Letnik 1916.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos CLVIII. — Izdan in razposlan 1. dne oktobra 1916.
Vsebina: (Št. 334—336). 33V Cesarski ukaz, s katerim se izpreminja dopustoma, ki jo je plačevati ob uvozu tobaka in tobačnih tabrikatov. — 335. Ukaz, s katerim se uravnava promet s pesnim eukrom. — 336. Ukaz. s katerim se uravnava promet s krompirjem pridelka leta 1916.
334.
Cesarski ukaz z dne 21. septembra 1916.1.,
s katerim sc izpreminja dopustnina, ki jo je plačevati ob uvozu tobaka in tobačnih tabrikatov.
Na podstavi § 14 državnega osnovnega zakona z dne 21. decembra 1867. 1. (drž. zak. št. 3 41) zatikazujem tako:	\
izvrševanje § 2 zakona z dne 17. aprila 1912.1. (drž. zak. št. 80) se kaznujejo za navadne dolio-darstvene prestopke z denarno kaznijo od 5 do 200 kron.
§ 3.
Izvršiti ta cesarski ukaz, ki dobi moč z dnem razglasitve, je poverjeno Mojemu finančnemu ministru.
Na Dunaju, 21. dne septembra 1916. 1.
§ !•
Dopustnina, ki jo je plačevati razen carino. , ob uvozu tobaka in tobačnih tabrikatov čez carinsko
mejo, se ustanavlja takole:
Za cigare s .... 150 K „ cigarete s ... 100 „
, druge tobačne fa-
brikate in širovine s 50 »
za 1 kilogram čiste teže, zavezane ocarinje-vanju
Franc Jožef s. r.
Stürgkli s. r. Hochenburger s. r. Hussar ek s. r. Zenker s. r.
Leth s. r.
Georgi s. r. Forster s. r. Trnka s. r. Muranski s. r. Spitzmüller s. r.
Handel s. r.
g 2.
Kdor posreduje brez dovolilnice fmaučnega oblastva dobivanje inozemskega tobaka ali inozemskih tobačnili fabrikatov, stori hud dohodar-stveni prestopek, ki ga je kaznovati po ' posredovani množini. Drugi prestopki določit, izdanih za
(SlovtuUcl).
233
335.
§ 3.
Ukaz trgovinskega ministra v poraznimi z udeleženimi ministri z dne 29. septembra 1916. L,
Organi središča.
Organi središča za cuker so: 1. Občni zbor,
s katerim se uravnava promet s pesnim cukrom.
2.	poslovodje.
Na podstavi cesarskega ukaza z dne 10. oktobra 1914. 1. (drž. zak. št. 274) se ukazuje tako:
§ 4.
Občni zbor.
§ 1.
Naloga središča za cuker; državno nadzorstvo.
(i)	Občni zbor sestoji iz zastopnikov fabrik sirovega cukra in potrošnega cukra, ki jih imenuje trgovinski minister.
(i)	Da se uravna izdelovanje in promet s pesnim cukrom, je postavljeno središče za cuker na Dunaju (I., Elisabethstraße 18).
(->) Občni zbor voli iz svoje srede predsednika in dva namestnika. Volitev teh funkcionarjev potrebuje potrditve trgovinskega ministra.
(s) Središču je naloženo, da zalaga vso potrebščino cukra prebivalstva in vojne uprave.
(3) Središče za cuker je neposrednje podrejeno trgovinskemu ministru in izvršuje svoje delovanje po njegovih ukazilih.
(1)	Državno nadzorstvo izvršujejo vladni komisarji, ki jih imenuje trgovinski minister v porazuniu z udeleženimi ministri. Vladne komisarje je pravočasno povabili na vse razprave in seje občnega zbora (§ 4) in poslovodij (§ G) in pravico imajo vsakčas povzeti besedo in staviti predloge, o katerih se mora sklepati. Nadalje imajo pravico izvršitev sklepov občnega zbora in odredb poslovodij odložili dotlej, da odloči trgovinski minister. Ta odločba je obvezna za središče. Vladni komisarji imajo tudi pravico vpogledovati v vse knjige, zapiske in opravilne spise središča in zahtevati pojasnila, ki se jim zdé potrebna.
(3) Predsednik vodi vse poslovanje središča. On predseduje na občnem zboru. Ako je zadržan, vodi posle eden njegovih namestnikov.
(-1) Občni zbor sklicuje po potrebi predsednik ali, ako je zadržan, eden izmed njegovih namestnikov. Občni zbor je sklicati na sejo v 8 dneh, ako to zahteva eden izmed vladnih komisarjev (§ 1) ali vsaj tretjina udov ter ako navede razpravni predmet.
(5)	Za veljaven sklep občnega zbora je potrebna navzočnost najmanj ene tretjine udov. jjlaz-veljava ali izpremernba prej sklenjenega, že izvršenega ali izvrševanega sklepa občnega zbora se more skleniti le v navzočnosti najmanj polovice udov. Sklepi občnega zbora potrebujejo za svojo veljavnost dvetretjinske večine vseh navzočih udov. Predsednik ima isto pravico glasovanja kakor vsak drugi ud. Vladni komisarji ne glasujejo.
§ 2.
Pravno »rojstvo središča.
(1)	Središče za cuker je jurističua oseba. Središče ni pridobitno podjetje in se ne bavi z opravilom, merečim na dobiček.
(2)	Na zunaj ga zastopajo predsednik in njegova namestnika (§ 4) in poslovodja (§	6).
V imenu središča podpisuje predsednik ali eden njegovih namestnikov skupno z enim poslovodjo ali dvema izmed poslovodij.
S 5.
Delokrog občnega zbora.
(1)	Občnemu zbbru je predlagati v odobrenje vse odločbe in odredbe načelne narave, ki jih nameravajo poslovodje. Sklepi občnega zbora so obvezni za poslovodje.
(s) Občnemu zboru je zlasti naloženo:
1. voliti predsednika in njegova namestnika;
2.	ustanoviti načrt za razdeljevanje sirovega cukra (§ 9);
3.	ustanoviti množine potrošnega cukra, ki jih je izdelati (§ 9);
4.	sklepati o prodajni ceni obdačenega sirovega cukra (§ 14, zadnji odstavek) in cukra za davščine prosto porabo (§ 18), nadalje o napetosti vrst in drugih dokladah (g 15, šesti in sedmi odstavek);
5.	ustanavljati določila o vračanju in zavarovanju ovojev (§ 16);
6.	ustanoviti načela za razdelitev večjega izkupila (§ 21);
7.	ustanoviti načela za zaračunjevanje voznine (§ 22);
8.	sklepati o zalaganju stroškov središča za cuker in o pobiranju prispevkov in naklad za plačevanje teh stroškov (§ 24);
-	9. popreskusiti in odobriti račun, ki ga
predložijo poslovodje središču o upravljanju denarja ;
10. sklepati v vseh stvareh, kojih odločbo si izrečno pridrži občni zbor.
8 C.
Poslovodje in njihov delokrog.
(i)	Trgovinski minister postavi izmed udov občnega zbora poslovodje.
(vj Poslovodjam je naloženo neposrednje vodsto opravil središča za cuker, zlasti izvršitev sklepov, ki jih je sklenil občni zbor, ter odločba v vseh vprašanjih, gledč katerih ni pridržano, da sklepa o njih občni zbor.
(a) Odredite poslovodij, ki niso le izvajanje že sklenjenih sklepov ali naročil občnega zbora, potrebujejo za izvršitev odobrenja vladnih komisarjev.
(v) Poslovodje morajo občnemu zboru obdobno poročati o svojem delovanju in na koncu obratnega leta dati račun o svoji upravi denarja.
(.,) Na seje poslovodij je vabiti predsednika središča za cuker.
(o)	Za reševanje opravil se postavlja pisar-
nica.
§ 7.
Posebne dolžnosti udov in nameščencev.
Vsi udje občnega zbora in poslovodstva ter vsi nameščenci središča in njegove pisarne si morajo pri svojem poslovanju prizadevati z najpopolnejšo nepristranostjo in največjo vestnostjo. Vsi udje in nameščenci središča so dolžni brezpogojno molčati na zunaj o vseh stvareh središča, za katere zvedö v tej lastnosti in katerih izkoriščanje ali sporočanje na zunaj greši zoper naloge središča ali se tiče opravilnih razmer tretjih oseb. Pri vodstvu opravil je dolžnost poslovodstva s primernimi uredbami poskrbeti za to, da se zabrani zlorabljanje ali sporočanje navedb o opravilnih razmerah, ki dohajajo poslovodstvu.
§ 8.
Zapora.
(1)	Vse zaloge neobdačenega cukra, kar jih je vsakočasno v Avstriji, ter ves iz carinskega inozemstva dohajajoči cuker so dejani pod zaporo.
(2)	Zapora ima učinek, da se sme pod zaporo dejani cuker podelovati, porabljati, prostovoljno ali prisilno otujevati le po ukazilu središča za cuker in da se z njim ne sme razpolagati brez ukazila središča.
(:i) Pravna opravila, ki grešč zoper to prepoved, so nična. To velja tudi za izpremembe in podaljševanje veljavno sklenjenih pravnih opravil o cukru, dejanem pod zaporo, ki nasprotujejo prepovedi.
(■1) Kupne in dobavne pogodbe o cukru i/. obratnega leta 1916/17, ki so bile sklenjene, preden je dobil ta ukaz moč, so neveljavne.
(r>) Hranilci pod zaporo dejanega cukra so dolžni skrbeti za to, da se ohrani.
(n) Zapora se konča s časom, ko se pod zaporo dejdni cuker po odredbah središča za cuker obdači ali izvozi. Gledč cukra, dejanega pod zaporo, za katerega se je finančno-uradno dovolila davščine prosta poraba, se konča zapora s časom, ko upravičeni prejemnik prevzame cuker. Ako ugasne ali se prekliče podeljeno dovoljenje z.a davščine proslo porabo, oživi zopet zapora -gledč cukra, kar ga je morda še pri upravičenem prejemniku.
(7) Pri obdačenem cukru, dobljenem iz inozemstva, se konča zapora tedaj, ko ga upravičeni prejemnik prevzame na podstavi ukazil središča za cuker.
§ 9-
Oblasti središča za cnker gledé izdelovanja, dobavljanja In prodajanja.
(1)	Pravico razpolagati z vsem pod zaporo dejanim cukrom ima središče za cuker.
(2)	Središče določi po razdelitvenem načrtu, ki se je ustanovil po ukazilih trgovinskega ministra, množine sirovega cukra, ki ga morajo posamezne fabrike sirovega cukra dobaviti posameznim fabrikatu potrošnega cukra, in čas dobave. Fabrikam potroš-nega cukra, ki izdelujejo tudi sirovi cuker (mešane fabrike), je sirovi cuker lastnega izdelka zaračuniti na množino sirovega cukra, ki jim gre po načrtu za razdeljevanje sirovega cukra, ako središče za cuker ne odredi drugače. Pravtako je fabrikam potrošnega cukra, ki izdelujejo potrošiti cuker ne-posrednje iz pese, zaračuniti ta cuker — in sicer po razmerju f00 : 114 preračunjeno na sirovi cuker — na množino sirovega cukra, ki jim gre po razdelitvenem načrtu. Ako naredi fabrika potrošnega cukra neposrednje iz pese več potrošnega cukra, nego ustreza tisti množini sirovega cukra, ki ji gre po odobrenem načrtu za razdeljevanje sirovega cukra, ima središče za cuker pravico za račun skupnosti po svojem preudarku razpolagati s potrošniui cukrom, kar se ga je izdelalo več, ako povrne ceno sirovega cukra, prištevši rafina-cijske stroške. Ako se ne doseže porazumen dogovor o izmeri rafinacijskih stroškov, jo določi trgovinski minister:
(3)	Fabrike sirovega cukra in potrošnega cukra so dolžne gledé izdelovanja cukra se pokoriti odredbam in zaukazom središča za cuker. Središče določi zlasti množine potrošnega cukra, ki ga naj izdelajo posamezne fabrike potrošnega cukra, nadalje katere množino je od tega podelati v trdi cuker ali v peščeni ali,kristalni cuker. Ako fabrika ne sluša naročil središča za cuker, ima središče pravico povzročiti izvršitev svoje odredbe na stroške in nevarnost zamudnega podjetja.
(1) Izdelovalci, posestniki in hranilci pod zaporo dejanega cukra so dolžni pokoriti se_ odredbam in zaukazom središča za cuker o prodajanju in dobavljanju cukra. Nadalje so dolžni predlagati središču za cuker na njegovo zahtevanje
vse pomočke in izkaze, ki so potrebni za izvrševanje njegove naloge^
(5) Središče za cuker ima z odobrenjem trgovinskega ministra pravico razpolagati tudi s cukrom, ki ni več pod zaporo, in dajati ukazila gledé nadaljnje prodaje in dobavljanja, katerim se morajo pokoriti posestniki takega cukra.
(«) Cuker porabljajoča in cuker podelujoča podjetja, katerim se je odkazal cuker neposrednje po središču za cuker ali na njegovo naročilo, so dolžna porabljati, oziroma podelovati ta cuker v tistem obratu, za katerega se je odkazal cuker.
(7) Na poziv središča za cuker morajo tudi posestniki in hranilci ne pod zaporo dejanega cukra predložiti izkaze o cukru, ki je ali je bil v njihovi hrambi, in navesti, za Čigav račun je ta cuker vložen, oziroma komu in kam se je prodal ali dobavil.
§ 10.
Prisilno odvzetje.
(1) Ako se izdelovalec, posestnik ali hranilec pod zaporo dejanega ali ne pod zaporo dejanega (§ 9, odstavek 5) cukra brani pokoriti se odredbi ali zaukazu središča za cuker. ali ako oseba ali bivališče tistega, ki ima pravico razpolaganja z dotičnimi množinami cukra ali za čigar račun so vložene, ni znan, more trgovinski minister, ne krate predpisov § 9. odstavek 3, zadnji stavek, na predlog središča za cuker odrediti, da se te zaloge odvzamejo prisilno.
(3)	Razsodba ima moč zoper vsakega, ki ima pravice do zalog. Izvrši jo politično oblastvo prve stopnje, drže se zadevnih predpisov o cukrarini.
(:t) Za prisilno odvzeti cuker se povrne znesek, ki je za 10°/„ nižji nego določilom §§ 14, oziroma 15 ustrezajoča cena. Od tega povračila se odbijejo stroški prisilnega odvzetja.
(1) Ako posestnik ali njegovo bivališče ni znano ali ako naj služi povračilni znesek za zadostitev zahtev tretjih oseb iz stvarnih pravic, je povračilni znesek položiti na sodišču.
(3)	Prisilno odvzete zaloge mora njihov zadnji posestnik (hranilec) brezplačno in skrbno hraniti dotlej, da se odpeljejo.
(6)	Odvzete zaloge se porabljajo po ukazilu središča. Dobiček, ki se morda poda ob Inadaljnji prodaji takega cukra, naj središče za ciiker položi v zakladu, o čigar porabi odloči trgovinski minister.
§ 11.
Oprostitev in prodaja.
(i) Ako določi središče tak cuker za porabljanje v tuzemstvu, je povrniti lastniku za ta cuker, ne kraté morda obstoječe pravice zahtevati udeležbo na zakladu večjega izkupila (§ 21),-čisto tuzemsko vrednost po cenah, ustanovljenih v §§ 14, oziroma 15. Ako se tak cuker prisilno odvzame, se uporabljajo določila § 10 ukaza.
(i) Središče mora množine pod zaporo dejanega cukra, ki so potrebne za zadoščanje vsako-časne porabne potrebščine, oproščati za obdače-vanje vsak mesec, ako treba, v krajšem roku.
(s) Fabrike polrošnega cukra so dolžne množine cukra, ki jim jih je odkazalo središče za prodajanje, pravočasno izročiti njihovi namembi po ukazilih središča.
S 12.
Pošiljanje eu kr a na Ogrsko ter v Bosno in Hercegovino.
Ako se dobavlja cuker. ki ni zavezan v ukazu c. kr. finančnega ministrstva z dne 2. januarja 1908. 1. (drž. zak. št. 4) uravnani pristojbini (surtakse prosti cuker), na Ogrsko ter v Bosno in Hercegovino, je ohraniti v moči dobavne deleže fabrik potrošnega cukra po dosedanjem razmerju.
§ 13.
I
Uvoz in izvoz enkni.
(1)	Cuker (pesni in trstni cuker) se more uvažati iz carinskega inozemstva le po središču za cuker.
(2)	Prodajati cuker za izvoz in izvažati čez carinsko mejo ga more le središče za cuker! samo — držč sc obstoječih oblastvenih predpisov in omejitev — ali na podstavi naročila, ki ga da središče. Središče za cuker mora pred sklepom prodajne pogodbe prositi za pritrditev vladnega j komisarja trgovinskega ministrstva.
(3)	Središče za cuker določi pri svojih dispozicijah o prodajanju cukra za izvoz, ali in v koliko se je ozirati na cuker, ki se je dokazno prodal inozemskim kupcem pred 10. dnem julija 1915. 1. za izvoz v carinsko inozemstvo — bodisi nepo-srednjc njim samim, bodisi s posredovanjem tuzemskih firm.
š 14.
Cena sirovega cukra.
(1)	Prodajna cena za neobdačen sirovi cuker prvega izdelka znaša K 41-50. za poznejše izdelke K 4P—.
(2)	Cene se umevajo na podlagi 88% rende-menta za 100 kg čiste teže brez vreče, od železniške postaje dobavljajoče fabrike sirovega cukra. ako se plača takoj, z 2% skonta, če se dobavi do 31. dne decembra 1916.1. Ako se dobavi pozneje, se zviša cena 1. dne januarja 1917.1. in prvega dne vsakega nadaljnjega mesca do vštetega 1. dne septembra 1917. 1. po 25 vinarjev za 100 kg čiste teže.
(3)	Cez 88% do 90% rendementa se doplača ena tisočinka cene za vsako desetinko odstotka, čez 90% do 92% rendementa se doplača 30 vinarjev za vsak odstotek. Čez 92% rendementa se ne daje odškodnina. Izpod 88% dn 86% rendementa se odbije ena tisočinka kupnine za vsako desetinko odstotka. Ulomki odstotkov rendementa se vpoštevajo razmerno.
(1) Ako se dobavlja neobdačen sirovi cuker od fabrike potrošnega cukra ali svobodnega sklada, je zaračuniti primemo vozninsko doklado, ako se cuker ne odkazuje fabriki potrošnega cukra.
(5) Potrebne vreče mora priskrbeti kupec I voznine prosto na pošiljalno postajo sirovega ! cukra.
(t;) V ostalem veljajo za dobave sirovega cukra po stojališču dobavljajoče fabrike ali svobod-j nega sklada običaji dunajske ali praške blagovne borze.
(7)	Ako se mora po ukazilu središča za cuker prevzeti cuker, ki po običajih ni sposoben za dobavljanje, in ako se ne doseže dogovor o primernem znižanju cene. določi središče za cuker ceno.
(s) Prodajno ceno za obdačen sirovi cuker določi središče za cuker z odobrenjem trgovinskega ministra.
§ 15.
Cena potresnega cnkrn.
(i) Osnovna cena za potrošni cuker, vštevši potrošnino, znaša K 100-— za 100 kg računske teže, podlaga prima potrošni cuker veliki hlebi, ako se dobavi do 31. dne januarja 1917.1.
(e) Ako se dobavi pozneje, se zviša cena 1. dne februarja 1917. 1. in 1. dne aprila 1917. 1. po 100 vinarjev za 100 kg.
(m) Cene se umevajo -za dobave v celih vagonskih nakladih, ako se plača v 10 dneh, odbivši 2% skonta.
(i) Ako si izgovori prodajalec, da se plača naprej, mora povrniti kupcu obresti od dneva po prihodu plačila do 10. dne po odposlatvi blaga. Višino teh obresti določa vsakočasno središče za cuker.
(s) Ako se prodajajo ali dobavljajo množine izpod celega vagona (10.000 kg) 1er ako se dobavlja v zbiralnih nakladih, nastopi priklati k ceni K I-— za 100 kg.
(s) Napetosti cene med velikimi hlebi in različnimi vrstami cukra določa središče za cuker z odobrenjem trgovinskega ministra.
(r)	Pravtako določa središče za cuker z odobrenjem trgovinskega ministra krajevnim razmeram ustrezajoče doklade.
(s)	Fabrike potrošnega cukra morajo faklurirati po računski teži na podlagi osnovne cene, oziraje se na krajevno doklado (odstavek 7), ustanovljeno za namembni kraj ob času dobave, in odbivši ob času dobave veljavni postavek voznine od pošiljalne postaje do železniške postaje namembnega kraja.
(»j V ostalem veljajo za dobave potrošnega cukra po stojališču dobavljajoče fabrike ali svobodnega sklada običaji dunajske ali praške blagovne borze.
S 16.
(1) Središče za cuker more določiti, da morajo fabrike potrošnega cukra pri svojih prodajnih sklepih slaviti pogoj, da se pošljejo vreče franko nazaj nepoškodovane, sposobne za rabo,
ako se da kupcu odškodnina, in da smejo kupcu naložiti položbo varščine za vrnitev vreč.
(2)	Znesek te odškodnine in varščine ustanovi vsakočasno središče z odobrenjem trgovinskega ministra.
(3)	Središče za cuker ima pravico ukreniti slična določila tudi gledé drugih obalk.
§ 17.
(1)	Za potrošni cuker, ki se odnese iz fabrike ali svobodnega sklada po ceni, ustanovljeni v § 15, se pridaje uradna zaporna znamka (§ 14 izvršit-venega predpisa o cukrarini z dne 29. avgusta 1903.1. [drž. zak. št. 176]) namesto z rumenim natiskom z zelenim natiskom.
(2)	Za cuker, ki se je oprostil za obdačevanje preden je dobil ta ukaz moč, za dobavo do 30. dne septembra 1916. L, ali ki ga je središče za cuker nakazalo v obdačevanje, velja dotlej veljajoča cena. tudi če se odnese šele po 30. dnevu septembra 1916.1. Za tak cuker se pridaje uradna zaporna znamka z rumenim natiskom.
(3)	Uradne zaporne znamke so javne listine in oznamenila, kojih ponarejanje se kaznuje po kazenskem zakonu.
S is.
Cena cukra za davščine prosto porabljanje.
Ceno sirovega ali potrošnega cukra, ki se porablja v tuzemstvu davščine prosto na podstavi dovoljenja finančnega urada, ustanavlja vsakočasno središče za cuker z odobrenjem trgovinskega ministra.
S 19.
One v trgovinskem prometu na debelo in » nadrobni prodaji.
(1)	Politično deželno oblastvo mora določiti najvišje cene za potrošni cuker v trgovinskem prometu na debelo.
(2)	Politično deželno oblastvo ali z njegovim pooblastilom politično okrajno oblastvo mora nadalje določiti najvišje cene za potrošni cuker v nadrobni prodaji.
§ 20.
Obračun pogodb o dobavljanju pese.
V § 14. prvi odstavek, določena cena za sirovi cuker K 41 '50 mora, kolikor se po ministr-stvenem ukazu z dne 18. februarja 1916. 1. (drž. zak. št. 45) o cenah za cukrovo peso v obratnem letu 1916/17 ne podaje višja cena za peso, veljati za obračunsko ceno ob obračunu vseh pogodb o dobavljanju pese za obratnodobo 1916/17, pri katerih gre dobaviteljem pese pravica zahtevati plačilo, ki se odmeri po ceni sirovega cukra.
§ 21.
Večje izknpilo.
(1)	Ako se pod zaporo dejani cuker, bodisi na podstavi določila § 18, bodisi ob izvozu čez carinsko mejo, vnovči po višji ceni nego po cenah, ustanovljenih v §g 14, oziroma 15, je to, kar se je izkupilo čez tuzemsko ceno, izročiti v zaklad, ki ga naj upravlja središče za cuker.
(2)	Načela, po katerih je izročati večja izku-pila v ta zaklad, jih upravljati in razdeljevati fabrikant potrošnega in sirovega cukra, določi občni zbor središča za cuker z odobrenjem trgovinskega ministra.
g 22.	^
Ziiračunjanjc voznine ob preskrbo vanj ti fabrik po-trosneira cukra s sirovim cukrom.
(t) Vse voznine, nastajajoče ob prevažanju sirovega cukra po železnici v fabrike potrošnega cukra, so skupno breme fabrik potrošnega cukra, ki prevzemajo cuker, in plačati jih morajo v razmerju množin sirovega cukra, ki so jih dobile.
(2)	Ob tem zaračunjanju voznine je pri mešanih fabrikah ter pri fabrikah, ki izdelujejo potrošni cuker neposrednje iz pese, cuker, ki se jim všteva po § 9, odstavek 2, pravtako zavezan prispevku kakor od zunaj dobljeni sirovi cuker. Središče za cuker pa more 'za tak cuker ter sploh za cuker, za katerega dejansko ni nastala železniška voznina, dovoliti, da se zniža prispevek k občim stroškom voznine.
(3)	Središče za cuker more tudi druge izdatke, nastale ob prevozu sirovega cukra od fabrik sirovega cukra k fabrikam potrošnega cukra, proglasiti za skupno breme, bodisi fabrik sirovega cukra, bodisi fabrik potrošnega cukra ali obeh skupin iu jih primerno porazdeliti.
§ 23.
Pritožna pravica.
(1)	Zoper vse sklepe, odločbe in odredbe središča imajo udeleženci pravico pritožbe na trgovinskega ministra v izključilnem roku enega tedna po naznanilu odločbe.
(2)	Pritožba nima odloži ve moči.
g 24.
Stroški središča.
(1)	Stroške poslovanja središča za cuker morajo po enakih delih plačevati vse fabrike sirovega cukra na eni strani in fabrike potrošnega cukra na drugi strani.
(2)	Središče za cuker more pobirati za zalaganje teh stroškov od cukraren naklade, ki se morejo izterjati s politično izvršbo.
§ 25.
Prestopki; kazni.
Prestopke tega ukaza in vsako sodelovanje ob prepreČenju dolžnosti, ustanovljenih v tem ; ukazu, kaznujejo politična oblaslva prve stopnje z denarnimi kaznimi do 5000 kron ali po svojem preudarku z zapornimi kaznimi do šest mescev, ako dejanje ne spada pod strožje kazensko določilo.
j
§ 26.
Razpust središča za cuker.
Središče se razpusti, zaslišavši občni zbor, z odredbo trgovinskega ministra v porazumu s finančnim ministrom.
g 27.
Pričetek veljavnosti.
Ta ukaz dobi moč 1. dne oktobra 1916. 1.
Hoclienburgtir s. r. Zcnker s. r.
Leth s. r,	Spitzmüller s. r.
Handel s. r.
336.
Ukaz voditelja ministrstva za notranje stvari v poraznimi z udeleženimi ministri z dne 30. septembra 1916. !..
§ >•
Jzpreminjujé g 20 ministrstvenega ukaza z dne 4. avgusta 1 y 1 G. 1. (drž. zak. št. 244) se določa, da potrebujejo tudi pošiljatve krompirja v množinah do 100 kg prevoznega potrdila.
s katerim se uravnava promet s krompirjem pridelka leta 1916.
§ 2-
Ta ukaz dobi moč z dnem razglasitve.
Na podstavi cesarskega ukaza z dne 10. okto- j bra 1911. 1. (drž. zak. št. 274) se ukazuje tako:	j
Handel s. r.
*
Iz c. kr. dvorno hi državne tiskarne.