Od 1. dot. dal|«
naročnina mesečno BO din. za inozemstvo 50 din — nedeljska izdaja celoletno 00 din, ta Inozemstvo 120 din.
Uredniitvo: Kopitarjeva uL 6/DL TeL 40-01 de 40-05
SLOVENEC
Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika,
Cek. raftj LJubljani, 6L 10.(150 za naroi-nlno ln itev. 10.349
ta Inanrata Oprava. Kopitar^
jeva olirj 8 TeL 40-01 do 40-05 Podrui.1 Maribor. Celje, Ptuj. Jesenice, Kranj, Novo menlo.
Trbovlj«
Italijanske čete povsod vdrle na grško ozemlje
italijansko uradno vojno poročilo št. 320
Nekje v Italiji, 22. aprila. Štefani, s. Uradno poročilo št. 320. glavnega stana italijanskih oboroženih sil pravi:
Na grškem bojišču našo čete neutrudno nadaljujejo s svojim zmagovitim pohodom in so povsod prekoračilo albansko meje ter vdrle na sovražno ozemlje. Letalstvo jc z več ko 400 lovskimi letali in bombniki ter bojnimi letali in strmoglavci brez presledka nadaljevalo z obstreljevanjem umikajoče se grške vojske. Motorizirane kolone, prevozo in čete na pohodu so zadevale bombe in povzročile sovražniku ogromne izgube. Prav tako so bila bombardirana pristanišča Preveza, Arta, Kri in Paxos in so bile poškodovane pristaniške naprave in sovražne ladje. En parnik jc bil zažgan.
Dne 20. in 21. aprila so nemški oddelki v srednjem in vzhodnem delu Sredozemskega morja napadli dve sovražni sprem-
ljavi in so potopili cisternsko ladjo z 8000 tonami in parnik srednje tonaže. Drugi parniki so bili poškodovani. Naši bombniki so v Sudi zadeli z bombami sovražne ladje v pristanišču in naprave v tem okolišu. Parnik srednjo tonaže jo bil potopljen.
Scvorna AIrika: Delovanje topništva in patrol pri Tobruku, kjer smo zajeli nekaj ujetnikov po ločenih poskusih izpada sovražnih tankov. Na vzhodu od Solluma jc bila odbita sovražna kolona, ki so jc hotela približati našim postojankam in jo imela hude izgube. Včeraj zgodaj zjutraj so sovražne letalske in mornariške silo izvedle bombardiranje Tripolisa. En sovražni bombnik je bil sestreljen.
Vzhodna Afrika: Sovražne kolone, ki nastopajo proti našim postojankam v odseku pri Desicu, so bile odločno odbite z našimi protinapadi.
Kr. Civilni Komisar v škofijskem dvorcu
V ponedeljek dopoldne je Kr. Civilni Komisar vrnil obisk Ekscclenri Mons. Rozmanu, ljubljanskemu knczoškolu v škofijskem dvorcu.
Kr. Civilnega Komisarja, pred katerimje šla inotociklistična štafeta, a spremljali so ga funkcionarji in častniki, so sprejeli pri vhodu škofijskega dvorca predstavniki stolnega kapitlja in ga peljali v prostore knezoškofa. Kr. Civilni Komisar sc je zadržal z Ekscelenco knezoškofom v prisrčnem razgovoru.
Po istem ceremoniclu jc g. Kr. Civilni Komisar zapustil škofijski dvorec in sc vrnil na Kr. Komisariat.
Nemško vojno poročilo
Nemške čete dosegle Janino, zasedle Lamo in Volos na
Grškem
Berlin, 22. aprila. DNB. Vrhovno povelj- . Nad nemškim državnim ozemljem ni bilo niti sivo nemške vojske poroča:	| podnevi, niti ponoči nobenih bojev.
Pri bojih v južni Srbiji se je zlasti odlikoval poročnik Koster v bojnem letalskem izvidniškem poletu.
Stotnik Yoppin je dosegel svojo 40. letalsko zmago.
Dne 13. aprila se je posebno odlikoval podporočnik strelskega bataljona Hornberg, ko je s svojim posegom v sovražnem ognju preprečil, da bi sovražnik pognal v zrak devet mostov.
Letalstvo je včeraj v grških vodah s posebnim uspehom napadlo sovražne ladje, ki so bile pripravljene za odvoz z grškega ozemlja bežečega angleškega ekspedicijske-ga zbora. Bojna letala so potopila — kakor je bilo deloma že objavljeno — šest natovor-jenih ladij s skupno 31.000 tonami in so poleg tega več ladij tako hudo poškodovala, da se lahko računa z izgubo še drugih ladij.
V	Grčiji so nemške čete nadaljevale s prodiranjem čez gorovje Pindus proti zahodu, dosegle mesto Janino in tako glavno oporišče za umik na italijansko-grškem bojišču bojujočega se sovražnika. Italijanske sile so s severa zasledovale še pogosto trdovratno se bojujočega sovražnika.
Od Larisse so nemške čete vkljub razdrtim cestam prodrle daleč na jng in so zasedle mesto Lama (Lamia). Jugovzhodno od Larisse ležeče pristaniško mesto Volos je bilo po strtem sovražnem odporu zasedeno.
Na grškem bojišču je sovražnik izgubil 11 angleških lovskih letal vrste »Hurricane« v letalski bitki, pet nadaljnih letal iste vrste pa je bilo uničenih v nizkem napadu na letališču Agrinion.
V	s e v e r n i Afriki je bil sovražni napad na Sollum in istočasni poskus izkrcanja pri Bar-diji odbit, in sicer s hudimi izgubami za sovražnika. Nekaj sovražnih vojakov je bilo ujetih. Ponovni poskusi izpada sovražnih tankov pri Tobruku so propadli. Nemški in italijanski strmoglavci so tod z dobrim učinkom bombardirali tri velike trgovske ladje, od katerih je ena zgorela.
Močni oddelki bojnih letal so ponoči ob lepem vremenu zopet napadli pristanišče Plymouth, in sicer z rušilnimi in zažigalnimi bombami. Nastali so veliki požari v ladjedelnicah in skladiščih, kakor tudi močne eksplozije. Drugi uspešni letalski napadi so veljali pristanišču Great Varmouth in letališčem v južni Angliji. Hangarji in druge naprave so bile uničene, noči na 21. april na petih letališčih z zadetkti bomb noči na 21. april na pet letališčih z zadetki bomb v celo izzvala velike požare in močne eksplozije.
Bojna letala so v pretekli noči potopila v Bri-stolskem kanalu v konvoju eno trgovsko ladjo z 8000 tonami, poškodovala so zelo še eno veliko trgovsko ladjo in uničila pred angleško jugovzhodno obalo eno patrolno ladjo.
Pri napadih lovskih letal na angleško otočje in pri letalskih bojih nad Rokavskim prelivom je sovražnik izgubil tri lovska letala in en zaporni balon. Na obrežju Rokavskega preliva je bilo sestreljeno sovražno bojno letalo vrste Bristoi-Blenheim.
Navdušen sprejem pri Kr. Civ. Komisarju za zasedeno Slovenijo
Ljubljana, 21. aprila. »Piccolo« poroča: Na se- i potov italijanske zgodoviiie in je navzočno pozval i Civilnega KomUariata za Slovenijo so se da- j k |>ozdravu bojevnikov na kopnem, na morju in v zbrali fašisti in zastopniki vojaštva; njim na zraku. Zborovanje se je zaključilo s himno ifiiovi-
dežu nes
čelu je bil italijanski generalni Konzul v Ljubljani Civilni komisar, g. Emilio Grazioli se jc po pozdravu Kralju Cesarju in Duceju, Ustanovniku Imperija, v navdušenih besedah spominjal slavnih
nezza< in s pozdravom Kralju Cesarju in Duceju. — Ves dan je bilo mesto okrašeno z italijanskimi trobojnicami.
Kr. Civilni Komisar za Dalmacijo
Split, 21. aprila: Na dan Rojstva Rima, to je 21. aprila, je nastal Civilni Komisariat za Dalmacijo s sedežem v Splitu. 1'refekt Zadra, podtajnik Zveze Suppiej, župan mesta Zadra, Poveljnik II. armadnega zbora s sedežem v Splitu in Sibeni-ku in Splitu so prisostvovali pri predaji Komisa-riata, ki ga je zavzel Zvezni Komisar v Zadru, Bartolucci. Vsi Italijani v Dalmaciji iskreno pozdravljajo novo vlado v Dalmaciji.
Prav tako poročajo, da so po vsej Dalmaciji žo na mestu novi komisarji in prav tako tudi na
bližnjih otokih. Vse urade imajo že v rokah italijanske oblasti, ki so se brž vživele v novi položaj. Poročajo tudi, da se je Prefekt Zadra najprej zanimal za življenjske potrebščine in obljubil vso svojo pomoč ondotnemu prebivalstvu. Bolnišnica v Zadru je dobila ime po Piemontskem Princu. Tudi v Splitu so italijanske oblasti 1»rž prihitelo na pomoč prebivalstvu. Po vsej deželi je najlepSi red in mir. Vsi se zavedajo, da jim italijanske oblasti zagotavljajo srečen obstoj in da bo vse v procvit naroda. (Po poročilu iz »Piccolija«.)
Bolgarija priznala Hrvatsko
Sofija, 22. aprila. Štefani, s. Kralj Boris je poslal naslednjo brzojavko Ante Paveliču, poglavarju neodvisne Hrvatske:
Zahvaljujem se Vam za Vašo brzojavko, s katero mi sporočate, da je neodvisna Hrvatska država obnovljena in priznana po Fiihrerju in Duceju.
Položaj angleških in grških čet je resen
General Wavell zahteva pomožnih čet za varstvo Egipta
Carigrad, 22. aprila. Radio Roma. s. Poročila iz angleškega vira v Kairu vedo povedati, da je položaj angleških in grških čet resen. Vendar pa si grško uradno poročilo od 20. aprila zvečer dovoljuje trditi, da je bil sovražnik odbit in da se mu ni posrečilo prebiti grških črt.
Bern, 22. aprila. Štefani, s. V svojih poročilih iz Londona podčrtavajo dnevniki, da se general Wavell pripravlja poslati klice na pomoč v vse smeri, da bi bil kos položaju na egiptski meji. Izvedelo se je, da so dejansko zahtevali pomožne oddelke iz Nove Zeelandije in Avstralije, iz Indije in iz Sudana in da pričakujejo, da bodo čete prišle ob pravem času. Švicarski listi poročajo, da se v Londonu že odkrito govori o tem, da se mora angleški ekspedicijski zbor vkrcati in da je treba avstralske in novozelandske čete prepeljati v Egipt, ker so tam potrebne. Dnevniki obenem poročajo, da se v Londonu čuti huda potrtost zaradi zadnjih dogodkov.
Churchillov poloiaj le ogrožen
Budimpešta, 22. aprila. Štefani, s. »Magyaror-
ezag« piše, da bo angleški poraz na Balkanu imel zelo velike politične posledice za Anglijo. List piše, da je Amerika obljubila svojo pomoč Angliji tedaj, ko je bil položaj Anglije čisto drugačen. Zato še ni mogoče vedeti, kakšne bodo posledice angleškega poraza na Balkanu v Ameriki. Po svoji izvolitvi je Roosevelt premagal mnogo težav 6 svojo propagando, sedaj pa ni mogoče ugotoviti, kako naj odstrani nezadovoljnost, ki se širi celo med angleškim javnim mnenjem. Angleško javno mnenje je izpolnilo svojo nalogo, toda ob tolikšnih bombardiranjih Londona mora tudi angleško jav-
Grki se iz Aten selijo v Malo Azijo
Manuel Sudaros — novi grški ministrski predsednik
Carigrad, 21. aprila. Iz Aten je prišlo sporočilo, da je bil imenovan za novega grškega ministrskega predsednika Manuel Sudaros, bivši ravnatelj grške Narodne banke. Podpredsednik vlade pa je A. Sakellaris.
Danes se je začela tudi gonja za potne liste in vozovnice, saj se mora na tisoče Atencev čim prej
izseliti iz Grčije, in sicer nekam v notranjost Ana-tolije (Turčije). Izseljevanje bo trajalo še v 6redo in četrtek. Vse potne stroške bo plačala država. Vse železniške proge so natrpane s tisoči in tisoči ljudi, ki bežijo iz mest in se vsi selijo v Anatolijo. tudi za te je država prevzela stroške. (Piccolo.)
Anglija vojaško zasedla Irak
Berlin, 21. aprila. Vsi nemški listi razpravljajo o poročilu, da je Anglija vojaško zasedla Irak, in dostavljajo, da se je to zgodilo popolnoma po angleškem načinu. Ker diplomatske intrige niso mogle ničesar doseči v deželi Arabcev, da bi bili žrtvovali kri za »Churchillov London«, jh je Angliju spomnila na to dolžnost >s siloc. Seveda so to Angleži storili tako, kakor da bi bile vojaške čete prišle sporazumno z bagdadskim guvernerjem. To pa je nesramna laž.
Vsi vedo, da so v Bagdadu prišli na višja mesta taki možje, ki predstavljajo
roda in ki so mislili, da bodo lahko branili neodvisnost Iraka. Kriza v državi je privedla do nesoglasja z zunanjim ministrstvom Anglije in vso zmedo je povečal še vojaški položaj v Grčiji in v Afriki. Anglija pa je zdaj poskrbela, da more kaznovati tiste, ki niso takoj priskočili njihovim četam na pomoč na njihovih bojiščih. Zato ni kazalo drugega, kakor da nasilno zasedejo Irak, kar je vzbudilo veliko ogorčenje v vsem svetu, kjer prebivajo Arabci. »Deutsche Allgemeine Zeitung« omenja, da je »Anglija zares tudi moralno na robu propa-
no mnenje začeti izgubljati svoj mir in iskati krivce. Dnevnik zaključuje, da je Churchilov položaj zelo resno ogrožen.
Angleške izgube na morju
Lizbona, 21. aprila. Iz Londona poročajo, da je mornariško poveljstvo priznalo izgubo ladje »Tor-rent«, ki je služila angleški vojni mornarici. Posadka je izgubljena, o čemer so bili že obveščeni vsi svojci-
Vesel sem, da lahko obvestim Vašo Ekscelenco, da je tudi bolgarska vlada priznala neodvisno Hrvatsko državo.
Praznik 21. aprila v Berlinu
Berlin, 22. aprila. Radio Roma. s. Praznik 21. aprila so v Berlinu proslavili z ogromno prireditvijo v Športni palači. Proslave se je udeležilo 5000 italijanskih delavcev, ki so v Berlinu, med njimi pa je bilo 28 zastopstev, ki so prišla iz raznih drugih nemških središč. Proslave se je udeležil tudi dr. Ley, vodja nemške delovne fronte, in številne druge visoke osebnosti. Ob mnogih govorih je govoril tudi dr. Ley, ki se je zahvalil italijanskim delavcem za njihovo veliko in odlično delo v nemških tovarnah in v nemškem poljedelstvu. Vsi delajo za iste ideale, za katere se skupno na raznih bojiščih na suhem, v zraku in na morju vojskujejo junaški vojaki obeh narodov za neizbežno zmago.
Španski akademiki v Bologni
Rologna. 22. aprila. Štefani, s. Zastopstvo španske vseučiliške mladine je prišlo v Bologno, kjer bo gost vseučilišča v Bologni.
Japonski zunanji minister o sovjetsko-japonski pogodbi
Tokio, 22. aprila, f. Japonski zunanji minister Macuoka je dal po svojem prihodu na postajo Maciuli naslednjo izjavo:
O podpisu nevtralnostne pogodbe med Japonsko in Sovjetsko zvezo sem bral taka pojasnila: »Sovjetsko-japonska pogodba je koristna samo za Sovjetsko zvezo«, ali »Trojna pogodba predstavlja korist samo za Nemčijo, medtem ko Japonski škoduje«. Vse to ni prav nič res in o tem ni več niti potrebno govoriti. Sklepanje podobnih važnih mednarodnih pogodb je sploh nemogoče, če obe državi podpisnici nimata od pogodbe kakšne koristi.
Japonsko-sovjetska pogodba torej ni korist-
Podkralj Vojvoda Aosta odgovara Angležem
Rim, 21. aprila: Inozemski tisk in radijska poročila sovražnih držav so v poslednjem času govorili o nekakem sporazumu med Podkraljem in generalom Cunninghamom (na afriškem ozemlju). Toda Podkralj je na vse tozadevne izmišljotine in zlobna namigavanja odgovoril s temi ponosnimi besedami:
»Odgovarjam, ne da bi se zmenil za kakšne vaše vojaške predloge. Pripišite sami sebi posledice, ki jih bodo deležni zastopniki belega plemena od tistega trenutka dalje, ko bodo angleške čete in tiste, ki jih vodijo vaši poveljniki, stopile na ozemlja in vse kraje, kjer prebiva belo pleme.c Bitka, je Podkralj zagotovil Duceja, se bo nadaljevala kjer koli, do skrajnih meja. (Po poročilu »Piccolija«.)
Kralj Peter v Jeruzalemu
Newyork, 21. aprila. »Piccolo« poroča: »Kakor je naznanil radio iz Ankare, je prispel bivši jugoslovanski kralj Peter II., kakor tudi bivši jugoslovanski min. predsednik general Simovič in še drugi člani vlade — z letalom v Jeruzalem. Med letom se je pripetila nezgoda in je bii neki bivSi jugoslovanski minister ubit
na samo za Sovjetsko zvezo, pač pa tudi za Japonsko in Mandžukuo, kakor sem dejal, ter ponovno poudarjam, da nisem sklenil nobene pogodbe in da nisem dal nobene izjave, ki bi mogla škodovati Japonski ali Mandžukuu.
Minister Macuoka je v svojem razgovoru s časnikarji na postaji Manciuli zlasti še poudarjal, kako globok vtis je nanj naredila silna popularnost Duceja in Fiihrerja, kakor tudi Stalina pri njegovih narodih. Macuoka je nalo ponovno poudaril, da ni Stori I ničesar drugega, kot le svojo lastno dolžnost kot zunanji minister. To je prav tako, je dejal v primeri — kakor z vojakom, ki gre v boj. To pač ni nič čudnega, saj jc to njegova dolžnost.
V glavnem mestu Anglije je že vse pripravljeno za poseben odlx>r »Svobodne Jugoslavije«. Po drugem poročilu, prišedšemu kasneje iz Londona, pa je ugotovljeno, da bo sedež »Svobodne Jugoslavije v — Jeruzalemu«.
Španija odgovarja angleškim grožnjam
Madrid, 22 aprila. Vsi tukajšnji listi živahno razpravljajo o angleški grožnji glede na bombardiranje Rima. List »Ya« pravi med drugim: »Tako hoče doseči London dvojni uspeh: da zabrani s to grožnjo bombardiranje Aten in Kaira in da lahko reče, da poškodba Vatikana ne bo njegovo delo.«
Španski dnevnik »Informacionesc pa pravi, govoreč o tej angleški grožnji, da bo Anglija o kaki lx>mbi, ki bi padla v Vatikan, brez dvoma trdila, da je bila ta bomba vržena od katoliških Italijanov. (Popolo d i Trieste.)
Švica izstopi iz Zveze narodov
Bern, 22. aprila. Štefani, s. Časnikarji v Bernu izjavljajo v svojih člankih, da je možno, da bo Švica kmalu zapustila Zvezo narodov. Neki švicarski dnevnik piše o tem, da Švica ne bo tega storila zaradi kakšnih posledic, ki so v zvezi s sedanjimi dogodki, ampak da je to samo posledica stanja, ki že obstoji. Švicarska nevtralnost je brez ozira na Zvezo narodov izven vsake razprave in nad vsakim dvomom.
2}*oJhte novice
Koledar
Sreda, 23. aprila: Voiteh (Adalbert), škof in mučenec; Gerard, škof; Ahilej, mučenec.
Četrtek, 24. aprila: Jurij, mučenec; Fidel Sig-marinški, mučenec; Bona, devica. "
Novi grobovi
V ponedeljek zvečer je v ljubljanski bolnišnici mirno v Gospodu zaspal gospod Vinko Kožuh, nadzornik podjetij Jugoslovanske tiskarne in knjigarne d. z o. z. Kajni se je rodil leta 1894 v Oseku l>ri Gorici. Dne 1. marca leta 1922 je vstopil v službo v Jugoslovanski tiskarni kot knjigovodja. Pozneje je postal nadzornik podjetij Jugoslovanske tiskarne in knjigarne. Svojo službo je opravljal vestno in z vso natančnostjo do zadnjega, ko ga je huda bolezen položila na bolniško posteljo. Bil je srčno dober tnož, ki so ga sj^oštovali predstojniki kakor tudi njemu podrejeni uslužbenci. Zapustil je ženo, hčerko in sina, ki bodo silno težko pogrešali nad vse skrbnega in dobrega moža in očeta. Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, dne 23. aprila ob pol petih jK>j>oklne z Zal, kapela sv. Petra, na pokopališče k Sv. Križu. Naj počiva v
mriu! Žalujočim naše globoko sožalje!
»
-f- V Ljubljani je nenadoma umrl g. dr. inž. Franc Vagaja, univerzitetni docent.
+ V Dol. Logatcu jo umrl g. Jože Urbas, orožniški narednik-vodnik v p. in posestnik. Pogreb bo v sredo ob 5 popoldne na župno pokopališče v Dol, Logatcu.
+ V Zagrebu je umrla ga. Margareta Zupančič roj. Jarnšek. Pokopali so jo v sredo, 22. aprila na zagrebškem Mirogoju.
Naj jim sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje!
Osebne novice
—	G. Janko Barle, župnik pri Sv. Jakobu v Ljubljani,, ki ga je pred božičem zadela kap, se svojim znancem in prijateljem priporoča v molitev.
—	Poročila sla se v frančiškanski cerkvi v Ljubljani g. Valter Cerne in gdč. Alila Suha-dolnik. Na novi življenjski poti želimo novo-]X)ročencema veliko sreče in božjega blagoslova.
Kralj. Civilni Komisarijat za zasedeno slovensko ozemlje.
Naredba
Kralj. Civilni Komisar za zasedeno slovensko ozemlje, zvezni tajnik Emilio Grazioll odreja:
Vsa državna civilna ohlSstva rta 'slovenskem ozemlju, zasedenem po italijanski oboroženi sili, ki so bila po dosedanjih zakonih in predpisih podrejena neposredno svojim ministrstvom, kakor na pr. sodna uprava in sodišča, finančna, poštna in železniška uprava, so odslej podrejena Kralj. Civilnemu Komisarijatu za zasedeno cloveusko ozemlje.
Ljubljana, dne 20. aprila 19ll-XIX.
Kralj. Civilni Komisar za zasedeno slovensko ozemlje E. GRAZIOLI s. r.
—	Zvonovi sinejo spel zvoniti. Kr. Civilni Komisar je odredil, da cerkveni zvonovi od 0 ure dne 23. aprila dalje spet lahko zvonijo.
—	Znaki alarma v primeru napadov sovražnih letal. Po dogovoru z vojaškim poveljstvom je Kr. Civilni Komisar zasedenega ozemlja Slovenije dodatno k dosedanjim odredbam odredil, da se morajo začenši dne 23. aprila od 0 ure dalje v primeru napada sovražnih leta! na vsem zasedenem ozemlju Slovenije oglasiti edinole sirene, ki so že pripravljene, in sicer trikrat zaporedoma po 30 sekund. Od 23. aprila naprej se bodo te sirene oglašale vsak dan ob desetih dojx>klne za 10 sekund, kar bo le preizkušnja za njihovo brezhibno delovanje.
—	Gibanje prebivalstva v Trstu. Med 20. in
21. aprilom jc bilo v Trstu rojenih 16 otrok, umrlo je 14 oseb, poročilo pa se je 15 parov.
—	Vlak proti Brežicam ne odhaja, kakor smo pomotoma sporočili 19. aprila, ob 18.45 iz Ljubljane, ampak ob 18.15. Proti Brežicam vozijo iz Ljubljano torej vlaki ob 5.30, ob 13.30 in ob 18.45.
—	Zveza trgovskih združenj v Ljubljani obvešča vse trgovce in trgovska združenja na področju Kr Civilnega komisariata za zasedeno slovensko ozemlje: Po odredbi oblasti smejo trgovine in obrati z živili in življenjskimi potrebščinami prodajati za konzum samo nujno potrebne količine živil, oziroma življenjskih potrebščin.
—	Pogrcšanci, ki so se že vrnili in za katere so bile v pisarni Rdečega križa vložene prijave za njihovo izsledovanje, so naprošerai, da takoj osebno ali pismeno s por oče svojo vrnitev v pisarni RK v Ljubljani. Navesti je treba ime pogrešanega, čin, kam je bil poklican in kdo ga je pn Rdečem križu prijavil.
—	Zadružna gospodarska banka d. d. v Ljubljani je darovala namesto cvetja na grob svojega hlagopokojnega upravnega svetnika gosjxxla Vinka Kožuha, nadzornika Jugoslovanske knjigarne in tiskarne Vincencijevi konferenci za župnijo Marijinega Oznanjenja znesek 500 din v korist siromakov. Bog plačaj I
—	Plačilo najemnin. Hišni jx>sestniki se vabijo, da se zaradi rednega plačevanja najemnin po najemnikih oglase v pisarni Prvega društva hišnih posestnikov v Ljubljani, Salendrova 6, od 9. do 12. ure.
—	Išče se Breznik Dušan, letalski poročnik 15. bazno čete 6. vazduhoplovnega puka Niš-aerodroin. Vsakogar, ki ga je kje videl ali kaj slišal o njegovi usodi, prosimo, naj to blagohotno čimprej sporoči njegovemu očetu Alfonzu Brezniku, Ljubljana, Aleksandrova cesta 7.
—	Vrnitev Italijanov v Slovenijo. »Piccolo« poroča: Kraljevi Civilni Komisar v Ljubljani naznanja vsem tistim Italijanom, ki so bivali v sedanjem zasedenem ozemlju, naj se vrnejo na svoja prejšnja bivališča.
—	Nekateri Hrvatje in Dalmatinci — poroča »Piccolo«, ki so obiskovali šole v Trstu, pa so pustili svoje študije in odšli, so še dalje obvezni hoditi v šolo, sicer se bo njihova odsotnost smatrala kot kazniva.
—	Za ponarejanje kovancev — 5 mesecev. Samski klepar Lojze P. je lani decembra začel j>onare-jati 10-d'inarske kovance. Napravil si je iz mavca model in nato je vlil iz svinca in cina 25 falziii-katov, ki jih je človek lahko na mah spoznal za ponarejene. Prišel je 22. decemrba lani v Fabja-novo gostilno v Zg. Bitnem. Tam je plačal s ponarejenim denarjem zapitek in več kovancev je spečal med igro, ki so jo igrali v gostilni. Vsega je spravil v promet 16 ponarejencev. Policija v Kranju je bila obveščena, da je Lojze P. izdajal ponarejene kovance. Lojze je dejanje in krivdo priznal. Tudi včeraj je pred malini kazenskim senatom vse odkrito in skesano priznal. Zaradi zločina ponarejanja denarja je bil obsojen na 5 mesecev strogega zapora in 120 din denarne kazni ali dva dni zaj>ora. Lojze je bil s sodbo zadovoljen; državni tožilec pa je prijavil priziv zaradi prenizke kazni.
bežni«, živahen uspeh. Letos jo bodo ponovili
zu abonma. Zgodba se suče okrog rodbinske morale, ki klone pred denarjem. Igrali bodo: Mira Danilova, Kralj, Gabrijelčičeva, Mileva Bol-tar-Ukmarjeva, Nablocka, Cesar, Jerman, Gre-gorin, Lipah, Rakarjeva i. dr. Režiser: prof. -šest. V sredo bo predstava za red Premierski.
I Na ženski strokovni nadaljevalni šoli pri Sv. Jakobu se prične redni pouk v sredo 28. aprila.
I Ljubljanske lastnike konj, voz, avtomobilov, motociklov, biciklov, ki so oddali svoje stvari vojaškim oblastem, pa jih še niso dobili nazaj, vabimo, da svoje pogrešano stvari najkasneje do konca tega tednu med 8 do 12 naznanijo mestnemu vojaškemu uradu na Ambroževem trgu št. 7, I. nadstropje. Potrdila naj prineso s seboj.
ZIMO
IZ LASTNE PREDILNICE KUPITE NAJCENEJE PRI .ŽIM*',J AUEIt,8V.I'KTKAC. 17
Ljubljana
1 Za mestne reveže je podarilo osebje mestnega domovinskega urada 160 din v počaščenje pok. ge. Ivane Vrišer, mestna vrtnarija je pa v znamenje tega darila položila na krsto preprost venec. Mestno poglavarstvo izreka dobrotnikom najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih. Počastite rajne z dobrimi delil
1 Zelenjava iz Italije e zopet na trgu. S prekinitvijo železniškega prometa je bila Ljubljana odrezana od dovoza sveže zelenjave, ki je v zgodnji pomladi vsako leto redno prihajala iz tržaške okolice in Gorice. Zaradi pomanjkanja zelenjave so domači prekupčevalci začeli navijati ccne domači zelenjavi in je bilo na trgu med gospodinjami precej nejevolje. Te dni pa je prispela že prva pošiljka italijanske zelenjave iz Trsta v Ljubljano. Pripeljali so jo z avtomobili. Tak prevoz je seveda drag, kljub temu pa so cene uvoženi zelenjavi zmerne. Tako so glavnato solato prodajali po 16 din
za kg, grah v stročju pa po 20 din za kg.
_ VILQ
dvostanovanjsko, v Ljubljani, prodamo. Ponudbe na »Penjon«, Ljubljana, poštni predal 307. (p)
1 Neprestane nesreče zaradi vojaške mjinicije.
V torek popoldne je sprejela ljubljanska bolaiišmica 9-letnega delavčevega sina Jožeta Dagarina, doma iz Puštala pri škofji Loki. Fantek je nevede stopil ob cesti na mino, ki je bila zakopana v zemlji in jo sprožil. Mina je eksplodirala ter pri tem dečku odtrgala desno roko. — 29-letni delavec Ivan Ži-joneti iz Lanišča pri Šmarju pri Ljubljani pa je našel prav tako ob cesti ročno granato. Vzel jo je v roke in jo ogledoval ko se mu je že razletela v roki. Ima hudo razbiti obe roki in se zdravi v ljubljanski bolnišnici. Prosimo še enkrat, bodite previdni!
1 Košara jajc zaplenjena. Tržno nadzorstvo je začelo izvajati strogo kontrolo nad cenami. Včeraj je tržni nadzornik zaplenil neki kmetici košaro jajc, ker ni hotela prodajati jajc po cenah, določenih od tržnega nadzorstva. Zahtevala je 10 din za 8 komadov, ko je tržno nadzorstvo odredilo, da morajo biti jajca po 10 komadov za kovača.
1 Tihotapstvo mesa v mesto. Kronika tro-šarinskega urada pač lahko pove, kako znajo mnogi ljudje, posebno mesarji in mesarski po-
Varujte gozdove in našo redko floro!
Zaradi pustošenja in tatvin po gozdovih so že nekaj let uvedene objave o izvoru lesa in gozdnih proizvodov. Te objave niso potrebne za drva in les, pač pa za hmeljevke, fižolovke, mecesnove, borove in smrekove veje in vršičke ter za redko tiso. Oni, ki hočejo katero teh stvari peljati na trg v Ljubljano, morajo na svoji občini dokazati, da so naštete stvari posekali ali nabrali v svojih lastnih gozdovih ali pa so morajo izkazati z dovoljenjem lastnika gozda. Domača občina jim nato izda objavo o izvoru lesa in gozdnih proizvodov, to objavo pa morajo predložiti v Ljubljani na mitnici, kor drugače ni dovoljen uvoz v mesto. Kdor bi ne imel objave, jim bodo pripeljane stvari zaplenjene, sami bodo pa naznanjeni občini zaradi kaznovanja. Ojx>zarjamo tudi, naj se ljudje strogo ravnajo po sakonu o varstvu redkih in za Slovenijo značilnih ter za znanost pomebnih živali In rastlin. Po tem zakonu je namreč prav strogo prepovedano trganje, ruvanje, prodajanje, ponujanje v nakup in izvažanje murk, Blagajeve-ga volčina, dišečega volčina, progastega, lovoro-listnega volčina, kranjskega jegliča, avriklja, božjega drevca ali bodičja, planike in več drugih redkih rastlin, ki so naštete v vsaki legitimaciji Slovenskega planiskega društva. Zakon te prestopke kaznuje z globo do 1.000 din ali z zaporom do 14 dni. Zato pa na strogost tega zakona posebno opominjamo naše cvetličarne, prav tako pa tudi naše gospodinje naj takoj opozore stražnika na grešnika zoper redki in zato dragoceni okras našo domovine. Prijatelji prirode naj na izletih varujejo našo redko floro, podivjani izletniki naj se pa zavedajo, da sosednje države z neizprosno strogostjo preganjajo uničevalce redkega in značilnega rastlinstva, zato bodo pa zasedbene oblasti prav gotovo vzele v zaščito redko floro zasedenih pokrajin.
močniki, vtihotapljati v mesto razno meso, da se izognejo plačilu trošarine. Mesarski pomočnik f ranče je že lani 20. junija skušal pri Kožarjih vtihotapiti v mesto vrečo mesa. Pri poslu ga je spremljala njegova žena Marija. Ko ga je zasačil trošarinski paznik, se mu je uprl in mu grozil z bajonetom, kajti takrat je bil r ranče pri vojakih. Tudi Marija se je upirala pazniku, ki ga je tolkla s kamnom. Meso sta vrgla v Gradaščico. Marija K. je bila včeraj pred malim kazenskim senatom zaradi javnega nasilja obsojena na 1 mesec zapora. Mož ni prišel k razpravi, ker mu sodišče zaradi vojnih razmer ni moglo dostaviti vabila.
Gledališče
Drama: Začetek ob 17: Sreda, 23. aprila: »Trideset sekund ljubezni«. Red Premierski. — Četrtek, 24. aprila: »Zaprta vrata«. Red Četrtek.
Opera: Začetek ob 17: Sreda, 23. aprila: »Tri stare škatle«. Red Sreda. — Četrtek, 24. aprila: »Faust«. Red A.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10, in mr. Bohinec, Rimska cesta 31.
i :
Podrti mostovi v Škofji Loki in okoiici
1 Palača Kraljevega Komisarijata je lepo
okrašena. Predvčerajšnjim popoldne so lepo okrasili glavno pročelje palače Kr. Komisarijata na Bleivveisovi cesti št. 10. Z balkonov v prvem nadstropju vise zredno lepe italijanske državne trobojnice, z oken v prvem in drugem nadstropju pa zastave s fašističnimi znamenji. Vse pročelje je zaradi tega izredno slovesno in živahno.
I Stolna Vincencijeva konferenca v Križankah se po svojem zastopstvu udeleži danes, v sredo ob pol 5 popoldne pogreba svojega dolgoletnega blagajnika, g. nadzornika Vinka Kožuha in vabi vse ostale svoje delovne člane in podpirance, da molijo za mir njegovi duši.
I Na častnem pokopališču na Navju cvete 10.000 mačeh raznih barv, gredice pa obroblja 3000 belih marjetic. Pomladno sonce je pričelo odgrinjati že tudi barvno razkošje 10.000 tulipanov najrazličnejših vrst, da bo Navje vso pomlad kakor najbogatejša vrtnarska razstava pomladnega cvetja. S Tyrševe ceste krenite za železniškim prelazom na desno j)o Vilharjevi cesti in takoj boste pri portalu cvetočega gaja naših zaslužnih mož. Spoštljivo I stopite na Navje, ki je odprto vsak dan od 8 do 12 in od 14 do mraka.
1 'Ze pred neknj sezonami je imela veseloigra Alda de Benedettija, »Trideset minut lju-
K našemu članku »Velikanska škoda zaradi j)odrtih mostov« v številki od 18. aprila, nam poročajo iz škofje Loke naslednje:
Ni res, da je starodavni kapucinski most čez Selščico obstal zaradi tega, ker je bil zgrajen kot masiven obok. V resnici je ta most obstal samo zato, ker je preprost vojak-doma-čin imel toliko razuma, da je uvidel brezmi-sclnost razstreljevnnja. Miniranje mostov v Škofji Loki je vodil neki inženirski poročnik jugoslovanske vojske, ki jc povsod, kjer je lahko od blizu nadzoroval delo svojih vojakov, ukazal natlačiti v izkopane luknje po več sto kilogramov razstreliva. Eksplozije so bile zaradi tega tako močne, da se je po mestu usipala opeka kar v plazovih s streh. To je povzročil že sam silni zračni pritisk ob eksplozijah. Hiše, ki so stale bliže mostovom, imajo komaj golo strešno ogrodje. Pri mnogih hišah je zračni pritisk tudi zdrobil vrata in izdrl ključavnice. Pritisk je seveda zdrobil vse okenske šipe, ponekod pa je bil tako močan, da je celo okenske okvire vrgel iz zidu. Tako ima n. pr. samo uršulinski samostan na razbitih šipah in pokvarjenih oknih okrog 30 tisoč dinarjev škode.
Novi železobetonski mostovi, k jih je cestni odbor pod vodstvom župana Ziherla oskrbel svojemu okraju s takim trudom in stroški, pa leže kot velike razvaline v strugah in je še nevarnost, da v primeru večje vode zajezijo strugo in povzročijo povodenj v okolici. In
kakšen pomen je imelo vse to? Saj sta Sel-ščica in Poljanščica pod vsemi tenii mostovi tako majhni in imata tako položne bregove, da ne bi samo tanki in avtomobili mogli neovirano priti takoj na drugi breg, četudi ne bi bilo mostov, ampak tudi vozovi, kolesarji in pešci.
Le starodavni kapucinski most se vzpenja nad tako globino in nad tako strmima bregovoma, da bi razrušeni most v resnici predstav-jal prometno oviro. Prav zaradi strmine bregov tudi že omenjeni poveljnik ni mogel priti sain do izkopanih jam v oboku. Zato je vojak, ki je vlagal razstrelivo, lahko spustil velik del razstreliva v vodo, ker se je sam zavedal, da se za prazen nič razdira velika vrednost in vse bližnje hiše, ki so kar prislonjene k mostu. Vedel je, da se bodo bližnje hiše skoraj gotovo podrle, če bo točno izvršil ukaz. Po njegovi zaslugi je bilo le malo razstreliva vloženega in je zato eksplozija zagnala le stranske kvadre iz oboka, sredina oboka pa je ostala.
Resnici na ljubo naj se torej ugotovi, da je le razumnost in prisotnost duha tega navadnega vojaka rešila zgodovinsko in gospodarsko važen most in velik del hiš v okolici. Takoj naslednji dan po dejanju se je že pokazalo, da je včasih le dobro, če pri vojakih kdo misli tudi nekoliko z lastnimi možgani. Če bi se tega zavedal njegov predpostavljeni, bi bile našemu okraju prihranjene milijonske vrednosti.
34
Jules Verne:
Lov na meteor
Poslanik je neverno opazoval svojega sogovornika. Ali je imel posla s sleparjem ali norcem?
»Gospod,« je dejal, »bil sem član mednarodne konference in vas lahko prepričam, da še vedno zaseda, kar sem zapustil Washington. Ravno tako vas lahko prepričam, da mi ni znano, da bi bila prejela kako brzojavko.«
Poslanec so ni lagal. Malo naglušen ni slišal niti besede od brzojavke, ki jo jc bil predsednik prečital ined silnim hrumom in razgovori, ki so navadni pri vsaki skupščini.
»Toda poslal sem jo!« jo vzkliknil Cefiren, ki je prihajal v ogenj. »Naj je prišla ali ne, to stvari glede mojih pravic niti malo ne spremeni.«
»Vaše pravice?« jo dejal de Schnak, ki ga je ta prepir jel jeziti. >Ali res inoreto polagati neke pravice na meteor?«
»Ne, znebiti se ga hočem!« je vzkliknil Cefiren posmehljivo.
»Meteor šestih milijard frankov!«
»Kaj zato! ... Če bi bil vreden tudi tri sto tisoč milijonov milijard bilijonov trilijonov, me to ne bi oviralo, da si ga no bi prilastil.«
»Prilastili? To jo smešno. Da bi imel en človek več zlata kot ves svet, tega ne bi mogli trpeti.«
To me nič ne briga,« jo dejal Cefiren besno. »Veni samo, da je meteor moj.«
»To bomo šele videli,« je dejal de Schnak jedko. »Za zdaj boste dovolili, da nadaljujemo
|K)t.«
Po teh besedah se je dotaknil krajcev svojega klobuka inpomigni'. vodniku. Tisočglava množica se je zganila.
Cefiren je presenečeno gledal, kako so šli ljudje mimo in oa niso niti pogledali. Vstopili so
brez njegovega dovoljenja in se vedli, kot bi bili doma. Zaničevali so njegove lastninske pravice. To je bilo preveč.
Nič ni mogel storiti proti tej množici. Zato se je, ko je poslednji tujec odšel mimo, napotil proti svoji koči.
Gredoč je dajal duška svoji jezi:
»To je nesramno... nesramno...,« je neprestano vzklikal.
Množica je odšla za svojim voditeljem. Na skrajni točki so se ustavili, kajti dalje niso mogli.
Meteor je bil oddaljen od njih štiri sto metrov in ljudje so strmeli vanj, kot sta bila prej strmela Cefiren in njegov boter. Ni več žarel, vendar je bil njegov sijaj še tolikšen, da so ga oči komaj prenesle. Njegova vročina pa ljudem ni pustila, da bi mu prišli blizu.
Na tem mestu primorja so je končavala ravnina. Ena stena, ki jih domačini imenujejo unaleke je. bila visoka trideset metrov. Meteor je bil padel tik te stene na rob ravnine. Le nekaj metrov bi zadostovalo, pa bi padel v morje.
»Da,« je dejal Francis, »dvajset korakov proč, pa bi bil na dnu morja.«
»Odkoder bi ga ne mogli več privleči na dan,« je dodala Arkadija.
»Gospod de Schnak ga še nima,« je rekel Slanford, »prevroč je še, da bi si ga vzel.«
»Tako je bilo. Morali so počakati, da se ohladi, a to bo pozimi, ko bo na otok pritiskal hud mraz.«
Zvezdogleda iz Westona sta stala kot prikovana in nista umaknila oči z njunega meteorja. Hotela sta še dalje, pa ju je silna vročina zadržala. Okoli meteorja je bila silna vročina, ki je delala zrak tako zadušljiv, da je bilo v njem komaj mogoče dihati.
»Končno je tu... Ni padel v morje... Srečni Gronlandci ga ima jo .. .<
Tako so govorili ljudje med sabo in se umikali pred vročino.
Minile so ure in nihče se ni zganil, da bi odšel. Strmeli so v meteor in pozabili na čas.
»Gospod Star.ford,« je dejala Arkadija nenadoma, »mislile, da je dovolj nekaj ur, da se meteor shladi?«
»Še nekaj dni je premalo,« je odgovoril Cet.
»Potem greni na parnik in so bom vrnila pozneje.«
»Tudi jaz bom storil isto. Mislim, da je na ladji že zvonilo h kosilu.«
To je bila pametna odločitev, a Francis in Jano nista mogla pregovoriti zvezdogledov, da bi storila isto, Zaman je bilo, da so se ljudje jeli vračati in je de Schnak sklenil, da se vrne poslednji, norca sla hotela ostati sama z meteorjem.
»Pojdite, oče,« je dejala Jane že desetič okoli poldneva.
Toda doktor, ni odgovoril, stopil je dvanajst korakov daljo. Takoj se je umaknil, kajti bilo je, kot bi se približal žareči peči. Tudi Dean Forsyte, ki ni hotel zaostati za doktorjem, jo je hitro pobrisal iz območja vročine.
»Pojdimo zdaj,« je pričel Francis in pregovarjal oba zvezdogleda. »Čas kosila je. Saj vam meteor ne bo ušel. Čeprav ga požirate z očmi, siti pa od tega niste.«
Nič ni pomagalo. Šele proti večeru, ko sta bila zvezdogleda že popolnoma izmučena od naporov in gladu, sta se komaj odločila za povratek. Sklenila sta, na se čimprej vrneta k meteorju.
Res sta se drugi dan precej vrnila, toda pri meteorju sta našla že petdeset oboroženih ljudi, vso gronlandsko vojsko, ki jc prišla, da očuva dragoceni meteor
Proti komu je [>oslaln vlada lo oboroženo silo? Proti Cefirenu Xirdalu? Proti njemu je bilo petdeset ljudi preveč. Tembolj ker se je meteor sam branil družbe. Njegova silna vročina je zadrževala tudi najdrznejše. Komaj en meter so dosegli od prejšnjega dne. Mnogo mesecev bi bilo treba, preden bi se de Schnak lahko v imenu Grflnlaudske dotaknil tega velikega kupa zlata.
Navzlic temu je bilo določeno, da straža čuva meteor. Kadar gre za nekaj milijard, ni nobena previdnost odveč.
Po povelju gospoda de Schnaka je iz luke od-plula ena izmed ladij, da bi na najbližji brzojavni postaji sporočila svetu, da je meteor padel. Poslom gospoda Lesseurja to ni moglo več škoditi, ker je imel že štiri in dvajset ur prehitka in medtem časom je njegova banka lahko opravila svoje delo. Finančna špekulacija, ki se je je bil lotil, mu je morala uspeti.
Popoldne istega dne pa je-gronlandska vlada zvedela, da straži poleg njenih petdesetih mož zdaj sedemdeset ljudi zlati meteor. Okoli poldneva je bila namreč pristala pred Upernivikom križarka.
njej je vihrala zvezna zastava Zedinjenih držav. Izkrcala je dvajset mož, ki so pod poveljstvom mornariškega oficirja taborili v bližini meteorja.
Gospodu do Schnaku ni bilo prav, ko je zvedel za to neželeno ojačnje straže. Ljubo mu je bilo sicer, da tako vestno čuvajo dragoceni meteor, vendar pa ga je izkrcanje ameriške oborožene sile na gronlandskem ozemlju zelo skrbelo. Častniku je to tudi povedal, vendar ga ta ni mogel pomiriti. Izvršil je ukaz svojega poveljnika in se dalje zanj ni brigal. Zato je poslanik hotel oditi na križarko in tam zahtevati pojasnil, toda medtem se je zgodilo nekaj drugega.
Ponoči se je pred Upernivikom ustavila angleška križarka. Ko je kapitan zvedel, da je meteor že padel, je po vzgledu svojega ameriškega tovariša poslal na kopno dvajset oboroženih ljudi ki so se pod vodstvom pomorskega kadeta napotili protf ležišču zlata.
Gospod de Schnak se je začudil. Kaj naj Je to pomenilo? Še bolj pa ga je zaskrbelo, ko je ne-dolgo zatem prijadrala v pristanišče še tretja križarka s trobojnico in nekaj minut potem se je dvajset francoskih mornarjev izkrcalo na gron-landskih tleh. Tudi oni so hoteli varovati mp.ltuvr.
Mali oglasi
MUal f i
tvojM.
IšlMi tealtoraajakl
* ullk Mlaalk »eUa nala I dim. Debelouiil I« «a*
.------Jej* tako! _	. .
Nklnito ntit)> rtnuna anoknlonaka, f mm Visok*
- ^-------Jl*kao* Dulnat b«aede •• računajo
____>■ Najmanjll nuuk ia mali »la* U din. • Hali
MTlaat M plačujejo takoj pri aaroflln.
■neuk ia mali *cla* U din. • Hali takoj prt aaročiln. • Pri •claclb
. __________________ rana anoknlouka, I mm visoka
—vrati ea p« I din. • Za plamen* odgovor* [Mt ■Milk aclaaov tr»b* prlloiltl uamko.
rai
za živali
Iščem vola
črnega, z belo liso na glavi, St. na rogu 14. — Jamnik Jernej, Gradišče št. 3. p. Ig pri Ljubljani.
Iščemo konje, opremo in vozove
Kdor kaj ve za enega Bpodaj navedenih predmetov, naj sporoči lastnikom, alt pa naj osebno pripelje proti nagradi. — Konj dorat, vel. 165/180-33, v 3. vod V. O. Konj Pram, rdeč, vel. 161/180-33, v 3. vod V. O. Kobila Publca - vrana, velikost 163/176-33, V 3. vod V. O. Kobila Liza dor. zv. lis. vel. 168/188-30, v 7. vod V. O. Kobila Dora vrana, zv. lis., vel. 159/176-27, žig. 1376. Konj šargo vranec, vel. 160/183-32, žig. 1375. Konj Pubi ze-lenko, velik. 159/173-34, konjič, divizljon. Kobila Sinila mur. bela, velikost 159/178-32, konjič, divizljon. 4 kompletne konjske opreme ^komati). 2 kompletna dvovprežna vozova (težka). — Lastniki: F. Heinrihar, lesna Ind. d. d., fikofja Loka. (o
2 konja
z žigom 573 la 574, naj se dovedeta na spodnji naslov proti visoki nagradi. Vidmar Ludvik, trg., Ambrus, p. Zagradoc.	(o)
Iščem kobilo
z žigom 568, temno pramo, lisa na čelu, 1 komat in voz. Kdor privede, dobi visoko nagrado (na naslov): Meglen Franc, Kal 5, ob6. Ambrus, p. Zagradec, Dol.
Iščem kobilo
visoka 150. prama, zvezda na čelu, zgornji zob odbit, stara 12 let, brez Številke. Kdor jo ima, naj proti nagradi sporoči na: Spriager, Mirna peč, Dol.	(o)
Iščem konja
(prama) žig 291, mera 155-177. Dam 000 din nagrado, kdor mi ga privede ali naznani, kjo je. Narobe Fr., Golobrdo 23, p. Medvode, o
500 din nagrade
dobi, kdor ml sporoči, kje so nahaja moj kor i, visoke
postave, glavo nosi pokonci, ves rujave barve, tolarast, visok 16 cm, žig na nogi G60, na naslov: Ježe Martino, Ljubljana, Vošnjakova 8.
Iščem rjavega konja
brama, z vpreg«, tig St. 290. Kdor ga pripelje ali o njem »poroči, dobi nagrado.
Inž. Živec, Ljubljana, Cesta 29. oktobra 17.	(o)
Iščem kobilo
Fnksa z dolgo liso na glavi, zadnja desna noga visoko bela, stara 4 leta, z žigom na kopitu Stev. 647. Kdor ml sporoči zanesljivo nahajališčo moje kobile, dobi 500 din. Korošec Izidor, občina KraSnja, p. Luko-vica pri Domžalah. (o)
fc S. Pinigari
Pod svobodnim soncem
Povest davnih dedov
123.
Iščem svojega konja
črno barve, z močno grivo, ki ima na koptiu vžgano St. 353 T. Kdor mi ga pri. vede nazaj ali mi sporoči, kje se nahaja, bo dobi! nagrado 500 (lin. Opeka Ivan, žapnlk, šmartin v Tuhinju.
123.
V caričini loži pa govori Irena: »Bogovi moje matere, dajte, da bo ta premagal
Azbada.c
124.
Teodora ga je gledala s pohlepom in naslado.
125.
Iztok vzame samo eno strelico, sede ua konja in nastopi.
124.
125.
Iščem 2 konja
Fuksa, žig 287, Malia, žig
'288, in komplet, vozno opremo. - Prosim takojšnjega sporočila proti dobri nagradi. Martinec, Ljubljana, Trnovski pristan 22. (o)
Iščem konja
ki sliši na Ime »pubi«, je nizke postave, dolgega vratu, na glavi ima dolgo, ozko belo liso. Na desni strani za plafcom ipia zaraščeno brazgotino z belo dlako. Na prednji nogi ima žig St. 232. Kdor kaj va o njem. naj sporoči proti do. bri nagradi na ime Plevnik Jože, Stoiice 26, p. Jožica pri LJubljani.	(o)
Tistega, ki je vzel
na vel. nedeljo na Rudniku mojemu hlapcu kobilo (fuk. so), počivam, naj sporoči svoj naslov Matevžu Nago-de, Mirke 4, p. Vrhnika, o
Iščem kobilo
Vera - fuksa, široka lisa, zadnja leva noga čez bincl bela, 172 cm visoka. Ista je prišla do Žužemberka 1. eskadron 32. konjen. divi-ziona. Izsledi tel j bo nagrajen. - Mesesnol Edo, Kolodvorska nI. 35, Ljubljana.
Iščem 2 konja
pram, na levo oko slep, ln Slmel, višini 176 in 179'om, postrižeue grive, vžgane St. 417, oddana ▼ Škofji Loki. z diro in težkimi komati. Javiti proii dobri nagradi: Janko Predovič, Ljubljana, Poljanska oeeta 73. (o)
Iščem konja
voz in komat, žig St. 201, kobila žig 1159. SporočiteJj dobi večjo nagrado. Opekarna Sitar, Zgornja SiSka, Ljubljana.	(o)
Iščem vola
žig na rogu 386. Sporočiti proti odškodnini Fr. Rova-nu, Marlinjak it. 19, občina
Cerknica.	(o)
ZAHVALA
Vsem, ki so z nami sočustvovali v neizmerni tugi ob bridki izgubi naše ljubljene sestre, tete in svakinje, gospodične
ANE JAKOVE
učiteljice
vsem, ki so s prekrasnim cvetjem in tolažilnimi besedami lajšali našo bol ter vsem, ki so kakor koli poveličali nje spomin, najiskrenejša zahvala.
Ljubljana, dne 22. aprila 1941.
Globoko žalujoče rodbine: Jak - Skalar • Galovič
Iščem 2 vola
z vozom in opremo tnr žigom na rogu 448 (matafojna) Sporočiti proti odškodnini Janeza Ileršiča, Cerknica Stev. 185.	(o)
STROJNO PODJETJE
ING. B0RSTNAR
UUBLMNA.tV.lERIIEiaSf.lt
IZDELUJE
VODNE TURBINE
ŽAGE, MLINE, TRANS-MISIJE. DVIGALA ITD
Monograme za robce
in perilo, gumbe, gumb-nice, entel. ažur, predtisk izvršimo takoj.Tamburira-nje oblek, vezenje perila
Matek & Mikeš
Ljubljana. Franilflumska ulita
nasproti hotela Union
B Službi B
Jttelo:
Postrežnica
išče zaposlitve za ves dan. Ponudbe pod značka: «555« upravi Slovenca.	(a)
Krojaški pomočnik
išče zaposlitve. - Naslov v upravi Slov. pod št. 5'H6. a
Trgovski pomočnik
z ananjem italijanščine in nekaj nemščine, išče primerne zaposlitve. Ponudbe upravi Slovenca pod »Zmožen št. 5268«.	(a)
B siiižte B
Bobe:
Šiviljo
hitro, za »trojno deilo, takoj sprejme Korinšek, Blei-wei*ova cesta 48.	(b)
Kdor kaj ve
podrobnosti o redovu Po-glajenu Itadku, vojna mu-zlka 41. peh. polka v Osi-jeku, je naprošen, da sporoči proti vrnitvi stroškov na naslov Jakob Poglajen, Zaloška c. 66, Moste, Ljubljana.
Postrežnica
dobi takoj službo, ako zna kuhati, pri družini dveh oseb. Prekmurska ul. 5.1.
B Poizvedbe B
Iščemo Breznika Dušana
letal, poročnika 15. bazne čete, 5. vazdulioplov. puka Niž, aedrom. Vsakogar, ki ga je kje videl in kaj sli-Sal o njegovi usodi, prosimo, naj to blagohotno čimprej sporoči njegovemu oče. tu, Brezniku Alfonzu, Ljubljana, Aleksandrova c. 7.
Vračajoče se kolesarje
prosim, ako jo koinu kaj znano o rezerv, peh. podporočniku Rodnerju Ant., ki je bil dodeljon kolesarskemu bataljonu, VlaSki breg pri Banjaluki, kamor je odšel 1. aprila 1941, da sporočijo proti povrnitvi stroškov na naslov družini Bodmer, Ljubljana, Jerneje va ulica 41.	(o)
Krašovec
kaplar 38. bolničarske čete, vrni mi kolo. katero sem ti posodil v Litiji. - Egon Klobučar, dentist, Ljubljana, Tyrševa cesta 47. (r)
300 din nagrade
nudim, kdor mi pripelje kolo Bianchi, evidenč. tablica 14.951. Adamič, Ljubljana, Malgajeva 8-II.	(e)
Kolo Adria
evid. št. 189.284, tovarn. St. 1210&I5, rdeie plc&kauo, katero mi je vel. petek zvečer v Litiji odpeljal na kolodvoru, naj ga vrne, ali kdor bi vedet o njem, naj mi proti nagradi si>oroči. -Jurečič, Gallusovo nabrežje št. 27, Ljubljana.	(o)
j Kupimo
VSOKO VRSTNO
ZLATO
srebro - platino
BRIUPHTE
SMRRQbDE SnFimE RUBIIU
BISERE ITD STRRIIUKE MBKITE TER UHETHIME PO NAJVIŠJIH CENPH STflRfl TVDOKH
3EBERLE
LJUBLJANA, TVR&EVA 2 HOTEL^rSLON
Zavese za zatemnitev
praktične ln poceni
dobavlja
Danilo Puc
tapetntk Slomškova ulica St. J.
| Fotografski aparat
Voigtlander, Bessa 66, skoraj nov, prodam po zelo nizki ceni. Naslov v upravi Slov. pod St 5278. ' (1)
Iščem motor Ardie 200
evid. št. .1428, tov. št. 89785, oddan voj. oblastem v Radovljici, in nagradim vsakogar, ki mi ga vrne. Inž. Hočevar, Vila Itegina, Bled.
Iščem avto DKW
dvosedežnl Lnxus Cahriolet, siv s črno streho, evidenč. štev. 2A—40, štev. motorja 1020502. Kdor ve. kjo so voz nahaja, naj to javi proti dobri nagradi na naslov: B. Klerneučič — Ljubljana, Miklošičeva cesta 30. (c)
Poučujem
italijanščino. Naslov: Gal. lusovo nabrežjo 7, trgovina.
iDetaKl
Knjižice
Mestne hranilnice ln Kmet. sko posojilnice v Ljubljani kupimo večjo ali manjše zneske. Rudolf Zore, Ljub ljana, Gledališka ul. 12. d
Prodam
več različne manufakture, bolj navadne, zelo ngodno. Naslov v upravi Slovenca pod štev. 5320.	(1)
oznmzii]
Oddalo:
Gostilno
dobro idočo, oddam takoj proti kavciji natakarici. . Naslov v upravi Slovenca pod štev. 5315.	(n)
HMil'1'i.lJI.I
Oddalo:
Stanovanje
eno- ali dvosobno, oddam. Ciglerjeva ul. 26, Moste, o
Grazla Deledda:
43
Marianna Sirca
Sardinska povest"
Marianna se je vsakokrat dvignila in pogledala k Simonu, ki je vodno spal. Končno je vendar odprl oči. Pogledal jo je z žarečimi očmi, a luč v njih je zopet ugasnila.
»Simone! Simone!«
Simone se je hotel dvigniti, a je padci zopet nazaj, z izrazom ne vol je v obrazu. Imel je vtis, da je pribit k postelji s sulico in zdelo se mu je, da se njegovo telo vrti okoli lastne osi, in da tvori sulica težišče. Zgrabil je Marianno za roko, da bi se oprl in vstal, a tudi ona se je začela 7. njim vrteti.
»Simone! Simone! Duhovnik jc prišel! Ali ga hočeš?«
Zopet jo je gledal z velikimi zenicami, ki so se potapljale v grozi. Duhovnik? Ni razumel.
»Ali ga hočeš? Je duhovnik Fenu, brat Gia-coma in Giovannina Fenu.«
Simone jc pomignil, toda nekoliko nevol jen, e obrnil glavo na podvzglavju. Tedaj je videla 'arianna na belem platnu pod ustnim kotom rdečo rožo: bila je kri. Vsa prestrašena se je dvignila. A on ji ni spustil roke: zdelo se je kot da bi jo hotel nesti s seboj na svojo daljno pot. Znova je začel blesti.
»Duhovnik... prstan... mavrica. Mati, dajte mi torbo .. .c
Marianna se jc obrnila proti zidu. V njeni notranjosti je vse trepetalo, a zdelo se ji je, da ji Simone stiska roko le zato, da se bo spomnila obljube.
»Ženska, ki ljubi moža kot sem jaz, ne sme
jokati.«
Duhovnik se je spet vsedel tik postelje in je nagnil Kristusov obraz nad razbojnikov. Mislil
te
je na svoje brate Giacoma in Giovannina. Bila sta lovca in istočasno divjaka, ki sta izginila med gozdovi in skalovjem. Iz globine srca je od vezal Simona vseh grehov kot dečka, ki stopi k prvemu svetemu obhajilu.
Med vročičnimi sanjami se je Simone trudil, da bi se spomnil svojih grehov. Toda ni jih mogel zbrati in zazdelo se mu je, tla ležijo in ko-lovratijo okoli njega ter se mu posmehujejo. Tedaj je mrmral; njegove besede so bile raztrgane. Nato je utihnil in zdelo se je, da je zaspal. Ko pa je slišal duhovnikove besede, s katerimi ga je razvezal grehov, se je trudil, da bi se vzdramil, povlekel je rjuho in se hotel nasloniti na posteljo, dvigniti se do polovice. A usta so mu bila polna krvi in obraz poln žalosti.
Duhovnik mu je položil roko na prsa, ga nalahko zopet potisnil na posteljo in mu obrisal krvave ustnice.
»Pride duhovnik Fenu ... Pride Fenu ...« je mrmral in težko sopel, »je še nekaj.. .«
Duhovnik je krenil z glavo, da bi ga poslušal.
»Kradel sem v cerkvi . . . Ukradel sem prstan z diamantom... naši ljubi Čudežni Gospe ... Je tam ... v patronjaku.
Duhovnik je začuden in skoraj užaljen na-grbančil čelo: razl>ojniki ne kradejo v cerkvah.
»Simone, zakaj si to storil?«
»Hotel sem ga darovati ženski v znamenje zvestobe.«
»Dobro, ti mi prstan izročiš; nesel ga bom naši Čudežni Gospe.«
»Ne! Izrofiiti ga hočem Marianni, da ga ona vrne.«
»Dobro torej. Izročili ga bomo Marianni, da ga vrne ona. Ali še kaj, Simon?«
»Nič več.«
Tedaj se je duhovnik prekrižal in izeovoril zadnje besede odveze.
Ženski sta smeli nato vstopiti. Marianna je naglo vstopila, da hi sedla k Simonu, a takoj se je spomnila, da je tu mati in se je odmaknila.
Spomnila se je tudi, da mora pripraviti vse potrebno za sv. obhajilo. Vzela je iz skrinje prt ter upognjenega raztegnila čez mizo. Da bo v sobi bolj svetlo, je šla v kuhinjo po luč.. Ko se je vrnila, je videla, da je mati prinesla s seboj malo svečko, ki jo je držala meti prsti kot bledo stebelce; od njegovega zlatega cveta je padalo seme.
Tudi moški so vstopili in držeč kape v roki, so razoglavi pokleknili v ozadje sobice. Skozi odprta vrata je pošiljala luna svojo svetlobo in jo raztegnila po sobi kot srebrn oltarni prt.
Potem, ko je Marianna pomagala dvigniti Simona, je pokleknila v ozkem prostoru med steno iu posteljo; roko je položila za podvzglav-iem in celo na odejo. Slišala je duhovnikove besede, ko je sklonjen nad umirajočim, držal hostijo med prsti. Zdelo se ji je, da vidi luno nad gorami in drevo, ki se blešči kot sfera. Vse je utihnilo. A tedaj je občutila na svoji glavi roko in Simone jo je klical:
»Marianna!«
Vstala je in videla, kako je duhovnik, ki je imel štolo še okoli vratu, zrl vanjo s svojimi temnimi očmi.
»Marianna,« ji je rekel, »Simone ti hoče izročiti prstan, ki ga boš nesla naši Čudežni Gospe. Išči ga; je v patronjaku.«
Marianna je šla preko sobice in dvignila patronjak, ki je bil na klopi, kamor ga je bila postavila z njegovo suknjo in pasom. Odprla ca je in v notranji torbici je našla prstan. >roč je bil počrnel, a dijamant se je v senci
bleščal in vsi navzoči so ga videli.
Nesla ga je na dlani in ga poklonila duhovniku. Ta ga je vzel z dvema prstoma in z s pokazal Simonu.
»Ali je ta?«
»Da, ta je!«
Oči so Marianni bleščale kot diamant. Njeno srce je razumelo vse.
»Simone,« je rekla in stegnila roko; »deni mi prstan na prst!«
Radi bližajoče se smrti že bleda in mršava roka se je dvignila proti duhovniku; trepetajoči prsti so segli po prstanu, ter ga nataknili Marianni na prst.
To je bila njiju poroka.
V septembru je šla Mariann>, za praznik v cerkev Naše Čudežne Gospe, da bi izročila prstan. Ona in njen oče sta bila gosta neke premožne družine, po imenu Bitti. Razen najstarejšega sina so bili že vsi otroci poročeni.
Med prazničnim kosilom in tudi pozneje, ko so moški peli in ženske poslušale, je ta sin ves čas gledal Marianno. Ko jo je videl hledo, vase zaprto in brezbrižno, je poizvedoval, če je bolehna. Itekli so mu, da ne in da je takšne narave. Povedali so mu, kako je pobožna in da je darovale vse svoje dragulje, ki jih je posedovala, Naši Gospe.
Tedaj je sin sklenil, da zaprosi za njeno roko.
Po dolgem času je mladenič svojo namero tudi izvršil. Vedel jc. da mora človek dobro preudariti, preden napravi gotove korake.
Tudi Marianna je želela, da bi prej razmišljala. preden bi se odločila.
Na praznik Vstajenja jo je mladenič končno obiskal. Marianna je gosta sprejela mirno in rosno. Ko je prišel trenutek, da mu je morala dati odločilen odgovor, mu je zrla v oči. Te*laj je vsa vztrepetala; zdelo se ji je, da
se je prebudila iz svoje notranje smrti. Oči njega, ki jo je hotel por< novim, zato je rekla: tla t
hotel poročiti, so sličile Simo-
KONEC
L		J	^Posestva J
Osebni avto Chevrolet prijavljen kot poltovorni. nove gume, prodam zn 15 tisoč din. Naslov v upravi •Slovenca« pod št. 5319. f			»REAIITETA« posestna posredovalnic« » Ljubljani je >aoo » PREŠERNOVI ULICI 54 Nasproti glavne pošt« Telefon 44 - 20
			
Krojaškega vajenca sprojmo zn fino obrt Tglič f'., krojaški atelje, Prnža kova ul. 10, Ljubljana. v			Hiša z vrtom iu njivo v bližini Ljubljane za gotovino naprodaj. - Naslov v upravi •Slovenca« pod št. 5,159. p
Hiše kupimo
visokoprltllčne, enonadstropno In večnadstropne.
Parcele
prodajamo: v Siškl, 6t. Vidu poleg škofijskega zavoda, v Mednem ob Savi ln na Kodeljevom.
Zajec Andrej
posredovalnica nepremičnin. Ljubljana, Tavčarjeva ulica 10. tel. 35-64. Stanovanje tel. 768 v 6t. Vidu.
Trgovsko hišo
center Ljubljane, 3 trgov, lokali, več stauovunj, dvo-In onosobnlh, letni brutto donos 100.onn din, naprodaj za milijon dinarjnv. \aslov v upravi Slov. št. 5321. p
Radio aparat
tricevni, na električni tok, ugodno prodam Ljubljana, Ulica na Grad 5-1, desno.
EEI.KTROTVRDKA A. V E R B A J S, DRUŽBA Z O. Z., LJUBLJANA,
sporoča žalostno vest, da je njen dolgoletni blagi in zvesti sodelavec, odnosno pOslovodja inštalaterskega oddelka, gospod
dr. inž. France Vagaja
univerzitetni docent
dne 21. aprila umrl. — Blagega jiokojnika bomo ohranili v častnem spominu. Ljubljana, dne 22. aprila 1941.
a
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da je danes ob pol eni po težkih mukah umrl v 86. letu starosti moj dobri mož
Jože Urbas
žanri. narednik-vodnik ▼ pok. in posestnik
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v' sredo, dne 23. aprila ob 17 iz hiše žalosti na farno pokopališče v Dolenjem Logatcu.
Dolenji Logatec, dne 2t. aprila 1941. Žalujoča žena Neža roj. Oman in sorodstvo.
-.	1 "I"! i"*". -T
.. ; >
Javljamo tužno vest, da je danes umrl naš upravni svetnik, gospod
Vinho Kožuh
nadzornik Jugoslovanske tiskarne in knjigarne v Ljubljani
Nepozabnemu, velezaslužnemu upravnemu svetniku, ki je procvitu našega zavoda posvetil požrtvovalno svoje sile ter si pridobil zanj trajnih zaslug, bo ohranil naš zavod vedno časten spomin.
Naj mu bo Vsemogočni milostljiv sodniki V L j u b l'j a n i, dne 22. aprila 1941.
Upravni s^et, nadzorstvo in ravnateljstvo Zadružne Gospodarske banke d. d. v Ljubljani
Potrti od neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Vsemogočni včeraj zvečer ob 10 odpoklical k Sebi v boljše živ-ljenie našega nadvse ljubljenega soproga, ozir. očeta, sina, zeta, gospoda
Vinka Kožuha
nadzornika podjetij Jugoslovanske tiskarne in knjigarne, d. z o. z.
Pogreb predragega pokojnika bo v sredo dne 23. aprila ob pol 5 popoldne iz kapelice sv. Petra na Žalah na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah. Venci se hvaležno odklanjajo ter prosimo tihega sožalja.
V Ljubljani, dne 22, aprila 1941*
i ! i
Valika, žena, Danko in Zorkica, otroka, Jožef in Marija Kožuh, starši in ostalo sorodstvo

»..4,-J- *
JUkš,
Naznanjamo žalostno vest, da je umrl po kratki in mučni bolezni včeraj naš zvesti sodelavec, gospod
Vinko Kožuh
nadzornik podjetij Jugoslovanske tiskarne in knjigarne, d. z o. z.
Pogreb bo v sredo, dne 23. aprila 1941 ob pol 5 popoldne iz kapelice sv. Petra na Žalah na pokopališče k Sv. Križu.
Blagega pokojnika priporočamo v molitev.
V Ljubi jani, dne 22. aprila 1941
Jugoslovanska tiskarna in knjigarna, d. z o. z. v Ljubljani.

t, ■
m i; M	v v« ..-■•v
M	
	•'V;
	
	at.f
■ i*'	1''.'

Za Jugoslovansko tiskarno y Ljubljani: Jofe Kramar!?
Izdajatelj: inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor CenšiS