Okrepčevalnica
tigalje in dnevna ponudba po ugodnih cenah
telefon: 05 922 31 32
s'mobil
Povej nekaj lepega
POOBLAŠČENI
Obiščete nas lahko vsak delavnik od 8.30 do 19.30 ure, ob sobotah od 9. do 13. ure
,v	PRODAJALEC
RESTAVRACIJA Bariera-lzola
^	Do 30.1.2012
Jn
zaradi prenove zaprto
Če jih ne prepričaš jih vsaj zmedi
Ne zanikan možnosti, da sem že star in ne razumem novega sveta, toda, ko smo prejeli prošnjo za sodelovanje v projektu z naslovom “Evalvacija vloge delodajalcev za razvoj certifikatnega sistema”, ki jo izvaja Andragoški center Slovenije, sem dokončno spoznal kam pes taco moli. Delajo nas neumne in čakajo, da to res postanemo.
(Mef) Prepričan sem, da moram iz doslej zapisanega veliki večini Izolanov pojasniti vsaj tri pojme. Evalvacija je tujka, ki pomeni ocenitev oziroma ovrednotenje nečesa. V tem primeru bi rekli ocena. Certifikatni sistem predstavljajo ustanove, ki naj bi podeljevale ustrezne certifikate tistim delavcem, ki nimajo ustrezne izobrazbe a imajo ustrezno znanje in izkušnje na določenem delovnem mestu.
Andragoški center Slovenije pa je osrednji javni zavod, ki skrbi za sistem izobraževanja odraslih.
In če zdaj poenostavim, bi se projekt glasil: Ali so delodajalci pripravljeni zaposliti delavca, ki nima formalne izobrazbe ima pa priznano ustrezno znanje.
Verjamem, da bi o tako postavljenem vprašanju vsak Izolan imel kaj povedati, na vprašanje o evalvaciji vloge delodajalcev za razvoj certifikatnega sistema pa bi verjetno samo čudno pogledali.
Uporaba tujk, ki so nekoč krasile zgolj jezik znanstvenikov, zdaj pa jih srečujemo na vsakem koraku, je precej prispevala k razslojevanju naše družbe. Starejša generacija, ki je preživela brez tujk, je že vnaprej hendikepirana, nič bolje se ne godi vsem ostalim, ki verjamemo, da se je v Sloveniji mogoče pogovarjati v slovenskem jeziku. Seveda, če se želimo razumeti. Če pa nimamo tega namena ali celo želimo, da nas sogovornik ne razume in zato nima pravega odgovora, potem uporabimo tujke.
Tudi tako se dogaja razslojevanje družbe in če tujke niso dovolj, potem je treba uporabiti računalnike in internet.
Že pred leti sem bral razmišljanje nekega filozofa o tem, kako se bomo ljudje v kratkem delili na tiste, ki so priključeni na svetovni splet in na tiste, ki niso. Takrat nisem verjel, danes ugotavljam, da je imel prav. V Izoli, naprimer, ne boste nikoli izvedeli, da občina daje v najem kakšen poslovni poslovni prostor, če niste zares spretni v brskanju po internetu.
V bistvu pa gre za informacije. Namesto bi si jih delili, da bi nam bilo vsem bolje, jih skrivamo, da bo bolje samo nam. Tujke in internet so pravzaprav samo sredstvo za to, da nečesa ne povemo.
Reprezentant
Sem Borut Mačkovšek iz Izole doma, čeprav me tam pri morju le še malokdo spozna.
Pa sem kot mule, poznal tam vsa dvorišča.
in ko dobil sem žogo nisem mogel brez igrišča. Potem sem šel na štajersko in zdaj sem že Celjan, a ko grem na sardele, se še počutim Izolan.
vZE>'-'
Darilo za vse naše naročnike nov album Vlada Jeremiča
Rižana, Romanca na svetilniku in še 11 pesmi o Izoli
tipki spggfe
Zelena ulica 17 - Izola mob 04 "1 726423
umik: TOK-PET 13.00-20.00 503-NED 14.00-20.00
WWW.NAKUPI.NET
0 BANKA KOPER

m
komunala
izo/a-šola
Obratovalni čas odlagališča Dežurna služba
PONEDEUEK-PETEK: 8.00-17.00 SOBOTA:	8.00 - 12.00
NEDEUA IN PRAZNIKI: ZAPRTO
V DELOVNEM času - tel: 05/ 66 34 950 IZVEN DELOVNEGA ČASA-tel: 041/ 650 882
j| (24 ur) tel: 041/ 650 375
Naša zgodba
Pisma iz metropole
Vsak resen regijski časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma” v Izoli a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova.
Vsakih 14 dni za Mandrač razmišlja o življenju tam in o življenju nasploh, o dogodkih v glavnem mestu in o posledicah teh dogodkov za naše kraje in ljudi. Pazljivo branje vam želimo Avtor kolumne izraža svoje mnenje, ki ni nujno enako mnenju uredništva.
Opera Metropolitana
piše: Zoran Odič (za Izolane Zoki)
ČUDEŽI IN TOALETOIDI
Čudeži se ne dogajajo, čudne reči pa...sami premislite. Ko je moj (edini) or-toped - edini, ker ga pred tem in potem nikoli več nisem videl, pregledal moje koleno, in ko so ga slikali na RTG, koleno, ne ortopeda, je bilo znotraj vse polomljeno in zmešano in narobe. Naredil je kar je lahko, naročil me je na kontrolo čez en teden in napisal, da nujno potrebujem opornico.
Na vsaki kontroli, tudi na tisti po štirih mesecih zdravljenja, je vprašal, kje imam opornico in odgovor je bil zmeraj isti - Zavod za zdravstveno varstvo ne da opornice, ker nekdo tam misli, da je ne potrebujem. Potem je popiz..., raztelefonaril se je na vse strani, preklinjal kot... zdravnik, »mišična masa je atrofirala za tri centrimetre, ker pacijent ne more brez pripomočka...« in tako naprej. Dobil je odgovor komisije, da njegov pacijent ne rabi opornice. Podpisani so bili ČLANI KOMISIJE: ginekolog, psihijater, ali psiholog, ne spomnim se točno, in predsednica KOMISIJE, višja upravna delavka. Za koleno.
Tudi danes ne vem kaj imata z mojim kolenom ginekolog ali psihijater, da o višji upravni delavki ne govorim. Vsega tega sem se spomnil v teh dneh, ko berem kakšen kriminal so odkrili na ljubljanskem Kliničnem centru. Spet bodo zasedale komisije in kontrole in stručkoti, da odkrijejo kako je izraelski otroški srčni kirurg, dr. David Mishaly, za nekaj dni operiranja, vsak mesec, v štirih letih, od 2007 do 2010, zaslužil 1,3 milijona evrov bruto. Ne zaslužil. Pridni raziskovalci resnice, tudi novinarji so med njimi, trdijo, da je hm. hm., preplačan. Hm, hm, pa niti besede o tem, koliko je operacij naredil, ampak ogromno besed o tej številki, pa o tem, da je delal brez slovenske licence, pa še o tem, da so vse operacije vpisane pod imenom dr. Blumauerja. Dr. Blumauer je drugače, asistent dr. Mis-halyija in je povsod tam kjer je njegov mentor, kot delajo vsi asistenti in vsi mentorji na svetu, tudi v Sloveniji. Če so vse te operacije vpisane pod njegovim imenom, kako jih je moggel zaračunati dr. Mishaly? In kako naši raziskovalni toaletoidni novinarji to vedo? Ali je nekdo našim raziskovanim toaletoidnim novinarjem na uho izdiktiral kaj in kako, ... ker ne le, da se treba rešiti dr Mishalyija, še bolj nujno se je treba rešiti dr. Ceršaka, predstojnika oddelka za kirurgijo srca in ožilja na UKC. Imamo mi boljšega, boste videli.
No, ta zločin, da IZRAELAC, kar pomeni Jud, David Michaly, operira brez slovenske licence, res ne sme ostati brez posledic. Povest o tem, kako se dobi licenca, je podobna povesti o moji opornici. Zasedajo trije uradniki na ministrstvu, opremljeni z vsemi titulami in papirji in odločajo ali bo ta in ta, med njimi je tudi dr David Michaly, dobil licenco otroškega srčnega kirurga v UKC. David Michaly ni dolžan osebno iskati to licenco, njegov posel je, da operira otroke in njihova bolana srca, ne da se ukvarja s papi-rologijo. To ni niti delo dr. Boruta Ceršaka, prestojnika oddelka za kardiovaskularno kirurgijo. Njegovo delo je, da operira in če ni še došolanega strokovnjaka, da poišče kompetentnega strokovnjaka, ki bo operiral in izučil naslednike. Verjamem, da moji raziskovalni novinarski toaletoidni kolegi niti svojega avtomobila na servisu ne zaupajo mojstru, ki ima dve ali tri leta prakse. Njim pač pripada najboljše. To pa ne velja za srčno kirurgijo otrok. Tam to lahko naredi vsak. Kaj pa je srce - navadna pumpa, ups...črpalka. In vsak zna popraviti črpalko.
Skoraj bi jim poželel, da osebno vidijo, doživijo in preživijo tako operacijo. Na črpalki. Pa brez Ceršaka in Michalyja. Zato, ker je kakšna višja upravna delavka iz kadrovske ali splošne ali pravne službe UKC pozabila poslati papirje za licenco Davida Michalyja na zdravstveno ministrstvo, kjer bi se sestala komisija sestavljena iz ginekologa, psihijatra, v tem slučaju lahko in ortopeda in predsednice - višje upravne delavke in ODOBRILA licenco Davidu Michalyiju.
Pa, samo še nekaj. Poguglajte spletno stran na srcu operiranih otrok Slovenije. Boste videli. Čudeži se dogajajo.
Ob bolnici je že malo reda
Uvedba plačljivega dela parkirišča pri bolnici je že prinesla nekaj reda v okolico te zdravstvene ustanove. 1 Euro na dan ni veliko.
Splošna bolnišnica Izola je ob stavbi bolnišnice odprla prvi dve izmed načrtovanih šestih plačljivih parkirišč, namenjenih pacientom in obiskovalcem bolnišnice. Odprti sta parkirišče 1 in 2, na območju ob vhodu za interventna vozila. Parkirišči sta začeli obratovati 16. januarja, cena celodnevnega parkiranja pa znaša dokaj simboličnih 1 EUR. Zagotovili so tudi 15 minut brezplačnega parkiranja. Parkirišče je klasično urejeno z zapornico kjer tudi prevzamete parkirni listek, plačilo pa se opravi pri avtomatski blagajni ob izstopni zapornici. Če slučajno izgubite listek boste morali plačati 5 Eur pavšala, kar se zdi nekoliko nerazumljivo, glede na to, da je cena parkiranja za en dan 1 Euro. So pa v bolnici poskrbeli tudi za brezplačno parkiranje invalidov, ki listek za izhod dobijo na recepciji bolnišnice.
Preostala parkirišča okoli bolnice so zaenkrat še brezplačna, vendar v bolnici napovedujejo, da jih bodo uredili do 1. marca, ko bo podoben parkirni režim začel veljati še na zgornjih parkiriščih in na parkirišču za bolnico. Tudi po tej ureditvi bo ob bolnici še ostalo nekaj brezplačnih parkirnih mest na neurejenih delih parkirnih površin, zelo verjetno pa bo prepovedano parkiranje ob robu ceste, kjer se zdaj dogaja, da se srečujejo avtomobili, ki vozijo v obe smeri in potem tam nastanejo nerešljivi prometni zamaški.
Kljub nasprotovanju zaposlenih, ki bodo po novem morali za mesečno dovilnico plačati po 15 Eur in nekaterih lokalnih akterjev in političnih strank pa je treba priznati, da je že uvedba prvih parkirišč prinesla nekaj reda v območje ob bolnici. Če nič drugega zdaj bolniki in njihovi svojci lahko sploh dobijo parkirno mesto, ki so ga pred tem velikokrat zaman iskali in so parkirali avtomobile vsepovsod. Seveda se to še vedno dogaja, vendar v nekoliko manjši meri, pri izvedbi prvih parkirišč pa moti predvsem avtobusna postaja, ki je postavljena v obračališču in zapre izhod iz parkirišča po “naravni poti” zato voznike usmerjajo v nasprotno smer vožnje od tiste, ki se zdi logična.	ur
MANDRAČ je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/640 00 15, elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej
Uredništvo: Aljoša Mislej, Marjan Motoh (karikaturist) Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto)
tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika@ mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,20 EUR. / Polletna naročnina: 29 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522.
Proračun 2012
Proračun tokrat brez zamude
Lani smo na proračun, najbolj zaradi volitev, čakali skoraj pol leta, pa tudi prejšnja leta seje dogajalo, daje občina imela začasno financiranje, medtem, ko so se stranke še pogajale o pripravi in sprejemu občinskega proračuna. Letos je pripravljanje proračuna potekalo v koaliciji, ki gaje na četrtkovi seji tudi sprejela.
Na četrtkovi 4. izredni seji Občinskega sveta Občine Izola so svetniki po skrajšanem postopku sprejeli proračun Občine Izola za leto 2012, ki predvideva 22.982.303,00 EUR prihodkov in 23.640.164,00 EUR odhodkov.
V	uvodnem govoru se je župan Igor Kolenc najprej zahvalil občinskim svetnikom za pripombe, ki so jih preučili in kar nekaj tudi upoštevali, povedal pa je, da proračun za leto 2012 seveda ni idealen, a je tudi edini možen v trenutnih pogojih. Sam si želi, je še povedal, da bi v proračunu namenili več sredstev sociali, zdravstvu, športu, kulturi, izobraževanju, a žal v danih okoliščinah moramo biti realni.
Svetnik IJN Tomislav Vitezica se je sicer pritožil, da dopolnjeno gradivo prispele prepozno in niso imeli dovolj časa, da bi pripravili amandmaje in zato zahtevajo, da se seja prestavi vsaj za nekaj ur, a z glasovanjem pripomba ni bila sprejeta.
Zupan je v nadaljevanju povedal, da so cilji proračuna 2012 strateški in vsebinski. V prvi vrsti skrb za življenske pogoje Izolanov, družbena in socialna naravnanost, podpora pri ustvarjanju primerne gospodarske klime v Izoli, vsebinska popolnitev koledarja dogodkov v Izoli, podpora športu in kulturi, učinkovito upravljanje z občinskim premoženjem, postopna obnova poslovnih prostorov in stanovanj v lasti Občine.
Nato je predstavil trenutno finančno stanje Občine Izola, za katerega pravi, da je v primerjavi s predhodnim letom spodbudno, saj se je proračunski primanjkljaj zmanjšal za skoraj milijon evrov, za skoraj milijon evrov pa so se v letu 2011 zvišali tekoči prihodki.
V	tekočem letu pa so planirani še za milijon več. Kolenc je ob tem poudaril, da niso bili narejeni na plečih Izolanov, ampak tako, da je Občina Izola bolje upravljala s svojim lastništvom in poiskala nove vire financiranja.
Odhodki so se, v primerjavi z letom 2010, iz dobrih 19 milijonov znižali na slabih 18 milijonov iz leta 2011, v letu 2012 pa so predvideni za kar 23.600.000 evrov, saj je skoraj 8 milijonov predvidenih za investicije.
Predstavitev dobrega in učinkovitega dela uprave v letu 2011 pa je župan zaključil z napovedjo, kadrovskega načrta.
Konec 2010 - 75 zaposlenih, konec 2011 - 68 zaposlenih, z ustanovitvijo skupnega redarstva pa se lahko število zaposlenih v letu
2012 zniža na 58.
Glavne investicije, načrtovane v letošnjem proračunskem letu, zajemajo izgradnjo kanalizacije in širitev pokopališča v Kortah, pripravo projektov in odkupe zemljišč za slemensko cesto Jago-dje-Šared ter dograditev osmih učilnic v osnovnih šolah in ene igralnice v vrtcu. V fazi načrtovanja sta v letošnjem letu Občinski prostorski načrt (OPN) kot najpomembnejši prostorski akt v občini in dolgo pričakovani Zazidalni načrt Šared. V letošnjem letu se pripravljajo tudi projekti za Dnevni center za starejše občane, ki naj bi zaživel v prihodnjem letu.
Ob splošni razpravi so svetniške skupine predstavile vrsto amandmajev, največ pa so jih pripravili pri stranki Izola je naša, kar 8, po 3 amandmaje pa so pripravili pri SDS in Listi Izdani.
Občinski svetniki s preglasovanjem niso sprejeli nobenega od predstavljenih amandmajev.
Zakaj so glasovali kot so glasovali
Ob obrazložitvi glasovanja je svetnica IJN Manca Vadnjal Stojanovič povedala, da je proračun kulturno, športno in socialno podhranjen, po njenem, oziroma mnenju stranke IJN, pa tudi domišljiski. “Denar se v večji meri namenja projektom. Bojim se, da bo ostalo pri projektih, katerih realizacija bo trajala desetletja, ali pa je ne bo. V proračuna niso upoštevane današnje potrebe. Naši amandmaji, kot tudi amandmaji SDS in Izolanov so se osredotočili na konkretne rešitve za občanke in občane za danes.” Vadnjal Stojanovičeva se strinja, da je treba razmišljati za naprej, a preživeti je treba tudi danes. IJN so povedali, da so se glasovanja vzdržali, niso pa glasovali proti, ker prora-
čun je vendarle potreben.
Branko Simonovič, svetnik stranke Desus je dejal, da niso zadovoljni s proračunom. Ocenjujejo, da ni razvojno naravnan predvsem na področju spodbujanja gospodarstva in odpiranja novih delovnih mest. “Naj povem, da je župan začel z aktivnostmi, ko nas je junija vse pozval k pripravi odloka o spodbujanju razvoja, od takrat se je vse ustavilo, kljub temu, da je Desus dal 10 predlogov, ki bi premaknili stvari." V predlogu proračuna, je nadaljeval Simonovič, tudi niso našli programskih rešitev, ki izhajajo iz njihovega programa in interesov občanov. “Zavzemali smo se za racionalno in občinsko upravo. O racionalnosti bi težko govorili, saj tekoče odhodke povišujemo za 21.8 odstotkov v primerjavi z ocenjenimi za leto 2011. Daje občinska uprava učinkovita tudi ne drži, saj poznam društvo, ki ima že osem mesecev sklep o dodelitvi prostorov v najem, a še vedno nimajo pogodbe.” Simonovič pravi, da pogreša tudi sodelovanje med izvoljenimi svetniki, motila pa ga je tudi nova struktura proračuna, ki je morda bolj transparentna, a jo je nemogoče primerjati z lanskoletnim. Povedal pa je, da se zavedajo, kaj pomeni proračun in namenoma niso želeli v fazi predloga niti v pripravi z amandmaji te slike spreminjati, saj je proračun sestavljen iz županovega programa in idej strokovnih služb. V De-susu se zavedajo, da bi nesprejetje proračuna predstavljalo težave občanom, zaradi tega so ga podprli v pričakovanju, da bo župan s svojo ekipo z rebalansom odpravil pomanjkljivosti na katerih bodo vztrajali.
Svetnika narodnosti, Silvana Saua proračun ne zadovoljuje, a misli, da bo sčasoma moč doseči, da bo boljši za vse. Zato sta predlog pro-
računa oba svetnika podprla. Radivoj Nardin svetnik SDS, pa je povedal, da bo nadaljeval razmišljanje Branka Simonoviča, da je proračun županov program. “Vsak program mora temeljiti na nekih smernicah in ciljih, ki so v skladu z neko vizijo, da program pa tega ne zmore. Po našem mnenju ni razvojno naravnan, saj ohranja dosedanje stanje razdeljevanja sredstev, poleg tega pa ni prostorskega načrta, na katerem bi določili, v kaj lahko investiramo, da bi imeli celoviti pogled na vso zadevo.” Omenil je, da na tak način pridemo do situacije, ko istočasno odpiramo industrijsko cono ob morju, tik ob njej pa podpiramo nek turistični projekt. Očita pa tudi povečanje stroškov na račun občinske administracije. “Hkrati pa bi rad povedal, da na seji ni bil sprejet niti en sam amandma. Župan bi lahko dal pozitivno luč in dokazal, da smo tudi mi občinski svetniki soudeleženi v razvoju (Občine). Bi pa rad povedal, da svetniki, ki so se odločili, da podprejo ta proračun, ga pač podprejo in hote ali nehote ga podpirajo, zato ni utemeljenih razlogov, da bi se nekdo okoli tega opravičeval. Bilo je mogoče tudi glasovanje proti” Slavko Samotorčan, svetnik liste Izolani, je povedal, da “če bi direktor velikega podjetja, ki bi imelo poslovanje 22 milijonov evrov in bi prišel do delničarjev in jim povedal, da je spremenil formo proračuna, bi ga verjetno vrgli skozi vrata. To smo gladko sprejeli in izgubili rdečo nit primerjave. Profesionalno bi bilo, da bi tudi v letošnjem primeru pokazali proračun po novem in starem načinu.” Povedal je tudi, da še ni zasledil racionalizacije občinske uprave, posebej pa še ni začutil mehanizma zaupanja. Občutiti je bilo tudi, je še povedal Samotorčan, da je o proračunu odločalo kakšnih 13 svetnikov, ostali pa niso imeli besede pri pripravi.
Proračun je sprejet
Proračun, vključno z načrtom razvojnih programov, letnim načrtom razpolaganja in letnim načrtom pridobivanja nepremičnega premoženja ter predlogom kadrovskega načrta, so svetniki potrdili s petnajstimi glasovi za, sedem svetnikov ni glasovalo, proti proračunu ni glasoval nihče.
Občinski svet Občine Izola je na četrtkovi seji sprejel tudi Letni program športa v Občini Izola za leto 2012, ki ga je predstavil direktor Centra za kulturo, šport in prireditve, Boris Požar. Gre za dokument, katerega smisel nihče točno ne pozna, saj podobnih načrtov drugi Javni zavodi ne pripravljajo. A tako je zapisano v statutu in tako mora biti. Dokaj nenavadno je namreč, da program športa nastaja še preden je jasno, koliko denarja bo športu namenil občinski proračun.	Aljoša M.
Kazni
Kako in o čem so glasovali
Na seji občinskega sveta so svetniki glasovali o 14-tih amandmajih k predlogu proračuna za leto 2012, večina amandmajev pa je bila zavrnjena z zanesljivo večino 15-tih svetnikov. Poglejmo kateri predlogi so bili tako složno zavrnjeni in kdo vse sestavlja trdno večino.
Treba je povedati, da je Župan k pripravi proračuna povabil predvsem tiste svetniške skupine s katerimi želi sodelovati, druge pa so se s predlogom proračuna seznanile takrat kot vsi ostali občani. Glede na razpravo na delovnih telesih občinskega sveta je župan povabil vse svetniške skupine, naj pripombe posredujejo občinski upravi, ki jih bo ocenila in skušala uvrstiti v proračun za leto 2012. To so nekateri tudi storili, vendar je bilo sprejetih predlogov bolj malo. Pravzaprav le tisti, ki so jih posredovali iz vrst koalicije, medtem ko so bili predlogi IJN, Liste Izolani zavrnjeni (z dvema izjemama, kjer so ju že pred tem delno upoštevali pripravljalci). Predlagateljem tako ni ostalo nič drugega, kot da omenjene predloge spremenijo v amandmaje o katerih je odločal občinski svet in jih v celoti (brez izjeme) zavrnil.
Da bi Izolani vedeli o katerih amandmajih so svetniki sploh glasovali jih v skrajšani obliki objavljamo tudi v Mandraču.
8xNE
Svetniki stranke Izola je naša so najprej vložili amandma o prerazporeditvi sredstev na postavki Druge skupne administrativne službe. Vrednost 113.700 Eur naj se razdeli na Uradne objave
(70.000)	, Komuniciranje z javnostjo (10.000), Protokol (8.000), Občinska in ostala praznovanja
(15.000)	, Reprezentanca (2.000). Razlika 8.700 Eur se prenese v postavko za delovanje Diabetološke ambulante v Izoli.
Amandma je bil zavrnjen.
Drugi amandma UN je predlagal, da se splošna proračunska rezervacija z 200.000 Eur zmanjša na
50.000	Eur, razlika pa se prenese na glasbeno šolstvo, investicije v glasbene šole za nakup instrumentov (15.000), darilo novorojencem (35.000) in za nakup gasilskega vozila (100.000). Amandma je bil zavrnjen
S tretjim amandmajem so v UN predlagali, da se črta postavka primarno zdravstvo in se 10.500 Eur prenese v postavko “Diabetološka ambulanta’’
Amandma je bil zavrnjen
S četrtim amandmajem so svetniki IJN predlagali, da se načrtovana sredstva za delovanje društev v višini 15.700 Eur razdelijo enakovredno na Društvo upokojencev Izola (7.850) in Društvo upokojencev Jagodje - Dobrava (7.850).
Amandma je bil zavrnjen, res pa je, da je bila pripomba že prej delno upoštevana s tem, da se bosta obe društvi lahko enakopravno prijavili na razpis za sredstva v skupni višini 15.700 Eur.
Peti amandma IJN je predlagal združevanje postavk letni program športa, podpora udeležbe na Ol in dolgoročni program za šport na skupni postavki dejavnost športnih društev, da bi na ta način izenačili društva, ki kandidirajo za ta sredstva, denar za rekreacijski park Livade pa naj bo na postavki Investicije v športne objekte Prav tako so predlagali, da se različne postavke sofinanciranja programov za mladino združijo v postavki Razpis za mladinske programe.
Amandma je bil zavrnjen.
S šestim amandmajem so skušali znesek za povezovanje lokalnih skupnosti zmanjšati na 20.000 Eur, razliko 89.000 Eur pa nameniti dejavnosti kulturnih društev. Znesek za svetovalne storitve za urejanje prostora v vrednosti
58.000	Eur pa bi namenili obnovi fasad v starem mestnem jedru. Amandma je bil zavrnjen.
S sedmim amandmajem so v IJN predlagali, da se znesek za “Center za preventivo in zdravljenje odvisnosti” zmanjša za 33.000 Eur in se odpre nova postavka za potrebe oseb z motnjo v duševe-nm razvoju naše občine, na katero se prenese omenjenih 33.000 Eur, razlika 2.571 Eur pa ostane za potrebe Centra za zdravljanje odvisnosti.
Amandma je bil zavrnjen.
Osmi amandma IJN je predvidenih 65.400 Eur namenjenih izvedbi protokolarnih dogodkov, zmanjšal za 20.000,00 Eur. Ta znesek naj bi namenili financiranju programa razvoja in ohranjanja ribištva.
Amandma je bil zavrnjen.
3 x NE
Prvi amandma stranke SDS predlaga, da se sredstva namenjena študijam o izvedljivosti projektov, in projektni dokumentaciji za promocijo in razvoj turizma in gostinstva zmanjšajo iz 91.000 EUR na 51.000 EUR. Od tega bi
25.000	Eur namenili obnovi fasad v starem mestnem jedru in tudi v starih vaških jedrih (povečanje iz 50.000 EUR na 75.000 EUR),
15.000	Eur pa bi dodali postavki iz katere bi lahko plačali nadstrešek nad kontejnerjem v Šaredu, ki bo tudi info točka na stičišču “izolskih poti.”
Amandma je bil zavrnjen.
Drugi amandma svetnikov SDS je bil namenjen dodatnim sredstvom v višini 90.000 EUR za nabavo novega gasilskega vozila za PGD Izola, ki bo omogočal dostop v primeru intervencij v starem mestnem jedru, hkrati bo vozilo služilo tudi za primere gozdnih požarov. 40.000 EUR pa bi namenili ureditvi prostorov gasilcev (garderobe, skladišče, sanitarije in tuši v gasilskem domu Korte). Zaradi tega bi zmanjšali načrtovana sredstva za svetovalne storitve na področju urejanja prostora ter sredstva za strokovne podlage in analize za pripravo OPN-ja, ki so previsoka.
Amandma je bil zavrnjen.
Tretji amandma je bil namenjen povečanju sredstev za delovanje športnih društev, za 100.000 EUR, in sicer iz 363.000 EUR na
463.000	EUR. Znesek bi dobili z zmanjševanjem stroškov za pisarniški material in storitve na področju komuniciranja z javnostmi, protokola in pri delu Turistično informativnega centra.
V obrazložitvi so še zapisali, naj se stroški za področja komuniciranja z javnostjo in protokola občinske uprave ter stroški delovanja TIG-a in storitev na področju turističnih projektov racionalizirajo na nivo prejšnjih let.
Amandma je bil zavrnjen.
Kako so glasovali
Razmerje glasov v podporo in proti predlaganim amandmajem je bilo bolj ali manj stalno. Največj glasov proti je bilo v razmerju 15:6, najmanj pa v razmerju 13:9.
Dosledno so glasovali proti amandmajem vsi svetniki SD, svetnika narodnosti, svetnik Oljke, in svetnik liste Združeni za Izolo ter, Darko Grad in, z eno izjemo, tudi svetniki Desus. Svetnika LDS in Liste Izolani sta veliko večino amandmajev podprla, svetniki UN in SDS pa so podprli vse amandmaje.
3 x NE
Prvi amandma Liste Izolani je bil namenjen zmanjšanju sredstev za sodne stroške. Iz predlaganih
170.000	Eur naj bi jih zmanjšali na lanskoletno raven 140.000 Eur, predvsem na račun manj pravdanja občine in več mediacije. Znesek v višini 30.000 Eur naj bi namenili subvencijam obrtnikom in samostojnim podjetnikom za pospeševanje razvoja podjetništva na področju Občine Izola s posebnim poudarkom na zaposlovanju mladih in težje zaposljivih oseb v izolski občini. Znesek v ta namen bi s 150.000 povečali na 180.000 Eur. Amandma je bil zavrnjen.
Drugi amandma je bil namenjen zmanjšanju sredstev za prometno signalizacijo, ki naj bi jih prav tako vrnili na lanskoletno raven in se iz 147.100 Eur zmanšajo na 127.100 Eur. Predlog je bil utemeljen z ugotovitvijo, da je Izola že prenapolnjena s prometno signalizacijo in bi potrebovali kakšen “čistopis". Sredstva v višini 20.000 Eur naj bi dali za nakup dvigala, ki bo gibalno omejenim osebam omogočilo dostop do koncertne dvorane Manziolijeve palače. Amandma je bil zavrnjen, svetnik narodnosti je celo pripomnil, da bi se o tem morali posvetovati z italijansko skupnostjo, čeprav je bilo dvigalo že v proračunih za leto 2010 in 2011.
Tretji amandma je predlagal zmanjšanje neverjetno visokega zneska za protokol, razlika 25.000 Eur pa se nameni postavki Uradne objave Občine Izola, ki bi tako dosegla 29.000 Eur, kar je na ravni porabe v letu 2011.
Občinska uprava utemeljuje znižanje odhodkov za tisk Uradnih objav s prehodom na spletne Uradne objave, kar je moč doseči le s sprejemom sprememb Statuta Občine Izola in sprejemom Odloka o Uradnih objavah, kar pa ni moč storiti čez noč.
Kljub temu, da so bili predlagatelji seznanjeni s tem, da na ta način lahko ogrozijo obstoj izolskega podjetja in izolskega tednika je bil Amandma zavrnjen, le da ga je podprlo 9 namesto običajnih 7 svetnikov.
Vse več Izelanov prihaja po pakete
Izolski Rdeči križ deli usodo vseh slovenskih območnih odborov, ki ugotavljajo, da na njihova vrata trka vse več pomoči potrebnih, oni pa imajo vedno manj denarja, primanjkuje jim tudi paketov s hrano in nekatere oblike socialne pomoči so odvisne zgolj od donatorjev. Ob tem pa morajo še sanirati Debeli rtič.
Prešjnji teden so se v Izoli na rednem srečanju sestali predstavniki območnih združenj Rdečega križa Zahodne Slovenije. Na tem območju, od Pirana do Vrhnike, deluje 13 območnih združenj in živi okrog 350 tisoč prebivalcev, v glavnem odboru Rdečega križa pa imajo tri predstavnike.
Glede na to, da marsikatera pobuda, ki je na glavni odbor prišla “s terena” ni bila sprejeta, so se odločili, da se bodo redno sestajali pred vsako sejo Glavnega odbora, sprejeli skupna stališča in “oborožili” svoje tri delegate, da bodo lažje uveljavljali te pobude. Vendar, kot pravi predsednik izolskega OZ RK, Vlado Ostrouška, pri tem niso najbolj uspešni, saj njihove predloge največkrat preslišijo ali pa so njihovi delegati preglasovani. Ampak o tem kasneje, najprej pa o četrtkovem sestanku.
-	Tokrat smo največ govorili o sanacijskem načrtu Mladinskega zdravilišča Debeli rtič. Tudi glede tega smo mi že prej ocenjevali, da vsi dosedanji sanacijski ukrepi niso učinkoviti in tudi ta ne bo. Predvideva namreč izgubo v poslovanju tudi za leta 2013 in 2014. Ob tem moti sprenevedanje, saj so v republiškem Rdečem križu še nedavno zatrjevali, da zaradi sanacije ne bo prišlo do odpuščanja, zdaj pa predlagajo, da bi namesto sedanjih 57 obdržali le še 45 zaposlenih. To v bistvu onemogoča kvalitetno delo tega zdravilišča in zagotovo ni prava pot k boljšemu poslovanju.
-	Rdeči križ Slovenije je tudi v številkah rdeč?
-	Lani je s svojo redno dejavnostjo Rdeči križ Slovenije pridelal kakšnih 300 tisoč Burov izgube, zdravilišče pa še dodatnih 800 tisočakov. Menda tega ni mogoče rešiti drugače kot z zadolževanjem, a o tem bi morali odločati člani združenja, v resnici pa odločajo člani glavnega odbora. Med temi člani so nekateri, ki poznajo stanje na terenu, nekateri pa delajo precej na pamet. In ko smo predlagali, da bi morda razmislili o podelitvi koncesije za letovišče na Debelem rtiču, so nas gladko preslišali. Bojim se, da bo v sedanjih pogojih in odnosih, kriza na Debelem rtiču še dolgo trajala.
-	Ampak, saj Rdeči križ Slovenije ne dobi tako malo denarja?
-	Lani so dobili okrog 8,4 milijona Burov, kar ni malo, vendar je za vso povečano dejavnost, že premalo in za letos napovedujejo, da bo tega denarja še manj. To seveda pomeni, da bomo tudi v območnih združenjih deležni manj denarja.
Tako smo dejansko vedno bolj odvisni od lokalnih oblasti, od županov in občinskih svetnikov,
-	Koliko je izolski RK dobil iz občinske blagajne?
-	Lani smo dobili 65.000 Burov, kar bi bilo dovolj, če bi šlo le za programe a kaj, ko moramo poskrbeti tudi za tiste, ki te programe izvajajo. Če bi dobili še pričakovanih 6 tisočakov se danes verjetno ne bi soočali z nevarnostjo negativnega finačnnega poslovanja. Če bomo prišli na pozitivno ničlo bomo zelo zadovoljni.
-	Tudi s paketi so težave.
-	Imeli smo srečo, da smo ob obisku novega sekretarja, dr. Starmana v Izoli in po pogovoru z županom dosegli, da smo lahko podaljšali rok plačila Tuš-u, ki dobavlja te pakete. Prej smo morali plačati takoj, zdaj pa jih lahko plačamo po treh mesecih. To je pomembno zato, ker tudi denar iz občinskega proračuna prihaja z zamikom, tako, da nekako redno poravnavamo naše obveznosti. Še vedno pa menimo, da je osnovni problem ta, da nas izenačujejo z vsemi ostalimi društvi v Izoli, čeprav nam je država naložila zelo pomembne nalog od krvo-dajastva in ekip prve pomoči, do klasičnih humanitarnih akcij.
-	Ali ne dobite paketov iz Rdečega križa Slovenije?
-	Nekaj jih dobimo od tam, vendar vedno manj. Lani smo iz cen-rale dobili 513 paketov, medtem ko je občina zagotovila večji del, oziroma 984 paketov, za kar jih moramo res pohvaliti. Brez tega prispevka bi izviseli, pa ne mi, ampak ljudje, ki dnevno prihajajo k nam. Organizirani smo sicer tako, da pakete delimo le ob ponedeljkih in sredah, pa vendar hitro poidejo. Zadnje čase prihajajo s potrdili Centra za socialno delo tudi vse bolj mladi ljudje, ki so izgubili delo ali pa ga nikoli niso niti dobili.
-	Opažate tudi vi, da je vse več ljudi v težavah?
-	Seveda. Socialna varnost je vsak dan bolj šibka. V Izoli nas živi 16 tisoč, od tega je 8 tisoč tistih, ki prejemajo nekakšno plačilo, od tega pa je 4.600 upokojencev. In od teh upokojencev jih je 3.100, ki prejemajo do 420 Burov pokojnine. Raziskava društva upokojencev je pokazala, da, predvsem nekdanje delavke Delamarisa in Mehanotehnike prejemajo po 280 Burov pokojnine in ob tem še 90 Burov varstvenega dodatka, ki pa ga najraje ne bi vzele, saj jim država grozi, da se jim bo vpisala na nepremičnino.
Drugi problem so nezaposleni. Od 869 nezaposlenih jih vsega 250 prejema nadomestilo za brezposelnost, ker so ostali brez dela, vsi ostali pa ne prejemajo iz tega naslova ničesar. Tem ostane le Center za socialno delo, ki je lani 1.500 Izolanom izplačeval različne oblike socialne pomoči.
Še največ pa pove podatek, da je v Izoli trenutno zaposlenih okoli 2.500 ljudi, pred štirimi desetletji pa jih je bilo več kot 7.000. In če vemo, da ima teh 2.500 zaposlenih povprečno plačo med 500 in 700 Buri, potem vemo, kje smo.
-	Revščina je torej med nami?
-	Če država trdi, da je minimalna plača s katero človek lahko živi okrog 500 Burov, potem si upam trditi, da nekateri naši občani takšnega mesečnega dohodka niso videli nikoli, razen morda v nekih drugih časih, ko so še bili zaposleni v izolskih tovarnah. Danes pa marsikdo dobro ve, kaj je revščina in zato mislim, da bi se morali tudi v občini drugače obnašati. Res je, treba je urejati in vzdrževati ceste, pločnike, kanalizacijo, risati načrte in podobno, ampak to delamo za prihodnost. Vsi ti Izolani pa imajo težave danes in zdaj in tudi na to moramo misliti. Tudi zato včasih predamo paket nekomu s 350 Buri pokojnine, čeprav s seboj nima potrdila Centra, vemo pa, da mu bo paket, ki stane 15 Burov, še kako prav prišel. Konec koncev je upravičen do te pomoči samo enkrat mesečno.
-	Kako je s toplimi obroki?
-	Lani smo razdelili 5.566 obrokov skupaj 26-tim upravičencem. Zdaj smo se dogovorili za tople obroke v gostilni Nanos, kjer so nam ponudili najboljšo ceno in tudi uporabniki so menda zadovoljni.
-	To ni ravno lepa socialna slika mesta in občine.
-	Vidimo jo lahko na ulicah, ki so vedno bolj prazne. Ljudje se pač ne družijo več, ker se je težko družiti, če nimaš niti Bura v žepu. Tisti, ki imajo malo boljše pokojnine se še lahko združujejo, odhajajo na izlete, hodijo na tretjo univerzo in podobno, tisti, ki nimajo ničesar, pa so najbolj varni doma.
Pogovarjal se je Mef
Paket vsebuje: 2 kg sladkorja, 400g fižola, 1 liter kisa, 2 litra olja, 700g marmelade, špagete, 0,5 kg polente, 3 narezke, 4 paštete, 3 konzerve sardin, 1 kekse in napitek v prahu.
Ni nam lahko
Ko zapreš po 20 letih ti je posebej hudo
Tako je razmišljal Dario Gazič, ki bo sredi februarja meseca za vedno zaprl vrata znane trgovine z jeans tekstilom, Placer, v Ljubljanski ulici. Konkurenca trgovskih centrov je enostavno prehuda, v občini pa vsa leta ni bilo resnega pogovora o tem, kako vrniti kupce v staro mestno jedro.
Obraz našega mesta se neprestano spreminja. Najprej je bila Izolanekaj stoletij predvsem ribiško mestece, nato je prišla ribja industrija, po drugi svetovni vojni še tista klasična.
Ob osamosvojitvi Slovenije je ta industrija začela zamirati, v tem obdobju pa je mesto postajalo vedno bolj turistično in prvi znaki šele prihajajočega kapitalizma so bili opazni v skoraj vsakodnevnem odpiranju majhnih trgovin. Zgodnja devetdeseta lahko mirne vesti imamo za zlati čas izolskega malega gospodarstva. Žal pa čas ne počiva, kapital pa tudi ne in “majhne kapitaliste” je v le nekaj letih povsem povozil sistem, v obliki velikih nakupovalnih centrov. Ulice starega dela mesta, ki so se še nekaj let prej trle od majhnih, domačih prodajaln, so se skoraj povsem izpraznile. Eden zadnjih, ki je v teh, kot sam pravi, povsem nemogočih pogojih še vztrajal, pa je Dario Gazič s svojo trgovino Placer. Po 19 letih pa je tudi Dario prisiljen vreči puško v koruzo.
-	Kako to, da si se leta 1993 odločil za odprtje trgovine?
-	Pred tem sem delal najprej na Delamarisu, nato pa v Mehanoteh-niki. Ko pa je moj oče, ki je v tem prostoru 30 let popravljal različno elektroniko, zaprl dejavnost sem se odločil, da prostora ne izpustim iz rok in izkoristim priložnost. Kar nekaj časa sem sicer potreboval, da sem se odločil, kaj bi sam naredil. Prostor je bil v najemu in vedel sem, da če ga enkrat izgubim, bom težko prišel ponovno do njega. Nato sem se intuitivno odločil za trgovino z jeansom.
-	Si najprej nameraval prodajati samo in izključno kavbojke?
-	Nekaj časa sva z Alenom Antolovi-čem, s katerim sem tudi začel dejavnost, razmišljala v to smer. No, na koncu je vendarle prevladala ideja, da imamo nekoliko širšo ponudbo, a z močnim poudarkom na kavbojkah, seveda.
-	Če bi sodili samo po tvoji ponudbi, bi pomislili, da se moda v teh 20 letih sploh ni spremenila.
-	(Smeh). Res je, nudim takorekoč enake izdelke, a to je pač ta “ca-sual”. Prodajam oblačila, ki jih bo vedno kdo potreboval. Kavbojke so pač kavbojke. Še danes se mi recimo zgodi, da pride kdo v trgovino, ker se je oblekel v deset let stari pulover in se spomnil, da ga je kupil pri meni. In nikoli ne bom pozabil, da je pokojni Boris Benčič v zadnjem letu svojega življenja še vedno nosil jeans jakno, ki jo je kupil pri meni ob otvoritvi trgovine. To je brezčasna moda, a žal, ne za vse generacije.
-	Ko si šele odprl trgovino je bilo
primerjavi s prejšnjimi leti: ljudi, ki bi se sprehajali po Ljubljanski ulici je vse manj! In če ni ljudi tudi kupcev ni.
- Kako si prišel do imena Placer?
Placer je zlata jama v Karl Mayo-vem Vinetuju. In nekaj časa je bila to res “zlata jama". Ko sem še odpiral trgovino sem si zadal, da je važno, da mi ta zagotovi plačo, kot sem jo imel na Mehanotehniki. Enaka plača s tem, da sem bil sam sebi svoj “šef". Res je, delati je bilo treba več. Na začetku sem se zbujal od treh zjutraj, da sem s “ka-trco” prišel do Maribora, naložil “robo” in ob dveh v Izoli že polnil police. A verjemite, vredno je bilo tega. In zdaj mi je prav malo hudo. Trgovino bom res pogrešal.
In pogrešali jo bomo vsi. Z njo se zapira košček Izole, ki je bila. In bila je nekaj posebnega. AM
zlato obdobje, danes pa si eden zadnjih izolskih trgovcev.
-	Takrat je bil res odličen čas za takšne odločitve. Spomnim se, kako mi je glavni uvoznik Levisa povedal, da bodo Leviske vedno v modi, ker so kot Mercedes med oblačili. No, nekoliko se je prenaglil, saj na žalost v teh dvajsetih letih ni prišlo do generacijske ro-šade. Preprosto povedano, svoje stranke sem obdržal, a novih, mladih, ni bilo od nikoder.
-	Verjetno se potikajo po nakupovalnih centrih?
-	Očitno. Sam težko to pritrdim, ker se tam notri nikakor ne počutim dobro. Sploh jih ne maram, pa ne samo zaradi moje trgovine, ampak na splošno. Tudi ko grem po svetu vedno rad pobrskam po manjših trgovinah v centru, na.kraj pameti pa mi ne pride, da bi se odpravil v nakupovalni center.
-	Poleg tega, ti naj ne bi bili v samem centru mesta.
-	Spomnim se, ko so nam v šoli predavali, da bi moral biti nakupovalni center vsaj 70 km od mesta. Tako, kot je nekoč bil v Palmanovi v Italiji in si se tja odpravil po večjih nakupih, za vsakdanje življenje pa si šel na sprehod po mestu. Najhuje pa je, da so izolske trgovine pokopala koprska nakupovalna središča. Do leta 2007 smo tako še nekako shajali, nato pa je šlo samo še navzdol. Z zadnjim velikim sho-pping centrom pa je prišel tudi zadnji, usoden udarec.
-	Nekateri pravijo, da si še dolgo vztrajal.
-	Dokler je šlo. Hudo sem zategnil pas, da sem lahko zdržal do sedaj, a sem preveč navezan na trgovino, da bi jo kar tako zaprl. Poleg tega pa so tudi v preteklosti krize prišle, a tudi odšle. Preživel sem dal vse, od prekopane ulice, do skoraj enoletnega gradbenega odra okoli trgovine, ko so prenavljali stanovanja nad mano. Stalno sem upal, da se bom tudi tokrat rešil, a opazil sem pomembno razliko v
Raspolič se pri 89-tih ne tla
Priznati moramo, da včasih ne vemo kaj je bistvo problema, toda ko se Dušan Rašpolič iz Jagodja razjezi, ga je enostavno treba poslušati. Tudi mi smo ga in povedal nam je nekaj starega in nekaj novega.
Dušan Raspolič iz Hudourniške ulice v Jagodju nima dlake na jeziku. To smo slišali tudi na lanskoletni proslavi izolske Zveze združenj borcev NOV ob občinskem prazniku, ko je povedal, kaj si misli o tajkunih in razmerah v Sloveniji nasploh. Pred tem smo ga srečali, ko je dobil priznanje kot najstarejši izolski voznik brez prometne nesreče in ko so se začeli njegovi spori s sosedi glede parkiranja na njegovem zemljišču.
In prav ta problem je spet prišel na dan, čeprav je bil že nekajkrat deležen temeljite obravnave. Vendar pa rezultata ni nobenega in po tridesetih letih takšnega stanja se je pred dnevi spet razjezil.
Menda je bil tako jezen in glasen,, da se je predstojnica pristojnega urada kar skrila pred njim v eno od pisarn, ampak Raspolič se ni dal. Tam je stal debelo uro in pol, ter ni sprejel opravičila, da je predstojnica pri županu, ampak je vztrajal, da se skriva pred njim.
Tudi policijo je menda želel, da bi jo našel v njihovi prisotnosti, vendar mu niso ugodili, dokler predstojnica ni več vzdržala teh nemogočih razmer in se prikazala iz omenjene pisarne ter ga sprejela na pogovor. Kaj sta se dogovorila pa nismo izvedeli.
Izvedeli smo le to, da gre za star problem z zemljišči in javnimi komunalnimi napravami, ki so na parceli v njegovi lasti (elektrika, voda, telefon), medtem ko so sosedje (prejšnji lastniki) nasuli zemljo preko kanalizacije na njihovi strani ceste in zdaj nimajo parkirišč, zato parkirajo tudi na cestišču, kjer ima on vhod k svoji hiši.
O problemu so že razpravljali na Krajevni skupnosti Jagodje - Dobrava, in takrat mu je večina stanovalcev tudi izrazila podporo s podpisi. Nekdanja županja mu je menda celo obljubila, da bodo tam zarisali interventno pot, da ne bo mogel parkirati nihče, vendar se ni nič zgodilo.
Zakaj se je ponovno razjezil tokrat, ne vemo, vemo pa, da je zagrozil, da bo začel zaračunavati služnost za komunalije na njegovi zemlji. “Na dan bodo plačali po 30 eur za elektriko, 30 za vodo in 20 za telefon”, je zarobantil, “saj tudi za napačno parkiranje plačaš 40 Eurov.”
Očitno bo problem parkiranja v Hudourniški ulici spet prišel na dnevni red seje sveta Krajevne skupnosti, kakšne rešitve bodo našli za razrešitev teh nič kaj dobrih dobrososedskih odnosov, pa si ne upamo napovedati.
D.M.
Turizem

Imamo nov prospekt, vendar pa...
Vsaka tiskana promocija je dobra za turistično mesto, toda mesto, ki poskuša doseči drugačnost v svoji ponudbi potrebuje tudi drugačen prospekt kot je bil ta, ki so nam ga predstavili na torkovi tiskovni konferenci. V njem smo prepoznali Izolo izpred nekaj desetletij.
Na torkovi novinarski konferenci so župan Igor Kolenc, direktor Turističnega združenja Izola Danilo Markočič, ob prisotnosti direktorja Hotela Delfin Branka Simonoviča in vodjo prodaje Hotelov San Simon, Sanelo Kadič Garcia, predstavili katalog, s katerim se bo Izola v naslednjih letih predstavila tujim in domačim gostom.
Kot je povedal Markočič, je to prvi katalog po šestih letih in gre za pomembno publikacijo pri promociji Izole. Natisnjen je v petih jezikih, prvič tudi v ruskem jeziku, saj, kot pravi župan Kolenc, lahko tako “napadejo” nova tržišča. "Naš namen je", je še povedal Kolenc, "da bi izolska turistična sezona trajala čim dlje. Lani nam je to že uspelo, letos pa jo nameravamo še dodatno podaljšati. Zavedati se moramo, da ima Izola izjemno priložnost v turizmu, saj v razdalji petih ur vožnje z avtomobilom živi 94 milijonov ljudi. Dejstvo je, da je v Izoli še veliko neizkoriščenega potenciala in zato je po šestih letih nov predstavitveni katalog Izole učinkovito orodje s katerim bomo privabili nove goste in s katerim bo Izola s svojo dušo še bolj prepoznavna. ”.
Narejen po željah gostov
Predstavitveni katalog Izole je izdalo Turistično združenje Izola g.i.z.. Direktor Turističnega združenja Izola, Danilo Markočič je poudaril, da je pri izdelavi kataloga sodelovalo tudi turistično gospodarstvo in da je katalog natisnjen v slovenskem, italijanskem, nemškem, angleškem in kot rečeno, tudi v ruskem jeziku. Opremljen je tudi z matrično oziroma dvodimenzionalno kodo, in dostopen vsem najpogostejšim izolskim gostom. "Gre za učinkovito predstavitveno orodje na sejmih, saj je katalog slikovno bogat in poudarja tisto, kar so z anketo naši gostje izpostavili kot najpomembnejši motiv za obisk Izole," je še dodal Markočič. Tudi zaradi teh anket pa na katalogu takore-koč ni omenjeno podeželje, saj, kot pravi Markočič, Izola privablja goste predvsem zaradi morja.
Več tujih gostov
V letu 2011 se je število domačih gostov v Izoli v primerjavi z letom 2010 nekoliko zmanjšalo (iz 179.157 v 2010 na 175.735 v letu 2011), občutno pa se je zvečalo število tujih gostov (iz 92.471 v letu 2010 na 104.253 v letu 2011).
Župan je omenil možnost, da bi izolsko tržnico odprli za vse, poseben izziv pa trenutno predstavlja pomanjkanje kadrov v turizmu in gostinstvu, kljub trenutni visoki nezaposlenosti. "V Izoli imamo srednjo gostinsko in turistično šolo in to je treba izkoristiti."
Slišati je bilo tudi, da se plače v gostinstvu izplačujejo na podlagi rezultatov, s katerimi so lastniki kljub vsemu zadovoljni, delavci pa seveda manj.
Pa še o prospektu
Nov izdelek žal deluje, kot relikvija iz preteklih časov. Izolo predstavi tako, kot bi jo predstavili pred tridesetimi leti, želje in potrebe sodobnega turista pa so se v tem času nekoliko spremenile. Zato odsotnost podeželskega, gurmanskega ali športnega turizma, vsaj nas, kar nekoliko zmoti. am
"Vletu 2012 načrtujejo 350.000 nočitev in k temu bo gotovo pripomogel tudi novi katalog," je prepričan Markočič.
Hotelirji so zadovoljni
Predstavnika hotelov Delfin in San Simon, sta na tiskovni konferenci podala rezultate turistične sezone in načrte za v prihodnje Branko Simonovič, ki je na tiskovni konferenci nastopil v vlogi direktorja hotela in ne občinskega svetnika, je povedal, da bodo v letošnjem letu praznovali 30. obletnico in po vseh pričakovanjih tudi 3 milijonto nočitev. Število nočitev v letu 2011 je bilo 118 tisoč, kar je na ravni števila nočitev v letu 2010 in nekoliko manj od pričakovanih nočitev. "Za to je verjetno krivo slabo vreme v samem vrhuncu sezone. Vendar na srečo se je to poboljšalo v lanskoletni podaljšani sezoni. V novo leto pa stopamo z optimizmom". Trenutno je Hotel Delfin zaprt zaradi prenove. Investicija je težka 1.1 milijon evrov, Simonovič pa pravi, da so tovrstne investicije potrebne, če želimo ostati konkurenčni in še dodatno izboljšati raven ponudbe.
Vodja prodaje hotela San Simon Resort, Sanela Kadič Garcia je povedala, da so imeli v letu 2011 16 % več nočitev v primerjavi z letom prej. "Trenutno je hotel zaprt, ponovno bomo vrata odprli sredi februarja, že zdaj pa beležimo izjemno povpraševanje, saj so nekateri termini v času najvišje sezone že popolnoma zasedeni," je poudarila Garcia. Posebej so v hotelu ponosni na priznanje nemškega tour operaterja ITS, ki jih je določil kot enega izmed 100 najbolj priljubljenih hotelov v globalnem merilu.
Medobčinsko sodelovanje
Na koncu je župan Igor Kolenc izrazil zadovoljstvo z medobčinskim sodelovanjem treh obalnih občin na področju turizma in prireditev.
Hotelsko januarsko tihožitje
Januarje mesec, ko hotelirji izkoriščajo letne dopuste in postorijo to in ono na hotelskih objekt, da bo vse nared za naslednjo sezono. To pomeni, da boste zaman iskali prosto hotelsko sobo.
Hotel Marina bodo spet odprli 10. februarja.
Hotel Delfin bodo spet odprli 1. februarja
Hotel San Simon Resort bodo spet odprli 19. februarja
Jadralci greje po olimpijske vozovnice
Keguanje
Spodrsljaj ekipe Konjic v Trbovljah, in zmaga Izolanov nad Konstruktorjem z 3525 : 3399 oziroma 6:2 je premešalo vrstni red na lestvici, tako da so sedaj Izolani na prvem mestu vsaj do naslednjega kroga, ko gredo v goste prav h ekipi Konjic.
Zmaga proti ekipi Konstruktorja ni bila vprašljiva saj so kar štirje domačini zaigrali odlično. Izstopala sta v prvem paru Gorjup z 609 In Širca z 606 podrtimi keglji, ki pa ni osvojil set točke saj je imel za nasprotnika najboljšega gosta Pintariča, ki je porušil 613 kegljev.
Rezultati:
Izola 3525 : 3399 Konstruktor II 6:2
Gorjup 609 : 549 Kirbi 1:0 Širca 606 : 613 Pintarič 0:1 Kneževič 596 : 579 Novarlič 1:0 Košpenda 562 : 556 Jug 1:0 Kumar 591 : 533 Merčnik 1:0 Mars 561 : 569 Vindiš 0:1 Lestvica po 11. krogu:
1.	Izola 18, 2.Gorica 17, 3. Konjice 16,4. Hidro 14, 5. Rudar 12, 6. Siliko 8, 7. Korotan 9, 8. Škofja Loka 8, 9. Rudnik 6, 10. Konstruktor 0 točk;
V	drugi del so z zmago star-tala tudi dekleta. Kar z 8:0 in 3195:2987 so premagale ekipo Medvod, ki je bila do tega kroka za točko boljša. K velik razliki v kegljih je največ pripomogla mlada Stankovič z 591 podrtimi keglji. Pohvaliti gr še Černeliče-vo z 559 podrtimi keglji. REZULTATI:
Izola: Medvode 8:0 (3195:2987)
Stegovec/Mlač 521:528 Košenina 1:0
STANKOVIČ 591:554 Kršinar 1:0 Černelič 559:431 Vengust 1:0 Beganovič 507:498 Kozamernik 1:0
Mihelič 498:488 Janjič 1:0 Gregorič 519:488 ŽerovnihO Lestvica po 8.krogu:
1.	Pivka 15, 2. Litija 14, 3. Trebnje 10, 4. Izola 7, 5. Kočevje 6, 6. Medvode 6, 7. Eta 4, 8. Slavija brez točk;
V	naslednjem krogu moški gostujejo v Konjicah, dekleta pa v Kočevju, (g.g.)
Strelstvo
V Postojni je 17.1. in 18.1.2012 potekalo Področno prvenstvo osnovnih in srednjih šol v streljanju s serijsko in standard zračno puško, katerega so se udeležili tudi strelke in strelec iz Strelskega kluba Izola. Dijakinje Srednje gostinske in turistične šole iz Izole Anamarija Mlakar, Kristina Bogataj in Sara Volk so
se s serijsko zračno puško uvrstile na drugo, tretje in četrto mesto, dijak Enej Šuštar iz Gimnazije Koper pa je s standard zračno puško zasedel tretje mesto. Dekleta so se.veselila še ekipnega prvega mesta, vsi pa so se uvrstili tudi na državno šolsko prvenstvo, ki bo 11. in 12. februarja v Ljubljani.
Dolores Šuštar
Namizni tenis
l.SNTL-članice
Arrigoni: Vesna 5:1
Tekmo 12. kroga so članice igrale doma proti zadnjeuvrdčeni ekipi Vesne. Ekipa Arrigonija je bila prepričljivo boljša skozi cel dvoboj in zasluženo zmagala. Po dve tekmi sta zmagale Kristina Rahotin in Maja Milenkovski, eno pa Katrina Sterchi.
2. SNTL-člani
Arrigoni: Melamin 5:2
Tudi člani so v soboto igrali doma. V prvem dvoboju so gostili ekipo Kočevskega Melamina. Naši igralci so po prvem krogu vodili z 2:1. Po koncu drugega kroga pa 4:2. Simon Frank je nato Tina Zajca premaga s 3:0 in zmaga je zasluženo ostala v Izoli. Vse tri svoje dvoboje je zmagal Simon Frank, dva pa Kristjan Ludvik.
Arrigoni: Krka 2 5:1
V	drugem popoldanskem dvoboju so bili naši igralci favorit proti drugi ekipi novomeške Krke. To so pokazali tudi na tekmi, kjer so povedli od samega začetka in prednost tudi obdržali do konca dvoboja. Po dve tekmi sta zmagala Gregor Vukovič in Simon Frank, eno pa Admir Muratovič.
Kadeti in kadetinje v ekipnem finalu
V	nedeljo je v Vrtojbi potekal ekipni polfinalni turnir RS za kadete in kadetinje. Iz turnirja
sta se prvouvrščena in drugouvrščena ekipa uvrstili na ekipni finale RS, kjer bo nastopilo osem najboljših ekip v državi. Ekipni finale bo 24 in 25 marca v Novem Mestu.
Tako kot mladinci prejšnji teden, so nas s prvim mestom ugodno presenetili tudi naši kadeti. Na zadnji, odločilni tekmi so s 5:4 premagali Logatec. Po dve tekmi sta zmagala Erik Pavlin in Matej Germek, eno pa je zmagal Jakob Hodžič.
Rezultati:
Arrigoni: Mengeš 5:2 Arrigoni: Vesna Zalog 5:0 Arrigoni: Tempo Velenje 5:0 Arrigoni: Logatec 5:4 Vrstni red:
1. Arrigoni, 2. Logatec, 3. Mengeš, 4. Tempo Velenje, 5. Vesna Zalog
Podobno tekmovanje so imele tudi kadetinje v Cerknici. Med štirimi ekipami so osvojile drugo mesto, ki še vodi na ekipni finale. Odločilno tekmo za prvo mesto so izgubile proti Vesni iz Zaloga s 5:3. Uvrstitev je za kadetinje lep uspeh, saj je po lanskem državnem naslovu prišlo do skoraj celotne generacijske menjave. Ta ekipa pa bo ostala skupaj še to in naslednji dve tekmovalni sezoni.
Za ekipo so nastopile Katrina Sterchi, Lea Pavlin in Kim Fink. Rezultati:
Arrigoni: Rakek 5:3 Arrigoni: Maribor 5:1 Arrigoni: Vesna Zalog 3:5 Vrstni red:
1. Vesna Zalog, 2. Arrigoni, 3. Maribor, 4. Rakek
Jadranje
Barakude v boj za zadnja tri olimpijska mesta
Vesni Deklevi Paoli, Katarini Kerševan in Leni Koter v Avstraliji ni uspel veliki met. Na svetovnem prvenstvu so v match race-u zasedle 19. mesto in ostale brez olimpijske vozovnice. Zanjo se bodo znova potegovale čez teden dni v Miamiju. Avstralija, Francija, Nizozemska, Nova Zelandija, Portugal, Švedska, Rusija in ZDA so države, ki so si na svetovnem prvenstvu razdelile prvih 75-odstotkov olimpijskih kvot. Za preostalih 25 se bo devet kandidatk potegovalo med 2. in 5. februarjem. Prizorišče bo tokrat zaliv Biscayne na jugu Floride, tekmovalke pa izključno tiste, ki se še niso kvalificirale za London 2012.
Vaško se javlja iz Valencie
Vasilij je božične praznike in novo leto izkoristil za kratek počitek po Svetovnem prvenstvu v avstralskem Perthu, kjer je Sloveniji s trinajstim mestom prijadral tudi mednarodno olimpijsko normo v razredu finn. Takoj po novem letu pa je odpotoval v Valencijo, kjer že pridno trenira na svojem finnu. V Valenciji, na posadko in začetek treningov v začetku februarja, čaka tudi španski katamaran Green Comm Racing, povrhu vsega pa tam prezimuje tudi maxi jadrnica Esimit Europa 2.
»Prvi ciklus treningov s finnom bo trajal tam do 14. februarja in se bo zaključil z regato v Cannesu v Franciji.« se iz Valenci-je javlja Vasilij in dodaja »Pred mano je zanimiv in naporen začetek leta. Veselim se treningov, saj je v prvem planu nastop na Olimpijskih igrah v Londonu.«
AKCIJA “OČISTIMO SLOVENIJO 2012” PROGETTO “PUHAMO LA SLOVENIA 2012”
Spoštovani,
Obveščamo vas, da bo dne 24.3.2012 v Izoli potekala akcija ,,Očistimo Slovenijo 2012”. Poteg sobotnega čiščenja, 24. Marca, je določen še dodaten dan, to je petek 23.marec, ko bi se naj s čiščenjem sprehajalnih poti akciji pridružili vrtci in šole. Akcijo bo vodila in koordinirata Komunala Izola, d.o.o., ki bo s svojimi zaposlenimi, logistiko in opremo poskrbela za dobro izpeljavo akcije.
Za lažje čiščenje oziroma pobiranje odpadkov na dan akcije, prosimo, vse občanke, občane, društva in ostale, ki ste v akciji pripravljeni sodelovati, da se prijavite ali nas pisno obvestite na spodaj navedena naslova:
1.	Komunala Izola, d.o.o., Industrijska cesta 8, 6310 (na kuverti pripišite pod naslovom Akcija »OČISTIMO IZOLO”)
2.	e-pošta: odvozi@komunala-izola.si
3.	kontakt: Gino Gergeta, mobi: 041 351 054
4.	kontakt: Anja Domenik, tel. 05/66 34 936
Obenem vas obveščamo, da bo dne 3.2.2012 med 13.00 in 19.00 uro v Kulturnem domu Izola potekala Ekokaravana Očistimo Slovenijo 2012. Namen karavane je prebivalcem Slovenije približati projekt Očistimo Slovenijo 2012, predstaviti primere dobre prakse na področju ekologije in okoljskega ozaveščanja ter na zabaven in interaktiven način ozaveščati ljudi o pomembnosti okoljskoodgovornega življenja.
	
13.00-15.00	Ustvarjalne delavnice izdelave ptičje hišice in okrasnih rožic iz odpadne embalaže (primerno za osnovne šole) in pravljice za najmlajše (primerno za otroke od 5-8 let)
15.30-16.30	Ustvarjalna delavnica izdelava vrečk iz odpadnih majic (primerna za starejše oz. vse, ki jih ni strah šivanke)
16.00-18.00	Zmenek z drugo obleko: Izmenjava oblek poteka po načelu prinesi 5 in odnesi 5 (primerno za vse starosti)
18.00-19.00	Ekokomiki*: Pridite in prisluhnite, kai imaio za povedati na temo ekologije lokalni komiki, pevci itp. Smeh zagotovljen! *Na Ekokomikih pa lahko tudi aktivno sodelujete in pokažete svojo zabavno plat. Skupaj s kandidati se bodo zabavali Andrej Težak - Tešky, Matjaž Javšnik, Perica Jerkovič, Sašo Dukič (mama Manka), Tin Vodopivec, Vid Valič, Peter Poles, Tina Gorenjak, Gojmir Lešnjak -Goje in tudi Edi Pucer. Morda pa je to njihov prvi pravi korak na poti do tistega, kar iščejo v življenju! Ker imate v vašem kraju zagotovo kakšnega nadobudnega kandidata s smislom za humor, morebiti pa celo dramsko ali gledališko skupino, vas vabimo, da povabilo delite z vašo skupnostjo in sokrajane spodbudite, da se prijavijo. Tako se bodo zabavali, se zraven kaj naučili, se nasmejali in morda osvojili glavno nagrado - potovanje v Prago.
13.00-18.00	Nagradna igra “Zadeni koš” Pokušina vode iz pipe in plastenke Priiava na akciio Očistimo Slovenilo 2012 in demonstracija prijave divjega odlagališča Predvajanje zanimivih okoljevarstvenih filmov
V kolikor želite sodelovati, prosimo, da zaradi omejenega števila udeležencev je prijava na vse delavnice in pravljico zaželena na e-mail: anita.novak@ocistimo.si.
Vstop je seveda prost, vabljeni!
Gentili concittadini,
il 24 maržo 2012 a Isola si svolgera 1’iniziativa “Puliamo la Slovenia 2012”. Oltre alboperazione fissata per sabato 24 maržo, abbiamo predisposto un secondo giorno e precisamente venerdi 23 maržo, guando a scendere in campo saranno anche gli asili e le scuole che puliranno le v/e di passeggio. A condurre e coordinare 1’operazione šara 1’azienda Komunala Isola, s.r.l. che con il proprio personale e le attrezzature curera 1’aspetto logistico del progetto per assicurarne il buon esito.
Per agevolare, il giorno delHniziativa, la raccolta dei rifiuti, tutti i cittadini e le cittadine, le associazioni e gli altri soggetti intenzionati a prendere parte aH’operazione sono pregati di annunciare la propria partecipazione airiniziativa ad uno dei seguenti indirizzi o recapiti telefonici:
1.	Komunala Isola, s.r.l., Strada Industriale 8, 6310 Isola (con sulla busta riportata la seguente scritta: Iniziativa »PULIAMO ISOLA”)
2.	e-mail: odvozi@komunala-izola.si
3.	celi. 041 351 054, Gino Gergeta
4.	tel. 05 / 66 34 936, Anja Domenik
Si informano inoltre i cittadini che il 3 febbraio 2012 tra le ore 13 e le 19 alla Časa di Cultura di Isola šara promossa PEco-carovana “Puliamo la Slovenia 2012”. Lobiettivo della carovana consiste neH'avvicinare ai cittadini della Slovenia il progetto “Puliamo la Slovenia 2012”, nelHIlustrare loro gli esempi di buone prassi ecologiche e di coinvolgimento ambientalistico, e nel proporre attivita interattive divertenti per sensibilizzare la popolazione sulUmportanza del rispetto per Tambiente e del comportamento guotidiano eco-sostenibile.
	
13.00-15.00	VVorkshop del fai da te: fabbricazione di mangiatoie per uccelli e flori decorativi da imballaggi di scarto (adatti agli alunni delle elementari), fiabe per i piu piccini (adatte ai bambini dai 5 agli 8 anni di eta)
15.30-16.30	VVorkshop di cucito: fabbricazione di borse da vecchie magliette (adatto agli adulti ovvero a tutti guelli che si sentono abili nel maneggiare l'ago)
16.00-18.00	Appuntamento con un altro abito: scambio di capi di vestiario secondo il principio “portane 5 e prendine 5” (adatto a tute le eta)
18.00-19.00	Eco-comici*: Venite e sentite cosa i nostri comici. ca n ta n ti ecc. hanno da raccontarci sul tema deltecologia. Chi se la sente puo anche prender parte allo spettacolo esibendosi egli stesso come comico. II nostro invito e rivolto in particolare a tutti i giovani e ai “meno” giovani che vorrebbero salire sul palco e dar prova delle proprie doti umoristiche. Insieme ai candidati si esibiranno Andrej Težak - Tešky, Matjaž Javšnik, Perica Jerkovič, Sašo Dukič (mama Manka), Tin Vodopivec, Vid Valič, Peter Poles, Tina Gorenjak, Gojmir Lešnjak - Goje ed anche Edi Pucer! Tra voi, nella vostra localita ci šara sicuramente gualehe candidato adatto, forse addirittura un gruppo filodrammatico, che di senso delCumorismo ne ha da vendere, percio vi invitiamo a diffondere Tinvito nella vostra comunita ed a incoraggiare i vostri concittadini a farsi avanti. Oltre a divertirsi avranno Topportunita di imparare gualcosa, farsi due risate e - chissa - guadagnarsi anche il primo premio, un viaggio a Praga.
13.00-18.00	Gioco a premi “Fa’ canestro - centra il cestino!” Degustazione deH’acqua dal rubinetto e imbottigliata Iscrizioni airiniziativa “Puliamo la Slovenia 2012” ed esempio dimostrativo di denuncia di una discarica abusiva Proiezione di interessanti film ambientalistici
II numero dei partecipanti alle attivita e limitato, percio vi consigliamo di annunciare per tempo la vostra partecipazione al singolo evento inviando una e-mail a: anita.novak@ocistimo.si. La partecipazione a tutte le attivita ovviamente e gratuita - vi aspettiamo!
komunala Ohranimo našo občino čisto danes za boljši jutri.
Manteniamo pulito il nostro comune oggi per un domani migliore.
izda - isola
- Kultura
Ob kaminu je vedno prijetno Do zdravja z vodo
Ob ponedeljkih pa je še posebej prijetno ob kaminu v gostilni Istra, kjer pripravljajo zanimiva srečanja, pogovore in nastope ljudi, ki so kakorkoli povezani s prostorom Istre, na obeh straneh meje, ki je prav kmalu, tudi v realnosti ne bo več. V glavah je je že tako ali tako vse manj.
V ponedeljek se je gostom Večerov ob kaminu predstavila pevka, pesnica, fizioterapevtka, mama, babica in žena Marjetka Popovski.
Preko svojih pesmi, ki jih je bodisi prebrala, bodisi zapela s svojo nepogrešljivo kitaro, je občinstvu razgrnila svoje življenje. Zapela je v slovenščini, italijanščini, hrvaščini, pa tudi v make-donščini in celo v grščini, saj od tam prihajajo njene korenine. Seveda Marjetka tudi tokrat ni bila sama, z njo so prišle pevke, ki jih v različnih skupinah vodi ali pa sodeluje z njimi. Skupaj so zapele da je bilo kaj slišati, kar seveda ne preseneča, saj je Marjetka Popovski pred kratkim izdala novo zgoščenko ljudskih pesmi, ki jih je, skupaj s pevci in gosti hotela Delfin posnela na pevskem večeru ob obletnici teh dogodkov v hotelu Delfin.
Gostom ponedeljkovega večera ob kaminu bo ta prijeten nastop zagotovo dolgo ostal v spominu, vendar pa organizator že napoveduje novega gosta, ki bo zagotovo privabil veliko število tistih, ki jim je istrska kultura in posebej pesem dovolj blizu. V goste namreč prihaja Marino Kranjac, pevec, zbiratelj istrskih melodij, glasbenih instrumentov in vodja skupine Vruja,
Seveda bo Marino tudi kaj zaigral in zapel, skupaj s soprogo, pevko skupine Vruja, Alenko Kranjac.
Tudi ta večer se bo začel ob 19.00 uri, organizator pa še dodaja, da imate možnost brezplačnega parkiranja na Lonki, tako da res ne bi smeli imeti izgovora, zakaj vas v ponedeljek ne bo zvabilo h kaminu v Istro.
Kvari, kuariči, čubi, čubiči
V ponedeljek, 23.1. so v Hostlu Stara šola Korte pospravili razstavo ilustracij ljudske pesmi “Kvari, kuariči, čubi, čubiči...” . Zanjo so zbirali pesmi od leta 1960. Razstava je bila en teden odprta, da si jo je lahko vsak, ki se za kulturo in ponos svojega kraja zanima, ogledal.
Na razstavi je bilo mogoče izvedeti, kdo so bili pripovedovalci in zapisovalci pesmic, ki so nekoč krožile med nami in smo jih zapisali kot dragoceno ljudsko slovstvo. Kot organizatorica in zbirateljica ljudskega blaga naj se zahvalim vsem, ki so si razstavo ogledali, se ob pogledu na verze, ilustracije in ob hudomušnih spominih tudi nasmejali, predvsem pa se s svojo prisotnostjo in zanimanjem poklonili kraju in naši skupni preteklosti. Tu so bili: • Društvo slovenskih ilustratorjev z odlično opravljenim likovnim delom in tehnično pomočjo, saj so člani iz Ljubljane pripeljali za-steklene originale, pomagali razstavo postaviti tako v Ljubljani kot pri nas in izdali lično publikacijo o njej. Naša velika želja je, da bi pomagali tudi pri rojstvu knjige; • Osnovna šola Vojke Šmuc in njena tukajšnja podružnica s sodelovanjem pri zbiranju ljudskega blaga, z oživljanjem tega blaga in z materialno pomočjo;* Člani KD Korte s sodelovanjem pri postavitvi in spravitvi razstave ter vrnitvi v Ljubljano; • Upravitelji Hostla Stara šola, ki vedno in zastonj odprejo svoje prostore za naše kulturne dejavnosti;* Predsednik KS s svojimi spremnimi besedami »razstavi na pot«;* Šavrin-ski pisatelji in pesniki, ki so se o projektu izrazili z izbranimi besedami, da se je z ljudsko pesmijo in njeno ilustracijo, za bodočnost ohranil del preteklosti Šavrinije; • Krajevni vinarji in gospodinje z materialno pomočjo;* Novinarja Radia Koper in tednika Mandrač Izola, ki sta o razstavi pisala; • Številni ponosni in zavedni domačini in obiskovalci iz drugih
krajev. Pogrešali pa smo obisk nekaterih, ki bi si takšno razstavo vsekakor morali ogledati, predvsem pa kakega potomca pripovedovalcev več, saj je bila razstava odprta vsak dan po eno uro kar cel teden, vsi pa so bili pisno pa tudi osebno in povabljeni. Koordinatorica zbiranja ljudskega blaga:
N. Moralo in KD Korte
Mestna knjižnica Izola in Borza znanja Izola vabita na predavanje z naslovom Zdravje z ionizirano, bazično vodo.
Na predavanju boste lahko izvedeli, da je voda čudežno zdravilo. Svetovno priznani zdravniki dr. R. O. Voung, dr. S. Wang, dr. S. Rogers so glede vode odkrili, da glede na različne dele telesa, obstajajo tudi različni procesi staranja . Toda za celotno staranje obstaja le en razlog: nalaganje kislih odpadkov v naših telesih. Staramo se, ker kopičimo kisle odpadke. Vsi ti zdravniki so prepričani , da so strupi v obliki kislih odpadkov glavni razlog za degenerativne bolezni in prezgodnje staranje. Dr. Warburg je prejel celo Nobelovo nagrado , ko je dokazal teorijo kislih celic. Tudi slovenska zdravnika dr. Maganja in dr. Fli-sova v zvezi z vodo zagotavljata, da s pitjem vode pred obrokom ubijemo dve muhi na mah. Ker pravočasno zagotovimo vodo za izdelavo prebavnih sokov ne pride do zgostitve telesnih tekočin, niti do zmanjšanega izločanja prostih radikalov skozi ledvice.
Spoznali bomo tudi, kakšni so rezultati zdravljenja z vodo. Spodbudna je tudi novica, da imamo lahko zdravo vodo tudi doma, zato s seboj prinesite tudi vzorec vode iz pipe, ker bomo opravili nekaj meritev.
Predavala bosta Bojan Bezgov-šek in Iris Magajna.
Vabljeni v sredo, L februarja 2012 ob 19. uri v čitalnico Mestne knjižnice Izola.
Vstop je prost.
Od vzhoda do vzhoda-drugič
vfiyw
im	mm
M < i < 1 M

V	petek, 20. januarja so v izolskem kulturnem domu pripravili ponovitev plesne predstave Od vzhoda do vzhoda, ki jo je pripravilo izolsko Kulturno umetniško društvo Erato. Ni ravno običaj, da plesne produkcije doživijo takšen sprejem, kot se je to zgodilo predstavi Od vzhoda do vzhoda na decembrski premieri in zato so se tudi odločili za ponovitev predstave, ki je bila spet tako dobro obiskana, da se lahko zgodi še kdaj. In če bo tako, bodo poskrbeli tudi za boljšo plesno podlago, saj težavnost njihovih gibov bistveno presega amatersko raven.
V	predstavi sicer plešejo: Vesna Stojnič, Nika Pegan, Ema Weixler, Damjana Stojnič, Maja Stojanovič, Ana Petrovska, posebna gostja pa je tudi Ingrid Radman. Igrata: Ksenija Jambrošič in Mateja Palčič
SMEROKAZI
Četrtek - 26. januar 2012
Kulturni dom Izola - ob 19.00 predavanje z diapozitivi
“ŽIVLJENJE MED AMIŠI”
Andreja Rustja, svetovna popotnica, je nekaj tednov preživela med Amiši v ameriški skupnosti v Pensilvaniji. Nanizala nam bo utrinke iz vsakdana te nenavadne skupnosti, saj so Amiši znani po preprostem načinu življenja, oblačenju in zavračanju moderne tehnologije. So skeptični do tujcev in jih praviloma ne gostijo.
Vabljeni, vstopnine ni !
Mestna knjižnica - ob 19.00
potopisno predavanje po AVStTclliji
Ayana Pešec in Nevenka Mulej iz zavoda VINDOL bosta predstavili svoje popotovanje po Avstraliji, kjer sta spoznali življenje Aboridžinov, njihovo umetnost in folkloro. Njihove simbole sta prenesli na uporabne in okrasne keramične izdelke, ki jih izdelujeta v svojem ateljeju in si jih lahko ogledate v kotičku ustvarjalnosti v Mestni knjižnici Izola.
Sobota - 28. januar 2012
Kulturni dom Izola - ob 18.00
Komedija: “Lamor že orbo”(Ljubezen je slepa)
Režija: Denis Pitacco in Silvia Nardini.
Kino Odeon
26.1.12	18.00 Pisma Sv. Nikolaju / 20.30 Gospodinja Liffe po Liffu
27.1.12	18.30 Gospodinja Liffe po Liffu / 20.30 Pisma Sv. Nikolaju
28.1.12	18.00 Pisma Sv. Nikolaju / 20.30 Gospodinja Liffe po Liffu
29.1.12	18.00 Pisma Sv. Nikolaju / 20.30 Gospodinja Liffe po Liffu
30.1.12	18.30 Gospodinja Liffe po Liffu / 20.30 Pisma Sv. Nikolaju
31.1.12	18.00 Služkinje / 20.30 Policist
Mule, društvo za celostno bivanje razpisuje
javni anonimni likovno-literarni natečaj
za izdelavo motivacijskih razglednic z naslovom:
“ HRANA JE VRT ZA UŽIVANJE “
Razglednica mora izražati namen in poslanstvo projekta (asociirati mora na spodbujanje k pridelavi hrane, širjenju znanja, sodelovanju na vrtovih, pripravi shrankov). Nagrajena bodo 3 (tri) posamezna dela, ki ne morejo biti od istega avtorja.
Nagrade so udeležba na eni od delavnic na Irskem, v Veliki Britaniji in Nemčiji v času projekta do junija 2013. Organizacija nagrajencem krije stroške prevoza, bivanja in prehrane.
Podrobnosti o pravilih si preberite na spletni strani www.mule.si
70% popust
trgovina PLACER zapira svoja vrata zato pohitite.
Društvo prijateljev mladine Izola
•	ZIMSKA »ŠOLA NA POČITNICAH«
Spoštovani starši!
Tudi letos v času zimskih počitnic organiziramo varstvo otrok od 1. - 5. razreda OŠ. Varstvo bo potekalo v naših prostorih na Gregorčičevi 21 vsak dan od ponedeljka do petka od 7.30. do 15.30 ure. Organizirano bo tudi kosilo.
V	času varstva bomo izvajali različne delavnice, odšli na orientacijski pohod, se igrali, poskušali pa bomo (odvisno od vremena) čim več časa preživeti zunaj.
V	petek, zadnji dan počitnic, pa bomo odšli na sankanje na Sviščake, če bo sneg, seveda. Izlet bomo izvedli, če bo prijavljenih vsaj 20 otrok, cena pa je 15 EUR/osebo, v ceno je vključen tudi čaj in topli obrok. Prijave zbiramo na našem sedežu na Gregorčičevi 21 od ponedeljka do petka od 14. do 18. ure ali na telefon 040 38 55 29.Zadnji dan za prijave je petek, 10.2.2012.Vabljeni, da se nam pridružite!
•	MEDIA KLUB
V	mesecu marcu prične delovati krožek za učence višjih razredov osnovne šole in mladino, ki se zanimajo za nova ustvarjalna orodja. Spoznavali bomo digitalno kamero in računalniško obdelavo video posnetkov, fotografijo (digitalno in klasično), oblikovanje in pripravo teksta za tisk...
Srečanja bodo potekala v naših prostorih na Gregorčičevi 21, in sicer vsak ČETRTEK OB 17 URI
Vse informacije dobite na tel. 040 385529 ali 031775739.
Vabimo vas na otvoritev razstave
ZBIRKA “SO ART”
Apollonio Zvest, Cassetti Marino, Cimar Jure, Cobal Bogdan, Foltin Jože, Frelih Črtomir, Kastelic Janko, Kovač Ljerka, Ličen Krmpotic Mira, Lovko Erik, Matelič Janez, Numanka-dic Edin, Percan Milan, Pogačar Vojko, Slana France, Tadič Radoslav, Trobentar Andrej, Wang Huiqin
ki bo v četrtek, 26. januarja ob 19. uri v Galeriji Insula v Izoli.
Razstava bo na ogled do 15. februarja 2012.
Manziolijeva Palača
Vljudno vabljeni na odprtje fotografske skupinske razstave
OUR WORLD - NAS SVET
v petek, 27. januarja 2012, ob 19.00
Svet, ki nas obdaja, v svojem najširšem smislu sestavljenega ambienta iz živalskega, rastlinskega in človeškega, je predstavljen v 40 izdelkih članov društva ZEN Photoassociation. Fotografije se razvrstijo v predstavljanju krajev in ljudi najbolj oddaljenih delov sveta do bolj poznanih pokrajin in mediteranskih obrazov, ne da bi pozabili na divje živali in enkratne rastlinske posnetke. Utrinki našega sveta prikazujejo različna bčutenja in izkustva članov združenja, med seboj povezanih z veliko fotografsko strastjo, katero tokrat predstavljajo v skupnem mozaiku.
Galerija Herman Pečarič Piran
KATJA SMERDU
ROKA IN ZNAK
Pot žice in življenje besed žični objekti in kaligrafski zapisi
Galerija Alga
razstava ilustracij
/ Kristanov trgi
FULVIE GRBAC
Mestna knjižnica Izola
•	petek, 27. januar 2012 ob 19.00: predavanje »Enostavno do lepih sobnih rastlin«. Sobne rastline so lahko lepe že s skromno oskrbo, če znamo izbrati prave in jim zagotoviti ustrezne rastne pogoje.Predavala bo strokovnjakinja Kluba Gaia Loreta Vlahovič, ki bo udeležencem predavanja podarila revijo Gaia in setvene koledarje za leto 2012.
TORKOVA PRAVLJIČNA URA Potovanje se prične vsak torek ob 17. uri v Stekleni pravljični sobi. S seboj prinesite copatke.
NADALJEVALNI TEČAJ - 2. stopnja FRANCOSKEGA JEZIKA ZA OTROKE
za osnovnošolske otroke. Kako se kaj napiše in kako se kaj v francoščini pove, vas bo naučila knjižničarka Špela Pahor. Vabljeni vsako sredo od 15:30 do 16:30 v Stekleno pravljično sobo. Au revoir!
SREDIŠČE ZA SAMOSTOJNO UČENJE Središče za samostojno učenje je namenjeno vsem, ki se želite samostojno učiti ali izpopolniti svoje znanje s pomočjo multimedijskih programov,... info (05)6631-282.
BORZA ZNANJA IZOLA Vsakdo lahko nekoga nekaj nauči. Ali vsakdo ima neko znanje, ki ga lahko posreduje, deli z drugimi, nadgradi.info 05 6631 282 ali na spletni strani www.borzaznanja.si
•	Razstavljajo v mesecu januarju: Razstava likovnih del Martine Ljubič v tehniki olje na platnu. Razstava fotografij Črta Butula, trgank ki so jih izdelali varovanci izolskega VDC-ja, slik v tehniki olje na platnu Marjana Kralja, izdelkov iz volne in drugih naravnih materialov Irene Menih, orbice iz različnih materialov, raznovrstnih oblik in velikosti ter iz različnih obdobij, iz zbirke Janeza in Marije Janežič in gobleni Julije Lupine.
Zadnji hip
Izola je pobrala svoj avtomobil
Zapletom v zvezi s selitvijo prehospitalne enote ni videti konca, Najprej so protestirali v Zdravstvenih domovih, potem sta se jezila dva župana, nato je zarobantilo še ministrstvo in končno je Zdravstveni dom Izola iz formacije Centralne urgentne službe umaknil vozilo, ki ga je prispeval za boljše delo te službe.
Zdravstveni dom (ZD) Izola je pred dnevi umaknil reševalno vozilo iz Centralne urgentne službe (CUS), s tem pa se je vnel spor med njimi in ZD Koper. Slednji Izolanom očitajo rušenje CUS-a in napovedujejo celo tožbo proti njim, saj naj bi s tem kršili pogodbo, ki so jo tri obalne občine (v projektu sodeluje tudi ZD Piran) podpisale ob ustanovitvi CUS.
Umik reševalnega vozila je po mnenju direktorja ZD Koper Matevža Ravnikarja odgovor na premestitev prehospitalne enote (PHE) iz Izole v Koper. To so sicer storili kljub nasprotovanju drugih dveh zdravstvenih domov - v projekt je vključen še ZD Piran, a so jo po besedah Ravnikarja pripravljeni preseliti nazaj takoj, ko bodo v izolski bolnišnici zagotovljeni osnovni pogoji, ki trenutno niso. Opozoril je, da PHE nikoli ni bila del CUS-a in da v mesecu dni po selitvi v Koper niso dobili še nobene pritožbe, da je selitev vplivala na odzivnost službe. ZD Izola je obtožil rušenja CUS-a in zoper njih napovedal tožbo, v kolikor se položaj ne razreši do naslednjega tedna.
»Imamo dva izhoda. Eno je, da s tožbo izsilimo odlok s strani sodišča o povrnitvi prvotnega stanja do končne sodbe. Vendar je na to treba čakati skoraj en mesec, kar pa je preveč v tako nevarni situaciji. Zaradi tega razmišljamo, da bi v Kopru organizirali dežurno službo kot nekoč v prostorih na Bonifiki in tako zagotovili vsaj varnost Koprčanov,« je Ravnikar pojasnil za Radio Koper. Osnovni problem vidi v tem, da so v ZD Izola z umikom vozila kršili pogodbo, ki so jo podpisali ob ustanovitvi CUS-a, ta pa prepoveduje organizacijske spremembe brez soglasja vseh treh zdravstvenih domov.
-I
T 4	$ 0
• ¥
Reševalci na otvoritvi nove reševalne postaje v Izoli
Za-govor pogleda: Filozofija fotografskega pogleda
V mesecu kulture vas Mestna knjižnica Izola vabi na predstavitev knjige Za-govor podob: Filozofija fotografskega pogleda. Knjiga ponuja inovativni preplet fotografij Mateja Peljhana in Jureta Kravanje z razmisleki o naravi fotografiranja, o fotografiji kot umetnosti, o fotografu kot subjektu umetnosti, o vlogi umetnosti v sodobnem svetu, o etiki pogleda, o logiki zaznavanja, estetike in interpretiranja konkretnih fotografij. Dr. Dušan Rutar, filozof in psihoanalitik, izhaja pri razmišljanju zlasti iz del francoskih avtorjev, ki so pisali o fotografiji in umetnosti. Knjigo bodo predstavili Dušan Rutar, Matej Peljhan in Jure Kravanja.
Vljudno vabljeni v četrtek, 2. februarja 2012 ob 19.00 v čitalnico Mestne knjižnice Izola.
Vstop je prost.
V	Izoli na nasprotnem bregu
V	Izoli trdijo drugače in pravijo, da oni CUS-a ne rušijo, ker naj bi bila za urgentne primere odgovorna ravno PHE. Direktor tamkajšnjega zdravstvenega doma Evgenij Komljanec je izpostavil, da je s strani koprskega javnega zavoda prihajalo do zlorab in so morali nuditi prevoze njihovim zdravnikom, ki bi jih pravzaprav morali zagotoviti koprčani. »Prihajalo je do določenih zlorab z njihove strani. Mi enostavno nočemo več zagotavljati, niti ne želimo biti odgovorni za stvari, ki jih oni počnejo. Zato naj oni sami vozijo svoje zdravnike tam kjer oni hočejo,« je povedal medijem. Po njegovem zagotovilu bo vozilo še vedno na voljo, če bo prišlo do nujnih situacij. Ena taka je bila že včeraj, ko se je vozilo PHE pokvarilo, nadomestilo pa ga je ravno reševalno vozilo iz Izole.
Težavno sodelovanje
Po besedah direktorja ZD Izola imajo težave s sodelovanjem z vodstvom koprskega zdravstvenega doma tudi v izolski bolnišnici in ZD Piran, kar je razlog za petkov sestanek, ko se bodo direktorji teh treh ustanov pogovarjali o načinu nadaljnjega sodelovanja z Matevžem Ravnikarjem.
Igor Černe - Obala.net
Društvo prijateljev mladine je prejšnji konec tedna pripravilo tradicionalno iskanje izolskega zaklada. Gre za skupno igro otrok in staršev, ki po mestu iščejo skrite kotičke in lepote. Veliko so jih našli.
KI CE NAM CA CA CE NAM KI
Rubrika je namenjena aktivnim bralcem, ki želijo svoja razmišljanja in ocene aktualnega dogajanja v Izoli in širše deliti z bralci Mandrača in Izolani nasploh, pri tem pa spoštujejo temeljno novinarsko etiko in so hkrati zanimivi za širše bralstvo.
V	Izoli imamo našo knjižnico, ki je meni ne drugi, ampak kar prvi dom. Osebje v knjižnici je tako odlično, da ji daje tisto vrednost, zaradi katere je tako dobro obiskana in mnogokrat zmanjka prostora na raznih prireditvah.
Naša knjižnica bi si prav gotovo zaslužila boljšo lokacijo, kot pa to v blokovskem naselju - tudi zgradba zanjo bi bila primerna podobni kot je Manziolijeva ali Besenghijeva palača, takih objektov, žal ni na razpolago. V preteklosti pa, oni, ki so imeli »platno in škarje« niso razumeli, da na vrhunske predstave ne moreš priti v raztrganih kavbojkah.
Da je knjižnica, kljub nenavadni umeščenosti v prostor središče prijaznosti, ni niti malo čudno, saj je Izola na slovenski obali središče prisrčnosti, dobrovoljnosti različnih ljudi, ki tu radi živijo in so v glavnem nasmejani, kljub temu, da cel svet vpije o hudih časih, ki so in še prihajajo. Mi izolski ljudje pa vemo: narava bo še naprej rodila dobrote, le razdelitev bo morala biti drugačna.
Da so prebivalci Izole prijetni ljudje, kaže tudi to, da so naši »viken-daši« - kot jih imenujemo - zadovoljni, saj radi preživljajo proste dni med nami pa tudi nedeljskih obiskovalcev je čedalje več, vsaj jaz tako vidim.
V	knjižnico zahajam redno, skoraj vsak dan, na predavanja pa obvezno, saj želim pridobivati tisto nekaj, kar do tega trenutka še nisem vedela in to nekaj posredovati onim, ki nimajo možnosti udeležbe predavanj. Večina predavanj je zelo dobrih, odličnih, kar se kaže po prisotnosti poslušalcev iz Kopra, Lucije itd, kdaj pa kdaj, na srečo, zelo redko se pojavi kak »učitelj modrosti«, ki povzroči neprijetne občutke, čeprav njegovih besed ne jemljemo osebno. »Neprijeten učitelj modrosti« začne svoj nauk s sprehodom po Izoli, kjer galebi kričijo kot srake, si zaradi zavisti kradejo hrano iz kljuna, sreča dva vinjena moška, ki se prepirata in kričita zaradi nepomembne tekme, pred njegovim predavanjem se postavi možakar na vhodna vrata zato, da lahko odide, če mu predavanje ne bo všeč (ja, zakaj je pa sploh prišel - komentira modrec -) in tu se vprašam: kako je meni tu v Izoli tako prijetno, če pa ta gospod ni opazil nič lepega?, modrec razvija še naprej modrosti, kot: kjer je ženski svet brez potrebe zahteval enakopravnost; »prostor se čisti« reče (ko oni, ki jim je dovolj poslušanja, odidejo), porod je popolnoma neboleč -bolečine so le v ženski glavi (čeprav sam še ni rodil), kako mi (začutim, da sem omejena) živimo po vzorcih staršev in tako ne napredujemo (verjetno je on zato tu, da bo te vzorce s »trdo roko« spremenil v nekaj čudovitega?) itd. itd....
Večina nas je vzdržala do konca potem, med potjo in na pijači smo se pogovarjali, izmenjavali mnenja, in v glavnem je bila pri večini izrečena beseda: katastrofa. Bilo je tudi nekaj mnenj, da je bilo simpatično in v redu.
Eros (iz knjige PSI) bi rekel: popolni svet. Strinjam se z njim in klanjam se modrosti in znanju.	Dragica Fičur
Isola: approvato il bilancio di previsione 2012 del comune
A maggioranza di voti, ma senza nessun contrario, il Consiglio Comunale di Isola, presieduto in seduta straordinaria dal sindaco Igor Kolenc, ha approvato il bilancio di previsione per il 2012 per un totale di quasi 23 milioni di Euro.
Anche Topposizione, che pure hapre-sentato invano tutta una serie di emen-damenti, alla fine non se Te sentita di votare contro il documento finanziario per 1 ’ anno in corso, preferendo astener-si. Decisione, probabilmente, dovuta anche al difficile momento politico ed economico che sta attraversando tutto il Paese, ancora sempre senza governo. Sostanzialmente positiva la posizione dei consiglieri Italiani che - come rilevato da Silvano Sau nella dichiarazione di voto finale - vedono assicurati i mezzi finanziari prece-dentemente concordati per le proprie necessita e ammontanti a circa 328 mila Euro. Nel corso del dibattito sul documento, inoltre, sono State inserite nei vari capitoli del bilancio anche alcune iniziative di carattere cultura-le che certamente caratterizzeranno il 2012, ma contribuiranno anche a diversificare Pofferta culturale locale e incentivare la promozione turistica del la citta. Tra queste, alcuni importanti anniversari storici di Isola, proposti dalla nostra Comunita, ma che, per la concreta realizzazione dei relativi calendari, sono stati chiamati in causa anche altri soggetti pubblici comunali. Cosi per 1 ’ SOO.esimo anniversario della prima scuola pubblica, per il 1080. esimo della prima menzione storica della nostra citta e per il 930.esimo della Chiesa isolana che si richiama al patrono San Mauro. Il bilancio comunale 2012, prevede poco meno di 23 milioni di Euro di entrate complessive, delle quali circa 15 milioni e mezzo assicurati da entrate correnti e altri 11 milioni e 200 mila da entrate fiscali. In riduzione di quasi un terzo il ricorso alPindebitamento con un sostanziale aumento delle risorse destinate allo sviluppo e ai progetti europei. Le uscite non dovrebbero superare di molto un disavanzo superiore al mezzo milione di Euro. In chisura, il Consiglio Comunale, senza dibattito ha approvato alPunanimita il programma annuale delle attivita sportive del Comune per Panno 2012, proposto e presentato ai consiglieri dal direttore del Centro per lo šport, la cultura e le manifestazioni di Isola, Boris Požar.
Di tutto e di piu...
Noi che abhiamo una certa eta, e questo non ce lo toglie nessuno, un in-truglio politico come quello che si sta svolgendo attualmente in Slovenia non ce lo saremmo mai immaginati. Come si diceva una volta: di tutto e di piu. Fino a questo momento, tuttavia, sperando che non succeda ancora qualche girotondo (questa volta a carico delpartito deipensionati), farse entro i tempi štab Uiti, e messo da parte il Presidente della Repubblica, riu-sciremo ad avere un nuovo governo! Certo non quello che, a maggioranza di voti, avrebbero preferito gli elettori. Certo non quello che - come suo dovere - aveva pronosticato e supportato il Capo dello Stato. Ma, si sa, lapolitica e anche l ’arte delpossibile: bastapensarci in tempo e muovere qualche passo nella direzione giusta.
I colleghi, durante queste giornate di passione politica (si fa per dire), mi stanno esortando a non fare previsioni almeno fino a sabato. Con i pensionati di mezzo (non quelli reali, quelli che vivono della propria pensione, ma chi si sente autorizzato a rappresentarli in Parlamenta e al Governo grazie ad una mandata di voti), pud ancora succedere di tutto. In fando l 'alibi che hanno escogitato e quello giusto. In un momento di grave crisi economica non e il momento per andare ancora una volta ad elezioni anticipate - quindi venga il governo che, altrimenti, dovrebbe trovarsi ali 'opposizione.
A questo punto, mi viene spontanea una domanda: ma chi ha vinto il governo per quei maledetti due voti che sarebbero bastatiper avere la maggioranza, saprd congratularsi adeguatamente con chi del proprio comportamento, ligio ai principi minoritari, ha fatto quasi una religione?
Silvano Sau
Non c ’e piu religione
Sull 'ormai molto popolare motivetto: “Era molto meglio quando era peggio ”, uno di questi giorni ci ha fermato m nostro conoscente per farci la seguente domanda: “Che differenza passa tra H nostro ex Socialismo d’autogestione e Vattnale, sem-pre nostro, pseudo capitalismo? ” Onestamente slamo rimasti sorpresi e senza una immediata risposta in tasca. In tale situazione non ci e rimasto altro che chiedere a lui delle delucidazioni. Ci ha detto: “Nel Socialismo d’autogestione erano in tanti, quasi tutti, a rubare, pero rubavano poco: qualche foglio di carta, qualche matita, qualchepiccolo attrezzo, qualchevite, qualche ortaggio, qualchefrutto, qualchebirra, qualche bicchierdivino. ”Insomma, detto allanostrana, eranodei: “tambagaline”. Neli 'attuale nostro capitalismo, invece, sono in pochi a rubare, perd rubano tanto: milioni di euro, si appropriano di terreni e di tutto quanto su questi e stato costruito dai “tamba galine ”, di fabbriche intere. Perd, tanto i primi quanto gli ultimi hanno qualcosa in comune: non sono perseguitati dalle forze delVordine. Strano, no?
Gianfranco Siljan
Quiproquo per divertire il pubblico di Isola
La compagnia teatrale “Quei de scala santa” ha presentato al teatra di Isola una commedia in dialetto triestino di Marisa Gregori e Silvia Grezzi Quiproquo, tratta da un’idea diAldo Nicolaj. Si tratta di uno spettacolo ben ritmato e ricco di colpi di scena che non ha mancato di divertire il pubblico in sala.
La vicenda si svolge in una fa-miglia di ladri e malviventi che credono d i aver portato a termi ne un colpo grosso, ma gli esecutori non si rendono conto di avere dei “concorrenti” che li spiano e voglionoaggregarsiperdividere il ricavato delle malefatte. Oltre allecontraddizioni dei personag-gi, a volte cinicie decisi a tutto, a volte molto umani nelle proprie debolezze il lavoro tratta le contraddizioni della societa, con i suoi eccessi e le sue debolezze. In fin dei conti i governi che mettono in galera i ladri, rubano pure essi. Non mancano situazioni ricche di humor e vivacita create da equivoci e argomentazioni assurde. Buona la resa della compagnia, composta da dilettanti che hanno retto bene i veloci ritmi di recitazione tipici di questo genere di teatro. La regia e di Silvia Grezzi, le scene di Diego Mele e Bruno Driussi. Hanno interpretato Quiproquo, in ordine di apparizione: Paolo Massaria, Sabrina Gregori, Stella Sgherla, Ruggero Torzullo, Julian Sgherla e Marinella Piccoli. Il lavoro ha aperto la 27.esima stagione del teatro dialettale triestino promossa dalPArmonia. Lo spettacolo presentato ad Isola e stato organizzato dalla Comunita degli italiani Pasquale Besenghi degli Ughi.
Emil Zonta apre le “Serate davanti al camino”
Presentato negli spazi della trattoria “Istra - Istria”, il nuovo volume di Emil Zonta, intitolato “Moč kletve, moč molitve” (la torza della maledizione, la forza della preghiera), editodallacapodistriana“Libris”. 11 libro, che ha riscosso un notevole interesse in Regione, si presenta come la continuazione deli'opera prima di Zonta, intitolata “Od Svetega Duha nazaj - A San Spirito e indietro”, pubblicata nel 2009.Comenel suo predecessore, il nuovo volume di Emil Zonta ripercorre le vicissitu-dine storiche che hanno interessato un piccolo paese delPentroterra istriano, ovvero San Spirito nei pressi di Pinguente, nelPimmediato secondo dopoguerra. 11 libro, ricco di documenti storici, ripercorre il periodo che va dal 1945 alla seconda meta degli anni ‘50. Un periodo buio, caratterizzato da alcuni tragici eventi come le deportazioni e le persecuzioni politiche e religiose perpetrate dal regime comunista jugoslavo. Peccato che 1’opera in questione sia disponibile soltanto in lingua slovena. Stando a quanto riferitoci dalPautore, latraduzione del testo in lingua italiana non avverra sicuramente a breve. La serata, ha dato via al ciclo di incontri culturali organiz-zati per il secondo anno consecutivo dal circolo Culturale e Sportivo “Istra - Istria senza confini”. La rassegna prevede incontri settimanali con personaggi di spicco della regione, sino al 26 maržo prossimo. L’appuntamento con le “Serata davanti al camino” e fissato per ogni lunedi alle ore 19, negli spazi della trattoria “Istra - Istria” nel centro di Isola.
II Mandracchio,/og/zo della Comunita italiana di Isola Caporedattore responsabile: Andrea Šumenjak
Redazione: C. Chicco, M. Gregorič, M. Maurel, S. Sau, G. Siljan, R. Siljan, A. Šumenjak Sede: Piazza Manzioli 5, Isola, Slovenia
tel.,fax: (+386 5) 616 21 30, 61621 32, sito Internet: www.ilmandracchio.org
(Ilgiornale e iscritto nel Registra dei media del Ministero per la cultura della Repubblica di Slovenia al No. 1143.)
ATTIVITA
COMUNITARIE
Manifestazioni culturali
Venerdi, 27 gennaio 2012, ore 19.00, Pa-lazzo Manzioli
Inaugurazione della mostra fotografi ca intitolata “Our vvorld - Il nostro mondo” delPAs-sociazione “Lo Zen e il tiro con Parco” . Organizzazione: CAN di Isola.
Sabato, 28 gennaio 2012, ore 18.00, Časa di Cultura
L’AMOR XE ORBO - commedia brillante di Denis Pitacco, tratta da una vecchia scenetta di Angelo Cecchelin, presentata dal Gruppo Grandi del Ricreatorio Padovan. Regia di Denis Pitacco e Silvia Nardini. Organizzazione: CI Dante Alighieri, Circolo Amici del Dialetto Triestino di Trieste.
Biblioteca D. LOVISATO
lunedi, martedi e giovedi: 10.00 - 13.00. Mercoledi e venerdi: 16.00 - 19.00. Sala di lettura - dal lunedi al venerdi: 17.00-20.00.
Aula INFORMATICA
Aperta al pubblico previo accordo con il responsabile.
AVVISO
Il gruppo filodrammatico “Piasa picia” della Comunita degli Italiani Pasqua-le Besenghi degli Ughi sta mettendo in scena una commedia del reg ista Ruggero Paghi ambientata negli Anni ‘50. Per il realizzo del lavoro, il gruppo avrebbe bisogno di costumi delPepoca quali abi-ti da donna e uomo - gonne, pantaloni, giacche da uomo e donna, tailleur, scarpe da donna, cappelli da uomo e donna - e accessori personali - occhiali, borsette, guanti, giarrettiere, ombrellini, bastoni da passeggio, valige di cartone e sirnih. Pertanto, la Compagnia prega tutti co-loro che fossero in possesso e volessero prestare i suddetti capi d’abbigliamento e oggetti di contattare il gruppo al numero telefonico 05/6162-134 o 041/685-432 o personalmente ogni mercoledi, orario di prove, dalle ore 19 alle 20.30, a Palaz-zo Manzioli. Naturalmente, a tournees concluse (dicembre 2012), il tutto verra restituito ai legittimi proprietari.
Si dice e non si dice
Qualche parolinaa riguardo del sostantivo “nome”. Non e bello sentir dire: a nome di mio nonno; una donna a nome di Giusep-pina. E piu bello sentire: in nome di mio nonno; una donna di nome Giuseppina; o semplicemente: chiamata Giuseppina. Non si dica: fai pure il mio nome. Ma: segnala pure il mio nome... Importante che sia ben segnalato.
G.S.
Predzadnja
Naš bralec, ki redno vozi mimo cerkvice sv. Jakoba na Šaredu je ob spomeniku padlim borcem opazil nenavaden porisan kamen in ko si ga je pobliže ogledal je vedel še manj kot prej. Ali zna kdo od vas pojasniti, kaj naj bi pomenil omenjeni napis in kaj počne ob spomeniku žrtvam pohoda velike nemške enote, oktobra 1943, proti Pulju. Vsakega pojasnila bomo veseli.

V spomin
Marijo Andrijaševič
07.12.1938 - 12.01.2012
Marijo se je rodil v sončni Makar-ski v Dalmaciji, ki jo je vedno nosil v srcu, zato je veliko svojega prostega časa preživel v svojem rojstnem kraju. Na svoj rojstni kraj ga je vezal tudi njegov brat - dvojček Nikša, ki je živel v Makarski, saj sta bila stalno v stiku Otroštvo je preživljal v času 2. svetovne vojne. Po končani osnovni šoli se je vpisal v Srednjo električno šolo v Splitu jo končal in se izobrazil za elektrotehnika.. Po končani srednji šoli se je za kratek čas zaposlil, vendar sta ga starša zaradi nadarjenosti napotila študirati v Ljubljano. Vpisal se je na Elektrotehnično fakulteto Ljubljana in diplomiral kot dipl. elektro inženir. Že od otroških let se je ukvarjal z športom. Tudi med študijem v Ljubljani je igral nogomet za razne takratne nogometne klube tako, da se je bilo to del preživetja.. Svojo življenjsko sopotnico Mileno si je izbral v Sloveniji in z njo ustvaril družino. Rodila sta se mu dva sinova Robert in Damir.
Na Obalo se je preselil leta 1970 in se zaposlil na Pošti Slovenije v Kopru poznejši Telekom Slovenije kjer je dočakal upokojitev.. V Krajevni skupnosti Korte je začel sodelovati leta 1990, ko je kot član Gradbenega odbora za izgradnjo telefonije na podeželju , zelo veliko prispeval za razvoj telefonije na našem območju - podeželju Občine Izola.
Krajani smo ga spoznali kot veselega vedno nasmejanega človeka z veliko voljo do življenja. Najljubši šport mu je bil nogomet. Zato smo ga leta 1993 izvolili za predsednika Nogometnega kluba Korte. Pod njegovim vodstvom se je dogradil nogometni stadion na Maliji za NK Korte z vsemi potrebnimi objekti..Z izgradnjo stadiona smo pridobili licenco za tekmovanje na državnem nivoju. Dosegli smo tudi največji tekmovalni uspeh v zgodovini kluba saj smo se v sezoni 1999/2000 uvrstili v 2 .SNL. Leta 2005 smo igrali v četrt finalu Pokalnega tekmovanja Slovenije. V četrt finalu smo igrali v Mariboru z NK Maribor, ki nas je z veliko težavo premagal 1:0, kar je bilo veliko presenečenje saj so tem poročali vsi športni mediji. Poleg nogometa je Marijo imel radi tudi balinanje, saj si je na Baredih kjer ima posestvo uredil balinišče kjer smo njegovi prijatelji in znanci, z njim, preživeli veliko nepozabnih druženj, ki so se vedno končala z pesmijo. Veliko je prispeval pri reševanju skupnih problemov v KS Korte.. Aktiven je bil na področju športa, vendar je rad pomagal tudi posameznikom pri reševanju osebnih problemov.
Vedno je bil dobre volje, nasmejan, optimist z velikim srcem. Bil je srečen, da je nekomu podaril ali podelil kar je imel, zato smo ga imeli radi in ga spoštovali vsi, ki smo ga poznali.
Za svoja dejanja in odnos do nas ga bomo vedno nosili v svojih srcih, mislih in ga ohranili v lepem spominu..
Upravni Odbor NK Korte Avtoplus.
MALI OGLASI
Novi oglasi so označeni polkrepko.
Nepremičnine
PRODAMO
-	Na sončni legi Livad prodam stanovanje (63m2) v 1. nadstropju. Tel.: 041447 254
-	PRODAMO parkirno mesto v II. kletni etaži TPC LIVADE, Jagodje, v izmeri 16.71 m2. Cena po dogovoru. Tel. 05 6401250.
NAJAMEMO
-	V Izoli najamemo 3 sobno stanovanje za daljše obdobje.tel 031 866 722
-	Dvočlanska družina najame stanovanje v Izoli ali Kopru. Tel.: 031 295 156
-	Urejena 4 članska družina najame v stanovanje v Izoli za daljše obdibje. tel 051 341 907 ODDAMO
-	Za daljše obdobje oddam dvosobno stanovanje v centru Izole. Informacije na tel. 051 202 961.
-	Novo, opremljeno enoinpol sobno stanovanje v Izoli takoj oddam paru brez otrok. Več informacij tel. 041 884 573
-	V centru Izole oddam dvosobno stanovanje. Informacije na tel. 031 265 523.
-	V centru Izole oddam novejše dvosobno stanovanje. Najemnina 400 Eur. Tel.: 041 249 783
-	Prodamo svetlo in prostorno 3s stanovanje (76 m2) v pritličju bloka, blizu trgovsko poslovnega centra na Markovcu. Stanovanje ima parkirišče ob bloku. Cena: 135.000 EUR. Informacije: 040 457 951
-	Na Ljubljanski ul, v neposredni bližini Manzolijevega trga, oddamo poslovni prostor skupne površine 140 m2. Poslovni prostor se nahaja v treh etažah. Cena: 500,00 EUR 051-634-390
-	Na mirni lokaciji v Jagodju oddam 1-sobno stanovanje (38m2). Stanovanje je v hiši, je na novo umeščeno in opremljeno. Najemnina je 350 EUR mesečno. Več informacij na 041-536-549.
Vozila in plovila
-	Prodamo avto Daevvo - Lanos 1,5, modre barve, letnik 2000. tel 040 982 173
-	Prodam pasaro z zunanjim motorjem Tomos 18. Informacije na tel.: 031 613 494
Razno
-	Privoščite vašim starejšim svobodnejše gibanje. Poceni prodamo akumulatorski vo-ziček-tricikel za invalide, tel 041 613 299
-	Praznimo klet. Vino (refošk in malvazijo) prodajamo po 1 Euro za liter. Prodamo tudi večstolitrske plastične posode primerne za vinarje ali ribiče. 041 613 299
-	60 litrov žganja (tropinjevca) prodam po ceni 5Eur za liter. Tel.: 041 676 541
-	Elektični drobilec vej za kompostiranje, ugodno prodam. Tel. 041 721 220
Delo
-	Gostilna Istra zaposli natakarja/natakarico. Tel: 041/345605
-	Nudim pomoč v gospodinjstvu pri likanju in čiščenju. Tel. 041 821 569
-Zaposlimo Ž (blagajničarko , V.stopnja izobrazbe) delo je troizmensko za določen čas s poskusno dobo. Prijave pošljite na email: casino.izola@siol.net.
-	Vas zanima delo v igralništvu, delovno mesto INTERNI NADZORNIK(m/ž). Pogoj je: zaključena V.stopnja ali višja strokovna izobrazba,znanje italijanskega jezika,pošljite vaš življenjepis po elektronski pošti na naslov casino.izo-la@siol.net.
-	Iščem delo kuharja ali natakarja. Pokličite na tel.: 070 530781
-	Nudim pomoč pri opravljanju vrtnarskih del. tel. 040 233 702
PODARIMO
- Podarimo jogi (200 x 200 cm), za prevoz poskrbite sami. tel 031 572 110
Listina o prijateljstvu in sodelovanju
Člani Prostovoljnega gasilskega društva Korte in Loga pod Mangartom že vrsto let gojimo pristne in iskrene prijateljske odnose in se med seboj večkrat družimo. Na povabilo članov PGD Log pod Mangartom smo se v soboto 14.01.2012 udeležili njihovega ljubilejnega 100. občega zbora. Ob tej priložnosti smo v znak spoštovanja drug do drugega svečano podpisali listino o prijateljstvu in sodelovanju, ki temelji na osnovi obojestranske pripravljenosti razvijanja in ohranjanja strokovnosti, solidarnosti, ohranjanja tradicije gasilstva, sodelovanja, izmenjave izkušenj s področja gasilstva in prijateljstva. Listino so svečano podpisali predsednik PGD Log pod Mangartom Igor Černuta, poveljnik Drago Černuta ter predsednik PGD Korte Dušan Grbec in poveljnik Elvis Vuk.
Člani obeh društev in povabljeni gostje so podpis listine nagradili z bučnim aplavzom in odobravanjem.Ta svečan in zelo pomemben dogodek sta pozdravila tudi podžupan občine Bovec ter predstavniki Gasilske zveze Bovec.	Zlatko Kristančič, tajnik PDG Korte
NLB Premijsko varčevanje
Poslovalnica Izola Trg republike 3 Tel.: 05 663 06 00
nlbO
www.nlb.si/premijsko-varcevanje
130-krat je daroval kri
Rajko Ubiparipovič iz Izole je gotovo eden slovenskih rekorderjev med krvodajalci, saj je prejšnji teden že 130-tič daroval kri. Rekorder si seveda zasluži pogovor in naslednji četrtek ga boste že lahko prebrali v Mandraču.
Pri Vladimirju (po starem bi rekli pri Danilom) oziroma v gostilni Sidro so za mizo sedli trije, ki se na nogomet in okolico šw kako spoznajo. Amir Ružnič je verjetno povabil Zlatka Zahoviča in Mirana Pavlina, pogovarjali pa so se o tem, kam bo šel kateri od igralcev. Informacije smo zadržali zase, dodali pa smo Vladimirja Godino, ki se na fotografiji zdi nekam majhen. Kriv je fotograf.
.-LETOS SE ..MENDA... IZOLSKEMU TUKIZMU LETO n?E... NAT 51 SILO VEČ FKOMOCIJ.. VEČ FONUDBE.. VEČ NOČITEV... SAMO DOSEČI JE TREBA ..DA BODO TURISTI VEČ FOTKOSlLi...
-NIČ LAŽJfti... ..BODO M DVKNILI CENE...
Golobom se ne piše dobro. Pred dnevi so v Piranu izrekli prvo globo občanu, ki je krmil golobe v mestu in podobne odloke imajo še marsikje po Sloveniji pa tudi v drugih mediteranskih mestih. V društvih za zaščito živali nasprotujejo takemu odnosu do ptic, tudi orintologi niso navdušeni, dejstvo pa je, da krmljenje golobov na prostem ni moteče, medtem ko je zbiranje velikega števila ptic v mestih lahko moteče zaradi množice iztrebkov. V Izoli sicer odlok še ne prepoveduje krmljenja ptic, vendar so pobude po takem določilu v veljavnem odloku, vse pogostejše.
Nenavaden stroj na fotografiji je sicer povsem normalen stroj za vrtanje, ki ga uporabljajo pri geoloških raziskavah zemljišč. Pred dobrim letom smo ga videli na nesojenem zemljišču za garažno hišo pri pošti, zdaj pa so geologi prišli na traso bodoče hitre ceste od Jagodja do Lucije. Ne da bi kdo od lastnikov zemljišč kaj vedel so prišli in zavrtali. Seveda smo takoj povprašali s kakšnim nalogom in dovoljenji to počnejo a so nas napotili na višje inštance. Prav, pa bomo tam poiskali odgovor, čeprav že vemo, kaj bodo rekli.
Vse je po terminskem planu za gradnjo hitre ceste. Tako je to.