na voliščih je bil velik in v mnogih sredinah večji kot pred štirimi leti. Dokazali smo, da so naše volitve več kot glasovanje in so bile še eno plebiscitarno opredeljevanje vseh naših delovnih ljudi in občanov, da nadaljujemo dosledno Titovo pot samoupravnega razvoja. Ker se zavedamo vseh ekonomskih težav tega trenutka in nalog, ki jih nalaga stabilizacija s svojimi glasovi, smo zaupali mandat novim delegatom. Dali smo jim odgovorno nalogo v borbi za razreševanje teh problemov. Goce Kalajdždskd je potrebno več neposredne pomoči pri obravnavi gradiva in oblikovanju stališč do pomembnih vprašanj, ki so na dnevnem redu občinske skupščine. Predvsem pa bi se morale DPO še bolj zavzeti za to, da bi vsi delegati bolj odgovorno opravljali svoje naloge, redno prihajali na seje, sodelovali pri oblikovanju stališč, dajali več pobud in predlogov ter zahtevali, da bodo stališča in sklepi delegatskih skupščin dosledno upoštevani ter uresničeni. Ker so delegacije sestavni in neločljivi del celotne samouprave, jim je treba zagotoviti enakopraven položaj ter pomagati, da bodo lahko sproti spremljale vsa dogajanja v svojem okolju. Samoupravni in poslovodni organi os dolžni delegacijam zagotoviti vsebinsko, tehnično ter strokovno pomoč; naloge, pravice in dolžnosti delegacij pa jasno opredeliti v samoupravnih aktih. ZZD je bil sicer aktiven, problem sklepčnosti ni bil zaskrbljujoč. Če pa bi podrobno analizirali delo, lahko zasledimo problem povezanosti delegacij s svojo bazo. Dokaz temu je to, da pridejo delegati v veliko primerih na skupščino z neoblikovanimi stališči, ki se obravnavajo v njihovih sredinah. Ravno zaradi tega problema" je prisoten občutek, da so sklepi, ki bi jih naj ZZD sprejel, oblikovani in pripravljeni že vnaprej. To je deloma tudi res, saj mora biti za pomembnejše akte, ki so prisotni na dnevnem redu občinske skupščine pripravljeno neko stališče. Menim, da bodo na tem področju kljub dosedanji veliki aktivnosti v sindikatih in osnovni DPO potrebni določeni pozitivni premiki. Upam, da kljub vsemu navedenemu naši napori niso bili zaman. Vedno smo želeli, da bi naše odločitve naletele na odmev pri vseh tistih, katerim so namenjene, oz. pri vseh tistih, ki so jih sooblikovali. Samo tako je lahko naše delo obrodilo sadove, ki nam bodo vzpodbuda, da bomo svoje delegatske dolžnosti opravljali še naprej z dobrimi, izkušnjami v drugih delegaci jab. Hudo narobe bi bilo, da bi zaradi teh slabosti prezrli vse tisto, kar je delegatski sistem vendarle prinesel v prejšnjem mandatnem obdobju. Te spremembe so očitne tako v odločitvah kot v odnosu do razreševanja najrazličnejših problemov. Zato je pravda stvari dopolnjujemo ter dobre izkušnje prenašamo v mandat delegatov, ki je pred nami. Ivo Salobir OBVESTILO Opozarjamo vse osnovne organizacije Zveze sindikatov, da je Občinski svet Šentjur pri Celju objavil razglas s pogoji iu roki za predlaganje kandidatov za podelitev srebrnega znaka Zveze sindikatov Slovenije v letu 1982. Delovanje ZZD v nači občinski skupščini Za nami je drugo mandatno obdobje delovanja delegatskega sistema, ki je terjal od vseh delegatov, predvsem pa vodij delegacij, veliko naporov ter veliko ur prostega časa. Če izhajamo iz predpostavke, da smo v tem času sprejemali številne pomembne odločitve za naš razvoj, reševali vsakodnevne probleme, s katerimi se je srečevalo delovanje delegatov in delegacij ter uresničevanje delegatskih odnosov v svo-jm okolju. Zelo napačno bi bilo, da bi v oceni opozarjali na slabosti ter raznovrstne probleme, ki so ovirali naše delo, zato je nujno potrebno spregovoriti tudi o pozitivnih izkušnjah dosedanjega dela v nove delegacije in dele- gatske skupščine. Omenjene ocene bi morale biti obravnavane v vsh OZD in TOZD, sprejeti pa bi bilo potrebno razna stališča, smernice in sklepe za nadaljnje delo. Menim, da bo nadaljnji razvoj za uspešno uveljavljanje delegatskega sistema tudi v prihodnje najbolj neposredno odvisno od močnega idejno političnega delovanja vseh družbeno političnih organizacij v združenem delu. Člani ZK, sindikatov ter mladine se morajo v vsaki DO nenehno boriti za izboljšanje političnih, samoupravnih in drugih pogojev za delo svojih delegatov in delegacij. Kar pa je po mojem mišljenju najvažnejše, nuditi jim Rok za prijavo je 15. april 1982. Občinski svet Zveze sindikatov Prvo reševanje gospodarskih problemov Programsko volilna konferenca Občinske organizacije ZK Šentjur V preteklem štiriletnem mandatnem obdobju so se. komunisti soočili z mnogiimi protislovji in spremenjenimi razmerami za delo, za katere pa niso bili najbolje pripravljeni, je bila uvodna ugotovitev ocene. Predstojeće štiriletno obdobje daj è dovolj časa, da se napake odpravijo. Vsekakor bo potrebno v prvi vrsti zaostriti odgovornost in učin-kovdtoist dela komunistov, krepiti kolektivno delo in povezovanje ter skrbeti za dosledno uveljavljanje demokratičnega centralizma. Številni razpravijalcd so kritično cenili delo v svojih sredinah. Tov. Janez Zahraistnik, sekretar medobčinskega sveta ZK in tov. Šali Franc, izvršni sekretar CK ZKS sta v svojih razpravah pov-dardla, da večina negaltivnih pojavov izvira iz slabe idejnopolitične izobrazbe, neaktivnosti posameznikov, kar občutno slabi akcijsko učinkovitost komunistov. V prvi vrsti bo potrebno največ pozornosti posvetiti reševanju gospodarskih težav, delovanju delegatskega sistema, v nadaljeva- Novoizvoljeni predsednik OK ZKS — tov. Vlado Gorjup nju pa svoje delovanje dopolniti s sprejetimi dokumenti in usmeritvami, ki jih bodo prinesli predstojeći kongresi. Na konfe-. renči so za novega predsednika šentjurske OK ZK izvolili Vlada Gorjupa, za sekretarja OK ZK pa potrdili Borisa Križmančiča. D. M. smo TOK Kmetijski kombinat Šentjur Nasad kumar pri kooperantu Bronšek iz Prošeniskega Večkrat, ko govorimo o kmetijstvu ali o dejavnosti KMETIJSKEGA KOMBINATA v Šentjurju, slišimo ali uporabimo kratico TOK. Marsikdo, ki ni najbolje poučen o samoupravni organiziranosti KMETIJSKEGA KOMBINATA oziroma o kmetijstvu nasploh, se lahko vpraša, kaj ta besedica sploh pomeni. No, da bi razjasnili ta pojem ter se seveda tudi kaj več pogovorili o aktivnosti v kmetijstvu, sem se odpravil v KMETIJSKI KOMBINAT — TOK ŠENTJUR. Kot sogovornik se mi je pridružil tovariš LOVRE Viktor — pospeševalec v tej DO, ki me je prijazno sprejel in razgovor je stekel. »Temeljna organizacija kooperantov, kot je polni naziv naše TOK, je organizacija kmetov, ki so samoupravno združeni in dolgoročno poslovno sodelujejo s TOK. Razen tega odločajo o organizaciji dela in prizvodnji, o delitvi dohodka, o investiranju, skratka o vseh zadevah, ki so po- membne za kvalitetno kmetijsko proizvodnjo«, nam je na začetku povedal tovariš LOVRE. »Če gledamo območje občine kot celote, je TOK razdeljen na pet področnih enot, ki ne samo, da so razdeljene teritorialno, pač pa glede na pogoje pridelujejo ali bolje rečeno proizvajajo različne vrste kmetijskih proizvodov. Tako je zgrajena tudi samouprava, saj ima vsaka področna enota svoj svet, ta pa delegira delegate v zadružni svet na nivoju TOK, ki ima tudi posamezne komisije za različne dejavnosti oz. aktivnosti. Iz tega organa kmetje delegirajo svoje delegate v organe DO, SOZD, delegatsko skupščino in ostale samoupravne oragnizacije in skupnosti. Zanimivo je, da v TOK ne sodelujejo samo »čisti« kmetje, ampak so vanjo vključeni tudi pol-kmetje, ravno tako ni ovira velikost površine kmetijskega zemljišča, osnova je torej organizirana kmetijska proizvodnja. Proizvodnja pa je, kot že rečeno, v posameznih delih občine različna, najbolj jie razširjena govedoreja, se pravi, prireja mesa in mleka; južni del občine je proizvodno usmerjen v pridelo- vanej ribeza in ostalega jagodičevja,. na novo se uvaja vzreja pujskov in bekonpv, ni pa zanemarljiva pridelava povrtnin — to je od kumar, feferonov, rdeče pese itd., saj je prodaja zagarantirana pogodbeno z ' ETO iz Kamnika. V lanskem letu so pridelali okoli 150 ton repe za kisanje za SOZD — MERX. V skladu z aktivnostmi, ki so tekle v lanskem letu glede čim-*več pridelane pšenice doma, je bilo v okviru TOK zasejano 60 ha s pšenico. In še ena zanimivost. V letošnjem letu bodo na cca 200 ha zasejali oljarice in sicer buče za na-daljino industrijsko predelavo.« Do sedaj smo govorili pretežno o kmetijskih proizvajalcih — kaj pa strokovna Služba? »Strokovna služba nudi strokovno pomoč preko tako imenovanih pospeševalcev, ki kmeta usmerjajo in mu svetujejo, nabavlja kvalitetna semena, gnojila in zaščitna sredstva. V določenih primerih imajo kmetje možnost najeti kratkoročna posojila za nabavo semen, gnojil, opreme in podobno, možno pa je najeti tudi dolgoročna posojila za večje investicije, tako v kmetijske objekte, mehanizacijo ipd. Seveda pa je ena pomembnejših nalog strokovne službe v tem, da. zagotavlja odkup proizvedenih pridelkov«, je na postavljeno vprašanje odgovoril tov. LOVRE. V nadaljevanju razgovora sem izvedel, da strokovna služba skupaj z mnenjem kmetov glede potreb po strokovnem usposabljanju organizira različna strokovna predavanja. Tako so tudi sedaj v zimskem času izvedli vrsto takšnih oblik usposabljanja, ki so bila izredno dobro obiskana, saj kmetje vse bolj spoznavajo, da razen volje, truda pa tudi sredstev na zemlji ali v hlevu pridelajo več, če razpolagajo z določeno mero strokovnega znanja. Da ta trditev nd kar tako, dokazuje tudi odločitev samoupravnih organov TOK, ko so se kmetje dogovorili, da ustvarjenih 5 S milijonov iz naslova čistega dohodka namenijo za strokovno ekskurzijo, katere se bo udeležilo pet najboljših proizvajalcev iz vsakega področja. To jim prav gotovo ni samo nagrada za njihov trud, ampak tudi vzpodbuda za nadaljnje delo. Kako se pa pripravljate na spomladansko setev, tovariš Lovre? »V letošnjem letu bomo organizirano posejali cca 700 ha, od tega pretežno silažno koruzo, za .kar so zagotavljana kvalitetna semena, umetna gnojila in zaščitna sredstva!« Kaj pa pšenica, ki ste jo posejali, ali bodo kakšne posledice glede letošnje suhe zime? »Kot sem že dejal, smo v lanskem letu zasejali 60 ha s pšenico, zaradi posledic suhe zime, ki se v pretežni meri izkazuje v izredni suši, ne pozebi, bomo morali preorati cca 10 % zasejanih površin. Dejstvo pa je, da je tudi preostali del utrpel določeno škodo, ki bo izkazala v nižjem pridelku. Ta vpliv pa poskušamo omiliti z izdatnejšim dognojevanjem z umetnimi gnojili.« Na koncu našega pogovora sva s'tov. Lovretom še nekaj rekla o * V KMETOVALCI, POZOR Bliža se čas spomladanske setve in kmetijskih opravil. Ali ste že preverili delovanje vaših kmetijskih strojev? V koLikor imate težave z njihovo uporabnostjo se hitro obrnite na vaš kmetijski mehanični naši kmetijski zakonodaji, ki je v razpravi. »Kmetje jo v večini primerov pričakujejo z nekakšno negotovostjo, upam, da neinformiranost (saj v tem primeru ni odigrala svoje vloge SZDL glede organiziranja javnih razprav), ne bo negativno vplivala na povečanje pogodbene proizvodnje. Ne nazadnje pa to negotovost in neinformiranost s pridom izkoriščajo tudi različni prekupčevalci.« Ta kratki zapis kaže, da imajo kmetje, združeni v TOK, skupaj s svojo strokovno službo veliko nalog pri proizvodnji hrane. Se več teh nalog pa jih čaka v bodoče, saj smo si v SR zastavili cilj, da bomo doma pridelali 85 % potrebne hrane. Zaradi tega bo potrebno marsikaj storiti, pripraviti temeljit program proizvodnje hrane, se ustrezno organizirati, poglobiti samoupravne odnose itd. O teh prizadevanjih bomo v Utripu sproti seznanjali naše občane. Razgovor opravil H. Pap Šentjur, TOZD Transport. Potrebne usluge vam bomo brezhibno izvršili v zelo 'kratkem času v naši mehanični delavnici v Šentjurju ali pa po vaši želji tudi na domu. TOZD Transport TRGOVSKO PROIZVAJALNO PODJETJE TOZD Transport servis v Kmetijskem kombinatu Nekaj napotkov pri obnovi vinograda Priprava zemljišča za obnovo Na zemljišču, kjer mislimo posaditi vinograd, bomo najprej opravili vrsto agrotehničnih in melioracijskih del, da dosežemo ustrezne fizikalne, kemične in biološke lastnosti sterni j e za čim uspešnejšo rast in razvoj koreninskega sistema vinske trte. V ta namen so potrebna naslednja zemeljska dela: — krčenje -oziroma čiščenje zemljišča — planiranje in zasipavanje jam, ki so.insistale zaradi erozije (tu moramo paziti, da na (površino ne ispravimo preveč mrtvice), — naprava in izpeljava komunikacij (veznih pota in obračališč) — odvajanje talne in podnebne vode (drenaža). Gnojenje na zalogo Ker o pridelku odloča pravilna prehrana vinske trte, je gnojenje ha zalogo izredno važen ukrep. Količina umetnih gnojil za založno gnojenje je odvisna od tega, koliko je v zemlji fosforja in kalija, ki sta zelo slabo pomična. To pomeni, da se zelo počasi izpirata v globje plasti, kjer rastejo korenine. Natančno količino lahko določimo, če damo vzorec zemlje v analizo. Dosedanje analize kažejo, da je treba na zalogo gnojiti z dkodd 2.000 — 3.000 Pri strojnem rigolanju potrosimo prdd. rigolanjem dvte tretjini gnojil po vsej površini, ostalo tretjino pa po sajenju pri prvi gldbdki kopi. Pri terasiranju in oranju terase bomo vso količino gnòjil potrosili po terasiranju in jio globoko zaorali. Rigolanje Z rigolanjem zemljo enakomerno pnerahljamo, da se laže segreje in prezrači ter zadržuje več vode. Strojno rigolamo na • dva načina: s plugom ali s planimo desko. Rigolanje s plugom pride v poštev na položnih zemljiščih z globoko zemljo. Za globoko in lažjo zemljo zadostuje 70 cm globoko oranje, za kamnito lapor-naito pa naj bo globina rigolanja vsaj 80 om. Pri rigolanju z buldožersko desko se zemlja dobro premeša. Rigolamo lahko poljubno globoko, kar se ravna po nagnjenosti zemljišča. Začnem od spodaj navzgor. Z buldožerjem TG-90 zrigolamo 1 ha zemljišča, ne glede na nagnjenost, v 55 do.75 urah, kar je odvisno od vrste tal. Strojno rigolanje je skoraj povsod izpodrinilo ročno, le-to ni le dražje, temveč tudi bolj zamudno. Terase Za gospodarno pridelovanje grozdja je treba zemljišče urediti tako, da bo trta dobro uspevala in da bodo pridelovalni stroški čim manjši. Terase imajo to prednost, da zemljo varujejo pred odnašanjem in da dokaj zadržujejo vodo, kar je za kamnita ali lažja tla izredno pomembno. Pra- vilno izdelana terasa mora biti obstojna in čim bolj enakomerno široka, da bo omogočeno mehanizirano obdelovanje. Načinov terasiiranja je veliko in se ravnajo po vrsti tal in nagibu zemljišča: Za blage nagibe pridejo v poštev neorane, na bolj strmih orane, v strmih legah pa nasipane terase. O načinu terasiiranja je potrebno posvetovanje s strokovnjakom. Oskrba z vodo Za zagotovitev potrebnih količin vode za škropljenje vinogradov je treba urediti zbiralnike za vodo. Najboljše so primerno velike betonske cisterne. Te zbiralnike je treba postaviti glede na koMčine dn gibanje odvečne površinske vode. Sadilna razdalja Pred sajenjem se moramo odločiti o sadilni razdalji, ki se ravna po raznih dejavnikih. Najpomembnejši so -naslednji: — način vzgoje — način obdelave, — sorta in podlaga, — konfiguracija terena in — gospodarske okoliščine. V našem primeru naj bi bile medvrstne razdalje za vertikalne nasade najmanj 2,20 m, največje pa 2,60 m, medterasne pa od 1 — l, 30 m. Pri terasnem načinu naj bi bila terasna ploskev 2,7 — 3 m, pri več vrstnih terasah pa 3,6 in več metrov. Količenje S količenjem določimo sadilno mesto trsa v nasadu. Čeprav uvajamo povsod žično oporo, so količi, zlasti prva leta po sajenju, trti še vedno nujno potrebni kot opora. Zato naj bodo količi po možnsti iz trpežnega lesa (kostanj). Pri vertikalnem načinu sajenja morajo vrste teči v smeri naj-večjega padca, tako da imajo vsi trai čim enakomernejši življenjski prostor. Najprimernejša smer vret je vsekakor sever-jug, ker omogoča dobro osvetlitev. Pri enovrstnih terasah količimo sadilna mesta 60 do 80 cm od zunanjega roba terase, pri dvovrstnih pa mora biti medvrstna razdalja najmanj 2,50 m. Sarina dvovrstne terase naj bo takšna, da bo notranja vrsta 1 do 1,50 m oddaljena od škarpe. Priprava cepljenk za sajenje Cepljenke, ki smo jih kupili v eni od priznanih slovenskih tenie (Juršinci — KZ Ptuj, Ivanjkovci — Slovin KK Jeruzalem — Ormož, Radgonske gorice — — KK Radgona, Rršljin — KK Krka Novo mesto), pred sajenjem skrbno pregledamo. Cepljeno mesto mora biti dobro zaraščeno, kar preizkusimo še enkrat s pritiskom palca na cepič, pri čemer cepilno mesto ne sme zazijati. Poganjki cepljenke marajo biti zdravi in sveži. Primerna cepljenka mora imeti na osnovi dovolj zdravih korenin. Mladico oz. poganjek prireže- mo na spodnje, dobro vidno oko, druge pa popolnoma odstranimo. Spodnje korenine prirežemo na dolžino pesti (8 — 10 cm), srednje in zgornje pa popolnoma odstranimo. (Glej s»co št. 1). Cepljenke namakamo nato še tik pred sajenjem v gosto mešanico, ki jo pripravimo v vedru iz tretjine ilovice, tretjine kravjeka in tretjine vode, računamo pro-stominsko in ne utežno. Sadilec naj ima hkrati največ 5 pripravljenih cepljenk, zavitih v mokro krpo ali ždkljevino, da se med sajenjem ne izsušijo. Priprava jam za sajenje Tik vinogradniškega kola, ki zaznamuje sadilno mesto cepljenke, izkopljemo jamo. Ta naj bi bila 50 cm globoka ter 40 x 40 cm široka in dolga. V ravnini, na terasah in v težjih tleh, sadimo plitveje kot na strmih legah in lahkih peščenih ali kamnitih tleh, kjer bo večje pomanjkanje Vlage. Globino sajenja naravnavamo z bolj poševno ali bolj strmo lego cepljenke v jami. Cepljeno mesto naj bo 3-5 cm nad površino, da se izognemo razbohotenju raznih korenin. Jame kopljemo rOčno ali s traktorskim vrtalnikom. Sajenje Sadimo lahko ves čas zimskega mirovanja trte, razen v času hudih mrazov, ko je zemlja zmrznjena in bi cepljenke utegnile pozebsti. Zato razločujemo predvsem jesensko in spomladansko sajenje. Najuspešnejše sajenje pa je spomladi v aprilu in prvi polovici maja. Zemlja je takrat že toliko ogreta, da cepljenke lahko hitro zbrsftijo. Globina sajenja se ravna zlasti po dolžini cepljenk, vrsti zemlje in nagibu zemljišča. V naših razmerah sadimo le 25 — 35 cm globoko, zato so cepljenke dolge le okoli 35 — 40 cm. Cepljenka mora biti pri sajenju nekoliko nagnjena proti kolu. Na dno jame nasujemo najprej rahlo, dobro zemljo, pomešamo s preperelim kompostom In jo potlačimo v obliko stožca. Korenine . razporedimo na stožcu enakomerno v vse smeri. (Glej skico št. 2). Na korenine nato nasujemo dobro prepadel kompost ali pa dobro zemljo in jo z nogami stlačimo. Sele nato dodamo dobro uležan hlevski gnoj ali šoto in jamo dokončno zasujemo. Vse skupaj sproti močno potlačimo, da nastane činaboljši stik korenin z zemljo. Ta stik bo najboljši, če cepljenko zalijemo s 4 ali 5 litri vode, še posebno v sušnih pomladih. Nadzemni del cepljenke, ki smo ga pustili nad površino, pokrijemo s 3 do 4 om debelo plastjo dobre rahle zemlje ali šote. Cepljenke pokrivamo zato, da Se ne izsušijo. Priporočljivo je tudi, da jih pred sajenjem parafini-ramo. Parafmirane cepljenke ob sajenju ni treba zasuti in tako odpadejo nevšečnosti v kasnejši oskrbi mladega nasada. Sicer pa moramo po nalivih cepljenke ponovno pOkriti z rahlo zemljo ali šoto. Ko je sajenje končano, poteptamo zemljo v vrati in med vrstami prferahljamo. Mlade koreninice potrebujejo za svoj razvoj zrak, toploto in vlago, kar zagotovimo prav z rahljanjem zemlje tudi večkrat po sajenju. Sortni izbor za Šmarsko-virštanj-ski vinorodni okoliš, vključno z ožjimi okoliši (Dramlje, Dolga gora itd.) a. Priporočene sorte: — Bele sorte: Laški rizling, so-vinjon (muškatni silvanec), rdeča kraljevina — Rdeče sorte: Modra frankinja, žametna črnina. b. Dovoljene sorte: — Bele sorte: Rumeni plaveč, beli pino, (bali burgundec) — Rdeče sorte: Portugalka, Game žlahtni (gamay) c. Namizne sorte: — Bela in rdeča muškatna žla-htnina, Kraljica vinogradov. Janez Vertačnik jail: »Prepozno je, fantje, pustite me in prebijte se, če bo šlo, teil vas bom!« Poiskal je kritja la streljal do zadnjega, dokler ga ni nemški rafal prikoval k zemlji. Gaj sto v specialni vod je obležal na poti skozi hosto. Vsakega posameznika je moral uničiti ostrostrelec. 18. marec je ostal krvavo zapisan v spominu ljudi. Težko je bilo spoznanje, da je v hajki padel neustrašni Gajst, da sta padla Cvetka in Dušan, ki sta svojo ljubezen znala skriti pred tovariši, in da sta tik pred svobodo morala žrtvovati svoje življenje Andi in Radej. P. Škoberne 18. marec - Krajevni praznik sedo napravi malo više v gozdu, kajti Nemci bi sioer uničili celo vas. Gajst se je res pomaknil više in se med potjo ustavil še na Horvatovi domačiji pri Mariji. »Strašno sem žejen, Marija, daj nekaj pijače. Danes bo prekleto vroče. Vse polno je zelencev, naši fantje pa so skoraj brez municije.« Gajst se je podal v vrh Re-sevne. Kmalu za njim pa so se prikazali ujetniki s težkimi tovori municije, za njim pa ostrostrelci švabske vojske. Cvetka Jerin je tisto noč prespala na domačiji pod Resevno. Zgodaj zjutraj jo je prišel iskat Dušan Lah. Ko sta prispela do gozda, kakih dvesto metrov od Plosnškove domačije, so zapokali streli. S Cvetko sta se pognala še globlje v gozd, tedaj pa je Cvetko zadelo v nogo. Dušan jo je nekaj časa nesel, nato pa jo je zadelo do smrti. Dušan je hotel pravočasne obvestiti svoje tovariše, zato se je sam pognal naprej. Kmalu zatem se je znašel v obroču in si dvakrat ranjen sam odvzel življenje. Obroči sovražnikovih enot so se proti vrhu ožali in pomikali proti Langerjevim hosltam. Borci so se krčevito branili, vendar pa je bila premoč tolikšna, da so se morali borci IL bataljona pomakniti v globel Langerjeve hoste, kjer je bil z redkimi izjemami uničen. Tam je padel tudi komandant Andi, ki je svojim tovarišem, ki so ga hotéli rešiti, de- ču, ki je sporočilo obdržal zase, se sam skril in si s tem rešil življenje. Tistega dne je Gajst z nekaj fanti obiskal vas Krajnče in se v zaselku Kladje ustavil na Rož-manovi domačiji. Dekleti Marica in Francka sta že pripravljali meso, katerega naj bi borci odnesli v Resevno. Šele tik pred sklenitvijo sovražnega Obroča pa se je v vasi razvedelo, da se z vseh strani Resevni približuje 7000 nemških vojakov. Gajst, ki ni nikoli pomislil na strah, je hotel postaviti svojo ma-šinco kar sredi vasi. Rpžmanova mama, ki se je z otroki pred letom vrnila iz Au-schwitza, ga je prosila, naj za- Sedemintrideset let je minilo od tistega usodnega 18. marca 1945, ko je na Resevni padel II. bataljon s komandantom Andijem na čelu in Gajstov specialni vod. Dan pred strašno hajko je bil skoraj pomladanski. Tu in tam so po grapah ležale krpe snega. Borci II. bataljona so se tiste dni nahajali na Resevni, iz doline pa so preko obveščevalca Leskovška in Jakoba dobivali sporočila o gibanju sovražnih enot. Tudi 18. marca je mlinar Leskovšek predai sporočilo, da so Nemci začeli obkoljevati Resevno in da se morajo borci čimprej okrepiti ali pa napraviti močne zasede. To sporočilo je bilo predano skriva- Prijavite se za Na podlagi Sklepa sveta Krajevne skupnosti Šentjur-center obveščamo vsa gospodinjstva v KS Šentjur-center, da smo pričeli uradno zbirati prijave za napeljavo telefonskega priključka. Prijave zbira krajevna skupnost Šentjur-center, ulica Dušana Kvedra 38. Vse, ki bi se radi prijavili kot uporabniki, telefona naprošamo, da pri PTT enoti v Šentjurju kupijo obrazec (cena 3,00 dinj in ga izpolnjenega v dveh izvodih pošljejo na krajevno skupnost šentjur-center. Ppdatki morajo biti izpolnjeni čitljivo in popolno. Društvo upokojencev je bilo v šentjurski občini ustanovljeno leta 1950 in je imelo svoj sedež v prostorih Bohorčeve hiše. Prvi predsednik je bil dr. Rus, drugi Franjo Žagar in sedaj že dolgoletni predsednik Miloš Šalej. Število članov je bilo na začetku skromno, saj je bilo v petdesetih letih še malo upokojencev in je bilo zato članov društva komaj 350. To število se je do leta 1982 nenehno dvigalo in tako šteje društvo sedaj 950 članov. Vseh upokojencev v občini je približno 1400, kar pomeni, da pri- telefon ! Prijave morajo izpolniti tudi vsi tisti, ki so se že prijavili pri KS zaradi enotno izpolnjenih podatkov o naročnikih. Te podatke bo potem KS posredovala PTT Celje. O višini prispevka in o končni ceni za telefonski priključek bomo vse naročnike obveščali javno in to pred sklenitvijo pogodbe. Glede na to, da je predpogoj za sklenitev pogodbe tudi izpolnjena prijava, smo prepričani, da boste obvestilo vzeli na znanje in se čimprej prijavili. Tajništvo KS Šentjur-center bližno 450 upokojencev ni zajetih v društvo. Zanimivo je ,da se v društvo bolj včlanjajo upokojenci gospodarskih 'Organizacij. Ker je upokojencev vse več, raste tudi število članstva v društvu. V društvo se včlanjajo tudi upokojeni kmetje, vendar tudi število teh še ni zadovoljivo. Občinsko društvo ima svoja poverjeništva na Planini pri Sevnici, Loki pri Zusmu, Dramljah, Ponikvi, Vinskem vrhu, Gorici pri Slivnici, Kalobju, Dobju in Dolgi gori. Izredno vašna prelomnica v de- lu društva je bilo leto 1973., ko je društvo od Železarne Štore kupilo pritlične prostore v hiši, ki je v Kvedrovi Ulici št. 30 — površina teh prostorov znaša 98 m2. Tu so upokojencem na voljo trije klubski prostori, pisarna in pritikline. V klubskih prostorih je bife zaprtega tipa, v katerem člani igrajo šah, kartajo in čita-jo. Nakup in adaptacijo klubskih prostorov je omogočila Zveza Predocenitev Prva akcija vinogradniško sadjarskega društva v Šentjurju v letošnjem letu je bila predocenitev vinskega pridelka letnika 1981 iz drameljskega vinorodnega okoliša. Komisiji je bilo prinešeinih 14 vzorcev rdečih in 13 vzorcev belih vin, ki jih je ta ocenjevala glede na barvo, bistrost, okus, cvetico in splošen vtis. Pri rdečih vinih so prevladovale modra frankinja, žametna črnina in druge domače sorte, pri belih pa laški rizling, muškatni silvanec in še vrsta belih sort. Splošna ocena komisije je bila, da člani društva, naši vinogradniki, dobro kletarijo, da je kvaliteta prinešendh vzorcev pridelka leta 1981 izredno visoka. Po mnenju komisije, ki je opravila predocenitev, bi za ocenitev v Šmarju bilo sposobnih kar 23 vzorcev. Predocenitev vin je bila v Ga- društev upokojencev Slovenije v Ljubljani, ki je prispevala 280.000 din. K opremi sta prispevali nekaj pohištva tudi delovni organizaciji ALPOS in LIO BOHOR. Društvo vsako 'leto v mejah svojih možnosti ob novem letu obdari svoje bolne člane, ki imajo nizke pokojnine, z darilnimi boni in letno organizira do 100 izletov. Najvišji samoupravni organ ' društva je občni zbor, sicer ga pa vodi 11-članski izvršilni odbor. vin letnika ’81 rilskem domu in sioer popolnoma anonimno. Ocenjevalci so dobili vsak zaise v ocenitev vzorce, ki so jih po lastni presoji vrednotili ter pri tem niso vedeli, kdo je lastnik. Zanimivo je, da med mnenji ocenjevalcev, kljub temu da je vsak ocenjeval zase, ni bilo bistvenih odstopanj. Njihove ocene so se močno ujemale. Menimo, da je pobuda zelo pozitivna, saj doslej take akcije v Šentjurju še ni bilo. Z ocenjevanjem v Šmarju pri Jelšah, ki ga pričakujemo v pomladanskih mesecih, pa bi popularnost dra-meljskih vin vidno porasla. Pa še to: Po enoletnem obstoju društva se to ‘lahko ponaša že z bogato dejavnostjo, saj je za svoje članstvo organiziralo že tri prodavanja, tri praktične demonstracije rezi (trte, sadnega drevja in ribeza) in sedaj predocenitvs vin letnika 1981. Društvo upokojencev Ernest Rečnik Izobraževanje v kmetijskem šolskem centru Vpis novincev v 1, letnik srednjih šol po programih v srednjem usmerjenem izobraževanju za šolsko leto 1982/83 Izobraževalne skupnosti Slovenije so že sprejele RAZMESTITVE IZVAJANJA VZGOJNOIZO-BRAŽEVALNIH PROGRAMOV in se dogovorile o predvidenem številu učencev, ki jih bodo izobraževalne organizacije lahko vpisale v 1. letnik. Na podlagi teh dokumentov je tudi kmetijski šolski center Celje — Šentjur vključen v mrežo šol srednjega usmerjenega izobraževanja. Izobraževal bo učence za naslednje poklicna kmetijske u-smeritve : TraSja- , nje Program šolanja 2 X 5,5 kmetovalec in mesecev kmetovalka gospod. Vrsta programa Predvidene smeri izobraževanja 3 leta 4 leta 3 leta 4 leta * V kmetij ec Skrajšani srednji kmetovalec kmetov.-gospodinja kmetijec kmetij, tehnik vrtnar vrta. tehnik II IV V EV V Skrajšani program je namenjen kmečki mladini in omogoča usposabljanje za dela kmetovalca oziroma kmetovalke-gospodinje. Teoretični in praktični del pouka traja na šoli 11 mesecev, v dveh zimskih obdobjih od 1. novembra do 15. aprila. V ostalih mesecih opravlja učenec proizvodno delo doma na kmetiji oziroma v kmetijski orgnizaoiji pod nadzorstvom šole. Značilni poklici oziroma dela in naloge po smereh: — kmetijec: poljedelec-živinore- jec, sadjar-vinogradnik^kletar — vrtnar in vrtnarski tehnik — vrtnar, cvetličar, vrtnarski tehnik, — fcmetàjBki tehnik: poljedelsko- . živinorejski tehimfc, sadjarsko-vinogradnišlki tehnik Pogoji za vpis: V skrajšani program za delo kmetovalca in kmetovalke-gospodinje se lahko vključi mladina po izpolnjeni osnovnošolski obveznosti (uspešno dokončanih vsaj 6 razredov osnovne šole) in zdravstvena sposobnost za opravljanje poklica. V 1. letnik po programih srednjega izobraežvanja (kmetijec, kmetijski tehnik, vrtnar, vrtnarski tehnik) se lahko vpiše, kdor je uspešno končal osnovno šolo (uspešno končal 8 razredov osniovne šole) ali skrajšani program srednjega izobraževanja oz. šolo po zakonu o poklicnem izobraževanju in o urejanju učnih razmerij, ter ima zdravstveno sposobnost za opravljanje poklica. Kdor ni končal ene izmed navedenih šol, se lahko vpiše, če opravi sprejemni izpit, s katerim mora dokazati, da obvlada program osnovne šole Za vpis za kmetovalca, kmeto-valtoo — gospodinjo, kmetljca in vrtnarja ni potreba pozitivna ocena iz tujega jezika. Pogoji za vključitev v Izobraževanje po posameznem izbirnem delu programa: — kmetijec in vrtnar: pozitivna ocena iz vseh predmetov 1. letnika, lahko pa tudi brez pozitivne ocene iz tujega jezika — kmetijski tehnik in vrtnarski tehnik: pozitivna ocena iz vseh predmetov 1. letnika in najmanj ocena dobro iz slovenskega jezika, tujega jezika, matematike, biologije in kemije. Učenci, ki bodo uspešno končali izobraževanje V. stopnje (4 leta) za kmetijskega ali vrtnarskega tehnika na kmetijskem šolskem centru Celje-Šentjur, se bodo lahko vključili v izobraževanje po programu za pridobitev višje ali visoke strokovne izobrazbe. Po uspešno končanem izobraževanju po ustreznem programu se bodo učenci lahko zaposlili v kmetijski in vrtnarski družbeni ali v zasebni proizvodnji. Izobraževanje bo potekalo v šolah centra v Celju in v Šentjurju. Oddelki bodo razporejeni v skladu z možnostmi izvajanja teoretičnega in praktičnega pouka ter po načelu približevanja šole učencem, kar pomeni, da bodo oddelki 1. razreda v Celju in v Šentjurju. Vsem tistim učencem, katerim je zaradi oddaljenosti 'kraja bivanja nemogoč dnevni prihod v šolo, je omogočeno bivanje v domu kmetijske šole v Šentjurju. Podrobne informacije bodo kandidati dobili na informativnem dnevn, ki bo v četrtek, 4. marca 1982 ob 9. in 17. uri ter v soboto, 6. marca ob 9. uri oziroma vsakodnevno na obeh šolah kmetijskega šolskega centra Celje-Šentjur: Vrtnarska šola Medlog, 63000 Celje, Ljubljanska c. 97, telefon (063) 23-279 in Kmetijska šola Šentjur pri Celju, 63230 Šentjur pri Celju, desta na kmetijsko šolo 9, telefon (063) 741-290. Javni razpis je bil objavljen v Delu torek, 23. februarja 1982. Uprava KŠC Celje KVIZ „Mladi in Dvorana v Šentvidu pri Planini je bila v soboto, 27. 2. 1982, polna domačinov in ljudi iz dragih krajev, ki so prišli navijat za mlade, ki so se zbrali, da se pomerijo v znanju iz kmetijstva. Kviz je tradicionalna prireditev, ki jo organizira konferenca mladih kmetijcev pri Občinski konferenci ZSMS Šentjur. Pričetek tekmovanja smo v dvorani nestrpno pričakovali, saj je bila pOlna že veliko pred pričetkom kviza. Med gosti v dvorani je bil tudi predsednik Skupščine občine tovariš . Stanko Lesnika. Tekmovalo je sedem ekip aktivov mladih zadružnikov iz Šentjurja, Dramelj, Ponikve in Planine ter tri ekipe OO ZSMS Kmetijskega šolskega centra Šentjur. V konkurenci je nastopilo le pet ekip, kajti dve ekipi KŠC sta morali nastopiti izven konkurence po dogovoru strokovne žirije, ki so jo sestavljali predstavniki kmetijskega kombinata, živinorejsko veterinarskega zavoda Celje in Občinske konference ZSMS Šentjur. Vseh sedem ekip se je z veliko borbenostjo potegovalo za posamezne točke. Znanje, ki so ga morali tekmovalci pokazati, je obsegalo teme s kmetijskega področja, poznavanje in delovanje posameznih kmeti jskih strojev ter pravilnega upravljanja z njimi in poznavanje družbenopolitične prakse. Kviz so poživili s kulturnim programom OO ZSMS Šentvid pri Planini in Planina ter kulturno prosvetno drutšv.o Zarja iz Šentvida. Zmagala je ekipa AMZ s Ponikve s 27 točkami, drugi so •bili mladi kmeti j cd s Planine s 24 točkami in tretja ekpa ÀMZ iz Dramelj s 17 točkami. Pomembno je, da so vise ekipe pokazale zelo dobro znanje. Najboljši nas bodo zastopali na regijskem tekmovanju v Slovenskih Konjicah. Omeniti je potrebno, da so dobro znanje pokazali tudi dijaki OO ZSMS Kmetijskega šolskega centra, saj je najboljša ekipa, ki je tekmovala izven konkurence, dosegla 24 točk. Vse prvouvrščene ekipe so prejele lepe nagrade (umetna gnojila), ki jih je prispeval Kmetijski kombinat — TOZD temeljna organizacija kooperantov, vsi sodelujoči pa so dobili tudi priznanja in skromne knjižne nagrade. Prijetno vzdušje pa se je v dvorani nadaljevalo še po uradno za- kmetijstvo" ključenem kvizu ob prijetni glasbi, kjer so mladi in tudi starejši zavrteli svoje pete. Takšna tekmovanja pa niso pomembna za mlade le zaradi tega, da pri tem pokažejo svoje znanje, ki je sicer neobhodno potrebno za umno kmetovanje, temveč srečanje mladih kmetijcev in dijakov služijo za izmenjavo izkušenj. . Srečanja, ki poudarjajo pomen znanja za dober razvoj kmetijstva, so nadvse potrebna za odpravo naše miselnosti o tem, kdo naj kmetuje. V času zaostrenih gospodarskih razmer, ko smo dali prednost razvoju kmetijstva, Je pomembna pravilna kadrovska politika, ki pomeni vzbujanje veselja piri mladih in usmerjanje v kmetijstvo. Vemo, da je povprečna starost tudi na naših kmetijah zelo visoka, mladih, ki bi se odločali za to dejavnost, pa je malo. Z vključitvijo kmetijske šole v Šentjurju v proces usmerjenega izobraževanja imamo možnosti, da izboljšamo starostno in kadrovsko strukturo kmetov na našem področju. Še več bomo morali narediti za to, da se izobraženi kmetijski Strokovnjaki vključijo v čimbolje organizirano tržno, usmerjeno kmetijsko proizvodnjo. Potrebno pa bo tudi zagotoviti, da bodo usposobljeni kmetvalci imeli vse možnosti za delo na področju kmetijske proizvodnje, ne da bodo zaradi neurejenih razmer in neustreznih pogojev odhajali na delo v druge, donosnejše panoge gospodarstva. Jože Artnak Izgradnja Tovarna energetske opreme v sestavi DO Emo je bila načrtovana že nekaj let nazaj, tako da je bil prvotni elaborat za izgradnjo TEO izdelan leta 1978 in je predvideval izgradnjo tovarne kot prizidek k sedanji tovarni radiatorjev v Celju. Splet okoliščin je narekoval, da je bilo potrebno menjati lokacijo (možnost nadalj-nega razvoja, prostorska omejitev, finansiranje). Tako je bilo od več možnih lokacij predvidenih na manj razvitem območju, izbrana lokacija v šentjurski občini. Zato je bilo treba prilagoditi investicijski elaborat in projektno do-kumentacjo za gradbene razmere v dodeljeni lokaciji industrijske cone v Šentjurju. To je bilo izdelano leta 1979 in predračunska vrednost je znašala 445.645.000 din. Predračunska vrednost se je bistveno (povečala z ozirom na prvotno predvideno v Celju in sicer iz dveh razlogov. Dodeljena lokacija ni bila pripravljena in komunalno urejena in drugič zaradi nekoliko obsežnejše gradnje in potrébe po graditvi aneksa, zaradi oddaljenosti od matične tovarne. Pri pokrivanju finančne konstrukcije smo imeli Obilico težav, ker nastopajo poleg investitorja EMO Oelje, kot sovlagatelji-ce tudi druge DO, s katerimi je bilo potrebno vskladiti predračunsko vrednost, program in končno pripraviti samoupravni sporazum, katerega so sprejele vse DO, ki sovlagajo v izgradnjo TEO. Nazadnje je bilo potrebno program vskladiti tudi s Splošno banko Celje in Združeno banko Ljubljansko banko Ljubljana. Spričo talko obsežnih priprav je prišlo do časovne zamafcnitve začetka izgradnje in zaradi tega tudi do podražitev in spremembe uvoznega dela opreme tako, da je bila ob začetku izgradnje predračunska vrednost 465.518.000 din, od tega 344.518.000 din za osnovna sredstva. Izgradnjo smo pričeli septembra 1980, predviden rok izgradnje pa je bil 17,5 mesecev. Že pri samem začetku odkrivanja terena smo naleteli na precej slabše sloje zemlje, kot je pokazala prvotna raziskava terena, zaradi česar smo marali poglobiti lizlkop celotnega področja tovarne za 1 m, s tem pa povečati tamponsko nasutje tudi za 1 m, poleg tega pa je Geološki zavod Slovenije zahteval tudi vgraditev file folije preko celotnega gradbišča. Vse to je podaljšalo rok izgradnje in povečalo gradbeno ceno, seveda pa je tak način gradnje bil potreben, saj so velike točkovne obremenitve po celi površini predvidene bodoče tovarne. Klj ub vsem težavam in spričo obilice jesenskega deževja v letu 1980 smo uspeli držati rok izgradnje v dogovorjenih okvirih in smo danes tik pred Otvoritvijo te obsežne in zahtevne investicije. Zaradi stabilizacije in zmanjšanja investicij v letu 1981 je prišla tudi ta investicija ponovno v preverjanje posebne republiške komisije, katera je v skladu s sprejetimi načeli odobravala nadaljevanj ali pa ustavitev izgradnje. Spričo tega, da je ta investicija spadala med prednostne investi- tovarne energetske opreme cije tekočega srednjeročnega planskega obdobja in da je bila v republiški resoluciji za leto 1981 ter da smo ob sprejetju zakona o omejitvi investicij zgradili že preko 80 % gradbenih objektov tier nabavili preko 60 % celotne opreme, je republiška komisija septembra lani dala soglasje k nadaljevanju in dokončanju te gradnje. V tem času smo tudi ugotovili, da je ponovno prišlo do podražitev, kljub skrbno pripravljenim projektom in vsem v že naprej predvidenim rezervam tako, da je bilo ponovno potrebno iskati finančne vire za pokritje podražitev do konca izgradnje. Predvidene podražitve do konca izgradnje so znašale 128.426.000 din. Tu- 100 %. Celoten prihodek, ki bi ga naj ustvarjalo 354 zaposlenih, znaša po cenah iz leta 1980 1.100.000.000 - din, seveda je to prihodek, ko bo tovarna v polnem obratovanju. Že v kratkem pa bo začela s poskusnem obratovanejm. Rekli smo, da bo tovarna zaposlovala 354 delavcev raznih poklicev, predvsem kvalificirane, visoko kvalificirane ' ter visoko strokovne delavce, katere bo potrebno še pridobiti in jih priučiti za precej zahtevna dela na področju toplotne tehnike, saj vemo, da je toplotna energija v današnjem času izredno pomemben vir energije, zato zahteva poleg že klasičnega znanja iz tega področja mnogo novih teoretskih spoznanj ne samo iz področja to- EMO EMO EMO di ta sredstva smo zagotovili delno tudi na račun obratnih sredstev tako, da je končna predračunska vrednost 534.949.000 din, to je tudi številka, s katero mislimo, da borno lahko izgradnjo tovarne zaključili. Večkrat je bilo v Glasilu Utrip objavljeno kratko poročilo o gradnji in o programu proizvodnje te tovarne, vendar z oziram na to, da so bile interpretacije programa dostikrat napačne, želimo še enkrat navesti proizvodni program in obseg proizvodnje bodoče tovarne EMO TEO Šentjur kat se uradno tovarna imenuje. Proizvodni program obsega proizvodnjo energetske opreme in sicer: toplovodne kotle za izgorevanje lesnih odpadkov, trovlečne dimno cevne kotle za izgorevanje lesnih odpadkov, trovlečne dimno cevne na plin, kotli na trda goriva, kotli na bio in ostale odpadke, termokantejnerske kotlarne, mini energane priprave vode za velike in manjše enote, dimno cevne naprave ter razne naprave za shrambo, Skladiščenje in ostalo manipulacijo energetskih plinov in tekočin. Kotlovske enote se bodo proizvajale v velikosti od 100 kW do 50 MW. Seveda pa to ni celoten proizvodni program, ker ga bi bilo nemogoče v celoti tudi v kratkem sestavku zajeti, pač pa daje določen pregled, da si bralci lahko predstavljajo pomembnost tega objekta. Velikosti objekta v sedanji fazi izgradnje je 6.300 m2, medtem ko so vsi infrastrukturni objekti grajeni in imajo kapaciteto za povečanje proizvodnje skoraj za platne energije, pač pa iz niza drugih področij predvsem biologije, svetlobe, elektrike itd, tako da je veliko možnosti za nova spoznaja in nove vključitve v področje dela, katera se do sedaj na našem območju niso obravnavala. Še v letošnjem letu bo nova tovarna do začetka poskusnega Obratovanja in po njem sprejela 152 delavcev iz našega področja, to je predvsem iz področja šentjurske Občine in bližnje okolice. Zato pričakujemo, da vsi tisti, ki imajo a® čutijo veselje do izpopolnjevanja na tem področju, da se vključijo in z nami nadaljujejo skupno pot in skrbijo za širitev te dejavnosti. Visa montažna dela so v zaključni fazi. Trenutno izvajamo montažo in preizkusni zagon strojev. Predvidevamo, da bodo vsa montažna dela predvideno končana do konca marca letos in da bomo lahko skupaj z bralci proslavili otvoritev 24. aprila kar naj bi pomenilo za nas veliko delovno zmago v čast praznovanja 27. apria dneva OF in praznika dela 1. maj. Ladislav Grdina PROIZVODNI PROGRAM KOTLI EMO A VP so specialni kotli za kurjenje s premogom, namenjeni za proizvodnjo tople vode dn nizkotlačne pare, moči od 200 kW do 1100 kW. KOTLI EMO TPA so namenjeni za proizvodnjo nizkotlačne pare do 0,5 barov in visokotlačne pare do 10 barov. Kotle lahko kurimo z oljem, plinom ali kombinirano. Grajeni so za moči 200 kW do 1160 kW. KOTLI EMO SVN in SVV so toplovodni kotli za delavno temperaturo do 130° C. Kurivo: olje, plin ali kombinirano. 17 tipov, ki jih proizvajamo, pokriva območje od 150 kW do 7 MW. KOTLI EMO OMNICAL TVV dn TPV so trovlOčni, visokotlačni, vročevodni in parni za proizvodnjo vroče vode do 200° C in nasičene in pregrete pare za tlake do 20 barov. Zmogljivosti: od 1,16 MW do 18,6 MW, 1,8 t/h do 28 t/h pare. KOTLI ZA KURJENJE Z LESNIMI ODPADKI. EMO OMNICAL so namenjeni za proizvodnjo tolde vode, vroče vode, niz-'kOtLačne in visokotlačne pare. Zmogljivost do 10 MW, za delovne tlake do 20 barov. Razen kotlov za kurjenje z lesnimi odpadki, proizvajamo tudi naprave za skladiščenje lesnih odpadkov (silosi), naprave za transport in doziranje (freza, transportni ventilator, cevovodi), za regulacijo, odsesavanje in čiščenje dimnih plinov. TERMOKONTEJNERJI EMO TK predstavljajo energetsko celoto, ki omogoča izredno enostavno in hitro posredovanje toplotne energije potrošnikom. Vgrajeni kat® so lahko toplovodni, vročevodni a® parni." Zmogljivosti do 5 MW. KEMIČNA PRIPRAVA VODE Izdelujemo kompletne naprave za kemično pripravo vode z ročnim, polavtomatskim a® popolnoma avtomatskim upravljanjem, z zmogljivostjo do 50 ms/h. INŽENIRING za kompleksne objekte Za proizvodnjo toplotne in električne energije s poudarkom na objektih za potrebe lesne in tekstilne industrije ter na objektih za top-Mfiikacijo naselij. TOZD TOVARNA KOTLOV n.sol.o. Zaradi uvedbe dodatnih programov v novi tovarni energetske opreme v Šentjurju vabimo k sodelovanju delavce naslednjih profilov: — varilski tehnik 1 — strojni tehnik 2 — strojni delovodja — ključavničar 37 — obratovni električar 2 — elektromontter 1 — strugar 10 — Hčar 1 — varilec 6 — šamoter 2 — skladiščnik — pomožni ključavničar 15 — pomožni električar 1 — pomožni dnd. klepar 3 — plamenski rezalec 5 — obločni varilec 2 — pomožni vrtalec 2 — stisfcalničar — pomožni strojnik — voznik viličarja 2 — snažilke 2 — skladiščni delavec 1 Nudimo ugodne pogoje dela, možnosti poučevanja za različne profile, primeren OD in urejen družbeni Standard. Interesen® naj se oglasijo osebno, pismeno a® po telefonu v EMO Celje, Sektor za kadrovske in samoupravne odnose — oddelek kadrovske operative. Slovensko ljudsko gledališče Celje SESTRI, ameriška drama Celjsko gledališče uprizarja te dni izredno delo mlade napredne ameriške pisateljice Wendy Kess el ma n »-Sestri«. Avtorica je vzela za snov drame dogodek, ki se je v času rastočega fašizma dejansko zgodil v Franciji. Sestri, služkinji, sta čedalje bolj izpostavljeni vse večjemu nasilju go- Milada Kaleaičeva, Anica Kumrova, Marjana Kroišlova in Janez Starima.. Tudi s to igrao — blestečo igro vseh štirih igralk — celjsko gledališče zaokrožuje krog letošnjega repertoarja. Za konec pripravlja le še komedijo duhovite igre češkega avtorja Milana Kun d ere »Jakob in njegov gospodar«, katere premiera bo predvidoma konec aprila. Peta predstava letošnjega abon- . majskega cikla pa bo gostovanje Primorskega 'dramskega gledali- spodarice in njene hčerke. Njuno edino zatočišče je sestrska ljubezen, bi pa je povod za še večje maltretiranje. Izhod je upor proti gospodarjem, grozovit umor. A najbrž je še bolj grozovito nenehno poniževanje, zanikanje osebnosti im osnovnih pravic za človeka vredno življenje. Umior kajpak ne pomeni revolucije, ničesar ne razreši, prinese le smrt in izgnanstvo. Namera je igra, ki. jo te dni gledamo na celjskem odru, zato še tembolj pretresljiva. Delo je zrežiral Zvone Šedlbauer, igrajo pa Ljerka Delakova, šča iz Nove Gorice, ki bo uprizorilo Mdldèrovega »Don Juana ali 'kamnitega gosta«. Delo je v prevodu Josipa Vidmarja zrežiral Ljubiša Georgijevski. Po »žlahtnem meščanu« še »Don Juan«, kar bo nedvomno zapolnilo občutno vrzel v uprizarjanju Mollerà pri nas v Celju in zaokrožilo podobo tega, na Slovenskem tako popularnega komediografa. Novogoriški gostje bodo v Celju odigrali vse predstave za odrasle in mladinske abonmaje v času od 15. do 23. marca. Uprava SLG Celje Pust, debeli, pust norčavi Če se kdo lahko iskreno veseli vega dne so bile namenjene bar-pustnega drte, je to predšolski varju, oblačenju, šemljenju. Do otrok. 23. februarja je bil letos pravega pustnega razpoložena pa za otroke zopet posebno doživet- je prišlo, ko se otroci, namaski-je. Zgodnje jutranje ure torko- rani v pikapolonice, marjetice, klovne, miši, lovce, rdeče kapice, dimnikarje, kuharje, zvončke, trobentice, mušnice in pajace, niso več spoznali med seboj. Letos med otroki ni bilo nenamaskira-nega, prav tako pa ne otroka, ki bi mu maske ne naredila očka in mamica ob pomoči vzgojiteljice. V predpustnih dneh so se v popoldanskem času, v nekaj skupinah, zbrale mamice in ob pomoči vzgojiteljice izdelale pustne rekvizite za svoje otroke; drugi starši pa so jih izdelovali doma, po predhodnem dogovoru z vzgojiteljico. S tem smo vsi skupaj pripomogli k stabilizaciji družinskega proračuna, otrokom pa z malo truda in dobre volje popestrili pustni torek. Radovedni obrazi so se ozirali proti WO, ko so se pred zgradbo začele zbirati maškare in potem, ob spremljavi harmonike in petju pustnih pesmi, odšle v sprevodu proti Zdravstvenemu domu, mimo Alposa, Blagovnice, do osnovne šole Šentjur in se vrnile v prostre vrtca. Pred Blagovnico se je nabralo precejšnje število radovednežev, ki so z nasmehom na obrazu zrli v pisan sprevod. Maškare so jim zaplesale, zapele in se odpravile naprej. Predšolski otroci, varovanci VVO Šentjur pri Celju, so pripravili »mini karneval« — z malo domiselnosti in dobre volje bi v prihodnje pritegnili k sodelovanju še druge ter v Šentjurju priredili »pravi karneval«. M. S. DO VIZ ŠENTJUR PRI CELJU TOZD VZGOJNO VARSTVENA ORGANIZACIJA ŠENTJUR Vpis za novo šolsko leto v VVO Šentjur pri Celju Obveščamo vse starše, ki želijo vključiti otroke v redno vzgojno-varstVeno dejavnost, da je vpis za novo šolsko leto od 1. 4. 1982 do 30. 4. 1982, vsak dan od 7, do 12. ure, v pisarni VVO (za DE pri vodji enote). Vloge bo v mesecu maju obravnavala komisija za sprejem otrok, najkasneje do 15. junija bo na vpogled seznam sprejetih novineev. WO Šentjur pri Celju Obvestilo ribičem RESOLUCIJA O NUJNOSTI UČINKOVITEJŠIH UKREPOV ZA VARSTVO SLOVENSKIH VODA 1. Ribiška zveza Slovenije naslavlja to resolucijo na Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ter na vse republiške organe in organizacije, ki so pristojni za razreševanje ekoloških problemov. Namenjena je tudi vsem tistim delegatskim skupščinam občin, njihovim izvršnim organom ter upravnim in inšpekcijskim službam še posebej pa organizacijam združenega dela, ki so doslej kazale premalo posluha in skrbi •za varstvo voda in ribjega življa na svojem območju, čeprav gre po zakonu za dobrino splošnega pomena. In končno je resolucija namenjena prek javnih občil tudi slovenski javnosti v prepričanju, da bodo osveščeni delovni ljudje in občani prispevali svoj delež pomoči za odpravljanje sedanjega kritičnega stanja naših vodotokov. 2. Slovenske ribiške organizacije si močno prizadevajo, da bi omilile uničevanje ribjega življa in so zato ustanovile posebne komisije za varstvo voda in okolja z nalogo, da kontrolirajo kakovost voda, ugotavljajo stopnjo onesnaženosti, sodelujejo z vodnogospodarskimi inšpekcijami, evidentirajo potencialne onesnaževalce in prijavljajo kršitelje. Žal je delo teh komisij jalovo, ker so deležne premalo pomoči pristojnih izvršilnih, upravnih in sodnih organov, od občine do republike. Ribiške organizacije v Sloveniji Imajo letne in petletne ribiške gojitvene načrte, ki jih potrjujejo delegatske skupščine občin. Ti načrti predvidevajo poribijanje z namenom, da bi se vzdrževal normalen ribji stalež v vodah, ohranile avtohtone ribje vrste itn. To delo pa se ne opravlja samo zaradi omogočanja športnega ribolova, temveč v širšem interesu vzdrževanja naravnega bogastva v naših vodah. 3. Zahtevamo, da se spoštuje in izvaja pozitivna zakonodaja, ki ureja varovanje kakovosti vodotokov, da se zgradijo in pravilno vzdržujejo čistilne naprave, da se poostri odgovornost oseb, ki kršijo veljavne predpise in organizacij, ki onesnažujejo vodo, sanira sedanje stanje ter prepreči njegovo nadaljnje slabšanje. 4. Pristojni organi oz. inšpek- cijske službe, katerih naloga je skrbeti za varstvo voda in okolja, naj ob ugotovljenem onesnaževanju voda učinkoviteje ukrepajo. Se zlasti naj posvečajo posebno pozornost preventivnim ukrepom: sistematičnim pregle- dom obratovalnih naprav potencialnih onesnaževalcev voda, kontroli delovanja čistilnih naprav, usedalnikov, deponij in drugih žarišč onesnaževanja, kakor tudi preverjanju usposobljenosti odgovornih delavcev. 5. Zaradi varstva ljudi in njihove ustavne pravice po zdravem okolju upravičeno pričakujemo ekspeditlvnejše delo sodišč pri obravnavah primerov onesnaževanja oz. zastrupitev voda. Mile sankcije so potuha malomarnosti, neodgovornosti, neznanju in drugim negativnim lastnostim. 6. Vso pozornost je treba posvečati vzgojno-izobraževalni dejavnosti in obveščanju tako mladine kot delavcev in drugih občanov. Tako se bo razširil krog zavzetih ljndi za varstvo okolja in ne bo varstvo voda le skrb ribiških organizacij. Pri izobraževanju pričakujemo tudi ustrezno podporo javnih občil, tiska, radia in televizije. Enako pozornost je treba posvetiti dopolnilnemu strokovnemu usposabljanju vseh, ki so odgovorni za nadzor nad vodami. 7. Ribiška zveza Slovenije ugotavlja, da se incidenti v okolju množijo in stopnjujejo, po učinkih in posledicah. Obstojajo številni in dobri predpisi za varstvo ljudi in okolja, vendar so merila očitno različna. Zato pričakujemo od vseh pristojnih družbenih dejavnikov: — da zagotovijo spoštovanje zakonov in predpisov z učinkovitejšimi sankcijami zoper povzročitelje kršitev; !— da uredijo trajno in učinkovito nadzorovanje škodljivih po- javov v okolju, predvsem z dosledno kontrolo kakovosti voda; — da bodo sredstva iz prispevkov zaradi onesnaževanja voda in okolja ter iz naslova kazni uporabljena za odpravljanje žarišč onesnaževanja in sanacijo razmer; — da se čimprej zagotovi učinkovit nadzor nad kakovostjo vseh tistih sredstev, ki so vir onesnaževanja okolja in po potrebi izdajo še dopolnilni predpisi; — da se uveljavi načelo, da povzročitelji incidentov onesnaženja voda nosijo vso odgovornost ter povrnejo škodo, tudi za posledice; — da se izboljša preventiva, izobraževanje in vzgoja kot pot k napredku in pravilnim odnosom v družbi. Razpisi Samoupravna stanovanjska skupnost občine Šentjur pri Celju objavlja po sklepu 10. redne seje skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Šentjur pri Celju z dne 23. 2. 1982 v soglasju s skupščino Skupnosti po-kodninistoega invalidskega zavarovanja, enote Šentjur JAVNI RAZPIS za zbiranje vlog za dodelitev posojil iz stanovanjskih sredstev Skupnosti pokojninskega invalidskega zavarovanja, za prenovo ali obnovo svoje stanovanjske hd- gg Za posojila bo v letu 1982 na razpolago din 2.500.000 Do posojila so upravičeni upokojenci in invalidi, ki imajo stalno bivališče v občni Šentjur pri Celju, če izpolnjujejo naslednje pogoje: — da so lastniki ali solastniki SASMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE ŠENTJUR PRI CELJU Samoupravna stanovanjska skupnost občine Šentjur pri Celju objavlja po Sklepu 10. redne seje skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti Občine Šentjur pri Celju z dne 23. 2. 1982 na podlagi 11. člena pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občni Šentjur JAVNI RAZPIS za zbiranje vlog za dodelitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti in sicer: 1. Posojila temeljnim organizacijam združenega dela in delovnim skupnostim za nakup ali zidavo družbenonajemnih stanovanj za svoje delavce v višini 3,480.000 din 2. Delavcem za nakup stanovanja v družbeno usmerjeni stanovanjski izgradnji ali zidavo družinske stanovanjske hiše v osebni lasti in adaptacijo stanovanjske hiše v osebni lasti, stanovanjske hiše in da prebivajo v hiši, za katero prosijo za posojilo — da si s pridobljenim posojilom izboljšajo svoje stanovanjske razmere — da imajo potrebno dovoljenje občinskega upravnega organa, pristojnega za gradbene zadeve, če gre za taka dela, za katera je dovoljenje potrebno — da so kreditno sposobni. Prosilci vložijo pismene vloge najkasneje do 10. 4. 1982 pri Samoupravni -stanovanjski skuono-sti občine Šentjur pri Celju. V Vlogi mora biti navedeno, za kakšne namene bo posojilo uporabljeno, če gre za dela, za katera je potrebno dovoljenje občinskega upravnega organa, mora biti vlogi priloženo tako dovoljenje. O rešitvah bodo prosilci obveščeni najkasneje do 30. 5. 1982, izid razpisa pa bo objavljen tudi v občinskem glasilu Utrip. če se s tem pridobijo stanovanjske površine v višini 2,320.000 din 1. Posojilo iz združenih sredstev lahko pridobijo temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti, če izpolnjujejo naslednje pogoje: — če začasno niso sposobne oblikovati dovolj sredstev v skladu skupne porabe za planiran obseg stanovanjske gradnje, ki vrednostno ni večji od 6 % celotne mase BOD v tem obdobju, — če združujejo sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti, — da so sprejele samoupravne splošne akte o osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, usklajene z zakonom o stanovanjskem gospodarstvu in z družbenim dogovorom o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji, — da imajo plan, v katerem je püan dohodka, finančni plan in plan financiranja stano- vanjske gradnje odnosno nakupa stanovanj, — da imajo plan potreb in program reševanja stanovanjske problematike svojih delavcev, — da bodo delavcem dodeljevale standardna stanovanja, — da v preteklem letu niso prekoračile družbeno dogovorjenih meril za oblikovanje sredstev za osebne dohodke. Temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti, ki želijo sodelovati v javnem razpisu, vložijo pismene vloge za dodelitev posjida na Samupraivno stanovanjsko Skupnost občine Šentjur pri Celju -najkasneje do 10. 4. 1982. V-logi pritožijo: 1. Sklep pristojnega organa u-pravljan-ja o najetju posojila in sklep o zagotavljanju sredstev za odplačilo anuitet, 2. Dokazilo, da niso sposobne oblikovati dovolj sredstev v skladu skupne porabe za planiran obseg stanovanjske gradnje, 3. Plan dohodka, finančni plan in plan financiranja stanovanjske gradnje odnosno nakupa stanovanj, 4. Plan potreb in program reševanja stanovanjske problematike svojih delavcev, 5. Samoupravne akte o osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj svojih de- , lavcev. 2. Delavci pridobijo pravico do posojila za nakup stanovanja v družbeno usmerjeni stanovanjski izgradnji'zidavo družinske stanovanjske hiše v osebni lasti in adaptacijo, s katero se pridobijo stanovanjiSk prostori, če izpolnjujejo naslednje pogoje: — če nimajo stanovanja ali pa imajo neustrezno oz. neprimerno stanovanje in niso sami ali . njihovi družinski član-i lastni- k vseljivega stanovanja, stanovanjske hiše ali vikenda, ki presega 50 m2 površine, — če namensko varčujejo za stanovanjsko graditev v banki ali pa bodo s kakšnim drugim načinom sodelovanja z banko pridobili stanovanjsko posojilo in zagotovili lastno udeležbo, — da so zaposleni v temeljni or--gamizacdjd združenega dela, ki združuje sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti občine Šentjur, — da imajo zagotovljeno lastno udeležbo. Prosilci vložijo vloge za dodelitev posojila z vsemi dokazili pri Samoupravni startovanjsiki skupnosti občine Šentjur pri Celju do 10. 4. 1982. Vlogi pritožijo: 1. Gradbeno dovoljenje 2. Potrdilo o namenskem varčevanju ali dokazalo, da so si na kakšen drug način sodelovanja z banko pridobili stanovanjsko posojilo 3. Potrdilo o doseženem družinskem dohodku v letu 1981 za vse člane družine 4. Dokazilo o zagotovljeni lastni udeležbi. Delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim detoni, pri -njih zaposleni delavci ter upokojenci in invalidi so pod enakimi pogoji upravičeni do po-sojla in so izenačeni z delavci združenega dela. Prednost pri najemanju posojila imajo delavci z nižjimi dohodki na člana družine in delavci, ki bodo z dograditvjo stanovanjske hiše -sprostili družbeno stanovanje, ki po stanovanjskih standardih ni ustrezno za njihovo družino. Izid natečaja bo objavljen v občinskem glasilu Utrip. MNtMMtMMMimHtftattNMMMMHtMM* NOVO! — NOVO! — NOVO! — NOVO! — NOVO! Sunspenzija za varstvo rastlin proti raznim glivičnim boleznim NOVO! — NOVO! — NOVO! — NOVO! — NOVO! »••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••v TRGOVSKO PROIZVAJALNO PODJETJE C..C TOZD TRGOVINA V naših tehničnih trgovinah dobite: — gradbeni material — zaščitna sredstva za kmetijstvo — umetna gnojila — kmetijske stroje in rezervne dele — rezervne dele za avtomobile: Zastava 101, 750 in Fiat 126, ter ostalo tehnično blago za široko porabo. NOVOST: Specializirana trgovina z gradbenim materialom — Andeburg. Za ceneni nakup se priporočamo! v. Otroci iz kmečkih in drugih družim, ki jim je pomoč nujno potrebna, imajo pravico do denarne pomoči v znesku 450,— din. VI. Občani iz kmečkih in drugih družin imajo pravico do denarne pomoči, če izpolnjujejo naslednje pogoje: — da je dohodek iz kmetijstva glavni vir dohodka njihovih družin in os brez dohodka — da živijo v kmečkih gospodinjstvih, katerih skupni katastrski dohodek ne presega 9.000 diiin oz. 2.800,— din letno na družinskega člana. VII. Otrokom iz kmečkih in drugih družin, katerih dohodlek presega višimo dohodka, določeno v prejšnji točki, se lahko prizna pravica do denarne pomoči, če živijo v težjih razmerah zaradi večjega števila otrok, bolezni oz. invalidnosti staršev. Pri ugotavljanju dohodka družine ise poleg katastrskega dohodka upoštevajo tudi vsi drugi dohodki. Vlil. Za otroke iz kmečkih družin se za priznanje pravice do povečane denarne pomoči uporabljajo določbe II. točke tega poglavja. Prav tako se smiselno upoštevajo tudi določbe o upoštevanju članov družine in o višini dohodkov ostalih članov družine iz III. in IV. točke tega Sklepa. IX. Dokazila o upravičenosti po den.p. po tem sklepu morajo občani vložiti najpozneje do 15. 3. 1982, sicer se jim s 1. 5. 1982 ustavi izplačilo denarne pomoči in povečane denarne pomoči. Ta sklep začne veljati s sprejetjem na skupščini Skupnosti otroškega varstva Šentjur, uporablja pa se od 1. 5. 1982 dalje. X. Sklep se objavi v Obč. glasilu UTRIP. Predsednik skupščine Pavla ŽMAHEJR, l.r. TOZD Moda Šentjur Na podlagi 61. člena Zakona o družinskem varstvu otrok (UL SRS 35/79- in samoupravnim sporazumom o temeljih plana občinske skupnosti otroškega varstva Šentjur pri Celju za obdobje 1981-1985 je Skupščina skupnosti otroškega varstva na seji 3. 3. 1982 sprejela SKLEP o višini denarnih pomoči in dohodkovnih pogojih v letu 1982 I. Pravico do denarne pomoči ima v znesku: a) 1.200,— din mesečno vsak otrok, če je dohodek družine, v kateri otrok živi oz. v katero spada, do 2.900,— din mesečno na družinskega člana b) 850,— din mesečno vsak otrok, če je dohodek družine, v kateri otrok živi oz. v katero spada, 2.900,— do 3.700,— din mesečno na družinskega člana c) 450,— din mesečno vsak otrok, če je dohodek družine v kateri otrok živi oz. v katero spada, od 3.700—4.200,— din mesečno na družinskega člana. Pri ugotavljanju upravičenosti do denarme pomoči se upošteva osebni dohodek oz. delovna razmerja in vsi drugi dohodki družine po 7. členu Dogovora o enotnih merilih za pridobitev pravice do minimalnega obsega denarne pomoči otrokom. Dohadkeiz krrtetijske dejavnosti se upošteva v šestkratnem znesku katastrskega dohodka. II. Pravico do povečane denarne pomoči ima težje telesno ali duševno prizadet otrok oz. otrok edinega hranilca, če je ugotovljeno, da je družina zaradi tega v bistveno težjem socialnem položaju, in Sicer: — 400,— din telesno ali duševno prizadet otrok — 200,— din mesečno otrok, ki ima edinega hranilca. III Za člane občanove družine se štejejo še starši, ki jih občan in njegov zakonec preživljata, če dohodek Starša ne presega 3.400,— din mesečno s tem, da se dohodek iz kmetijske dejavnosti upošteva v šestkratnem znesku katastrskega dohodka. « ' IV. Občanu, ki s člani svoje družine živi ina posestvu sorodnika, po katerem ima katerikoli član njegove družine pravico do zakonitega dedovanja, se šteje, da ima dohodek iz kmetijske dejavnosti, v kolikor ne dokaže, da tega dohodka niima. Dohodek iz kmetijske dejavnosti, v kolikor ne dokaže, da tega dohodka nima. Dohodek iz kmetijske dejavnosti po tej točki ne upošteva, če letni znesek katastrskega dohodka na člana družine lastnika posestva, ki jih on preživlja, presega znesek 5.000,— din oz. se upošteva dejanski socialni položaj. Izdelujemo moške srajce in ženske bluze v modnih barvah s sodobno kreacijo. komunalno obrtno pod)ot|e 63230 tentjur pri colJu Šentjur nudi in opravlja naslednje storitve in dejavnosti: — oskrba s pitno vodo — vzdrževanje javne kanalizacije in čistočo javnih površin — urejanje zelenic — opravljanje pokopališke, in pogrebne dejavnosti — gradbeno-remontna dela — gradnja cest, kanalizacij in vodovodov — splošno steklarska dela — vseh soboslikarskih in pleskarskih del — obdelava fasad s termo-izolacijskimi materiali — polaganje podov iz umetnih mas — keramičarska dela •MnHMMNNMtHHNtMtNHHMHMHMM Nagradna križanka m TRIPOH ZA SEVANJE m IZDELEK „KRKE' izrek RIMSKA ENA VEZNIK ANGL. -PEVEC ZDRAVI rastlini TETER VAH... soc. T.EP. NAMERA ZAČET. ABECEDE \ Ilf3 ital. PESNIK TOVABHA PLETENU! PREDUG HBDOL.OÖ OBSßDCH Ž.IME ŽENSKO IME PREOPO- !3ufaiR TAKŠEN Ž460Z» PQUAVLW W SIJAJ QSmxR TA VRSTA KOVINE 0SiSkE- V TANT OZNAKA ŠPANIJE DObi&e* OMSA KOVAČ ŽARKO Blagom KAVBOJ IS ÖBLPah fiueou heCougd BAZTSTEH Al/- OZ. LJUBU. SNOP SLAME VRSTA VIBE VEZNIK PLOSKOV MERA ZGODEN SANDALI TUJE M. IME SL. TEVKA KEKA V SZ LOTO SAMOOL OKJJNSKA HAVOJHtCj ~ PRED- LOG »LANA- VOST PLEMIŠKI ZJEČEK TEDI KEM. SIMBOL z A CERU KALEH TURŠKO LJOPSTK V SZ IHPAOOi U ZUAVA AVTO MOTO ZVOCA, UJEVIĆ ///^ brezbarvni TJ. IH ZI- ČRKA ABEC. PREM*. VEK S&ST %* s. n. TCEBIV. IRSKE TONA f wv *^*Li j 0311 k A UTßVBZ JfUEAO V sz PIKAJOČI ZUZEW VODNA ŽIVAL VLADAH NASIPV SLOV. NABOJ) BOGINJA J EXE VOLET NEOkU-6m IZDELKI vežam v AZIJI LANKA TKANINA PRVI SAMD6L. TREDUK OTHAKA *ÉHJC£ CELJE VEL VOZA TC/TC- DtLhiCA PREB. AZIJE KEPI. SIMBZ4 DUŠlIČ Točka SAMOCiL HLAČE (HCW5U tiRŠUA BOGINJA REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE TRAPA, REGAL, OPAST, JA, TA, ARNIM, ENI, UD, KULOAR, SMKKOLINKA, TESANJE, RTANJ, BASS, ENNA, ZENIT, LOJ, VRANA, OSEM, AMMAN, VT, LARA, TI, ONEAL, NERO, DOSJE, NEAL NAGRAJENCI — OZIS Maritain, 63225 Planina — MURN Leopold, Ljubljanska 4, 63230 Sentj ur — KUKOVIČ Vanja, M. Zidanška 8 a, 63230 Šentjur Nagrajenci dobijo nagrade po pošti. Rešitve nagradne križanke po-ljite do 15. aprila 1982 na naslov uredništva. Opravičujemo se bralcem za pomanjkljivo distribucijo januarske številke, ker je izšla v času šolskih počitnic in ni bilo do-stavljalcev. Uredništvo »< — HEJ TONE, MALICE JE 2E ZDAVNAJ KONEC! — AH, POGLEJ STROJ ZA IZDELOVANJE IMAJO! itn // Glasilo UTRIP izdaja Občinska konferenca SZDL Šentjur pri Celju v nakladi 4.500 izvodov. Uredniški odbor: Glavni urednik Hinko Pap; odgovorni urednik Goce Kalajdžiski; Jano Kogovšek — splošna problematika — mentor dopisnikov; Franc Skoberne — delo KS in OZD — fotografije; lektorstvo Drago Mackošek, Bojan Batistič, Danica Herič. Naslov uredništva: Ulica Dušana Kvedra 2, tel. 741-371, ž. rač. 50770471145153 OK SZDL Šentjur pri Celju. Tisk: TOZD »Papirkoofekrije« Krško. Oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov it. 475-15/9-1978. Fotografij in rokopisov ne vračamo.