Za pol Wta • • • • • $3:00 S Za N«w York colo leto . S7.00 Za iMMMftto oalo lato $7.00 I Ust slovenskih delavcerr Ameriki TILKFON: OHelsaa 8-1242 Intend m Second Glass Matter September 21, 1903, it the Post Offloe at Hew York, N. Y„ udar Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: OHelsea 3-1242 No. 162. — Stev. 162. NEW YORK, TUESDAY, JULY 13, 1937 -TOREK, 13. JULIJA 1937 Volume XLV.—Letnik XLV. POLICIJA ZAPRLAJRAD C L 0. V MASSHLON. OHIO t ^^mm—m^^mmm^mm^^ma^* WHMHi^HBMHaiiiHHBBMaanBnMM MM^^m W^M^hhmbb^MMMMHMM^M^^M^MMMMM^^^MVWM Druga skupina Rusov na poletu v Ameriko kompanijskinajeteži so izzvali izgrede, v katerih sta bili usmrčeni dve osebi Youngatown Sheet Co. zahteva vojaško zaščito. Položaj v Indiana Harbor je negotov.—V Pitt«-burghu in Cantonu vlada mir. — V|sa javna zborovanja, pa naj jih skličejo štrajkarji ali ne-štrajkarji, to prepovedana. — Kaj pravi delav-j ski voditelj. MASSILON, Ohio, 12. julija. — Policisti in na rodni gardisti so danes zaprli tukaj glavni stan Odbora za industrijalno organizacijo (CIO) ter prepovedali piketiranje. Povod temu je dal krvav spopad med policijo in »tavkarji, v katerem sta bili usmrčeni dve oisebi. Petnajst oseb, med njimi trije policisti, je bilo ranjenih. Policija je s pomočjo plinskih bomb in fctrajnic izgnala Lewisove pristaše iz CIO glavnega stana, nakar je narodna garda zaistražila po slopje. Frnk Hardesry, poravnatelj Lewisove organizacije, je rekel, da se je streljanje završilo po natančnem načrtu. "Naši nasprotniki so imeli natančen načrt, kako bodo streljali na nedolžne delavce, Zatrdil je, da se je udeležil streljanja neki pred-delavec Republic Steel Corporation, čije jeklarna je oddaljena komaj petsto jardov od CIO glavnega stana. Zastopniki družbe seveda pravijo, da njihovi ljudje niso bili udeležni pri izgredih. Število smrtnih žrtev, ki jih je zahtevala stavka proti štirim neodvisnim jeklarskim kompani-J jem, katere nočejo podpisati pismene pogodbe z l.ewisovim odborom, je naraslo na petnajst. Youngstown Sheet and Steel Company bo odprla jutri svoje jeklarne v Indiana Harbor. V nj*h v normalnih časih zaposlenih 7700 mož. J. C. Argetsinger, predsednik Sheet and Tube Company, je naprosil danes M. Clifforda Town-eenda, governerja države Indiana, naj posije nekaj narodnih gardistov, ki naj bi zaščitili delavce. Governer je odvrnil, da ni nobenega vzroka za tako zaščito, ker pred tovarnami ni več piketov. Townsend je v nedeljo izjavil, da se Lewisov odbor strinja z izpremenjeno delavsko politiko Sheet and Ttibe Company ter da bo dovolil delavcem po vrat ek na delo. Argetsinger je pa nato odvrnil: — Med našo družbo in med odborom za organiziranje jeklarjev ni bil dosežen nikak sporazum. Naša družba ne bo sklenila z unijo niti pismene niti kakšne druge pogodbe. Zopetno otvorjenje Republic Steel Corp., je-klarn v Pittsburghu in v Cantonu, Ohio, se je po- J vsem mirno završilo. 2upan mesta Massilon, Ohio, je zapovedal po Jicijr razgnati vsa javna zborovanja, pa naj skliče mir v rokah veteranov To izjavo je podal generalni major Smedley Butler. — "Kaj je živeči vojak dolžan mrtvemu/' naslov njegovega govora. PATERSON, N. J., 12. ju lija. — Združene držav« bodo v treh letih zapletene v novo ivojno, če ne bodo veterani delovali za mir, je relkel upokojeni generalni major Smedley D. Butler na inekem zborovanju v Totowa okraju. Butler je svojem govoru dal iuie "Kaj dolguje živi -vojak mrtvemu?" Butler je ravajai, nadškof jeglič umrl v stični V 88. letu svoje starosti je umrl v dolenjskem stamostanu bivši ljubljanski nadškof dr. Anton Bonaventura Jeglič. l>ne 2. julija je umrl v samo stanu v Stični »na Dolenjskem dr. Anton Bonaventura Jeglič. Rojen je bil 29. maja 1850 v Begunjah na Gorenjskem. Študiral je v Ljubljani ter je bil le ta 1873 posvečen v mašnika. Leta 1882 je 'postal kanonik v Sarajefvu, ter je bili leta 1897 posvečen v škofa. Leto kasne-da se mora živeči vojak boriti I je .je postal ljubljanski knczo-za mir, da obvaruje Ziu užene | škof. države vojne. j uu Butler .je podal nekaj podat- kov o ameriških izgubah v svetovni vojni ter je «nato nadaljevali : # "Rekli iso vam, da je to vojna, s ka/tero bodo končane vse vojne. Dvajset let pozneje Nyev preiskovalni odbor povedial pravi vzrok. "Matere iso dale svoje si no ve Wall Streetu. A ko bi bilo Iv ustavi, da ne sme Inofben Amerfkane« -s puško zapustiti inaišega oibrežja. 'bodo nalagate-lji denarja vedeli, da ni vojakov, 'ki bi za nje j>ohiraJli njihove obresti, ako so svoj *!e-nar naložili v inozemstvu." Butler je dalje izvajal: "Je že pral v maščevati žalitev zastave, toda moramo .skrbeti iza to, da je zastava prav porabljena." In o tem morajo odločevati vojaki, — je rekel Butler. "Du Popiti in Melloni tsi na;j kupijo svoje zastaive in ralvno tako Rockefellerji. "Ako (se omejimo na to, da bomo odgnali vsiljivce, se bomo v resnici borili za varnost svoje domovine. "Aeroplane bi bilo treba graditi taiko. da morejo ivizeti na -krov bencina samo iza polet 1000 milj, Ha lahko polete v boj in «e še isto noč vrnejo.M DEŽ IN MEGLA NA SEVERNEM TEČAJU in megle je mogoče videti le na daljavo 500 jardov. Toplomer 'kaže 32 stopinj Fahrenheita. jo štrajkarji ali neštrajkarji. Uotako se ne smejo SOVJETSKO TABOR I-.Krek*, zbirati prebivalci v gručah na ulicah. |§če, n. junja. — Vsled dežja Policija je včeraj aretirala 141 oseb zaradi nespodobnega obnašanja. Da je med aretiranimi večina štrajkarjev, je umevno samo po sebi. Policisti pravijo, da je začel nekdo streljati nanje iz glavnega stana CIO. Sele nato so vdrli v stan in ga zasedli. Harold J. Ruttenberg, ravnatelj organizacijskega odbora, je pa takole povedal: — Pomožni šerifi, mestni policisti ter kompa-nijeki najeteži, med katerimi je bilo nekaj predde-lavcev, so začeli brez vsakega vzroka streljati na kraj kar je, ki so bili zbrani pred unijskim glavnim i runom na Cplvbiana Heists. 1930 je prepustil ljubljansko škofijo svojemu po-močfnilcu, sedanjemu nadškofi; Gregorju Rožmanu ter se najprej .preselil v Gornji grad, pozneje ipa v cisternijanski samostan v Stični. Bil je sJkoro do zadnjega veder m čil. Z nadškofom dr. JegličeiM odliaja -,v grob nedvomno ena najmiarkarotnejših slovenski I« osebnosti polpretekle dobe. — Nad 32 let je vodili ljubljansko škofijo. Kot biseromašnik, pi i-sednik papeškega prestola, rimski grof in naslovni nad škof gare&ki se je uvrstil med najvišje cerkvene dostojanstvenike, 'kar jih je kidaj delovalo med nami. Z njego|vim i-menom in delom pa tso posredno ali neposredpo adiružene tudi mnoge .strani naše ipoliti-čne in kulturne zgodovine. V dolgi vrsti ljubljanski!) škofov je els straneh so veli'ke izgul>e. Kitajsko poročilo praivi, da so divjali boji v 'bližini utrjo-negn menita Vanpingsiena; bili so boji z arti'lerijo, infante-rijo in s (strojnicami. Bitka je bila končana malo pred 2 ponoči. Streljanje je bilo razločno čuti v Peipingu. Peipinig sam pa je T>od naj-ostrejšim vojnim stanjem in je ču-| pilot And.rey Jumošcv in navi-igator Sergej Danilin. Sov jet ska vreinenfilka postaja na se-iR-emem tečaju napoveduje il vrstliio vreine 2a polet na celi črti. Brez vsak?- pozornosti so trije letalci odleteli s CVIkovr ga detališea, 35 milj izven Mc Rekli so, da da 'bodo poleteli čez severni tečaj ter bo do leteli ob»zapafLni obali Združenih držah" kakor dales jim bo mogoče. Gromov, iki je najboljši ru-Mki letalec, je 'bil redni pilot velikega atovjetskega aeropla-na Makisim Gorki, iki -se je v maju 1935 razbil in je bilo u-bitfih 49 'ljudi. Ob času te me-srečc» Gromov ni bil na aero planu, Iker je bil uia bolniškem dopustu. To je sedaj ze drugi ruski polet čez "streho sveta" v Združene držalve. Najbolj poznani ruslki letalec Sigismund Levanevski pa sedaj pripravlja še tretji polet Levanevski je bil prvi letalec, ki je leta 1935 posUcusal tak polet, toda se je moral vrniti, ker mu je ocfpojvedal motor. NAROČITE SE NA "GLAS NARODA" NAJSTAREJŠI SLOVENSKI DNEVNIK V ' AMWKIKI TOKIO, Japonska, 12. julija. — Japonska je pripravila močno armado za obsežne vojaške operaicije na Kitajskem. Vlada priznava, dia bo poslala se več vojaštva ma isdverno Kitajsko, kjer se še nadaljujejo boji od srede. Operacije 'bodo ftod' vodstvom generalnega poročnika Kioši KaedkijB, ki se ije že )z aeroplatnom odlpeltfal na Kitajsko. VsJed skrajno kritičnega položaja se bosta jultri celsar Hi-rohdto in cesarica 'vrnila v To-iz ^toviač§ Hajanua, kger ITALIJANSKI DNEVNIKI -SAMO NA (ni STRANEH RIM, Italija, 11. julija. — Vlada je odredila, da ne smejo itaflij-aniski dnevniki izhajati na več kaJcor osmih straneh. To je pripisovati |X)Tnainj-kamju oehioze, katero mora Italija za dTag denar importirati. ise je U po^etoval z vojaškimi in mornariškimi voditelji, kakor tuldi z ministrskim pred sodnikom princem Fuminaro Konojeom, ___ ; - ...... WinVVI . r; •' - • ■ ' ••■Hfj ■ - - ■ • ' .... New York, Tuesday, July 13, 1937 HM LAR0E8T 8Z0VEXF VAlLt IJf VJS3. Naroda" Owned nad Pnkll^U if slotknio roiunim omrini of the ef above OfflflMII »Mr XMk CMr, M. X. "flLAfl NARODA* ar+m « m resnox DV £S!t li I Ea Hew Igrt an eele Me ...... 9TXQ t ..................... lupili pol lct| *>•*..>*•..«••«.•••. M.5(l te *•.•••«••••••••••••• 91.00 Za InoMMtro m eslo lato17.00 tete..................fLNlZa pol tete................. p6 Mom9 Order. Prt tnd) pnjlaje UtallHa m prloMoJeJo. Dnu naj aa bteftoroli U kraja oarofiotkof. prosimo, (te aa , da hitraJa najdemo naal omika. Tearlj 16.00 Marate" Ukaja trnki dan lamanil nedelj te pranim "6UI NARODA", SIC W. IMfc Street. Na« Tort. N. V. Tdlephone: OHelaea 3—1242 GOSPODARSTVO IN POLITIKA J Terjatev neplačanih Kako vpliva (politika na gospodarstvo, je razvidno i 1 poslovnega poročila ene največjdh petrolejskih tvrdk ma sve tu, Shell Transport aaid Trading Company, ki pripada skupini Royal Dutch. Dividemda, ki jo (plačuje ta družba, se je letos od 17 odstotkov povišala na 20 odstotkov. Kosmati dohodki so se zvijali približno za petino. Prodaja je bila zadovoljiva, toda fvddstvo družbe se pri-ložu je, da zahtevajo od oje v mnogih deželah ureditev veliikih zalog goriva za primer vojne. Na drugi strani ipa je podjetje z osnovanjem crpalne organizacije aa letalski promet prehitelo oelo sedanje potrebe, toda v tem oeiru bo nadaljevalo svoje delo, kajti v bodoči nrzvoj letalstva ima največje za upam je. Prav »v zadnjem eaMi je naprimer uspeta dobiti direikt-110 zvezo med Rusijo in Ameriko, borej zvezo, o kateri so ljudje sanjali nekoliko sto let Tudi na drugih progah se ldtalske zv«e boljšajo vsak din. Tu mirna graditev, tam torriicne priprave za razdira- nje. Kako dolgo bo svet če kolebal med tema ekstremoma? Težko je delavcu, ako ga gospodar ne plača, kadar bi moral. Seveda delavec ima pravico tožiti gospodarja na pristojnem sodišču. Ali v mnogih državah se delavec more obračati na Labor Department, ki v večini slučajev doseže ugodno poravnavo. Ta način ietirjanja potom državnih uradov je mnogo ugodnejši za delavca, ki si tako printed i čas in stroške, zlasti v slučajilh aiko je znesek prema-lenkosten, da bi se pravda na sodi&ču izplačala, ali ako grej za skupino mnogih delavcev, 'ki niso bili plačani in ki bi drugače morali tožiti vsak posebej. Federalni urad za delavska statistike je ravnokar izdal pregled o iztirjanju mezd potom državnih delovnih uradov. Državni uradi za delo v 22 državah Sprejemajo pritožbe radi neplačila mead. V fiskalnem lotu 1935-36 so isti aprejefi okolo 51,500 pritožib in -poravnali 35,600 jih ter direktno kolektirali čez miljon dolarjev neplačanih mezd. Vsote, ki je bila plačana indirekt-r»o delavcem vsled strahu gospodarja pred nadaljnim postopanjem s strani državnih oblasti, je se ml a mnogokrat večja. Ni dvoma, da mnogo slučajev, ko delavec ni bil plačan, ne prihaja niikoli na dan. Delavec dostikrat ne ve za drug način iztirjanja mezd kot po- pogledu, tom odvetnika, in kar nima denarja za odvetniške stroške, dostikrat pusti vso rftvar in se ne 'briga dalje. Res pa je tudi, da delovni uradi nimajo v vseh držafvah potrebno zakonito oblast za uspešno iztirja-nje zamujenih mezd. delodajalcem. Sme tudi tožiti v imenu delavca na pristojnem sodišču. Tudi sledeče države dajejo .oblast bolj splošne irairaive za iztirjanje mezd potom svojih državnih uradov: Arizona, Connecticut, Montana, Nebraska, Oklahoma, Pennsylvania, Virginia in Wyoming, kakor tudi nekatere ditage. Na drugi strani Labor Department v državah Delaware, Florida, Illinois, Maryland, Ohio in v nekaterih drugih državah nimajo nikake oblasti po zakonu, da bi se pečali z iztirjanjem mezd. Pač pa se nahajajo v večjih mestih mnogih teh držav sodišča za majhne tirjatve (small claims courts), kjer je postopanje v mezdnih tožbah mnogo bolj enostavno in hitro kot po navadi. Povprečna vsota neplačanih mezd — kakor izvira iz pregleda vloženih pritožb — je znašala $30. Za slabo plačanega delavca — zlasti pa onega, ki stalno ne dela, utegne neplačilo take vsote pomen jati pravcato tragedijo. SM______________ 04,GLAS NARODA" ( j pošiljamo v staro do- | f movino. Kdor ga ho- 4 ž če naročiti za svoje p I sorodnike ali prijate- J " Ije, to lahko stori. — | Naročnina za s t a r i p kraj stane $7. — V p r Italijo lista ne poši- 4. ijjgSSL^________J Prijateljica Emila Zo!e. Francoski listi izroča,jo, d a je umrla ga. Marija Lerasseux-ova, prijateljica pifejatel,i« Emila Zolaja. Stara dama je rada ym povedo val a, kako se je bila seznanila s pisateljem. Bilo je to v kupeju na /vožnji iz Pariza v Marseille. Lerras-seuxova je brala Zolajev roman "Tereza Raquipova". - koli -nobene besede, toda skope ure, iki jih je prebila v. njim, ?*o bile vsebina njenega živ Ijenja. Po njegovi smrti se je pojfvetila isamo opominom nanj. V zadnjem letu svojega življenja je z veseljem opazovala, kako prihaja Zolajevo delo »pet do veljave i|n da si njegovi romani vsepovsod o-svajajo tisoče in tisoče vnetih bralcev kakor še nikoli niti za časa njegovega življenja. Njeno zadnje veselje je bilo to, ko je neki ameriški list jx> uspehih svoje ankote med čitateijl označil Emila Zolaja za pisatelja, ki ga v sedanjosti najbolj berejo. Peter a Osmorčki in sedmorčki. Ko so se rodile leta 1934 v Kaiiuuli petorčke, je nastala iz tega svetovna senzacija, ki je našla <«/vo>j odmev celo v filmu. To .K' čudno, saj poznamo iz starih časov primere, ko je IX)rodila mati še več otrok. Tako je znano iz leta 1715, da miral za .nemškega Jehovo. DOBER SVET Hitlerja poznate, kaj ne? Seveda iga poznate; če »ne po njegovi pameti, že vsaj po njegovih muštocah, daisi niso prav posebno velike. Toda živimo dvajsetem stoletju, v dobi presenečenj in razočaralmj, kar 'povsem opraviči bivšega kaprola Hitlerja, ki je ziezel maršalu Hmden-burgu ma pleča in aačel koman-dirati šestdesetmiljonsk emu i narodu. Judje so mu prav j>oscbin> pri srcu. Vsem, od prvega do zadnjega bi najraje pomagal na drugi s|vet, kar se mu v gotovih ozirih več ali manj po sreči. vSe celo ina jako poljudni. Mleko, kislo in mlečne pijače niso le dobre za 4ejo, marveč «0 zdravonos-ne. Sladoled je za mlade in stare idealen desert. Servirrtjte dbilo kuhanih zelen jav, solate iz zelenjave, mlečne jedi in meso le po en-kralt na dan, kadar je vročina. Podajte polno mleka, kajti isto je najpopolnejša hrana. Vži-vajte primeren delež morskih jedi in rib. Izogiba jte se mastnim jedem in preveč sladkim pijačam. Rarvnajte se po tem in vročina bo Lmola mailo strahote za vas. (sproti: 4'Gk>si>odična, pustite že končni o dolgočasno knjigo in [»oglejte rajši eikozi okno, kako lepo je zunaj.'' Lerrasseuxova ga je ogorčeno [»gledala in odgovorila: — "Kaj si pa dovoljujete! Nimam rada, če nekdo izreka sodbe o stvareh, ki jih ne razume! 4tTereza Raquinova" naj bi bila dolgočasna! To j^ najzanimivejši roman, kar jih poznam in ipri tem mojstrovima psihologije. Bolje bi storili, et dečkov umrlo. Zanimivo je, da je i>orodila ista žena eno leto prej če-tvorčke, one pove, kar je tudi velika u-metnost. Ko (ima Ikaj časa, obiskuje razne državne zaivode, hoteč se 11a lastine oči prepričali, kako se vrši razvoj pod njegovo komando. Nedavno je obiskal vse važnejše l>erliiiske špitale in s^letl-njic ga je zamesla pot tudi v veliko iblaznioo v bližini Berlina. Hitler je opazoval mesrečni-ke ter «e 'zanimal aa njihovo Iz tega slučajnega poznan-s1j\Ta «se je razvilo prijatelj-st^. Marija Lera-seuxova se ni [>oročil|a. Ali «e je to zgodilo zavoljo ljubezni do Zolaja, o tein.mi spregovorila ni- či ji ie živela družina, ki ji je usodo iai se sploh počutil ka-bilo namnnjeno 5te\'ilno ]K)toni|kor doma. stjvo. Siromašnemu sedlarju je fx>rodila žena petorčke in sicev same diekHice. NjOna sestra je rodila tirdii petorčike, toda i-ame . Pri meni .',e pred štirinajstima le4i istatalko začelo. Soclaj sem ozd raivljen— hvala Bogu in gospodom zdravnikom. Nato je stopil ozdravljeni norec ikorak nazaj in nestrpno čakali, ikdaj bodV> strežniki obkolili čudlnega in gostobebe-(tnega ofcisdrovalca ter ga ofcivo-(ili tja, fcamor spada. New York, Tuesday, July 13, 1937 THE LARGEST SLOVENE VA1L1 W UJSSt. V. TOBEUAKOV: Bilo je v neki kliniiki. Tja »o prihajali minili medinci, da bi v praksi preizkusili to, česar ko se v teoriji naučili. Vreokošolec Brjuhin je stopil k lx»lniku Talačniicovu in ga prijel za zapestje ter začel na glas fiteti utrip: "Ena, dve, tri, Štiri, pet . . . •sedemnajst. Štirikrat sedemnajst!" Za trenutek je premišljal, po tem pa je dejal:4'Osem in osemdeset." Potegnil je svinčnik številko zapisal. "Čolkajte trenutek," je tedaj vzkliknil Talačnikov. — "iZmotili »te se ,račun se ne u-jema. Štirikrat sedenxleset ni osem in osemdeset, ampak osem in šestdeset." "Gospod!" je razburjeno odgovoril visokošolec, "tu sta samo dve možnosti, ali bom jaz vas zdravil, ali pa me boste vi IX) ure val i v računstvu." "Saj vas ne učim računstva" «e je opravičil bolnik, "toda . . "Toda kaj V* "Toda račun ise vendar ne ujema." "Medicina ne sme trpeti, da in si UTRIP "8aj se ne razburjam." "'Pač razburjate se. niste. Kot bodoči zdravink vem, kdaj je bolnik miren in kdaj nemiren." "Jaz nisem nikakšen bodoči zdravnik," je odvrnil Talačni-kov, "toda če se tu- kdo razburja, se ne jaiz, ampak vi!" "Škandal! Če se bo vsak bol-ni'k vmešaval v zdravilstvo, ne 1)0 mogoče nikomur več pomagati." "Veste kaj?" je poskusil Ta-lačinkov pomiriti visokošolca. "Tamle prihaja sluz b u j o č i zdravnik. Vprašajva ga. On naj razsodi." In sam se je obrnil k njemu ter mu rekel: "Gospod dokttor! Gospod je Mirni napačno računal in ni napisal pravilnega utripa mojega srca!" Zdravnik je stopil k postelji, prijel holniikovo roko in začel, prav ta'ko kakor prej visokošo-lec, na glas šteti: "Ena, dva, tri . . . dva in dvajset. Štirikrat dva in dvajset. je obem in osemdeset. Napišite osem in osemdeset," je dejal in se obrnil k visokošolcu. Brjuhin se je smejal. Talačnikov je pogledal svojo roko in skomignil z rameni. Neumno razburjanje mu je povišalo žilo, tega pa zdravnik ni mogel vedeti. Operacija na ulici. priokaHa, seveda de prijateljsko. Zdravnik se je smehljal ter se branil vsakega plačila. Ker pa je oni le silil vanj, je adravnilk kratikomalo vzel iz žepa večji baiVkovec, ga hitro stisnil kolesarju v roke in odhitel rekoč, naj si s tem denarjem raje kupi novo kolo, ker je staro vse razbito. Zdravnik se je naglo odpeljaJ, za njim pa so mu ghvsno klicali navdušeni gledalci. ANGLEŠKI KRALJ SVARI PRED VOJNO. L. Ganghofer: Grad Hubertus .:: Roman :: ' 164 7.1 ova — in končno je smel porogljivo zaklicali čez ramo proti Francetu: "Nc torej, ti zajec, zdaj je gori! Če bi bil ubogal tebe, bi se mu smejala vsa vas." France ni črhnil nObene besede. Pri miki paradi bivših bojevnikov v Londonu je imel angleški kralj govor, v katerem je dejal, da sam pripada bratovščini bivših bojevnikov in da je zato vedno z največjim zanimanjem zasledoval razvoj tega gibanja. Vsi, ki so vojno doživeli, vedo, da pomeni vojna katastrofo m premagance, kakor za zmagovalce. Če bo bivšim bojevnikom utepelo, da l>o-do v skupnem naporu prepri- "Kar pride naj!" Smejač se je prijel grof Egge za žep. "Napravim z njo kakor z orlom pred sedmimi leti in ji zasadim nož v vrat, a'ko bi ravsnila po meni! — Gotovo!" Pljunil si je v roke ter prijel za klin. "Stoj! Skoraj bi bil po-zvbil—Počasi je pokleknil na zemljo in gla-j Tedaj 550 možje vrh stene za vpili, Čez cretje .no zmolil očenaš. "In zdaj kvišku!"' i* je potegnila senca in z zraka se je strelovito Dočim se je začel grof Egge, da bi ne zamajal lestve, oprezno in počasi vzpenjati nav zgor, je stekel France po poti nazaj in zavpil proti vrhu stene: "Mo?.je tam zgoraj! Pazite zdaj! Pazite! Vrv ne sme niti za hip popustiti! Kolikokrat zamahnem s klobukom, morate počasi potegniti! Ali ?te razumeli?" "Daaaa!" se je zaeulo z vrha. Potem vse tiho. Sehipper ie stal z dvema dr- tla' Je (povesil France kadečo se puško. V obraz zagnala »orlica na grofa Eggeja. »cntpper m drvarja so začeli zmedeno kričati. Videli so, kako je grof Egge dvignil roko, in da m? je zabli-skal nož. Sunek je zgrešil. Z belo krpo platna v krempljih se je samica zasukala in se hotela spet zagnati na grofa. Tedaj je sredi splošnega kričanja počil strel — in dočim je v razgublja-jočem se odmevu padel ptič kot mrtva kepa na varjema **podaj pri lestvi. France ni niti za trenutek umaknil pogleda od svojega gospoda in čali svet o tem, tedaj bodo pojje s klobukom dajal znamenje, da so pravilno • ('*Iov5tvru! nMtegovali ivrv. Na desni in levi so po trije 1'Iapci vlekli za vrv, privezano sredi lestve, da storili uslugo, ki si je večje ni mogoče misliti bi se radovedni ljudje vtikali1,Vku tla ter obležal m Na močno prometni ulici v sarja. Xa.jp;-vo ga je obvezal, Rimu se je pred kratkim zgo- j nakar mu je dali inji dilo tole: • Po cesti je pri vozi I avtomobili po pravilni strani. Nasproti mu je }K) napačni strani pri-vozil kolesar, katerega je avtomobil zagrabil ter ga vrgel ob tla. Kolesar je v širokem •kcijo zoper tetanias. Ponesrečeni kolesar se je kmalu nato zavedel ter je zdravniku začel navdušeno najstarejši časnik na svetu. V kitajskem mestu Peking, ki se sedaj imenuje Peiping, izhaja časopis, ki je pač najstarejši na svetu. List je prvič zahvaljevati. Tudi množica izšel leta 1100 po Kristusu ter lju.fetva. ki se je bila takoj i>oi jebil dobra stoletja uradno gla- ! i i se lestveniki ne maja! L A ni se jim posre čilo. Čim višje je stopal grof Egge, tem bolj sc je 'bil bled ko zid. Hlapci so zavriskali, Sehipper je molče {x>mežiknil z očmi, s stene dol je pa zaklical grof Egge: "Dobro, Hornegger! To je prišlo v pravi čas!" Ljudje niso mogli več molčati. Govorili so 'n vpili vwvprek, ko so napeto opazovali grofovo početje na skali. Nihče ni več mislil ina nevar- •e Jesteiv. gugala, tako da je na vrhu pri gne-!»ost. Vzeti zdaj mladiča iz gnezda, je bilo //lu že začela odskakovatj. Franceta je spet pepadel strah, da je v skrbeh zavpil: "Ne gn, gospod grof! Vrnite se. vam pravim! Vrnite se!" Grof Egge je odmahnil z roko in negibno ol>- 1.roško lahko — in če je lestev vzdržala prej, bo vzdržala tudi zdaj. France je stal molče ob strani in dajal ljudem na isteni s klobukom znamenja. Tedaj je videl, da grof Egge stoječ pa zadnjem lestvit - vanjo." "Ne vmešavam se v medicino," se je [>osku«il opravičiti Talačnikov. "Toda po pravilih matematike je štirikrat sedem-najst. pač samo osem in šestdeset in ne osem in osemdeset. In če tega ne veste ..." "Nič vas ne brign, kaj vem in <"(t»a ne vem," se je razburil mladi visokošolec. "Pri vas ne bom delal izkušenj. Vi ne l(oste presojali mda ^atof1^ ttkmrnM- KNJIGARNA "GLAS NARODA" 21f W. 18 Street JFew itfk, f. Jt. silo kitajskega glavnega mesta Peking. List novi naslov "King Pao". Vendar ta list ni izhajal v obliki časopisa, kakor izhaja dandanes, pač pa je takrat izhajal v obliiki knjige. Ta knjiga je obsegala 12 listov dolgih po 15. širokih po 10 cm. stalo ter se je hotel umakniti. To pa je bilo težko, ker je bilo okoli in okoli vse polno ljudi, kokiiar pa je prosil zdravnika, naj mu pove račun, da mu dobroto z denarjem poplava. Toda zdravnik o *em ni ho-kar na sredi ceste začel zdravi-'tel ničesar slišati, naikar sta se ti in ofKrirati nesrečnega kole-1 zdravnik in kolesar na cesti da je zdravniku že nerodno po- Vsaka stran je imela po 7 stolp- voljo, to ni iveč korajža, *o je Objeist visel na klinih, dokler lestvenika nista ibila spet fU?ni klinu tipa z roko naokrog, kakor bi nečesa t ri miru. Potem je začel lesti naprej. Čim bolj r zibe' in njen tvrli je od-skakoval tako daleč od «tene, da se je lestev postavljala domala navpik. Grof Egge se je moral držati z vso močjo za kline, da ga ni vrglo v znak. Bled ko zid je za jecljal France: "Za božjo f'» tic. List je bil ovit v rumenkast ovoj. Sčasoma pa se je list spremenjal, tako tla sedaj izhaja kalkor vsak moderni list. cev, vsak stolpec pa po 14 vrs-1 Prodirno je zavpil na rzgor; "Gospod grof, vrmite se! Ali up čujete? Vraga vendar, 7/laj rr,p pa res že grabi! Dol, gospod grof! Takoj dol! Če vam samega sebe «nič mar-ni, mislite vsaj na svoje otroke! Vrnite se!" Grof Egge ni čul. "Prav ima Francc !" .ie zagodel hlapec pri lestvi. "To se pravi ikusati Boga!" Grof Egge se je trdno oklepal gugajoče te lestve i'n pritiskal, da bi se mu ne zvrtelo, obraz k rokam. Potem je lezel naprej, oixstal, plezal I N VROČITE SE NA "GLAS NARODA" NAJSTAREJŠI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI BARBARSTVO POLICIJE V FILMU iskal. "Kaj je, gosipod grof?" "Gnezdo visi čez!" se je odzval grof s stene. "Ne najdem poti v raapoklino." Takoj nato so sledile besede: "Da. že src! Zdaj jo imam." Spodaj so vikleli, kako je grof Egge segel z obema rokama v tisto majhno siivo zarezo — v z uedo prepletenega vejevja pod gnezdom. Te-d'ij se je usul belkast prah v gostem oblaku po steni navzdol, in dočim sta se mladiča v gnezdu »Ha, kakor bi ju živa natikali na raženj, je grof Egge hlastno umaknil glavo in se prijel za obraz. "Za božjo voljo, gospod grof," je zavpil France, "kaj se je zgodilo?"- Nobenega odgovora. Spodaj so videli samo, • 'a ima grof Egge roke na očeh. "Gospod grof!" Za milega Boga, oglasite se vendar!" DALJE PRIDE Dva prizoru iz filma, ki je bil posnet dne 30. maja tek om brutalnega naipada cikaske policije na štrajkarje pred to varno Republic Steel v South Chicago. Film je bil najprej zaplenjen na zahtevo posebnega senatnega odbora je bil pa pokaaan izbranim gledalcem Policija je št raj • k a rje neusmiljeno pretepala. Deset štrajlkar-jev je bHo pri tem napa-usmrčenih. ZNAMENITI ROMANI RARLA MAYA Kdo bi ne hotel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik? Kdo bi ne hotel biti s Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hote' citati ^ plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"? TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANU I I IZ BAtiaiADA V 8TAMBUL 4 ItnJIco. o ■likaml, 627 strul Vsebina: Smrt M ob i med Kmioa; Ktrifioa imrtl; Na begu ? tioropt; Drufbo En Naer 1M PO DEŽELI Sftll'ETAfWEV 4 knjige,-1 riikaal. 677 Urad Vsebina: Brata Aladlija; KoCa v soteski; Mlrldlt; Ob Vardtrja Mt SATAN IN ISKARIOT U knjig, a slikami, 1704 stnwl • .i • r< Vsebina: Izseljenci; Turna ietar; Na sledu; Nevar noRtl nasproti; Alraaden; V treb dellb »Teta; I . . v Izdajalec; Na lovn; Spet n» divjem npadn; Beienl mtUJonl; DedlCl i Cm LM V GORAH BALKANA 4 knjige. ■ slikami. 5?« strani Vsebina: Kovač fiimen; Zaroka z zaprekami: V njakn' Mobamodanskl svetnia Cena —..................LfS • ■ f it WINETOV IZ knjig, a »Ukami, 1758 atranl Vsebina. Prvikrat na divjem upada; Za llvljenje; NEo-a, lepa Indljanka; Prokleatvo sla ta; Za detektiva; Med Komand ln Apa«; Na nevarnih potih; Wlnnetovov roman; Bana Ear; Pri KomanOb; Wlnnetova smrt; WU-netora oporoka Cena __________tU 2 U T 1 4 knjige, s slikami. 597 strani Vsebina: Boj t medvedom; Jama dragnljev; Kontno —; Rib. In ojesova poslednja pot Ceia ...'.....:------------IM Naročite jih lahko pri: 216 West I Sth itk I "Glas Naroda" M l ifpf rf • wi'i'^WI**** "vsprtiTi ffiTt n ___________________________________________;____ New York, N. Y. New York, Tuesday, July f^ i 937 fini TSE&M9T WUOTWWB WXTLT fW TiM3L mala Veša O ftOMAJi IZ 2IVUEIUA OftO ZA "8LAS NAHODA" PRIREDIL: I. H. s53e 3(C V velikem začudenju zakliče dr. Sorau: 44Vi ste talko naglo zaslovela umetnica "Veša!" Danes do|K>ldne se msliša'1 o vas govoriti." Nikakor ne more razumeti, da bi 1>IK> ponižno, krasi*> ljubeznivo dekle kabaretna zveada. Veilno jo mora pogledovati. "Za koliko časa ste 60 zavezali!" "Agenft Thalheimer ima določiti. Tukaj bom ostala dva tedna; potom pa me bo peljal na Dunaj." "To bo lopo ipmrtil " "Tako daleč ne bi hotela iti, posebno ne zopet v kabaret. Ciiflcus mi je lju/btŠi — saj znam dobro jahali." "0 tem se Ibova še razgovori la in prosim vajs, da imate dO mene zaupanje. Na celem svetu ni nobenega človeka, ki vam želi vse talko dobro, kot jaz. Verjemite mi." Odkrito in z velikimi očmi ga jwglcda, polna neizmernega zaii|ranja vanj. "Moje življenje je bilo težko, gospod doktor, že izza otročjih let Stariše sem zgodaj rzgnibila. Potem pa je prišla zelo žalostna in huda izkušnja, velika krivica, ki mi je bila prizadeta kot otroku. Še danes nisem tega pozabila —" naglo prestane in stisne ustnice ter mrko gleda predse. "Ako čutite potrelbo, da bi se hoteli enkrat razgovoriti — za vas imam vedno čas kalkor za vise, ki prihajajo k meni. Koliko ljudi je že pred vami sedelo na istem stolu kot vi in so si olajšali srce! Pravi zdravnik ni samo za telesne nadloge — ne, potrudi se tudi, da svetuje v duševnih težkočah :n jim pomoga. Da nosite s seboj bolečino, sem opazil že v vlaku. In oprostite mi pripombo: na mene ntete napravili uti-sa^ kot bi prišli iz ciriju-sa, ali is varijeteja." "Življenje se včasih čudno igra s človekom," se mu izogne. Pa vendar jo nekaj sili, da bi se ž njim razgovorila, četudi ga je še komaj poznala. Deea vstane. "Tako sem vesela, da imaim zopet svojo vorižico, svoj talisman! Sedaj bom zopet bolj svolbodno in gotovo stopila pred občinstvo. Imela sem tak strah, odo opazili. Kajti ne bi mu bilo prijetno, ako 'bi ga dami, katerima je odpovedal, sedaj videli. Saj nitete mogli slutiti, kaj je bil povod, da je obiskal Borfbonniero. Videti je hotel lepo plesalko Veno; vse drugo, kar se je V dvorani pred njenim nastopom dogajalo, mu je bilo bris brige. Zato je prišel že dolgo po pričetku nastopov. V esel se spominja preti-klega pogineva, ko se je z mlado umetnico peljal v park in kalko se mu je vsa plinoma zaupala, da ji je mogel pogledati v njeno težko življenje. Pokazal ji je pravljični park z molčečimi poti in sanja-vinu vodami m tedaj se ji je odprlo srce, in je iz njega jokala stiska otrowkrh let. OJoboko ginjen jo je poslušal. In kot poznavalec ljudi je tudi videl d« pustolovsko življenje v cirkusu in oskrunilo njene dekhske duSe - kot v spanju je ne zavedajoč se šla tutozi bridko umetniško življenje. Ko skonča, jo prime za rolko. ^"|m)ogo dekle," pravi tiho, nato pa ji nežno poboža lica — ubogo dekle! Se imam mater; peljal vas bom k njej. hr^ni P« ljubeznivi hčeri, katero bo znala zelo wvaditi. Tam v stari hiši na deželi, okoli katere šume bukve, je prunernejše bivališče za vas kot pa v cirkusu ali vanjeteju. In se ndkaj: sa.ši sorodniki morajo izvedeti, da se živite--M ' "Ne!" ji pride odporno skozi ustnice. Tedaj pa prime njeno roko in pravi refeno: "Gospica, ali v vseh letih niste pomislili, kako veliko Krivico napram svojim sorodnikom ste si naprtili! Vas stric ne more imeti nobene mirne ure v svdjem življenju. Krivica Jo v vas dobila ljubo Ujwtafcmoo —" dr. Sorau govoril kot o kaflcem gotovem dej-!«s#ti. '"najrajii bi vas jutri peljal tja. Toda z vašim je treba ie marsikaj urediti. Prepustite vse me-me sa svojega velikega brata, ki zvesto skrbi za gozdni Človek v bolnišnici. V Ankuinskih gorah nedaleč od Osnalbi-ueka v Nemčiji so našli v gozdu popolnoma izčr-panega čudaka Johanna Klaa-sa, ki je 30 let preživel samo v gozdovih, čeprav je bil sin imo-vitejšoga posestnika iz bližine in je podedoval njegovo posestvo. Ni ga bilo pripraviti do tega, da bi živel j>od streho. Celo v mrzli zimi je spal zunaj v goščavi ali v majhnih jamah. Edino v prekomerno mrzli zimi leta 1928-29 je spal v majhnem skednju. Oblačil se je v kože, bradoin lase si je pustil seveda rasti, kakor je bog hotel. V bolnišnici so mu brado in lasje temeljito porezali in tudi ni govora o tem, da bi nosil živalce kože name-stu običajne bolniške obleke. Radovedni so, kako bo živel potem, ko pride iz bolnišnice. meteor, ki je leta 1908 v Sibiriji ob reki Tunguski padel na zemljo ter je s svojim padcem na zemljo skoro 100 kvadratnih kilometrov naokoli uničil vsa živa bitja. — Ko je 3. julija 1932 začel nenadno bruhati podmorski ognjenik blizu mehiškega mesta Toiuatlan, je bilo na mah pokončanih milijone rib, katere je potem mrtve morje vrglo na lireg, kjer so potem s smradom zastrupljale okolico daleč na okoli. — Katastrofalna suša ponekod v Arabiji leta 1932 je povzročila smrt tisočem kamel in ovac. Takrat so se zaradi silne suše posušile vse zelenice arabske puščave, vsled česar je bil konec teh živali neizbežen. Istega leta se je tudi zgodilo, da je iz srednje Avstralije bežalo hrepeneč po vodi, ogromno število ptičev in štirinožnih živali. Polmrtvi ptiči so sedali na vozeče vlake. Na eni sami fanni Za m pojasnila (Me potnih listov, cen in dragih podrobnosti ae obrnite na POTNIŠKI ODDELEK -GLAS NARODA" 21f W. 18th St, New Yorfc Posebno naj hite oni, ki vajo potovati meseca junija ali julija, kajti ta ta dva meseca w na vseh pomikih skoro ie vs« kabine oddane. lik«, da so ga slišali mnogo milj daleč. V Little Bock v Arkansas jo 17. aprila 1934 ogromen oblak komarjev priplaval nad kraj ter se vrgel na vse, kar je bilo živo. V dveh dneh je bilo mrtvih 400 konj. psa raztrgala granata. NEKAJ SPLOŠNIH POJASNIL GLEDr POTOVANJA V STARI KRAJ Iz pisem, ki jih dobimo od rojakov, opaximo, da so ie proeej v nejasnosti glede potovanja. Vrtina onih, ki se bofejo pridružiti temu ali onemu izletu, misli, da se morajo s isto grupo tudi vrniti. To ul pravilno. Izlete se pripravi samo za tja in deer zato, da imajo rojaki priliko potovati skupno tja in imajo s tem ve« zabave. Za nazaj si pa vsak sam uredi, kdaj Je zanj najbolj pripravno. Vsaka karta vela za dve leti, pa ie vet, ie Je potrebno. Torej ima vsak izletnik celi dve leti tasa za ostati v domovini. Dalje ni potrebno, da bi se vrnil s istim parnikom, ampak si sam izbere parnik, s katerim se hote vrniti, če je pa slufajno razlika v ceni, pa seveda dobi povrnjeno ali, obratno, doplača, ie izbere parnik, na katerem stane voinja »»* Zahteva se samo, da izbere parnik od iste parobrodne družbe ko* Je bil parnik, s katerim je potoval tja. Ameriški državljani dobe potne liste za dve leti, nedriavljanl pa dobe potni list samo za eno leto, torej se morajo v tem tam vrniti Nedriavljanl morajo pa obenem imeti tudi povratno dovoljenje, ki ae izda tudi samo za eno leto. Pa tudi ti potniki Imia priliko, da si svoje potne liste podaljšajo in ravnotako povratno dovoljenje, če Ima- Jo za to zadostne vzroke. Vsi oni, ki so namenjeni letos potovali v stari kraj, naj si takoj lajamfijo prostore, da ne bo prepozno. Za mesec junij id julij m ie skaro vsi prostori oddani. Na parnikih, ki so debelo tiskani, se vrie izleti v domovino pod vodstvom izkušenega spremljevalca. živali v množicah p0ginjaj0. Učenjaki, ki preiskujejo prazgodovino zemlje, so v zemeljskih plasteh večkrat zasledili ostanke živali, ki so dokazovali da so tiste živali vzele svoj konec v velikanskih množicah naenkrat. To dejstvo se je zdelo skoro nerazumljivo, ker si nihče ni znal razložiti, zakaj je toliko živali naenkrat, ob iis-tem času in na istem kraju poginilo. Toda prašik; učenjak J. V. Želizko je v svoji tozadevni obravnavi dognal, da tako množinsko umiranje živali ni nikakor oifiejeno na kako določeno dobo ali na kako določeno deželo, marveč, da živali v masah poginjajo še dandanes v vseh delih sveta. Sam Želiz-ko pripoveduje vz svojih dognanj nekaj zanimivih vzgledov. Želisako je dne 4. julija 1929 sam opazoval, kako je vihar s silno točo tak o rekoč v nekaj hipih pokončal na tisoče jerebic, prepelic in šoj. Leta 1932 je silna toča v kraju Naibospruit v južnoafriškem Traosvalu pobila naenkrat poleg mnogoštevilnih malih živali tudi 400 volov in 2000 koza. Meseca julija istega hita je strašna toča v kira.ju Bustina v Podkarpat-ski Rusiji pobila eno čredo volov, čredo ovac ter neštevilne gozdne, poljslke in travniške ptiče. Med vzroki silnega umiranja živali je tudi tisti velikanski V okolici mesta S jod ice na Poljskem so, se poljski vojaki vadili v metanju granat. Ko so'14 jUl|ja so na en sam d™ nabrali dva1 v°j',ki tamkajšnje garnizije' KRETANIF. PAW 1R0V - SHIP NEWS I hektolitra mrtvih ptičkov. Eno leto pozneje je silna žeja v južni Afriki pokončala šest milijonov ovac. Ta sulša in žeja je pri pustinskih bivolih, antilopah in cehrah ix)varočila steklino. Te živali, ki so se jim gobci kar penili so v tisočih prihrumele nad farme, kjer so' se jih farmarji mo^li ponekod ubraniti samo s strojnimi puškami. I>oslej še ni znano, zakaj se včasih nenadno v velikanskih množicah kje prikažejo razne vrste glodalci, kakor na primer miši ali podgane. Tako so ne-J najbolj vneto bili i pri delu, je naenkrat pritekel od nekod pes, ki je ,bil očividno dobro dresi-ran v don^šanju predmetov, katere je gospodar vrgel proč. Ko je kuža videl vojake, kako mečejo, je brž planil za prvo grana/to, ter jo postrežljivo hotel prinesti nazaj, tistemu, ki jo je je bil vrgel. Vojaki so bili kajpada vsi preplašeni, ker bi se bilo lahko zgodilo, da bi bil pes prinesel granato nazaj, vojaku in bi bila granata eksplodirala itik pred vojaki, kar bi bilo povzročilo hudo nesrečo. Zato so začeli nesrečnega psa Normandie v Havre Aqultania v Cherbourg Manhattan v Havre 17. Rex v Genoa Bremen t Bremen 21. julija: Berengaria V 23. julija: EUfcOPA v Cherbourg koč kmetje občine Smečno pri.Poganjati s kamni. Toda pes Kladnu na Češkem samo eni111 razumel, kaj vojaki hočejo, dan pobili 14,000 miši. Tudi'marve« J® j«™3ko pograbil Barandov pri Pragi so leta £ranaito in .t° 11 ^el odnesti na- 1933 oblegale silne armade miši. Toda nekega dne so te živali nenaidno izginile in jih ni bilo več, Zato pa je naslednje leto na Češkem bilo tako malo miši, da so roparice, ki so se sicer mastile z miškami, začele napadati kurnike. Pri japonskem jezeru Hainana so leta 1934 videli, kako sp med seboj bojujejo sove in vrani. Vrani so marveč naenkrat napadli veliko in prastaro šo-vjo naselbino v obrežnem gozdu. Boj je trajal cele ure dolgo ter je bil do skrajnosti no- ■zaj. Grranata pa je v istem hipu v patsjem gobcu cksplodi- j rala in psa na kosce raztrgala. izdiranje zob brez bolečin. Strah pred zobozdravniki bo nekoliko eplahnil. Zobe bo mogoče izdirati v hipnozi — za sedaj le iv neki londonski 'kliniki. Pred velikim številom študentov medici nee v so te din i v tej kliniki napravili prvi poskus s tem načinom izdiranja Usmiljen. Toda obe strani sta|zo,b, i.n sicer je bila poskusna osega 'iie&a hipnotizirana žen neprestano dobivali novih pomoči. Na tisoče vranov in sov je že mrtvih pokrivalo zemljo okoli jezera. Kričanje l*\jujo-čih se ptičev pa je bilo tako ve- Poleg poučnih knjig, muzikalij, iger, pesmi itd., imamo v zalogi precej nabožni)! knjig, predvsem Molitvenike v krasni vezi, importiranih iz starega kraja. Slovenski molitveniki: SVETA URA ▼ platno vei..............JO v fino usnje vei..........1J0 v najfinejše usnje ves ....IJO v najfinejše usnje trda ves 1.80 SKRBI ZA DUŠO v platno ves..............JO v fino nsnje ves..........1J0 v najfinejše usnje vet ....L80 KVIŠKU SRCA - t Unitirano usnje ves......JO v nsnje ves ..............JO - v fino usnje \es..........L— v najfinejše usnje ves ....L20 v najfinejše usnje trda ves 1J0 ▼ bel oeUulold ves.........1J0 NEBESA NAS DOM v ponarejeno .............L— v najfinejše usnje ves. ....U0 v najflaejie usnje trda res. U0 Hrvatski molitveniki: |uq*aj starosti, fina ves. ..7.L-|SIst» Begu, a elr Ijodee fina ves. ................LM najfinejša vei.............1.60 Zvonfec nebeški, v platno......JO fina ves. .................L— Vienae, najfinejša vei.........1.00 Angleški molitveniki: (ZA MLADINO) Child's Prayerbook: v barvaste platnice vesano JO v belo kost vezano........1.10 Come Unto Me v platnice vesano ........JO v belo kost vesano-........iS Key of Heaves fino venano ..............J5 v nsnje vesano ... i.........70 v najfinejše usnje vezano 1J0 Angleški molitveniki: (ZA ODRAgmA) Key ef Heaves v oeUulold vesano.........UO v celluloid najfinejša ves. . .LM V fino usnje vesano.......LM CsthoUe Pocket Masosl: ▼ fino nanje vesano......LM tAve Maris: r fino usnje .Lm knjigarn a "glas naroda' BREMEN 24. julija: Saturnia v Trat Champlain v Havre Julija: Washington v Havre O'leen Mary v Cherbourg 29. Julija: lie de France v Havre 31. julija: Conte dl Savoia v Genos 3. avgusta: Bremen v Bremen 4. avjjusta: Aiiuitania v Cherbourg Normamlle v Havre 0. nvpusta: He lirasse v Havre 7. avgustr: Rex v Genoa 10. avgusta: Eurnpa v Bremen 11. avgusta: Queen Mary v Cherbourg 14. avgusta: Vulcania v Trst^ Chainiilaiu v Havre 18. avgusta: Normiuiflle v Havre Aquitaula v Cherbourg 10. avgusta: Bremen v Bremen 21. avgusta: Paris v Havre Conte dl Savoia v Genoa Barengaria v Cherbourg ?4. avgusta: Koma v Oenoa 25. avgusta. Queen Mary v Cherbourg 26. avgusta: He de France v Havre Kuroi« v Bremen 28. avgusta: Lafayette v Havre Saturnia v Trat 1. septembra: Xorruandie v Havre AquitanJa v Cherbourg * 3. septembra: De Grusse v Havre 4. septembra: Champlain v Havre Bremen v Bremen Hex v Genoa 8. septembra: Queen Mary v Cherbourg 0. septembra: I'aris v Havre 11. septembra: lie o njej. P roj so' jo nekako za vajo ivertorat hipnotizirali Ko jc šlo za rets in so jo privedli v operacijsko dvorano, je bila pri polni zavcisti in se je veselo razgovarj'ala z adra/vni ki. Nato ji je šel hipraotizer ivecikrat i roko čez. čelo iin sen ea in je zaspala. Da bi se prepričal, ali je dovolj omamljena, jo je operator večkrat Zbodel z iglo v dlesni. Pacientka mi reagi rala, in p vi izdiranju zob, M je sledilo, ni skoraj nič krvavela. Ko so ji zobe izdrli, ji je hipnotizer .INDIANA: ^ visugeriral, da ise operacije ne | Indianapolis, Fr. ZopssiM. bo spominjala kn: tudi ne bo čutila, .bolečin zavoljo ran. Nato ji je položil roko na čelo in ji s smehom zapovedail, naj se zbudi. V trenutkn je vstala brez vsake pomoči in z nasmehom s stola. Samo precejšnja bledica je -spominjala na dpe-raoio, ki jO je bila prestala. V predavanju, ki je sledilo temu poskusu, je eden izmed najodličnejših angleških zobozdravnikov tslušalcem dejal, (ia seveda ni mogoče vsakogar hipnotizirati. Človek mora. bili že malo medija, če noče postati neobčutljiv za bolečine mecl 2SSS VA2NO ZA NAROČNIKE Poleg naslova Je nevidno do fcdnj Imate plačano usroCnlno. Prva fitfcf'lka pomeni mesec, druga dan In tretja pa ;eto. Da nam prihranil nepotrebnega dela In strofikov, Vaa prosimo, da sknSate naroCnl-nu pravočasne poravnati. PoSIJite naročnino naravnost nam ali Jo pa plačajte naAemu zastopniku v Vafiem kraju ali pa kateremu toned rastopikov, kojih imena so tiskana i debelimi črkami, ker bo upravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer Je kaj naSih rojakov naseljenih. večina teh zastopnikov ima v zalogi tudi koledarje in rratike; če ne jih pa za vas naroče. - zato obiščete zastopnika, če kaj potrebujete _ MINNESOTA: Cblsholm, Frank GouAs Ely. J os. J. Pesbel Eveleth, Louis Gotds Gilbert, Louis Vessel Hibblng, Jot.,1 Povile operacija N*ayuoben pačin pa| virgina, Frank Hrvatkh se taksne hipnoze ne smejo dogajati brez zdratvniškega nadzorstva, Čeprav hipnoza za zdravniške namene ni še po-pojpoma razifikana, je treba potrditi, da je za te namene na vsak način uporabna. galifornj4: San Francisco, Jacob Lsoshls COLORADO: Pueblo, Peter Cullg, A. SafUfl Walsenburg, M. J. Bavnk 'LLIN018: Chicago, J. BevčH, J. Lukanicb Cicero, J. Fabian (Chicago, Ob W ln Illinois/ Jollet, Mary Bamblch La 8aUe, J. SpeUch Mascontab, Frank Angnstin North Chicago ln Waukegar. M l-thias Wariek MARYLAND: Kittmiiier, Fr. Vodopivse MICHIGAN: Detroit, L. Plankar MONTANA: Roundup, 11. M. Panlas Washoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha, P. Broderfck NEW YORK: Oowanda, Ksi OHIO: Barber t on, Frank Trooa Cleveland, Anton Bobek, Chss. Karl-linger, Jacob Remik John SUpnlk Glrard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John KnmH Yousgstown, Anton KikeU »REGON: Oregon City, Ore« J. Koblat 'PENNSYLVANIA: Bessemer, John Jevnik&T Bronghton, Anton Ipavae Conemangh, J. Bresovee Coverdale ln okolica, Mrs. Ivana Rnpnik Export, Louis Bnpssill Farrel, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Greensbnrg, Frank Novak Homer City, Fr. Ferencliak Johnstown, John Polantz Krayn, Ant Tanieij % Luzerne, Frank Balloch Midway, John 2nst Pittsburgh ln okolica, Philip Progar Philip Pngsr Steelton, A. bran Turtle Creek, Tr. Schtfrcr West Newton, Joseph Jovas WISCONSIN: Milwaukee, West AllU, Fr. AT* Sheboygan, Jsseg WYOMING: Rock Springs, Les Is DiamondvUle, Joe RoUeh ?ask nUiprit M te, katere Je pveJeL mim rnm