fchajfi rasen nedelj In prašnikov vaak dan opoldne. ■—1» Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6, 1. nadstr., Učiteljska tiskarna. =■■--- Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Reklamacije ===== xa list so poštnine proste. == H m migi fj fl u M Hf fl Glasilo Jugoslovanske socialno demokratične stranke Ufaročnlna po poit! a dostavljanjem na dom za celo leto E 30*—, za pol leta K 15 - za četrt leta K 7 60, za mesec K 2*50. Za Nemčijo celo leto K 33'60, za ostalo tujino in Ameriko K 42*—. Posamezne številke po 10 v. Inserati: Enostopna petit vrstica 30 v; pogojem prostor 50 v; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratni objavi po dogovoru primeren popust. Stev\ 48, V Ljubljani, sreda dne 27. februarja 1918. Leto II. Nemški državni kancler o položaju. Berlin, 25. februarja. (K. u.) Govor državnega kanclerja grofa HertLinga se je pričakoval z veliko napetostjo. Vse tribune državnega zoora so bile popoldne zasedene. V loži diplomatov so prisostvovati seji vsi v Berlinu se nanajajcči čiani dipiotnaticnega zbora, med njimi svetnik avstro-ogrskega posiamštva limf I Ai.isch. Na dnevnem redu državnega zbora je bil državni proračun. Kot pcvi govornik se je oglasil za besedo državni kancter dr. grof n c r t -Jing ter izvajal med drugim: Ponovno se je s ■tega" mesta že posedalo, oa Nemčija ne namerava Belgije obdržati ali pretvoriti Belgijo v sestavni del nemške države, da se pa moramo zavarovati pred nevarnostjo, da bi ta dežela, s katero hočemo po vojni zopet v miru in prijateljstvu živeti, postala orodje sovražnih spletk. Ce bi se nam v ožjem krogu od nasprotne strani. morebiti od vlade v Le havre, predlagalo pogajanje, bi takega predloga ne odklonili, če tudi bi pogajanja samoobseoi umevno zaenkrat bila le neobvezna. Zdi se, da se to za enkrat ne zgodi, in zato moram ostati pri dosedanji metodi dialoga preko kanala in preko oceana. Rad priznam, da poslanica predsednika VVilsona z dne 11. t. m. pomenja morebiti majhen korak k medsebojnemu zbiižanju. Preko predolgih izvajanj preidem takoj k štirim načelnim točkam, ki se po mnenju predsednika VVilsona pri medsebojnem pogajanju morajo upoštevati. Prvi načelni stavek pravi, da se mora vsak del kcmčnoveljavnega sporazuma v bistvu naslanjati na pravičnost v določenem primeru in na tako poravnavo, o kateri je najbolj verjetno, da bo imela za posledico trajen mir. Kdo bi temu ugovarjal? (Pritrjevanje.) Izrek velikega cerkvenega očeta Avguština »Justitia funda-mentum regncrum«, je, dasi star že poldrugi-tisoč let, še danes veljaven in gotovo je, da more biti trajen le tak mir, ki v vseh svojih delih sloni na načelih pravičnosti. Drugi stavek zahteva, oa se narodi in province ne potiskajo iz ene državne oblasti v drugo, ko da bi šlo le za predmete ali kamenčke v igri, če tudi v veliki igri ravnotežja moči, ki je menda diskreditirana za večne čase. Tudi temu stavku lahko brezpogojno pritrdim in le čudno je, da ga predsednik Združenih držav vnovič naglasa. Ta stavek vsebuje polemiko proti davno minulim razmeram in nazorom, proti kabinetni politiki in kabinetnim vojnam, proti pomešan ju državnih ozemelj, s knežjo privatno lastnino, kar pač vse spada v davno preteklost. Ne bil bi rad neuljuden, ali, če se spomnimo prejšnjih Wilsonovih izjav, bi morali verovati bajki, da obstoji v Nemčiji razlika med avtokratično vlado in brezpravno maso ljudstva. In vendar pozna predsednik Združenih držav — vsaj nemška izdaja njegove knjige o državi dokazuje to — nemško državnopravno literaturo in ve torej, da so pri nas knezi in vlade vrhovni člani v državi organizirane ljudske celote, vrhovni člani, ki končno odločajo, a tako, da je tudi za-nje — ker tudi kot vrhovni organi spadajo k celoti — le blagor celote merodajna smer za odločitev. Koristno je, da Wilsonovim rojakom to izrecno pokličemo v spomin. Ce Wilson v drugem stavku končno izjavlja, da je »igra ravnotežja moči« za vedno diskreditirana, moremo tudi to le z zadovoljstvom pozdraviti. Kakor znano, je Anglija iznašla načelo o varovanju ravnotežja moči ter ga uveljavljala zlasti tedaj, če ji je kaka država evropskega državnega kontingenta postala premočna. Bil je to le drug izraz za nadvlado Anglije. Tretji stavek, po katerem se mora vsako vprašanje ozemlja rešiti v interesu in v prilog prizadetega prebivalstva, ne pa zgolj kot del poravnave ali kompromisa tekmujočih držav, je le izpeljava prejšnjega v gotovi smeri ali pa tudi konsekvenca iz tega, in torej v tem pritr-dilu ni obsežen. Končno četrti stavek, ki zahteva, da se mera zadovoljiti vsem jasno opisanim zahtevam, ne da bi se stavile nove, ki bi dale povod za nasprotstva, kaera bi mogla motiti mir Evrope jn s tem celega sveta. Tudi v tem oziru lahko načelno pritrdim in izjavljam s predsednikom V/Lisanom, da se more razpravljati o splošnem miru na taki podlagi. A potreben je pridržek: Ta načela bi se ne smela po predsedniku Združenih držav le predlagati, marveč bi jih morale vse države im vsi narodi tudi priznati. (Klici: Res je!) zdi se mi, da gospod Wilson, ki nemškemu državnemu kanclerju včasih očita nazadnjaštvo, v poletu svojih idej koraka daleč pred obstoječimi dejstvi. Gotovo! Zveza narodov, ki bi slonela na pravičnosti in vzajemnosti nesebičnega priznavanja, stanje človeštva, v katerem bi z vsemi ostanki prejšnjega barbarstva vojna popolnoma izginila in v katerem bi ne bilo več krvavih žrtev, ne uničevanja narodov m ne razdiranja težko pridobljenih kulturnih vrednot — to bi bil cilj, katerega moramo iskreno želeti. A ta cilj še ni dosežen, ne obstoji še od vseh narodov 7a ohranitev miru v imenu pravice ustanovljeno razsodišče! Ce je gospod Wilson o priliki rekel, da nemški državni kancler govori pred sodiščem celega sveta, moram — kakor stvari danes stoje — V imenu nemške države in njenih zaveznikov to sodišče odkloniti ker ni nepristransko, kakor bi radostno pozdravljal, če bi obstojalo nepristransko razsodišče ,in kakor bi rad pripomogel da se ustvari tako idealno stanje. Zal, da pri vodilnih državah entente ni opažati podobnega naznanja. Vojni cilji Anglije, kakor je to razvidno iz Lioyd George je v ega govora, so vedno še povsem imperialistični in hočejo svetu vsiliti mir, kakršnega si želi Anglija. Ce govori Anglija o samoodločevanju narodov, ne misli nikdar na to, da bi to načelo uveljavila za Irsko, Egipt ali Indijo. Naš cilj je bila od početka obramba domovine, varovanje naše teritorialne celokupnosti, svoboda našega gospodarskega razvoja v vseh smereh. Naša vojna če tudi mora nastopiti ofenzivno, je po svoji bitnositi defenzivna. Poudarjam to ravno sedaj s posebnim naglasom, da ne nastane kako nesporazumi) enje glede naše politike na vzhodu. Ko je ruska delegacija dne 10. februarja prekinila mirovna pogajanja, smo imeli nasproti Rusiji proste roke. Prodiranje naših čet je imelo zgolj namen, da varujemo sadove z Ukrajino sklenjenega miru. Tendenca csvojevamja ni bila merodajna. Odzvati smo se morali Ukrajini, ki nas je klicala na pomoč. Če so sledile tudi drugod vojaške operacije, velja glede njih isto načelo: ne pomemjajo osvojevalnih ciljev. Odzvali smo se nujnim prošnjam ljudstva za pomoč proti zatiranju in nasilju rdeče garde in drugih tolp. Gre za to, da se napravi red in mir v interesu miroljubnega prebivalstva. Ne mislimo na to, da bi se ustalili v Estlandiji ali na Litvi, pač pa želimo, živeti po vojni s tam nastajajočmi državnimi tvorbami v prijateljskih odnošajih. Vojaška akcija na vzhodu pa je rodila uspeh, ki daleč presega ravnokar očrtani cilj. Včeraj, in to je razveseljivo dejstvo, katero Vam moram sporočiti, je prispelo naznanilo, da je petrograška vlada sprejela naše pogoje in da je odposlala zastopnike za nadaljnja pogajanja v Brest Litovsk. Tudi nemški zastopniki so sno-či tje odpotovali. Mogoče, da so posameznosti še sporne, a glavna stvar je dosežena: Rusija je izjavila voljo za mir, naši pogoji so sprejeti, mir se sklene v najkrajšem času. (Živahno pritrjevanje.) če spregovorim še besedo o Poljski, za katero se v najnovejšem času ententa in tudi gospod Wilson živo zanimata, meram naglašati, da je Poljska osvobojena s skupno močjo Nemčije in Avstro-Ogrske od trde odvisnosti cairi-stične Rusije z namenom, da ustanovimo samostojno državo, ki naj postane v neoviranem razvoju svoje kulture tudi steber za mir Evrope. K raznim težkeoam na gospodarskem polju je prišla vsled razsula stare Rusije še nova tež-koča — glede meje nove države napram sosedni ruski državi. Ta vzrok je v prvem trenotku, ko je bila znana pogodba z Ukrajino, zbudil na Poljskem veliko nevoljo. Upam pa, da se bo z dobra voljo posrečilo, ob upoštevanju etnograf ionih razmer priti do sporazuma. Vsled izrecne namere, da bomo storili vse, da se ta spor spravi s sveta, se je v poljskih krogih nevolja že nekoliko polegla, kar z zadovoljstvom konšta-tiram. Kakor ste, gospoda, iz navedenega razvi-deli, je v kratkem pričakovati mir na celi vzhodni fronti od Vzhodnega do Črnega morja in vojne naveličani svet, zlasti tudi nevtralne države, vprašujejo z nervozno napetostjo., je-li so s tem tudi odprta vrata splošnemu miru. A zdi se, da so ententne države, da so Anglija,. Francija in Italija še nedostopne za glas pameti in človečnosti. V nasprotstvu s centralnimi državami je ententa od početka sem zasledovala osvajalne cilje; bori se za vrnitev Alzac:je-Lo-•rene Franciji. V tem oziru nimamo ničesar dodati svojim prejšnjim izjavam. Alzaško-lctrensko vprašanje v mednarodnem zmislu ne obstoji. (Živahno pritrjevanje.) Če tako vprašanje obstoji, potem je to vprašanje zgolj nemško. Ententa se bojuje za pridobitev avstro-ogrskih ozemelj Italiji, bojuje se za osvojitev Palestine, Sirije in Arabije. Anglija je posvetila posebno pozornost turškemu ozemlju. Anglija hoče, kakor je to opetovano priznala, zaokrožiti angleško posest zlasti v Afriki. Spričo te agresivne politike pa ententa še vedno kaže na imperialistično, avtokratično Nemčijo, ki moti svetovni mir in katero je treba uničiti v interesu svetovnega miru. Nasproti spletkarski igri, kakor se je pričela v Švici, sprejemam to priliko, da izjavim vsemu svetu, da nismo in ne bomo nikdar mislili na to, da bi se dotaknili nevtralnosti Švice. Svet hrepeni po miru; nima druge želje, kakor da se konča trpljenje vojne. Toda izjave sovražnih državnikov razburkajo vedno iznova vojno fnrijo svojega prebivalstva. Res je pa tudi to, da so se oglasili v zadnjem času na Angleškem tudi še drugi državniki, ki govore bolj spravljivo. Svet stoji sedaj pred največjo, najusodnejšo odločitvijo. Ali se odloči sovražnik, da sklene mir — s tem predpogojem smo pripravljeni, da pričnemo pogajanja — ali pa nadaljuje zločinsko blaznost osvojevalne vojne. Potem se bodo naše sijajne čete pod svojim genialnim voditeljem bojevale dalje. (Pritrjevanje.) Za državnim kanclerjem je govoril njegov ■namestnik P a y e r, ki se je v svojem govoru dotaknil tudi zadnje stavke v Nemčiji. Dejal je; S stališča celokupnosti moramo stavko kar najbolj obžalovati in obsojati, če ni bila Škoda vsled stavk« večja, tedaj ni to zasluga onih, ki eo bili pričeli stavko, temveč zasluga strokovnih organizacij in socialno demokratične stranke, ki sta odklonili udeležbo pri stavki. Napačno je pa bilo, da sta se potem le deloma pridružili stavki — kakor sta nam izjavili— le zato, da obdržita stavko v pravih mejah._________________________ Slovensko ženstvo, na delo za slovenske oslepele vojake 1 Slovenska javnost še ni imela prilike, da bi zaznala v mejah svoje ožje domovine neskončno gorje vseh slovenskih invalidov, zlasti pa onih, katerim je kruta vojna vzela vid. Do teh najbolj nesrečnih rojakov nas vežejo naj višje dolžnosti. Maforiefne oskrbe oslepelih slovenskih vojakov se je lotil že podpisani odbor, sedaj gre za moralno in duševno preskrbo slepcev. Ne pripustimo, da slepca, — ko se zave, da je izgubil vid, — zamori čut skrajne bede. Kakor hitro so prve rane zaceljene, mora biti pomoč že tu — v moralnem oziru. K tej prvi pomoči spada v prvi vrsti kot najizdatnejša olajšava, naučiti jih branja la pisanja, prirejenega nalašč za slepce. Naša naloga je. osnovati vsem slovenskim invalidom-slepcem primerna knjižnico v materinščini. Podpisani odbor se je obrnil do gospodično Minke S kabernetov e, c. kr. vadniške učiteljice v Ljubljani, da — z dovoljenjem c. kr. dež. šol. sveta — ©tvori v Ljubljani tritedenski tečaj za pouk v pisavi po Braillovi metodi za slepce in pripravi knjig v taki pisavi. Gdč. Ska-bernetova, ki je bila dovršila na Dunaju tečaj za pouk slepcev, je stopila s slovenskimi inva-lidi-slepci v Gradcu v oseben stik. jih obiskala v njih zavodu in spoznala njih želje. Zanimive posameznosti precej težavnega in resnega cilja, ki ga ima tečaj, bo gdč. Skaber-netova osvetlila v posebnem predavanju, da seznani slovensko ženstvo in vse plemenite rojake z našo skupno nalogo, razložila jim bo način in načrt, po katerem se bodo priredile in pisale slovenske knjige za slepce in se na ta način ustanovi slovenska knjižnica za slepce. — Prirejanje knjig je tudi v drugih deželah prevzela usmiljeno, jezikovno izobraženo ženstvo. To uvodno predavanje se bo vršilo v petek 1. marca ob pol sedmih zvečer v fizikalni dvorani tukajšnjega c. kr. učiteljišča na Resljevi cesti, južne stopnice, II. nadstropje. Pri predavanju bo iz prijaznosti razkazoval skioptične slike iz slepstva prof. J os. Verbič. Tedaj se bo etvoril v pondeljek 4. marca in vršil v isti dvorani vsak delavnik od 6. do pol 8. zvečer ter bo trajal tri tedne. Podpisani odbor se trdno nadeja, da si bo slovenska javnost štela v dolžnost, posetiti napovedano predavanje v obilnem številu in da se bo slovensko ženstvo v plemenitem razumevanju naše slovenske kulturne naloge drage volj« odzvale vabilu na tečaj. Slovenski odbor za vojne Invalida v Ljubljani Politični pregled. 5= Deklaracijska politika bi nje postanek. Misel osamosvojitve in ujedinjenja jugoslov. narodov je naraven produkt razvoja in se je pojavljala že v prvih dobah kulturne osamosvojitve posameznih narodov. Starejša zgodovina teh narodov nam dokazuje, da ti zasužnjeni narodi niso bili zadovoljni s svojimi gospodarji in razmerami. Številni upori, domače vojne, ki jih beleži zgodovina pri vseh jugoslovanskih narodih in neprestano naslanjanje na mogočne tuje sosede sedaj tega sedaj onega naroda -pa ni ■moglo dovesti do složnega nastopa. Jugoslovanski narodi so se vedno zanašali na protekcijo, pravičnost in mil ost-svojih sosedov, zato se tudi niso otresli valpetskega režima, ki je vladal nad njimi stoletja in si utrjeval med njimi svojo politično in gospodarsko oblast. Prvi koukretneji pojavi v novejši zgodovini za osvoboditev spadajo v dobo francoske revolucije in ustanovitve Ilirije. Misel pa takrat ni prodrla, ker so morali Francozi po treh letih zapustita slovensko-hrvaške dežela Novo pobudo je dalo tej misli revolucijsko leto 1848. Na frankfurtskem državnem zboru so zahtevali nekateri udeležniki, da naj se Avstrija uredi po narodnostih. Od tistih dob je bilo politično življenje v Avstriji' neprestano razburkano. Debili smo v 70. letih končno ustavo im dualizem, ki so zanj sicer post festum glasovali tudi slovenski poslanci. Ogrska je postala samoupravni del monarhije in ji je pripadel 'veLiik del Jugoslovanov. V tistih letih in že nekaj prej so domači politiki z veliko vnemo zagovarjali ilirizem in priklopitev jugoslovanskih dežel kot samoupravni del Ogrski, ker so bili prepričani, da je Ogrska bolj svobodomiselna nego Avstrija in bi se na ta način ustvaril kompakten narod, ki bi bil zmožen za samostojno kulturno življenje. Prirejali so konference, tabore in naglašali, da naj se v novi upravni enoti združijo Slovenska, Dalmacija, Hrvaška in Slavonija. Zgodovina je pa prečrtala te načrte. Ne ogrski in ne avstrijski Slovani si niso priborili enakopravnost; nasprotno, dotedanji gospodarji sp povečali svojo oblast iin gospodarsko premoč v njih pokrajinah. Politiki po vseh teh deželah so se zatekali v okrilje avstrijske in ogrske vlade in skuhali doseči posamezne koncesije s prošnjami. intervencijami in podpiranjem vsakokrat aih vlad. V tej dobi so emancipisti največ grešili, ta evolucijska politika razdora in razkola, lov za volilci s posameznimi koncesijami je bila prava mrtva doba v razvoju jugoslovanskega vprašanja. Prvi izrazit korak v tem oziru je napravila jugoslovanska socialna demokracija leta 1909. s svojo tivolsko resolucijo, ki je izno-va zbudila misel o ujedinjenju jugoslovanskih narodov. Resolucija takrat ni našla odmeva v meščanskih strankah, toda podana je bila podlaga. Med svetovno vojno so narodi začeli odločneje zahtevati svoje pravice; tako tudi Jugoslovani. Pokojni Krek je poznal zgodovino, poznal tivolsko reš&olucijo socialne demokracije, in je, vsaj kolikor je nam znatno, razumel položaj in spravil jugoslovanske meščanske politike na novo pot potem, ko je v temelj naše resolucije vpletel še dinastično in avstrijsko pripadnost. Zgodovina jugoslovanskega pokreta ima torej dolgo pot. Bistvo deklaracije pa je; popolna svoboda narodov, da sd sami ustvarijo svojo kulturno in gospodarsko bodočnost = Nemško nacionalni poslanci v upravnem svetu Južni? železnice. Pretečen teden so bili poklicani v upravni svet južne železnice nemška nacionalni poslanci Dobemig, Pantz in Kraft. O tem piše »Arbeiter-Zeitung«: »Brezdvomno je, da se bo izvrševalo nadziranje gospodarstva južne železnice, ki pripada naravno tudi parlamentu, po poslancih, ki so postali upravni svetniki, le na precej nezadovoljiv način. Ti trije poslanci bi se bili morali tudi vprašati, kaj da je napotilo južno železnico, da si je zaželela poslance kot upravne svetnike. Vzrok ne more biti drug nego ta, da hoče imeti poslance za zagovornike in protektorje za kapitalistične interese družbe. Največji pomislek bi pa maralo zbuditi pri poslancih dejstvo, da so združeni z mesti upravnih svetnikov precejšnji dohodki in da obstoji sum, da ima to dejstvo med nagibi za vstop svoje določeno mesto. = Ljeninovi nagibi za skl©p mira. Londonski »Daily Telegraph« poroča o zadnjih dogodkih v Petrogradu sledeče: Sovjet ljudskih komisarjev se je sestal v ponedeljek zvečer in se je posvetoval do ranega jutra. Poročila armadnih in mornariških poveljnikov o možnosti uspešnega odpora proti nemškemu pohodu so bila zelo pesimistična, čeprav ne brezupna. Predlog, naj se Rusija vda, je bil končno sprejet le z enim glasom večine. Ta predlog je izzval izredno živahno in strastno debato. Brzojavka v Berlin jo pa bila odposlana brez pritrditve izvršilnega odbora sovjetov. Namesto da bi bila sklicala vlada plenarno sejo, je pozvala le člane svoje stranke in jim je sporočila sprejeti sklep. Ljenin je izvajal, da Rusija ni v stanju, da bi se upirala nemškemu vpadu. Zato bi bila posledica nadaljevanje vojne ta, da bi bila Rusija povsem razdejana in bi bili uničeni vsi uspehi revolucije. Le s sklepom miru se ohranijo uspehi revolucije. Mir je pa tudi predpogoj zai nadaljnji preustroj Rusije v socialističnem zmislu. Ruske čete so potrebne za boj proti Kaljedmu m vsem notranjim sovražnikom. Ni jih mogoče pošiljati na fronto. Še en vzrok je bil merodajen za sklep miru. Nemci za enkrat še niso prišli do nobenega sporazuma z imperialisti zapadne Evrope. Do tega zedinjenja pa pride prej ali slej. Potem bi bilo pa za Rusijo prepozno, da bi sklepala mir, kajti potem bi se združili imperialisti vsega sveta, da U zdrobili rusko revolucijo. Ce Rusija sedaj no sklene miru, je treba računati s tem, da bodet Nemci tekom desetih dni v Petrogradu. — Uspeh londonske konference ententnlh socialistov. Henderson je označil uspeh pravkar končane londonske konference ententnih socialistov sledeče: Zveza narodov za razorožitev in za preprečen je bodočih vojn, popolna svoboda in nedotakljivost Belgije, Srbije, Romunije in Cme gore, druge teritorialne izpremembe,' v kolikor zadenejo Anglijo, na podlagi pravičnosti in prava z namenom trajnega svetovnega miru.. To so minimalne zahteve. Pri izvršitvi teh zahtev se mora odkloniti gospodarski bojkot proti Nemčiji. Sedanja vojna se mora končati s spravo. Obe stranki -morata opustiti militarizem. * Zastopniki italijanskih iredentističnih delavcev — tako poročajo iz Rima — so odpotovali na londonsko socialistično konferenco. Na konferenci predl-ože spomenico, kjer u gotov o svojo solidarnost z vsemi zatiranimi narodi av-•strijsko-ogrske monarhije ip zahtevajo razkosanje Avstro-Ogrske. — Zelja po mednarodni socialistični konferenci. »Socialiste Belge« izjavlja, da je večina francoskih socialistov za mednarodno konferenco. Vsled tega se je bil Izjavil tudi Vandervelde za njo. Ce bodo sklepi londonske konferenca primerni, skliče Vandervelde takoj mednarodna konferenco, vštevši vse stranke iz vojskujočih se držav. Splošno se predlaga Stockholm, Angleži so za Bern, da bi s tem ustregli svoji vladi Pomembno je, da se Vandervelde ne upira več. — Vesti iz Italije. Poslanska zbornica je sprejela 3 343 glasovi proti 44 glasovom dnevni red, ki izreka vladi zaupanje. Zbornica je sklenila, da se odgodi do srede aprila. — Meja med Švico in Italijo je popolnoma zaprta. Ves osebni in tovorni promet je ustavljen. = Vpoklic angleških munlcljsklh delavcev. Reuterjev urad poroča: Minister za nacionalno pomožno službo, Oeddes, je izjavil na shodu iz službe odpuščenih vojakov in 'mornarjev, da izvede sedaj vlada v najširšem obsegu svoje nar čdo, da vpokliče vse za vojno službo sposobna Stran 2. NAPREJ. Stev. 48. delavce po municijskih tovarnah, ki še niso služili in jih nadomesti z drugimi. Doslej razpolaga Anglija že z 85.000 možmi, želi pa 100.000 lim/. = Gospodarsko pogodbo sta sklenili Norveška in Amerika. Te pogodbe je deležna tudi Anglija in ostali aliiranci. Pogoji so tajni. = Španska prizna samostojnost republike Finske. Španski listi poročajo, da je zagotovil ministrski predsednik finske komisije, ki je dospela v Madrid, da bo priznala španska vlada Finsko kot samostojno republiko. Dnevne beležke. — Zavod za obnovitev Goriško-Gradiščan- ske je jel poslovati v listu kot poseben oddelek c kr. namestništva. Pomembno je, da je za v od, ki ie pod voddvorn ministrstva javnih del in namestništva v Tr-.tu, poklicalo v sosvet, ki šteje 34 članov, tudi dva zastopnika di lovstva, in sicer sodr. Josipa Tuntaria za Furlansko in doktorja H Tumo za slovensko socijalno demokracijo. Sodelovanje proletariata so jeli toraj priznavati polagoma pri vseh gospodarskih m social' ih vprašanjih. Menda ne bo na šktdo stvari! Zastopnika sta na seji 18. t. m. podala izjavo, da pozdravljata najtoplejše pričeto akcijo ter zastavita svoje najboljše moCt za blagor goriškega ljudstva, vzdrževajoč svoja politična, sodama in gospodarska načela. St pita v akctjO brez iluzij, ker dosedanja vojaška, civi na m avtonomna uprava ni mogla delavnemu ljudstvu pomagati iz velike btde. Zahtevala sta predvsem polno svobodo g banja za ljudstvo in za oblastva na Goriškem ter odstranitev vojaške uprave. Predložila sta da'jšo spomenico ter sta si pri-diža/a staviti svoje posebne ooš rne predloge in gospodarski načrt. V točki 10) iz ave sta Zahtevala: Vsi obrtni dela« Ci, posebno zidarji, opt-karji in mizarji, kovači in d ugt zaposleni pri zgradbah se imajo oprostiti od vojaštva ter vsi organizirati v dveh delavskih zbornicah tako, da tvorijo slovenski okraji eno, Milanski drugo. Delavske zbornice morajo vse de/avce organizirati v strokovnih društvih ter je delavstvo us užoovati edino-le na podlagi tarifn h pogodb, katere sklepajo strokovna društva sporazumno z dGavsko zbornico. Potaiiuzia strokovna društva imajo pravico, da pii zadostnem številu članov oskrbujejo sama apravizacijo potem kousumnih zadrug, ki se ustanove izjava se je končala: Če se stališče zaslopnikov delavstva ne sprejme, odklanjata vsako odgovornost za uspeh in bosta sodelovala iz razloga, da se driavsm ne bo oči alo ravnodušnosti in protivnosti pri. tako velikem in humanem podjetju ter v prepnčanju, da sodelovanje delavstva gotovo ne ostane brez haska za akcijo zavoda za zopetno zgradbo Go-tiško-Gradiščanske, — Oprostitev učiteljev. Vojno ministrstvo razglaša, da se opre sti do 15. julija 1.1. v^e ono učiteljsko osobje državnih, deželnih in občinskih šol, ki so za službo na fronti nes-posebui. — Og."nj. Včeraj opoldne je pričelo goreti pri Dornanu v Spodnji šiški. Vojaštvo in požarna hramba so zadušili ogenj, da se ni razširil na sosednje hiše. — Prijeta tatica. Katarini Komčevi iz Zg. Šiške je b lo pred kiatkim ukradenih iz nezak.t-njtnega stanovanja 1350 kron. Čez nekaj dni je dobila na kuhinjskem oknu ovitek, v katerem je bilo 800 kron. Naslednji dan je izdedila policija tatico, neko 22 letno begu iko. Ostali znesek je bna skrila tat ca nnd gnoj. Izročili so jo deželnemu sodišču. — Elektri no napravo v Predjami pri Prečni, last Fianca SeMia, je kupil V. Bon z Rike za 250 000 Upanje je sedaj da dobi vsled tega nakupa Novo mesto električno iuč. Bon je kupil v Novetn mestu hišo tig -vča Antona Weissa za 59000 kron. — Ludovik Ferlič je predal svoj hotel v Novem mestu Francu Prijatelju iz Tižišča pri Mukronogu za 80 000 kron. — Nezgoda v jeseniški železniški kurilnici. Dne 19. t. m. je imel opraviti delavec Anton Cop v kurilnici s premikanjem voz. Pri tem deJu je prišel med dva voza in so ga prijeli odbijači ter ga tako hudo poškodovali, da je takoj umrl. Pri obdukciji se je namreč izkazalo, da ima zlomljena tri leva rebra in eno desno rebro ter da mu je trup pretisnjen. V smislu predpisov bi moralo biti pri tem delu več delavcev, v tem primeru je pa bil Cop sam, tako da pravzaprav nihče ni videl, kako se je nesreča zgodila. Prav bi-bilo, da bi delavci sami zahtevali, da se vrši tako delo po predpisih. Sedaj se pa načelnik g. Fritsch in vsi drugi izgovarjajo, da ne vedo, kako je bila mogoča taka nezgoda. — Okrajno glavarstvo v Gorici. Okrajno glavarstvo v Gorici, ki je doslej poslovalo v Ajdovščini, se 1. marca vrne zopet v Gorico. —- Na Smrt na vešal h je on oosujcii pted porotnim sodiščem v Cemvcu tovte Janob Au-S-eihufer Ausseihofer je bil pripravil za svoji ga tovariša zastrupljeno kavo. Slučajno je pa pna to kavo soproga posestuika lova Schneduzova m umrla. —- Meso po 22 In 28 K za kg. Tržaški .Lavarcture* poroča, da se protaja od petka naprej v Tistu meso brez ki sti po 28 K in s kostmi (ali bolje rečeno kost) po 22 K za kg Konjsko meso pa po 18 K Srečno IjudUvu! — Pet starčkov se je zadušilo. V soboto zjutraj so našli v tiž-ški ubožnici v eni sebi pet starčkov, ki so se bili zadušni vsled uhajajočega plina 29 600 cigaret Je ukradel. Iz Trsta poročajo: Na južni kolodvor v Trstu sta prišla prtd nekaj dnevi dva vagona tobaka. V Mariboru sta b>la vagona še nedotaknjena. Pri reviziu v Trsm je pa bilo ugotovljeno, da manjka velika mm ž na tobaka. Prih dnji dan je peljal nek vpjak na vozičku dva velka zavoja. Stražnik ga je ustavil. Ko je vprašal vojaka, kje da je d bil zavoje te vojak pobegnil. V obth zavojih Je bilo 29.600 šport cigaret. Domnevajo, da so bile ukradene IZ vag nov na južnem kolodvoru. — Gladno ljudstvo pletli po Mostarju. Osje-ški »Jug« po-roča: Iz Mostarja prihajajo tužni glasovi, ker lakota trka neusmiljeno na vrata. V torek popoldne je lačna množica ves popoldan ao v. ure zveuer pienuia po prouajaniau jestvin. Keuarstvo je ouo urez ntcu. vojaštvo, aatero je prisio u Diiznjega mesta, je napravilo mir pozno ponoči, vznemirjenje varna neprestano in ako se ne bo hitro pomagalo, se do pietujenje ponovno, »iirvatsaa Država« aostavua: vru-DosensAi nauskoi, prevzviseui gosp. ur. Josip btauier, pravi tajni svetnik, prouaja, ko se to uu^aja, pšenico po ouerustuh cenan v Dalmacijo, ono pšenico, katero je mostarski saof isaal za svoje vernike. An 'ker mustarsai saot m tako bogat, ua ni mogei po ooeruaiun cenan kupiti psemc« ou sarajevskega-naaaaota, je -ou»ia pšenica v Dalmacijo. — aa naslov prosi, ta ruskega ujetništva sedaj se vruivše avstrijske vojake prosi poopi-sani, ua mu naznanijo naslov njegovega nrata, Franca Mouar, 8U let star, uuma ua luainssem Uuesmcej, m je -prisei kot pese« pri. pespoiku Si. 04 maja meseca JPio v russo ujoimsive. Zaunjič se je javn v junju iPib; poznejše poiz-vcune o njem mso nneio uspena. — Ai. mouar, nareuink, uiv. uack., zug i, reiupost okt. — gnstopimii pronivaissva v uezomi komisiji za piea> vnanje, in a puoiagi uoiocna v urugein uussiavau s A zaaona z dne £J. julija 1 Vi/, st. oi o, urz. za k., zauevajucega urzavm prispevek za preživljanje za svojce vpokiican-cev, so orli po c. kr. uezunem preuseunn&u za Kranjsko sieueci 'zastopniki premvaistva poklicani v dezdno komisijo za prezivoanje v Ljuocani, oziroma v okrajno komisijo za preži vnanje v Ljuuijani za mesto: i. V aežemo komisijo za preživljanje: A) kot člani: 1. rranc bkui, pcSesuiiiK, ivarunova unca iž. 2. ivtmael Majcen, posestnik. Dolenjska cesta 4. 3. ivan bugenigg, senarski mojster, Desia na Ruaui. žeiezmco 5. 4. Valentin, uroancič. kovaški mojster, Doienjska cesta i. 5. josip Olup, kramar, itari trg c. b. rranc Menic, trgovec s čeviji, Liizauet.ua cesta o. 7. rranc Unger, postov ouja, iiranunicna cesta 12. b. Alojzij .MUi>iiuu v«-vz**vuue lucje i V'JC m OOkltaiJO INciuCtja 1U AvkUw'Oul’*Ul llMkKJkU bvktuCU U»kJ-W Iliri kUBiliaj V X%iuajri S PkririiV«l«k V uril. t-iVU- Uijo ui j_suuuuijo a^scue iicui*a.ii puuujskia sna, UOkilCi U4 Z«ttuluve ucZc.UC UapiaVC V“lUOOkl. uiuiu z ouiujiuu iM»twutu mir, cupo- hlkCc C«.e Ul lUCCU IZ Ouiajme Ul l Ul^>n.e, ZriZirluVl Vriiil,‘iV V ZuoituO>.lizo, se ouicce vsam agnac.p proti zavezius-uni urzavaiu, tuni v zaaeooiiotn ozcMiju. i e pououoe mora sprejeli Kus,ja ionom 40 ur. i\usni puouiascenci luor-jo tauoj oopoiovati v Litovsm uresi 111 morajo tekom irou um poupiSbii mir, m mora um v uatiaij-njrn oven leuinn ratmciran. Kusna ue.egacija je uopotovala v Litovski Eresi, a severno ou Psaova ui mogla da,je, uer je bn razrušen most Nemške čete bodo prodirale, dokler ra bo sklenjen mir. Dunaj, 26. februarja. Iz vojnopoTOČeval-skega stana se poroča: lNemške čete stoje pred Kijevom. Kijevu se Dližajo tuni ojačanja boijše-vikov. Dcseuanji ruski poskusi, zaoramti nenv-šiurn četam ponod ao Dnjetpra, so se izjalovili. Po znogoviti bitki pri Koienkovičih nadaljujejo nemške kolone pohod v pokrajino Dnje-pra. Od Minska preko Berezine m Borisova so Nemci pri Drsi dospeli do Dnjepra. Iz Uvonije so ruske čete pregnane. V Lstlandiji je po osvojitvi Revala v 11 »d in izhod iz finskega zaliva v nemški oblasti, kar bo uplivalo tudi na finske razmere. Nemci bodo prodirali dalje, dokler ne bo podpisana mirovna pogodba. Aprovizacija. Meso na rumene izkaznice C št. 1 do 1400 dobe stranke v četrtek, 28. t. m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa. Določen je ta-le red: Od pol 2. do 2. št. 1 do 200, od 2. do pol 3. št. 201 do 400, od pol 3. do 3. št. 401 do 600. od 3. do pol 4. št. 601 do 800, od pol 4. .do 4. št. 801 do 1000, od 4. do pel 5. št. 1001 do 1200, od pol 5. do 5. št. 1201 do 1400. 1 oseba dobi četrt kg. 2 osebi pol kg, 3 in 4 osebe tri četrt kg, 5 in 6 oseb 1 kg, 7 in 8 oseb 1 in četrt kg, več oseb 1 in pol kg. — Kilogram stane 2 krom. Rumene izkaznice s črko B. Mestna aprovizacija zamenja prihodnje dni rumene izkaznice s črko B z zelenimi izkaznicami s črko B. Vsem strankam bo razposlala tozadevna vabila. Stranke naj se po sprejemu tega vabila zglasijo takoj v uradu za ubož. prehrano, Poljanska cesta 13/1., ter naj primeso s seboj krušne rodbinske legitimacije, kakor tudi rdeče legitimacije. Brez teh nobena stranka ne bo dobila nove izkaznice. Kdor bi do 1. marca ne dobil povabila dostavljenega na dom, naj se zglasi brez njega, ker veljavnost rumenih izkaznic s črko B ugasne s 3. marcem t. 1. Poiiar je«e »i«ukorne karte. V z^dnj-m času je b 1 < oddnnh pri iuKa|š.ijb trgovcih precej saakormh kart na katerih so bili ponaiejeni me-tm pečati iti številke. V>led tega je naročil mestni nog strat za štampiliranje kart nove nn- gistiatnc štampilije, ki bodo okrogle oblike ( e jajčaste kakor do Sida ) Polic ja oziroma d ž. piavdništvo ima nekaj teh pi n rčjalcev v rokah, ker pa uttgue biti večja diužba, ki se bavi s ponarejanjem kart, se tigovci opozarjajo, da slogo pazijo na štamp lije in številke v kr* gu, ter n*j vsfecega, ki bi prinesel karte, na katerih je pečat ali sievdka sumljiva, takoj pripeljejo m niagidrat v mestno p Svetovalnico, kj r se bode ugitOvilo, če so pečati na kaitah pristni ali ne. Če bi se prinesite!j sum jtvih kait branil priti na magistrat, naj se ga takoj izroči policijskemu stiažn ku Trgovcem se ponarejene karte ne bodo vračunavale za sladkor, ker je d ližnost vsakega tigovca, da strugo pazi za prstnost kart. Ker so bile zadnje čase nekaterim trgovcem tudi usradene karte. kate na 40 v. Vojna in socialna demokracija. Cena 30 v. Program socialne demokracije v Avstriji. 6 v. Vu i z enako volilno pravico. 4 v. Zvišanje duhovniških plač. 10 v. Primož Trubar in slovensko ljudstvo. Spisal E K. Cena 8 v. V dobi klerikalizma. Spisal Liberatu«. 40 v. Razprave VII. rednega zbora jugoslovan. socialne demokr. stranke v Avstriji 60 v. Španska inkvizicija. I. II III. IV. 10 v. zvezek. Socializem in moderna veda. Spisal E Ferri. K 120 Dr. Janez Bieiwels in njegova doba. Knjiž ca leposlovnih, političnih in socialnih spisov. II.*zvezek. Napisal dr. D. Lončar. Drama Prešernovega dušev>.ega življenja. Spisal dr. Iv. Prijatelj. 40 v. Naši zapiski (Se dobi nekaj starejših letnikov po 4 80) Občinski socializem. Spisal Abditus. 70 v. Pripovedni spisi. Francka In drugi. Spisal Et. Kristan. 30 v. Pod spovednim pečatom. II. del. Napisal ka-toliške kaplan Hans Kirchsteiger, poslovenil E. K istan. K 2—. Magdalena. Spisal S Macher. Preložil dr. A. Dermota. Cena K 2.—. Mati Sloveči Gorkijev roman. Poslovil M. J. K 4—. Rim. Zgodovinski roman. Spisa! E. Zola poslovenil E. K. Cena izvodu K 5 —, vezan* K 7 50. Drobtine iz Pavlihove zapuščine. Spisal E. K. Cena 70 v. Mozes ali Darvin. šriško vprašanje. Spisal dr. A D del C na 70 v. V^č luči: I, IL. IV. in V. zvezek. Cena 30 v. C na za vojake 309/tf n-ija. — Po poštnem povzetju naj se na:oča Is: pri večjih svotah, ker drugače je poštnina predlaga. Ni bojišče se po pi štmm povzetju ne more pošrijati, ker poštna uprava ne sp ejme tak h pošiijatev. Prt naročilih je najboljše, da se pošlje znese« naprej m priloži 30 v. za poštnino. Naročila sprejema uirava .Napreja*, Ljubljana, Frančiškanska ul. 6 I. n. reg. zatir. z om. jamstvom. Prodaja špecerijskega blaga, blaga za obleke, storjenih oblek za otroke, nogavic, Čevljev, srajc i. t. d. po najnižji ceni. Zadruga ta« v svoji gostilni pristna vina. otrab- Clanl kupujejo vsa svoja po tllna v lastnem podjetju. Član lahko postane vsakdo. Delež zna&a le 40 kron. prodaja založba „Napr«Ja knjigo in broSuro 30°/« ceneje. Naroful« .»prejema uprava „N.ipreja“ v l.jub.