lito LXVII Poštnina plačana v gotovinL V Ljubljani, v nedeljo, dne 2. aprila 1939 ,ftev. 77 a Neue Ziircher Zeitung« poročajo iz Berlina, da v Berlinu vesti o poroštvu Anglije za poljske meje niso sprejeli s posebnim navdušenjem. Nemški [»Ulični krogi so bili nekoliko presenečeni, ker si niso nadejali, da bo Anglija šla tako daleč v svojih evropskih obveznostih. Na merodajnih mestih se o novem položaju niso izrekli, vendar pa predvsem inozemski politični krogi menijo, da bo Nemčija sedaj, ko je bila glede Poljske malo razočarana, v zameno za to začela vedno bolj p o d č r - tavatl potrebo nemških narodnih manjšin na Poljske in. Nadaljnjih prerokovanj pa nikdo ne mara delati, ker je vse odvisno od vrhovnega vodstva države, ki bo v kratkem objavilo svoje mnenje in določilo svoje novo stališče do položaja, ki je nastal s Chamberlainovo izjavo. Na merodajnih poljskih in nemških mestih so spet zanikali vesti o kakšnem ultimatu, ki naj bi ga bila Nemčija poslala Poljski glede Gdanska in avtomobilske ceste čez poljsko Po-morje v Vzhodno Prusijo, priznavajo pa, da je nedavno nemški zunanji minister von Ribbcntrop poljskemu poslaniku v Berlinu Lukašijeviču predložil, naj bi se med obema vladama začela pogajanja za ureditev teh stvari. Poljski zunanji minister Beck pa da sploh ni maral o tem govoriti in je nasvetoval, naj poljska vlada odredi delno mobilizacijo. V Rimu: »Politika vznemirjenja« Rim, 1. aprila. AA. Corierre della Sera« piše, da pameni Chamberlainova izjava vrhuncc politike vznemirjenja, s katero hočeta francoska in britanska diplomacija najti navc zaveznike. Odmev v Parizu »Za Poljsko pride sedaj na vrsto še Romunija« Pariz, 1. aprila, b. Izjava britanskega ministrskega predsednika g. Chamberlaina o pomoči Velike Britanije in Francije Poljski, je po vsej Franciji senzacionalno odjeknila. Delo, ki ga je opravila britanska diplomacija, je ogromno. Po tem delu je britanska meja premaknjena z Rena na Vislo. Diplomatski in vojni položaj Francije jo kakor tukaj poudarjajo, znatno okrepljen, ker se je Velika Britanija priključila francosko - poljski zvezi. Francosko-poljnka zveza je zopet oživela. Po sklenitvi važne trgovinske pogodbe z Romunijo bo britanska diplomacija še dalje nadaljevala svoje delo in se bo trudila, da tudi Romunijo pridobi za zvezo. Včerajšnje besede francoskega zunanjega ministra Bonneta pri podpisu trgovinske pogodbe z Romunijo, »da to ni zadnja kretnja za z b I i ž a n j e ,« tolmačijo diplomatski in politični krogi ravno v tem smislu. Gospodarski napori Francije v jugovzhodni Evropi Nove trgovske pogodbe z Jugoslavijo in Romunijo V Romuniji je Francija kupila četrtina petroleja Bukarešta, 1. aprila. AA. Havas: Francoski delegat Leon Vanset je podpisal snoči v Bukarešti z romunskim ministrom za narodno gospodarstvo novo pogodilo o nakupu romunskega petroleja. Letno bo Francija odkupila v Romuniji okoli 7(10.(1(111 ton petroleja. Romunija bo plačevala Franciji anuiteto v znesku '200 milijonov frankov letno. Polovica te vsote se bo uporabila za plačilo vojnega materiala, ki ga je Francija prodala Romuniji leta 1936. in 1037. Dolg za ta material znaša približno 1 milijardo frankov. Druga polovica zgoraj imenovane anuitete se bo uporabila za odplačilo romunskih rentnih dolgov. Vanset bo sedaj začel z Romunijo takoj pogajanja o naknpu 400.000 ton špirita. Protivrednost v znesku približno 300 do 350 milijonov frankov se bo uporabilo za odplačilo romunskih trgovskih dolgov v Franciji. V romunskih krogih smatrajo, da se po podpisu teh sporazumov lahko trdi. da se je nemško-romunski trgovski pogodbi, ki je bila nedavno podpisana* pripisoval prevelik pomen, ker bo Francija odkupila 25% romunskega petroleja. (Znano je, da je pred 9 dnevi Romunija tudi 7, Nemčijo podpisala trgovinsko pogodilo, ki odpira Nemčiji velik gospodarski vpliv v rinili iz zemlje, ki si jo oplodil ti in tvoji predniki s svojim znojem, tedaj zavihaj rokave in stisni pest in ti, slovenska mati, sezi v kot, kjer imaš burkle. Saj še veš, kako je bilo takrat, ko je bil mož v vojski, po tvojih kaščah pa je thjec ropal žito. »Kaj pa bom otrokom dala?« si mu rekla. On pa se je zarezal: »Naj kamenje žro!« Takrat je vzkipelo v vas, da ste ga s kamenjem pobile. Ti časi se ne bodo povrnili nikoli več, pa če bi morali braniti svojo svobodo samo z zobmi in nohti. Ko je bila stiska največja, tedaj nam jo zaklical naš voditelj dr. Korošec: »Pokonci glave...!« in smo jih dvignili. Zdaj, ko je nevarnost mnogo manjša, je tem bolj ne-odpustljivo, če se kdo vdaja malodušnosti. lu'"ligenca na plan! Narod ne bo klonil, glej d. ne boš! Pripovedujmo si slavne zgodbe juna 'h prednikov. Ponosno poglejmo v oči svoji rt' ponosnim sosedom in povejmo jim, če bo treba: Tukaj smo mi doma, vi sto pa tam! Z mevžami in emogledci pa na prisilno delol Romuniji. Nemčija je dobila veliko pravic do poljskih pridelkov, nadalje do vsega petroleja, ki ga bo na novo odkrila, kakor tudi do velikih rudniških bogastev, ki jih bo sama izkoriščala. Op. ured.) Jugoslaviji je dala nove izvozne možnosti Pariz, 1. aprila. AA. Havas: Vlada je sklenila objaviti danes v uradnem listu uredbo, s katero se odreja stopanje v veljavo trgovskega sporazuma, ki je bil sklenjen 11. februarja t. t. med Francijo in Jugoslavijo. Na osnovi te pogodbe se bo verjetno podvojil trgovski promet med Francijo in Jugoslavijo. Jugoslovanskim izvoznikom se bo kolikor mogoče široko odprl francoski trg. Istočasno se bo zvišal francoski izvoz v Jugoslavijo. Ustvarja se široka možnost za naložbo francoskega kapitala v jugoslovanskem gospodarstvu. Sedanji kontingenti, ki so bili dovoljeni Jugoslaviji, se težko izkoriščajo zaradi neravnotežja med cenami v Jugoslaviji in cenami v Franciji. Do tega neravnotežja je prišlo zaradi spremenjenega odnošaja vrednosti med frankom in dinarjem. Za izvoz jugoslovanskih žitnih pridelkov v Francijo je dovoljen poseben postopek. Ti ukrepi se bodo uveljavljali tako, da ne bodo škodovali zaščitnim predpisom v korist francosko kmetijske proizvodnje. Istočasno bodo načrtno delali, da se zvišajo francoski nakupi v Jugoslaviji. Za zboljšanje organizacije in zvez med jugoslovanskim in francoskim trgom bo delala v prvi vrsti trgovska in poljedelska francosko-jugoslovan-ska zbornica. Nova pogodba, ki stopa sedaj v velja vo, bo dovedla do okrepitve trgovskih zvez med obema državama ter zaščite interesov francoskih uvoznikov, ki bodo sodelovali pri gospodarskem razvoju Jugoslavije. Zagrebška vremenska napoved: Jasno in toplo. Zomunska vremenska napoved: Delno oblačno v v 11' i državi. V vzhodnih krsMh bo nekoliko ve* oblačnosti z nekaj dežja. Toplota bo na vzhodu padla, drugod 6e pa no bo dosti spremenila, Mednarodno razstavo avtomobilov v Belgradu so slovesno odprli Belgrad, 11. aprila. AA. Razstava »Drugi sa-•on avtomobilov« je bila odprla v paviljonu za-dužbine Pasiča. Takoj na prvi pogled se vidi, da bo ta »drugi salon avtomobilov* imel velik uspeh, vsaj takšen kot prvi, Se ne večji, ker letos sodeluje na tej razstavi 6 držav in sicer Nemčija, Češko-moravski protektorat, Italija, Francija, Anglija in Amerika. Skupno Število firm, ki razstavljajo, je večje kot preteklo leto. Leto« razstavlja 118 firm. Točno ob 11 je v paviljon prispel kraljevski zastopnik polkovnik Poleksič. Malo prej to prispeli zastopnik patrijarha Gavrila, vladika Doni-zij, belgrajski nadškof dr. Ujčič, ministri dr. Miha Krek. Jevreni Tomič, Nikola Bešliž in Ljubo-mir Pantič. Navzoč je bil tudi predsednik narodne skupščine Milan Simonovič in tajnik Milan Badžak, dalje predsednik belgrajske občine Vlada llič, predsednik belgrajskega velesejma Stojanovič, ravnatelj velesejma Vasiljevič, veliko število višjih častnikov, senatorjev, narodnih poslancev, zastopnikov raznih javnih in zasebnih ustanov in precej drugih uglednih osebnosti. Od tujih zastopnikov sta bila pri otvoritvi razstave nemški poslanik Viktor v. Hceren in turški poslanik Ali Hajdar Aktaj. Takoj |h> prihodu kraljevega zastopnika je imel predsednik velesejma g. Stojanovič govor, v katerem je namenil prvo misel pokrovitelju belgrajskega velesejma Nj. Vel. kralju Petru II. in vsemu kr. domu. (Vsi navzočni so vzklikali kralju Petru II., vojaška godba pa je odigrala državno himno. Na koncu svojega govora je Stojanovič dejal: V imenu belgrajskih gospodarskih organizacij, ki preko svojih zastopnikov vodijo ustanovo belgrajskega velesejma, vas gospodje in gospe, najtopleje pozdravljam in se vam zahvaljujem za ljubezuiv odziv na tej današnji svečani prireditvi. Takoj za njim je govoril podpredsednik Avto-kluba Velizar J a n k o v i č, nakar je spregovoril minister za trgovino in industrijo Jevrem Tomič, navdušeno pozdravljen od vseh navzočnih, ki je po daljšem govoru odprl razstavo. : Vsi navzočni so nato iz paviljona zadužbine ' Nikole Pašiča prešli v paviljon št. 1, kjer je pri- ' rejena razstava cest in turizma. Predsednik jugoslovanskega društva za ceste Sveti slav Milosavljevič, minister v pok., je najprej pozdravil zastopnika Nj. Vel. kralja, visokega pokrovitelja te razstave. Vsi navzočni so vzkliknili: »2ivel kralj Peter II.1< Zatem se je Milosavljevič spomnil vsega, kar je za turizem storil Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle. (Navzočni vzklikajo: »Živel knez namestnik!«) Govor ministra dr. Kreka Za govorom Milosavljeviča je spregovoril gradbeni minister dr. Miha Krek, ki je najprej pozdravil kraljevega zastopnika, visoke cerkvene dostojanstvenike, ministre in vse druge, zatem pa med drugim dejal: Pri tej priliki smatram za svojo prvo dolžnost, zahvaliti se jugoslovanskemu društvu za ceste, ki je mnogo pripomoglo k znanstvenemu proučevanju ceste našega cestnega omrežja in zbiranju sredstev, s katerimi je treba graditi ceste in poiskati možnosti za napredek turizma in cest v kraljevini Jugoslaviji. Čestitam k tej koristni razstavi, kjer so razstavljene fotografije, diagrami in ostali predmeti, ki jasno kažejo kako se mora naš turizem povzdigniti in napredovati. Velike važnosti za našo javnost je, da more po tej razstavi videti koristnost njene prireditve in se seznaniti do podrobnosti z vsemi potrebami po zboljšanju cest in turizma v državi. Mi nister dr, Miha Krek je svoj govor končal z besedami: Prepričan sem, da bo ta razstava dosegla uspeh in svoj namen, ter zaradi tega kličem: Naj živi Nj. Vel. kralj Peter II. 1 Naj živi Nj. kr. Vis. knez namestnik in ve$ kraljevski dom! Takoj za tem so gostje' odšli v pavil jone, kjer so razstavljeni avtomobili, in s tem je bila končana tudi druga svečanost otvoritve razstave na belsraj-skoin velesejmu. Preračun in fin. zakon v veljavi Belgrad, 1. aprila, m. V današnjih »Službenih novinalu je objavljen ukaz kraljevega namestni-šlva, s katerim jo potrjen državni preračun in finančni zakon za 1. 1039/40. Z današnjim dnem sta preračun in finančni zakon stopila v veljavo. V istih »Službenih novinah« je objavljenih tudi več uredb, med drugimi uredba o računanju tarifske razdalje na železniški progi, uredba o objavljanju železniških tarif in prevoznih pogojev, uredba o fondnem zakonu za protičevnie materiala v gradbenem ministrstvu ter sprem«,- fca pravilnika o načinu proučevanja skupnih bano-vinskih trošarin. Objavljen je odlok načelnika carinskega oddelka v finančnem ministrstvu o ukinitvi pristojnosti carinarnice na Rakeku za uvozno carinjenje avtomobilov. Spremenjena imena občin Belgrad, 1. aprila, m. Na predlog predsednika ministrskega sveta in notranjega ministra so kraljevi namestniki na osnovi paragrafa 10. zakona o občinah podpisali ukaz, s katerim rešujejo, da se preimenujejo naslednje občine: Begunje v logaškem okraju v Begunje pri Cerknici; Brezovica v ljubljanskem okraju v Brezovico pri Ljubljani; Cerklje v kranjskem okraju v Cerklje na Gorenjskem; Dobrova v ljubljanskem okraju v Dobrovo pri Ljubljani; Dol v ljubljanskem okraju v Dol pri Ljubljani; Križevci v ljutomerskem okraju v Sv. K riž pri Ljutomeru; Križevci v mursko-sobo-škem okraju v Križevci v Prekmurju; Leskovec v ptujskem okraju v Sv. Andraž v Halozah; Ljubno v gornjegrajskem okraju v Ljubno ob Savinji; Planina v logaškem okraju v Planina pri Rakeku; Ribnica v kočevskem okraju v Ribnica na Dolenjskem; Sela-Šumberk v novomeškem okraju v Sela pri Šumberku; Slivnica v okraju Maribor desni breg v Slivnico pri Mariboru; Stari trg v črno-meljskem okraju v Stari trg ob Kolpi; Stari trg v logaškem okraju v Stari trg pri Ložu; Šmarje, ljubljanski okraj v Šmarje pri Ljubljani; .Videm v brežiškem okraju v Videin ob Savi. Posvet pri dr. Mačku Zagreb, 1. aprila, b. Danes dopoldne in popoldne so bili sestanki v stanovanju dr. Vladka Mačka s predstavniki vseh onih skupin, ki so kandidirale na njegovi listi dne 11. decembra. V imenu zeniljoradnikov sta bila navzoča g. Cubrilnvič in dr. Tupanjanin, v imenu demokratov in radikalov Boka Vlajič, v imenu samostojnih demokratov Večeslav Vildcr, v imenu JNS pa dr. Albert Kramer. Dr. Kramer pa je bil navzočen zgolj pri dopoldanski seji in je opoldne že odpotoval v Ljubljano. Na teh sestankih so politiki razmotrili politični položaj, zlasti zaradi skorajšnjega sestanka med dr. Mačkom in predsednikom vlade ter notranjim ministrom »ragišo Cvetkovičein, ki ga pričakujejo v Zagreb jutri ali najpozneje y ponedeljek. Na današnjih sestankih je bilo izdelano stališče, ki ga bo zastopal dr. Maček pri razgovorih s predsednikom vlade g. Dragišo Cvetkovičem. Iz krogov, ki so blizu dr. Mačku, prihajajo poročila, da je pri današnjih razgovorih prišlo do soglasja glede vseh aktualnih političnih vprašanj. Zagreb, 1. aprila, b. Z današnjega sestanka Združene opozicije in SDK, ki je bil med 5. in 6. ura popoldne, je bil izdan sledeč komunike: Danes dopoldne od 10 do 12.30 je bil v Zagrebu pod predsedstvom predsednika dr. Vladka Mačka sestanek, na katerem so sodelovali: V imenu SDK dr. Vladko Maček in Večeslav Vild er, v imenu demokratske, zemljoradniške in radikalne stranke ter JNS pa B. Vlajič, dr. M. Tupanjanin, dr. B. Čubrilovič in dr. Albert Kramer. Na konferenci je še enkrat ugo.tovljeno, da je politika sporazuma, ki ji je dal narod na volitvah 11. decembra svoje zaupanje, potrdila v današnjih mednarodnih prilikah svoje polno zaupanje. Zavedajoč 6e težine današnjih časov, bodt* te skupine, ki so skupno sodelovale pri volitvah na listi dr. Mačka, nadaljevale solidarno svoje napore za končno ureditev svo.je skupnosti na temelju sporazuma Srbov, Hrvatov in Slovencev. V ta namen bo kmalu širši sestanek predstavnikov vseh teh skupin. Zagreb, 1. aprila 1939. Sledijo podpisi vseh navzočih. Hitler govori o položaju Gospe, matere in sestre! Skrajni čas je, da kupite in razveselite za Veliko noč Vaše može, sinove in brate z res elegantnim klobukom! Dobite ga v specijalni trgovini Hoda za gospoda: HINKO-KRANJ (poleg farne cerkve) Nafvetja Izbira moiklh klobukov na Gorenjskem! Wilhelmshafcn, 1. apr. c. Danes se je Hitler udeležil slovesnosti, ko so spustili v morje novo 35.000 tonsko vojno ladjo »Admiral von Tirpitz«. Popoldne ob 4 pa je bil Hitler sprejet v mestni dvorani, kjer mu župan izročil diplomo častnega meščanstva. Na trgu pred mestno hišo pa je bila postavljena tribun^,, s katere je govoril Hitler pred več kot 100.000 ljudmi. V svojem govoru je Hitler najprej govoril o znanih razdobjih notranjepolitičnega razvoja nemške države v zadnjih 20' letih in je nato prešel tudi na zunanjepolitične dogodke zadnjih dui in zadnjih tednov. Plemeniti in neplemeniti narodi Najprej je rekel, da so se nekateri odločili deliti narode na plemenite in jia neplemenite. Med plemenite seveda prištevajo predvsem angleški in francoski narod, med neplemenite pa Nemce in Italijane. Hitler pa misli, da človeška sodba o teh sl vureji. ltj d^sina* jn ja je treba prepustili »tarfnttlra^fljtn *sil«Mfifl^gfieškt'fra-rod jo namreč lahko bil neplemenit 800 let in v teh 300 letih je na neplemenit način zavladal četrtini sveta, sedaj na starost pa postaja plemenit. Toda še pred dvajsetimi leti se ta plemeniti angleški narod ni sramoval izsiljevati in tlačiti nemškega naroda, kjer živi do 150 ljudi na kvadratni kilometer. Ko sem pred šestimi leti prevzel oblast, sem se hotel z vsemi pogajati, toda moje predloge so vsi odbili. Ce pa danes prihajajo Angleži z zahtevo, da moram z njimi razpravljati o vsakem problemu nemških koristi, tedaj pa moram reči, da lahko z isto pravico zahtevam, da se mora nemški narod vmešavati v vsak problem angleških življenjskih koristi. V Palestini nimajo Nemci ničesar opraviti, prav tako pa Nemci ne bodo nikdar dopustili, da bi se Angleži vmešavali v njihov »življenjski prostor«. Ce nam Angleži pravijo, da mi nismo imeli pravico storiti tega ali onega, tedaj jih mi vprašujemo, s kakšno pravico zatirajo oni Arabce v Palestini? Kdo jim je dal to pravico? Mi imamo v tem »življenjskem prostoru« tisoč let stare pravice, toda mi smo te svoje probleme rešili v miru in jih v redu uredili. Mi Čehov ne sovražimo Kdor hoče iti za velesile po kostanj v ogenj, ta si bo prste opekel. Mi nimamo nikakega sovraštva do ^Čehov. Stoletja smo živeli skupaj. Seveda Angleži tega ne vedo. Hradčane so zgradili Nemci. Katedralo sv. Vida so zgradili Nemci, česar Francozi ne vedo. Že pred tisoč leti je tam stoloval nemški cesar in še poprej so se tamkajšnji narodi hodili priklanjat nemškemu kralju. Nas to prav nič ne moti, da drugi tega ne vedo, dovolj je, da mi to vemo, namreč da je bil to nad tisoč let nemški življenski prostor. Toda Cehom se ne bi bilo nič zgodilo, če ne bi postali središče groženj in nevarnosti proti Nemčiji. Tako pa je neki letalski minister začel propovedovati, da je Češkoslovaška središče letalske industrije in letalsko izhodišče za napade proti Nemčiji. » Od Angleške in francoske vlade je bilo odvisno, da bi Češka nehala biti to sredstvo proti Nemčiji. Mislil sem tudi, da bom to nevarnost lahko odstranil mirnim potom, toda varal sem se. Ko sem to videl, sem spoznal, da moram izvesti staro tisočletno nemško pravico in sem zvezal kar je bilo v zgodovini povezano in kar zakon razu-* ma nujno veže skupaj. Češki narod bo imel sedaj več pravic kot pa jih imajo drugi tlačeni narodi, ki so pod vlado onih plemenitih narodov. Izoblikovali smo pri tem veliko gospodarsko skupnost, toda tudi miru v Evropi 61110 izkazali veliko uslugo. Tako lahko govorijo samo tisti, ki imajo zelo slabo vest. Jaz sem pa prepričan, da sem izkazal svetovnemu miru veliko uslugo in zato sem sklenil pred tremi tedni, da se prihodnji kongres naše stranke okliče za »kongres miru«. Ne mislimo osvojevati drugih narodov Nemčija ne misli na to, da bi napadala druge narode. Mi hočemo sedaj zboljšati gospodarske od-nošaje z vsemi, kajti mi nismo samo največji proizvajalec, ampak tudi največji odjemalec v trm delu sveta. Mi ne mislimo zavojevati drugih narodov, če nas bodo pustili v miru. Pač pa nemški narod ne bo dopustil nikakega obkroževanja. Pred leti sem sklenil pomorski sporazum 7. Anglijo, ker sem želel za stalno živeti v miru z Anglijo. Če pa Francclfskijeva razstava. Danes bo imel ob 11 dopoldne vodstvo po razstavi slikar Pavel Francelijski sam. v Angliji žele, da naj mi odstopimo od te želje, tedaj naj to samo utemeljijo. Ako pa je kdo, s katerim bomo v bodočnosti zmeraj korakali ramo ob rami, tedaj je to Italija. Mi vemo, da se časnikarji na vso moč trudijo, da bi dokazali, da se bo os prelomila, toda sodelovanje med nami je trdnejše kot je bilo kdajkoli poprej, zalo ker odgovarja ne samo našim koristim, ampak tudi našim idealom. Vsekakor pa je naša homogenost mnogo trdnejša, kot pa tista, ki se napoveduje med Anglijo in bojjševiško Rusijo. Prav tako moram imenovati še en narod, ki je prav te dni zmagovito končal borbo proti raz-krojevalnemu židovskemu boljševizmu, to je španski narod. Pri njegovi zmagi so sodelovali tudi številni nemški prostovoljci. Poprej so demokracije oboro-ževale španske rdečkarje, sedaj pa vidimo, kako se vse trudijo, da bi si čimprej pridobile naklonjenost novega nacionalističnega španskega režima. M H Hočemo živeti v miru Naš narod hoče živeti v miru, ne bo pa se pu|m Nikogar več tla|Uj. Če bo svet fašističen, ne vem," pravlako ne^vferujem, da bo svet narodno socialističen. Zato pa tembolj verujem, da se bo svet otresel boljševiške nevarnosti, ter se bo na tej podlagi ustvaril sporazum med narodi. Budimpešta, 1. aprila, m. Nocoj so se končala pogajanja med Madjarsko in Slovaško, ter so bile določene nove meje. Po doseženem sporazumu bo Slovaška odstopila Madjarski okrog 1600 kv. km svojega ozemlja. K odmevom Chamberiainove izjave (glej 1. stran) Potiski listi »Usoda vzhodne Evrope je tesno povezana z usodo zapadne« Varšava, 1. aprila. TG. Na merodajnih mestih so z velikim zadoščenjem sprejeli na znanje izjavo Anglije, da jamči za poljske meje in pričakujejo, da se bo,do sedaj pogajanja med zunanjim ministrom Beckom, ki jutri odpotuje v Lon- Predsednik PAB Belgrad, 1. aprila, m. Na predlog finančnega ministra je postavljen s kraljevim ukazom za predsednika upravnega odbora PAB-o g. Stje-pan Barič, minister v pok. Bivši minister, ki je odpeljal avto Belgrad, 1. aprila, m. Včeraj popoldne so sluge mestnega odbora JRZ sporočili, da je neznanec odpeljal iz zaprte garaže avtomobil znamke »Chevrolet«. Predstavniki mestnega odbora so obvestili proimetno policijo, ki je za«li-šala takoj več oseb ter ugotovila, da je naročil, da se garaža nasilno odpre, bivši minister in prvi podpredsednik mestnega odbora JRZ v Belgradu Gjura Jankovič, ki je tudi avtomobil odpeljal. Gjura Jankovič je trdil, da avtomobil pripada njemu, vsi strankini funkcionarji pa 60 trdili, da je bil avtomobil kupljen za potrebe mestnega od* bora JRZ. To se je ugotovila tudi na seji mestne« ga odbora. Vso zadevo ima 6edaj v rokah bel« grajska policija. Osebne novice Belgrad, 1. aprila, m. Z odlokom ministra z* zunanje zadeve je prestavljen dr. Frido Pogačnik, pisar 8/1. s kraljevega poslaništva v Pragi na kraljevo poslaništvo v Berlin. Belgrad, 1. aprila, m. Za ravnatelja 8/II. ]e napredoval na državni trgovski akademiji v Mariboru Peter Modic; na železniškem ravnateljstvu v Ljubljani je postavljen za železniškega kontrolorja na postaji Ljubljana Janez Kušar, doslej v kurilnici, Ljubljana. Na lastno prošnjo je prestavljena meščansko-šolska učiteljica Danica Gruden iz Celja na meščansko šolo v Senovo. Ostavka, ki jo je podal učitelj Drago Pur, je sprejeta. Belgrad, 1. aprila, m. Poštni minister je podpisal odlok, s katerim je podeljena pogodbena pošta na Krki Karolini Barbič p. t. t. odpravnici iz Krke. Služba pogodbenega poštarja je odpovedana Miro/slavu Senčarju iz Male Nedelje. V re-sorju poštnega ministra so med drugimi upokojeni na področju ljubljanskega poštnega ravnatelj" stva naslednji zvaničniki: Vinko Bauman na pošti Maribor II, Janko Babnik, Ljubljana I, Franc Sen* ker v Celju. Belgrad, 1. aprila, m. S kraljevim ukazom so v finančnem ministrstvu postavljeni člani posvetovalnega odbora za 1, 1939. Od Slovencev je v tem odboru Anton Krejči, predstavnik trgovinske zbornice iz Ljubljane. Kot zastopnik Glavne zadružne zveze je v tem odboru Sibe Zaninovič. don, in angleško vlado ugodno nadaljevala in da bo v najkrajšem času sedanje angleško jamstvd zapisano v pojsebni pogodbi skupno s Francijo, Anglijo in Romunijo. Na merodajnih mestih pa izrecno poudarjajo, da Poljska ni prevzela nobenih obveznosti do Anglije in da njo vežejo samo zavezniška pogodba s Francijo in vojaška zveza z Romunijo, ki jih je pred leti podpisala, ne pa obveznost, da bi morala Angliji na pomoč, če bi bila ona napadena. Na merodajnih mestih pravijo, da je angleško in francosko poroštvo brezpogojno in stopi takoj v dejanje, če bi poljska vlada sporočila Angliji in Franciji, da so njene meje ogrožene. »Kurier Varšavski« piše, da Chamberlainova; izjava ne označuje kategorično stališča Velike Britanije pro,ti napadalcu. »Ilustrovani Kurier Codzien« pa poudarja v svojem uvodniku, da se danes ne more ločiti' usoda vzhodne Evrope od usode zahodne Evrope. Zbližanie z Litvo Litvanski poslanik v Varšavi Saulis se je vrnil po trodnevnem bivanju v Kovnu snoči zopet v Varšava. Izve se, da je dobil Saulis od svoje vlade nova navodila za poglobitev odnošajev med Poljsko in Litvo. Vendar istočasno zanikajo vest; tujega izvora o pogajanjih za skleniter pakta o nenapadanju med Poljsko in Litvo, Taka pogajanja se niso nikdar pričela. Rim, 1. aprila. AA. Havas: Italijanski zunanji minister grof Ciano je sprejel snoči poljskega veleposlanika. Sestanek se spravlja v zvezo s položajem na evropskem vzhodu in izjavo Cham-berlaina v spodnjem domu. Cambridge premagal Oxford London, 1. aprila. AA. Reuter: Na današnji tradicionalni veslaški tekmi med Cambridgeom in Oxfordom, je zmagal Cambridge v 19 minutah in 3 sekundah. Voda je bila idealna. Cambridga je ves čas vodil. Današnje stanje teh tekem je 48 za Cambridge in 42 za Oxford, ena tekma je bila pa neodločena. Novice iz Češko-Moravske Praga, konec marca. Vojni minister bivše češkoslovaške armade Jan Syrovj? je poveril generala Hrabčika z nalogo, da likvidira čsl. armado in v ta namen se je v Pragi sestala mešana čsl.-nemška vojaška komisija, katere delo so bliža svojemu koncu. Nemška armada je že prevzela ves številni vojaški materijal. zasedla vse kasarne in tovarne orožja in arsenale z municijo tako, da preostaja samo še likvidacija moštva. Iz zakona o nemškem 1 rotektoratu nad Češko In Moravsko je jasno razvidno, da Nemčija v svoji armadi ne želi ne-nemskih vojakov in tako nastaja velik socialni problem kam z 20.000 častniki in podčastniki in približno s 100.000 vojaki. Delno bo za njih preskrbljeno pri javnih delih, ki jih sedaj vrši avtonomni češko-moravski Protektorat, nekateri bodo odšli v tujino, kjer se bodo udejstvovali kot tehnični inštruktorji v raznih tujih armadah, preostali pa — in njih bo pretežna večina — bodo po izjavi maršala Goeringa dobili delo v okvirju nemškega štiriletnega gospodarskega načrta po možnosti v oni stroki, v kateri so izučeni, sicer jih bo pa nemška vlada po potrebah svojega gospodarskega načrta prešolala na željeno" stroko. Tudi Iz slovaške republike in iz zasedenega ozemlja Knrpatske Ukrajine so se že vrnili vsi vojaki češke narodnosti, seveda vsi razoroženi že pri odhodu iz teh pokrajin. Prejšnja belo-modro-rdeča zastava češkoslovaške republike je zarad) novo nastalega položaja postala brezpredmetna in zato neveljavna. Odslej bo na ozemlju avtonomnega češko-moravske-ga Proteklora-.a dovoljen. Češki narodni znak, belo-rdečji zastava, ki bo Izvešena ob slavnostnih priložnostih vedno na levi strani istočasno z nemško državno zaslavo s kljukastim križem. Odprlo ostaja vprašanje državne himne ln praznovanje državnih in narodnih praznikov. Je povsem jasno, d« se bo ob vsedržavnih slovesno' 6tih tudi v Češko-moravskem Protektoratu igrala nemška državna himna »Deutschland iiber alles« skupno s himno nemške nacionalno socialistične stranke (Horst Wessel Lied). Na češki strani pa vlada zopet prepričanje, da bo tudi njim pri narodnih prireditvah dovoljena dosedanja državna himna »Kje dom je moj?« in danes ni stvarnega razloga, da bi češka želja ne bila izpolnjena. — Dosedanji nemški državni prazniki 6e bodo slavili tudi na Češkem in Moravskem, Čehom bo pa po vsej priliki dovoljeno, da proslave na dostojen način v okvirju narodnega praznika svoje narodne svetinje, med katerimi se na prvem mestu omenja sv. Vaclav, h kateremu se je v težavnih dobah ves Češki narod vedno vračal iskajoč pri njem utehe. V slovaški republiki je postala državna zastava znani znak narodne in katoliške Slovaške: v krogu dvojni rdeči križ na belem polju. A nova državna himna je skupna slovanska narodna pesem »Hej Slovfici« seveda v slovaškem besedilu. Vrhovni poveljnik tretjega .nemškega armad-nega zbora von Blasko\vitz je izdal v svojstvu najvišjega činitelja izvršne oblasti na Češkem in Moravskem nalog, da sta na ozemlju Protektora-ta nemščina in češčina enakopravna jezika in da se oba lahko svobodno uporabljata. Ta ukaz bo v najkrajšem času imel to posledico, da se bodo v slovanski Pragi kot v podeželju pojavili dvojezični napisi ne oziraje se na število Nemcev. Prav tako si je nemška komisija izprosila od praškega glavnega magistrata seznam vseh ulic in trgov, ki so bili v uporabi v prejšnjih stoletjih vse do svetovne vojne Zalo se bodo istočasno z dvojezičnimi napisi povrnile one označitve ulic in trgov, ki bodo skušale dokazati ali vsaj ohraniti nemški značaj mesta, kar pride v poštev predvsem v Pragi. V podeželju 60 napisi že sedaj spremenili svoje ime. in vse glavne ulice ln trgi so že poimenovani po vodilnih možeh Velike Nemčijo. Izropani Madrid... Kakšno prestolnico so našle Francove čete prestano orožje. Zmaga generala Franca je izključno zasluga narodne zavesti njegove vojske, njena moralna nadmoč, pa tudi vetja vojaška sposobnost, zlasti glede topništva in letalstva. Nacionalna in-fanterija pa se je odlikovala po svoji visoki morali, iesar o rdečih ni mogoče reči, ker so tam rušili tako moralo kakor disciplino najslabši mednarodni elementi in pa boljševiški komisarji. Kar se tiče orožja, bo število vsega materijala, M je padlo v roke generala Franca, kmalu objavljeno in bo Evropa videla, kako so VVickers, Skoda, Creuzot in ruska državna orožarska industrija dobavljali rdeči Španiji ogromno materijala, tako da bo ves svet presenečen. Najvažnejši činitelj v porazu rdečih je bil popoten politični in upravni nered, ki je oviral delovanje armade. Komunisti, socialisti in anarhisti so se med seboj ljuto pobijali. V vojski sta vodila komuniste generala Lister in Modesto, napadalni oddelki pa so bili sestavljeni iz sodrge in iz navadnih zločincev in se je polnovredno borila samo divizija Lister in pa tisti oddelki, ki so jim poveljevali častniki iz stare dobe. Hud je bil spor tudi med socialisti in komunisti, ki je spomladi 1. 1938 privedel do odstopa ministra Prieto, ki je bil pri socialistih zelo priljubljen in je nekoliko zadrževal komunistični terorizem. Od nedelje - Zunanji pregled V preteklem tednu sta se zgodila dva zgodovinska dogodka, ki bosta oba imela nedogledne posledice za nadaljni razvoj evropske in svetovne politike. Prvi dogodek tiče Španije. Označimo ga lahko s kratkim stavkom: Dražvaljanska vojna, ki je trajala skoraj 3 leta, je končana s popolno zmago generala Franca. V začetku tedna se je vdal Madrid brezpogojno in brez bojev in je Franco vkorakal v staro špansko prestolico. Dan pozneje se je vdala še ostala pokrajina, ki je bila še v rokah rdečih in Francove čete so jo tekom tedna po načrtu zasedale. Danes je vsa Španija pod oblastjo prave španske vlade. Trpljenje je končano in spričo nepopisnega veselja, ki je zajelo ves španski narod odhajajo spomini na prošle grozote in na prestale bolečine v pozabljenje. Španija, katoliška Španija, osvobojena od strašnega snu komunističnih grozodejstev, gre sedaj nasproti veliki bodočnosti. Drugi dogodek tiče splošnega položaja v Evropi in je vezan z imenom Poljske. Pretekli teden se je namreč kar nepričakovano razvnela huda napetost med Nemčijo in Poljsko. Pisalo in govorilo se je o nekem ultimatu, ki da ga je Nemčija poslala Poljski. Prišlo je do hudih proti-nemških demonstracij na vzhodnem Poljskem. Razvnel se je hud časopisni boj. Končno je Poljska tudi mobilizirala nekaj letnikov svojih rezervistov, češ, da mora biti pripravljena, da brani neodotakljivost svoje zemlje. Na drugi strani pa se je pretekli teden Anglija silno prizadevala, da bi tudi Poljsko pridobila za zvezo, ki jo hoče ustanoviti za to, da bi v bodoče preprečila vsak nadaljni napad na kakšno svobodno državo. K tej zvezi je pripravljena stopiti Francija. Tudi sovjetska Rusija je dejala, da pristopi. Treba je bilo pridobiti še Poljsko, ki pa se je branila, češ, da je njen zemljepisni položaj takšen, da se ne sme zameriti ne Nemčiji in ne Rusiji in da se torej ne sme vezati ne z eno in ne z drugo, a tudi ne proti eni niti proti drugi, razven, če bi Anglija in Francija že v naprej slovesno izjavili, da z vso svojo oboroženo silo jamčita za nedotakljivost poljskih meja. A še v tem primeru bi se Poljska obvezala, da sodeluje pri tej zvezi izključno le za obrambo Francije in Romunije, s katerima ima vojaške zavezniške pogodbe. Nemška vlada se je ves teden hudo prizadevala, da bi poljsko vlado prepričala, naj nikar ne hodi v London in naj nikar ne naseda angleškim vabam. Morda je nemška vlada v Varšavi povedala tudi kakšno ostro besedo, ker sicer si mobilizacije poljske vojske ni mogoče razlagati. Po silno napetih prvih dneh tedna pa je prišlo v petek, dne 31. marca popoldne presenečenje iz Londona. Angleški ministrski predsednik Chamberlain je pred parlamentom izjavil, da bo Anglija z vso svojo oboroženo silo branila nedotakljivost poljskih meja in da je tudi Francija voljna storiti isto. S tem je Poljska dobila jamstvo angleškega imperija in je treba ta dogodek označiti kot enega največjih v povojni zgodovini. Sedaj bodo pogajanja med Anglijo, Francijo, Poljsko in Romunijo šla še naprej in se bodo, kakor je treba predvideti, končala s zvezo med temi državami, da se bodo skupno branile proti napadalcu za neodvisnost in neokrnjenost Poljske in Romunije. Med zunanjepolitičnimi vestmi današnje, izdaje »Slovenca« so vse ostale vesti, ki se nanašajo na ta veliki dogodek. V preteklem tednu sta imela velike zunanjepolitične govore tudi Mussolini in francoski predsednik vlade D a 1 a d i e r. Eden kakor drugi sta jasno izpovedala svoji stališči v sporu, ki obstoja med obema državama. Italija postavi ia gotove zahteve. Francija odgovarja nanje z: Ne! Slovaška državica se je ves teden borila z Madžari, ki so zasedli lep košček slovaške zemlje na vzhodnem delu države. Pogajanja še trajajo. Končala se bodo tako, da bodo Slovaki izgubili še 150.000 prebivalcev in važno železnico, ki pelje čez Karpate na Poljsko. Širijo se še vedno govorice, da bodo Slovaško delili med Nemčijo, Poljsko in Madžarsko. Domači pregled Dne 4. aprila bi se pri nas morale izvršiti volitve v Pokojninski zavod za zasebne nameščence, ki vanj volijo polovico delegatov delodajalci, drugo polovico pa delojemalci. K ljubljanskemu Pokojninskemu zavodu spadajo tudi Dalmatinci, ker je bil zavod ustanovljen že v Avstriji ter so od takrat Dalmatinci zraven. V drugih krajih naše države pa so pokojninsko zavarovanje nameščencev šele začeli uvajati. Od vseh vloženih list pa je bila na Slovenskem potrjena zgolj fio ena lista, in sicer lista združenih delodajalcev in ista združenih delojemalcev, zato volitev pri nas ne bo. V Dalmaciji pa bodo iz skupine delojemalcev vendarle volitve, ker tamkaj nastopata dve listi delojemalcev. Vsem je že znan šenčursld proces, ki so ga pred leti započeli zoper slovenske ljudi tedanji JNSarji- MOŠKI NISO NIČEMERNI ampak se vseeno morajo briti. Da so dobro obriti in da jim britje ni neugodno, sta potrebni dve stvari: WILLIAMS krema za britje, a po britju, da bi osvežili kožo in ublažili raz-draženost, povzročeno z britvijo — AQUA VELVA. Prodaja se v vseh boljših strokovnih trgovinah! Za brHje W I L L I A M S - do nedelje Takrat je bilo stotine slovenskih ljudi zaprtih. Na več ko enoletno ječo so bili takrat obsojeni posl. Bro-dar, župan Umnik, dekan Skrbeč in drugi, češ da so klicali zoper državo in kralja. Sedaj, ko so se razmere obrnile, so tedanji obsojenci začeli celo stvar znova obnavljati. In se je pred sodiščem izkazalo, da je bil župan Umnik po nedolžnem zaprt ter so bile priče, ki so takrat pričale zoper njega sedaj obsojene zaradi krivega pričevanja. Dne 27. sušca sta bila pred ljubljanskim sodiščem obsojena dva moža, ki sta v tistih težkih časih po krivem pričala zoper poslanca Brodarja, zaradi česar je bil Brodar obsojen na poldrugo leto ječe, ki jo je presedel Obsojen zaradi krivega pričanja je bil zidar Luka Volk na 8 mesecev, vrtnar Jože Prešeren pa na eno leto ječe. Knez namestnik Pavle je na nedeljski občni zbor društva Naša krila, ki ima namen podpirati letalstvo v naši državi, poslal svoje pismo, ki v njem vabi našo mladino, naj se posveti letalstvu. V zadevah naše notranje politike pa smo ta teden prišli že precej daleč. V začetku tedna se je mudil v Belgradu Mačkov odposlanec dr. Šutej, ki se je pogovarjal z združeno opozicijo, nakar je takoj istega dne sedel na vlak ter se odpeljal v Zagrebu, kjer je bila še iste noči konferenca z dr. Mačkom. Kmalu nato se je pripeljal v Zagreb zastopnik srbskih zemljo-radnikov dr. Tupanjanin, ki je imel z dr. Mačkom posvet. Sklenjeno je bilo, da se združena opozicija snide v Zagreb pri dr. Mačku 1. aprila. To se je zgodilo torej včeraj. Danes pa pride v Zagreb sam predsednik vlade g. Dragiša Cvetkovič, ki se bo dogovarjal z dr. Mačkom. Tako morda že veliki teden dočakamo velikih dogodkov v naši domači politiki, da bomo morda doživeli srečni sporazum. Listi so ta teden precej pisali o koncentracijski vladi, ki naj potem doseženi sporazum izvede, sedaj pa so kar umolknili. Zanimivo je v tem oziru, kar je napisal zagrebški Obzor. Dejal je, da bi tako, kakor je sklenila opozicija z dr. Mačkom leta 1937, še najmanj leto dni ne bile razmere urejene. Pa tudi drugače se stvar ne da naglo napraviti po demokratični poti. Zato bo treba, tako veli Obzor, najti drugo pot, da pridemo do novega reda. Šele potem naj bi nastopila nova koncentracijska vlada, ki naj novo stanje izvede. Prav gotovo je, da se bosta o teh rečeh menila predsednik vlade Drag. Cvetkovič in dr. Maček. Bog daj, da bi se stvari srečno in ugodno rešile v blagor Slovencev, Hrvatov in Srbov ter v blagor skupne domovine kraljevine Jugoslavije! Srečno urejena Jugoslavija bo močan branik ne le Srbom in Slovencem, marveč tudi Hrvatom, naj pride kar hoče! Bog naj blagoslovi prizadevanje vseh poštenih mož. V tem zaupanju naj se nihče ne da begati od raznih govoric, ki jih razširjajo nekateri ljudje iz zlih namenov. Tudi Hrvatje svare svoje ljudi, naj se ne dajo begati od ljudi, ki Hrvatom ne žele dobrega. Isto rečemo vsem poštenim Slovencem, ki zaupamo svojemu voditelju dr. Korošcu, ker smo prepričani o temle: Hvala Bogu, da imamo v teh resnih časih Slovenci takega moža za svojega vodjo, kakor je dr. Korošec. Zato, glave pokoncu! po predaji rdečih Biirgos, i. aprila. Po zavzetju zadnjega ostanka republikanske Španije se izve čedalje več podrobnosti o terorju rdečih in njihovem vladanju. Najbolj žalosten je obhod po svetovnoznanem muzeju del Prado v Madridu. Prvi, ki so zopet stopili v ta muzej, ko so Francove čete vkorakale v glavno mesto, so se jokali, ko so videli razdejanje, ki so ga rdeči napravili na tem mestu. Slavna Velasquezova dvorana je popolnoma prazna in samo nekaj pozlačenih okvirjev, ki leže napol razbiti na tleh, priča, da so tukaj nekdaj visele slike največjega španskega umetnika. Prav tako je prazna dvorana, v kateri so visele umetnine slikarja Greco. Enako pusta in prazna je ro-tunda z najslavnejšimi slikami Goye z njegovo najbolj znano sliko rodbine Karla IV. vred. Nobenega van Dycka, nobenega Tiziana, nobenega Raf-faela, nobenega Murilla ni več. Kakor vemo, so rdeči večino teh slik prenesli v Ženevo, da bi dobili posojilo za svojo strahovlado. Sicer bodo te slike prišle že v teh dneh iz Ženeve nazaj, toda ugotovilo se je, da je veliko slik in tudi gobelinov sploh izginilo. Hajveč so pokradli rdeči ministri Več Goyevih slik in gobelinov je zadnji ministrski predsednik rdeče Španije N e grin prodal in denar pridržal sebi. Prav tako so rdeči oblastniki prodali velik del vseh slik in kipov ter gobelinov in umetnin umetniške obrti, ki so jih miličniki zaplenili v gradovih, palačah, cerkvah in samostanih. Rešenih je samo nekaj Stradivarijevih vijolin in zlati oklep Filipa II. Za ta denar živijo sedaj voditelji bivše špan. republike v inozemstvu. Rdeči poglavarji so tu tudi zadnje dni, ko so se čete nacionalne armade že bližale, ropali in pokradli, kar je še ostalo. Tako je v Madridu zadnji rdeči notranji minister G a r r i 11 o popolnoma oropal nemško poslaništvo. Ko je novi nemški poslanik von Stohrer prispel 30. t. m. v Madrid in se podal v palačo nemškega poslaništva, jo je našel popolnoma prazno in opravo razbito. Oplenili so tudi vso dragoceno knjižnico, ki si jo je prisvojil Garrillo. Vedeti je namreč treba, da se je v palači nemškega poslaništva lansko zimo naselilo rdeče notranje ministrstvo. V njem so sedaj našli veliko orožja, še več pa steklenic vina in žganjn. Denar iz blagajn so rdeči oblastniki odnesli ves s seboj. Zakaj je rdeča armada podlegla Število ljudi, ki so med državljansko vojno v Madridu pomrli, predvsem zaradi lakote, nesnage in pomanjkanja, je ogromno. Kar se tiče vojske same, se je pokazalo, da ni resnično, da bi bil general Franco imel več človeškega materiala nego rdeči. V odločilni bitki v Kataloniji je stalo nasproti 350.000 vojakom nacionalne armade 300 tisoč rdečih vojakov. Denarja, orožja in letal so imeli rdeli na razpolago več nego general Franco, ker so vse orožarne v Angliji, Franciji in znani škoda v ČSR, kakor tudi vsa vojna industrija na Uralu rdečim dobavljali ne- Načelniki ministrstev so kradli in verižili Notranja uprava dežele je bila pod vsako kritiko. Načelniki so kradli in ropali ter strahotno verižili. Popolnoma neurejen je bil promet in pa oskrba prebivalstva z živili. Ponekod je bilo riža in olja toliko, da bi se človek v njem lahko utopil, na trgu pa je bil nečloveško drag in tam, kjer so imeli anarhisti v rokah upravo, ga niso hoteli dati na razpolago svojim političnim nasprotnikom, in narobe. Omeniti je treba tudi takozvano »pe to kolono«, to so Francovi pristaši v rdeči Španiji, ki so zlasti v Madridu na skrivnem delali, kolikor so mogli, da rušijo rdeči režim in to kljub vsemu terorju. Peta divizija je dajala nacionalni armadi informacije, ki so bile jako dragocene, je pospeševala begstvo iz vojske ter tudi drugače delala rdečim težave, proti katerim so bili zaradi izvrstne tajne organizacije brez moči 70 odstotkov duhovnikov pobitih V Madrid se počasi vrača normalno življenje. Od danes naprej se je zopet začela svobodna trgovina in se pojavlja na trgu les, premog in bencin, česar zadnje čase ni bilo dobiti niti kosa oziroma kaplje. Povsod je polno čisto osirotelega ljudstva, ki ga hranijo kuhinje nacionalne armade. Zlasti so nesrečni otroci, ki jih je cele trume. 29. marca sta se pokazali na madridski ulici Alcala vprvič dve redovnici. Od vseh cerkva so ostale samo tri kapele, v katerih so danes brali redovniki prve svete maše. Od duhovščine so rdeči poklali 70%! Sedaj se jih je vrnilo nekaj, ki so se zbrali v škofiji, kjer škofov namestnik začenja organizirati redno službo božjo. Duhovniki so vsi še oblečeni civilno. General Franco z družino. Poglejte to damo Ona trpi. Noge ima otekle, skaSene In boleCe od žuljev. Pa vendar je čisto lahko odstraniti te bolečine: Kupite v najbližji apoteki ali drogeriji zavitek prave Sv. Roka soli za noge. Polno žlico soli raztopite v umivalniku vrele. vode, tako da voda postane kakor mleko. Držite v kopeli noge 10 minut, da se omehčajo. To ponavljajte tri dni zaporedoma. Začutili boste tako olajšanje, kot bi se zgodil čudež. Kisik iz soli Sv. Roka pomlaja in opomore nogam. Če mehčate noge delj časa, postanejo žulji tako mehki, da jih lahko odstranite s prsti. Začutili boste veliko olajšavo, lahko boste: plesali, se sprehajali, se ukvarjali s športom in ne boste občutili trudnosti. Sol Sv. Roka odstranja bolečine in Vam ohranja noge sveže in v dobrem stanju. Ne oklevajte in kupite še danes zavitek soli Sv. Roka, ne stane mnogo, pa Vam daje mnogo veselja. Glavno skladišče: miškovk! dbogerija NA VELIKO. Beograd. I Otroški zdravnik dr. Engel ■ potnipredsodko* — FinI Hlrbiiir, Vlktorla Billiskt, Otktr Slma — Pi Tetka usoda mlade matere, ki sama brez vnake pomoči, vodi borbo z ljudmi, ki so Predstave danes ob 10.H0, 15., 17., 19. in 21. uri J Krasna češka filmska umetnina! Poj. S. Baarovem romanu Krasen, nepozaben film. ki navduši v slehernega gleda ca! — Predstave danes ob 10 30 'po zniža"ib cenah) ter ob 15., 17., 19. in 2l. uri. Župnikov križev pot liana Vitova in Zdenek Stepanek KINO UNION Tei. 2x-2i (jJOAp&dah&fofjO Samostojnost ali prividna blaginja Na bilančni seji Hranilnice dravske banovine je podal njen predsednik g. Ivan Avsenek poročilo upr. odbora na g. bana s to sliko splošnega gospodarskega stanja kot uvodema: Slovenski sektor našega skupnega narodnega gospodarstva nam daje za leto 1938. isto sliko kot naše skupno narodno gospodarstvo. Ta slika ni slaba, če tudi so se tekom I. 1!>38. nekatere panoge s pravico pritoževale nad svojo usodo. Z deželnimi pridelki, njihovo množino, kakovostjo in ceno sta bila zadovoljna kmet in trgovec. Obrtnika niso morili dnevi brci posla, delavcu so rastle dnine in dnevi zaposlitve, industrijska proizvodnja, promet sta bila boljša od onih v 1. 1937. Slaba stran tega razvoja, t. j. podražitev življenja, je zadela samo uradnike, čigar realni dohodek je padal v isti meri, kot jc rasla draginja. Cisto ob robu te slike pa se vendar nahaja nekaj temnih tofk, ki jih moramo omeniti, če hočemo ohraniti našim letnim poročilom značaj popolnosti in kontinuitete. I. Blaginja I. 1938. ni kazala nobenih znakov trajnosti, ne pri nas doma, ne pri državi, ne po svetu. Konjunkturni razvoj je bil po posameznih gospodarstvih zelo različen. V sektorju svobodnih gospodarstev je bila prva polovica 1. 1938. že v znamenju depresije, šele v drugi polovici tega leta je oživela ponovno konjunktura, vendar brez vseh simptomov, da bo to izboljšanje trajno. V sektorju avtoritarnih gospodarstev pa je zavladalo geslo popolne avtarkije, gospodarstvom samim pa so bili stavljeni za nalogo taki cilji, ki z običajnim namenom gospodarstva niso v nobeni zvezi, dasiravno so napori za dosego teh ciljev ustvarili privid neke trajne konjukture. II. Slovenski sektor našega skupnega narodnega gospodarstva se nahaja ravno ob njegovem robu in je za to zelo občutljiv za vse vplive in spremembe na gospodarskem polju, najse ti dogodijo doma, ali za mejo. Zato je bila preteklo leto pri nas blaginja v stalnem nihanju, ki smo ga občutili večkrat v kratkih mesečnih razdohljih. Številke o zaposlitvi, prometu, plačevanju davkov, vsakdanji potrošnji itd., nam dajejo prav lepo sliko o nihanju na kratka razdobja. Letno povprečje sicer zabriše nihanje te vrste, daje lepšo sliko in več upanja v trajnost sedanje višine blaginje, vendar manjka za to upanje še drugih dokazov in razlogov iz bližnje in slične preteklosti. Poslavljamo se torej od preteklega poslovnega leta i zavestjo, da ga po pravici ne smemo šteti med slabe, prav tako pa z dvomom, če bo leto 1939 res sploh moglo biti tako dobro kot 1. 1938. III. Ta dvom je prav posebno utemeljen, če pomislimo na nekatere politične dogodke v preteklem letu. Ti dogodki so izbrisali iz vrst naših poslovnih prijateljev dvoje narodnih gospodarstev, ki sta bili sicer po svoji strukturi različni od našega, po svoji miselnosti pa nam sorodni. Avstrija in Češkoslovaška sta, enako nam, po svoji miselnosti želeli nazaj v sektor svobodnega mednarodnega gospodarstva, pod pritiskom razmer pa vendar plavali v avtarkičnih vodah. Slični nam po gospodarski miselnosti, po nazorih o namenu in nalogah narodnega gospodarstva, sovražnici avtarkične ideje za vsako ceno, sta nam močno olajševali opravljanje trgovskih poslov. Skratka: bili smo trije pogodbeniki, ki smo urejali medsebojne gospodarske odnose po načelu koristnosti medsebojne gospodarske odvisnosti in ne po načelu gospodarske premoči. Teli dveh narodnih gospodarstev danes ni več. Postali sta sestavni del največjega avtoritativnega gospodarstva v Evropi, ki mu je avtarkija življenjsko geslo in ki presoja vse gospodarske vrednote po vidikih, ki do sedaj v svobodnem gospodarstvu niso bili splošno priznani. Našo gospodarstvo meji sedaj na velikansko gospodarsko področje, kjer vodijo vse javno in zasebno gospodarstvo nagibi, ki se pri nas še niso uveljavili. I)a navedemo tu nekaj najvažnejših: Pojmi in nazori, kako naj se ustvarjajo cene, ali jc potrebna in za kaj je potrebna donosnost gospodarjenja, kako daleč naj seže vmešavanje državne oblasti v zasebno gospodarstvo, kaki naj bodo odnosi med zemljo, kapitalom in delom, kje naj neha svoboda proizvodnje, potrošnje in gibanja. Vsi ti pojmi in nazori so bistveno driiRi pri nas in bistveno drugi pri naših v avtarkijo zaverovanih sosedih: izvirajo pa iz volje in želje v avtoritativnih gospodarstvih, da cilj javnega in zasebnega gospodarjenja ni blaginja posameznika, ampak moč. veljava in uspeh narodne skupnosti. Naše gospodarske vezi s temi velikimi avtarkijami so tekom let postajale vedno rahlejše. Medsebojni promet v kapitalu in delovni sili je skoraj prenehal — po našem mnenju v veliko škodo nam in našim sosedom. Ostal je med nami in našimi sosedi eaino še blagovni promet in še ta skriva v sebi velike nevarnosti za samostojnost našega gospodarstva. Nevarnost pa tiči v tcin, da obseg in vrednost našega blagovnega prometa z avtoritativnimi gospodarstvi nista dirigirana samo po cenah, kot je bilo do sedaj splošno priznano pravilo, ampak po nujni gospodarski potrebi avtoritativnih držav in ob istem času po njihovi želji za gospodarsko premočjo. Ta dva nagiba sta iz cen naredila navadno sredstvo za dosego ciljev, ki z gospodarstvom prepogosto nimajo nobene zveze, jim torej odvzela njihov pravi namen in pomen, t. j. da bi bile pravi in trajni uravnavcc blagovnega prometa. Cene so izgubile v našem blagovnem prometu z avtoritativnimi državami svoj naravni pomen in namen in zato ne morejo in ne smejo imeti več nekdanje vrednosti in važnosti za naše javno in zasebno gospodarstvo, če hočemo ohraniti našo gospodarsko samostojnost. Cene, ki jih dosegamo v našem prometu z avtoritativnimi gospodarstvi, ne smejo biti merilo, niti steber naše blaginje, kajti le prepogosto niso posledica ponudbe in povpraševanja, ampak izraz gospodarske zadrege naših avtarkičnih pogodbenikov ali pa njihove želje, da nas na ta način spravijo pod svojo gospodarsko oblast. Interesi samostojnosti našega javnega in zasebnega gospodarenja nam torej ukazujejo, da naše zunanje trgovine ne usmerjamo samo v pravcu visokih cen, amnak da jo spravimo na oni tir. kjer ima svobodno vztrajanje cen še svoj pravi in naravni pomen, čeprav na tak način ustvarjene cone niso tako visoke in ne dajo onega zaslužka, ki bi ga želeli. Skratka: samostojnost našega gospodarstva nam mora biti več vredna kot prividna blaginja, ki bi sedaj slonela na visokih klirinških cenah. Novi banovinski proračun Ministrstvo za finance je že sredi marca potrdilo novi proračun naše banovine za leto 1939-1940. Novi proračun izkazuje z vsemi jKKijotji vred 193,059.040 (proračun za 1. 1938-1939 je znašal 177,395.000) din v izdatkih kakor tudi v dohodkih. Ranovinske davščine in dajatve ostanejo popolnoma neizpremenjene, kar dokazuje tudi pra^ vilnik o banovinskem proračunu, ki je objavljen v »Službenem listu« z dne 1. aprila 1939. Dohodki oz. izdatki bednostnega sklada so preračunani na 6.85 mllij. din in znašajo ravno-toliko kot leta 1938—1939 in se tudi dajatve za bednostni sklad niso nič izpremenile. V upravnem oddelku so v primeri s prvotnim predlogom zvišani osebni izdatki za uradništvo, ker je predvideno večje število uradništva kot prvotno. Vsebovana je nova postavka 150.000 din kot jirispevki za bolniško zavarovanje banovinskih uslužbencev. V veterinarskem odseku je število pripravnikov povečano za 2. V prosvetnem oddelku je zvišana podpora Zgodovinskemu društvu v Mariboru od 10.000 na 20.000 din. Nova je postavka 200.000 din kot podpora za domove učiteljiščnikov. Prispevek za asanacijo podeželja je zvišan od prvotno predlaganih 250.000 na 340.000 din. Med dohodki je donos davščine na mineralne vode določen samo na 0.6 mili j. din (prvotni predlog 0.8 milij. din), povišan pa je preračunani donos trošarine na kvas od 2.0 na 2.1, znižan donos trošarine na bencin od 2.5 na 2.4, najbolj pa je povišan preračunani donos trošarine na pnevmatiko od 2.3 na 3.0 milij. din. Med taksami računa banovina na višji donos 40% doklade na državni taksi na vstopnice: prvotni znesek 1.0, sedaj 1.2 milij. dinarjev. * Trgovino na veliko soboto dne 8. aprila i. 1. Trgovine na debelo in njihove pisarne morajo biti zaprte vse popoldne. Vse ostale trgovine zaprejo svoje obratovalnice ob 17 izvzemši delikatesne, ki morajo zapreti ob 19. Kupujoče občinstvo se vljudno naproša, da to upošteva in si pravočasno nabavi potrebščine. Združenje trgovcev. 58. redna letna skupščina Združenja trgovcev v Ljubljani v ponedeljek, dne 3. aprila t. 1., ob 20 zvečer v Trgovskem domu. Izpiti za elektroinštalaterje. Zbornica za TOI v Ljubljani objavlja, da sprejema prijave k izpitu za elektroinštalaterje do 15. aprila t. 1. Kandidati naj vložijo svoje prijave po Združenju elektrotehničnih obrtov v Ljubljani. Izpiti se bodo vršili v maju t. 1. in bo vsak kandidat, v kolikor bodo njegove listine ustrezale zakonitim pogojem, obveščen o pripustitvi k izpitu s posebnim dopisom, v katerem bo naveden tudi točni termin izpita. Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Gregorca Dragota mL, neprot. trgovca v Toplicah pri Straži št. 11. Narok za sklepanje o poravnavi 1. maja, terjatve je prijaviti do 25. aprila 1939. V Moravčah bo dne 3. aprila 1939 kramarski in živinski sejem. laredna ugodnost! Pri manufakturl M ANICA k. d. na Mestnem trgu 17 imajo pa res ostanke volnenega blaga za damske obleke v šir. 130 cm meter po Din Ne samo, 'da je kvaliteta izvrstna, na veliko izbiro imate tudi vse najmodernejše barve. — Seveda, priti morate pravočasno I Pričelo se ie novo kolo sreie! Žrebanje drž. razredne loterije I. razreda 38. kola bo 14. aprila 1.1. Pohitite čimprej po srečke v glavno kolekturo ,,Vrelec sreče", Alojzij Planinšek, Ljubljana, Beethovnova ul. 14 Telefon 35-10 —————— _____ Hranilnica dravske banovino t zavodovega upravljanja tujega denar;a, ki zasluži _ . . ______popolno zaupanje, in s tem notiHii ,\« m Najmočnejša banovinski hranilnica v državi — Hranilnica dravske banovine v Ljubljani je imela dne 27. mar^a t. 1. bilančno sejo, na kateri je bila obodrena bilanca za leto 1938. Akutna kriza, ki je nastopila v drugi polovici septembra meseca 1938, je stavila zavod na še večjo preizkušnjo, kot je bilo to slučaj v letih 1931 do 1935. Nezaupanje ljudi do denarnih zavodov je bilo v teh dneh potencirano tako, da so ljudje dvigali celotne prihranke. K sreči je zavod bil, po preizkušnji prejšnjih let, na ta dogodek odlično pripravljen, saj je imel toliko takoj razpoložljivih sredstev, da je mogel zadostiti vsaki želii v neomejeni višini. Vlagatelji so prišli do prepričanja, tla oglasi zavoda niso bili samo mamilo za vlagatelje, ampak da je zavod vsakemu svojemu vlagatelju zadostil vsaki njegovi zahtevi. Kmalu so ljudje začeli vračati vloge in oni vlagatelj, ki je poprej dvignil ves prihranjeni znesek, ni samo vložil istega nazaj pod enakimi pogoji, ampak je celo nevede izkazal dragoceno priznanje načinu Uprava Zadružne gospodarske banke je na 6eji 30. marca t. 1. odobrila zaključne račune za poslov, leto 1938. tisti dobiček znaša 3,667.578.32. Občnemu zboru dne 18. aprila bo predložena razdelitev dobička tako, da gre 10% v redni rezervni sklad in 4% za izplačilo prioritetne delniške glavnice 18,800.000. — Preostanek čistega dobička 2,510.020.49 din se vporabi za nadaljna izplačila upnikom specijelnega rezervnega fonda. S tem preostankom in z odplačili izločenih dolžnikov je omogočeno, da uprava predlaga zopet 4% znižanje specijelne rezerve in sicer 2% v gotovini, 2% gospodarska banka Razpoložljiva denarna sredstva banke so omogočala, da je po I. rednem izplačilnem načrtu oprostila vse stare vloge do 10.000, po U. načrtu do 15.000 din; oproščene so bile tudi vse obresti starih vlog za 1937 in 1938 ter 20% od vlog od 15 do 25 tisoč, po I. razporedu 10% od vlo.g 25 do 50 tisoč, po II. razporedu. Po III. rednem izplačilnem načrtu, ki teče od 1. februarja 1939, so nadalje oproščene tudi še V6e stare vloge, ki pa stanju 10. aprila 1934 niso presegale 25.000 din. Promet novega poslovanja kaže v letu 1938 zvišanje za cirka 90% napram 1937. V letu 1939 pa v prepisu na prvotno staro vlago. Z lanskim | promet v novem poslovanju še raste. Vloge v in letošnjim izplačilom se zniža speci|elna rezerva < novem poslovanju so se zvišale čez 65% od 35 7 od prvotnih 92.507.951,30 za 9.269.804,39 r 83,238.146.91. na 558.4 milijona, skupna bilančna V60ta pa od 328.1 na 333.5 milijonov. popolno zaupanje, in s tem potrdil, da je jamstvo banovine le subsidiarnega značaja. Vloge v letu 1938 so se zviiale za 43,848.000 dinarjev na 208,332.000 din. v skrbi za veliko varnost vlog je uprava skozi eta držala v letu 1938 najvišja likvidna sredstva ter znaša gotovina 87,853.000 din, kar odgovarja 42 odstotkom vseh zaupanih sredstev. Ako prištejemo k tej vsoti še kratkoročni me-nični matenjal in vse vrednostne papirie, dosega višina visokovrednih takoj vnovčljivih' sredstev znesek 104,530.000 din, ali polovico zaupanih sredstev. - Pri tem pa niso upoštevana kratkoročna posojila, ki razmerja napram obvezam še zboljšajo. _v /.a vlagatelje je važno, da so se v letu 1938 zvišale rezerve za 2,528 000 din na 15.302.000 din. /.avod se v zadnjem času bavi s sistematičnim uvajanjem malih vlog. i , ^o£raŠeuV?nie po kred'tih .ie bilo veliko. V letu 19oo je bilo na novo dovoljenih kreditov kor-poracijam 15,244.000 din, ostalim 6,299.000 din in se je tako stanje posojil zvišalo na 111,846.000 din. Nepremičnine so znašale 7,100.000 din. V najhujši denarni stiski zavod ni pozabil svojih namešcencev. Dal jim je službeno pragmatiko, s katero je urejeno tudi dodatno pokojninsko zavarovanje pragmatičnih nameščencev.' — Zavod vodi pod posebno upravo, ki jo tvorijo namoščenci in uprava, ves pokojninski sklad, ki izkazuje premoženje v v.šini 9.6(19.000 din. To so palače v Igriški ulici 3 in Gradišče 8 a, 81» in 10. Z letom 1938 se je utrdil slove« te najstarejše hranilnice v državi, ki posluje že 119 loto Ako prištejemo k tej vsoti še kratkoročni me-nuni material in vse vrednostne papirje, dosega višina vieokovrednih zavodov. Uradne are na ljubljanski glavni carinarnici. Zbornica za TOI v Ljubljani opozarja interesente, da pos uje ljubljanska glavna carinarnica od dne 1. aprila t 1. dalje dopoldne od 8 do 12 in popoldne od 15 do 18. V sobotah trajajo uradne ure le od pol 8 do pol 14. TEL: A ^ /—\ 21-2't j lica )5TAVE ob 10"I517ID2I'1 17 letna CORINNE LUCHAIRE znana iz filma „Ječa brez rešetk" v novem učinkovitem filmskem delu OREEI Režija LEONIDE MQGUY ! III M »ETKEROEV »ECILNIPltAŠEll IN VANIUNOV. SIAIMHHI Borze Devizni trg Funsterling je ostal neizpremenjen na 238,— s primom 8.4%, skupaj torej 258 din. Tudi marka je v privatnem kliringu obdržala isti tečaj, ki ga ima že dalj časa, t, j. 13.70—13.90. Grški boni so se na zagrebški in na belgraj-skl borzi napram prejšnjemu tednu nekoliko čvrstih. Notirali so konec tedna v Zagrebu 31.50, in sicer le povpraševanje, v Belgradu pa so notirali 31.45 da 32.24. Mednarodno je nekoliko popustil tečaj švicarskega franka, kar je prišlo do izraza v zvišanju tečajev za druge devize na curiški borzi. Tako je na primer funt,sterling notiral začetkom tedna v Curihu 20.8125, dolar pa 444.50, konec tedna sta pa notirali ti dve devizi 20.88 in 446. Na zagrebški in belgrajski borzi je pro,met ostal na nivoju prejšnjih tednov. Na zagrebški borzi je bilo prometa 43.898 funtsterlingov, 835 tisoč 500 RM in 530.000 drahem; na belgrajski borzi pa 58.370 funtsterlingov, 901.000 RM in 395 tisoč drahem. Ta teden je znašal promet na ljubljanski borzi 10.5 milij. din v primeri z 9.277, 8.873, 10.3 in 6.22 milij. din v prejšnjih tednih. Kot prejšnje tedne tudi v pretklem tednu povpraševanje po prostih devizah ni bilo krito. Na zagrebški borzi je dosegel nekril ostanek povpraševanja 30.000 funtsterlingov. Privatnega blaga je bilo le malo in je večino dala Narodna banka. Na ljubljanski borzi je prišlo do kritja 25% povpraševanja, ki je bilo nekako do polovice krito s privatnim blagom, ostalo pa je dala Narodna banka, čije _ intervencija je bila v Ljubljani ta teden močnejša kot pa običajno. Tudi v klirinških markah ni bila privatna ponudba zadostna, terminskega blaga pa skoraj ni, zaradi česar so zaključki le redki in notira klirinška marka le denar. Tečaji blagovnih deviz, izračunani na bazi londonskih tečajev in tečaja 255.94—260.06 (258) za funtsterling so bili danes: Newyork 54.67— 55.55 Pariz 144.80—147.13 Amsterdam 29.02— 29.49 Bruselj 9.20— 9.35 Curih 12.26— 12.46 Za valute in lalterske devize so plačevali konec tedna ljubljanski denarni zavodi približno sledeče cene; Valute Šalter. devize Ameriški dolar 54.40 54.48 Funtsterling 254.66 255.04 Francoski frank' 144.07 144.29 Holandski goldinar 28.88 28.92 Belga 9.15 9.11 Denar Curih. Belgrad 10, Pariz 11.81, London 20.875, Newyork 445.875, Bruselj 75.025, Milan 23.44, Amsterdam 236.75, Bedlin 172.80, Stockholm 107.60, Oslo 104.90, Kopenhagen 93.20, Praga 540, Varšava 83.75, Budimpešta 87.30, Atene 3.90, Carigrad 3.60, Bukarešta 3.37, Helsingfors 9.20, Bueuos-Aires 102.875. ■■ Kino Kode/fevo tel. 41-64 Danes ob Vs3, liS. in 1li9. ter jutri ob 8. uri Dosledni! tfohflfanec film po slovitem COOJERJEVEM romanu, ki so ga čitali milijoni Igralec Novela Dostojevskega cbdelana v nemški verziji z LIDO BAAROVO ŠPORT Gradjanski (Skopije) : Ljubljana Danes ob 16 bo zelo zanimiva tekma za državno prvenstvo med našim zastopnikom v ligi in Gradjanskim iz Skoplja. V predtekmi nastopita moštvi B-garnitura Ljubljane in Mars. Po športnem svetu Slovaška nogometna zveza v FIFI Po izjavi g. Eicherja (Švica), predsednika odbora za mednarodni pokal bo ostalo to tekmovanje med moštvi Italije, Madžarske, Švice in Ccsko-Moravske. Ceško-Moravska bo prevzela pravice prejšnje Češkoslovaške v FIFA. Izvršilni odbor FIFh bo po povralku predsednika Rimnta (rrancija) na prvi seji sklepal o sprejemu slovaške nogometne zveze v FIFO. Vesti Športnih zvez, klubov in 'društev Snu,farsln klub Ljubljana. Sestanek tekmovalcev k!,vlrn^ f *'ljek„ll,]e 3- »1'rila oh 19 v dn.m.ski „obL kavarne Emone. Va7.no zaradi velikonof.neira tečala „. PVs.'0.vski k<"'> 'Skala. v Ljubljani ho Imel svo| IS""' »"nI zl,'pr dne 21. aprila 1939 zvečer v klubski »ohi k« vil me Union. rnrv,,l'rea,'""nJP 0 Kočevski kot turistični pokrajini pri. renta Mir-msu p!anin>ko društvo in Družb« sv. Cirila in Metoda v torek rine 4. aprila 19,19 oh 2« v dvo-C »'nogi "" ^ ^ Tat tai X, vilue skioptične sliko. Vstopnino ni. Opozarjamo tudi na razstavo Številnih nagrad, ki jih bo dobavila tvrdka „MAN(CA", Ljubljana, Mestni trg 17 večje zadovoljstvo vseh, ki so imeli z njim kakršnekoli stike, uradne in družabne. S 6Vojo visoko izobrazbo in kultumostjo ter izredno nepristranostjo si je pridobil ljubezen vseh Slovencev brez izjeme ter ga bodo vsi pogrešali na kulturnih prireditvah, kjer ni nikdar manjkal s svojo navzočnostjo. V času njegovega konzulovanja je zanimanje za češki in slovaški narod med nami doseglo svoj višek, kar pričajo številni jezikovni tečaji po Sloveniji, delovanje lig ter tudi kulturne prireditve, med katerimi je bila največja pač razstava moderne češke knjige. Samo njegova zasluga ie, da so večinoma vsi češki založniki in država sama ki so razstavljali na tej razstavi, odstopili svoje knjige mestni občini ljubljanski, da so to češko in slovaško knjižnico, ki bo nosila ime po prvem predsedniku Masaryku, postavi temelj bodoči slovanski knjižnici v Ljubljani. Knjige je že pred meseci izročil mestni občini, toda slovesne otvoritve knjižnice, ki naj bi bila jeseni se ne bo mogel udeležiti, kajti dogodki so ga prehiteli. V Ljubljani je bil gospod konzul s svojo gospo soprogo središče družabnega življenja med Čehi in njihovimi številnimi slovenskimi prijatelji, ki ju bodo odslej pogrešali v svoji sredi, pozabili pa nikdar. Ko zdaj odhaja gospod konzul i gospo, smo mu Slovenci zelo hvaležni za vse, kar je storil med nami, zlasti pa za ustanovitev Masarykove knjižnice, ki bo njegov najlepši kulturni spomenik v Ljubljani, v kateri bo živel pri vseh slojih v najlepšem spominu. Darujte za kongres Kristusa Kralja ki bo v Ljubljani od 25. do 30. julija t. L Za mednarodni kongres Kristusa Kralja v Ljubljani so v zadnjem času darovali: Neimenovani po šk. ordinariatu, tu, 700 din; Stoka prosveta v Ljubljani 1000 din; J. A. iz Ljubljane 1000 din; Vilman J„ župnik, Ljubljana 1000 din; Erker Ferd., dekan, Kočevje 1000 din; Kartuzija — Pleterje 500 din; J. F., Št. Vid 400 din; Gogala Ivan, Stara Oselica 300 din; Kovaeič Franc, Ljubljana 300 din; Pavlic Anton, župnik, Sela pri Kamniku 300 din; Župni urad Rovte nad Logatcem 326 din; Bogataj Franc, Liubljana 100 din; Pred-stojnišlvo šol. sester v Celju 100 din; Vrtič Karolina, Ljubljana 100 din; Gcrbec Marija, Ljubljana 100 d:n; Kmet Matilda, Ljubljana 100 din. Vsem darovalcem se toplo zahvaljujemo Le z izdatnimi podporami bo mogoče izvesti veličasten šesti mednarodni kongres Kristusa Kralja. Prispevke za kongres lahko pošljete po čekovni položnici. Naslov čekovnega računa je; Pripravljalni odbor za kongres Kristusa Kralja, Liubljana. Številka ček. računa je 11.711. čnih palic. Na vrhu pa ima le skromen šopek zelenja. Te butare delajo precejšnje težave tudi močnim fantom na poti v corkov. Ker so tako dolge, jih seveda ni mogoče pokonci nesti skozi ■Cerkvena vrata. Zaradi gibkosti pa se seveda kaj rade upogibljejo in zibljejo sem ter tja. Prav zaradi tega pa jim tudi na vrhu ne navežejo mnogo zelenja ali jabolk in pomaranč, ki bi žo s svojo težo le povečavale upogljivost butare. Upajmo, da na dežeii ta lepa navada ne bo prišla v pozabo, vker bj sicer v nekaj desetletjih utegnili misliti, da bo butare, kakršne vidimo v Ljubljani, prave in originalne butare, kakršne so že nosili naši predniki v svoji mladosti. Generalni konzul Minovsky odhaja iz Ljubljane Jutri odhaja iz Ljubljane dosedanji češkoslovaški generalni konzul v Ljubljani g. Stanislav Minovsky, ki je prišel med nas z novim letom I. 1936 ter je dobra tri leta vodil svoj urad >i svojo visoko funkcijo v naj- razdefil dne 29. aprila f. I. med stare in nove naročnike bogatih nagrad vrednih 150.00® dinarjev —---- Cvetna butara - Ves teden pred cvetno nedeljo se otroci v vseli družinah pripravljajo na procesijo, ki ima zanje še prav poseben mik, saj so prav za prav v tej procesiji otroci glavni udeleženci. Na drugi strani pa je zlasti na deželi združena s cvetno butaro prijetna nagrada: saj so jabolka in pomaranče v tem času dvakrat bolj sladke kakor sicer. Tudi v Ljubljani in drugih mestih prihaja cvetna butara vedno bolj v veljavo. Odmaknila pa se je od prvotnega vzora na deželi. Letošnji trg ljubljanskih butar je zopet dokazal, da ljubljanska okolica, ki pripravlja butare zanj, dobro računa z ol je umrl gospod Matevž Breskvar, posestnik. Pogreb bo v ponedeljek ob 2 popoldne. — V splošni bolnišnici je mirno v Gospodu zaspala gdč. Jožica Otruba. Pogreb bo danes ob 2 popohlne. ■J- V Mariboru so dne 30. marca pokopali gospodično Olgo Zgrablič, tehničarko kr. banske uprave. "f" V Žužemberku je umrla gospa Marija Horvat, vdova ix> davčnem uslužbencu. Pogreb bo v ponedeljek ob 9 dopoldne na domače pokopališče! Naj jim sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožaljel Osebne novice = Nevarno je obolel župnik Karol Plot v Št. Janžu na Dolenjskem. Njegovim znancem in prijateljem, zlasti iz Ribnice in Banja Lt\ke, predvsem pa gg. duhovnim sobratom ga priporočamo v molitev in meniento pri sv. maši. Preželj Janko, kaplan. = Diplomirani so bili na pravni fakulteti ljubljanske univerze gospodje: Stanislav Peterin in Gerliard Brosche iz Maribora, Franc Mikec in Tone Riiger iz Ljubljane ter Matej Poštuvan iz Gornje Radgone. Čestitamo! = Za magistra iarmacijc je bila promovirana na zagrebški univerzi gdč. Špelca Pokornova iz Celja. Iskreno čestitamo. Dr. Zvokelj Dominik odvetnik v Kamniku javlja, da je preselil svojo pisarno z Glavnega trga na Graben št. 1 (kjer je pisarna g. notarja) — VII. romanje Slovencev v Rim priredi Prosvetna zveza v Ljubljani od 22. do 29. maja. Kakšno zanimanje vlada za to romanje, priča dejstvo, da se je prijavilo do 1. aprila že nad 300 oseb, tako da je posebni vlak, ki bo vozil iz Ljubljane v Rim, zagotovljen. Spored |x>tovanja je isti, kakor je bilo že objavljeno. Za izletnike v Neapelj velja sledeče:. Odhod iz Rima v soboto, 27. maja, zjutraj ob 7, prihod v Neapelj ob 10. Tu bo podana možnost za obisk Vezuva ali za Eompeje ali, pa za ogledovanje Neaplja. Izletniki se vrnejo v Rini ob 9 zvečer. Odhod iz Neaplja ob 6. Naslednji dan, 28. maja, imajo ostali romarji prosto, izletniki v Neapelj si bodo pa ogledali cerkev sv. Pavla in obiskali Kalikstove katakombe. Ne morejo pa se neapeljski izletniki udeležiti službe božje v Do-mitilinih katakombah, ker bo ta 27. maja ob pol 8. Za izlet v rimsko okolico se je večina odločila za Laggo Albano, Castel Gandolfo (letna rezidenca papežev) in Frascati. Duhovniki bodo stanovali v istem hospicu. S seboj naj vzamejo talarje in cele-bret. Prijavilo se je tudi precej narodnih noš, dekliških krojev in fantov v fantovskih krojili. Vsi ti naj obleke spravijo v kovček in jih bodo rabili pri slovesni avdienci in pri slavnostni službi božji na Vama ki še nima krasnega pomladnega plašča, kostuma aii obleke Gospod ki ni še kupil modnega površnika, balonskega plašča ali obleke, dobi največjo izbiro in kupi dobro in poceni v konfekciji Lukli i Stritarjeva ul.9 binkoštno nedeljo v cerkvi sv. Petra. Vodstvo želi čim več narodnih noš in krojev. Vsak romar bo dobil pravočasno obvestilo, kateri skupini je dode-lje, znak, številko sobe in točen naslov bivanji! v Rimu kakor tudi označke za kovčke. Izletniki pa imajo v primeru bolezni ali smrti pravico zahtevati denar nazaj, če se ne morejo potovanja udeležiti. Odštejejo se le režijski stroški do takrat. Na splošno željo se zaradi velikonočnih počitnic podaljša rok za prijavo do 17. aprila. Na poznejše prijave se ne bo mogoče ozirati. Prijave sprejema Prosvetna zveza, Miklošičeva cesta 7, z navedbo rojstnih podatkov in imena staršev. Priložiti je treba 2 sliki, ki morata biti enako veliki 4X5 cm. Pri prijavi se plača 250 din, ostala vsota, to je 600 dinarjev za III. razred in 750 za II. razred, se mora plačati do 1. maja. — Slovenske knjige pošljimo za pirhe našim delavcem v Timoškem okraju. Knjige sprejema dnevno Prosvetna zveza, Miklošičeva cesta 7, od 8 do 12 in od 2 do 6. Vsak zaveden Slovenec naj daruje knjigo za slovenskega delavca! — Kongresne razglednice je izdal glavni pripravljalni odbor mednarodnega kongresa Kristusa Kralja v Ljubljani s primerno reproducirano staro umetniško sliko iz ljubljanske stolnice v krasnem trobarvnem tisku. Ker imajo razglednice napis »Kristus zmaguje — Kristus vlada — Kristus kraljuje!« so primerne tudi za velikonočna voščila in jih katoliškim Slovencem toplo priporočamo. S tem tudi nekaj prispevajo v korist kongresa Kristusa Kralja za ogromne stroške. Razglednice se naročajo v kongresni pisarni na Tyr-levi cesti 31-1 po navadnih cenah. — Propagan-Jui odsek. — Vigred, ženski list, za april je izšla. Na-'očnina 25 din za vse leto. Naroča se pri upravi Vigredi, Ljubljana, Masarykova cesta 12. — Na milanski velesejem z izlelnim avtobusom od 15 do 18. aprila. Prijave sprejema izletna pisarna M. Okorn, Ljubljana, Frančiškanska 3, tel. 22-50. — Gasilstvo v Prokmurju. Največja gasilska župa v naši banovini je murskosoboška. V njej je včlanjenih 100 gasilskih čet z 2527 člani, ki posedujejo skupno (i motornih, 84 štirikotnih in 24 dvo- : kolnih brizgala. V območju župe je bilo lani 58 požarov, ki so napravili škode nad tričetrt milijona dinarjev, gasilci pa so s svojim požrtvovalnim trudom pri gašenju rešili več milijonov narodnega premoženja. Društva so imela pri 70 veselicah 29.859 din čistega dobička. Predsednik župe je industrijalec g. Josip Benko. — Prvi transport sezonskih delavcev iz Prek-murja bo krenil v ponedeljek, 3. aprila iz kolodvora v Murski Soboti na pot v Nemčijo. Odšlo bo 020 delavcev. V kratkih razdobljih bodo sledili tudi ostali transporti. _ — Zveza poljedelskih delavcev v Murski So-l>oti je s priključitvijo članov iz čakovskega okraja narasla na 11.500 članov. Ogromno škodo povzročajo vsako leto molji, ker so dosedanja sredstva proti njim premalo učinkovita. Moderna kemija pa je iznašla novo zanesljivo sredstvo M0LTIN. Za domačo uporabo se prodaja to sred stvo v ličnih vrečicah. Vrečica z MOLTIN-om se obesi ali vtakne med volnena oblačila, krzno, preproge, naslanjače i. t. d. Izhlapevanje M0LTIN,-p zanesljivo pomori vse molje z zalego vred, še preden morejo povzročiti kako škodo. — V Službenem listu kraljevske banske uprava dravske banovine cd 1. t. m. je objavljen »Pravilnik o banovinskem proračunu dravske banovine s proračunom izdatkov in dohodkov za leto 1939-40« in pravilnik »Bednostnega sklada dravske banovine s proračunom za leto 1939-30«. — Medicino univerzo dr. Kušar Franc otvarja s 1. aprilom redno zdravniško prakso. Ordinira na Jožici od 1. do pol štirih. — Šoferski izpiti za okraje Novo mesto, Brežice, Krško in Črnomelj bodo na okrajnem načelstvu v Novem mestu dne 26, aprila t. 1. ob 10. — Železniški upokojenci, člani podpornega društva železniških delavcev in uslužbencev smrtnih slučajih v Mariboru, ki bivajo v območju postaj na progah Ljubljana-Jesenice, Ljubljana-Po-stojna, Ljubi jana-Karlovac, Ljubljana do vključno Kresnic in Ljubijnna-Kanmik se vabijo v torek, dne 4. aprila ob 10 dopoldne na članski sestanek glede volitev zaupnikov, v prostoru Nabavljalne zadruge uslužbencev državne železnice, Masary-kova cesta v Ljubljani. — Šolsko upraviteljstvo v Trebnjem se zahvaljuje ge. Milki Rupreht za znesek din 100, ki ga je darovala za revno mladino namesto venca na grob pok. Fr. Mastnaka, notarja v Trebnjem. — »Otroške diplomirane vzgojiteljice in negovalko strokovne šolo v Ljubljani vabi ravnateljstvo na nujen sestanek v nedeljo, dne 23. aprila t. 1. ob 9 v predavalnico-šolfv Na sporedu, j« sta-novski rod in nujna stanovska vprašanja. Absol-J vetke zunaj banovine naj,,pošljejo .pismena pooblastila eni izmed tovanšic." ..... — Prijeta nevarna vlomilca. Moštvo orožniške postaje v Kostanjevici ima v zadnjem času lepe uspehe v izsledovalni službi, kar je priznanja in hvale vredno. Nedavno so orožniki te postaje izsledili zloglasnega vlomilca Urbanca, ki je bil izročen sodišču. Sedaj so pa prijeli dva nevarna vlomilca — Ivana Lekšeta, roj. v Gladbecku v Nemčiji in pristojnega v Spodnje Dule v krškem okraju, in Ivana Oštirja z Vira, občina Sv. Križ. Ta dva sla zakrivila dne 17. januarja t. 1. hud zločin pri Janezu Zorkotu v Kalcah, v noči na 31. marca sta pa vlomila v mesarijo Ignacija Staneta pri Svetem Križu. Nato sta obiskala vinsko klet pri Martinu Hudniku v Orehovcti pri Kostanjevici in vdrla v slanovansko hišo Alojzija Bratuša v Postrumu.— Verjetno, da imata imenovana vlomilca še več kaznjivih dejanj na vesti, kar bo" ugotovila sodna preiskava. — Okupacijska škoda. Odbor za okupacijsko škodo, poživlja ponovno vse, ki jim je bila napravljena škoda po končani vojni leta 1918 od strani italijanskih okupacijski čet, da prijavijo odboru ali jim je bila škoda po italijanski-jugo-slovanski komisiji že odobrena ali ne in v kateri višini? Odbor potrebuje nujno podatke zaradi skupne intervencije na pristojnem mestu, da pridejo oškodovanci vendar enkrat po tolikih letih do izplačila navedene škode. Prijave s točnim naslovom je poslati na: Odbor za okupacijsko škodo, Ljubljana, Gaieva ulica fi-TV. — Za Veliko noč. Velikonočne razglednice in razna darila vam v obilni izbiri nudi Nova založba v Ljubljani (Kongresni trg 19). Posebej opn-' zarjamo na celotno izdajo Iv. Carkarja Zbranih spisov (20 zvezkov) in F. S. Finžgarjevih Zbranih spisov (do sedaj 8 zvžzkov); obojno delat predstavlja najvišjo lepoto našega jezika in zakladnico našega narodnega duha. — Nova knjiga. V založbi profesorskega zbo-" ra juridifne fakultete v Ljubljani je pravkar izšel XV. Zbornik znanstvenih razprav v obsegu 241 strani z naslednjo vsebino: Prof. dr. Aleksander Bilimovič: Agrarna struktura Jugoslavije; prof. dr. iur. et hon. c. Metod Dolenc: Vrednotenje dokazov v sodnem kazenskem postopanju; prof. dr. Stanko Lapajne: Načrt priposestvovalno-in zastaralnopravnih določb za jugoslovanski dr-' Ljubljana, 2. aprila Gledališče Drama. Nedelja, 2. aprila, ob 15: »Prevara«. Izven. Znižane cene. — Ob 20: »Žene na Niska-vuoriju«. izven. Znižane cene. — Ponedeljek, dne 3, aprila: Zaprto. — Torek, 4. apria: Zaprto. (Kraljeva proslava v Operi.) — Sreda, 5. aprila: »Prevara«. Red Četrtek. Opera. Nedelja, 2. aprila, ob 15: »Jesenski manevri«. Izven. Globoko znižane cee od 24 din navzdol. — Ob 20: »Evgenij Onjegin«. Izven. Znižane cee. — Ponedeljek, 3. aprila: Zaprto. — Torek, 4. aprila: »Živi mrtvec«. Proslava 25 letnice umetniškega delovanja Emila Kralja. — Sreda, 5. aprila: »Štirje grobijani«. Red Sreda. Radio Ljubljana Nedelja, 2. aprila: Instrumentalni dueti: klavir in harmonij — 9 Napovedi, poročila — 9.15 Godba grenardirski garde (plošče) — 9.45 Verski govor (dr. Roman Tominc) — 10 Prenos cerkvene glasbe iz stolnice — 11 Prenos koncerta državnih in zasebnih meščanskih šol v Ljubljani (iz frančiškanske dvorane) — 12.30 Peter Iljič Čajkovskij: Koncert za gosli in orkester op 35 (plošče) — 13 Napovedi — 13.20 Opoldanski koncert radijskega orkestra (oddaja prekinjena od 14.30 do 17. ure) — 17 Kmetijska ura: Gospodarska navodila ln tržna poročila — 17.30 Koncert godbe Sokola I. — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura — 19.50 Cello-solo koncert, izvaja g. prof. Čenda Šedlbauer, pri klavirju g. prof. M. Lipovšek — 20.30 Koncert radijskega orkestra — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Citraški dueti (gg. E. Mezgolits — M. Hebein) — Konec ob 23. Drugi programi Nedelja, 2. aprila. Belgrad: 20 Nar. pesmi — 21 Jazz — 22.20 Celo — Zagreb: 20 Nar. pesmi — 20.45 Zabavni konc. — 22.20 Plesna glasba — Sofija: 19 Narodna glasba — 19.30 Instrumentalna glasba — 20 Vokalni koncert — 20.55 Opertni odlomki — Varšavo: 19 Nar. pesmi — 19.30 Plošče — 21.25 Pevski koncert — 21.50 Humor — 22.30 Lahka glasba — Budimpešta: 20 Igra — 21 Ciganski orkester —■ 23 Orkestr. koncert — Trst-Milan: 17 Simf. koncert — 21 Opereta — Riin-Bari: 21 Si m F. koncert — Florcnca: 15 Opera »Figarova svatba« — 21 Komorni koncert — Dunaj: 20,10 Orkester in zbor — Kiinigsberg: 20.10 Schubertov koncert — Vratislava: 19 Beethovnove klavirske sonate — 20.10 Vojaška godba — 21.10 Filmska in plesna glasba — Lipsko 20.10 Operni večer — Frankfurt: 20.10 VVagnerjev večer — Strasbourg: 20.15 Haydnovih »7 poslednjih besedi«. Prireditve in zabave "Akademski pevski zbor v Ljubljani vljudno prosi, naj udeleženci jutrišnjega koncerta ob 20. v Unionu blagovolijo zasesti svoja mesta točno ob napovedani uri, ker se bo koncerta udeležil zastopnik Nj, Vel. kraljice Marije, pokroviteljice APZ. — Vstopnice so še na razpolago! Blagajna bo danes poslovala od 8.—12. ure, jutri pa od 8.—19. ure, nakar se bo preselila v Union; tam bo odprta od 19. ure dalje. — Vstopnic ni mogoče več rezervirati. Že rezervirane je treba dvigniti jutri najkasneje do 12. ure. — Pri blagajni dobite tudi tiskane programe. K, P. D. Šiška vabi vse svoje prijatelje v samostansko dvorano, kjer bo drevi ob 8 uprizorjena Finžgarjeva »Veriga«. Državna ogledna ljudska šola Ljubljana-Beži-grad priredi danes ob 2 popoldne v šolski dvorani otroško akademijo. Ker je spored lep in pomemben, vabimo k čim večji udeležbi. Koncert naše mladinske pesmi. Državne in zasebne meščanske šole v Ljubljani priredijo danes ob pol 11 dopoldne v frančiškanski dvorani v Ljubljani javili kontert naše mladinske pesmi. Nastopali bodo dekliški, deški in mešani mladinski zbori, ki bodo odpeli 22 pesmi. — Vstopnina je od 2 do 10 din. Vstopnice se dobe eno uro pred koncertom pri blagajni ob vhodu v frančiškansko dvorano. Prosvetno društvo Ljubljana-Moste. Drevi ob 8 v »Domu« krasna drama »Podrti križ«. Kot pripravo na kongres Kristusa Kralja bodo v Frančiškanski dvorani na velikonočni ponedeljek, 10. aprila ob 20 uprizorili dramo »Krvava Španija«. Snov je vzeta iz zadnjih bojev v španski državljanski vojni. Obravnava dogodke, ki so nam še vsem gotovo dobro v 6pominu. — Vstopnice v Pax et bonum. Veliki teden v besedi in pesmi je naslov II. glasbenega in recitacijskega večera, ki ga pri- nwn»p žavljanski zakonik; prof. Aleksander Maklecov: Kriminalna etiologija; docent dr. Vladimir Murko: Nekatere krivičnosti v sistemu naših neposrednih davkov; prof. dr. Evgen Spektorskij: Tri pravne teorije; prof. dr. Milan škerlj: Članstvo v gospodarski zadrugi. Dobi in naroča se pri založniku za ceno 60 din. Člani Društva prijateljev juridične fakultete v LJubljani dobe Zbornik brezplačno, ako so poravnali članarino, ki znaša na leto 40 dinarjev. — Izšla je zbirka pesmi za kongres Kristusa Kralja, ki jo je izdal priznani salezijanski skada-telj dr. Jerko Gržinčič. Naslov ji je »Kristusu Kralju« in vsebuje tele skladbe: 1. Kongresno himno po besedilu p. Krizostoma »Kristus Kralj naj živi!«,2. »Evharističnemu Kralju«, 3. Jezus naš Vladar«, 4. »Kristus Kralj mladine« in 5. »Aklamacije«. Ta zbirka je namenjena deloma cerkvi, doloma izvencerkvenim prireditvam v pripravo za kongres. Pesem »Evharističnemu Kralju« je izključno cerkvena, »Kristus Kraj naj živi!« in »Jezus naš Vladar« sta uporabljivi za cerkev in Izven cerkve, dočim se pesmi »Jezus Kralj mladi- OGLASE za velikonočno številko .Slovenca1 bomo sprejemali do petka do 4. ure popoldne! Pomnile, v največjem ln najbolj raiilrjenem dnevniku so oglasi najuspeSnejii I m Za Veliko noč! redi Frančiškanska prosveta M. 0. drevi ob 8 v Frančiškanski dvorani. Ker je veliko zanimanje za ta večer, priporočamo nabavo vstopnic od 4 do 10 din v predprodaji v pisarni Pax et bonum v franč. prehodu. Igralska družina Prosvetnega društva Trnovo uprizori drevi ob 8 na društvenem odru Jalnovo dramo »B r a t j e«. V Banovinskem deškem vzgajališču na Selu (nasproti Karmeličanske cerkve) ponove danes ob 5 popoldne igro s petjem »Kraljevič in berač«. Prosvetno društvo Vič uprizori drevi ob 7 zvečer Timermansovo dramo »Župnik iz cvetočega vinograda«. Predavanja Frančiškanska prosveta M. O. v Ljubljani priredi v torek, 4. IV. skioptično predavanje o trpljenju našega Gospoda Jezusa Kristusa. Predava ob skioptičnih slikah dr. p. Roman Tominec OFM. — Priporočamo nabavo vstopnic v predprodaji po enotnih cenah din 3 v pisarni »Pax et bonum«. Sestanki Zadruga »Dom učiteljic« v Ljubljani ima svoj 8. redni občni zbor na veliki petek, dne 7. aprila t. 1. ob 9 dopoldne v prostorih Učiteljske tiskarne. Šmarnogorsko okrožje ima danes ob 10 dopoldne v cerkveni dvorani v Dravljah sestanek vodij mladcev. Društvo prijateljev humanistične gimnazije bo imelo svoj redni občni zbor v torek, 4. aprila, ob pol 6 zvečer v ravnateljevi pisarni državne klasične gimnazije v Ljubljani. Cerkveni vestnik D. Vnanja Marijina kontfregacija pri uršulinkah v Ljubljani ima danes ob 14 shod. Pridite V6e! Voditelj. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: V nedel jo: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 4, in mr. Bohinec ded.. Rimska cesta 31; v ponedeljek: mr. Leustek, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12, in mr. Komotar, Vič-Tržaška cesta. ne« in »Aklamacije« smeta izvajati le na izven-ce>-kvenih prireditvah. Zbirka stane 15 din in se naroča v Salezijanskem zavodu na Rauovniku, Ljubljana 8. — Opozorilo. Knjigoveznica ne more 6proli izgolovitl toliko izvodov miniaturne izdaje »Prešernovih Poezij«, kolikor je po nji povpraševanja, zato prosi Akademska založba vse tiste, ki so knjižico naročili, a je še niso prejeli, blagohotnega potrpljenja, Obenem naznanja, da so v pripravi še druge miniaturne izdaje, pred vsem Gregorčičeve pesmi v novi ureditvi dr. A. Pirjevca. ŠVICARSKE URE. zlatnina, briljanti pri ČUDEN, Prešernova ulica 1. — Najstarejša domača tovarna mila r Sloveniji Fock iz Kranja izdeluje odlično terpentinovo milo »OVEN«. Generacije Slovenk so uporabljale milo te tovarne. Tudi sedanja generacija uporablja to odlični domači izdelek, ki je zaradi izborne kakovosti med našimi gospodinjami tako priljubljen in pohvaljen. — Cenj. čitatelje dravograjskega okraja opozarjamo na mali oglas prevaljske hranilnice pod razdelkom »Denar«. — Pot do blagostanja srečo in neodvisnosti Vam pokaže Hranilna posojilnica »Moj Dom«, Ljubljana, Dvorakova 8. Prospekti brezplačno. — Ne pozabite. Nogam je treba isto pažnjo kakor zdravju vsega telesa. Toda često nanje pozabljamo, vse dotlej, dokler nas no začnejo boleti. Nikdar ne smemo pozabiti, da ravno na nogah preživi mo več kot polovico svojega življenja. Zaradi tega moramo prav posebno skrbeti zanje in jih negovati. Roke in obraz negujete vsak dan, noge negujte pa vsaj enkrat na teden. Obiščite našo pedikuro, kjer vam brez bolečin in brez kemičnih sredstev odstranimo kurja očesa, zarasle nohte, trdo kožo in z masažo osvežimo noge. Nega nog z masažo 10 din. Prepričajte se sami, priporočile nas svojim znancem. — Bafa. — Vdova brez premoženja in stalnega zaslužka ima hčerko edinko že čez pet let bolno na postelji. Za Veliko noč prosi dobrosrčne ljudi za kakšen denarni prispevek. Vsak najmanjši dar dobrodošel! Darove sprejema občinska uprava * ArličaU. Seja vodstva JRZ v Ljubljani Ljubljana, 1. aprila. V petek so se zbrali v prostorih mestnega •tajništva JRZ vsi predsedniki, podpredsedniki in tajniki vseh ljubljanskih krajevnih odborov JRZ. Posvetovanje je vodil poslevodcči podpredsednik mestnega odbora JRZ mestni župan dr. Adlešič, ki je uvodoma podrčrtal živahnost, ki je vladala zadnje mesece v ljubljanskih krajevnih organizacijah, katere po uspešno izvršenih volitvah niso prav nič izgubile na elanu. — Kot prvi je nato govoril narodni poslanec Pavle Mašič, ki je v preglednem poročilu seznanil strankine funkcionarje o poteku zadnjih notranjepolitičnih dogodkov. — Narodni poslanec dr. Adolf Go,lia je podal zanimivo sliko posvetovanj v finančnem odboru narodne skupščine ter v sami narodni skupščini, Mestno vodstvo je sprejelo, obe poročili s priznanjem na znanje. — Sledilo je obširno organizacijsko poročilo poslevodečega tajnika mestnega odbora JRZ I. Peršuha. V zvezi s tem poro- Velikonočno šunko i čilom je mestno vodstvo sprejelo več dalekosež-nih sklepov, katerih izvršitev bo strankino organizacijo v Ljubljani znatno okrepilo. Člani mestnega vodstva so živahno posegali v razgovor in s sprejetjem pomembnih sklepov dokumentirali svojo voljo, da naša stranka dobljene pozicije v Ljubljani ne le brani, temveč jih še razširi. Pozno ponoči je poslevodeči podpredsednik zaključil več ur trajajoče zborovanje, ki jc bilo za nadaljnjo rast naše strankine organizacije v Ljubljani važen mejnik. Velikonočna šunka ala Praga kg 23 "din FR. KHAM, Kongresni trg 8 Veliki teden v cerkvi sv. Terezije D. J. na Kodeljevem Cvetna nedelja: Blagoslov olj ob pol 9, nato slovesna maša h koralnim petjem. Med mašo se pojo pasijon po sv. Mateju. Popoldne ob pol 4 postni govor, križev pot in blagoslov. Veliki četrtek: Od pol 6 do 8 se bo spovedovalo. Sv, obhajilo se bo delilo oi> B in oh 7. Ob 8 slovesna, levitirana maša. Med mašo sv. obhajilo. Po maši so prenose Najsvetejše v slovesnem sprevodu v božji grob. Ob pol 7 zvečer umivanje nog. Ravnatelj zavoda umiva uoge pri božjem grobu. Glavna sv. ura je pa od 8—9. Veliki petek: Sveti obredi začnejo ob 7. Poje se pasijon po sv. Janezu, nato odkritje in čefičenjo svetega križa in maša s predposvečenimi krnhi. Ob 6 zvoče.r sv. križev pot za mladino, ob 8 zvečer križev pot, nato pridiga in petje žalostink. Velika sobota: Sveti obredi se pričnejo ob pol 7. Sv. maša okrog 8, med mašo obhajilo. Blagoslov velikonočnih jedil se začne ob 1 in se ponovi vsake pol ure. Zadnji blagoslov jo ob 4 popoldne. Velika nedelja: Oh petih zjutraj tiha sv. maša. Ob pol fi slove«ne jutranjico, po jutranjicah slovesni obred Vstajenja in procesija. Procesija gre po cesti ob Ljubljanici. Zadružni ulici, Povšetovi costi in Klunovl uiici. V cerkvi zahvalna pesem in blagoslov. Nato slovesna sv. maša. Pri vhodu v cerkev darovanje sveč. — V primeru slabega vremena bo procesija po cerkvi. Sv. maše so šo ob 9 in ob 10. 1 Velikonočna obnova za gospode, može in mladeniče bo v stolnici od danes do srede, in sicer bo vsak večer ob 8 govor, nato blagoslov z Najsvetejšim. V četrtek sv. obhajilo. Obnova bo obenem priprava na kongres Kristusa Kralja. Drevi ob 8 bo govoril stolni župnik g. dr. Tomaž Klinar, v ponedeljek trnovski župnik g. Janko Cegnar, v torek šempetrski župnik g. Alojzij Košmerlj, v sredo pa semeniški špiritual g. dr. Janko Kraljič. 1 Mesečna rekoolkcija za gg. duhovnik« bo v ponedeljek 3. t. m. ob 5 popoldne v Domu duhovnih vaj. 1 Nočni častilci molijo presvoti Zakrament v stolnici v noči od velikega četrtka na veliki petek. Vsako uro od 9 zvečer do 4 zjutraj se bodo opravljale molitve 23. in 24. ure. Molitvenik »Večna molitev« v cerkvi na razpolago. Vljudno vabljeni! 1 Redni mesečni shod ima danes popoldne ob 6 križanska moška Marijina družba. Pri shodu važna naznanila glede velikonočne procesije. Prosimo, polnoštevilno! 1 Prosvetno društvo Ljuhljana-mesto. Vse članstvo vabimo k sklepu duhovnih vaj, ki bo danes ob 9 v kapelici Vzajemne zavarovalnice s sv. mašo in skupnim sv. obhajilom. 1 Gg. narodna poslanca za Ljubljano v velikem tednu delom zaradi odsotnosti, deloma zaradi praznikov v mestnem tajništvu JRZ ne bosta sprejemala. 1 Predavanje vseuč. prof. dr. Štamparja. V petek zvečer je v dvorani Delavske zbornice predaval vseuč. prof. dr. And. Štampar iz Zagreba, ki je pred leti bival tri leta na Kitajskem, kjer je kot odposlanec Zveze narodov organiziral zdravstveno službo na Kitajskem. Predavatelj je obširno razlagal zgodovinski razvoj Kitajske in se poseb- | la siaiersko perutnino | no dolgo ustavil pri vlogi, ki jo je Kitajska imela do začetka 19. stoletja. Kot posebno zanimivost razvoja Kitajske do tedaj je omenil, da so se v kitajski zgodovini pojavljale vsakih 350 do 400 let agrarne revolucije, ki so skušale uravnovesiti razvoj kitajskega gospodarstva in politike. V 19. stoletju pa se začne borba za edinost Kitajske, potem ko se v letu 1852. s tajpinško revolucijo skuša uveljaviti zadnji poskus agrarne revolucije. Tajpinška revolucija je zahtevala 20 milijonov žrtev. Moderna doba kitajske zgodovine pa se začne nekako od leta 1911., obenem pa tudi borba za edinost kitajskega naroda. Sedanja vojna med Kitajsko in Japonsko je Japonce preslepila v toliko, da niso računali s tem. da bi bil ta razvoj za ze-dinjenje kitajskega naroda že tako daleč. Občinstvo se je predavatelju iskreno zahvalilo za njegovo poljudno in izčrpno predavanje, obžalovalo pa je, da je bil skioptikon tako v neredu, da predavatelj s pomočjo slik ni mogel še mnogo nazorneje razložiti prodiranje Japoncev na Kitajsko. 1 Še danes dopoldne sprejmemo prijave za izlete v Benetk", Trst, Gorico in Idrijo v biljetar-ni Putnik, Tyrševa cesta 11. Plfltl {H PrtlCkl njg0 vge pri velikonočni mizi. Prvo ie slasten prigrizek, za njim pa se prileže dobra pijača. Izborno vam postreže po ugodni ceni s prvovrstno šunko, slastnimi kapuni, finimi narezki ter z odličnim domačim in inozemskim vinom delikatesna trgovina V. A. JANES Ljubljana, Aleksandrova cesta 12, telefon št. 34 55 1 Namesto venca na krsto pokojnega g. Fr. Le barja, očeta referentke kr. banske uprave IV., ge. Ane Lebarjcve, je v počastitev njegovega spomina zbralo učiteljstvo ljubljanske pomožne šole 200 din za podporni sklad drž, pomožne šole v Ljubljani. Iskrena hvala! 1 Za velikonočne praznike in počitnice si pravočasno oskrbite dobre knjige v Ljudski knjižnici na Miklošičevi cesti 7. 1 Na občnem zboru Prvega društva hišnih posestnikov je bil imenovan za častnega člana stolni kanonik g. Ivan Sušnik (in ne kanonik g. Šiška, kakor smo pomotoma poročali). to. ipoAi&adaKSko Ozmutjavo atja oxJdiMoJ{ta. OzKecncu Mobiloil Zjutraj za lepoto - za zdravje! 1 Bolničarski tečaj Rdečega križa. Rdeči križ v Ljubljani začne takoj po Veliki noči nov bolničarski tečaj za ženske v starosti od 18 do 35 let, in moške, ki niso vojni obvezanci. Predavanja in praktične vaje bodo od pol 20 do 21 po dvakrat na teden v dobi 10 tednov. Po opravljenem izpitu dobe absolventi bolničarske diplome ter se pridružijo sodelavcem Rdečega križa. Prijave se sprejemajo ob delavnikih do 5. aprila v času od 9 do 12 dopoldne in od 3 do 5 popoldne v pisarni Rdečega križa, Gosposvetska cesta 2-11. S seboj je prinesti po možnosti priporočilo funk- | kupile samo pri Slamlčn S jcionarjev Rdečega križa, bolničarskega odreda, zdravnika itd. Neoporečnost je pogoj. Neuspešne prijave za prejšnji tečaj se naj obnove. 1 Združenje jugoslovanskih inženirjev in arhitektov, sekcija Ljubljana, vabi svoje člane na ogled nove palače banke Slavije, ki bo v sredo, 5. aprila ob pol 16. Sestanek pred stavbiščem v Gajevi ul. Pregled je namenjen predvsem kame-nitnim oblogam in nekaterim konstrukcijskim posebnostim. 1 Namesto cvetja na krsto umrlega g. Etbina Rozmana je daroval g. dr. Ernst Mayer, načelnik v p. 150 din Šol. kuhinji Nj. Vel. kraljice Marije v Ljubljani. Iskrena hvala. 1 Posestnike obrežnih zemljišč na Ljubljanskem barju opozarjamo na razglas mestnega poglavarstva, da morajo najkasneje do 30. aprila t. 1. odstraniti pri potokih in glavnih odvodnih jarkih vse drevje in grmovje, ki ovira odtok vode. 1 Za velikonočni priboljšek revežem v stari cukrarni je daroval 1000 din član mestnega sveta g. Avgust Jenko, posestnik na Gosposvetski cesti, za isti namen je daroval 300 din g. Anton Verhič, dvorni dobavitelj v Stritarjevi ulici, pnv tako sta pa ga. Jožica in g. Joško Šubert, obratovodja v Kemični tovarni v Mostah, poslala revežem za veliko noč 200 din. Za revne otroke so poslali 100 din stanovalci hiše Bežigrad št. 14 namesto venca na krsto g. Antona Kadunca. Vsem dobrotnikom revežev izreka mostno poglavarstvo ter jim tudi v imenu obdarovanih votšči prav vesele velikonočne praznike! 1 Živinski sejem v Ljubljani. V sredo, 5. aprila bo v Ljubljani zopet živinski sejem, vendar je pa prepovedan dogon parkljarjev iz krajev, ki so -ogroženi ali okuženi s slinavko ali parkljevko. 1 Odlaganje starega gradbenega materiala. Mestno poglavarstvo vabi vse gradbene podjetnike, da do preklica odlagajo star neorganičen gradbeni material, ruševino in izkop v jamo ob zapadnem hodniku Tyrševe ceste med hišami št. 35 in 35 a nasproti Vilharjeve ceste. 1 Davčna uprava za incsto v Ljubljani objavlja, da dospe v smislu čl. 148 zak. o neposrednih davkih v II. četrtletju 1939 v plačilo: a) Dne 1. aprila 1939 II. četrtletni obrok zgradarine, pri-dobnine, rentnine, družb, davka, davka na ne-oženjene osebe, davka na poslovni promet in voj-nice. b) Dne 15. avgusta 1939 I. polletni obrok zemljarine. Podrobnejša pojasnila so razvidna iz razglasov, nabitih na uradni deski davčno uprave za mesto v Ljubljani in mest. poglavarstva v Ljubljani. 1 Nevaren padec na Aleksandrovi cesti. Včeraj okoli 3 popoldne je 6nažila okna na hiši št. 10 na Aleksandrovi cesti postrežnica Pavla Stupica. Naenkrat se ji je zavrtelo v glavi, tako da je omahnila na ulico, kjer je obležala nezavestna. Dobila je hude notranje poškodbe. Stanje ponesrečene je smrtno nevarno. Prežganje pri Litiji Danes obhaja naš priljubljeni g. župnik Josip Stupica 50 letnico svojega življenja. Nad 25 let že vneto in z vso požrtvovalnostjo opravlja svojo vzvišeno službo v vinogradu Gospodovem. Povsod, kjer je naš župnik služboval kot kaplan, je zapustil za seboj poživljene cerkvene in prosvetne organizacije. Še danes se ga z hvaležnostjo spominjajo v Šmartnem pri Litiji, v Trebnjem, na Bledu in v Šenčurju. Kot duhovit govornik prepriča še tako zagrizenega nasprotnika ter ga zna pritegniti na pravo pot. Leta 1927 je prevzel župnijo na Prežganjem. Njegovo 12 letno delovanje v naši župniji je plodovito v verskem in prosvetnem oziru. Versko življenje v fari je postavil na povsem nove trdne temelje. Delaven kot mravlja je dodelal in povečal Prosvetni dom. Na novo je napravil betonsko ograjo okrog pokopališča ter do cerkve novo pot. Kot občinski odbornik občine Trebeljevo je za občino tako vnelo deloval, da ga je občinski odbor soglasno izvolil za svojega častnega občana. Za požrtvovalno delo pri društvu Rdečega križa ga je Glavni odbor odlikoval s kolajno in diplomo. Farnni se ga bomo v molitvi spominjali in prosili Vsemogočnega, da nam ga ohrani še dolgo vrsto let. Kranj Cenjene damef Oglejte si novodošle modele. Vsak slamnik iz bort vam na specijalni stroj prelije izrecno le salon »Mia«, Kranj. Gorenjci I Nosite HINK0 klobuke! Prireditve na deželi Št Vid nad Ljubljano. Danes ob pol 4 popoldne bodo v Ljudskem domu uprizorili Gregorinovo pasion-sko igro »V času obiskanja«. Jezica. Dramatski odsek Prosvetnega društva priredi drevi ob 8 v cerkvenem domu Vošniakovo dramo v 5 dejanjih »Lepa Vida«. Dob pri Domžalah. Cerkveni pevski zbor v Dobu vprizori danes ob 3 popoktne v Društvenem domu romantično spevoigro v 3 dejanjih »Daritev«. Tržišče. Fantovski odsek uprizori »Sovjetsko zvezdo« danes ob 3 popuidne v cerkveni dvorani. Slovenski kmetje: Na hmečhi tabor v Celje! Vsem slovenskim kmečkim ljudem sporočamo, da bo letošnji kmečki tabor v Celju v nedeljo 30. aprila. Tabor prireja Kmečka zveza, ki vabi k udeležbi vse slovenske kmečke ljudi! Da, vsi zavedni slovenski kmetje se bodo v nedeljo 30. aprila zbrali na svojem taboru v Celju I Zakaj? Na kmečkem taboru bodo naši kmečki voditelji v imenu desettisočev navzočih in vseh ostalih slovenskih kmetov javno in jasno izpovedali naše kmečko stališče in našo kmečko zahteve — naše stališče in naše zahteve pa bodo uvaževane toliko bolj, kolikor večje število kmečkih ljudi se nas l>o zbralo na taboru! Na kmečkem taboru bomo slovesno proslavili devetdesetletnico odkar je bil naš kmečki stan osvobojen izpod graščinskega jarma, odkar ni tlačan, temveč svoboden gospodar ua svoji zemlji. Na kmečkem taboru se bo pokazala naša kmečka zavednost ter moč in napredek naše stanovske organizacije. Na kmečkem taboru bo prvič igrana veličastna zgodovinska igra pod milim nebom »Povest slovenskega kmeta«, ki jo je nalašč za to priliko napisal znani pisatelj Davorin Petančič. Na kmečkem taboru bo prilika opraviti obenem božjo pot. Tabor bo namreč pri sloveči romarski cerkvi Sv. Jožefa nad Celjem. Vabimo kmečke narodne noše, vabimo kmečke godbe, vabimo vse kmečke ljudi! Zaprosili smo za četrtinsko voznino in za posebne vlake, da omogočimo udeležbo na taboru čim večjemu številu kmečkih ljudi! Vendar naj vsaj kmečki fantje pridejo na tabor v čim večjem številu na kolesih, na vozeh in na konjih, da bodo nastopili z njimi v slavnostnem sprevodu! Začnite takoj z agitiranjem za udeležbo, z organiziranjem skupin kolesarjev, vozov itd. Zbirajte prijave udeležencev in jih pošljite čimprej Kmečki zvezi v Ljubljano! V nedeljo, dne 30. aprila 1939, gremo vsi na kmečki tabor v Celje! RADENSKO KOPALIŠČE po naravni ogljikovi kislini najmočnejše kopališče v Jugoslaviji Zdravi Z uspehom bolezni srca, ledvic, živcev, želodca, notranjih žlez. Cenena pavšalna zdravljenja! — Maj, junij 10 dni 750'— dinarjev. Vse vračunano (pension, zdravnik, kopelji in zdraviliške takse). Obširne prospekte dobite na zahtevo pri Putniku ali naravnost od uprave kopališča SLATINA RADENCI OKROGLO ^65 milijonov dinarjev znašajo dobitki prihodnjega .18. kola drž. razredne loterije, katere prvo žribanje bo 14. aprila 1939. GLAVNI D0BITAK 2 milijona dinarjev Že s V« srečke ie mogoče dobiti 5000.000 dinarjev Opozarjamo naSo eenenne bralce na prilogo poznane glavne kotekture drž. razr. foteri e A. Krin i drug. Zagreb. Oajeva ulica H in 1 lica IS. Priioga je v vro.I današnji nnklndi. Dolgoletno, vzorno in nad vse pravilno delo te kotekture je tako poznano vsej naši lav-nosti, da ga tudi mi lahko našim bralcem priporočamo Mogočna zdravilna moč narave se še posebno izraža v naravni ROGAŠKI SLATINI Grobnice in spomenike kamnoseško stavbna, cerkvena dela izvršuje po nizkih cenah kamnoseško kiparsko podjetje FRANJO KUNOVAR pokopališče Sv. Križ-Ljubljana telefon 49-09 — Pri neredni stolici, napetosti črev vsled zapeke prav odlično odvaja naravna »Franz-Josefova« grenka voda zaostankt prebave nakopičene v črevih. V zdravniški praksi se uporablja »Franz-Josefova« voda s polnim uspehom pri odraslih kakor tudi otrocih. Reg. po min. soc. pol. in n. z dr. S-br. 15.485. 25. V. 35. STANDARD VACUUM OIL COMPANV OF JUGOSLAVIA, INC. Stran fl >STX)VENEC<, dne 2. aprila 1039. 8t. 77. Madrid leži sredi Španije kakor je po zemljevidu določil kralj Filip II. Ce se govori o Španiji, bo redkokdaj mišljen Madrid. Prej se pod Španijo razume Toledo, nekdanja prestolnica španskih kraljev, ali čudoviti vrtovi v Valenciji in Murciji, ali večna pomlad v Alicanteftfi, alf stadftfl Andaluzija in zapeljiva Se-Villa ali pa kamenita čuda v Cordobi in zvezdnate ■oči Granade — le Mudrid nima na 6ebi nič zgolj španskega. Na severu so ponosna mesta Saragosa ob Ebru, Zamora ob Dueru in tudi bližnji Valla-doiid; marsikdo bi se ob besedi Španija spomnil elegantnega San Sebastiana ob morju, vrveža v pristarišču Barcelone — toda Madrid? Lahko poznaš Španijo ne da bi kdaj videl Madrid. Toda če hočeš spoznati nekdanjo veličino Španije in dobiti pogled v njeno zanimivo preteklost, če hočeš ovo-njati ostanek tistega vzleta, ki je Španijo napravil za velesilo in prvo državo na svetu, kateri sonce vse ure dneva ni zašlo — moraš priti v Madrid 1 Tu je zbrana vsa preteklost Španije in 6e še močno odraža iz sedanje obleke mesta, tu so nakopičeni spomini na vse tiste duhovne sile, ki so gibale Španijo. Madrid je ideja, ki jo vsem časom predstavlja to mesto, položeno eem proti vsem pravilom narave, le za ilustracijo ideje. Niti dobrih 6to kilometrov proti jugu leži Toledo, s slavo ovenčano mesto in dolga stoletja prestolnica španskih kraljev, ki so želeli v miru božjem vladati Španiji, ne pa vsemu svetu. Toda Toledo ne more ponazorjati velike ideje srednjeveške Španije, ker ne leži v njenem — središču! Filip II., ki je zasnoval svetovno gospodstvo Španije in ga deloma tudi izpeljal, je 6edel k zemljevidu in iskal — središča svoji Španiji, ki bi ponazorjalo, da je tako Španija središče sveta. Z ravnilom v roki je meril od meja in našel prostor ob reki Manzanares, kjer je prej bilo neznatno mesto. Tu je zrastel novi, veličastni Madrid — junica corte de Espana — edina prestolnica Španije«, in Toledo je počasi tonil v pozahljenost, za tolažbo so mu ostale njegove zanimivosti in španski značaj. Madrid pa se je razvijal in rastel — umetno. Madrid je bil torej rojen r času, ko je baš začenjala svetovna slava Španije ugašati. — Filip II. in za njim njegovi nasledniki so ga sicer zgradili zemljepisno v središče Španije, toda Španija kljub temu ni ostala središče sveta. Ideja pa je le določila lego mesta in lu-di njegovo razporeditev. Središče Madrida je zopet »Puerta del sol< — sončna vrata ali »zvezda«, velik, nezasajen tre, od katerega se odcepi deset širokih ulic. Tak je bil po srednjeveški, logično zgrajeni miselnosti svet Filipa II.: Puerta del sol — središče Madrida, Madrid — središče Španije, Španija pa središče sveta. Pa ta misel ni bila tako iz trte zvita, dejanski položaj sam jo je ponujal podjetni častihlep-noč.ti. Španija Je takrat obsegala ozemlje današnje Belgije in Nizozemske, njeni so bili Kanarski otoki in otoki v Sredozemskem morju in v Karibskem morju, Mehika in Peru, imela je svoje kolonije po otočjih Tihega oceana — v tej držav) res ni nikoli sonce zašlo* ker je bilo njeno ozemlje razpredeno po vsej zemlji. V dobi Mavrov so bila na današnji Puerta del eol resnična »sončna« vrata, ki so v mestnem obzidju odpirala pogled na vzhod. Pred njimi 60 se v času molitve zbirali mohamedanski Mavri in skozi odprtino gledali proti Meki. Pozneje je bil tu mogočen kip Kristusa, ki pa so ga boljševiki v dobi državljanske vojne z dinamitom pognali y zrak. Tako je bil Madrid iz ideje ustanovljen in 60 ga idejni boji tudi oblikovali, španstvp pa se je gojilo in ohranilo v svoji pristnosti po ostalih mestih. _"-■"> Zunaj, 50 km pred mestom, pod gorovjem Si er-ra de Guadarrama, ie Escorial (slika!), »spomenik duha«. Marmornate kupole se blišče daleč po ravnini. V podzemskih prostorih iz porfirja in sivega marmorja počivajo v miru svinčene krste španskih kraljev in kraljic. Tudi Filip II. je v njihovi molčeči družbi. Dal je zgraditi ta samostan pod gorami, da bi v njem »mislil«. V slavnostni dvorani z Diirerjevimi slikami je sprejemal poslanike iz vsega sveta. Potem pa se je špansko kraljestvo začelo luščiti. Najprej se je odluščila Nizozemska, njen zgled je opogumil druge pokrajine in svetovno gospodstvo Španije je prešlo in se nikdar več ni obnovilo. Ostal je le — Madrid v zemljepisnem središču Španije. Escorial pri Madridu Trdnjavski pas sovjetske Rusije od Baltiškega do Belega morja „ob Slalinovem prekopu" V zadnjih letih so sovjeti začeli zelo hitro utrje vati obale Severnega ledenega morja. Ustvarjajo si posebno vojno organizacijo in obenem grade velika središča oboroževalne industrije, V vojaškem kot v gospodarskem oziru se je na severu SSSR že zelo mnogo izpremenilo. Ljeningrad in Kronstadt sta že iz-premenjena v pravet rdnjave. Poznavalci takih pravijo, da so te trdnjave po obsegu in po utrjenosti »najmočnejše trdnjave sveta«. V Finskem zalivu grade obalne utrdbe. Tudi trdnjavska črta, ki sega od Ljeningrada do Ladoškega jezera in Petrozavodska ob Oneškem jezeru, na jug pa do Pskova na litvanski meji, se hitro dograjuje. Posadke v Ljeningradu in Kronstadtu so v zadnjem času okrepili. Zastarele trdnjavske naprave so odstranili in jih nadomestili z modernimi, zlasti v Kronstadtu. To pa je samo nekaj del obsežnega gradbenega načrta, po katerem so si sovjeti zamislili obrambo »voje zahodne meje. V največji tajnosti — kolikor jo (e ob zaposlitvi toliko tujih inženjerjev sploh mogoče dušeči — delajo na vseh ostalih predelih severne obale. Vojaške podrobnosti teh del sovjeti torej drže Univerzitetni del Madrida, ki je bil ves čas državljanske vojne v območju fronte in je danes ves razbit Weidmann in Million obsojena na smrt V Parizu se je končala razprava proti znanemu morilcu Eugenu Weidmannu, ki je iz nekega zločinskega veselja moril ljudi po Parizu in je bil obtožen šestih umorov, Z njim vred so sedeli na — Pri laprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Joscl« grenčice- zatožni klopi njegov tovariš Million in Blanc in neka plesalka Tricotova. O življenju in delovanju te družbe smo svojčas že obširno pisali. Razprava je sedaj končana in porotniki so izrekli, da je VVeidmann kriv vseh obtoženih umorov. Olvsojen je bil na smrt, prav tako tudi Roger Million. Blanc je bil obsojen na 20 mesecev strogega zapora. Tricotova pa je bila oproščena. kolikor mogoče v Tajnosti, pač pa se TucH v SSSR veliko piše in govori o gospodarskem izpopolnjevanju severnega dela evropske SSSR. V 1. 1938 so popolnoma elektrificirali polotok Kola, ki ima v vojaškem oziru velik pomen. V notranjosti polotoka, ki je izredno bogat na naravnih zakladih, so ustanovili in zgradili industrijska podjetja za izrabljanje cinka in aluminija. Vsa ta industrija je namenjena izključno potrebam voiske in letalstva. Velika elektrarna v Mur-mansku je tik pred dograditvijo, druga podobna elektrarna v mestu Poviemec ob Oneškem jezeru pa bo kmalu začela obratovati. V bližini Kandalaška so začeli graditi tretjo elektrarno »Niva 3«, ki naj bi zalagala s tokom ne samo industrijo cinka in aluminija, ampak tudi vso trdnjavsko črto vzdolž finske meje. Gradi se vsa 70 m pod zemljo. Voda za turbine bo pritekala po podzemskem rovu, ki je dolg 2.7 km. Sovjetski generalni štab si veliko prizadeva, da bi bila ta elektrarna čimprej gotova. V načrtih tretje petletke je obravnavana kot najbolj nujno delo in je za njo tudi namenjenih sorazmerno največ kreditov. Pri gradnji je zaposlenih 3000 plačanih delavcev in 6000 političnih jetnikov in 400 inženjerjev oziroma tehnikov. Dela vodi inž Miedvedjev, ki je elektrifi-ciral tudi že zahodno mejo SSSR. S to vojaško okrepitvijo severne obale in zgraditvijo oboroževalne industrije sovjetska vlada v Moskvi zasleduje v glavnem tale namen: da se v Mur-mansku ustanovi stalno vojaško oporišče, ki bi v potrebi moglo sovjetski vojni mornarici varovati pot do Atlantskega oceana; trajno zvezo med severnimi pokrajinami srednje Rusije in Tihim oceanom in sicer brez navezanosti na Daljni vzhod in transsibirsko železnico, da se izpelje redna letalska zveza na progi Lieningrad-Murmansk-Severna Amerika čez leverni tečaj. Vsi ti nameni so se rodili iz želje, da bi sovjetska vojna mornarica imela izhodišče, ki bi bilo odmaknjeno tuji kontroli. Sovjetski generalni štab je namreč prišel do prepričanja, da je sovjetska vojna mornarica ob sedanjem mednarodnem položaju in ob nameravanem utrjevanju Alandskih otokov v Botniškem zalivu enostavno blokirana in nima izhoda. Edino »Stalinov prekop« v Belo morje in utrditev Murmanska in hitre zveze med središči oboroževalne industrije na severu bi moglo to stanje izpremniti. Zato v zadnjem času sovjeti tako hite, da bi dohitel mednarodni položaj. (Transcontinental). — Da bost« stalno »drart, |e potrebno, da redno pijete Radensko ki deluje proti boleznim ledvic, srca. proti kamnom, sklerozi, gečnl kislini ln iliSno. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežoet .IRA' m fScotland Yard' v dvoboju Kočljivo delovanje »irske republikanske armade" s peklenskimi stroji Od srede januarja sem ae v Angliji ponavljajo skrivnostni atentati, ki se dogajajo na najbolj prometnih križiščih in so ž« povzročili precej stvarne škode in dokajšnjega razburjenja. Vsa javnost ve, da se je »Irish Republican Army« (irska republikanska vojska — IRA) zarotila, da bo a stalnim ponavljanjem takih zarotniikih napadov na važna poslopja in javne naprave po Angliji vzdignila razburjenje in splošno negotovost, • čimer hoče od angleških oblastnikov izsiliti večje pravice za Irsko in še večjo samostojnost. Toda s strani angleških oblasti prihajajo poročila, da vii ti napadi z bobnečimi eksplozijami ne bodo mogli vplivati na smer angleške politike do Irske. Pred nekaj dnevi so bili prvi člani te zarote obsojeni na večletno ječo, od česar so si merodajni krogi obetali, da bodo napadi prenehali ali vsaj postali redkejši. Ukazalo pa se ie tudi že, da se je marsikaka zarota že ponesrečila, ker jo je »Scotland Yard« pravočasno preprečila. Organizacija angleške tajne policij« je namreeč tako popolna, absolutna zvestoba in zlasti popolna tajnost med zarotniki pa tako težko dosegljiva, da je policija za vso zaroto vedela že zdavnaj prej, preden je eksplodirala prva skrivnostna brmba. Toda kljub temu, da so bile oblasti o tajnem gibanju dobro poučene, vendar niso mogle pravočasno izvedeti, katera poslopja bodo prva na vrsti in je morala policija 48 ur pred napovedanim izbruhom atentatov več važnejših naprav v Lanca-shircu zastražiti z oboroženimi stražami. V prvih jutranjih urah 16. janauraia pa je prišlo do prvih eksplozij, ki so vzdramile vso sicer tako mirno in olikano Anglijo, niso pa dosegle glavnega namena: razdreti elektrovode in važnejšim središčem odvzeti električni tok. V nekaj trenutkih po eksploziji so na vsak kraj že prišli strokovni delavci, ki so škodo takoj popravili. Voditelji »IRA« v Liverpoolu in Manchestru so bili teh prvih uspehov svoje tajnosti veseli in so naslednje dni nadaljevali s svojim razdiralnim delom, vsak njihov korak pa je policiji, ki je napela vse moči, dajal nove niti za spoznavanje njihove organizacije. Voditelji zarote pa so morali kmalu spoznati, da policija o njih več ve kot pa so si mislili in da že gre po njihovi niti. Več teroristov je bilo zaprtih, kar je preprečilo pripravljene najiade, v vodstvu pa napravilo zmedo, ker je pač vedelo, da je policija prijela prave njihove ljudi. Najbolj pa so bili razočarani, ko se je izjalovil tako tajno pripravljeni napad m vod visoke napetosti, ki prenaša električni tok čez plovni prekop v Manchestru. Delo naj bi opravilo več kot 15 kg razstreliva in spretno izdelana viigalna vrvica. Toda policija je ves ta peklenski stroj odstranila, ko je bil komaj postavlje n pod transformator, takoj nalo pa so se začele aretacije ... Pri neki raciji, ki je bila hkrati izvedena po vsej Angliji, je bilo aretiranih I Ponoči Je bila tu »IRA«. Na mostu čez Temzo v zahodnem delu Londona je eksplodirala bomba, ki je takole razmrjjila železno ogrodje. 15 zarotnikov, zaplenili so tudi več razstreliva te dopisov. V treh dneh so bili številni člani »IRE« za zamreženimi okni, to pa redkokdaj ostane brez posledic za tiste, ki so še zunaj. Tako je »IRA« v dveh mesecih svojega delovanja izgubila tisti čar nepremagljivosti in zavesti, da policija še ni položila na njo svoje roke, ki jo mora vsaka zarota imeti, če hoče na daljši čas uspeti. Brez te zavesti je le še žrtvovanje fanatičnih idealistov, ki pa bi ob sedanjem mednarodnem položaju in ob ohlapnem razmerju, ki' Irsko veže na Anglijo, težko postali »narodni m'u-čenci«. Tudi irsko javno mnenje se ob vsem tem drži precej ob strani. Ker so se napadi le ponavljali, je morala tudi irska vlada zavzeti do njih svoje stališče Zavzela ga je s tem, da je »IRO« obsodila kot protizakonito organizacijo, obenem pa izjavila, da bi ne imela nič proti njenemu lojalnemu republikanstvu. V vladnem listu »The Irish Press« je kmalu nato izšel članek, ki našteva, kako daleč je de Valera že ločil Irsko od Anglije, kar naj bi bil »IRI< namig, naj loka ne napenja preveč. V marcu je nastopil nekak odmor. Zadnje dni pa so se atentati spet začeli ponavljati, kar dokazuje pristašem in policiji, da je »IRA« svojo organizacijo dopolnila. Dvoboj, v katerem si stojita nasproti »IRA« in »Scothuid Yard«s tradicijo in tolikimi izkušnjami, se torej še nadaljuje. Pa tudi najnovejši napadi, o katerih smo n. pr. poročali včeraj^ v političnem delu. niso povzročili ne človeških žrtev, ne večje škode, čeprav so vse bombo »v redu« eksplodirale. Zdi se, da bi se bilo treba angleškega imperija lotiti z drugačnimi sredstvi in — v drugačnem Čusu. univ. dr. ECoser Franc je odprl s 1. aprilom redno zdravniško prakso Ordinira na Ježici od 1 do pol 4 Avtomobilska cesta po Afriki Promet po Afriki je na večje razdalje še vedno zamuden, ker posamezne ceste še vedno niso zvezane med seboj v enotno prometno žilo. Največje težave in zamude pa dela Sahara, ki loči Sredozemski del Afrkie od ekvaloraluega in južnega in tako prometu med Evro|io in najbogatejšimi kraji Afrike predstavlja veliko oviro. Pot po morju je zelo dolga in traja več dni, letala v prevozu blaga in ljudi ne pomenijo veliko, ker so še vedno le izjemno prometno sredstva. To pomanjkanje hitrih prometnih zvez Evrope z osrčjem in najbolj obljudemimi deli Afrike zlasti možno čutijo velesile, ki imajo v Afriki svoje kolonialne posesti. Za stopniki teh držav so se nedavno sestali v belgijskem Kongu na »kongres za ceste in turizem po Afriki«, kjer so se zedinili, da se s sodelovanjem vseh prizadetih držav zgradi vzdolž po Afriki moderna avtomobilska cesta, ki bo v najkrajši črti vezala Alžir ob Sredozemskem moriu z mestom Kap na južnem koncu Afrike. Največje težave pri uresničenju tega načrta, ki je francoska zamisel, je zopet Sahara, ki predstavlja na vsej dolgi poti edini rentabilni predel. Ni dvoma, da bi ta cesta poživila gospodarstvo po vsej Afriki, največjega pomena pa bi bila za francoski Alžir, ki bi potem postal svetovno pristanišče, saj bi se v njem stekal ves promet iz Afrike in v Afriko. Od belgijskega Konga dalje proti jugu so ceste že zgrajene, treba bi jih bilo le razširiti in modernizirati. Po Sahari bi bila postajališča s hoteli in vsem drugimi potrebnimi napravami za udobje potnikov in oskrbovanje avtomobilov. St 77. >SLOVENEC<, dne 2. aprila 1939 Stran g VELIKI TEDEN (Za poedine dneve velikega tedna.) Ko je Jezus od Matere odšel in je veliki, sveti teden začel, je Marija polna bolečin vprašala Sina s srcem žalostnim: »Oh, Sin, ti ljubi Jezus moj, kaj bo to nedeljo s teboj?« »Danes bom kot kralj češčen, z oblačili in palmami okrašen.« »Oh, Sin, ti ljubi Jezus moj, kaj bo na sveti ponedeljek s teboj?« »V ponedeljek popotnik sam bom, ki nikjer prenočišča ne dobom.« »Oh, Sin, ti ljubi Jezus moj, kaj bo na sveti torek s teboj?« »V torek pa svetu bom prerok, oznanil, da je minljivo vse in povsod.« »Oh, Sin, ti ljubi Jezus moj, kaj bo na sveto sredo s teboj?« »V sredo bom reven in ubog, za trideset srebrnikov izdan iz Judeževih rok.« »Oh, Sin, ti ljubi Jezus moj, kaj bo na sveti četrtek s teboj?« »V četrtek v dvorano grem svetlo kot jagnje za sveto Rešnje Telo.« »Oh, Sin, ti ljubi Jezus moj, kaj bo na sveti petek s teboj?« »V petek, Mati moja ljuba, odrešim svet, da ne obupa.« »Oh, Sin, ti ljubi Jezus moj, kaj bo na sveto soboto s teboj?« »V soboto pa zrno bom pšenično, ki se v zemlji prerodi resnično. V nedeljo raduj se, Mati moja, stopim čez kamen iz groba pokoja, in v roki svoji križ držim, da z njim ta svet razveselim.« (Stara narodna.) Vrt gospoda svetnika Dva stara gospoda sta sedela na klopi in uživala prvo, zares toplo spomladansko sonce. Tako sta bila zatopljena v svoj pogovor, da me nista opazila, ko sem se usedla na sosednjo klop in razgrnila časopis. Vem, da ni vljudno prisluškovati, a ta dva gospoda sta se tako glasno pogovarjala — kasneje sem spoznala, da je bil eden naglušen — in sploh sta bila tako posebne vrste, da sem nehote odložila časopis in ju poslušala. »Komaj čakam na to,« je rekel eden od obeh starih gospodov, »da bi videl voivodinjo Atolsko.-t Naglušni gospod je dal roko k uhlju: Kako, prosim?« — »Vojvodinjo Atolsko,« je drugi glasneje ponovil. »Lani sem je bil neznansko vesel.« ^ »Ne vem,« je menil naglušni gospod in zamišljeno zmajeval s sivolaso glavo, »vojvodinja je sicer jako lepa, gospod svetnik, toda meni se zdi, pa oprostite, da je lady Fortriotska mnogo lepša.« Skrivši sem se nasmehnila. To sta pa res dva ljubka domišljava starčka, sem si dejala, ki se bahata s svojimi plemiškimi znankami. Svetnik se je razvnel: »Boste že oprostili, vam ugovarjam, gospod ravnatelj, vendar ne morem soglašati z vami. Mimo tega pa je lady Fortriotska nehvaležna, zahtevna, medtem ko je vojvodinja...« Ravnatelj si je dal stavek dvakrat ponoviti in je nato spravljivo odvrnil: »Stvar okusa... A to mi pa le morate priznati, gospod svetnik, da je madame Edouard Herriotova skoraj prav tako lepa kot vaša vojvodinja.« Svetnik se je zasmehljal. »Seveda je lepa, očarljivo lepa.« Jaz sem se skušala spomniti na kako sliko madame Herriotove, a zaman. Medtem sta oba stara gospoda čebljala dalje. Zdaj je govoril ravnatelj o Glorii Mundi in gospod svetnik o Dorotheji Perkinsovi. In šele zdaj se mi je posvetilo, o čem so tekle besede! Ja dva se niti oddaleč nista ponašala s kakimi gosposkimi poznanji, — to se pravi, zakaj bi nam pa vrtnice ne bile gosposke znanke?' —, ampak sta govorila o — cveticah! Razvnemala sta se, navduševala, razplamtela, pričkala sta se in Vesela pot na cvetno nedeljo deti je ko kak samostanski vrt. Krog sončne ure pa se oviji sem se začudila. »Ali prenesejo to podnebje?« rt. Jvrog .« — »C: iprese?« ure pa se ovijajo šipkove veje, n se začudila. »Ali prenesej« r_____ »Na mojem vrtu že,« se je ponosno odrezal. Nato se je sklonil k meni in mi šepetaje dejal, kot bi bila skrivnost: »Veste, moja ljuba, spoštovana gospa, kaj imam na svojem vrtu? Ne boste, nikoli ne boste uganili.« Premolknil je. Vprašala sem ga: »Kaj pa, gospod svetnik?« In je zašepetal še bolj skrivnostno in še bolj ponosno: »Drevo baobob, pravo drevo baobab, — kruhovca, veste!« Malce sem se čudila, da me ni nikdar povabil na svoj vrt. Saj zdaj sva bila res prijatelja. Kadarkoli me je obiskal, mi je prinesel kupe katalogov o cveticah, o tulipanih iz Ho-landske, o vrtnicah iz Angleške, o tropskih rastlinah iz Francije. Za prihodnjo pomlad sva snovala načrte za gorski, kamriitni vrt, kjer bi rastel encijan pa murke, zvončki, kovačniki in planinke. »Boste videli,« je dejal, »kako lep bo ta vrt.« A še zmeraj me ni povabil na svoj vrt. Natančno sem vedela, kje da je, poznala tramvajsko progo do tjakaj, cesto, le številke mi še ni izdal. To je bilo sumljivo. Razne čudo- ugovarjala drug drugemu, a zmeraj z »oprostite« in »ne zamerite, če nisem vaših misli«. Svetnik si je vzel cigareto, jo prižgal, se ozrl po parku in dejal: »Saj je park jako lep, nič ne rečem, vendar je — v majhnem, majhnem, veste, gospod ravnatelj, moj vrt mnogo lepši.« »Rad bi ga kdaj videl,« je rekel ravnatelj. »Seveda. A šele poleti, gospod ravnatelj, šele poleti!« Nenadoma se je sonce skrilo za črnimi oblaki in zapihala je mrzla burja. 2e so padale debele, mokre snežinke. Svetnik je naglo vstal in jaz za njim. Ravnatelj je stanoval bržkone kje v bližini, zakaj poslovil se je počasi in je tudi zložno stopal proti drugemu izhodu. Ko sem že sedela v tramvaju, je prišel svetnik, ki je bil že malce premočen. Ker ni bilo v tramvaju nobenega prostora več, sem mu ponudila svoj sedež. Pa me je pogledal s tistim svojskim pogledom starih gospodov, ki se jim malce laska, malce pa so užaljeni, če jim kaka ženska ponudi prostor; stresel je z glavo in se ni usedel. Odkril se je, skrbno osušil klobuk, se žalostno zazrl na svoje rokavice, vzel zrcalce iz žepa in si počesal svoje sive brčice. Ko se je nato izpraznil prostor poleg mene, se je usedel in se mi nasmehnil. »Slabo vreme za pomladanske cvetice,« je prijazno začel. »Moji ubogi tulipani!« »Ali ste dosti tulipanov posadili?« sem vljudno vprašala. Prikimal je. »Seveda. Letos sem poskušal tudi z WiUiamom Pittom. Spodaj pa, kjer teče potoček skozi moj vrt, imam kar trato samih tulipanov; mavrično zmes tulipanov! To je pri ozadju temnih smrek zares prekrasno za pogled.« Blaženo se je nasmehnil, a nato se je zdelo, da se je mahoma spomnil, da ne gre tuji ženski razodevati skrivnosti svojega vrta. Vstal je, kar je bilo precej težavno, ker se je tramvaj močno tresel, po starinsko se je na kratko priklonil in se predstavil. Potem se je spet usedel, ši pogladil hlače in je govoril dalje. Tako sem se seznanila s svetnikom in iz tega znanja se je razvilo nekakšno prijateljstvo. Časih sva se dobila v kavarni, kdaj pa kdaj me je obiskal, pil je pri meni čaj, za praznike mi je pošiljal čestitke. Po ure in ure mi je pripovedoval o svojem vrtu, ki je bil nekje zunaj mesta. Brez dvoma je bil to čudovit vrt, gojen z ljubeznijo in umetniškim občutenjem. Meja je bila iz temnega grmičja, ki so žarele pred njo same škrlatasto rdeče vrtnice Henrry Winett. Bili so kar otoki samega floksa, nežno nadahnjenih barv vseh vrst. »Persian Princess,« je dodal svetnik, »lesketajoč, orientski, kakor kitica iz orientske pesmi.« »A naljubša mi je tiha pot,« je prizna!, »med starimi cipresami, kjer cveto lilije. Vi- vite razlage za to so mi rojile po glavi. A časih se mi je porodila tudi kaka prav vsakdanja misel. Vrt bi moral biti, kakor mi ga je on slikal, neskončno velik. Odkod bi bil dobi! ta stari gospod, ki je tako skromno živel, toliko denarja, ki ga vzdrževanje takega vrta vsak dan požre? V duhu sem si izračunala, da mora imeti najmanj tri vrtnarje pa še nekaj vrtnarskih pomočnikov, vedela sem pa še iz prejšnjih časov, koliko da stanejo en sam vrtnar in njegovi pomočniki, pa še rastline! Poletje je minilo. Svetnik je govori! zdaj le še o astrah in krizantemah in o tem, kaj bo drugo pomlad cvetelo na njegovem vrtu. Tedaj sem se nekoč ojunačila in sem rekla: »Gospod svetnik, drugo leto si pa moram ogledati tulipane, tiste nežnordeče Madame Krelage s srebrnoresastimi robovi, belega Mu-rilla in oranžnordeče Morning Glory.« Stari gospod me je plašno pogledal. Zdelo se je skoraj, ko da bi se bil prestrašil. Vendar se je kmalu zavedel, prikimal je in se nasmehnil: »Drugo leto, da, drugo leto pa prav zares.« Pozimi se je močno prehladil in je zbolel. Pogrešala sem ga v kavarni in tudi k meni ga ni bilo več. Nikoli mi pa ni dal svojega naslova in ne številke telefona. Slednjič sem vprašala natakarja. »Gospod svetnik,« je sočutno dejal natakar, »ta ubogi revež je bil jako bolan. Zdaj je v Primorju pri prijateljih, kjer se kani okrepiti.« Dobrodušno se je nasmehnil. »Tam bo vendar imel zadosti rož!« Začudila sem se. »Rož ima pa vendar na pretek, tam zunaj na svojem vrtu?« Natakar se je spet nasmehnil, tako dobrohotno se je nasmehnil, kakor se more smehljati samo kak priletni kavarniški natakar. »Njegov vrt!« je rekel s pritajenim glasom, ko da bi mu bila znana skrivnost njegovega vrta. »Ves njegov vrt ni drugega ko — zabojček žeranij na oknu! Tisti drugi, veliki vrt, tistega si sam snuje v duhu in sanja o njem v hrepenenju.« Naneslo je, da sem še tisto zimo prispela v Primorje. Obiskala sem svetnika. Ležal je na ležalniku na čudovito krasnem južnjaškem vrtu in je gledal na morje. »Saj je tu prav lepo,« je rekel s pogledom na mimoze in vrtnice, »toda, veste, ljuba, spoštovana prijateljica, moj vrt pa je vendarle mnogo, mnogo lepši!« Brez dvoma! Saj pripoveduje neka starodavna bajka, da angeli posajajo cvetice v srca in duše ljudi, ki jih prinašajo s seboj iz nebes. Kateri po-zemski vrtnar bi se mogel glede na umetnost kosati z angeli, in katere pozemske rože bi se mogle glede na lepoto primerjati z nebeškimi! (Frančiška R.) Dopolnilne črhovnice 1. L a . i t , . evropski narod 2. . 1 a . . . , jezikoslovec 3. . . 1 a . . > mesto v zetski banovini 4. ... 1 a . . mesto v Češkoslovaški 5. .... 1 a . ptica pevka 6. . . ... 1 a vas v celjski okolici Črke: a, b, c, e, h, i, i, i, i, i, j, k, k, 1, n, n, o, o, o, o, p, p, r, s, s, š, t, v, v, z. M 1. M a o • > . starogrško bojišče m a . . » . drag kamen 3. . . m a . . . epska pesem 4. ... m a . . sladkokusec (tujka) 5.....m a . Odisejev 6in 6......m a država v USA Črke: a, a, a, a, a, a, b, c, d, d, e, e, g, g, h, 1, 1, n, n, n, o, o, r, r, r, r, s, t, t, u. N 1. N a . , , , . mesto v Palestini 2. . n a . . , i varianta (slov.) 3. . .na. . . mesto v Prednji Indiji 4. . . .na. . mesto na Španskem 5. . , . .na. pomirjevalni lek 6......na krstna pojedina Črke: a, a, a, a, b, b, c, č, d, e, e, e, e, g, i, i, i, 1, o, o, r, r, r, r, r, s, t, t, v, z. Zemlja: »Zakaj se pa tako kislo držiš?« Sonce: »Veš, če te letos pogledam, mi vse veselje mine!« Iz Betanije v Jeruzalem Iz Betanije v Jeruzalem. Kristus jezdi v sveto mesto, Kristus jezdi v naš čas, Kristus jezdi v naš dan, v naše ulice. Jutro vstaja, dan se koplje v prijaznem soncu, a v srcih mnogih prede jesenska noč. Kristus jezdi v naš čas, Kristus jezdi v naš dan. V očeh številne množice je kakor tujec, ki je izgubil domovinsko pravico, ki ni na svoji zemlji svoj gospod, ki nima, kamor bi glavo naslonil, ki živi življenje brezpomembnega Časa njegovega obiskanja ne poznajo in ga nočejo ostvariti. In ko jezdi dalje, ko potem od nekod zaveje dih božjih poljan, ko nekdo za-pove v dan: š>dominica palma-rum«, jih je mnogo, ki ta spev preslišijo, ki se ne zmenijo za njegov dan, ki ne stiljajo na pot svežega zelenja, palmovih in oljkinb vejic, ki mu ne vzklikajo v pozdrav hozana, blagoslovljen, slava, mir, ljubezen; mnogo jih je, ki mu mečejo na pot kamenje in hodeče trnje, mnogo jih je, ki v svoji človeški slabosti zabrisujejo spomin na hozano, mnogo jih je, ki si rokujejo z rimsko soldalesko, ki smešijo njegov triuinf, zasramujejo njegovo osebo, ki celo pljujejo v njegovo sveto obličje. — Kristus jezdi v naš čas in jezdi v njegov izraz, izraz uma in volje, duha in srca; kultura, umetnost in znanost — ali veš za triumf iz Betanije v Jeruzalem? Ali se klanjaš svojemu knezu in kralju? Ali morda ne krasiš pota tujemu jezdecu in mu kličeš: hozana, ave, slava in čast novemu bogu telesa in njegovega sveta! Gospod, ti slišiš la grozotni krik, krik naših dni, krik lakote srca tega Časa, ki odmeva v somrak praznega nehanja. Gospod, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo!... Vemo, Gospod, da je tvoj prihod v naš Jeruzalem že Oljska gora, Getzeuiani in Golgota. Toda ne, Gospod — preden gremo s tabo v veliki petek, ti hočemo nastlati pot v cvetno nedeljo. Že slišimo, ko pozvanja k svetim praznikom. V dušah se drami nova pesem, življenje vstaja, Gospod prihaja. Slutimo, da nas svetos! teh trenutkov preraia v nove služabnike; kar je krivo, po- staja ravno in kar je hrapavo, postaja gladka pot (prim. Lk 3, 5—G) in ne gledamo na oči, na obraze, na besede, ampak zremo v duha in res nico, vsi gled,-11110 v zveličanje božje. Kristus jezd v naš čas: nasteljimo mu pot s svežim cvetjen in zelenjem svojih duš, razgrnimo pred njim obla čila svojih src, zavrisnimo s hebrejskimi otroci hozana, blagoslovljen — in on bo jezdil v naf dan, stegnil desnico in nas povabil: pridite vsi, k ste si bratje in jaz sredi med vami — brat mee brati! Zapojmo hozano, ki ne bo utihnila z ve čemim zatonom, hozano, ki bo šla skozi vflik petek in se iz trpljenja prelila v veličastje Vsta lega: aleluja — hvalite Gospoda, ker on je npi Rešitelj} (f> g , H koncertu Akademskega pevskega zbora V času, ko $0 se pokazali znaki, da flo začel« pešati moči našemu zborskemu življenju in sta se raz-predla kakor pajčevina v naša glasbena združenja površnost in šarlatanstvo, 6e je pojavil Akademski pevski zbor, ki je posegel v razmere in s svojinj visoko pojmovanim delom ter resnostjo nehate obsodi) s svojim nastopom do skrajnosti neužitno glasbeno življenje. Kakor neugnan kmečki fant, pogumen mlad gospodar, ki ga je zamikalo, da spremeni z goščo zaraslo gmajno v rodoviten svet, je APZ zaoral globoko brazdo za novo njivo, ki že enajsto leto plodi in doprinaša sad slovenski glasbeni kulturi. APZ nam je priredil v desetih letih nad 40 koncertov v Ljubljani ter izven nje, poleg tega še več manjših, a pomembnih nastopov. Od kod ta ogenj, ki užiga in ne dovoli, da bi ta zbor stopil na spolzka tla in zdrknil s svoje poti navzdol, ko je dosegel svoj višek — kar žal opažamo pri nas zlasti zadnje čase? Kdor zna pravilno preceniti nastope APZ, (nora spoznati, koliko truda jeeba vložiti dirigentu in zboru, da dobijo dela svoj pravi duhovni izraz in tehniška popolnost, kakor nam to pokaže vsak koncert. Orehova potica Preden zamejimo testo, si pripravimo kvas, zdrobimo ga v lonček, prilijemo nekoliko mlačne vode. dodamo dve žlički sladkorne sipe, vse dobro zmešamo in postavimo kvas na mlačen prostor. V skledo preeejemo 1 kg bele fine make, dodamo četrt litra mleka, 12dkg sladkorne sipe in vzhajan kvas, 4 rumenjake, nastrgane limonine lupinice, žličko soli, 1—2 žlici ruma, 12 dkg raztopljenega mlačnega masla in vtepamo testo tako dolgo, da se loči od kuhalnice, nakar ga denemo na mlačen prostor V/t uri vzhajati. Potem ga denemo na dobro potresen prt z moko, ga tanko razvaljamo, pomažemo z nadevom, zvijemo in denemc v dobro namazan model, nakar ga pustimo vnovič tri četrt uro vzhajati. Pomažemo ga z raztepenim jajcem in pečemo v srednje topli pečici eno uro. Orehov nadev: Na 'A kg zmletih orehov damo pol litra mleka, nastrganih limonovih lupi-nic, 1—2 žlici ruma, H kg opranih in očiščenih rozin in 12 dkg sladk. sipe, vse dobro zamešamo ter pustimo orehe 15 minut pri zelo mirnem ognju počasi vreti, nakar pomažemo s tem pohlajenim nadevom potico. Pečeno potico denemo na zračen, temem prostor. ne smemo jo pa shraniti v zaprti omari. Črni koren s presnim maslom Skuhano črno korenje poliješ z raztopljenim, vročim presnim maslom in potreseš z drobtinami. Križ ni težak (Velikonočna legenda.) Pot je bila rdeča otl Njegove krvi, in ker se je zrušil, se je z Njegovo krvjo prenasičena /emlja dotaknila Njegovega telesa. Moral je navkreber na hrib, da bodo tisoči videli Njegovo božjo ponižnost in Njegovo človeško osramočenost. Mrki grič je molel kvišku v gluho, prestrašeno nebo. Nesel je orodje Svoje smrti, križ, ki so ga bili pravkar iztesali, in je odprtih oči stopal proti Svojemu smotru. Njegov Oče ni vzel keliha od Njega; mora ga izpiti do poslednje kapljice Svoje človečnosti. Bridki konec Njegovega včlovečenja pa ga je čakal tam zgoraj na vrhu. Iz cestnega prahu so ostri kamni molel' svoje koničaste glave, kakor gole mrtvaške ln banje peklenskih grehot. Vzdolž ceste, ki je vodila v strmo smrt, se je gnetla zvedava, podkupljiva množica. To je bila pač divja zabava, tn gledanje trpljenja Kralja, ki Ga ni nihče razumel in čigar ponos jim je bil tuj in tuja tudi njegova ponižnosti Z razumom Ga niso mogli dojeti; Njega so mogli samo sovražiti. Ozka, gorska steza se je iztekala na široko cesto. Na koncu steze je stal Simon. Mlad je bil in veselega srca. Prišel je s travnika. S seboj je prinesel vonj po mrvi in sladko de-litenje divjih lilij. V njegovem srcu mu je pela brezskrbna, neobremenjena pesem mladosti, medtem ko se je njegov pogled srečal s pogledom tega Ponižanega. Ta pa se je pravkar zrušil pod težo križa. Surovo iztesani, od trsk rnskavi hlod se je prevalil preko Njegovega slabotnega telesa. Njegovi lasje so se pomešali s cestnim prahom in na Njegovem obrazu so se rdeče temnile solze krvi. Simon je pristopil h križu, dvignil ga je s tal in si ga sam naložil. Nič ni bil težak; niti toliko ne ko kaka divja lilija. Simona je_ obšla osrečujoča, njegove oči s solzami napolnjujoča sladkost, in najrajši bi bil pokleknil, da bi se bil zazrl v okrvavljeno, bleščeče se obličje Ponižanega. — »Kdo si?< bi Ga bil vprašal, zakaj telo in dušo mu je prešinjala nepojmljiva, božja skrivnost. Ponižani je stopal zraven njega, čelo se mu je svetilo, ko da ni šel po žametasti trati in kakor da bi ga divje lilije božale po glavi. Mladost in dobrota. Vojaki so Simonu odvzeli križ. Zdaj pa se je Simon zrušil in zgrudil na tla. Za njegova prazna ramena, za njegov prazni hrbet je bilo pretežko breme niča. Moč In sila uspešnega delovanja in reproduktiv-nega izoblikovanja APZ do take zavidanja vredne popolnosti, kakršne menda še noben zbor pri nas ni dosegel, temelji v znanju, kulturi, razvitem smislu za mu-zikalno izražanje. Vse to pa je bilo mogoče doseči v močnem in tesnem konsenzu med obema činiteljema: zborom in dirigentom, ki je prav za prav motor vsega zborovega življenja in prizadevanja. Zato se je APZ samo po sebi tako rekoč vsilila vloga Mentorja vsemu našemu vokalnemu glasbenemu prizadevanju. Ni važno, da kdo to prizna niti da zanika, to dejstvo se ne spremeni. APZ je prelomil z zastarelo pevsko tehniko in zavrgel vse okorele glasbene razvade, ki so se do zadnjega časa tako stopnjevale, da je muzika sama zgubila smisel estetskega učinkovanja, deloma pa 60 dopuščale le še izraz zgolj zunanjih v drobce razkosanih efektov in pačile so celotni obraz umetnine in skoroda včasih že pretvarjale v muzikalno banalnost. Druga važna zborova kretnja je bila, da je nastopil v kultumo-političnem oziru novo pot Začel je sistematično črpati snov za svoje programe iz posameznih obdobij (16. stoletje, Gallus, Trubar, Bohorič itd.) ali iz del posameznika (Foerster) in celo neposredno iz ljudstva samega (slov. nar. pesem) S tem je potrdil muzikalno in umetniško vrednost del, pokazal ustvarjalno potenco posameznika ali posameznikov celega obdobja in celo moč in raznolikost ustvarjanja naroda samega. S tem je ovrgel trdilev, ki je prešla že v predsodek, da je namreč samo tisto pristno in lepo, dobro in edino pravilno ter nam sprejemljivo, kar je sodobno. Toda umetnine ostanejo ali jih pa ni. Za koncert, ki bo jutri ob 20 v Unionu, je zbor posegel v 19. stoletje, v dobo narodnega preporoda. Spored je smiselno sestavljen in urejen tako z umetniškega kakor z vidika poizkusa pokazati nekako razvojno črto, kako je glasbena kultura rastla od najpreprostejših začetkov do ustvarjalcev, ki so že dobro poznali glasbeno gradivo na podlagi strokovne glasbene izobrazbe. Predstavniki in nosilci glasbene kulture v dobi slovenskega preporoda so predvsem ti-le, ki eo na programu: i Blaž Potočnik (1799—1872) je bil pesnik in skladatelj. Glasbe se je najbrž učil pri skladatelju in stolnemu organistu v Ljubljani Gregorju Riharju, s katerim sta tudi pozneje mnogo sodelovala. Svoje pesmi je izdajal v »Slovenski Gerlici«, pozneje pa je Glasbena Matica izdala njegove pesmi v »Lavorikah«. Izmed njegovih pesmi je na programu »Zvonikarjeva«, ki jo je priredil Anton Foerster. Jurij Fleišman (1818—1872). Glasbe se je učil pri svojem bratu, ki je bil organist v Ljubljani. Pesmi je priobčeval v »Gerlici«. Sam pa je izdal sedem zvezkov slovenskih pesmi, in sicer tri zvezke pod naslovom »Mične slovenske zdravice«, tri zvezke pod naslovom »Beseda« in en zvezek »Šolske pesmi«. Na programu je njegova »Tiha noč«, ki jo je priredil po njegovem napevu dr. Pavel Kozina in ji dal značaj podoknice z imitacijo kitare. Gregor Rihar (1796—1829). Prvi glasbeni pouk je dobil od jezuita patra Roberta. Nato ga je učil Heller, stolni OTganist v Ljubljani. Rihar se je posvetil predvsem cerkveni glasbi in reformaciji našega cerkvenega petja. Zložil je ogromno število skladb. Na programu sta »Jamica« in »Veseli godec«, ki ga je priredil doktor Pavel Kozina; dal mu je značaj razpoloženja na kmečki 6vatbi in šegavosti godca. Kamilo Mašek (1830-1859). Prve glasbene nauke mu je dal njegov oče, učitelj in glasbenik. Svoje pesmi je priobčeval v »Slovenski gerlici«. Veliko je skladal na Prešernov tekst. Leta 1849 ga je Filharmonična družba z diplomo imenovala za svojega sodelujočega člana. Bil je glasbeni učitelj na Moravskem. pozneje nastopi kot učitelj na javni glasbeni šoli v Ljubljani. Pomladanska obleka Postal je tudi zborovodja zbora Filharmoflične družbe. Napisal je tudi pevsko šolo. Leta 1857 je začel izdajati »Cecilijo« — glasbeni njesečnik za organjste in učitelje. Poleg mnogih skladb je znana zlasti njegova maša v D-duru, napisal pa je tudi uverturo »Judit«. Oboje so izvajali leta 1854. Mašek je pokazal velik glasbeni talent. Izmed njegovih pesmi sta na programu »Pri zjbeli« — prisrčna uspavanka in pa »Mlatiči«, v katerih ijpitira pokanje cepcev ob mlačvj. Anton Hajdrih (1843—1878}. Glasbo je študiral ▼ Sragi pa konservatofiju dve leti Ker je zgubil glas >osvetfl se je petju) ie študij opustil. Pozneje je poučeval petje v tržaški čitalnici. V Trstu se je resno lotil glasbe, Tu je slovel s svojim kvartetom. Svoje skladbe je izdal pod naslqvopi »Jadranski glasovi«, po njegovi sputi pa je V. Kosovel izdal drugi zvezek pod istim naslovom. Izmed vseh je pokazal skoro največji (?lent. fJa programu so njegove »Pod oknom« na Prešernov tekst in »Cerkvica« t«r narodna budnica »Hercegovska«. Anton Nedved (1828—18%) je češke narodnosti. V Pragi ga ie poučeval v glasbi Anton Slavik, oče vlrtuoza na gosli Josipa blavika Poučeval ga je v petju, igranju na gosli in klavirju. Kot deček je nadomestil slavno solistko go. Podhorsky v Requi<«mu. Poučevali so ga Krejči, HoFak in Kolešovsky, Na Won-sepatfirjju v Pragi |e dovršil izpite Služboval j« na raznih krajih, dokler ni postal 1856 ravnatelj Filhar-rapnične družbe v Ljubi j mi kjer ie bil tudi soustanovitelj Čitalnice ljubljanske. Poleg tega je bil učitelj petja na gimnaziji, Alojzijevišču, semenišču in na glasbeni šoU. Vzgojil je celo vrsto mladih talentov med Slovenci. Njegov? skladbe so raznovrstne, pisal i? moške in mešane zbore, cerkveno in profano glasbo. Na programu sta Kyrie in Glprif jz pjegove Maše JI za moški zbor. Franc S. Vilhar (1852—1924) Glasbe se je učil pri svojem ačetu Miroslavu ViUjariu. pozneje v Pragi na šoli za organiste. Učitelji njegovi so bil' Fr Blažek pa F. Z. Skuhersky, znamenit češki skladatelj. Služboval je na našem jugu. Zložil je veliko zbqroy na srbohrvatske in slovenske tekste. Niegovo delo »Dvoransko Kolo« je vzbudilo zanimanje pri Rusih in Čehih. Ima tudi več orkestralnih del. Na programu sta »Ljubičjca« in »Guslam«. Davorin Jenko (1835—1912). Glasbe so ga učili Mašek in Rihar v Ljubljani, v Trstu pa Sipico in Ricci. Študije je dokončal na dunajskem konservatoriju. 1863 je nastopil službo v PanŽevu nri pravoslavni šolsko-perkveni pbčipi kot pevovodja 1871 je postal ravnatelj srbskega narodnega gledališča, kier je prevzel kapel-niško mesto. Zložil je zlasti Srbom veliko skladb pa tudi na svojo domovina ni pozabil. Na programu «o »Vabilo«, »Na moru« in pa prisrčna »Lipa«. J. S. Križanka Če ei kupiš pomladansko obleko, si kupi tak-fino, da jo moreš tudi poleti nositi. Za lako priliko je primeren vzorec na sliki, ki sestoji iz črnega krila in nrntraete jopice, s temno ali 6vetlo podloga V vsak prostorček vstavi po eno črko. Besede se začno pri številkah, nehajo pri debelejših črticah ter pomenijo: Vodoravno: 1. skrajšana beseda za melino, 4. krajevno in hišno ime za kraj v bližini potoka, 10. starogrški bog lepote in umetnosti, 16. moška oseba iz svetopisemskih zgodb, 17. starogrški bog vina, 18. tuja beseda za oddelek, 19. pristaniški kraj v severozahodnem delu Istre, 20. druga beseda za lokomotivo, 21. del utrjenega prostora, 22. prebivalec avtonomnejšega dela sodohne Nemčije, 24. vladar divjih zahodnih Gotov, ?6, skrajšano žensko'krstno ime, 27. tuja beseda za ubranost, 29. egipčanski bog onostranstva, 32. del suhe zemlje, 34. vrsta poldragega kamenja, 37. nekdanja rimska provinca na Balkanskem polotoku, 40. jezero in mesto ob istoimenski reki v severozahodnem delu Rusije, 42. druga beseda za kovanje, 44. naziv za svobodno posestvo v srednjem veku, 47. vrsta živali, 49. oseba iz svetopisemskih zgodb, 50. vrsta okraskov, 51. ena od deveterih muz, 52. mesto v Makedoniji ob reki Vardar, 54. najvišja gora v Armeniji, 56. kraj severno od Rume pod Fruško goro, 57. začetnik neke starogrške filozofske šole, 80. kemični element, 63. tovarniška znamka ur, 65. spomladanska cvetlica, 67. znamenit klanec pri Višnji gori, 69. naslov Sofoklejeve tracedije, 71. dansko moško krstno ime, 72. tuja beseda za zdravnika raz-telesovalca, 74. italijansko moško krstno Imo (obrnjeno), 76. pridevek nekega svetnika (sklon), 77. divja žival, 78 druga beseda za različek, 70 državica v zahodnem delu Zadnje Indije, 80. priprava za obiranje sadja, 81. tuja beseda za domislico. Navpično: 1. skrajšano moško krstno ime, 2, ženska oseba iz Schillerjeve drame: Don Carlos, 3. nasprotje grdote, 4. del omlačenega žita, 5. reka v severozahodnem delu Nemčije, 6. skrajšana beseda za dihanje, 7. polotok v severnem delu Evrope, 8. tuja beseda za zgodovinske aipiske, 9. italijanski otok severno od Sicilije, 10. portugalsko otočje v Atlantskem ocennu, 11. najmanjša angleška denarna enota 12. skrajšano moško krstno ime. 13. angleška beseda za jezero, 14. vrsta dalmatinskega vina, 15. druga beseda za pomoto, 23. druga heseda za krog. kolo, 25. dvainsedem-deseti papež, 27. druga beseda za prgišče, 28. grški otok v Egejskem morju, 30. kemična »nov, 31. italijanska vrsta liričnih pesmi, 38. tuia be- seda za zbirko prsti, 95. telovadna vaja, 36. vrsta loščila, 38. druga beseda za slikarja, 39. umrli slovenski nabožni pisatelj, prevajalec in leksiko-graf, 41. pripadnik gotske umetnosti, 43. del vodnega premikanja, 46. palatalna cerkvenoslovanska fonetična črka, 48. naslov Papinijeve filozofske pesnitve, 53. tuja beseda za upravitelja, 55. umrli slovenski skladatelj, 58. sourednik >Slovenca<, 59. druga beseda za uhelj, 61. kraj v Slovenskih goricah na Štajerskem, 62. sodobna turška državniška osebnost, 64. del morskega valovanja, 66. vse-učiljško mesto v južnem delu Anglije, 67. tuja beseda za domišljavca, ki misli, da v finejših rečeh kaj razume. 68. sestavina zraka, 69. mesto v zahodnem delu Romunije, 70. otroška beseda za očeta, 71. druga beseda za poželenje, 73. turški naslov, 75. družinski poglavar. Rešitev križanke z dne 26. marca Vodoravno: 1. Rilo, 5. Baku, 9. tura, 13. Mir, 16. aga, 17. Peru, 18. leto, 19. vada, 20. komora, 21. rima, 22. Čatež, 23. Adela, 25. vice, 26, vilice, 28. Belo, 29. Piva. 30. Peca, 31. jen, 32. Ala, 33. želo, 34 moda, 35. panj, 36. Radeče, 38. Kola, 39. jamar, 41. ikona, 43. toča, 44. šarada, 46. koza, 47. meča, 48. kita. 49. žig, 50. osa, 51. veža, 52. pila, 53. menu, 54. sirota, 56. sito, 57. Dunaj, 59. ideja, 61. šola, 62. koleno, 64. lesa, 65. vaja, 66. roba, 67. vož, 68. odo, 69. kaša, 70. tara, 71. tasa. Navpično: 1. raka, 2. igo, 3. lamela, 4. opolo, 5. bera, 6. ara, 7 kurivo, 8. ulica, 9, teme, 10. uta. 11. ročica, 12. Avala. 13. Mati, 14. ide, 15. raženj, 24. Dela, 25. vile, 26. veda, 27. cena, 28. Bari, 29. peča, 30. pola, 31. Jama, 33. žena, 34. moča, 35. para, 37. doza. 38 koča, 39. jata, 40. ragu, 42. Kosi. 43. teža, 44. šilo. 45. dina, 46, kosilo, 47. Metava, 48. kitara, 49. Ženeva, 51. vojak, 52. Pilat, 53. mulat, 55, resa, 56. soja, 57. doba, 58. Joža, 60. ded, 61. šaš, 62. kor, 63. nos. Rešitev dopolnilnih črhovnic z dne 26. marca 1: Iravadi, Firduzj; Ilirija; Mozirje; Palmira; Črtomir. J: janičar; Rjavina; Erjavec; Muljava; brzo-jav; Italija. K: Kapitol; Ikarija; rokavci; brakada: pelikan; Amerika. »SLOVENEC«, dne 2. aprila 1933. Stran || uspešno moderno nego zob Moja To ml )e bilo usojeno. Naj ei ogledujem vso to zadevo tako ali tako, povsod vidim dolgi, nezmotljivi prst usode. Usojeno mi je bilo, da eem se poročil z njo. Pred kakimi dvanajstimi leti me Je moj stric »vedel v družino prekajevalca Horana. Takrat mi je bilo dva in dvajset let in sem študiral filozofijo. Z dva in dvajsetimi leti in kot reven študent filozofije, je človek zmeraj lačen in žejen. Moji starši so bili bajtarji na deželi in me niso mogli kdovekaj podpirati. Zatorej sem se razveselil družine Horanove. Bila je vprav nedelja, ko sta me gospod in gospa Horanova prijazno sprejela in me jako ljubeznivo in bogato pogostila. Po kosilu sta šla oba gostitelja z mojim stricem v salon, da bi vrgli karte, jaz sem se hotel koj posloviti, a stric mi je namignil, da moram še ostati, češ da bi se ne spodobilo, da bi koj po kosilu zbežal domov. Gospa Horanova me je pogledala 8 svojimi sinjimi, vodenimi očmi in mi prijazno rekla: »Go-spod študent bo pa medtem našo Neli malo izpra-čeval, kajne?« Prikimal sem, saj vendar nisem mogel reči, da nočem. Kot bi trenil, je služkinja prinesla veliko šolsko tablo s stojalom v sobo in koj je bila tudi mala Neli tu. »Izvrstno se boš zabaval.« ml je dejal stric. »Neli je jako mikavno in fino dekletce.« Ostala sva sama z Neli. Opazoval sem punčko, ki je bila zares ljubek otrok in je imela nemara kakih osem let. A njene velike, globoke in črne oči so zrle tako resno in pametno, da mi je bilo kar toplo pri srcu. Obrazek je bil otročii, nežen in krotak. Lasje so bili svetli kot predivo in so obrobljali rožnati obrazek z majhnimi kodri. Resnično — prekrasen otroki Nasmehljal sem se ji, a ona je nepremično stala pred menoj in me je gledala s svojimi čudnimi, resnimi očmi. da sem bil kar v zadregi. Nikoli se nisem znal vesti z otroki. Dolgo časa sva oba molčala. Slednjič je mala Neli vzela kredo v roko in je z nerodnimi črkami napisala na tablo: »Vi.< — »To sem jaz, kajne?« sem dejal in sem se nasmehnil. Ni mi odgovorila Tedaj mi je šinilo v glavo, da menda vendar ni gluhonema? Začutil sem, kako sem v svoji zmedi ves zardel. Nelina roka pa je pisala dalje: »BarabaU Moj smehljaj je bil zdaj malce prisiljen. Pri tem pa me je venomer resno in pametno gledala. Čez čas je napisala: »Osel! Tepec! IdijotU Mene je bilo že strah in groza. Bilo je, ko Ha to malo bitje vž o meni nekaj strašnega, ki da jo je prisililo, da me je na ta način opsovala. Zdaj je kredo odložila in je pristopila tik k meni. Iztegnil sem roko in sem si otroka posadil v naročje. Neli me je gledala nepremično dalje, niti trenila ni, dvignila je roko in me tako uščipnila v nos, da so mi solze planile v oči. Ogorčeno sem jo postavil na tla in sem si pobožal svoj ubogi, temnordeči nos, ki me je prav modno skelel. Ko 6e je bolečina malo polegla, sem dvignil roko in ji požugal. Najrajši pa bi jo bil pretepel. Njene oči so bile še zmeraj uprte vame in so bile še bolj zagonetne kot prej. »Takoj mi to izbriši!« sem rekel in pokazal na tablo. Neli se ni niti zganila. Ko sem se pa pripravil, da bi jaz izbrisal psovke s table, je iztegnila roko in mi dala hudo zaušnico. Človek Bi ne bi nikoli mislil, koliko moči ima takale rokica! Brez dvoma sem bil jako bedast v obraz, ko sta tedajci gospod in gospa Horanova vstopila y sobo. »Kajne, da se Čudite, kako je naša Neli briht-na?« je rekel gospod Horan dobrohotno, a jaz sem molče pokazal na tablo, češ: »Vam bom že pokazal, kako je vaša Neli brihtna!« A tedaj sem pa že tudi videl, kako so poslednje črke psovk izginile izpod mokre gobe, ki jo je Neli držala v roki. Ogorčeno sem povesil oči, ko je potem gospod Horan še posmehljivo pripomnil: »Vidva bi bila nekoč še fleten parček, gospod filozof!« Odtlej se nisem nič več prikazal pri Hora-novih. Zasovražil sem to družino. Male punčare sem se spominjal le še z obučtki besnosti in groze. Opravil sem bil svoje izpite in sem dobil službo na deželi. Čez enajst let so me slednjič prestavili v glavno mesto in moj sklep, da ne bom nikoli več obiskal Horanovih, se mi je zazdel jako otročji. Saj mi je bilo že tri in trideset let! Zatorej sem se vdal želji svojega dobrega strica in eem nekega dne obiskal Horanove. V stanovanju se ni bilo odtlej nič spremenilo, tudi gospod in gospa se skoraj da nista nič postarala, le iz male Neli je nastala ljubka mlada dama, in samo njene velike, zagonetne oči 60 ostale iste. Prav tako je bila redkobesedna ko svoj čas. in na vseh svojih petih obiskih pri njih 6koraj nisem zaslišal njenega glasu. Samo pogled njenih oči je neprestano Iepel na mojem obrazu, ko da bi mi^hotela nekaj povedati, mi nekaj zaupati. Jaz pa, žal, ne spadam med tiste, ki bi mogli takšno uganko razvozljati. usoda Tudi to Je bila moja usoda. Neko! eva ostala delj časa sama v sobi Sedela sva ei nasproti in eva molčala; Mučno mi je bilo in me je spominjalo tistega dneva, ko sem bil prvikrat pri Horanovih. Nenadoma je rekla: »Rada bi, da bi večkrat prišli k nam; tako eem vesela če ete tukaj.c Kar prestrašil sem se njenega zvonkega glasu in odgovoril eem, le da eem kaj rekel: »Res?« — »Res, in tudi na tisti dan rada mislim, ko ete bili prvikrat prišli k nam v vas,« je dejala »Ali tudi vi?« sem izustil in zardel. »Tudi jaz,« je s poudarkom odgovorila. »To je bil najlepši dan mojega življenja.« Od začudenja eem ostrmel. Ali me je imela za norca ali ee pa nf več spominjala svoje pa-glavščine? Hotel sem vljudno preslišati njeno pripombo. toda njene zagonetne, tako trezne oči so me podražile, tako da sem 6e porogal: »Ali se a tudi spominjate dražestnih imen, ki ste mi jih ili dali?« — »Tudi teh se spominjam,« je sa-njavo odvrnila. — »Tudi tega, kako ste me vščip-nili v nos in mi dali zaušnico?« sem nadaljeval, ker me je dražil njen železni mir — »Vsega se spominjam.« je bil odgovor. — »Hm,< sem razburjeno odvrnil, »— pa mi morete povedati, kaj vam je takrat bilo?« — »Jaz — jaz — jaz sem vas imela tako rada,« je rekla prav tiho. Osuplo eem strmel vanjo. »Toda — toda, dovolite, to so bili pa Čudni dokazi ljubezni,« eem zajecljal. Vstala je in ee mi približala Nehote eem dvignil roko v zaščito, zakaj njene oči so se prav tako lesketale kot takrat. Delala se Je, ko da ne opazi moje kretnje. »Ali niste vi nikoli mislili name?« — »Nikoli, to ee pravi, včasih že, kadar eem se jezil, da vas takrat nisem pretepel,« sem rekel in boječe opazoval njene roko. »Ljubim vas,« je nenadoma spolzelo izza njenih ustnic. Sklonila ee je k meni in je evoje ustnice pritisnila na moje. V glavi se mi je zavrtelo, zakaj njen poljub me je — ne vem, zakaj — spominjal njene zaušnice. Odrinil eem jo od sebe, strmel sem vanjo in iskal primernih besed. A še nreden se mi je posrečilo izreči besedo, so se pojavili starši in moj stric na pragu. »Prav tako kakor takrat,« sem si dejal. »Mama,« je zašepetala Neli, »pravkar eem ee zaročila z Rikardom.« Hotel sem ugovarjati, kričati, besneti, a njene roke so se oklenile mojega vratu, sklonil sem ee k njej in — jo poljubil... S tem je usoda sklenila evoje delo. Čez tri mesece je bila Neli moja žena Njene oči niso zdaj nič več zagonetne, ona ni nič več molčeča, in jaz se bojim le tega: da ne bo svojih slabih navad iz otroških let kdaj kasneje prenesla v zakonsko življenje! (R. Utesi.) Šah O letošnji šahovski olimpijadi v Buenos Airesu poročajo, da bo največja od vseh, kar jih je do sedaj bilo. Pričakujejo udeležbo štiridesetih držav. Argentinsko moštvo, ki je že do sedaj imelo zelo lepe uspehe, se že sedaj resno pripravlja in si je najelo trenerja, nemškega prvaka Eliskase-sa. Tudi moštva drugih prijavljenih držav trenirajo. Našo moštvo bo imelo dobro pripravo na turnirju v Zagrebu, na katerem pa dveh članov reprezentance, dr. Vidmarja in dr. Triftinoviča, ne bo, ker sta zadržana. Zadržan jo tudi prof. Astaloš. pač pa bo nastopil zopet Konig, ki je v zadnjih letih imel zelo lepe uspehe na angleških turnirjih. Na turnirju v Parizu se bore za prva mesta Matvejev, Rossolimo in dr. Tartakower. S trža-šk im mojstrom Romihom je odigral dr. Tartako-\ver zelo zanimivo partijo, ki jo danes prinašamo. Dr. Tartakower—Romih. 1. d2—d4. Sg8—f6 2. c2—c4, e7—e6 3. g2—g3 (s to potezo je v drugem matchu presenetil Alje-hin Euvveja. Ves sistem ima po dr. Tartakowerju naziv katalonska otvoritev.) d7—d5 4. Lfl —g2, d5Xc4 5. Ddl—a4+, Lc8—d7 (drug dober način igre za črnega je Sb8—d7) 6. Da4Xc4, Ld7—c6 7. Sgl—f3, Sb8-d7 8. Sbl-c3, Sd7-b6 0. Dc4-d3, Lf8—b4 10. Lcl—g5, h7—h6 11. Lg5XI6, Dd8 Xf6 12. 0-0, 0-0 18. e2—e4 (beli si je ustvaril močnejšo pozicijo v središču in grozi Sf3—eo) Ta8—d8 (preprečuje Sf3—e5 zaradi odgovora Df6Xe5) 14. Tfl—dl (grozi zopet Sf3—e5) Lb4Xc3, Df6—e7 16. c3—c4, De7—b4 17. Sf3—e5, Lc6—a4 18. Tal—-bi, Db4—a5 19. Tdl—d2 (črnemu ni uspelo razdreti beli centruin in ima še vedno zelo težko igro, ker si je beli centruin ojačil še z b kmetom.) c7—c5 20. d4—d5, Tf8—e8 21. Td2—e2, I)a5—a(i 22. Lg2—fll (s tem ima beli svojo prednost v središču zavarovano in že more preiti v napad, ker so črne figure za obrambo slabo postavljene.) e6Xd5 23. e4Xd5, Sl>6-c8 24. I)d8—a3, f7-l'G 25. Se5-g4, Te8Xe2 26. LflXe2, b7-b6 27. Le2—dl, La4—b5' (če bi beli sedaj menjal dame bi prišel črni do igre, ker je beli c kmet slab) 28. Da3—d3! (beli sedaj udari na kraljevem krilu.) Lb5Xc4 29. Sg4Xfl>+!, Kg8—f8 (vzeti črni seveda ne sme zaradi šaha na g0) 30. Dd3—h7, Lc4—h7, Lc4—d3 (na g7Xf6 bi prišlo Ld1— h5 in Tbl—el z neubranljivim matom) 31. Dh7—g8+, Kf8—e7 32. Dg8—e6+, Ke7-f8 33. Ld1—h5, DaO —b7 34. De6—g8+, Kf8—e7 35. Tbl—el+ in črni se je vdal, ker je v nekoliko potezah mat. Ribe so ta teden na dnevnem redu, če le dovoli denarnica. Ta, tako redilna ribja jedila, so, žal, pri nas preveč draga. A kdor si jih more privoščiti, naj si v teh dneh ribe ocvre ali 6peče — po starih kranjskih pravilih. Če hočeš doma sama šivati, je potrebno, da znaš pravilno vzeti mero, 6icer obleka ne more biti dobro sešita. Svojo lastno mero moraš prav tako dobro poznati kakor mere od V6eh domačih. Je pa umetnost to znanje, ki se je je treba naučiti. S pričujočimi podatki si mogoče kaj opo-moreš: 1. Najprej si daj kak trak natančno in na tesno okrog pasu. Na podlagi tega traku izračunaš vse mere, ki spadajo k pasu in za k pasu. Nato meriš: 2. Okrog prsi prav narahlo; 8. pod pazduho preko prsi; 4. okrog kolkov, 25 cm pod pasom; 5. dolžino sprednje strani; 6. višino ramen od sredine pasu spredaj do sredine pasu zadaj; 7. od pasu visoko do podpazduhe; 8. širino rame; 9. širino hrbta, in sicer tam, kjer je hrbet najširši; 10. hrbet od tilnika do pasu; 11. dolžino krila spredaj, in sicer od pasu nizdol; 12. dolžino krila zadaj, od pasu nizdol; 13. dolžino notranjega rokava na iztegnjeni lakti, od zapestja do podpazduhe; 14. zunanjo dolžino na skrčeni roki. od rame do zapestja; 15. krivuljo okrog rokava zgoraj; 16. širino rakava zgoraj; 17. širino na komolcu; 18. zapestje; 19 vrat. Praktična šolska obleka Obleka, ki jo vidiš na sliki, je iz sivega blaga z modernimi progami in ima štirivoglat izrez, ki je obrobljen z ozkimi, čipkastimi na-branki (riše). Krilo ima šest pol, ki so zgoraj prav ozke in ee proti robu zmeraj širijo. Klobuk je iz istega blaga kakor plašč, ramreč iz modrikasto nadahnjenega t\veeda. Frtaučku Ke sem biu še utrok, sem jest že ve-du, de ma laž kratke noge. Dondons, ke sma Slu venci že tku napredval, de ga ni-mama več para na svet, de b se mogu z nam glihat, pa še udrašen Ide, ke s že neki dumešlujeja, več tega na veja Al ni tu čuden? Jest na vem, kam boma pršli, če bo Slu še doug tku naprej? Za božja vola, hudima že vender enkat pameten. Za-merkite s vender enkat za useli, de ma usaka laž, nej bo že pulitična, al pa taka navadna, kratke noge. Sej vender sami vidte, de na pride nube-den prou deleč, če s če z lažjo naprej pumagat. Cakte, vam bom jest prec puvedu, kuku sem spuznou, de ma laž res kratke nuge. Noja, pa jest sem s tu saj za use večne čase zamerku. Zatu se pa ud tistga časa tud raj u ježek ugriznem, ko-ker de b se zlagou. Kene, ježek 8 člouk lohka hiter spet pucajta. če se vajn ugrizne, z lažjo je pa use drgač. Če laž enkat enga prime za goutanc, mu nubena žauha. pa tud nubeden dohtar na more več pumagat. Puseben pulitična laž, je kratk in ma! neuzdrauliva. Puglejte! Ke sem hodu. če se na motem, u ta drug klas ludske šule u Redut. ke je stavu glih tam. koker stuji dondons dekliška ludska in pa meščanska šula zraven šentjakubske cerkve. Glih aasprut aašs žil'« is pa tekat stala krvava rihta. ma beseda ke je še dons glih taka. koker je bla tekat. Sam zdej ni več krvave rihte not, ampak kavarna. U ta prvem štuk sa pa banuvinske pisarne, ke se na guzdove zastopja in jih tku kumenderaja, de je za use prou. Prou natančen pa jest tega tud na vem, ke nisem biu še nekol not. Tu pa vem, de krvave rihte ni več not. Use ta drug pa holt puvem, koker sem slišu pripoudvat. No, ke sem hodu še u ta drug klas u ta šula, sem pa enkat pupoudne maširu s katekizmam pud pajzduha ke preke šul. Tist pupoudne sa nas glih despud katehet učil krščansk nauk. Še prou hitet sem mogu, ke je sam ene tri menute mankal šo du dveh. Ub dveh se je pa tekat šula prčela. Ke pridem že skori ke du šule, m pridejo pa trje pobi, ke sa hudil glih u tist klas, koker jest, nasprut. Sevede, ke se je men tu čuden zdel, sem jih pa prsšu, kam sa prou za prou namenen, ke bo prec dve ura in se bo kršansk nauk prčeu. »U šola dons na grema,« sa m udguvurel. »Na Goluc grema ta črne jagude nabirat. Šula nas bo že še du juter pučakala. Sej še prou trdnu stuji, koker sma glih zdejla videl. Jagude nam znaja pa kašen drug pobi pubrat, mi b se mogel pa zajne pud nusam ubrisat. Guetl, pejdno še ti z nam. Boš vidu, de t na bo žou. Kene, gespud katehet boja mislel, ke nas na bo u šul, de sma bouni. Duma boja pa tud prepričan, de s u šul s katekizmam glava uhijama Kar z nam ja mahen. Naša mlekarca je don« zjutri puvedala, de je use črn buruvnir na Goluce.« Prou tešku se m Je biu za udločet. Kene, neki m je noter rekel, de nej nekar na ubogam skušnauca in grem raj kar naprej u šula. Sevede, črne Jagude sem pa tud hedu ubrajtu. Prou nč nisem vedu, kua Čem naredit. No, nazadne sa me ca le ta žrns !»crude uremagalc. Šul sem kar ajn- foh ubrnu hrbet, pa sem šou s skušnaucem na Goluc. Ke sma tku enkat srečen prkubacal gor na Goluc, sma bli pa usi tku vesel, de sma na šula kar puzabil. Verjamete, de se takele pučitence, ke s jih člouk kar sam naredi, velik bi prležeja, koker pa tiste ta prave. Kar začel sma 6e z bu-ruvnicam mastit in bli tku vesel, de sma uriskal, koker kašen urlaubari. Ke sma s enkat trebuhe voreng z buruvnicam nabasal, sma se pa lepu pučas pudal preke dum. Pu pot sma se pa še zmenil, de se boma prec drug juter spet na Goluce skp zbral, ke b biu vender škoda, de b se kašen drug pobi z buruvnicam mastil, al pa de b nazadne še segnile, ke sa tku dobre. Sevede, tist dan sem pa mal bi pozen pršou iz šule dam. kdker sem hodu punavad. Zatu me je pa tud očka nahrulu: »Kod s pa hodu, falot, de s pršou tku pozen dam? Gvišen s biu zaprt u šul, ke nis znou kršanskega nauka,« je reku, pa še pugledu me ni. Kar pu koteh ukul je gledu, ki b biu kašen štaberl pr rok. Jest sem ratu prec rdeč, koker kuhan rak, ke m ni tlu nč tacga u glava past, de b m očka ver-jeu in se tku putulažu. Nazadne se m je pa le k sreč u glau zabliskal, pa sem hiter reku: »Oh ne, očka. Use kar sem biu prašan, sem znou tku, koker Očenaš. Gespud katehet sa bli z mana zadu-volen, de sa me še clu puh valil, rekel sa, de sem ratu zadne čase velik bi priden, koker sem biu. Še flajseetel sa začet iskat pu varžeteh, de b m ga dal. pa slučajen nisa mel nubenga pr 8eb. Veste, očka, sam zatu seni pršou dons mal bi pozen dam, ke sem enmu tuvaršo kazu, kuku more naredit naloga, de bo prou.« »No, pol s pa že priden. Le še zanaprej ostan tku priden Zdej pa rec mam. de nej t da kej za prgrizent Sej vem, de s lačen.« Verjamete, de se je men kar knmen ud srca udvalu, ke sem tu slišu. Kumi je pa očka tu izguvuru, je pa že mama oiupiia iS kuhftC IS m Pmcsla Ha talnil DreCci ričeta, ke nam je ud kusila ustou. Jest sem že tou prjet za talar, tekat pa mama tku zaupije nad mana, de sa se m kar hlače stresle: »Moj Buli! Kašen s pa ti dons? Al ste u šul tinta pil, al kal, ke s čist črn ukul ust?« me jo prašala in se tku k men dol prpugnila, koker de b me tla kušent. Koker sem sprevidu, me je tla pa sam puduhat, ke ni mogla verjet, de b nam u šul dajal tinta za pit. Koker je pa enkat zaduhala, de na deŠim pu tint, ampak pu burounicah, se je ta hiter spet zraunala in m taka pnnazala ukul ušes, de sem kar naenkat zagledu prou use zvejzde, kar jih je nad nam, če prou je še sonce sjau. »Ti grdoba ti grda!« je še enkit z nouga začela. »Kua boš la-gou? Ti dons šule še vidu nis ud znotri. Na Golu s biu in se z burovnicam mastiu, namest, de b šou u šula. Le pučaki! Jest t bom dala tud še en flajseetel, ampak tak, de ga boš ceu soj žeulejne pounu.« Pu teh besedah m je pa še ena taka pr mazala, de me še dons zabuli, keder se spounem najna. No, ke sva z mama enkat ta reč ubrnčunala, je pa še očka začeu iskat pu koteh kašen štaberl, ke sma jih mel nalaš za take ubračune pr his. Ke ga je najdu za enmu kostnam, sva začela pa se midva plesat kar brez usake muske. Plesala sva pa tku, de se je use tku kadil ukul naj, koker ee kadi dondons ukul kašanga tovorenga autu-mubila, keder prou drvi pu prašen cest. Ke ni biu glih nubene muske pr hiš, gramofonu al pa radioaparatu, pa tud še nisma puznal, sem pa kar jest pu takteh cvilu in se deru, očka je pa pu men razbiju, koker pu kašnem bobne. Nazadne sem mogu bit pa še brez večerje. Vite, tku je z lažjo. Ud tistga časa pa jest tud laž prou nč na ubrajtam. Tula nej b s tud tist diplumat, ke nas je pred vulitvam tlela u Iblan tku tarbu, mal k src tizame, murde mu bo še kerkat prou pršlu. Zdej bo menda ja verjeti, de ma laž res kratke nuge, če mu lastna skušna že ni zadosi. p, (j^ Gustl Velikonočni čas Zgodnja radost in bridkost K vzgoji naših otrok Fantek je majhen, rjavih las, tankih kosti in ima nežen, ljubek, prisrčen obraz in temne, jako žalostne oči. Pogled mu je lep in s solzami zastrt, nemara bo še kratkoviden. Samo tisti, ki so kratkovidni, ki se jim ostri obrisi življenja prikazujejo v mehkih, zabrisanih črtali, morejo tako krotko in božajoče gledati v svet. Fantku je pet let. Zdaj je pesnik in hkrati hodi tudi v otroški vrtec. Da je pesnik, tega ne ve, vendar se je njegova pesniška žilica takole razodela: Taval je po vrtu in je gledal, kako je vrtnar po belih, s peskom posutih stezah pometal 6uho listje. Videl je tudi, kako je vrtnar suho listje odnesel v kuhinjo in ga sežgal. Nobene ni zinil, vendar je bil mulce otožen. Popoldne je izbruhnila nevihta. Huda ploha je divjala nad vrtom in z dreves je lila voda. Mali fantek je, stoječ pri oknu, pač pol ure opazoval to prirodno prigodo, pa je šele nalo spregovoril: »Drevesa 6e jokajo,< je resno izustil. Ta preprosti, v kako pesem spadajoči stavek, je vse osupnil. »Zakaj se pa jokajo?« ga je vprašala mati. »Zakaj da se jokajo?« je mali ogorčeno ponovil vprašanje. »Jokajo se, ker jim je vrtnar dopoldne sežgal njihove otroke.« Ko je opazil, da mati te stvari ne razume, ji je začel razlagati, s sočutjem z materjo, ki da tako malo ve, vendar z dobrohotnostjo —, da na vrtu — in na svetu sploh — vse živi in da eo listi otroci dreves in da vsi pošteni starši objokujejo svoje otroke, če so sežgani. Mati ni malemu fantku nikdar nič pripovedovala, češ »domišljija otroka je že itak preveč bujna.< In moderno vzgojeslovje priporoča treznost kot protiutež. A zaman, vrata domišljije se ne dajo zakleniti. Te čarobno duri nijvzlic vsp-mu skočijo s tečajev in duša dozoreva po meglenih in bleftečih se narlzemskih poljanah. Mali fantek, ki je pesnik, je pa hkrati tudi zaljubljen. Njegova ljubezen je plemenita, zmerna in modra ljubezen. Ker pa je ta ljubezen velika, ni mogla oslati tajna. Fantek je nekega dne prišel iz otroškega vrtca demov in je prav po možato naravnost povedal: »Neko deklico imam rad.< Mati je bila počeščena z zaupanjem. Resno se je zanimala za deklico. »Zakaj jo imaš pa rad?( Ali je lepa ali dobra s teboj?« Mali je ves ožarjen vzkliknil: »Ona je vse.« Mati je spoznala, da je ta odgovor kar popolnoma moški. Za čas je pre-udarjala, nalo je — spričo važnih čustev — za-šepetala: Pa si ji ž^ povedal, da jo imaš rad?« Mali jo je ogorčeno zavrnil: »Kako naj bi ji povedal!« — »Ne? Zakaj pa ne?« Žalostno je povesil glavo: »Ker še nič nisem.« Mati je zavzdihnila: »Seveda...« Vendar ga je še vprašala: »Kdaj pa ji boš to povedal?« Malemu je sapa kar zastala spričo tako neznanske razdalje datuma: »No, ... kom bom začel hoditi v šolo.« Ko bo torej imel otroški vrtec za seboj; ko bo že »napravil kariero...« * Je še drugi fantek, ki pa niina nobenih takih notranjih čustvenih zadev. Ta živi na vzven. Ljubi življenje, ljudi. Temu je osem let in je že doživel mnogo razočaranj. Opoldne, po šoli, so prilizne k materi. Nekaj bi rad imel. »Mamica... V šoli imamo revčka. Ivančka. Zmeraj je lačen. Nekaj bi mu bilo treba nesti za predjužnik.«. Mati je soglašala. Ivanček ne smo biti lačen Fant mu je prinesel prav posebno dober predjužnik. čez nekaj dni pa mu je Ivanček sporočil, da je salame že sit, naj mu rajši prinese mezge. Matere to ni užalilo. Poslala mu je žemljo z mezgo. Čez teden, dva, je fant povedal doma, da je v razredu še en tak revež, ki pa najrajši jč sir. Zdaj je nesel obema predjužnik v šolo. Potem pa Ivanček ni imel nobenega nalivnega peresa. Fant mu je svojega podaril. Fant je razbil svoj nabiralnik in je izročil vse prihranke Ivančku. Pred božičem je prišel radodarni fantek ves v joku domov iz šole. Vso pot se je jokal. Niti kositi ni mogel. Pripovedoval je jokaje in jecljaje, kaj vse je moral v šoli doživeti. Njegova domača risarska naloga da je bila prav slaba. Saj priznal Kaj bi! Ni za risanje, pa je! A učitelju to noče v glavo. Obsodil ga je, da je len. A če bi bilo le to! Učitelj mu je risbo pripel na hrbet. Štiri ure je moral tako sedeti in za njim je bil ves razred, je bilo tri in trideset rogajočih se fantovi Čutil je, kakor da mu hrbet gori. Strašno ji bilo. V odmorih so prišli fantje iz drugih razredov in so ga zasmehovali. »Pa to še ni vse!« Fant od joka kar ni mogel govoriti. Tudi Ivanček se je norčeval. In tudi oni drugi! Oba sta se mu smejala! Oba ta dva, ki jima je več mesecev nosil vsak dan predjužnik v šolo, in ki je enemu podaril nalivno pero in še vse svoje prihranke! Mati ga je skušala potolažiti. Polagoma so usahnile solze, vendar je bil ves strt in zbil Še v spanju je vzdihoval. Zjutraj mu je mati brez besede priložila predjužnik za oba reveža. Fant ni nobene črhnil. S tresočo Aoko je stlačil obe zemlji v torbo. Šele ko je torbo zapiral, je iznova izbruhnil v jok. Mati ga je objela, rekoč: »Nikar se ne jokaj, dragi moj. Čeprav sta hudobna, pa jima vseeno nesi malico. Le stori tako, ker si dober.« Fant je dvignil pogled k materi navzgor. Na obrazu se mu je skozi solze pojavil bridek nasmeh. »Saj prav zato, zato se jokam, zato, ker sem dober, ker sem tako neumen ...« (Julija Zeigray.) Medena potica NA KOZJAK S poti na Kozjak. Nad Dravo se je vijugala megla v svetlih po-vesmih, ki jih je gnala koroška sapa na vzhod: Vreme bo! Dolina je še spala v čisti rosi zgodnjega poletja. Po eni najbolj zapuščenih grab (zapuščene so vse) sva jo mahnila od Drave navzgor. Sv. Pankrac, Kapunar, Radie, Sv. Jernej, Pernice, Sv. Vrban, Košenjak. — Stoj! Počasi! Kod pa» — Koderkoli. Brez markacije po izvoženi poti na greben in po razvodju. — V Nemčijo ne bova zašla, saj je meja dvojno zastražena, tukaj in tam. Tehnika; V Berlinu — kolodvor pod zemljo Načrt za poglobitev postaje v Ljubljani je lani /zbudil veliko zanimanje javnosti. Posebno Ljub-jančani, ki jim je zares za načrt. 60 pokazali, ahko rečemo, vsi brez razlike, veliko razumevanje za načrt poglobitve kljub temu, da so od mnogih strani poskušali pokazati, da je poglobitev za nas neprimerna rešitev in predvsem — predraga. Pri tesa so se sklicevali na različne primere, ki naj pokažejo, da tudi drugod ne segajo po tako velikopoteznih načrtih. Da so med tem zamolčali, da so tudi Belgrajčani začeli misliti na to. da bi bel-grajeko železniško vprašanje rešili najlepše s poglobitvijo, se ne smemo čuditi. Tako je ob »dobri volji« načrt za poglobitev ljubljanske železniške postaje padel v vodo. Železniška uprava počasi popravlja in zida napušče na naši postaji, Tyrševa cesta je še vedno zaprta za promet nekaj ur dnevno in prav tako Gosj>osvetska. kurilnica je še verino na Gorenjskem kolodvoru. Ob vsem tem pa bo le še zanimivo, če si ogledamo, kako rešujejo cestno in železniško vprašanje drugod. V letošnjem aprilu, kakor predvidevajo po načrtih, bodo v Berlinu izročili prometu železniško postajo, ki bo pod Potsdamskim trgom. | Potica s sirovim nadevom Ker so letos orehi zelo dragi, napravimo si potico s sirovim nadevom; je zelo okusna ter malo stane. Testo napravimo kot pri orehovi potici, pustimo ga 2% ure vzhajati. Medtem napravimo sirov nadev. 1 kg sladkega, svežega, pretla-Čenega sira denemo v skledo, dodamo 3 jajce, lOdkg sladk. sipe. 'A kg rozin, nastrgano iimo-novo lupinico, 8 dkg surovega masla, 4 žlice mleka ali smetane, vse dobro 5 minut mešamo, nakar vzhajano testo razvaljamo. pomažemo ga z nadevom, dobro ga zvijemo ter denemo v namazan model in pustimo poliro vnovič tri četrt ure počasi vzhajati. Potico pečemo v srednje vroči pečici eno uro. Ohlajeno potresemo z vaniliievim sladkim poprhora. Ne smemo ei misliti pri tem, da gre tukaj za kako podzemsko železnico v mestu; pod Potsdamskim trgom bo jiostaja državnih železnic. Tehnične težkoče, ki so jih morali pri gradnji premagali, si bomo lahko vsaj nekoliko predstavljali, če pomislimo, da se med gradnjo cestni promet, ki je na tem mestu posebno živahen, ni smel prekiniti- Pa tudi izpeljava železnice pod ogromnimi palačami, ki jih je treba na poseben način podpreti, dalje zgradbe mnogih podzemskih kri-' žišč zelo otežkočajo gradnjo. Že iz tega lahko sklepamo, kako zanimiva so tehnična dela pri gradnji te podzemske železniške postaje. Ravnateljstvo državnih železnic v Berlinu je dalo potek dela filmati. Do seda j so izdelani že trije filmi, ki nudijo laiku in strokovnjaku pregledno in zanimivo sliko gradnje. Pri gradnji podzemske postaje so morali inženirji premagati često neverjetne težkoče. Že pripravljalna dela: priprava provizoričnega cestišča, opore za tračnice cestne železnice, izkop in odva-žanje materiala so daleč presegla okvir običajne gradnje. Križanje z mestno podzemsko železnico so rešili na ta način, da vozi državna železnica pod progo podzemske železnice. Vsa naprava je z mnogimi tiri na postaji sami in tudi vsi dovodi globoko pod zemljo morajo biti vloženi v nekakem predoru, čigar oblika se vsak meter spreminja. Oblike tega predora seveda ni bilo mogoče filmati zaradi mnogih podf>or in napeljav, ki bi pri fotografiranju motile. Zato je bil ta del gradnje za film izdelan v posebnih laboratorijih. Orjaško gradnjo nam bo najbolje ponazorilo nekaj mer. Tiri postaje tečejo 12 m globoko pod zemljo, Ker vodijo s postaje na mestu, kjer je Potsdamski trg štirje tiri, jo predor tukaj Strok 40 m. Nad stropom postaje in površino Potsdam-skega trga je nastal ob izkopu materiala ogromen prostor, ki bo izrabljen v dvorano, kjer bodo potnikom izdajali vozne listke. Tu bodo tudi postajne pisarne itd- Ta prostor meri v dolžino 70 m in v širino 50 m. S ceste vodi v to dvorano šest dohodov. Med to dvorano in višino železniških tirov pa bo potnikom na razpolago dvanajst stopnišč. ki bodo lako izdelana, da se bodo stopnice neprenehoma same premikale v smeri navzgor ali navzdol. — Ker tečejo železniške proge pod mnogimi stavbami, je bilo treba na več mestih pod zidovi poslopij zgraditi posebne železobetonske konstrukcije, da bodo nosile ta poslopja. Ob poti šumeči potok, ki goni mline in žage, na obe strani strme rebri globoke zaseke, porasle z gozdovi, posejane z njivami in senožeti, 6 fratami, z bajtami in kmetijami natrošene. Prijatelj se je zasmejal: »Saj je kot po tolminskih grapah, ko kokošim vrečice navezujejo, da se jajce ne ekotali v globel.« »Seveda, in kosce vežejo v rob, ko kosijo,« sem resno dostavil. Nasproti nama je privozil mlad fant na podelu plohe; ritine so se vlekle po tleh in črtale okrogla korita. »Takole se vozi na štraf,« sem opomnil. »Kam pelaš?« sem vprašal fanta, ki je nezaupno pozdravil. »K Dravi za flose.t Zelen klobuk s krivci si je potisnil na stran, da so se mu usuli kuštravi lasje na oči. Tako se preliva zlato naših planin v beli svet. Plohi, deske, trami, cepanice. Na Dravo, po Dravi na vzhod. Saj je Drava tisočim mati, ki jim reže dobrega, čeprav trdega kruha. Smreke in hojke gora za bačvanski hmelj, bačvanske strehe slone na naših stebrih! »M imo Plošnika na Lipnik!« sem pokazal prijatelju s palico. Dvigala sva se od potoka v reber; megla se je topila, kot da jo pijejo gozdovi, ki so jo rodili. Izza Pohorja se je prikazalo sonce in pozlatilo vrhove, smrečje v podnožju je bilo še modrikasto od senc v rahli tenčici megle. S prijateljem sva stopila na vrh in onemela. Pred nama se je pričarala pravljična slika zlatih vrhov in temnomodrih dolin, jasr.a in blizu, plastična, da bi jo prijela. Po hribih nebrojna množica cerkva, kot da so svetniki na poti v nebo obstali in ostrmeli nad tolikim čarom. Saj so nebesa že tu! »Dober dan, mati, kak je še kaj?« — Stara ženica, ki je na vrtu trebila vražjo travo z gredic, se je dvignila v pasu in nezaupno pogledala tujca, pa se je že kar razvnela: »Eh, tak sila suho je, vso koruzo nam bo neslo. Zuna na Nemškem pa vsak dan dež gre. Bi kar rekla, da še Bog ž jimi holta.« Obstala je, morda je rekla preveč. — Ne. narod ne dvomi v božjo dobroto, saj je postavil svetnikom zidane hiše. V gošči za hišo je sekal fant leščevje in jelšje. da bi bolj rastlo mlado košovje. Na glavi mu je čepela vojaška šajkača. Fant se je veselo smejal zamaknjen v svoj gozd, ki mu je dom in svet. »Še čez tole jamo pa spet v reber navzgor do kapelice.« Skozi smrečje čez potok, po stezi čez frato zarastlo z malinjem. Jagode in črnice strmijo v tebe, da bi se kar pasel. Nov svet, nova lepota! Kapelica, dve lipi ob njej in razgled. »Glej, tam je Peca! Pravijo, da spi kralj Matjaž pod njo. »Ali se ti ne zdi, da ima zares obliko mumije? Noge, telo, glava! Telo, ki gleda na sever.« Po vrhovih stopava kot po okamenelem va-lovju. Zrak opaja; barve in oblike kličejo slikarja. — Pohorje je temno, poraslo s črnimi gozdovi, Kozjak pa je prostor, kot da so ga prekrili s tisoč kosci barvauih vzorcev: smreke, bukve, borovje, I Napravimo te6to kot je popisano pri orefrI potici, in pustimo ga VA uri na mlačnem prostoru ■ vzhajati. Napravimo medeni nadev, y, kg medu zavremo pri zelo mirnem ognju, dodamo še 25 dkg zmletih orehov, tri žlice ruma, nekaj zmletih na-geljevih klinčkov. Vzhajano testo razvaljamo na tanko, pomažemo ga s tem pohlajenim medenim nadevom, zvijamo, pomažemo z jajcem in denemo potico v dobro pomazan model, pustimo jo še tri četrt ure na mlačnem prostoru vzhajati ter pečemo eno uro v srednje vroči pečici. pašniki z vresjem, njive in travniki. Kjer je zemlja najbolj pusta in inelinasta, rasto bele breze, ki spominjajo na severne krajine. — Pepelka 6 kraljevim plaščem! Na najbolj razgledni točki od Pankraca do Kazunarja so si postavili graničarji na grebenu čuvajnico na visok stolp, ki me spominja Tolstojevih Kazakov ob Tereku. Stražar, ki je sedel na stolpu in čital, se je spustil po strmih stopnicah k nama. Vesel je, da je nekdo prišel, ki lahko z njim govori. »Kaj ni turistov?« — »Malo, vrlo malo.« Včasih pridejo Nemci, pravi, naši so redki! — »Kaj je novega?« »Nič.« Dolgočasi se, pravi, in čita narodne pesmi. Še po legitimaciji naju ni vprašal; 6aj ni več nevarno ob meji. — »Lepo imate tu.« Je, pravi, a dolgčas mu je, prej je bil na Sušaku, pa se je razvadil. Pot se zvija nad Sv. Vrbanom na Redlah prav po grebenu, ki je tu ozek in oster, da bi ga lahko zajahal. Meja! Kaj se res tu neha en in začenja drugi svet? Na obe strani so gozdovi in polja, na obe strani domovi slovenskega kmeta; tu in tam po travnikih cvetoča arnika, kot da celi z grenko dehtečim vonjem narodno bol. Ne da bi prav pazila na pot, sva v gozdu zavila preveč na desno, zapeljala naju je lepša steza. Ko sva se zavedela, ni bilo več markacije niti mejnikov. Obstala 6va v dvomu. Kje sva? Orientiraj se sredi gozda! — Naprej! Saj mora vendar meja biti na razvodju. Sem — tja! — No, sedaj sva pa res v Nemčiji: stopila sva na novo zgrajeno avtomobilsko cesto. Takih ni pri nas! — Razgledovala sva se. Razvodnica je vendar desno. Na levo na osamljenem gričku samuje lesena cerkvica, blizu tam večja kmetija, še dalje par hiš. V ozadju kipe iz planote osamljeni grebeni, obrasli s smrečjem, v dnu zadaj globoka zareza Drave. Kar na slepo sva jo urezala mimo kmetije na levo. Na dvorišču je cepil kmet drva; irhaste dokolenke je imel na sebi: Nemec. Preko polja in pokošenih travnikov sva jo mahala; prijatelj je tiho požvižgaval »Holzhackermarsch«. Skozi mlado tišje sva se prerinila do tihega mlina v skriti dolini. Tu stoje mejniki! Oddehnila sva si, nihče naju ni videl na »krivi poti«. Pa se le zmeša včasih človeku v glavi, da zgubi smer. Saj je vendar čisto jasno: tam zadaj nekje je Sv. Lovrenc in še dalje Sobota; na naši strani ob meji Sv. Jernej nad Muto. — Pri mlinu ob čistem potoku sva se ustavila in kuhala čaj. Prav ko sva ga pila in zraven prigrizovala južino, je prijezdil mimo gra-ničarski kapetan v spremstvu vojaka. Inspiciral je mejo. Ustavil se je. »Kam?« Povedala sva mu, dva sva študenta iz Ljubljane na poti na Košenjak. »Eh, da, naši Slovenci so turisti!« Tudi svojo »pustolovščino« preko meje sva mu zaupala. Nasmehnil se je: »Saj je vendar markirana pot.« Iz dolinice sva se povzpela na planinski pašnik. Čreda živine se je počasi premikala proti kmetiji. Pastir s psi in graničar, ki pazi, da ne bi živina na noč »zašla« čez mejo. »Ne maramo sitnosti.« Komaj je prfsvetila jutranja zarja skozi ozke špranje na skedenj, sva že bila na nogah. K Svetemu Jerneju (1045 m). Po redki jodlovini (jelo-vini) do potoka, spet po serpentinah navzgor prav po markaciji. Na širokem slemenu čepi par hiš in cerkvica s šilastim zvonikom, pokritim s skodlami, je poleg. Prav tipično planinska. Med hišami lipa, da bi je troje mož ne obseglo; nema priča iz sivih davnin. Škoda, da nima jezika. Pravkar se je oglasilo rahlo, nebogljeno iz zvonika, kot glas otroka, ki se je izgubil. Praznik je; sv. Jernej kliče k maši. Iz grap in rebri sopejo praznično oblečeni ljudje proti svetišču. Joj, kakšen razgled! Pokleknil bi in bi molil to večno leoolo. vse zapadno Pnhorie s Savinjskimi planinami v ozadju, Plešivec, Peca in Obir, Košenja-kova grmada in Golica (ali Gorica) na koroško-štajerski meji se vrste v obliki amfiteatra na obzorju. Težko mi je vedno, ko moram z vrhov navzdol Zdi se mi, da bi sedel in gledal, pozabil na jed in pijačo, samo občudoval bi to silno krasoto. Tu od Sv. Jerneja je treba pošteno navzdol. Globok jarek Sobotske Bistrice se je v stotisoč-letjih zajedel v Kozjak in oddelil Košenjak od ostale gmote. Zvezan je le na severu po stranskem grebenu, ki obkroži Soboto in Mlake in je že daleč na Nemškem. (D. Ž.) »Ko so ga zadnjikrat videli, je bil oblečen y frak in je tekel ko vrag!« Brez težav „ _ deluje Darmol. K »emu prijetnost •3 <» Pfi uporabi: nobenega kuhanja «a- r ^su;/' lev,nitipožlranjakrogljlclnnegren-U^OmBAk^-' Kih soli. Darmol je okusen kakor nL>/'VluH» Čokolada. Ne poskušajte z nepreiz-anžsss) kuSenlml preparati,temveč uredila (^nggl t^mmš svojo prebavo z dobrim odvajalnim » W sredstvom »» - feuiiouv doki h > nit iikirut M CJlTb I SEOVENEiC Srce se je izčrpalo Katarina je bila skromna neznatna kmefika zena. Vendar je le ni bilo moči prezreti. Bila je lepa brez lepote in bogata brez bogastva in velika, dasi je bila majhne rasti. Zaslužila bi bila veliki dobitek, pa ga ni zadela, ker ni igrala loterije. Vsak dan, od ranega jutra do poznega večera so imele njene roke polno dela in nikoli ni bilo dodelano. Njen najboljši čas je bil ob nedeljah popoldne in pa ob sredah dopoldne. Ob sredah je bil v bližnjem mestecu tržni dan, in takrat je prišla Katarina tudi malo med ljudi. Tedaj je bila zares malce vesela, če je utegnila mimo svojih opravkov tudi gledati ljudi, kako so ee ponašali med kupčijami, kako se vedli pri jedi in pijači, pri prodaji in veselosti. * Z drugimi vred je hitela proti mestecu. Ko je prispela do prvih hiš in je šla mimo nasadov vrtnarjev, je še bolj pospešila korake, dasi je nesla na hrbtu koš, ki je bil spleten iz močnih viter, A ona ni smela priti prekasno. Rada bi bila prodala nekaj jajc in drva, tri funte presnega masla, In jih ni smela prepoceni izvesti. Z izkupičkom je odhitela v trgovine in je nakupila kave, sladkorja in riža in skled in loncev. Pa domov je bilo tudi treba prinesti še kaj denarja, da bo moči med tednom kupiti kaj petroleja. Ko je tako tekala po kamnitih stopnicah navzgor in navzdol, je nastopila za urno, živahno kmečko ženico njena najljubša urica, ko je uživala svojo lepo radovednost. Tedaj je najrajši sama sedela, to se pravi, sama med neznanci, v krčmi na mizi je imela četrtinko vina in je srkala in srkala in se je veselila v dno srca in duše vina in še bolj ljudi, vseh teh neznanih ljudi. Zunaj se je razvijalo tržno življenje. V krčmi je bila Katarina lepo na varnem, in dobrohotnost ee je zrcalila z obraza vseh ljudi. A sredi vseh teh ljudi se je nenadoma zdramila ko iz lepih sanj in se je prestrašila ob misli na svoja gospodinjska dela. Nato se je podvizala. Imela pa je občutek, da Je zdaj bogatejša; njena duša, njena nežna, fina, globoka duša se je obogatila. Doma so jo seveda že zdavnaj pričakovali. Ura je bila že več ko enajst. Ob enajstih je hotel Martin imeti svoje kosilo. Ce se je še tako zatajeval in premagoval, kadar je moral čakati na jedačo, tedaj se mu je razlil žolč, kar zdivjal je. Ta teden bomo hodili božje grobove molit. Poslednje četrt ure Je bil v domišljiji tako silno lačen, da je sam pogrnil mizo in je prinesel nanjo zelja in mesa iz pečice. Toda zelje ni hotelo iz lonca. Obrnil se je in je hotel dolgo zelje strestl iz njega, pa je napol viselo iz lonca in Martin se je še vrh vsega opekel. Ko je Martin s svojimi štirimi fanti sedel za mizo, kar ni nobenemu jed tako dišala kot eicer, tudi Martinu ne. Potem ee je vrnila Katarina domov in je že koj na pragu opazila, kako da je potrebna. Martin bi se bil najrajši razjezil, zaradi svoje žene, ker se je globoko v duši zavedal, kako da je ona potrebna. Že sama misel na to, da bi je kdaj ne bilo več, je bila tako neznansko huda in 6trašna, da 6e niti ni smela zbuditi v njem. Prižgal si je pipo in ee je odpravil na svoje težko delo. Katarina je začela pospravljati in je videla, kako le bilo vse narobe zaradi teh' nekaj ur, ko je ni bilo doma. Zares, moški nimajo oči za taka majhna dela. * Ob nedeljah popoldne so možakarji odšli z doma in so pustili mater samo — 6redi samih »krp in cunj« — prav do dna sžmo. Kar so bili med tednom raztrgali, to naj bi mati spet napravila celo in pokrpala. Pa je sedela za mizo pri oknu, in je šivala in krpala. Ce je zadremala pri tem, se je preplašena prebudila. Saj itak ne bi bila mogla vsega izgotoviti. In niliče ji ni mogel pomagati. _ Ob petih je šla na podstrešje po moko, ker je imela drug dan peko. Moko je zmešala z vodo in je šla po krajevce v klet. Ponoči je testo vzhajalo Včasih je šlo čez rob in se je razlezlo po dolgi klopi. Katarina je bila že ob treh zjutraj na nogah in je šla z leščerbo skozi 6obo, vežo in v kuhinjo. Ob devetih pa je morala iti na polje na delo. Tedaj je morala še prej zamesiti kruh in raz-beliti peč. Smrekova polena so pokala, da je prasketanje zbudilo Martina. Kuhinjska stena Je bila od svitanja plamenov vsa rdeča. Katarina je z loparjem tn z dolgim omelom počedila peč, in nato je »usajala« kruh. Tu so ji fantje pomagali in so ji prinašali hlebce v peharjih in jih polagali na lopar. »Ali sem jaz vesela!« je rekla Katarina, ko je mogla slednjič zapreti peč. Pogledala je na uro in dejala svojemu »najstarejšemu«. ki je moral ostati doma, kdaj naj kruh vzame iz peči. Katarina pa 6e je pripravila za na polje — in je odšla — na delo. Zakaj, na deželi je šele delo na polju in na travniku pravo in resnično delo. In toliko je drugih del, ki se kmetom in hlapcem dozdevajo premajhna. Tako je bila Katarina pol leta na polju, kjer je sadila krompir in sejala repo, peso ia korenje, kjer je plela in okopavala in žela in kosila — in tako naprej. Saj pravo delo ni nikoli dokončano. Oče in sin so ee navadili na mater, ki ne sme zboleti. Niti misliti si ne morejo, da bi ee kdaj odpočila ali ležala. * Tedajcl Je ko strela z jasnega treščila nesreča. Strahota je prišla. Srce je materi opešalo. * Ob žetvi je bilo. Katarina ni mogla več vzdl-govati snopov. Saj niti samo sebe ni spravila več pokoncu, če se je pripognila. 2e zdavnaj bi bila morala nehati. Pa ee je na dvorišču usedla na hlod. Vozove 6nopov so privažali in prazne odvažali. In Katarina je morala vse to le gledati, ker je bila vodenična. Ni tožila. Le tiho vprašanje ji Je ždelo na ustnicah: »Ali bom morala ža umreti — ker sem ee tolikanj mučila?« Tako rada je imela še življenje In kar sram je je bilo, ker ni imela nobene cene več. In tako' je zaspala na hlodu in se je prevalila na tla in ni mogla nič-več vstati. ~ . .. Njeni ljudje so jo tako našla, ko »o prišli e polja: na dvorišču ležečo. Skoraj bi bilo šlo kolo voza čeznjo. Mater so odnesli v hišo. Nato 60 spet odhiteli po žito. In ko je nekega popoldneva zapeljal poslednji voz žita na dvorišče, je njena duša odšla in ji je oko ugasnilo. Kar so Katarini obetala mladostna leta, ko je doraščala v hiši svojega kasnejšega doma, tega ji življenje ni izpolnilo. A svojim otrokom je hotela to podariti. In ta vdanost in zvestoba do poslednjega udarca srca, to je bilo njeno bogastvo in njena sreča, kar je bilo šele ob njeni amrti veliko in prostrano. * Njene obnošene obleke so visele v podstrešni izbi. Veter se je poigraval z njimi, kadar je kdo vrata odprl. Njene stare naočnike, ki so imeli samo že eno zatikalko in na drugi strani nit iz volne, je vzel sin v tujino. Na vaškem pokopališču pereta veter in dež napis: »Katarina Martin.« Tako je začela Katrica bolj pridno kot prej krpati, da je mogla poravnati stroške za svoje tihot-no življenje. Leta so minevala, teta je umrla, tuji ljudje so se naselili v njeno stanovanje, a njej so pustili izbico. Desetletja so šla mimo. Zlata Katrica je bila le še sen starih ljudi. A točno vsakega 18. februarja Je bil pripravljen denar za obrok, Že zdavnaj Je bila znosila voč denarja v zastavljalnico, kolikor jo bila vredna staromodna obleka. Uradnik v zastavljalnici Je vsako leto bolj nejevoljno zmajal z glavo; večkrat je Katrici prigovarjal, naj pusti obroke, da obleke Itak no bo mogel prodati na nobeni razprodaji. Poslednje lelo pa je šel 18. februar mimo, ne da bi bila Katrica nesla denar za obrok v zastavljalnic«. Nič več ni mogla spraviti te vsote skupaj. Hud prehlad ji Je vzel prihranke. Marsikdo od nas si je očital, ko je videl v tistih februarskih dneh Katrico, kako Je lezla po naši ulici, Bog pomagaj, tisti denar bi ji bil vendar vsakdo rad posodil, ali pa bi bili zanjo zbirali... A zdaj je bilo že prepozno. Brez dvoma so bili v zastavljalnici že zdavnaj prodali »tiste stare cunje«. Toda ne. V teh časih, ko smo ljudje tako željni kakih senzacij, so mahoma vprizorili iz Katri-čine poročne obleke veliko čudo. Neki ilustrirani list je fotografiral obleko stare krparice, ki jo je čuvala štirideset let, z velikimi črkami so pisali o »poročni obleki iz leta 1897, v katero je vtkana stara ljubezenska zgodba zveste neveste mornarja«. Neki znani veletrgovec v mestu Je kupil obleko za sedem tisoč dinarjev. Tako visoko so izdra- Na veliko soboto bomo nesli žegen blagoslovit žili obleko. S tem denarjem bi si bila mogla Katrica dosti opomoči in mimo tega tudi ohraniti 6vojo poročno obleko do svoje smrti. Katrica je brala v časopisih o velikem pomenu svoje, tako slavljene obleke. Tri dni ekupaj ee •je jokala in nihče ni smel k njej, tako da smo 6e ze zbali, da 6i kaj prizadejala. A potem je prišel tisti lepi dan, ko je bila Katrica v svoji poročni obleki. In ko se Je — kdo bi si mislil! — z avtom odpeljala iz naše ulice. Z vseh oken smo ji mahali v slovo — veseli pa tudi žalostni obenem. Veletrgovec je bil do potankosti zvedel njeno zgodbo, ki ga je tako prešinila, da ji je prinesel to poročno obleko nazaj. In vzel Jo je k sebi na dom, kjer naj bi mu popravljala obleke in — dušo. Zakaj, ničesar ni, kar bi Člo-, veka duševno tako dvignilo, kakor zvesto srce. Katrica nam v naši ulici jako manjka. In vsak-. do od nas, kadarkoli mu je kaj hudo, gre h Katri-«l,''Vttrtfie kfjk plašč ali kaj sličnega e seboj, le da more h Katrici, kakor Češ, da naj mu to in ono zakrpa. Tega Katrici nI več treba, vendar vse rada postori. Zdaj se zna spet smehljati. In vprav zaradi tega njenega vzpodbudnega smehljaja gremo tako radi k njej. Zmeraj nam da nekaj veselih besed za na pot, ki jih prav nežno zašepeta, kakor da bi ji v glasu zvenela pesem tihotne ure na godbo. Reklama Tonček gre z očetom na sprehod. Na nebu se prikaže mavrica. Tonček ves zavzet obstane, pocuka očeta za rokav in zakliče: »Joj, očka, poglej! Zakaj pa je ta reklama?« Mlada njiva Na vodi Šumijo valovi in vetre šustl, nalahko naš čolnič po vodi drči. Veselo utriplje nam mlado srce, iz čolniča daleč se pesmi glas6. Glej, bistra je voda in vedro neb«, na bregu zelenem so ovčko pas6. Mod drevjem zelenim zbor ptic Svrgoli in cvetka pri cvetki po logu diši. Ko mrak se razlije, ko bliža se noč, k očetovi hiši veslamo pojoč. Večerjico skromno nam mati dad6, pomolimo k Bogu, zaspimo sladk6. Zefi Klinar. Lev in lisica Lev bi bil rad vedel, ali ga vse živali v evoji okolici zares častijo kot kralju in je o tem iz-praševal lisico. »Ti prideš daleč naokoli,« jo dejal, >in zve§ več kot vsi drugi.« Lisici je to laskalo, vendar je vedela, da je najbolje, če bo jako previdna, in je odvrnila: »Vsi, ki te poznajo, se te bojijo. Le opazuj, kako se te plašno izogibajo in li gredo strahoma s poti, ko te od daleč zagledajo.« »Že prav; toda, če me tudi zares častijo in spoštujejo, to bi rad vedel.« »Saj vedo, da 6i ti močnejši kot vsaka druga žival.« »Tudi to mi Je znano,« jo dejal že slabe volje lev. »Kaj bi ti naj še povedala? Le eno žival med vsemi drugimi poznam, ki se te niti ne boji in tudi drugače prav nič ne kaže, da bi te zaradi tvojega kraljestva in tvoje moči kdo ve kako upoštevala.« »Kaj?« se je razburil lev in se pretegnil. »Katera je pa tako nesramna?« »Tvoja levinjal« je rekla lisica In stekla proč. Sprehod na Jerebov griček (Stričku v spomin.) Sinjina gdr je v mraku utonila. Tančica nežne zarje čez vrhove Razpela rdeče, zlate je trakove, kkaje mesta, kjer bi si počila. Cm pajčolan je stkala noč — zavila Kraljevsko sonce v pravljične gradove. Utonil zadnji žarek je v mrakove. V modrini ee je zvezda zaiskrila. Sanjave gričke. Ulako zeleno Poljublja mehka, svetla mesečina, Oblak zastira s tanko jo kopreno. Moj dragi griček in neba modrina Izlije v srcu se v ljubezen eno: Nebo in zemlja — Bog in domovina! (Marija Brenčič.) Danes, na cvetno nedeljo, bomo nesli butarice in oljčne vejice v cerkev Doba videnja na daljavo. »Zdaj, na primer, vidite glasbo na ploščah!« Živalski besednjak Nekoč je živel mož, ki so mu v vasi dejali oče živali. Vea njegova hiša je sličila trdnjavi živali. Oče živali je imel dolgo brado in dobrohotne oči. Včasih 6e je zgodilo, da je kaka mačka prežala na ptičke, ki jih je on imel v varstvu. Tedaj se ji je približal, jo pobožal po nasršeni dlaki in je govoril z njo. Pa je začola krotko presti in je pustila ptiče. Kmalu je bilo tudi opaziti, da ni v bližini tega moža nobena žival prizadejala drugi živali kaj žalega. Starčeva beseda je že zadoščala, da ie gosak pustil vrabcem zobati iz koritca in rnzdraž-ljivl puran je zatisnil eno oko, če 60 si golobje jemali njegovo pičo. Same skrivnostne besede so bile to, ki jih je mož govoril z živalmi. Nihče jih ni znal ponoviti. Nekega lepega jesenskega dne pa Je oče živali mahoma izginil. »Nemara so ga lastovke vzele na jug a seboj,< so dejali ljudje. Ko je preteklo že več mesecev, ne da bi ee bil povrnil, ga je vse pozabilo. Starec pa je romal dan in noč, dokler ni prispel v temen gozd. V gozdu se ie slekel in se ohlekel v veliko volčjo kožo. Na'o ei je poiskal votlo deblo, ga izbral za svoje bivališče in je odprl debelo knjigo, ki jo je imel skrito pod volčjo kožo, in nato je začel govoriti. Govoril je v istem nerazumljivem Jeziku, ki ga vaščani niso bili razumeli. In ko so živali to govorico zaslišale, so prišle k njemu in so ga poslušale. »Ve živali iz divjine,« je dejal starec, »prišel 6em k vam, da bi vas naučil v miru živeti druga z drugo. Pa je tako, da sleherna od vag govori drugačen jezik, ki ga druga ne razume. Zatorej sein si v to debelo knjigo zapisal vse vaše besede. Odtlej dalje boste prihajale k meni, in merjasec 6e bo učil besed goloba in zajec besed lisice. Ko se boste naučile pogovarjati ee druga z drugo, boste tudi v miru živele med seboj, kakor živijo živali v moji hiši.« Živali so bile tiho in so poslušale starčev govor. Govoril je v jpzikti srne, merjasca, fazana in sove. Nato so prišle živali in on jih je poučeval. Najlaže sta ee učila sova in krokar. Merjasec Je bil len in je večidel prej zaspal, preden jo bil vprašan. Zajcu pa je bilo zlasti všeč, da se bo naučil jezika lisice, zakaj, ta se mu je zdela najbolj nevarna. Živali so spoštovale svojega modrega učitelja in eo skrbele zanj. Zajec mu je prinašal svežih zelišč in mu je pokazal pot do studenca. Ce je sapa brila, se je postavil debeli divji prašič pred vdolbino, da je ostalo toplo v duplini. In vsak dan eo bili miroljubnejši in so se odvadili, da bi drug drugega ugonabljall. In tako je prišla zima in je bilo spet poletje in je bila spet zima. In hud mraz je nenadoma tako 6ilovito zavladal, da so ptiči mrtvi cepali z dreves ln 60 se zajci v snegu zadušili. Živali so se zgnetle v duplino, in starec je delil z njimi poslednjo zalogo živeža. Ko je bilo zaužito poslednje zrnce, je rekel 6tarec: »Zdaj moramo prositi človeka pomoči. Nekateri izmed vas me bodo spremljali in ljudem pred hišami bomo pripovedovali o bedi in lakoti. Da vas bodo pa ljudje razumeli, bom vzel s seboj tale debeli besednjak. Živali eo privolile in nobena ni hotela ostati doma v duplini. In tako eo vsi skupaj odrinili 6kozi zasnezeni gozd. Starec v volčji koži je šel prvi, za njim divji prašič in lisica z besednjakom v gobcu, na koncu so komaj skakljali lačni zajci. Sova in krokar sla mu sedela na rami. Mahoma je starec zapazil, da je lisica izgubila debeli besednjak v snegu. Prestrašil se je, zakaj, kako bodo ljudje zdaj razumeli živalsko govorico in spoznali njih stisko? »Ostanite tu,« je dejal. »Da vas pa ne bo zeblo, se zavijte v tale volčji kožuh. Moram Iti gledat, kje bi našel debeli besednjak.« In vzel je volčjo kožo z ramen in je pokril živali z njim. Nato je začelo snežiti in je snežilo bolj in bolj. Bele snežinke so legale na ramena in pleča starčeva, da je bilo, kot bi Imel lesketajoč kraljevski plašč na sebi: Živali so se čudile za njim, dokler jim ni izginil med drevesnimi debli. Dva dni so ga čakali. Ko ga ni bilo nazaj, so se začele jokati. Zgodilo so je pa prvikrat, da so se živali jokale za kakim človekom. Ko so te eoize padale na volčji kožuh, 6e je kožuh spremenil v kos sveže trate, ki so nad njo čebele brenčale. Vsaka žival Je dobila ondi živež, kakršnega je bila potrebna. In tako so čez zimo ostale skupaj. Starček ee pa ni več vrnil. Ko se je začela pomlad, je odšla lisica v svoj brlog, zajčki so odskakljali na jaso in merjasec so je skril v svoje goščnvje. In ker ni bilo nikogar več, da bi živali učil, so pozabile, kako bi se moglo pogovarjati in so začele druga drugo preganjati kot prej. Duplina je ostala zapuščena. Pravijo, da hodi starec ponoči še zmeraj po gozdu okoli. Z njigovih ramen valovi sneženi plašč in oči se mu leskečejo kot zvezde. Zmeraj išče živalski besednjak. Ko ga bo našel, bodo vse živali miroljubno živele, in ljudje bodo razumeli jezik divjine. Dotlej pa bo preteklo mnogo stoletij. Naš domači zdravnik F. P. D.: Vaia žena ne sme piti vode. Zdravnik ji je priporočil medico. Napravili ste jo, pa se vam je v enem tednu pokvarila. Kako bi napravili medico, da se ne bi pokvarila? V bakren kotel denitc kakšnih 30 1 mehke vode. Pod kotlom zakurite. Ko se voda že precej segreje, ji primešajte ca, 31 medu. Pustite potem poldrugo uro rahlo vreti. Umazano peno, ki se nabere, odstranite. Čez poldrugo uro vbite tekočino v glinasto ali ploč-nato posodo, da se ohladi. Mlačno vlijte v skrbno očiščen sodček. Sodčka ne 6mete zabiti. V topli kleti začne medica vreti v 5—10 dneh. Vreti mora 14 dni. Potem jo pretočite v drug sodček, drože morate odstraniti. V drugem sodu mora zopet vreti 10—14 dni. Ko je vrenje popolnoma prenehalo, zabijte sodček. V 4 tednih bo medica svetla. Lahko jo točite. K. A. Lj.: Za brata vprašujete. Pred enim letom letom se je prehladil, ker ga je en teden močil dež. Zdaj ga trga po rokah in nogah, da niti stati ne more. Menim, da so nadloge pri bratu revmatičnega izvora. Ker se tej nadlogi pridružijo rade že druge, predvsem rado oboli srce, svetujem, naj si poišče zdravnika. Doma zdraviti tako zastarano nadlogo, je težko. Kopeli niso na mestu. Priporočam suho toploto. I. R. K: Pred 8 meseci ste imeli splav. Od takrat se vedno slabo počutite. Teka nimate pravega, boli vas v spodnjih delih trebuha in križu. čišča prihaja neredno. Opisane nadloge so posledica splava. Verjetno je, da je nastopila infekcija, ki je povzročila vnetje maternice, obmaterničnih vezi, jajčnikov itd. Od tod bolečine v spodnjem delu trebuha in križu, od tod slabosti. Vaš primer spada v zdravniško oskrbo. Že tako ste predolgo čakali. Bolezen postane kronična in mori vse življenje. Poiščite si zdravnika-strokovnjaka! Z. I. Lj.: Vašega nečaka mučijo žolčni kamni. Trikrat jc že napravil zdravljenje z oljem in vročimj obkladki. Vsakokrat so se drugi dan izločili majhni zelenkasti kamni. Bolečine pa se še vedno ponavljajo v presledkih od dveh do treh dni. Bolečine so tako močne, da ne vi, kaj bi začel. Bolečine ima spredaj levo pod rebrnim lokom in zadaj v hrbtu. Operacije pa se boji. Bolečine, ki jih opisujete, odgovarjajo napadom Jolčnili kamnov. Mesto pa, kjer se bolečine pojavljajo, ne odgovarja. Morda ste se zmotili in ste mislili desno pod rebrnim lokom? Kamenčki, ki jih je opazil po zdravljenju z oljem, so iz olja. To niso žolčni kamni. Tako zdravljenje rado vara, čeprav je včasih trenutno uspešno. Najprej je treba dognati, če te nadloge povzročajo res žolčni kamni. To pa more le zdravnik. Z odgovarjajočo prehrano se da nadloga omilili. Če pa se napadi neprestano ponavljajo, je pač potrebna operaciia. Če nima lastnega premoženja, bolnišnice ne bo plačal sam. V. V. v V.: Kadar zaspite, vam najprej otrpne mezinec na desni roki, nato pa po vrsti še ostali prsti na obeh rokah. Ko se ponoči ali zjutraj zbudite, ne morete prstov takoj gibati, ker so kakor leseni. Obču-te! imate, kakor bi bilo tudi telo na pol mrtvo. Ko se z veliko težavo obrnete, pa postane vse gibljivo, tudi prsti na roki so gibljivi. Stari ste 47 let. To nadlogo povzročajo vazomotorične motnje. Tipičen za te pojave je tudi občutek, kakor bi bile roke otekle, mrzle in brez moči, če se zbudi človek iz spanja. Pri drugih pa nastopajo poleg teh še različne druge nadloge. Najbolj uspešno zdravljenje za to so električne kopeli. 12.662 Belgrad: V nekem vestniku ste brali, da je bolnik z zlato žilo in z boleznijo v črevesju dobival zjutraj in zvečer klismo, napravljeno iz omenjenega francoskega zdravila, in je po 8 dneh popolnoma ozdravel. Vas samega nadleguje zlata žila in to v precejšnji meri. Vprašujete, če se morete tudi vi pozdraviti z omenjenim zdravilom. Zdravilo, ki ga navajate, je res prav uspešno, pri različnih želodčnih in črevesnih boleznih. Jemlje se po navadi v prašku. Mogoče pa je napraviti iz njega tudi čistilo. Da bi se dala močno razvita zlata žila s tem popolnoma odpraviti, ne morem trditi. Bo pa vam v veliko olajšanje. Svetujem, da se obrnete na zdravnika, ki vam bo dal točna navodila, kako vam je postopati. B. B.: Ker se vam po 2 letin nI izpolnila želja po potomstvu, ste se obrnili na zdravnika, ki vam je zapisal zdravilo. Slišali ste pa, da to zdravilo vprav obratna učinkuje in ga zato do zdaj niste uporabljali. Zdravilo vam je zdravnik zapisal, mislim, na podlagi ugotovitve pri preiskavi. Zato menim, da ni vzroka, da ga nc bi jemali. Da bi prav obratno učinkovalo, ne bo držalo. Z. J.: Nad levim modom opažate oteklino, podobno vozlovju. Kadar ležite, oteklina izgine. Bolečin nimate nobenih. Menim, da imate žilno kilo. Nadlogo lahko primerjamo s krčnimi žilami ali pa z zlato žilo. Tudi tu so namreč žile dovodnice, ki v tem primeru potekajo v semenskem oovesnu, močno razširjene. Pojav si razlagamo takole: Močan naval krvi v spodnji život povzroča velik pritisk. Žile pa so dolge in tanke in se kri skozi nje prav počasi pretaka. Pod povečanjem krvnim pritiskom se potem žile razširijo. Če vam nadloga ne dela težav, se ne menite zanjo. Če pa bi nastopile težave, se obrnite do zdravnika, da vam predpiše primeren suspenzorij. Umivajte se z mrzlo vodo, ogibljite se seksualnih ekscesov. Važno je tudi, da se redno iztrebljate. Operacija je potrebna le tedaj, če nadloge ne moremo na opisani način zmanjšati. — Od te nadloge pa moramo ločiti drugo podobno, ki nastopa na istem kraju in v isti obliki, pa ni to bolezen zase, ampak samo znak druge bolezni, n. pr. bule na ledvicah. Tu pa oteklina tudi v ležečem stanju ne mine. Isti: Zaradi neenako širokih zenic vam priporočam, da si daste preiskati kri. B. K. M.: 26 let ste stari, pet let poročeni. Dvakrat ste neprostovoljno splavili, zadnjo čiščo 6te imeli 3. decembra. Čišče nimate nikoli redno, včasih izostane celo 2—3 mesece. Zadnje 3 tedne vam je tako slabo, da komaj prestajate. Bolijo vas prsa, v trebuhu čutite lahke bolečine. Ali je to zaradi zaostale čišče ali pa je nosečnost? Kaj vam je storiti, da preprečite zopetni morebitni splav? Točna ugotovitev je mogoča le po preiskavi. Znaki pa, ki jih navajate, govorijo za nosečnost. Svetujem, da se obrnete na strokovnjaka. Vzroki ponavljajočih se splavov pri eni in isti ženi so različni. Najlažje se o tem pomenite z zdravnikom. Dal vam bo tudi točna navodila, po katerih se vam je ravnati. Maja: Bližate se tretjemu desetletju, veliki ste, suhi in bledi. Tehtate 58 kg, Pred leti so vam ugotovili kronično vnetje ledvic in mehurja. Dijete ne držite, ker vas ledvice drugače ne bolijo, le če ste pre-hlajeni, ali če vas zebe, vas peče na obeh straneh. Belo perilo vas muči skoro vedno. Poročili bi se radi, bojite sc pa, da bi ostali brez potomstva. Iz opisanega sklepam, da niste prav trdni. Zdravje pa je temelj srečnega zakona! Potrebno je, da se okrepite, preden stopite v zakon. Nadloge, ki jih naštevate, same na sebi ne izključujejo potomstva. Zelo važno in nujno potrebno je, da spravite zlasti ledvice v red. Prav ledvice imajo zelo važno vlogo v nosečnosti. Če niso zdrave, povzročajo vse mogoče težave in kom- Plikacije med nosečnostjo, zlasti pa ob in po porodu, reden se odločite, morate nujno k zdravniku, Pravni nasveti Spor zaradi bale. J. K. Z dediči ženinega očeta se pravdate zaradi bale, ki jo je oče obljubil ob poroki svoji hčerki in bi radi videli, da vam povemo, kakšen bo izid pravde. — Na tako vprašanje ni mogoč zanesljiv odgovor. Predvsem ne vemo, kako ste sestavili tožbo in na kakšne dejanske navedbe ste oprli svoj tožbeni zahtevek, kakšne so protinavedbe tožene stranke in kaj se bo posrečilo enemu ali drugemu dokazati. Šele,' če bi bilo vse to znano, kar bo znano šele po izvedenem dokaznem postopanju, bi vam mogli povedati svoje mnenje, ki pa seveda še ne bi bilo de-finitivno. Posvetujte se s svojim zastopnikom, ki je moral stvar preštudirati, preden je vložil tož-j bo, in naj vam on pove, ali vam priporoča nadaljevanje pravdanja. Dedovanje zakonskega druga. N. A. O. Ker je umrli vaš zakonski drug zapustil enega otroka in ni napravil oporoke, bpste podedovali eno četrtino zapuščine. Ostale tri četrtine pa pripadajo otrokom. Razen dednega deleža vam pripadajo tudi premičnine, ki so potrebne za vaše osebno gospodinjstvo. Kaj več pa ne boste mogli zahtevati. Dolžno pismo. S. I. Pokojna mati vam je izstavila dolžno pismo, s katerim vam je priznala, da ste ji posodili vsoto denarja. Dediči pa sedaj ne priznajo, da ste ji posojilo izplačali in vprašate, ali ni dolžno pismo že zadosten dokaz, da ste posojilo v resnici izplačali. — Dolžno pismo, podpisano po materi, le dokazuje, da je mati podala izjavo, ki je napisana v dolžnem pismu. Mogoče je pa osporavati resničnost izjave. Torej resničnost izplačila posojila. V sporu bo pač odločilo sodišče, če se ne boste sami pogovorili. Dobro bi vam služili tudi drugi dokazi, pobotnice o prejetem denarju, ali priče o tem, da ste denar res izplačali. Zvaničnik. K. K. Po uradniškem zakonu se zahteva za zvaničniško službo najmanje dva razreda srednje ali njej enake druge strokovne šole in dve leti neprekinjene ter prav dobro ocenjene dnev-ničarske službe v isti stroki, ali dve leti dobro ocenjene uradniške pripravljalne službe ob neposrednem prehodu iz take službe v zvaničniško službo. Prosvetno ministrstvo bo na vašo prošnjo povedalo, če trirazredna strokovna nadaljevalna šola, ki ste jo dovršili, odgovarja dvem razredom srednje šole. Zaščita. G. A. Od leta 1923, ste dolini vsoto denar ja. Upnik vam ni hotel'poslali obračuna, ampak vas je poslal k odvetniku, kjer ste podpisali izjavo, da boste dolg plačali do 1. januarja 1939. leta, česar pa niste mogli storiti. Vprašate, ali more upnik sedaj iztožiti od vas ves dolg. Občina vam je izstavila potrdilo o zaščiti. — Če ste res kmet po predpisih uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov, uživate zaščito. V tem primeru more upnik zahtevati plačilo dolga samo po predpisih navedene uredbe. Poslati vam mora obračun in novo obveznico, po kateri se ima dolg znižati za polovico. Ostalo polovico pa ste dolžni plačati v 12 let- nih obrokih s 3% obrestmi na leto. Ti predpisi se ne morejo s pogodbo izpremeniti v dolžnikovo škodo. Zato vas izjava, ki ste jo podpisali pri advokatu v svojo škodo, ne veže in upnik s tožbo ne bo ničesar opravil, ako mu boste v redu odplačevali obroke. Vrnitev prodanega zemljišča. K. G. Svoječasno ste prodali del svojega zemljišča za zgradbo tovarne in ste se dogovorili, da zemljišče zopet pripade vam,, ako bi se tovarna opustila. Dotična družba se je razšla in ne veste, kdo je lastnik prodanega zemljišča in od koga bi zahtevali vrnitev istega. — Poglejte pri sodišču v zemljiško knjigo, v kateri je vpisan lastnik zemljišča. Od njega nato zahtevajte vrnitev in prepis lastnine na vas. Drvarnica ob meji. A. K. Zaprosili ste občino za gradbeno dovoljenje za zgraditev drvarnice. Sosed je zahteval, da zgradite drvarnico v določeni razdalji od meje, češ, da ima on pravico pri ora-' nju stopati na vaš svet. Občina vam je dovolila drvarnico zgraditi tik ob meji, soseda pa je zavrnila na civilno pravdno pot. Nekateri vam svetujejo, da zgradite drvarnico tako, kakor je dovolila občina. Radi bi slišali naše mnen je. — Če zgradite drvarnico proti sosedovemu ugovoru tik do meje, tvegate tožbo. Sodišče bo nato odločilo o tožbi, ki jo bo vložil sosed. Kako bo pravda izpadla ne moremo prerokovati. Ako ima sosed priposest-vovano pravico hoditi ob oranju za mejo po vašem svetu, mu te pravice ne morete samolastno odvzeti in je verjetno, da boste v primeru pravde isto izgubili. Preselitev upokojenca v mesto z višjim dra-ginjskim razredom. B. F. K. Prijavite takoj finančni direkciji, ki vam nakazuje pokojnino, da živite v me^tu, ki je v drugem draginjskem razredu, pa vam bodo nakazovali draginjsko doklado drugega razreda. Če tega niste prej storili, ste pač sami krivi, da ste bili prikrajšani na draginjski do-kladi. Prodano posestvo za stroške. M. G. M. L. Brat je prevzel posestvo in si je mati izgovorila kot, ostalim otrokom pa doto, ki bi jo moral brat izplačati tekom 5 let. Ker brat ni plačal dote, so ga tožili in je prišlo posestvo na dražbo. Iz izkupička je komaj krita mati, ostali otroci pa ne dobe ničesar, ker zahteva njihov zastopnik plačilo pravdnih in izyršilnih stroškov. Vprašate, če je to pravično, da so otroci, ki so delali na gruntu, ostali brez dote. — Sedaj, ko je posestvo uničeno, je prekasno spoznanje, kakšne posledice da imajo pravde med brati. Ko ste najeli odvetnika, ste morali vedeti, da ga bo treba plačati. Ker ste pravdo dobili, bi itak brat prevzemnik moral plačati otroke. Ko je posestvo bilo prodano za nizko ceno, ni bilo kritja za vse. Pravdne in izvršilne stroške pa ima odvetnik pravico terjali od svoje stranke, čeprav stranki za plačilo vtožene terjatve nič ne ostane. Davčna posvetovalnica Skupni davek na poslovni promet od zakola živine. V Slovencu z dne 13. novembra 1938 smo v davčni posvetovalnici zavzeli stališče, da so kmetovalci oproščeni od plačila skupnega prometnega davka, ako gre za zakol njihove lastno izrejene živine. To stališče smo zavzeli z ozirom na določbo člena 8. t. 2 a. zakona o splošnem davku na poslovni promet, ki pravi: »Tega davka ne plačujejo ..... kmetovalci glede prometa svojih (lastnih) proizvodov v vseh strokah kmetijstva.« Pravilnik z dne 10. februarja 1922 tolmači pravkar citirano zakonsko določbo takole: »2a) Kmetovalci so glede prometa z lastnimi proizvodi vseh strok kmetijstva (poljedelstvo, gozdarstvo, vinogradništvo, Zdravje iz rož Domovina vsakemu znanega česna, česnjaka, fesneka ali česnika, češko: česnek krchynsky, poljsko: czesnek, rusko: česnek, latinsko: Allium sa-tivum, nemško Knoblauch, je prav gotovo Azija. Sledove česna najdemo namreč že v egipčanski in indijski umetnosti. Ker je tako čebula kot česen, srednji zlasti zaradi silnega vonja, veljal za nekako čudovito rastlino, so ga uporabljali žreci v bogoslužju, odkoder je prešel v ljudsko uporabo. Slično se je zgodilo s čajem, pa matijem (neke vrste čaj, ki ga smatrajo prebivalci Južne Amerike za nekako narodno pijačo). Tudi te so najprej uporabljali v poganskem bogoslužju, nakar so prešli v splošno ljudsko uporabo. Razen toga pa zvemo od zgodovinopiscev, da so zlasti v Egiptu uporabljali česen in čebulo kot glavno jed Egipčanov. Tam so se tudi Izraelci privadili te jedače, da jim je bilo, ko so Egipt zapustili, težko in hudo po čebuli in česnu. Na račun česna so se ustvarile med narodi razne vraže, s katerimi se pa zaradi pomanjkanja prostora ne bomo bavili na tem mestu. Nas zanimajo zlasti njegove zdravilne lastnosti. Stare indijske zdravilne knjige priporočajo česen pri obolenju kože, bolečinah v trebuhu, pomanjkanju teka, slabi prebavi, jeziki itd. Miiiiiimiiiniiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ODREŽITE nuni.........mu................ mvmmi mritim* n odgovarja samo na vprašanja, ka- | terim je priložen tale odrezek. | r,Slovenec" 2. aprVa 1939 | lllllllllllllll......................................................................Illlll lllllllllllllfr Tafmud pravi o njem, da greje telo, stori obraz svež, uničuje gliste in bakterije v črevesju ter vliva veselost v srce. Naša stara slovenska zdravilna knjiga iz leta 1720 pravi o česnu: »Kader kotermu noige otekaie, vsam tili mortvih kopriv korenine, una pest zhesna, ster glave, stovz kvhai na lashkim vol, prezhedi skoshi ena zvie (cunje). S tem volem mash noige vsaki dan bo bolshi shakai tu ie gvisnu dober____ Zhesen in brie na vin kvhat tv zhistv pit, tv gostv na trebvh obešat« je proti glistam in bolečinam v trebuhu, pa za trganje. Kaj ima česen v sebi takega, da ga opravičuje prištevati med zdravilne rastline? Zdi se, tako nioremo razbrati iz številne literature o česnu, da je osnova vse njegove zdravilne moči česnovo olje, ki ga dobimo iz njegovih čebulčkov. Iz sveže česnove čebule dobimo približno 0.1 % soka, v katerem je do 0.2% česnovega ili hlapnega olja, ki vsebuje nekoliko žvepla, dalje inulin, kremenčevo kislino in celo nekoliko joda. česen vpliva predvsem na prebavila, kjer preprečuje razvoj bakterijev, pospešuje prebavo, krvo-tok, zmanjšuje krvni pritisk, zaradi tega priporočamo uporabo svežega česna ali Česnov sok, pa tudi sirup z mlekom pri obolenju prebavil, driskah, zavijanju, pri glistah, poapnenju žil, bronhialnem katarju, naduhi itd. Jemati je po 1—2 če-bulčka na dan s kruhom (česen drobno nareži na kruh in dodaj nekoliko petršilja). Ker govorimo baš o česnu, se spomnimo še čebule, ki je prav tako kot česen vsem znana rastlina. Uživati svežo čebulo priporočajo pri slabotni prebavi, napenjanju in zavijanju; slično deluje Če-bulina tinktura. Kuhana z medom in sladkorjem zdravi hripavost, kašelj in vnetja v vratu. Zmečkana, pa tudi nekoliko opražena, zdravi čire, otekle in otrdele žleze, revmo, opekline itd sadjarstvo, zeleninstvo, vrtnarstvo, živinoreja, mlekarstvo, perutninarstvo in čebelarstvo) oproščeni subjektivno, t. j. če prodajajo te svoje proizvode iz prve roke osebno neposredno sami. Toda vsi ti njih proizvodi so zavezani temu davku (t. j. splošnemu davku na poslovni promet) v nadaljnjem prometu do porabe, ali če prodaja kmetovalec sam poleg svojih tudi tuje proizvode«. To oprostitev kmetovalcev od plačila prometnega davka je razširil zakon o skupnem davku na poslovni promet z dne 12. julija 1930 tudi na skupni prometni davek § 14 (2) tega zakona odreja: »Da pa ostane tudi pri skupnem davku v veljavi oprostitev kmetovalcev glede prometa z njihovimi osnovnimi proizvodi (člen 8. t. 2 a. zakona o splošnem davku na poslovni promet), se pri določanju prometnih faz in ustrezne stopnje skupnega davka dotični promet ne bo jemal v račun. Kmetovalec se z uredbami po § 1, odst. (2) tega zakona nikakor ne sme označiti za pla-čevalca skupnega davka za njegove osnovne proizvode,« Smisel teh zakonskih določb je tale: Kmetovalec je prost splošnega davka na poslovni promet, kolikor gre za njegove proizvode kmetijstva. Prost pa je tega davka tako v primeru, da te proizvode odproda, kot v primeru, da jih sam konsumira. Zakon o skupnem davku je to davčno prostost kmetovalcev razširil tudi na skupni prometni davek, kolikor gre za promet njihovih osnovnih proizvodov kmetijstva. Toda skupni davek na poslovni promet se pa pri živinoreji pobira samo enkrat, t j. le pri zakolu! Ako pravi zakon o skupnem prometnem davku, da velja davčna prostost kmetovajcev glede živinoreje tudi pri skupi cm davku, potem je logično in pravilno, da kmetovalce oprostimo od plačila skupnega davka takrat, ko se skupni prometni davek od živinoreje pobira, t. j. pri zakolu. Ako tolmačimo zakon drugače, potem je vsa določba, da so kmetovalci glede živinoreje kot take oproščeni tudi skupnega davka, vendar popolnoma iluzorna in brezpredmetnal Zato je edino pravilno in odgovarja po našem mnenju povsem smislu zakona, da kmetovalce oprostimo od plačila skupnega davka pri zakolu, to tem bolj, ker se zakon o skupnem davku v odstavku, kjer oprošča kmetovalca od plačila tega davka, izrecno sklicuje na določbo člena 8 t. 2a zakona o splošnem davku na poslovni promet, ki oprošča kmetovalce od plačila prometnega davka nele tedaj, če meso kon-sumirajo v domačem gospodarstvu, ampak tudi tedaj, če proizvode lastne živinoreje prodajo drugim. Z ozirom na zgoraj citirane zakonske določbe smo torej v »Slovencu« z dne 13. novembra 1938 z vso pravico zastopali stališče, da je zakol živine po kmetovalcih po našem mnenju oprostiti od plačila skupnega davka, ako gre za zakol njihove lastno izrejene živine. Na to naše stališče pa smo prejeli od tukajšnje iioančne direkcije dopis z dne 8. mrrca t. 1., št, 1294, Vsak nima toliko denarja, da mo-^BflA re potovati v kopališče toda vsakdo ^^^HV bi moral dati za zdravje letno 100— 150 dinarjev in piti mesec dni mesto druge vode samo našo znamenito: Radenski zdravilni vrelec onega z rdečimi srci iz RADENSKEGA ZDRAVILNEGA KOPALIŠČA SLATINA RADENCI III. ex 1939, glasom katerega naše tolmačenje baje ne odgovarja zakonu, ker mesa ni 6matrati za osnovni proizvod kmetijstva. Za osnovne kmetijske proizvode je smatrati po mnenju finančne direkcije le kmetijske pridelke v takem stanju kakor jih da priroda sama in ki torej niso predelani ali obdelani. Vsi taki proizvodi so načeloma predmet splošnega prometnega datvka, od katerega pa je kmet oproščen, ako jih prodaja kot svoje lastne pridelke (čL 8-2 zakona o splošnem davku na poslovni promet). Zakol živine pa je uredba o skupnem davku na poslovni promet deklarirala za predelavo osnovnega proizvoda in sicer brez ozira na to, če se proda zaklana živina cela ali pa razkosana in je torej zakol živine predmet skupnega davka (glej § 14. zakona o skupnem davku). Vendar je uredbodajalec omejil dolžnost plačanja skupnega davka od zakola na take primere, v katerih mora oseba, ki kolje, prositi za klavno dovoljenje in ob tej priliki plačati pri občini odpadajoči skupni davek. Ker pa kmetje po obstoječih predpisih, v kolikor koljejo drobnico ali svinje za domačo uporabo, niso dolžni zaprositi občine za klavno dovoljenje, odpada s tem tudi njihova dolžnost plačati na take zakole skupni davek. V kolikor pa koljejo kmetje govejo živino in konje za lastno uporabo ali za prodajo, odnosno drobnico in svinje za celotno ali delno prodajo, so po obstoječih veterinarsko-policijskih predpisih (glej čL 7 Pravilnika za ogledovanje klavnih živali z dne 8, septembra 1925, št. 8749) Uradni list 248 (104 od 16. novembra 1925) in zakon o pobijanju živinske okužbe od 14. julija 1928, dolžni zaprositi za klavno dovoljenje in mesogled ter morajo ob tej priliki plačati tudi skupni davek od tega zakola. V tem smislu je torej skupni davek od zakola urejen z razpisom min, financ, št. 13.977/111 od 26. februarja 1938, ki se nanaša tako na kmete, kakor tudi na druge osebe, ki koljejo živino za prodajo odnosno za lastno uporabo. Po tem razpisu je torej brezpredmetno, če kmet govejo živino, ki jo kolje, proda ali uporabi doma, t. j. če napravi z njo kak promet ali ne, ker mora v vsakem primeru imeti za klanje goveje živine dovoljenje in ob tej priliki plačati skupni davek. Iz tega dopisa tukajšnje finančne direkcije sledi, da finančna uprava zakonsko določbo o davčni oprostitvi ' kmetovalcev glede živinoreje od plačila skupnega prometnega davka ožje tolmači kot mi. Mnenja pa smo, da naše tolmačenje zakona bolj ustreza smislu zakona. Ne glede na to je naše stališče v tem vprašanju tudi bolj dosledno. Ako namreč meso načelno ni osnovni proizvod kmetijstva, potem tudi ni razumljivo, da finančna uprava oprošča zakol drobnice od plačila skupnega prometnega davka. Tudi obstoji nevarnost, da postane pri dosledni izvedbi načela finančne uprave določba zakona o oprostitvi kmetovalcev od plačila skupnega davka pri živinoreji povsem iluzoma, in to vzlic jasni intenciji zakonodajalca, Vrtnarski nasveti M. S. v Št J. pod K. — Imate lepe cvetoče hijaointe in bi radi vedeli kako se jih sili, kdaj se sade in kakšno prst rabijo. Hijacintove čebulice sadimo že v jeseni meseca septembra v lončke, ki jih potem zakopljemo na vrtu 15 cm globoko, da preveč ne zmrznejo, ker jih kasneje težko dvignemo, ko jih mislimo siliti. Ako nimamo vrta postavimo lončke s čebulicami v klet. kjer jih pokrijemo z zemljo, dokler ne pozeno korenin, čez tri mesece prenesemo čebulice v hladno sobo, ter jih pokrijemo ž drugim loncem, da ne pride do poganjkov svetloba. Ko je poganjk dolg 3 cm prenesemo hiacinte v toplo sobo, kjer jih še nekaj časa ščitimo z motnim papirjem pred sončno svetlobo. Zalivamo jil; po potrebi z mlačno vodo. Za siljenje ni potrebna zemlja, ker ima čebulica v sebi že zadosti snovi za cvet do jeseni, le obilo vlage potrebuje. Lj. P. L. »Aspcdistra«. Hira vam aspedistra, ter ima polno »bolh«. Radi bi vedeli kako temu od pomoči. Najpametneje naredite, če jo vzamete iz lonca, jo očistite popolnoma vse zemlje, korenine operete v postani vodi, očistite gnilobe in jo vsa-dite v listno zemljo, ki ji dodaste malo težke zemlje in mivke. Lahko pa postavite aspedistro z loncem vred v nepremrzlo vodo, da pride nad rob lonca. Živa-liee bodo prišle kvišku in jih lahko polovite. Raz-stlino brez škode pustite 48 ur v vodi. M. F. v Lj. — Radi bi vedeli kako vzgojimo ciklame in kakšno zemljo potrebujejo. Ciklame sejemo na redko v plitve skodelice ali zabojčke. Prst sestavimo iz zdrobljene šote, listne zemlje in mivke. Setev previdno zalijemo in pokrijemo s steklom ter postavimo na prostor s toplino 18—24 stopinj Celzija. Seme kali štiri tedne. Ko je prvi list dobro viden, pikiramo mlade gomoljčke v razdalji 3 cm ter jih pokrijemo le prav malo z zemljo- Prekipirane korčke damo v toplo gredo, kjer jih držimo pri 15 stopinj Celzija. Ko rastlina razvije tretji list, zopet pikiramo v razdalji 6 cm in jih imamo pM temperaturi 10 stopinj Celzija. Tretjič presajamo čez štiri tedne, v 7 cm široke lončke, ki jih postavimo v 7—8 stopinj Celzija toplo sobo. Da cveto ciklame za božič, jih sejemo le-to poprej, to je 6redi avgusta. S. L. F. Radi bi vedeli, kako se vzgaja ciklame in kaj je bilo vzrok, da so vam segnili cveti, dalje bi radi vedeli o kulturi gloksinij. O vzgoji cikla m berite gornje. Vzrok, da vam je odpadlo cvetje bo najbrž v tem, da ste pri zalivanju zmočili tudi rastišče na čebulici, ki je silno občutno za mokroto in podvrženo gnilobi. Zato moramo saditi čebulice vedno tako, da gledajo vsaj za 1 cm iz zemlje in da pri zalivanju ne pride voda do čebuličnega rastišča. V marcu posadimo gomolje gloksinij v lončke, široke 8 cm v mešanico zemlje, ki se sestoji iz dveh delov listovke, enega dela prsti in tople grede, enega dela težke zemlje in mivke. Gomolj naj bo tik pod površjem zemlje. Ako ima gomolj več'poganjkov, jdh polomimo in pustimo le dva do tri najmočnejše. Pozneje jih še enkrat presadimo v večje lončke. Prst ostane ista, le malo rožene moke ji dodamo Sončne lege no prenesejo, najraje uspevajo v polsenčni jutranji legi- Pri zalivanju moramo paziti, da ne poli jenu- listov in cvetja. Čez zimo hranimo gomolje na suhem, najbolje v škatlah iz lepenke v jelovem žaganju. KAMGARN za moške obleke od 68 din naprel nri TRPINU, Maribor. Vetriniska ulic. 15, Št. 77. Oiaj je lepšega kot pomladanski izlet v naravo z dobrim in zanesljivim motorjem? Pomlad je že tu, zato se podvizaj in se oglasi pri firmi Ign.VOK, LJUBLJANA Ogled motorjev brezobvezen! Tavčarjeva 7 NSU Vsi rezervni deli stalno na zalogi! PUCH n PHANOMEN Malt oglasi V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; ženltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petltna vrstica po 3 din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. K 1 21 letni fant Išče službo hlapca pri konjih. Naslov v upravi »Slovenca« pod 559/4917. Kurjač e izpitom išče službo. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 577/6077 (a) Mlad zakonski par lščo mesto hišnika. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4948. (a) Prodajalka pridna, poštena in simpatična iščo službo v Ljubljani. Naslov v upravi »Slovenca« 5067. (a) Gospodinja in kuharica srednjih let išče službo pri gospodu ali manjši družini. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4976. Službo sluge skladiščnika aH sllčno — Iščem. Zmožen kavcije. Pristopim kot družabnik k dobremu podjetju. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4962. (a) Kmečki fant želi nastopiti službo gozdnega čuvaja, lesnega ma-nipulanta ali oskrbnika. Založi več tisoč dinarjev kavcije. Naslov v upravi »Slovenca« 5053 (a) Zaradi opustitve osebn. avtomobila, iščem za svojega dolgoletnega vestnega šoferja primerno mesto. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 5026. (a) Trgovska pomočnica želi premenitl mesto, najrajši v Ljubljano ali okolico. Cenjene ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Dobra moč« 4762. (a) Sluzbodobe Hlapca za kmetijo sprejmem. — Prane Cerne, Zaloška e. št. 183! (b) Služkinja vešča kuhe in gospodinjskih del, se sprejme za takoj. Sv. Petra cesta 67 Mlajši samski vrtnar se takoj sprejme v službo na graščino. Pismene ponudbe upravi »Slov.« pod št. 4934. (b) Perfektna prodajalka s kavcijo, dobra moč, se sprejme takoj v službo. Vešča mora biti slovenskega in nemškega jezi ka. Naslov v upravi »SI.« pod št. 5037. (b) Steklarski pomočnik se sprejme. — Steklarna J. Kovačič, Maribor, (b) Hlapca MESEC NIZKIH CEN! Kie? v novem lokalu, Stari trg 1. pri JoSko OLUP mlajši kjer se prodaja za velikonočno sezono gospodom: površnike, obleke, klobuke in kamgarne, po znižanih cenah. Izkoristite ugodno priliko! Prodajalka Ekonom oskrbnik veleposestva, samski, v neodpovedani službi, želi v teku časa premeniti službo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod št. 4859. (a) Oskrbnik-vrtnar absolvent kmetijske šole v Mariboru, išče službo za takoj. Oženjen. Sprejme tudi službo slugo ali vratarja. Ponudbe je poslati na naslov: Podko-rltnik, Marijagradec, Laško. (a) Službo šoferja k tovornemu ali osebnemu avtomobilu iščem. -Sem trezen in pošten, s triletno prakso, nastopim takoj ali po dogovoru. Voljan sem sprejeti tudi druga dola, razumem vsa hišna in poljska ter kuhinjska dela. Ponudbe na naslov: Industrija Pod-gorelee, Nova vas, pošta Slovenske Konjice. (a) Tekstilni strokovnjak B prvovrstnim znanjem v apretlranju vseh volnenih, polvolnenlh in umet-novolnenlh izdelkov, z Izdelovanjem najboljšega Jn najdražjega do najcenejšega blaga, vešč posebno poznavanja strojev ln materljala, z zelo dobrim znanjem barvanja, vajen racionalnega dela, Išče primerno službo. — Ponudbe upravi »Slov.« pod »Dolgoletni strokovnjak« 47*4. (a) špecerijske stroke - išče službe. Večletna praksa. Gre tudi na deželo. Ponudbe na naslov: Mimi Roje, Novi trg 1-1, Ljubljana. (a) Kolarski pomočnik vajen mizarstva in športnega dela, išče primerno stalno službo kot domač kolar, najrajši na večje posestvo, graščino ali podobno. Naslov v upravi »Slovenca« pod 567/4987. Dekle s prakso za raznašanje jedil (Speisentragerin) -iščem za kopališče v se zoni. Ponudbe s sliko in zahtevo plače na Inter-reklam, Zagreb, Masary-kova 28, pod K-4697.(b) Sobarica vešča vseh zraven spada-jočih del, spretna tudi v strežbi bolnikov, z dolgoletnim spričevalom, Išče primerno službo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Sobarica« 4941. (a) Zaslužek Vsaki osebi, družini nudimo stalni zaslužek doma. Pišite: Anos, Maribor. (r) lesni 15 letni fant priden, brez staršev, bi so rad izučil za mehanika. Po možnosti stanovanje in hrana v hiši. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4952. (v) Mesarskega vajenca poštenih staršev sprejmem v uk z vso oskrbo v hiši. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Zanesljiv« št. 4895. (v) Vajenca za mesarsko obrt sprejmem takoj. Hrana In stanovanje v hiši. — Franc Logar, mesar, Cerknica It. 10B pri Rakeku, (r) Šoferja s prakso pri tovornih avtomobilih sprejmem. -Nastop takoj, pogoj tre zen in pošten, po možnosti nekadilec. — Šolar Ivan, avtoprevoznlštvo -Bled II. (b) Perfektna kuharica z znanjem line kuhe in dijetlčne hrane, snažna, pridna in poštena — se sprejme. Ponudbe z navedbo dosedanje službe poslati v upravo »Slov.« pod »Dobra služba« 5036. Fotografskega pomočnika zmožnega vseh fotografskih poslov in vodstva fotografskega oddelka — sprejme Drogerija Grego-rič, Ljubljana. Prosimo izrecno le pismene ponudbe. (b) Kuharico veščo finejše kuhe, vajeno vseh hišnih opravil, sprejme dvočlanska slovenska rodbina v Beogradu proti dobri plači. Ponudbe s točnimi podatki v upravo »Slovenca« pod »Vestna« št. 6998. (b Ključavničarske delavce samostojne (mojstre) z dobrimi spričevali ali priporočili, po možnosti s strokovno šolo. Potrebni so: vrtilci, orodničarji, tehnlčarji, strugarjl, kovinarji za pohištvo, po-niklarji na krom (galva-nlzerji). Ponudbe poslati na: Industrija »Vlsung« A. D. Belgrad, Karadžor-dzsva II. (b) Hlapca sprejmemo. - Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Vesten in pošten« 5021. (b) Več kroj. pomQčnikov sprejmem takoj ali po veliki noči. - Zglasiti se osebno. — Janko Rogelj, Loka, Zidani most. (b) Občina Podgorica pošta Dol pri Ljubljani, razpisuje mesto pogodbenega občinskega tajnika šolska Izobrazba: štirje razredi srednje ali njej enake strokovne šole. (b Kuharico za kavarno v zdravilišču iščemo. Interesentinje, ki imajo prakso v tej stroki naj pošljejo svoje ponudbe z zahtevo plače in sliko na Interreklam, Zagreb. Masarykova 28, pod K-4697. (b) Šefa recepcije s perfektnim znanjem angleške, francoske in nemške korespondence — išče takoj hotel v drav skl banovini. Nameščenje sezonsko, ker traja približno pet mesecev. Ponudbe s sliko in navedbo zahtevkov v upravo »SI.« pod »Sezonsko« 5044. (b) Tovarna na Gorenjskem rabi za takoj šoferja za trgovska potovanja (potuje s potnikom). Šoferji, ki obvladajo svojo stroko popolnoma, vešči tudi manjših popravil in ki so že vozili v krajih cele Slovenije, del Hrvatske ln del Prlmorja, naj vlo-že prošnje z navedbo plače takoj na upravo »Slovenca« pod značko »Takojšen nastop«. Prednost imajo zmožni šoferji, ki so istočasno ključavničarji, strojniki ali illflno. 1081 (b) pridnega, zmožnega vseh del ln vajenega živine, takoj sprejmem. Franc Ocvirk, mesar, Povšeto-va 38, LJubljana. (b) jšo služkinjo čedno in pošteno, ki zna nekaj kuhati takoj sprejmem. »Sava«, Predjam-ska ulica 32, Rožna dolina. (b) Kravar oženjen, ki je že bil v taki službi, se išče za večji hlov; dobra molž,-nja predpogoj. Oskrbni-Stvo Slivnica pri Mariboru. (b) Za hišnika sprejmem upokojenca — samca. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe z opisom dosedanje zaposlitve in starosti upravi »Slovenca« pod »Ljubljana« 4919. (b) Pekovski pomočnik vojaščine prost, po možnosti tenorist, ki bi raz-našal kruh, se sprejme. Ozira se samo na dobro moč. Doki Franc, Ruše št. 66. (b) Dobro vpeljano podjetje avtoprevoza rabi pridnega pomagača, ki bi se izučil za šoferja. Samo pošteni s 60 do 60-tisoč kapitala. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Avtoprevoz« št. 5120. Kamnoseka spretnega za umetni kamen sprejmem. Cihlar, Tyrševa 69. (b) Mesarski pomočnik z dežele, pošten, priden, se sprejme. Steiner, Domžale. (b) Hlapca takoj sprejme posestnik v Tomačevem št. 29 pri LJubljani. (b) Spretno navijalko event. učenko sprejme pletilnica. Naslov v upr. »Slovenca« St. 6097. (b) Pletilje in šivilje pletenin (entlorice), iz-vežbane, sprejmem za' stalno. Naslov v upravi »Slovenca« št. 6096. (b) Prodajalko sprejmem v trgovino s čevlji. Reflektiram samo na boljšo moč. Predstaviti se od 9—10 in od 16—17. Naslov v upravi »Slovenca« št. 5119. (b) Prodajalko pridno in pošteno sprejmem za trgovino z mešanim blagom. - Nastop takoj. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Z dežele« št. 6126. (b) Samostojno kuharico prvorazredno — sprejme kolodvorska restavracija v Splitu. Ponudbe prosim s prepisom spričeval poslati "a kolodvorsko restavracijo v Splitu. Nastop službo 1. maja. (b) Hlapca h konjem lščo hotel Stru-kol. (b) Mehanika za kolesa in šiv. stroje, sprejmem. Zaloška c. 61. Služkinjo z dežele, staro 16—20 let, sprejmem za vsa hišna dola. Naslov v upr. »SI.« pod št. 4995. (b) Dekle za kmečka dela sprejme takoj Skrbinc, mizarstvo, Vižmarje 4, St. Vid nad Ljubljano. (b) Krojaškega pomočnika sprejmem takoj za stalno v službo za ijpcšane Veliko koso. 'Ofikrlja V hiši. Voučko, Hrastnik. Hiše trgovske in stanovanjske ter stavbne parcele ozlr. posestva - nudi v ugoden nakup Prlstavec Fra-njo, realltetna pisarna v Ljubljani. Erjavčeva e. 4a Dvostanovanjska hiša z lepim vrtom ugodno naprodaj. Rožna dolina, c. VIII. št. 27. (p) Večstanovanjsko hišo v Ljubljani, donosno, kupim. Ponudbo v upravo »Slov.« pod »Takojšnjo plačilo do 900.000 din« št. 5031. (p) Damske plašče za pomlad v ceni od 360'- din, dam.kostume od 290--din, damske volnene obleke od 150'- din naprej, nudi F.l. GOREČ AR LJUBLJANA, Sv. Petra c. 29 Išče se spreten samostojen delovodja z mojstrskim izpitom za splošno mizarstvo na električni pogon na deželi. Biti mora vajen vsakega dela, naj si bo pohištvo ali stavbarstvo, tudi lzvežban za proračune in samski. Even-tuelno se da delavnica v najem pod ugodnimi pogoji. Ponudbe poslati na upravo »Slovenca« pod »Samostojen delovodja« 5063. (b) Hišnika poročen, se išče za večjo stavbo v sredini mosta. Ponudbe z navedbo poklica ln števila oseb je poslati v upravo »Slovenca« pod »Pošten« 6034. (b) Pošteno dekle pobožno, ki ima gospodinjsko šolo in zna dobro kuhati, sprejme za kuharico Vera Kasumovlč, soproga zdravnika, Koprivnica. Plača 250 din. Sobarica Slovenka v hlgi. Prodam v lepem industrij, kraju Slovenije, tik ob bano-vinskl cesti, 15 minut od postaje, parno žago pol-nojarmenlk 75 cm močan. Stanovanjska hiša z valjčnim mlinom, stalno vodo, padec cca 8 m, zemljišča cca 2 ha, vse v dobrem stanju. Proda so skupno ali deljeno, plačljivo nekaj v gotovini, ostalo hipoteka. — Polzve se pri Ivanu Zupančič, posestniku, Gabersko, Trbovlje. Kunaver Ludvik gradbeno - strokovno na. obraženl posredovaleo — Cesta 29. oktobra et 6, telefon S7-33, ima naprodaj večje Število parcel, kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih ln stanovanjskih hlS ln vil. - Pooblaščeni graditelj ln sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago. Hišo kupim v Ljubljani ali v predmestju do 300.000 din. -Ponudbo upravi »Slov.« pod »300.000« 4977. (p) 8 stanovanjska hiša z velikim vrtom ugodno naprodaj. Rozman,■■ Frah. kopanova 49, Studenci, p. Maribor. (p) Kupim hišo novo, donosno, vredm 700.000 din, v Mariboru Celju ali Ljubljani. Po sredovalcl izključeni. Pp nudbe upravi »Slovenca* v Mariboru pod »Rentabilno« 4958. (p) Dvonadstropna hiša velika, v sredini mesta Celja, z dvema trgovskima lokaloma in velikimi skladišči, ugodno naprodaj. Ponudbo podružnici »Slov.« v Celju pod »Kapital« št. 5019. (p) Posestvo donosno, zaokroženo, 8 km Iz Maribora, ob ba-novinski cesti, večinoma travniki, redi se 36 glav živine, ugodno naprodaj. Pismeno podatko da Daniš, Spodnjo Radvanjo 29 Maribor. (p) Hiše, posestva, trgovine, Industrije, restavracije in gostilne, bufete, mlekarstva, prodajamo ln kupujemo, ter posredujemo vse vrste kupuje In prodaje hitro in solidno. — Central, Zagreb, Brego-vita 7. (p) Posestvo na prometnem kraju na Gorenjskem naprodaj. — Gozdovi z doraščenlm lesom, njivo in travniki v bližini poslopja. Zemlje jo 20 oralov. Poslopje v najboljšem stanju, elektrika. Cena se jo znižala. Oglasijo naj se lo resni kupci. Ogleda se : Skrjan-čevo 1, p. Radomlje, (p) Majhno posestvo 3 oralo gozda, 3 orale njive ln travnika, s snd nim vrtom; na lepem gričku, v lepem prometnem kraju, krasen razgled po Savinjski dolini, zelo primerno za stavbo letovlščarske hiše, ugodno prodam. — Poizvedbe pri Klančnlku, mizarju. Šmartno ob Pakl, Savinjska dolina. lago za L a m s k e »lašče, ko-itume in i b 1 e k e ter vse vrste svile v najnovejših modnih vzorcih R. Ml »PRI ŠKOFU« IMUNIH Lingarjeva ulica 3 Pred škofijo 3 70 letnica obstoja zato posebne ugodnosti! Mlin ali žago na stalni vodi — kupim Ponudbe z opisom mlinu In ceno na poštno ležečo Metlika 162. (1) Na prostov. javni dražbi se bo na drobno razpro dalo 10. aprila posestvo v Zgornjih Pirničah 76 pri Modvodah. Cp) Stavbišča IjjjjTpfffffl Lepo posestvo proda E. Wutscher — ftt. Jernej, Dolenjsko, (p) Stavbno parcelo prodam. Holzaplovft 17, Ljubljana. (p) Stavbne parcele blizu tovarne »Teksta« na Teznu ugodno proda Jauk, Llmbuš 14. (p) Parcela sončna, suha, prisojha lega, proti prevzemu hipoteke naprodaj. Nasiov v upravi »Slovenca« pod št. 4632. (p) Dvostanovanjsko hišo enonadstropno, ki Ima lepo lega, prodam. Cena po dogovoru. Naslov v upravi »Slovenca« BODO. St. Vid-Vižmarje zelo ugodno naprodaj — na obroko ln knjižice. Poiz-vo se Vlžmarjo 31. (p) Stavbni parceli strnjen sistem, lep položaj, 413 ln 486 m> po 22 dih naprodaj. Mohar, blizu cerkve na Prlmsko-vem, Kranj. (p) Stanovanjsko hišo kupim v Celju ali Žalcu. Plačam eno tretjino takoj, ostalo v dveh letih. Ponudbo z navedbo cehe v upravo »Slovenca« pod »Dom« 4942. (p) Stavbna parcela v izmeri 6000 m", ob drž. In banovlhskl cesti, v bližini kolodvora Vižmarje. pod ugodnimi pogoji naprodaj. PoJap""a : Vižmarje 69. (p) Srednje posestvo v lepi legi ob banovlnskl cesti, 16 minut od kolodvora, primerno za upokojenca, naprodaj. Izve se: Hruševee štev. 20 — Sv. Jurij ob juž. žel. (p) 5-stanovanjsko hišo z vrtom, v bližini domobransko vojašnice, prodam. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »600.000« št. 6132. (p) Posestvo ali manjšo hišo z vrtom na goronjskl strani okolico Ljubljane, kupim. -Pontidbe Upravi »Slovenca« pod »Takoj gotbvl-tia« št. 6131. (p) Mizarske pomočnike kateri so že delali v voč-jlh delavnicah, popolnoma vešče stavbnega dela in vajene tudi Izdelave specialnih oken, sprejme takoj Franjo Vehovar, stavbno ln umetno mizarstvo, Celje. (b) Dvodružinska vila z vsemi prltlklinaml ln sadovnjakom ob Savinji v Celju po zelo ugodnih pogojih naprodaj. Resne ponudbo podružnici »Slovenca« v Celju pod zn. »Sončna lega« 4629. (p) Trgovska hiša ugodno naprodaj v Bell Cerkvi pri Novem mestu, v neposredni bližini šole ln cerkve. V hiši je bila že več let trgovina. Informacije se dobijo pri Zadružni zvezi v LJubljani, Tyrševa 38/1. (p) Oljarno lep donos, v 12 urah 400 kg olja, enonadstropno stanovanjsko ln dvoriščno posloje, zelo ugodno, za 460.00 din naprodaj. Prodam tudi samo stroje, ali oddam v najem. Dopisi: Tovarna olja, Maribor. (p) Travniki trije, neposredna bližina Rakovnika, cena primerna — en travnik pod šmarno goro 12.000m' -cena 19.000 din ln za okroženo posestvo Srednjo Gameljne 40.000 m', cena 99.000 din naprodaj Ugodni plačilni pogoji. -Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6128. (p) Nova dvodružinska vila z lepim vrtom ln večjo parcelo z lepo urejenim sadnim vrtom naprodaj. Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Ljubljana severni del« št. 6133. (p) V Brežicah in okolici so naprodaj hiSe, krasna stavbišča, vinogradi, sa dovnjakl ln gozdovi ter zaokroženi deli Attemso-vega veleposestva. • Pojasnila pri tnž. M I k 1 a u Otmar, Brežice. » „ rjavi, ii u n t* „ 64'—» moški ^ črni, it « u II „ 70'— «• u rjavi, 11 n u 11 a 70*—t otroške nogavice . • 9 • 9 • • 3 „ 3'- ženske „ . * • • • • • • n 5'- moške „ . n g i M * • ii 3'—» Mestni trgr 26 ANT. KRISPER LJUBLJANA Stritarjeva ul. 1-3 Pritlična drevesca proda za polovično ceno Babnlk, Tomačevo, p. Moste. (1) Velikonočne šunke vam brezplačno skuha I. Buzzolini, --> Škofijo. — Telefon 26-28. (1) Prvovrstno vino trgatve 1938, cca 200 hI proda Vlastellnstvo Pon-gratz, Maruševac pri Va-raždlnu. (1) Damska in moška kolesa 2 nova ln 2 rabljena zelo poceni naprodaj. Na ogled tudi danes. Clzerl, Vegova 12. Pisalni stroj »Remington« večji, popolnoma brezhiben, prodam. Na ogled »Pri Makedoncu«, Kolodvorska ulica. (1) Šivalne stroje nove in rabljene z okroglim čolničkom od 300 din naprej prodaja Triglav, Resi Jeva 16. Triglav kolesa Oglejte si pred nakupom veliko izbiro najnovejših modelov. Zelo poceni prodaja Triglav, Resljeva 16 Moško perilo na drobno ln na debelo po najnižjih tovarniških cenah nudi »Kreko«, zaloga perila, Tavčarjeva 3. Šivalni stroj naprodaj za 1300 din. — Kal, p. Prečna. (1) Zgodnji krompir proda Štrukelj Mihael. -Zapuže 4, Ljubljana. (1) Semenski krompir zelo lep, prodam Gunclje št. 19, St. Vid n. Lj. (1) V v CESKO BLAGO za pomladanske površnike in obleke ima po nizkih cenah Oblačilnica za Slovenijo LJubljana, Tyrševa c. 19 1-Ilša Gospodarske zveze »Presto« kolesa večletna tovarniška ga rancija. - Na ugodne ob roke. - Na zalogi tudi kolesa drugih znamk. Rabljena kolesa vzamemo v račun. Nova trgovina Tyrševa cesta 36 (Nasproti Gospodarske zveze). Urarska delavnica in trgovina ugodno naprodaj. Potreben kapital 10 do 40 tisoč. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Promet« št. 6099. )1) Razprodaja rabljeno opreme za sta-novanjo, obrt ln trgovino. Omare, pult, kuhinjsko posodo in drugo. — Kdor kaj potrebuje, naj pride v Kolodvorsko ulico 11, dvorišče. (1) Naznanilo! Sporočam, da sem dobil novo pošiljko koles najboljših znamk Daimler, Adler, Trlumph in drugo znane znamke. Dobite Jih najccnejo brez trošarine pri Zatlerju, Ježica. (1) II Pohištvo i Oprava za lokal pleskana, malo rabljena, ugodno naprodaj. Ogleda se Okretlč Vladimir, Dolenjska cesta 48. (1) Stelaže 2 pulta in 2 tehtnice se proda. Naslov v vseh poslovalnicah »Slovenca« št. 6112. (1) Moderno spalnico in kuhinjsko opravo za 3200 din proda mizar. -Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6124. .(š). MODRO CE otomane, Uauče itd. dobite poceni in solidno pri Ivan Habiču tapetnik Kopitarjeva ulica 1 nasproti »Ničmana« Stanovanjske opreme kupite zares ugodno pri Malenšek, Celovška cesta št. 258. (š) Mreže za postelje najceneje pri Andlovto, zaloga pohištva Komenskega ulica 34. (š) Moderne spalnice kombinirane jedilnice dobite po nizkih cenah v zalogi Mizarske zadruge St. Vld-VIžmarJe. Daje tudi na obrolco. Ogleda se lahko tudi ob nedeljah. (š) Modroce posteljne mreže, železne zložljive postelje, otomane, dlvane In tapetniške Izdelke n u d t najceneje Rudolf Radovan tapetnik • Mestni trg 18 Ugoden nakup morske trave, žime tn ovil ha za modroce ter blaga za prevleke pohištva. POHIŠTVO Moderno in kvalitetno kuhinjo, spalnice, jedilnice ln drugo, zajamčeno po konkurenčnih cenah. Rabljene spalnice ln Jedilnice, orehov les, že od 1600 din naprej. Sprejemamo naročila po lastnih in danih načrtih. »OPRAVA« Ljubljana, Celovška o. 50 Novo spalnico češnjevo, ugodno prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 4965. (š) Mreže za postelje Izdeluje ln sprejema rab^ ljene v popravilo najceneje Alojz Andlovlc, Gregorčičeva ulica št 5 (pri Gradišču). (1) vrhne in spodnje, mreže, posteljne odeje ln perje puh najceneje v veliki Izbiri prodaja SEVER, Marijin trg 2 nasproti frančiškanske cerkve. Oglašujte v edino uspešnem dnevniku »Slovencu«! ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA D. D. V LJUBLJANI PODRUŽNICE: Bled, Kranj, Maribor, Novi Sad, Split Dovoljuj« kratkoroine kreditov tekotem raiurtu — Eskontira trgovske menice DELNIŠKA GLAVNICA Din 20,000.000*^ Vloge obrestuje po 4%, vezane na odpoved po 5% NOVO vloge IRaSaJO nad din 67,000.000*— Vrši vse bančne posle najkulantnejo mmmmmmm—mmmm—mm^mmmm—mmmmsmmi Skrivnost ~ amerihanshega jezera »Vsak na svoje mesto!« je odredil poveljnik, >pripravljen na vsel Potniki ne smejo biti prej obveščeni, dokler tega izrecno ne zapovem. Hitrost zmanjšajte: največ petnajst vozlov. En oficir na zadnji del ladje, da bo pazil na prihod čolna, ki je pravkar zapustil Newyork. Ko bo prišla oseba na krov, mi jo pripeljite.« Pol enajsti a zjutraj... Deset minut čez pol iene... Pravkar je odbila ena, ko je oficir, ki se je nahajal na zadnjem delu ladje, poklical poveljnika po telefonu: »Čoln se vidi.. .< Nekaj minut pozneje se ]e čoln že obesil na desni bok ladje in Neighbour in njegova žena sta 6e vkrcala. »Žena!« je zaklical poveljnik in namršil Obrvi. »Kaj to pomeni?« Časnikar se je porogljivo nasmehnil; »Srečen sem, da vam jo predstavim. To je »rs. Neighbour, od danes zjutraj moja žena.« Oficir ni bil prav nič tega vesel. * »Kako je z ono stvarjo? Nitroceluloza ...« »Ah! kako me boste blagrovali!« je vzkliknil Neighbour. Prinašam vam dobro novico: na krovu ni nitroceluloze.« »Res?« je mrzlo vprašal oficir. »Da. Oh! lahko mi verjamete. Če bi v resnici bila, bodite prepričani, da ne bi tekel za vamil« »Razložite mi. Ali naj mislim, da ste vi le navaden šaljivec?« Časnikar se je delal, kakor da mu je dolg JSas. sloboko zazdehal, zmajal z glavo in dejal: »Šaljivec... He! poveljnik.zaradi vas bi fajši videl, da sem šaljivec. Na žalosti...« »Pozivam vas, da mi razložite, gospod. Mislim, 3a veste, kaj 6e pravi ustaviti ladjo v njenem polnem teku z napačno novico.« »Niti malo ne,« je povzel Neighbour. »Mislim, da mora biti to precej drago.« »V resnici!« »A sem tudi gotov, da se ne boste prav nič jezili na me. Čisto enostavno brzojavite svojemu ravnatelju v New York, da je pomota. Recite mu, da sem jaz najpodlejši lopov na svetu. To ga bo morda razveselilo. Potem pa dajte moji ženi kako kabino- ker se ji strašno dremlje.« Pogledal je na Emilijo, ki se je zrušila na naslonjač in zaprla oči. »Potem ukažite motorjem, naj začno zopet delovati z navadno brzino. In končno.-, me boste poslušali, ker imam za vas lepo zgodbico.« »Gospod, zelo me mika, da bi vas dal aretirati!« »Pro6itn vas, poveljnik, tega ne storite. Boste obžalovali, verujte mil No..., glejte torej. Dobro veste, da se nisem zapletel v ta položaj brez važnega vzroka Hitel sem za vami. Prekršil sem vaše zakone. Ali mislite, da je to zaradi fantazije? Zaradi športa?« Poveljnik je kljub svoji jezi videl v časnikarju simpatično osebo. Vprašal je tudi manj suhoparno: »Kakšen je vaš vzrok, gospod?« »Moj vzrok? Nagib, zaradi katerega sem moral dohiteti vačo ladjo? He... ali poznate Devila Patha. poveljnik?« »Gangsterja iz Chicaga? Moža, ki bombardira banke?« »Točno. No, dobro! Obžalujem, da vam moram povedati, da se nahaja Devih Path na krovu-« »Ne!« »Da, poveljnik Oh! pomirite se: nima namena, da bi vas poslal na dno morja, le beži. In jaz...« »VI?« »Sem lovec, ki ga zasledujem. Dobro me poslušajte, ,V6e vam bom povedal...« In časnikar je obvestil poveljnika o zadnjih dogodkih v Chicagu. XII. Ali je poroka delovala na Neiglibourov razum? Zgodba o tem ne pove ničesar. Ona le potrjuje, da se je domišljija popolnoma vrnila pogumnemu časnikarju in da je slednjič iznašel čudovit načrt, kako naj prisili Dovila Patha, da se izda. Načrt..-, drzen, enostaven in sijajen načrt, ki ga jo odobril tudi poveljnik parnika. Ta zadnji jo popolnoma razumel časnikarjevo zamisel. Mogoče jo je smatral nekoliko fantastično, vendar Je zaupal v njega ker je njegova simpatija rasla tem bolj, čim bolj ga je spoznaval. Brez dvoma se mu je zdelo kaj malo verjetno, da se glasoviti razbojnik iz Chicaga, Devil Path nahaja na krovu njegove ladje, a bil je preveč plemenitega značaja in blage duše, da bi oviral Neighboura pri njegovem delu. Dobro je poznal svojo dolžnost: pomagati pravici, da razkrinka na vsak način razbojnika. »Razumete, poveljnik,« je rekel Neighbour, »da se mi posreči, ne smejo oni prav nič vedeti o moji navzočnosti na krovu.« »Brez dvoma,« jo odvrnil oficir. »Vsekakor vas moram opozoriti na nekaj: Le bankir Marsh potuje navadno, kakor ee mi zdi. Sodnik rar Farring-don in nadzornik Monar 60 zapovedali, da jih ne smemo motiti. Mojemu komisarju so naznanili svoj namen, da žele vedno obedovati v svojih kabinah. Vsi trije so videti nekam nemirni in ne žele, da bi se kaj mnogo kazali v javnosti.« »Mislim, da bi bilo zelo koristno, da bi jih dali skrivno stražlti. Po tem. kar sem vam povedal, so vsi trije sumljivi, ali ne? Med njimi se nahaia Dpvil Path. toda kdo je?« »Skupno ga bova razkrinkala .. •< Poveljnik se je nasmehnil. Neighbour si ni mogel kaj, da no bi podlegel čaru, ki jn izžareval iz oficirieve osebe. Velika energija, velika po- štenost... Neighbour je vedel, da v takega moža lahko popolnoma zaupa. * »Gospod, ali bi hoteli stopiti nekoliko ven in se spreha jati ... Je tako lepo .. •« »Rekel sem vam že, stevvard, da se ne brigajte za me.« »Da, gospod... Dobro, gospod... Gospod mi naj oprostijo...« Hišnik je zaprl vrata kabine in mr. Bruce jo ostal sam. Sodnik se je pogreznil na dno velikega naslonjača nasproti svojega okenca. Večer je prišel nad Oceanom, ves iz škrlala in zlata... Mr. Bruce ni gledal večera. Ni ga hotel videti, ni se niti najmanj zanimal za očarljivost prelivanja barv, ki so ogrinjale nebo do horizonta Mr. Bruce je imel mnogo drugih skrbi. Imel jih je preveč, mnogo preveč, da hi mogel odpreti svoje srce tajinstveni poeziji morja. Stopiti iz kabine? He! ali ni bil pravkar v nevarnosti, ko je napravil le nekaj korakov po mostičku?... Moral se je naglo vrniti, misleč, da je spoznal vrhovnega načelnika Farringdona v potniku- ki je stopal proti njemu. Farringdon na krovu! Strašne sanje so se nadaljevale! Pravo ječanje se mu je izvilo iz pr«i. Zaprl je oči in poskušal zaspati. Ali ne bodo vendar nikoli dospeli v Sonthanipton? Že dva dni je, odkar je ladja zapustila New York! Dva dni? Samo dva dnil Ura je bila mirna, tihotna. Po zraku so so poigravali zvoki godbe, ki so izhajali najbrž iz tea-rooma ali iz bližnje posebne sobe. Mr Bruce je skočil nenadoma pokonci. Nekaj je prasknilo za vrati njegove kabine. Neke vrste šuštenje je polzelo vzdolž hodnika... Nekdo, nf-kdo jo bil za vrati. •nctvuO, Ki SO j6 "umuVil, ki je gledal vrata. Otroški kotitek. 10 Konči Ahačič: Nosan in Zalika TT V"--•' fc » » « Ampak... Luna kar zavriska od veselja: »Hi-hi-hi! To me veseli! Taci mi bo dala, kar sem iskala!« Lunine oči se zmagoslavno zapičijo v veliko, krasno pravljično knjigo, vso poslikano z vilami in palčki, z rožami in metuljčki, ki jo je razposajena Taci brezbrižno vrgla pod posteljo. Pa tudi vsa ostala tla so kar pokrita z razmetanimi igračami. Vsepovprek leže konjiček Iskri, medvedek Bumček, račka Ga-giea, porcelanasta punčka Zalika, cunjasti pajac Nosan in sto in sto drugih stvari. Vnajeni Lokal za Specerijo, lep, opremljen, oddam takoj. — Florjanska 22. ,(n) Stanovanja IŠČEJO: Stanovanje Skobelni stroj (Hobelmascliine) ln elektromotor v dobrem stanju kupi Vesel Ivant Sodra-žlca 121. * (k) dvo- ali trisobno v bližini centra iščem. Plačam za eno leto naprej. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Junij« 5062. ODDAJO: Dvosobno stanovanje na Sv. Petra cesti 30 se odda s 1. junijem. (č) Dvosobno stanovanje oddam za 150 din. - Do-brunje 42 pri Ljubljani. Dvosobno stanovanje lepo, oddam. Šiška, Mil-činskega 24. (č) Stanovanje dveh sob ln kuhinje v pritličju, Bernekerjeva 50 (vhod iz Zvezno ulice). Enosobno stanovanje sončno in čisto oddam za 1. maj na Gosposvetski cesti 10. Informacije pri hišnici. (č) Stanovanje soba ln kuhinja s prltl-klinami se odda s 1. majem Hradeckega c. 74. — Istotam naprodaj dobro ohranjen športni voziček. Pletilni stroj Topova c. 80, št. S, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Stroj« št. 5036. Stroji, aparati, orodje za vsako obrt in industrijo. - Ogledali ste si stroje na lipskem vele-sejmu! Kdor želi sedaj naročiti kakršenkoli stroj iz Nemčije, ga lahko naroči od vsake tovarne potom zastopstva nemških strojnih tovarn po originalni tovarniški ceni brez vsakih pribitkov v pospešenem tempu. - Preskrbimo sami carine prost uvoz ali po znižani tarifi. Prihranili si bosto pota in stroške. — Obrnite se zaupno na Ludvik Ileršlč, Ljubljana, Rimska c. 13. ki vam daje vse potrebne informacijo ln poda tudi strokovna mnenja. 10 i Izjava Podpisani izjavljam, da nisem plačnik nobenih nastalih dolgov, ki bi jih napravila moja odsotna žena. Pclko Anton, Trbovlje. (o) iJU Zapustila nas je zlnta mamica, stara mama in tašča, gospa Joslpina Herhst soproga nadsprevodnika drž. žel. v p. Pogreb drage pokojnice bo v nedel jo, 2. aprila ob 14 iz hiše žalosti. Knezova ul. 18 na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 1. aprila 1939. Družine Herbst, Naglšnik in Požar ter ostalo sorodstvo. pomladansko zdravljenje za čiščenje in proti . slabi prebavi pijte zdravilni rPLANINKA* taj Rog. br. 2007/32. KAMGARN za moške obleke od 68 din napref pr! TRPINU, Maribor, Vetrinjska ulica 15. Kmetovalci! Pozor! Kmetovalci! Klobuki se kupijo najboljše in najcenejše v klobučarni F. A. čančala Maribor, Glavni trg št. 17. Največja zaloga vsakovrstnih moških in deSkih klobukov in čepic že od 10 din naprej. Popravila se izvršujejo najhitreje in najceneje. OtroSkl vozičlri naj- Dvokoleaa, Šivalni stroj) novel Sili modelov motorji, tricikljl pogrezljlvl Po selo nizki cenil Ceniki frankol .TRIBUNA" F. BATJE1, LJUBLJANA, Karlovik« 4 Podružnica: Maribor. Aleksandrova cesta 2« z veliko izbiro spomladanskega blaga za obleke, perilo itd., vas vljudno vabimo, da si ga ogledate in se prepričate, da kupite najceneje pri M. Gajšek Maribor, Glavni trg št. I pod Veliko- kavarno. NA1P0PDLNEI5E GENERALNO 2A5tDP5TVD m F. 5CHNEIDER r •; zaereb nikoLiCeva id . Dražba Začasna državna uprava razlaščenih gozdov v Ljubljani proda na javni ustmeni dražbi dne 25. aprila 1039 v Rogatcu ca. 4175 prm v režiji izdelanih bukovih drv, franko vagorn Sv. Rok-Lupin,iak, Dobovec in Rogatec. Pogoji in pojasnila so na razpolago pri gornji upravi v Ljubljani, Cesta 20. oktobra št. 24-1. in pri revirnem vodstvu razlaščenih gozdov Log pri Rogatcu. Zahvala »S 1 a v i j i «, jugoslovanski zavarovalni banki v Ljubljani, se javno zahvaljujem za hitro in kulant-no likvidacijo moje požarne škode, ki sem jo utrpel na moji stanovanjski hiši in premičninah. Skoda je bila takoj po požaru ocenjena ter sem dobil odškodnino tudi že izplačano. Dol. Logatec, dne 31. marca 1939. ' I Jakob Lukančič, posestnik in čevljar, Dol. Logatec - Čevice. "V + V globoki žalosti sporočamo tužno vest, da nam je po dolgotrajni, mučni bolezni, previden s tol ažili sv. vere, umrl naš predragi, skrbni oče, stari oče, stric in tast, gospod ALOJZIJ PEOEHKO kaznilniški paznik v pokoju v 73. letu starosti. Pogreb blagopokojnika bo v ponedeljek, dne 3. aprila ob pol 17 izpred mrtvašnice na magdalen. pokopališču. Sveta maša zadušnica se bo brala v magdnlenski cerkvi dne 4. aprila ob 7. Maribor, Bitnje, Pissa, Ljubljana, Mursko Središče, dne t. nprila 1939. Žalujoče rodbine: Pečenko, Čopič, Pogačar, Vidmar, Volttcrrani in Cimerman. Strojno podjetje R. VVillmann Ljubljana Slomškova ulica it. 3 Stavbna dvigala najmodernejše konstrukcije. — Vitli in dvigalne ter transportne naprave Naravni rum Saint James z An III skl h otokov zahtevajte v vseh kolonijalno delikatesnih trgovinah in boljših kavarnah in restavracijah. Rnm „Snint James" edinstven za čaj, cocktaite in ^astronomijo — aroma, okus — kvalitota! Zast. in sklad.: HOBBY, A. R. Beograd — Uskočka 5, tel. 23-013 P"d7.astopntStvo za Dravsko banovino: FRANC PEST0TNIK, Ljubljana, Verovškova ul.22- 8VBVBVBVBVBVBVBVBVBVBVBVBVBVBVBVBVBVBVBVBVBVBVBV • TUDI ZA VAS OKUS I 89 < > imaino na zalogi blago za kostime, plašče in 3 ™ obleke. Presenečeni boste nad lepo izbiro modnih S m novitot in nad izjemno nizkimi cenami. * B BRATA VLAJ, Wolfova 5 S ca * < 8A8A8A8A8A8A8A8A&A8A8A8A8A8A8A8A8A8A8A8A8A8A8A8A DVOKOLESA z > i® ■tr B' R O K u O m z m v_l m iM RAD IO STAR KE L Maribor,trg svobode 6 CHEMOLABOR Ljubljana, Miklošičeva cesta 17 specialna trgovina s sanitetskimi in higijen-skimi predmeti. - Instrumentarij za zdravnike. Potrebščine za babice. Solidno blago. — Ugodne cene. Natečaj Vojne oblasti v Ljubljani sprejmejo v pogodbeno služho 7 inženirjev in sicer: 2 gradbena inženirja za betonska dela, 1 gradbenega inženirja za ceste, 1 strojnega inženirja in 3 olektrostrojne inženirje. Letna plača je 48.000 din. Kandidat mora poslati prošnjo do 15. aprila t. 1. na Garnizijonarja Garnizijske uprave v Ljubljani s sledečimi dokumenti: 1. da je naš državljan; 2. da je dovršil tehnično fakulteto in da je specializiran za odnosna dela; 3. da je dobrega vedenja (pristojne policijske oblasti); 4. da ni sodnijsko kaznovan, pred sodiščem ali v sodni preiskavi (pristojno sodišče ali državno tožilstvo); 5. da ni v konkurzu, pod skrbništvom, niti pod podaljšano očetno oblastjo (potrdilo pristojnega sodišča); 6. da je dobrega političnega obnašanja; 7. da je izpolnil vojno obveznost (potrdilo pristojnega vojnega okrožja); če zapada plačevanju vojnice, tudi potrdilo, da je vojnico plačal; 8. da mu kot aktivnemu državnemu uslužbencu služba ni prenehala po točkah 7, 9 in 12 § 104 Zakona o činovnikih; 9. izvleček iz rojstne knjige; 10. listine, da ima vsaj 5 let delavne ali konstruktorske prakse, kar bo dokumentiral pri predložitvi prošnje; 11. potrdila pod 3, 4, 5 in 6 ne smejo biti starejša kot 6 mesecev. TABLETE- MAST Pri r e v m a t i z m u, gihtu ln išijasu masirajte boleče dele z »Nibol« mastjo in vzemite »Nibol« tablete. Tudi pri prehladu, gripi in glavobolu pomagajo »Nibol« tablete. Apoteka Mr. Bahovec, Ljubljana. Proizvaja »N1 b o 1« v lekarnah Din 20.—. Reg. br. 17. 816/35 Ker smo založeni z izbiro vseh vrst spodnjega in zgornjega usnja, damskih torbic, aktovk, kovčkov in nahrbtnikov, Vas vljudno vabim, da si ogledate mojo zalogo in se prepričate, da kupite najceneje pri Franc Erjavec zaloga usnja, Ljubljana, Stari trg 18 Dobi se v boljSIh trgovinah. Glavno zastopstvo za Jugoslavijo i F. TOMAŽIŽ, MARIBOR Dražba Dražba samolastnih lovišč Začasne države uprave razlaščenih gozdov v Ljubljani: 1. Samolastno lovišče Fridrilištajn, srez Ko* čevje, ha 1012 in 2. eaniolastno lovišče Grajšica, srez Črnomelj, ha 235 se odda v zakup za 5 let na dražbi 22. aprila 1939 pri Začasmi državni upravi razlaščenih gozdov v Ljubljani. Razglas in informacije so na razpolago pri Začasni državni upravi v Ljubljani in pri šumski upravi razlaščenih gozdov Kočevje. Ivan Kacin, Domžale kiiikfl izdeluje pneu-matične in mehanične orgle. Dobavlja harmonije cd 2000 din, pianine od 9C00. Prenovlju-je in uglašuje orgle po najnižjih cenah. Za" btevajte cenik Izdelovalnica likerjev, desertnih vin, sirupov in žganjarna Jakob {Perfjmc Maribor - Gosposka ulica štev. 9 Telefon 25-80 Na drobno in na debelo Rum, konjak, likerji, slivovka, brinjevec, droženka, klekovača Speci/a/iteta: Grenčak m vermut + Naš ljubi oče, stari oče in tast, gospod Anton Oder bivši gostilničar in orožniški postajevodja v pokoju je v petek, 31. marca, previden s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 2. aprila ob 15 iz hiše žalosti na farno pokopališče pri Sv. Lovrencu na Pohorju. Sveta maša zadušnica se bo brala v ponedeljek, dne 3. aprila ob pol 7 zjutraj v župni cerkvi pri Sv. Lovrencu na Pohorju. Sv. Lovrenc na Pohorju, dne 31. marca 1939. Anton Oder, sin; Marija Oder roj. Monetti, snaha; Ivanka, vnukinja, ., yy... ■. • . 'r- ■ . <•■ V NA3NOVE3ŠIH VZORCIH V NAJVEČJI IZBIRI V NA3BOL3ŠI KAKOVOSTI IN PO NADNI2JIH CENAH NAJVEČJA DOMAČA TRGOVSKA HIŠA V JUGOSLAVIJI! CELJE® CENIK ZASTONJ kJSSSSs^S&I Pomlad čas potovanja in obnove — zato potne kovčege. lepe ročne torbice, nahrbtnike, nogometne žoge, denarnice in še mnogo primernega priporočam Iv. KRAVOS, Maribor. Aleksandrova 13 Oglejte »I fzlotbe! UUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI zad. z neom. jam. Ljubljana, MikloSifeva cesta 6 v lastni palači obrestuje hranilne vloge najugodneje. Nove in stare vloge ki so v celoti vsak čas szplačljive obrestuje po 4%, proti odpovedi pa po 5% Orehova jedrca jn orehe nudi Sever & Komp., Ljubljana. (1) Za vsako družino oblačila — najboljše tn najcenejša — Preske r. Sv. Petra a 14. Ljubljana Reklama za obisk Celja je manufakturna in modna trgovina Franc Dobovičnik, Celje, Gosposka ul. 15 Pri tej tvrdki kupuje mestno in podeželsko prebivalstvo svoja oblačila od najcenejših do najfinejših vrst. V trgovini je velika zaloga najraznovrst-nejšega sukna, kot: marengo, šetlen, strih in drugih finih kamgarnov za obleke in za površne suknje za čč. duhovščino, specialno blago za talarje, velika izbira vseh vrst sukna in kamgarna za' modo ih šport, za hotelsko in kavarniško osebje, za lovce, železničarje, gasilce, skavte, poletne uniforme, za hubertus-plašče, za prehodne spomladanske plašče »ranglane« in »trenčkoute«. — Trgovina ima lastno delavnico na električni pogon za izdelavo prešitih odej, perila, zdravniških, frizerskih, šolskih in delavskih plaščev, ključavničarskih oblek itd. Izdelava točno po meri. Ne nasedajte ljudem, ki vam vsiljujejo blago na domu in ne verjemite nelojalni in kričeči reklami, ki mnogo stane in katero mora kupec plačatil Zaupno se obrnite na domače podjetje, ki vam jamči za vsak nakup. Cene vsemu blagu so vedno najnižje že iz razloga, ker se trgovina nahaja v stranski, manjprometni Gosposki ulici. Firma FRANC DOBOVIČNIK, Celje, Gosposka ul. št. 15 dela le na podlagi najsolidnejših principov: majhen zaslužek, velik promet. Ogled blaga v trgovini je vedno neprisiljen. Vzajemna posojilnica r. z. z o. z. v LJubljani, Miklošičeva cesta f poleg hotela Union nu3i za vse vloge popolno varnost in oBrestuje nove vloge po 4% do 5% po dogovoru. Nove vloge vsak čas razpoložljive. Poslužite se varčevalnega krožka! Zahtevajte prospekt! Posojilnica daje kratkoročna posojila. s Medarna Prva Specialna trgovina za med, LJubljano, Židovska ul. t. nudi prvovrstno sortirani cvetlični med lastnega pridelka In od najizkušenejšlh čebelarjev, po najnižji ceni. Na debelo In na drobno. Sveže najfinejše norveško ribje olie iz lekarne dr. G. PICCOLIJA v Ljubljani se priporoča bledim in slabotnim osebam VINA za vse prilike naroČite pri Centralni vinarni v Ljubljani. TELEFON ŠTEV. 25-73 CONTINENTAL mesečno po Din 200*—; za državne uslužbence po Din 100"—* Ivan Legat Ljubljana, Prešernova 44 Maribor, Vetrinjska 30 Travno seme banašho lucerno ifrahorlco oves Zlati dcZ (ari teCmen koruzo za zeleno krmo In ensllažo sladko lupino polsladkorno peso In cebuKek nudi Sever d Komp. Ltubllana + Dotrpel je, previden s tolažili svete vere, naš ljubljeni brat, stric in svak, gospod Matevž Breskvar posestnik Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, dne 3. aprila ob dveh' popoldne iz hiše žalosti Trnovska ulica 6 na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 1. aprila 1939. Globoko žalujoči: Franc In Ivan, brata; Marija, Antonija in Frančiška, sestre in ostalo sorodstvo. Denar Okraj Dravograd! Mežiška dolina! Nove hranilno vloge vsak čas takoj lzplačljlve — sprejema tn obrestuje do 5'/« ter daje kratkoročna posojila Hranilnica in posojilnica pri D. M. na Jezeru v Prevaljah Pozor! Stanovanje oz. dosmrtno oskrbo dam onemu, ki mi posodi 10—25.000 din. — Možna tudi udeležba pri obrtu. Naslov v upravi »Slov.« pod 5024. (d) Posojila različna, preskrblm hitro In brez kakega predplačila Hranilne knjižice vnovčujem proti takojšnji gotovini. Oblast dovoljena pisarna Rudolf Zore Ljubljana, Gledališka 12 Znamka S din Posojilo na vknjižbo, poroke, menice, hranilne knjižice, kakor tudi dolgoročno hlpotekarno na hiše v sreskih mestih, ter na vknjižbo na kmečka posestva, po 6"/» obresti, nabavljamo. Pojasnila z prednakazilom 3 din v znamkah dobite pri Central, Zagreb, Bregovlta 7 Automobilfsti T Sedaj je čas za izmeno olja Izberite si pravo vrsto olja po Shellovem kazalu I J1IGOSLAVENSKO SHELL D. D. Zahtevajte povsod naš list! V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša nad vse ljubljena mati, stara muti, tašča, teta. gospa Marija Horvat vdova po davčnem uslužbencu danes ob 1, previdena s sv. zakramenti, v 82. letu starosti, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne nam pokojnice bo v ponedeljek, dne 3. aprila ob 9 na domače pokopališče. Žužemberk, Št. Peter v Sav. dol., Zagreb, Ljubljana, i. aprila 1939, Globoko žalnjočl. Po dolgem trpljenju Je umrla naša draga sestra, svakinja, tetka, vnukinja in nečakinja, gospodična Olga Zgrablič tehničarka kraljevske banske uprave dne 28. marca 1939 v splošni bolnišnici v Mariboru in bila dne 30. marca 1939 pokopana na mestnem pokopališču v Pobrežju pri Mariboru. Na izrecno icljo pokojnice je poprejšnje oznanilo smrti izostalo. Dolžni smo globoko zahvalo r. primariju dr. Radšlu za njegov neprecenljiv trud in skrb, s katero jo lajšal pokojnici poslednje meseco njenega trpljenja. Enako se zahvaljujemo častitiin sestram, zlasti sestri Benjamini, za požrtvovalno in vzorno nego, zahvaljujemo se tudi vsem darovalcem cvetja in r. profesorju Bačiču iz Ljubljano, ki sc je v imenu Istranov z globoko občutenimi besedami poslovil ob grobu pokojnice, Maribor, dne 31. marca 1939. Žalujoča Mira dr. Otrin-ora, sestra, in ostalo sorodstvo L/ GAMA GnojnMne Črpalke brzoparilnikl Štedilniki novi modeli, višek dovršenosti, odlični v rabi, 10-letna garancija, najnižje cene, izdeluje Podrla! Ciril, Ig 147 pri Ljubljani Predno se odločiš za nakup motor- nega kolesa ali dvo- knlesfl, ne zamudi prilike in si ogle zalogo motornih koles znamke ARDIE in HOREX najnovejših tip od 100 do 350 ccm pri tvrdkl J. PRAPROTNIK Domžale, Ljubljanska cesta 108 Istotam imaš veliko izbiro najrazličnejših damskih in moških dvokoles, šivalnih strojev in dobro ohranjenih rabljenih motorjev. Najnižje cene! Oddaja so tudi na obratna odplačila! Priznano prvovrstna francoska kolesa AI6LON Najlažji tek. VIKTOR BOHINEC Ljubljana. Tyr*eva cesta 12 (dvorišče) Za Veliko noč vam nudimo po skrajno znižanih cenah: moške srajce, zelo trpežne, že od 14 din naprej moške spodnje hlače že od 9 din naprej moške spodnje hlače, dolge, že od 12 din naprej otroške srajce, zelo lepe, prnžnje že od 17 din naprej otroške sp. hlače, nražnje, že od ti din naprej otroške sp. hlače, dolge, že od 12 din naprej brisalke, I m dolge, že od 6 din naprej bela kotenina, dobra, že od 5 din napre} Velika izbira kravat od najcenejših do najfinejših, nogavic, moških in damskih, ter modernih damskih čepic. — Oglejte si izložbe! Poskusite kvaliteto! Iv. Tomšič, Sv. Petra cesta št. 38 Za nego lica In rok rabite fienkovo pomado in Violette-kremo! Lekarna pri Sv. Trotlcl r. pi. denko, imm Odobreno S Er. 8332/1037 1 8. Er. 959/1937 Vinogradniško posestvo obstoječe iz 107.97 m' vinograda, 28.81 mJ gozda, 51.29 m2 travnika in njiv z večjo množino sadnih dreves ter dveh poslopij (gospodarsko in viničar-sko) v prav dobrem stanju — ugodno naprodaj. Posestvo je arondirano, ima krasno južno lego z razgledom na Savinjsko dolino in je pičlo uro oddaljeno od železniške postaje. — Ponudbe v podružnico »Slovenca« v Celju pod »Resen kupec«. Prispevajte za Prosvetni dom na Prevaljah! Kurja očesa Najboljše sredstvo proti kurjim očesom je mast CLAVEN. Dobite v lekarnah, drogerijah ali naravnost iz tvornice in glavnega skladišča M. Hrnjak, lekarnar, Sisak Varujte se potvorbl ZaSčltul mak Zahvala Nepričakovano je Gospod, v 57. letu starosti, poklical k sebi našega nepozabnega očeta, gospoda Franca Jagra Prisrčno zahvalo izrekamo vsem, ki so ga minulo sredo v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni mil. g. kanoniku, domačima čč. gg. kaplanoma, č. g. kaplanu Vošnjaku, g. dr. Mogilnickemu za zdravljenje, vsem sorodnikom in znancem, vsem, ki so dobrega očeta tolažili v bolezni in vsem, ki so nam ustno ali pismeno izrazili svoje sožalje. St. Jurij pod Rifnikom 31. marca 1939. Žalujoča žena in otroci. KATERE IZBEREMO ^^mmmsm 45301—2204 Razveselite Vaše male g cenenimi, močnimi platnenimi čeveljčki z gumijastim podplatom. 3695-46121 Okusni ženski čevlji 11 boksa za lepe pomladanske dneve. Imajo usnjen podplat in nizko peto. 34295—9178 Okusni ženski pomladanski čevlji, kombinirani z modrim in belim diftinom. Peta je nizka. 8927—44683 Gospodom za pomlad elegantne čevlje. Izdelani so iz sivega ali drap semiša ali ii usnja in okrašeni z luknjicami. Podolat je usnjen.