24». Atevilkn. Ljubljana, sredo 29. oktobra. XII. leto, 1879. .OlENSKINfcR fchaja vmik tli4.it, izvzoiu&i iiontidoliko m tluovo po praznikih, tor volja po poitl prijoiuan za Hvntro-ogorako delti« M celo leto 18 gld., za pol l«t* 8 gL, ta AntU |«ta -1 glđ. — Za Ljubljano brez poAiljaiga O« doiu za Mlo leto 18 fllL, za četrt leta :t gld. :u> kr., M en mesec 1 gld, 10 kr. Za puAiljanj« na dotu mu računa 10 kr. za mesec, 80 kr. za čotrt lota. — Za tujo delolti toliko v«1*1, kolikor poAtiiina izioiAa. - Za gospodo učitelje trn ljudskih Aid ah in za dijako volja znižana tona in iiioor: Za Ljubljano za Četrt leta 9 glđ« .r>0 kr., p o poAti prejeman za Žotrt lota :i ^Ul. Za Oznanila »ti plačuje od fiotiristopno potit-vriito t> kr.t eo bo oznanilo oukrat tiska, f> kr., eo ho dvakrat, in 1 kr., čo ho tri- ali večkrat tisku. Dopini naj hu izvolo Iraukirati. — UokopiHi ho no vračajo. — UrodniAtvo jo v Ljubljani v Krano Knlmaiiinoj Insi At. 8 »gledaHikt stolba". OpravniAtvo, na katero naj M blagovolijo poAiljati naročnino, reklamacijo, oznanila, t. j. administrativno reči, jo v „Narodnoj tlakami" v Knlmanovej hiAi. Za srednji naš stan! Novo, Slovanom prijazno nuni 11, r tvo ju DR krmilu m vu.su.o glodamo Sh.venei, h ko jimi hu jo v nedavno mmolum desetletji grdo ravnalo, v bodočnost, in up nuni je, da pride tudi v našem t zemlji domači, podjarmljeni živi 11 do inerodujnosti. I [^bijemo nem in i j a, kn j bi postavili na svoj program. &ola — urad, sta dve glavni točki, okolo kad tih hu ukoru Vi 6 pravdu nje mire. Lehko tako, Ha| Bta to napi a vi v narodovem organizmu, od katerih dobiu ali slabo uredbe odvrni v maršu'em življenju našega naroda kot narodu slo vauskega. — Će v poštev jemljemo veliko iiitič, katero ima avstrijski nemški narod sum iti v družbi 10 subrat i izven avstrijskih mej; (e ne preziramo, da mnoge m silne, v o.tu: cilue kroge btgujočo uiti spajajo nemško Igo dovino m prošlost našu carevine; če pomiHliiuo, da je združenje uvstnjsktga Slovan d.v a h kun ttiuvalivniiui nemškimi etemeuti /a jednoti,0 delovanje proti uslavovcruemu Nemštvu le mu m trajuo, ker ne vežejo skupui uit oru u za bodočnuut vuuh tub di u. uukov, če ozir jem ljoino na zloglasno slovunsko uoslogo, polom ne budemo i;,.g hi ga vodi kuj pričakovali od bodočim..i i /a Slovence. Kilor ju na slovi n bkem Štajerskem in Koroškem življenju nagega narodu utkaj časa motril, Hpuzual ju, da ju tuui Ofttri /ob germanizacije v poslednjih desetih, dvajsetih lutih to življenju na vsuh krajih nousmiijeuo grdo ra/glodal, in, kar je nujiiiij o, da je odkrušd i/, narodovega orga uj/ina naš brtdnji stan, ter v ujem, v slovenskoj lainiliji, prosiur /,a Nemštvu izdolbli. Maribor, lliatr.co, 1'tuj, Celje, Ibežieo — o trgih poleg železnic ncgovoiuč — nam tako vidno to žalo tno prikazen juvljapi. \ teh krajih ne bode mogla regenerirati doinačmstvo uobedtia, še tako slovanska vladu, nobeden državni zbor tega ne more. 1'otujcevunje ju bilo delo Hto-letij in delo vrAenpi noveje dobe, časovnega duha, ki je v nakita kraj h germanizacijo vodil v Hvojetu spremstvu, in ob velikansko prote ste zadene vsaka vlada, ki tu podirati hoče pozicije Numštvu. Joj, kaj pišeš, porečeš dragi bralec! Siajersk Slovenec sem in bival sem dolgo na slovenskem Siaierakem ; poznam dtihro življenje in položnj našega naroda tam, no gledam prečrno. C)o prav opt m stično so dimo, mislim, da h tistimi Slovanom n pravit iiinu" vladami, ki imajo priti, moramo dobiti le konservativne vlade, ki se ne bodo dosti popnjcmale dejanskega stanju; nnjnionj pa je nadejati se take vlade, ki hi nam kategorično pomagala pribotiti merotlajno tnusto v navu-demb mestih, in niti pri iiajboljšoj volji m more še tako slovanska vlada ustaviti pre moči, kojo ima Nemstvo iiKravno nad ubu-zim Slovenoin po večjej kulturi, ki tako gro/uo na tihem, tudi brez vsega vladnega aparata v mejnih deželah Slovenstvu izpodrivu iz svojih mest. /a Cehe ju morebiti dobro bilo, da no pasiVDO ulogo svojo kot avstrijsk nurod igrali v slednjem času, nuni ju ta Češka pasivnost neizmerno škodila, ker v tem času numškogu gospodstva postavilo |U Neinštvo v naših kraj h na vseh progah svoje pijuni rjo in utvrdilo si je posebno po poiieiiičencili v našem sređujem stanu trdua svoja mestu in nij stoletne dol i v uašej zgodovini, ki bi bila toliko uemčila in toliko kvara storila našemu uarodiču, nego doba slednjih deset ali dvajset let. Zgodovinsko, če tudi ne naravno, razvilo su ju to vso tako in vladni aparat, ju pruslaboten, da bi to stanju v kratkem proinuč.il nam na kofiflt Za to ju, brez ob/ira na nepruktičiiost, pisar-jenje o slovanske) pravnoj ukadt mi j i iu skoraj tudi o s'ovanikein narodu, lu lepo sanjar [•njo, Od zgoraj uu bode nikdar pritisk prišel M uradniku, da bi slovenski uradovali. Zelje, tudi povelja su bodo izrekala, pa „mm pos-suuhih" bodo Odgovarjal in neodvisnega Hodnika: „nehčem", in — ostalo bodo pri d ob rej volji posameznih. Vendar v necum je prijazna nam vlada velike koristi: Kakor je Numšt o s pomočjo vlad svoji nogo trdneje postavljalo mej nas, tako mi, Če tudi brez. pomoči vlade, pa Saj z njenim dopuščen jem lažje branimo svojo narodnost pred germanizacijo Lu za to gru ghdu miH Slovencev. Kot narod z;ise smo Slovenci izgubljeni; kulturo, politično moč iti. si, kot uaiodu samemu /:i e, v zdajšnjih političnih raztnuruh ne moremo priborit', to bi bil boj za utopije: Mi smo granifiarji, straže proti gOrmaCBtVU in kot taki vojaki V kasarnah 81 no govori o omiki aa mirno živi en je, niti o družili po obnih Btvarćh , ampak vežba hu fi/ična iu tlu>tvoa moč. za vojnoj Mala veja Slnvanstva smo na mejah proti kalijanstvu iu Nemštvu. Kur b( dočnost. Slo-vaustvu lepega v kulturi, državnoj moči itd. za temnimi gubami skraa, o tem mi le šti sanjariti sim nio, dejanski nas to mulo briga, kur sovražnika slovanske kulture na slovanskem jugu imamo uže v BVOJej hiši, in Iju Iju, ki imajo vsak dan narodno smrt prud očmi, ali bi jo vsaj, kakor domoljubi na slovenskem Koroškem in štajerskem pred očmi imeti morali, taki ljudje, pravim, če so dobro ozro po svetu, ne gledajo dosti v bodoč.uost samega BObO, umpak bolj v bodočnost velike slovanske di užino in pa v realnost, ki kliče na boj za to bodočnost. In v tem boji nam dobro služi prijazua nam vlada. (Daljo pribi listek. Doktor Kun,, .um. (Huraoroiks«) V m.ilr, ki n i .m skej štuciji DtkdsnJG vojn čke krajine blizu „štaba" ju bil svoje dni komandant kaju tan Smolič, človek pošten, ali prekomerno pedantlčen. V lopnem dVOlU istega mesta ju živel h t« ženo in hčerjo | ravoslavm pa rok imenom Pauteliju, jovijaleu pop, kakor so mu rekli. Ku' Smolič ni) bil oženjen, je imel pridnega oidomiiicii, imenom Iža, kt večine, Ilubuer pa adreso manjšine. V glav-nej debati nij nikdj govord. V speč alnej de bati psk se je pri tretiem odstavku oglasil ministersii predse lutk grof TablT«. Oai tretji odstavi k adresa večme se g'asi: „Gospo Inka zber.dci deli zidovoljstvo, katero je Vaše veličanstvo izraziti blagovolilo o vstopu cuega dela prebivalstva češke kraljevine, ki dosle nij bil v državnem zboru. Kajti ona v tem ne vidi t-amo ojačenja državnega zastopništva B pristopom mnozih na druzem polji siušeuih močij, nego mora ta vstop smatrati kot dovr-Seno pripoznanje ustavnega pravnega stališča, katero so nastopili. Gospodska zbornica želi m se na leja, da bode z vzajemno dobrohotn »stjo jn skupuim dolžnostnim čutjem navdihneno jedinstvo vseh njenih ulov za združeno delu-vanje, samo na sebi koristno, ob jednem sposobno, dovesti tolikanj željeao jedinstvo pre-verjenja tuli v ozira na oia načela naše ustave, katera zastopati smatra gospodska zborn ca za svojega obstanka kot bvojo dolžnost in v interesu carevine na notranje in niene moči na vnanie". Glede tega odstavka je dejal grof Taatbi: »Oba adresna načrts nam predlo" na izjavljata staro - avstrisk patrijotizem, ki je zmirom v tej hiši prevladal, oba svedočita nepremično udanost d > uzvišene osobe našega gorko ljubljenega cesarja in gospodarja, oba adresna načrta se do < "la Blagata z nazori najvišjega prestolnega govora, — samo ta odstavek, o katerem se zdaj posvetuje, se ne ujema popolnem z nazori najvišjega prestol nega govora. Vlada njegovega veličanstva cesarja, ki ne stoji samo na stališči najvišje Bankcijonirane ustave, ampak spoznava svojo nalogo tudi v tem, ustavo ojačiti in okrepiti s tem, da omogoči, ka 8e ustava ne bode naslanjala samo na zakon, nego da bode ona ukoreninila se v srcih vseh narodov in ljudBtev, je poskusila poslance kraljevine češke, ki se doslo nijso udeleževali državnozborskih obravnavanj, pregovoriti, da vstopijo v državni zbor in jim dala možnost, da nastopijo skupna tla ustave in državnega zbora. V tretjem odstavku najvišjega prestolnega govora se kon t at .ujo, da so poslanci kraljevine češke, ki so se preje obravnavanjem odtezavali, nastopili polnobrojuo tla skupnih obravnavanj, ne opustivši bvojo pravo preverjen e in ne glede na različnost svojih nazorov, in izraža se v tem odstavku trduo upanje, da se bode pri VBestranskej zmernosti in vzajemnem spoštovanji prava [»osrečilo ostavi zajamčiti vse- stransko radostno priznanje. Ako se tedaj Želi spravi in sporazumi j en j u ki je v n a j vi S j e m p r es t ol n e m govoru tako srčno poudarjeno, pot pripraviti, potem se mora vse opustiti, kar loči. iskati pa 6 n o , k a r združuje. Samo onda bode mogoče naloge rešiti, katere je postavil prestolni govor. J:iz tedaj mislim, da se bode z malo premenbo dot-čneg* odstavka (adre-snega načrta) omogočilo vsem udom visoke zbornice, katere saj veže vse ljubezen do cesarja in carevino, da se bodo sjedinili v skupnej, blagosti države namenjenej adresi. Kjr imutn č*st, da nem ud te visoke zborn c<3, bodem, kakor se po sebi razume, glasoval zojier ta odstavek." Knez KhevenhUMer je obžaloval, da sta dve adresi, in predlagal, da se obe oddasti nazaj odboru. Zi ta predlog so glasovali tuli nadvojevode in duhovenski knezi. Schmer lin g je napadal ta predlog. Naposled se ie adresa „ustavoverne" veČine Bjirejela z 78 glaBi proti 59. „Ustavoverna" gospoda imado navado, da svojo gospodstvaželjnost in pritiskanje na vse nenemške narode prikrivajo s tem, d* vse na Bprotne težnje proglašajo za napade na državno enotnost, na ustavo iti. Tega duha je tudi poln «*(i*'esni n*tčrt manjšine državnega zbora. Mej tem ko je adresni načrt avtono-mistiške stranke vseskozi v zmernem, stvarnem in spravljivem duhu, veje iz adreHnega načrta centralistov stara zagrizenost, katera je „ustavoverce" skozi celo dobo njih gospodarstva carevini v toliko škodo odlikovala Presodimo samo tele Htavke iz adrese držav-no/borske manjšine: Vsi poslanci državnega zbora so tedaj nastopili pravno BtališČe od Vašega veličanstva podeljene državne ustave, in na tem pravnem stališči dajejo državni osnovni zakoni vsem deželam in narodom jednaka prava, in zagotavljajo vzajemno spo štovanje, tako, da se pri vsestranske! zmer noati doseže lehko ob*no aporazumljenie, a za to nij treba nobednih državnopravnih korakov u Nadalje se v adresnom načrtu manjšina postavlja kot varuh državnih osnovnih zakonov v rako nasprotno preverjenje proglasa za izdajstvo; in potem, go/oreč o delokrogu drŽav nega zbora, vskliknejo „ustavoverci": „Hitro in sadunoBno delovanje državnega zbora se Bamo omogoči, ako se izogne vsem državno pravnim prepirom!" Kje pa se adresni načrt večine državnega zbora sploh dotika „državnopravnega vprašanja?" Dobro in popolnem primerno piše „ Pester Lloyl" o adresi manjšine, da je gola ironija, ako pravi adresa manjšine, da bi ustavoverna stranka obžalo vala, ako bi se državnopravni prepiri zopet vneli v državnem zb >ru, pa ustavoverna stranka sama prične ta boj! Scer se bode pa nesprav-Ijivi duh centralistiv imel posebno priliko pokazati ob adresnej debati. Viittut«* države. V kratkem času v itnsi/i začno zborovati zemski zbori, ki so v rodu našim dežel- nim zborom: v letoftniei sesiji se bodo posebno pečali s šolsk'mi in zdravstvenimi vprašanii. Poroča se, da bode italijanski krali Hum-bert potoval v Barlin Wer se bodj sešel z ntrntcim carjem, V B°r'm pride baie gotovo rujki car in bode nnhidil na svojem potovanju v Cmnes tub n°ra!kr,ca c^Rarja. V »•## nt it n »'v nt senatu ie dne 26. t m. sprejel se načrt, da dobe? državljansko pravo vsi judje, brez debite s 33 glasovi zo-ner 2 glasu. Die 16 t. m j*? v ttot-t'**m zboroval odsek nemškega zve/neera svet«. TaVa zborovanja so zelo redki, zato Rvet zan'maio; T teku devetih let so bila trikrat Zlaj je bil Meio sklical bavarski minfaterski predsednik z namenom, da zv«d6 zdanje politično stenje. N*m«»Rtnik nemškega kancelarja grof Srolberg-VvVrnigorode iim ie potem s^dan"" noVtični položaj razlagal, in bo bili baie udje o'seka f. vBem zadovoljni. V tem odseku no n^mš'.ej državnei ustavi Priigra n^ma nobenega s^d^a, temu*. Bavarsko. Wtlrtember5ko in Sakso-n'ja. ki imaio pravico *e zastopnike dveh druzih nemških držsv t>okbcrav-nave so krajno zaupljive in se celo ne pro-tokolirajo. Dopisi. des a ja moram slušati, i to ti znadeš!u pravi kapetan ..šta biesa imaš slušati? Ja te ne razumijem!" „Nisi-li čuo? Bog te dao i sveti Pante lija! Die alten jl.Hl.-n si ud einzuliel 'ni, in kiattn \voblverpackt, unter bedeckung — escorte!" BJa se ne pačam za vaše regimentsbefehle, pa mirna Bjsna!" „Ali se ja pačam, dragi i mili brate Pan-telija, a ti ae moraš pokoriti, Boga mi i učiniti ave, što zapoveda befehl". ,.M-ni stalo do tvojega bef-hla!" reče Pantelija, natoči čašo vina, ter jo ponudi Iž Ali I>a nij prijel za kupico, ampak stal je kot Bveča ravno in oči je imel uprte v kapetana kateri mu je naložil, naj precej priiedi voz in velik zaboj iz desek, v katerem bode mogel popo Pantelija sedeti ali ležati, kako bo hotel Voz ima biti k redu do šeste ure v jutri, in Pantelijo je povabil, naj pride v jutro še pred šesto uro k njemu. „Zar ti zbilja luduješ in budalastiš ?u po vpraša Pantelijo kapetana, potem ko je bil Iža odišel. „Luduješ in budalastiš! Zar ti popo držiš da ludujem in budalastim, ako točno vršim primljene befehle?" odgovori kapetan, nabef<;hl kaže naročito: die alten pf.»ffen sini \v>hl"er packt anher einzulief-rn — razumiš-li to? Di alten pf IV n, to se razum'eva, da se svi sta popi, katolički i pravoslavni bez razlike viero izpovedanja imadu eskortirati v Štab, i ti si stari pop, pa zato bez svakoga oklevanja ili ugovora sutra u veršlog s tobom !" „D>bro, ma bilo, ali ti budalo pazi Sto radiš!" rtče Pantelija malo srdito, a kapetan se p;>s'ovi čisto prijazno ter odide. (Daljo prih.) Is Olltt 23 oktobra. [Izv. dop ] Bj-seda, kojo ie priredil pevski zbor tukajšnje narodne čita'n'oe v steklenem aalonu pri „7 1 a-tem levu" dne* 19 t. m. se je tako-le vršila: Jenkov zbor „Haj!" pel je vrli naš pevski zbor i navdušenjem in jako precizno ter za to sprejel od občinstva burno pohvalo; torej bili 80 pevci in poslušalci zadovoljni. O drueej točki sporeda stresali ro pak navzočni muziki dvomljivo glave, kajt' Ioavčev „Kdo je mar?" nij ar si bodi, je glasbena skladba sednvh točk, treba ie solistov — pevci naši pak ro si milili „Malo nas je, a smo liudi!*. Ko gospa O. sede k glasoviru in privabi nekoliko akordov iz instrumenta, nastala je slovesna tišina, vse je zrlo v kolo pevcev, češ, „bo^te-li kos težkej nalogi?", a čvrsto zadoni iz dvajsetih grl „Kdo je mar?" Prav tiho priznava občinstvo leskečimi očmi „drb-o, dobro!" Ba-rton solo zapoje gospod Pirker navdušeno krasnim gibčnim svojim glasom . zbor mu nežno odjekuje, in rešena je bila častno naloga. V drugej tn^ki zagrmeli so korenja-sko basisti naši „Čujte zbor!", da Be je dvorana Btre^ala. Tudi ta točka se je dovršeno pela, uspeh je bil velikansk. V tretjej točki Be za korak naprej pomakne naš slavček, g Gabršek, ljubljenec slovenskega občinstva, vsakdo vskliknil bi bil b srca rad: „žvio vrli naš tenor!" — a kaj, kdo si je upal tišino motiti. Pel je naš I uu svoj boIo z m lobnitn glasom tako, da bi ga bili najrajši poljubili. V četrtej točki se malo vspred postavi nekdanje ljubljanske pevske garde starosta g. Ge*-celj, in tudi on je v občno zadovoljstvo izvršil svoj nalog, dvospev s g G»brškom je jako dopal. V petej in šestej točki je pak čnkal še koč, jiv nalog kvartet brez sprem'jevanja na glasoviru, a B 'ga mi — sestavljen iz gg. Ga-brška. KraSovca, Lkarja in Kobilice (|>o na-k juč|i vsi k an^ki Slovenci) se je opoms 1 izvrstno; peli bo gospod ja lepo ubrano, perfektno, da |e olovaka radosti srce igralo. V sedme j točki so si baje pevci m -li i „koraiža velja", zagrmeli so uavdu-eno ns'e-r slovenski vratar!" in sklenili so izvirno n i-.no slovensko skladbo vrlo dobro, odmevalo je dolgo trajajoče živo priznanje po dvorani. Čast pak, komur gre v prvej vrBti, neutrudljivemu, vestnemu pevo-vodji g. Vinku KraSiSu, bo je tudi glasno, burno izjavila, in nij prej potihnil klic „Živio KrušiC!" dok se pevovodja nij prikazal na odru. Zibiti ne smemo gospo O., ki je sprem-Ijevanje na glasoviru v občno zadovoljstvo izvajala. Imenovana gospa nam je dodala ali pomnožila spored s sceno in arijo iz opere „Guttenberg", spremljala pa jo je na glasoviru jako spretno v narodnih krog'b dobro znana gospci Bertoldova; petje gospe* O. je bilo umeteljniško dovršeno, pikantno, tako, da je pohvalo občinstva izvabila celo mej petjem. Uže pri nastopu je bila, poljana po prvo-sedniku čitalnice g. dr. Serncu, zelo simpatično pozdravljena, potem pa nij prej potihnilo glasno priznavanje, dok nam nij dodala Se jedne točke z „Gumbertovira vab'ik rondo", ki je tako dopal, da je prouzročil istinito frenetičen aplavs. Vse druge točke so Be izredno dobro vršile, in je sosebno osmospev „Tijo noči" občinstvu ugajal, pel Be je, ko bi ga vlil, jako 'nežno in Ino nijansirano. Haj-drihov zbor „Jadransko morje", velike muzikalne vrednosti in karakteristike, nas je pak kar iznenadil, bil je temeljito študiran in peli so ga naši pevci da je občinstvo strmelo nad krasoto skladbe in isto tako uad petjem. Dodali so nam neutrudni pevci še „Niipre;"! nU boj" in na obče zahtevanje Št. Jurijskih gostov dr. Gustav Ipavčevo krasno „Savsko". Le več takih večerov, vrli pevci! Bog nam ohrani vrlega, ljubeznjivega in neumorno delujočega našega pevovodja, g, Vinko KrušiČa, in da ste pevci marljivi kakor doslo in meriti se bostfl mogli s pevci velikih mest. Dostavljamo še, da sta nam došla prijazno pozdravljajoča telegrama iz Ptuja in Mozirja. In da je bila beseda izredno dobro obiskana, dasi je bila ta večer predstava v mestnem gledališči. Hvalo moram prav posebno izreči prijazno sodelujočima gospodoma Abtu in Pauru pa možatemu odboru čitalničnemu. Torej na svidenje, dragi nam pevci. Živeli!! !*omafce stvari. — (Pomnoženi odbor za sprejem domačega polka) se je sešel v ponedeljek in zboroval pod prvosedstvom g. župana v me-Btnej dvorani. Navzočnih je bilo 19 gospodov, ki so po precej dolgej debati sklenili, da se nabiranje potrebnih novcev takoj začno in ta posel izroči štirim odsekom, katerih vsak prevzame drug del mesta. Razen tega je bil izvoljen komitet petih členov, kateremu je naloc sestaviti načrt o tem, kako bi se uredil spre jem. V tem komitetu bo gg.: dr. Stoeckl, Dobrlet, Fran Drenik, E. Maver in Blirger. Se ve da zdaj nij še mogoče končno določiti, kaj se bode naredilo, ker še nij znano za gotovo, kdaj polk v Lmbljano pride in koliko časa se bode mudil tukaj. — (Gradščino Poganice) poleg Novega mesta, sodniško cenjeno na 138 000 gl je pri eksekutivnej dražbi kupil za 40 OOO gl. konsorcij treh podjetnikov, katerim je na čelu znani pose-dnik in mokar g Franjo Bahovee. — (Umrl) je v Gradci 73 let star višjega deželnega sodišča Bvetovakc v pokoju g. Valentin Kozjek, brat obče znanemu tukajšnjemu trgovca in posestniku g. Janezu Kozjeku. Pokojni je bil prej mnoga leta tudi svetovalec ljubljanskega deželnega sodišča — (.Slavce k",) se zove nova abtrka Šolskih pesnij, ki jih je uglasbil gosp. Anton Nedvčd, c. k. učitelj glasbe v Ljubljani. Ta zbirka je razdeliena v tri zvezke, ki imajo skupaj 178 napevov. Dolgo so uže naši učitelji zdihovali po takej pesmarici in zelo jim ie ustregel gospod Nedved, da je z velikim ♦ rudom in hvalevredno marljivostjo nabral prikladne poezije ter jih za šolsko mladino primerno uglasbil. Posamezni zvezki so sistemd-t;Čno ure-eni tako, da je prvi vezek za prva rBzreda namenjen, droga dva sta pa višjim razredom za rabo. Skladbice so prav melodi-iozne, besedam se prilagajoče in lebke, da jih bodo naši za glasbo jako vneti slovenski otroci gotovo radi prepevali in mnogokatera bode še postala ljudska pesen. Nahajajo se v tej zbirki tudi nekatere uže znane narodne popevke, mej njimi n. pr. v Stegnarievem „Šopku" na-tisnena ljubka pesnica „Seničja tožba" i. dr. Gospodu Nedvedu želimo, da bi našel za svoi trud vsestransko podpiro od strani učiteljev, ki morajo prizadevati si, da razširijo to zbirko v naših liudskih Sohh, kaiti stroški tiska so veliki in nehvaležno bi bilo. ko bi skladatelja za njegov trud pustili trpeti še materijalno škodo. —o — - — (Vojaški avancement) ie bil razglašen te dni kakor vsako leto pred mesecem novembrom. TUzglas je sila obširen in obsega na stotine imen. Osem generalmajoriev, mej njimi nadvoievoda Ivan Salvator je povišanih za fildmaršal • leitenante ; za generalma-jorje je imenovanih 15 polkovnikov, za nol-kovnike 43 obrstlejtenantov. M^i poslednjimi tudi reservni poveljnik našega, polka štev. 17., gospod Fran Knobloch. S'cer so od domačega polka kolikor smo dozdaj pregledali, avanzirali za nadpnročnike poročniki: Leopold Ambrožič, Ludvik Hipšič, Fran Smolnikar in Hueon Zebiscb; poročnika sta postala cfic'rska namestnika Ivan Svetl'-čič in Karel Zudermann. V reservi sta izmej znan'h imenovana za nadporočnika: Lu-dovik Marquis G o za ni od 17. in Jakop Munda od 47. polka. Nadlečnik dr. Anton S t ar (S pri 22. pešpolku je postal polkovni zdravnik. — (Iz Bo ga ca) se „Goapodarju" p«še. da je kmetu Oetkotu hlev užgal 71etn; fantič; tudi hiša bi mu bila zgorela, toda vrli gasilci rogački so mu jo ubranili, za kar se izreka dostojna zahvala. Zaradi kuge se ne sme ne pasti ne orati; krmo bodo sedaj spo-lagali, kaj bo pa po zimi? — (200 gold. in blago ukradli) so nepoznani tatje trgovcu g. J. Volkovacu pri sv. Antonu v Slovenskih goricah. — (Zastrupil) se je Janez. Freitag, po domače „srmak", kočljar in Črevljar v Slivnici pri M^riborn. Po dvadnQvn»'m mučenji je 17. t. m. umrl. Uže dvakrat poprej Bi je hotel življenje vzeti. Bil je žganjepivec. Pravijo, da sedaj je storil samoumor zarad prevelike prilobnine (Enverbsteuer) in prestrogega iz-tTievanja. — (Tolovaji) bo 10. okt. v Mlačah šmarijsk^ga okraja po noči napali mladega Ja-kopa Vrbošeka, ga ubili na dihih neke koče in vzeli hranilniške knjižice s 1100 gl. in 170 g »ld. gotovine. Naronr.o- gospodarska stvar. lovo ci montiranje mer in O'litfnic*. Po ukazu c. kr. deželna rlade od 29. tsept, t. I, št. (!5!I8. k smo ga užo omeni i ob dvo-jej j riliki, -e imajo metrič.ne more (votle n dolgi) tehtnice na novo cimeutiiati. Ker imajo dolžnost županstva, da izvrševanje tega posla nadzorujejo, in da tudi za to Bkrbe, da se to delo opravi kolikor mogoče z malimi stroški, zarad tega opozorujemo županstva na razg'as deželnega odbora kranjskega od 8. febr* t. 1. st. 665. kateri ie natisnen v deželnem zakoniku l 1879 (VII. del. št. 15. stran 33. 34. in 35.) in Be gla-f tako: Razglas deielnoga odbora sporazumij enega s o. kr. deželno vlado vHcm županstvom na Kranjskem, da od čaaa do časa pregledujejo v javnem trgovanji rabljene mčre, uteži, vaga in drago presknšavanji podvrženo mersko orodje. Občinski red z% Kranjsko') in postiva O uredbi meroizknsn'h oblastev'2) naklada občinam dolžnost, da v lastnem delokrogu nadzorujejo semnje in trge, posebno pa mero in vago. Za uspešno izpolnievnnje te važne dolžnosti Žunanstev je treba in se torej občinskim oblastvom naroča, da v trgovanji rabljene mere, uteži, vage io drugo preskušavanii po d vrženo raer-sko orodje3) p eri i od i čn o dobro pregledujejo in skušajo, in Bicer vsaj enkrat na leto. Ker je pa pri tem treba posebna zvede-nosti, imajo meroizkusni uradi dolžnost*), nfl pro5njo občinskega oblastna (Žunanstva) po ukazu načelnika za primerno plačilo fnagrado) pregledujočim občinskim službovnikom o policijskem pregledovanji z ozirom na tehnično stran tega opravka pomagati, in torej s 8 občinskim uradom veleva, da Be te pomoči poslužujejo. Prcskusnine (preskusne oristojb'ne) za more in uteži, katere imajo stranke plaČeTati. določuje posebna tarifa za m^roizkustvene pristojbine'') za omenjeno tehnično pripomaganje mproizknstvenh službovnikov pri policijskih občinskih reviz;i»h pa vulja poseben ministarski ukaz.0) Iz tega ukaza se županstvom na Kranjskem navijajo sledeče važnuj5e točke s prijavkom, naj i ukaz Kami b?ro. Prošnje občin za snde'ovanie meroi/ku-snpga službovnika pri tržno-policijskih pregledih st prosto štemplja, ter ae smejo tudi samo z besedo dotičnemu načelniku mčroizkumega urada razodeti.7) Občine imaio za tehnično pripomaganje pri policijskih ogledih sledeče pristojbine plačevati. a) flnoviiifio ali dijete meroizkusnim službovnikom. in s'cer: v kraji nradnega sedeža z i en din 2 gld., za pol dne 1 gld., — zunaj kraja uradnega sedeža za 1 dan 2 gld. 50 kr., za pol dno 1 gld. 50 kr.8); — me-ro'z^usni službovnik ie pa dolžan, dokler delo trpi, na dan do 10 or. za pol dneva pa do 5 ur v ta posel uporabiti, vštevajo čas, ki ga potrebuie za vožnio Ma in nazaj °) b) Potni troškovi. Potni ali vozni troškovi so takrat ne zaračunjaio, kadar občina sama vozno priliko oskrbi.10) — Ako pa občina ne oskrbi sama vozne prilike, se imajo sledeči vozni troškovi m*roizkusnega službovnika zarBd povračila zaračunievati, in sicer Ie za uradna opravila zunaj kraja, v katerem ima meroizkusni urad svoj sedež: 1. pri daljavah, ki — gredoč tja in nazaj — ne izneso »kupaj črez 15 kilometrov, naj se računi po 21 kr. a. v. za vsak kilometer. — 2. pri večjih daljavah je zsračunjati vsakokratna poštna jezdnina za dva kon a brez pri-tičnih pristojbin po številu miriiametrov, kolikor se >ih je v resnici prevozilo. Razen tega se morajo povrniti cestarine, za vožnjo po že'eznici sme se zaračunjati vozni na za 2 razred in vozr-ina na kolodvor in s kolodvora. ') Deli itak. *a Kranfsko 17. februarja 1. 18G6. St. k2. iiln-. red. g 38. torka 't. Drž. zak. 81. manija 1. 1875. št. 48. g 8. ») Merolzkustvonl red od 15*. decembra I. 1872. drž. zak. št. 171. 'i tka/, ininisterstva /.a promet in kupeijstvo od dno aprila I. 1875. 8 12. drž. zak. št. 45. _ liirila k niiToizkustvenemii redu št. 171. drž. zak. I. 1872. Ministarski ukaz od dne 8. januardja 1. 1878. $ •!. in dr. — dr/., zak. št. K. I. min. ukaza od s. jan. I. 1878. drž. zak. št. S. ")§'*. n n n n " » " **)§*•» n n n n n » ,0) 8 5. „ „ „ „ „ n fl Troske za prevoz moroizkusnih štempljev in v žil' u in ga železja zaračunjati nij dopu-IČeno.11) Pristojbine se neruajo neposredujc mero-isku-iK-n.u službovniku plutati, ampak ta jih zaračuui s partikularjeni, katerega c kr. okr glavarstvli.o pregleda in ugotovi Ur občiui naroči, da naj v 14 duth davkariji plačilo opravi.12) Žu an t\o ima torej meroizkusnemu služ bovniku uročiti potrdnico o tem, koiiao časa je za tebmČDO priponiaganje pri policijskem pregledovanji uporabil, ne raeuneČ časa za pot tja in nazaj. l3j Da se to opravi z manjšimi troski, se nasvetu |e, da se so se o ne občine mej seboj zmenijo, da vse ob enem (istem) času tržno policijsko-pregiedovan j e mer in utež načinijo, da pride meroizkusni službovn k ob enem v vse dogovorjene sosedne obeine po vrsti tehnično pripomagat, ter da potem načinu opravi z manjšo zamudo časa svoj posel samo z enim potom tje in nazaj. u) Če bo tako ravna, ima vsaka občiua nieroizku.-mku plučati toliko di jet, kolikor jih pride nanjo ra«merno z velikostjo tistih puin li troskov, ki bi prišli na posamezne občine, ako bi vsaka izmej njih — nezavisno od druge — mtroizkumika bda ne-posrednje poklicala iz kraja, v katerem ima meroizkusni urad svoj sedež. Ravno po tej razmeri bi zadele skupne dijtte in potni trošai siranke, ako bi rnero-izkusnik ob priliki ali ob ča.-u, ko prioe na poklic občin tehnično pripomagat k tržno-po-licijskemu pregledovanji mer m utež, strankam meroizkusna dela opravljal. Ker je potem načinu, ki se občinam v poBuemanje priporoča, v njibovej lastuej moči, da pride na eno občino prav malo troškov za ") § 2. min. ukaza od 8. jan. 1. 1878. drž. zak. St. 8. 16 (i i • i ti "2 I t> n rt n n n n n u) tj (J. J n n n n n n n n tehnično pripomoč meroizkusnika pri tržno-po-hcijsktm pregledovanji, pri akuje deželni odbor, da bodo županstva z vso marljivostjo mere in vbge nadzorovala in jib s pripomočjo me roizkusnega službovnika redno pregledovala. Dežeiui o I km ti.iij tudi , u.', o si voin naroča, da koncem vsacega leta po c. kr okrajnih glavarstvih sem predlože izkaze o ojiravljeuh revizijah in o tem, kaj se je ž njuni doseglo. Od de/elne-u im|Iioi a Kl'.'lll jskt'g.1 V Ljubljani due 8. Lbruarija 1.1879. Vrat«**. 27. oktobra: Pri *S*mu t Trautsch iz Kaniže. — Siegmiiller iz Kočevja. — Frohhch iz Dunaja. Pri 'i. tI. Kallfus iz Dunaja. —Dr. Koli iz (Gradca. — Kellerniaun iz bimaja. — Andora iz Trsta. — Feitler iz Liuca. — Lugher iz Spleta. — Orešnik iz Dunaja. Pri i»»si ilj-.ii.-ni «<>HHrji: Krašner, Ferjai č.e iz Idne. — '1 sulmi fitsch iz (J lovca. Pri i.ioinhr>< n. iivuru Cadore iz Trsta. -Sepič iz Reku. — Greisler iz Vodic. Dunajska borza 28 oktobra. (Izvirno t.atično poročilo.) finotni drž dolg v bankovcih Gnotni drž. dolg v Brebru Zlata renta . . , 1860 drž. poBojilo A.kcije narodno banke Kreditne akcije .... London .... Napol. ..... C. kr. cekini . . , Državne marke • 68 gld. 45 70 „ 15 80 „ 85 128 n 2^ 83» „ _ 2«7 „ 10 116 , Bft 8 , 31 B „ f>8 86 k! V Gradci 25. okt.: 80. 18. 68. 83. 66. Na Dunaj i 25. okt : 60. 36. 74. 67. 7. Trgovski učenec, izpolnivši šolsko dolžnost, vzorno se pod dobrimi pogoji takoj v službo pri gospodu (475-4) T- S- Oset-u. trgovcu na Vranskem. štev. 13204. (508—1) Razglas. Z dopisom dne 20. septembra 1879 št. 5U64 je c. k. deželna vlada kranjska v sin ra/.uui.jeiiji s c. k. finančno direkcijo kranjsko iiie.ito- i srenji ljubljanskej daiuje pobiranje tiakoviue z tai t m 4 krajcarju od vsake vprtžcne, in 2 krajcarja od vsake gonjeue živine prihodnjih 5 let, to je od 1. januarja 1880 do konec decembra 1884 proti temu, da postavno določeua oprošcenja tiakoviue obstanejo, dovolila. Mestni magistrat razglasuje to v splošno spolnjevanje s pristavkotn, da ee bode tlako-viua kot dozdaj od 1. jauuarja 1880 naprej na v,- di glavnih in o varstvu taistih obstoječih stranskih mitnicah (šrungah) z ozirom na postavna oprosčcnja tiakoviue pubirala. Od magistrata glavnega mesta ljubljanskega, due 23. oktobra 1871). /ui.iin: Lase han. Trgovinsk učenec. Zdrav, živ deček, 14 do 15 let star, lepega vedenja in poštenih staršev, ki si je prisvojil elementarno Šolsko oliko in ju v besedi in pismu zmožen slovenskega in nemškega jezika, sprejme su kot učenec v ljubljanskej trgovinskej (specorijstvii) hiši, ki ju nu dobrom glasu. 1'eni čas 4 lota, oblačijo ga starši, sicer ima vse prosto. Oziralo se bode samo na dečke s kmetov. — 1'onudlie administraciji „Sloven- skega Naroda". (506—1) pilepsijo (božjast) zdravi pismeno specijalni zdravnik dr. K i 11 i s c h v Dresden-u (Neustadt). Največje izkustvo, ker je zdravil uže v črez 11.000 slučajih. (491—3) Schiffer & Stedry v Ljubljani, dovozna cesta, polog- lcoloc3.-vora. j-u.žxie železnice, prodajata iijijl ><>! rjUr,ol>o\rljiwli salonsk premog1 za kurjavo v sobi in kuhinji, ob jednem tudi tovarnišk premog za vsako potrebo po najnižjih cenah. laroehe ne spn J ornaJo : V magazinu za premog na dovoznej ceati poleg kolodvora juŽ. železnice, pn J. E. Bučarjevih naslednikih pri frančiškanskem mostu in pri Kari S. Till-U pod Trančo št. 2. (503—4) Premeščenje. Udano podpisani izvršuje prijetno dolžnost, da BC vsem svojim Čestitim p. n. gostom za dozdanje zaupno obiskavanju najuljudneje zahvaljuje, ob jednem pa to svojo zalivalo združuje z vrlo udano prošnjo, naj ga blagovoli- tudi v njegovem novem prostoru na šentpeterskej cesti št 2, v lekarnarja Maver je vej hiši, nasproti frančiškanskemu mostu, počestiti z jako pogostimi pohodi. V Ljubljani, 21. dan meseca oktobra 1879. Josip Bukovnik, (504-2) Iris.-ur. 20 gaćL oiifimi. kateri mi naznani na deželi, v Kranjske), Štajerskoj, Hrvatskoj, in sploh v Sloveniji, l*Viij, pri- Fraven za |»rofiaJaluivo iu liupeijo, kraji pri arnih cerkvah imajo prednost. — 1'onudbe naj •e pošiljajo opravnlitvtl „Slovenskoga Naroda" pod ttev. 100.__(505—2) m p I t/. S 1- *t ; w 2 — ^ m ~ Pl C P- § B* ffi o b'_ SI 8t (D 9 S h o (j) i- • P 2 & g H P- S. g ow v c m • c rt ,9. • (D M (i) lzdateij m uieunik Makao A rune. M. ITeumannova velika zaloga narejene obleke. Za dečke: S uS1 Za gospode: -i Sukneni' zimske suknje . gl. Iti Sukneni numčikovi . . „20 Menčikovi iz lodna . . „14 Moderna oldeka ... »29 Crna ubleku..... „ 26 Jesenske puvrsiije snknjo „ IV Lovske Mik ni in- iz lud na „ 7 Sukneno hlače .... „ 7 Tomu-iie suknjo .... „ 10 Koitliollerjev dežni plašč „ '.t Slik iii' ii lile lirikov . . . Suknene olileke . . . Crne oldeke..... Lovske inknjloa od ludna Zimske sukneno Idave gl Za otroke od 2 do 8 let: Olileke iz kloliiičino broz hlao ... . liiivske obleke s hlačami Suknena obleka s hlačami 1'ovi'Kiije suknje . . . Bi 3 50 4*50 6 — V- Za gosp6 najnovejši paletoti z Dunaja: 6 10 14 9 8 «4 20 38 22 18 Suknje po oblik.i za gospode od palmeratona . . od gl. 6 do gl. Suknje po obliki za gosjaide, ratinaate ali šopkinasto ,. Suknje p« obliki za gosjiode, iz sukna stisuunega iz vravnane jutjo ......... „ Moderni dežni phtsč od sukna....... „ Klegautne pouoene suknje od klobučiiie . . . . n priporoča M. Neumann, v Ljubljani, slonove ulice si. II. Izvanjska naročila so s povzetjem natanko izvršujO, in ono, kar so no dopade, brez oviro zameni. (473—5) Lii m mini in ima „iV.riniiie tiukurueu.